Št. 98
(i
V  Gorici, v torek die 29   avgusta  1911
Tečaj XLI
Iibaja trikrat na (eden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiljana:
vse leto   .   .   15 K
/9           »i           «     •        *>  m
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnah.
nS0CA" ima naslednje i*redne priloge: Ob novem 4*Ui >Kaiipot po Goriškem in Gradiščauskenr in dvakrat v letu nVozni red že* leznic, parnlko? in poštnih zvez".
Ha naročila brez doposlane naročnine le ne oziramo.
»Vse za narod, svobodo in napredek !c Dr. K, Lavrif.
Uredništvo
i nahaja v Gosposki -ulici št. 7
Oorici v 1. nadstr. na desno.
Upravništvo
se nahaja v Oosposki ulici št. 7
v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrsiah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Ttslaton it. 83. —
»Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčifi) tisk« in z*l.
II i LoiM pti
inhiM .tirati Hi.'
(Iz Ločnika.)
Pri nas so nekateri Lahi kakor da bi bili obseden«, odkar so Slovenci vkupiii veliko poslopje za slovensko šolo.
Pa še bolj jih jezi, ker poprej je bilo pisano na tem poslopji! »Aihcrgo del Friu-li«, sedaj pa bo Ljudska šola. To je seveda že malo preveč razžaljivo za Lahe in to jih je jezilo, ko so pokladali velike železne črke, pisano Ljudska šola, ker tako se laško gospodo preveč razžali. Videli bodo, kadar gredo s postaje v »Aeiil«, v laški Port-Artur, slovenski napis; to ne sme biti, so si mislili, ker Ločnik je cisto laški, in glejte, kadar so delali napis na šolo in ker niso dovršili dela en dan, so si zmi-siili občinski očetje in so sklicali ponoči občinski svet in so protestirali, da Slo-veiiv« ne smejo naiediti takega škandala; da je to žalitev laštva v Ločniku. In res so drugi dan ustavili delavce in še danes ni delo končano. Pa mislimo, da delo bo le v kratkem dovršeno, ker Lali vendar ne smejo vsega ukazati.
Mi mislimo, da tista postava, ki je za Lahe v Podgori, tista mora biti tudi za Slovence v Ločniku.
V Podgori Lahi delajo, kar hočejo, nobeden jim nič fse reče, v Ločniku pa je vse drugače.
Lahi pa bi tudi radi uničili slovensko šolo v Ločniku, kakor je »Soča« to že večkrat omenila.
^es ludijo sedaj po hišah in prosijo in rotijo sin venske stariše, da naj dajo .svoje otroke v laško šolo in jim obljubljajo, da jim dajo vse priprave zastonj in jih kar v šfcacuno pošiljajo, da naj si kupijo, kar hočejo, da ni treba nič plačati. Pa za te stvari se pogovorimo drugikrat.
Omeniti moramo tu laškega nadučite-lia Ccschia; on je najbolj zagrizen in sovraži Slovenec; on nas ne moie videti in
i
! bi rad nas potopil vse v eni žlici vode. Pa j vendar gre kakšenkrat k Slovencem ugi-! tirat, da naj pošljejo svoje otroke v laško šolo, v šoli pa pr.\ oveduje, da ne smejo kupiti nič pri Slovencih; on seveda reče I pri »ščavih«! Tistega, ki vkupi, da on iz-I ve, pa ga kaznuje. Tudi o tem se še pomenimo.
Več Slovencev.
Proti stofijsti Mi.
rde in^splošnokoristnih   stavbenih   utfru-
ženj. Število zastopnikov Občine ne.sme
,                                       *                            presegati števila zastopnikov ostalih in-
Ministerstvo za javna dela je, izvršu-    teresentov. Politična okrajna oblast odre-
joČ § 15 zakona z dne 22. decembra 1910,    ja konstituiranje odseka.
v stvari   ustanovitve   zaklada za stano-          Poslovna doba Članov stanovanjskega
vanjsko   preskrbo, dne 18. t. m.   spora-    odbora traja tri leta.   Članstvo je časten
Laški nadučitelj Ceschia je torej tisti glavni sovražnik Slovencev v Ločniku, ki •drži po koncu gonjo proti njim. S »Ščavi« zmerja Slovence, agitira pa ob jednem pri Ščavih za to, da 'bi mu dali otroke v šolo, da bi iz njih ustrojil fanatične Italijančfce.
Mislimo, da ta laški Človek pač ni poslan v Ločnik za to, da bo delal tam zdražbo, sejal sovraštvo zoper Slovence v občini ter stal na čelu gonji proti njim. Celo v šoli, taki) pišejo v gorenjem dopisu, ne pusti »ščavov« v miru.
Tu je pač poklicana šolska oblast, da naredi konec Ceschijevemu divjanju po Ločniku ter ga pouči, kaka je njegova dolžnost v ločniški občini. Najbolje pa, da gre ven iz Ločnika, proč z nesramnim hujskačem!
Ce bi slovenski učitelj v Podgori delal proti laški šoli tamkajšnji, kakor dela Ceschia proti slovenski v Ločniku, smo prepričani, da bi šolska oblast hitro posegla vmes ter disciplinirala slovenskega
učitelja ...... laški nadučitelj v Ločniku pa
počne, kar hoče.
Njegovi gonji proti ločniškim Slovencem mora hiti konec! To zahtevamo v imenu ločniŠkih Slovencev in v imenu pravice, kajti naveličani smo tega, da bi Lahi delali s Slovenci že prav kar bi hordi, oblasti, ki imajo čuvati nad vsemi jcJnako, pa bi križem roke držali.
Siti smo brezpravnosti! Če v tem pogledu ne krene na bolje — ne verno, 1 aj se zgodi v Ločniku in Podgori! Slo^ venske potrpežljivosti je konec!
zumno s finančnim in notranjim minister-stvom izdalo izvršilno naredbo, ki ureja ustanovljanje stanovanjskih odborov in poslovnik zanje. Bistvene določbe te na-redbe so sledeče:
Stanovanjski odbori imajo nalogo podajati svoja mnenja pred vsem o prošnjah za posojila in pa staviti samostojne predloge. Stanovanjski odbori se ustanove navadno za območje ene krajevne občine in štejejo najmanj 4 člane, največ pa 16 in ravno, toliko namestnikov.
Stanovanjski odbor se ustanovi na predlog občine, kake socialne zavarovalnice ali zavoda za pospeševanje stano-vanjskih stvari. Taki zavodi morajo imeti splošiiokoristcn značaj, morajo obstajati vsaj že eno leto in v občini razvijati znatno delovanje. Pravila splošno koristnih stavbenih udruženj morajo odgovarjati § 12 v začetku omenjenega zakona. Stavbene zadruge in društva morajo poleg tega šteti vsaj 50 članov in imeti svoj sedež v dotlčni občini. Izvzeti so le posebnega ozira vredni slučaji.
Predlog je treba podati pri dotični oblasti, h kateri je pristojen kraj, v katerem se nahaja sedež predlaganega stanovanjskega odseka. Udruženja in zavodi, ki so podali tak predlog, ali se mu hočejo priključiti, morajo predložiti en izvod svojih pravil in poročilo o svojem delovanju, število članov in imena članov svojega vodstva, oziroma datum svojega konstituiranja, ob enem pa tudi sporočiti, na kak način naj se izvolijo zastopniki v stanovanjski odbor.
O ustanovitvi odločuje okrajna oblast, obvestivši interesente, občino in ostale socijahie zavarovalne zavode. Ista oblast odločuje o sestavi stanovanjskega odbora, zastopnikih občine, socijalnih zavaroval-
posel, ki se opravlja brezplačno, Po poteku poslovne dobe odloča, enako, kakor ob ustanovitvi, okrajna oblast o nadalj-nem poslovanju odbora. Deželna politična oblast ima pravico razpustiti odbor. O prizivih odloča ministerstvo za javna dela sporazumno z ministerstvom za notranje stvari,
To je v kratkem   bistvena   vsebina nove odredbe.
DOPISI.
Iz goriške okolice.
Iz Oseka. (Razno.) Za dolgo nismo nič poročali, zato se je nabralo precej gradiva. Pred kratkim je pisal »Novi Čas«, da so oseški klerikalci veliki dobrotniki ljudstva.
Naj povem gospodu Franketu, kak dobrotnik ljudstva je. Večkrat je biio že povedano, da vdobiva • črniški dekan za tri maše od vsake hiše vedro vina. Gospod Murovec menda sam vidi, da je to preveč, zato pa je hotel odstopiti od maš in vedra. Sedaj pa je naš Franke" zelo kun-štno prevdaril namreč: Naj bi se dalo nje-' mu dotična vedra vina (to je 4500 I) in on odpravi te tri maše.
Ali ni to po oderuško? VOseku je že tako mastna duhovniška plača, pa vendar mu ni še zadosti. Potem se pa bahajo, kaki dobrotniki ljudstva so. Kar molčite h* poglejte se v to ogledalo!              '.'."¦¦'
Da lažje regija v posojilnici,, je naš Franke odstranil štiri odbornike, .ker: so bili naprednjaki. Naj odstrani še denar na-prednjakov, naj jim ukaže dvigniti vloge, zato da ne boste v skrbeh, da bi denar naprednjoikov okužil vašega.
VELIKA VAS.
Roman. —  Francoski  spisal:  Edgar Montcil. 1'osloveiiil: F. K.
(Dalje.)
»Gospoda moja, poklical sem vas l< nujni seji, ker morajo pripravljeni biti vsi, ki so bonapartističnega mnenja, da so lahko vsak trenutek odstavljeni. Jaz sem na to pripravljen, zato vam predlagam račune, preglejte jih in dajte mi odvezo.«
Občinski svetniki se niso upali ugovarjati županu, ki je bil vrhutega še bogat bankir, sicer pa niso dvomili, da so računi v najlepšem redu.
Chanat je narekoval zapisnikarju priznanje o njegovem poslovanju in je pristavil temu še zahvalo o njegovem požrtvovalnem uradnem delovanju.
»Datum pustite lahko prazen«, teče Chanat zapisnikarju, »izpolnil ga bom že sam.«
Ko so občinski svetniki zapustili mestno hišo, so izvedeli, da je Chanat* odstavljen.
»rlo je pa čudno, zakaj nas je poklical k seji?« so se izpraševali. »        Rovbonenčanje so hiteli začudeni h Galtieru.
»Ali ie res, da ste sedaj vi naš župan?« * »Da, res, v uradnem časopisu stoji moje imenovanje.«
»To nas veseli, to je lepo!« so se veselili ljudje. :      - Republikanci so se ¦ oddahnili, da so. bili prosti Cha-nata in posebno njegovi dolžniki so hvalili nebo, dam stal več na čelu občine.
»Pa si ie postal naš župan«, mu vzklikne Crillon z veseljem naproti, »vidiš, da se je naše prerokovanje izpolnilo!«
»Visokočastiti gospod župan, moje čestitke ...« pravi Ana in naredi globok poklon.
»Albert, ali je res, da si župan?« vzklikne Lucija, ki je ravno prišla k Ani.
>,Da, srce moje.«
»O, to je lepo, sedaj si glava občini! Poslušaj, z županskim pasom se moraš prvi meni pokazati.«
»Ti ljubo dete ...!«
»Če ti smem svetovati, Albert«, pravi Crilion, »preglej natančno uradne knjige.«
»Da, to bom in sicer še tembolj, ker se govori, da si je dal spisati stari lisjak zahvalo, že ko je bil odstavljen.«
»Tako je.«
Prihodnjega dne je šel Oaltier v mestno hišo, pregledoval je ves dan knjige in druge spise. V knjigi, v kateri so bili vpisani sklepi, je našel dva velika madeža, kakor da bi bilo črnilo polito po njih. Enega po nekem računu, dn  -ga po zadnjem sklepu.
'''<». verujem, da bi se zlilo črnilo slučajno, zdi se mi ten. uuuVda je.polil gospod Chanat to nalašč«, pravi pisar Galtieru.
»Zadnji sklep je datiran za oseminštiridesetu.r preje.«
»Datiral ga je sam prejšnji župan«, odgovori pisar.
»Povabite za jutri vse svetovalce h glavni seji, nihče izmed.gospodov naj ne manjka.            ,, - '  , ¦ '¦.¦¦'¦¦ •
, ¦ Ko so ibili^čiTiški možje zbrani, pove. jim Oaltier', da je^Chanat zadnji sklep datiral: sam za dva dni'preje in predlaga, naj se razveljavi z protisklepom.
Občinski svetniki, ki so bili po veČini bonapartisti, so odklonili predlog.
»Opozarjam vas«, pravi Oaltier, »da se nahaja v knjigah mnogo nepravilnosti. Ali hočete te pokriti? Manjka denarja — ali ga hočete nadomestiti? Ena'knjiga je omadeževana s črnilom:''ti'(madeži niso prišli po nesreči notri, storjeni so namenoma — ali hočete prevzeti odgovornost na se?«
»Jaz ne prevzamem nikake odgovornosti«, pravi neki republikanski svetovalec.
Drugi so omahovali.
»Če se nahajajo nepravilnosti ...«
»In če bi jih morali celo poravnati ...«
»Iz blagajne manjka vsota sedem tisoč tristo dvajset frankov«, nadaljuje Oaltier, »v knjigah ni nikjer izkaza o uporabi te svote. Ali morete dati mogoče vi, gospodje, pojasnilo?«                                       '                        \
' Svetovalci" se pogledajo začudeni. Zaupali so popolnoma Char.atu, pustili so ga delati, kar je hotel, nikdar jim ni prišel kak sum, da bi mogel tako bogat mož zakriviti napake, ali da bi celo razpolagal z večjimi vsotami, ne da bi »pustil preje glasovati in se ravnal, po sklepu seje.
»V tem letu nismo dovolili nikdar'svote v tej višini. — Ne vemo nič o vporabi tega denarja«, so odgovarjali svetovalci.                         ......    ,'., .          .......
Potem, gospoda moja, je najboljše, da vprašamo.prej-šnjega župana za pojasnilo«, pravi Oaltier]. »Gotovo-da povoljno pojasnilo.                • '/.., ;.? :'. ; ;•   ;.: i-- A, 'A;
Chanat je bil-obvešen in je iakoi.'prišel. ;,$ 'j '.':¦ ^
•   ' ';'"¦    ¦   -  v' '¦    :'.:        :'. •¦¦'    i--- v-.y; 'AA "&*.'¦ ¦ A' .'*$"'.     .'.*".      ..      ,x . -•,'.   • "   "..ftlalie .P.rfliO
389020
28
/»Precednicf« tretjerednikov svetujemo raje kot bi napadala naše ljudi, naj v svoji hiši skrbi za mir. Dalje nai isti čas, ko hodi Čakat ljudi 3>red cerkev, da jih potem'napada, raje opravlja svoj »mištir«. Kmalu poteče doba županstva. Kaj čaka župan, dane potoži še lanskih raču-nov v pregled? Čas teče in prosimo, naj kmalu to napravi. Ali se morda boji, da^se ljudstvo ustraši, ko jih bo videlo. Radovedni smo tudi, kaj je napravilo županstvo z ono ženovkatefa je Prala zraven jjiitne vode in s tem jo onesnažila. Zelo sumljivo je, da je bil takoj v nedeljo nato razglas da se bo vsakega kaznovalo, kdor bo onesnažil vodo. 'Kaj hrčate! pesek v oči, ali ni bilo to. že večkrat razglašeno. Upamo, da bo neka druga cseba to preiskala. — — Dovolj za danes, gotovo se bo treba •kmalu zopet oglasiti.   •
1 .                 Več občinarjev.
Naročajte,  ponudite,.....-
zahtevajte in pijte samo   - - - -
Tolstovrsko slatino,
ki je edina slovenska ler najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja paca podjetje v narodne namene 20 viti.., kamor naročnik določi. — iNasiov: Tol*tovr4ka slatina, pošta Guštauj, Koroško, kjer je tudi
gostilna, letovišče in prenočišče. S\oji k svojim!            Svoji k svojim!
Pred nekaj dnevi je došla deželni sod-niji v Celovcu razsodba najvišje sodnije^ s katero je :dokončan proti nekemu katoliškemu duhovniku od strani njegove žene uprizorjeni alimentadjski proces. # V kraju Lužnice na Koroškem župni-kuje neki Askanij Ziicco-Cuccagna. Ta se je bil dne 30. junija 1906., čeprav je bil katoliški duhovnik, poročil v Frankobrodu v Nemčiji z neko Nemko, pristojno v Nemčijo ter.je postal hesenski podanik.
Po preteku nekaj mesecev pa je skrivoma zapustil svojo ženo, se je vrnil v Avstrijo, ter bil zppet kmalu nastavljen v imenovanem kraju za župnika.
Zapuščena žena je vlož.a pri hesenski deželni sodni ji v Mainzu proti svojemu možu, ki jo je zapustil, tožbo za alL-mentacijo; toženi je bil obsojen na plačilo alimentar je.v znesku 250 mark četrtletno svoji ženi. Višja deželna sodnija v Darm-stadtu ]e potrdila razsodbp prve instance. Žena je zahtevala od svojega moža, katoliškega duhovnika, plačilo alimentov, pa brezuspešno, ker je župnik izjavil, da se sedaj kot katoliški duhovnik m avstrijski državljan ne sme smatrati za poročenega ter ni obvezan plačevati.' ali-mente.                                    .-.-..
Zapuščena ^ena se je obrnila .v svojem obupnem položaju s prošnjo na nem-škega^cesarja, da bi tako dospela do alir mentov, od nemških sodnij jej pravomočno priznanih./Potem je vložila po advokatu dr. Adolfu Adlerju, katerega jej je odka-zalo nemško poslaništvo na Dunaju, pri deželni sodniji v Celovcu predlog za do^-voljenje eksekucijskega postopanja gledč dohodkov svojega moža iz njegovega žup-nikovanja, da pride tako do alimentov sodnijsko jej pravomočno priznanih.
Deželna sodnija v »Celovcu je predlogu, ugodila kljub protestu toženca ter je dovolila eksekucijsko postopanje proti župniku na dohodke župnika iz kongrue, v kolikor ti presegajo letno znesek 506 K. Deželni vladi v Celovcu kot upravi-teljici koroškega verskega zaklada, Sz katerega, dobiva toženec kongrue 1100 K, <je bilo po sklepu deželne sodnije prepovedano, izplačati- župniku zarubljene dohodke.
Proti sklepu deželne sodnije je podal toženec po odvetniku dr. Janku Brejcu rekurz na višjo deželno sodnijo v Oradcii. V rekurzu je povdarjeno, da je dovoljenje
eksekucije po § 81, eksokucijskega reda nepostavno, ker je obvezanec katoliški duhovnik in je tudi bil, predno je 30. junija 1906 poročil tožiteljtco. Po avstrijskih postavah ona ne more veljati za njegovo ženo in zato ne more izvajati pravnrh zahtev in jih izsiliti. Višja deželna sodniia v Gradcu |e zavrnila župnikov rekurz kot neutemeljen.                                         .
H koncu — tako pravi višja sodnija — se ne more opustiti opombe, da se ne greši proti nravnemu občutku, če se katoliškega duhovnika, ki je sklenil zakon, dobro vedbč, da dela proti kanonični prepovedi, ter tako prevzel nase vzdrževalne obveznosti, čez nekaj mesecev pa pobegnil drugam, zapustivši skrivoma svojo 2eno, _ prisili k izvrševanju dolžnosti, ki so postavno določene, o katerih pa misli en, da ga nič ne 'brigajo v drugi državi.
Proti tej razsodbi je vložil katoliški duhovnik še rekurz za revizijo na najvišjo sodnijo, ki je pa z že v začetku imenovano razsodbo potrdila prešnji dve.
Zastopnik tožiteljice dr. Adolf AdleT je storil na to potrebne korake v zagoto-I vitev zahtev svoje klientinje, ki znašajo I doslej 4050 mark; župnik pa je podal pri deželni sodniji v Celovcu tožbo, ki naj doseže to, da bo njegov zakon proglašen neveljavnim.
Pružba sv. Cirila in Metoda.
Ciril-Metodova podružnica v Mirnu
je prijela za obrambni sklad sledeče prispevke — mesto venca na grob gdč. Natalije Jakilove. Darovali so ti-le gospodje, gospe in gospodične:    Edi Kraus, 20 K, Alojzij 10 K, Peter Uršič 10 K, Alojz, vdova Faganeli 10 K, Josipina Pavletič 15 K, J. Ščikar 1 K,   'Karol   Frančeškin 40 v, Antonija Vižintin 20 v, Marija Švigel 5 K, Marija Pavlin 40 v, ¦ Ninek Pavlin 20 v, Matija Marušič i K, Anica SandnV 5 K, Karolina Tomažinčič 20 v, Bazilij. Štahta 40 v, Franc Pahor 50 v, I<van Pavšič 5 K, Franc'Štanta 50 v, Jožef Vosmec 1 K, Simon Rižnar 1 K, Marija 'Kogoj 40 v, Anton Černic 20 v, Leopold Pavletič 2 K, Jožef Černic 1 K, And. Pauletioh 2 K, Karolina Pavletič 1 K, Terezija Florenin l K, Ferdinand Lipuš 10 iK, Franc Vovk 50 v, rod-, bina Marmolja 10 K, Slavica Vilhar 3 K, J Jožica Mozetič 3 K, Marta Faganelijeva 2 K, Marica Urdihova 1 K, Helena Faganelijeva 2 K, Ivan   Beltram 1 K, Marija Blažič 1 K, Jožef Marušič 1 K, Henrik Vuk 2 K, Marija Pahor 1 K, Marija Mozetič 40 v, Josip Šinigoj 2 K, Tona Faganeli 5 K, Afra Melcer 60 v, Anton Žirovic 30 v, Jožef Beltram i K, Neimenovan I. I. 1 K, Marija Cukale 50 v, And. Male 60 v, Terezija Praprotnik 5 K, Mara Faganelijeva 10 K, Rožica Komidar 10 K, Anton Pavlin 50 v, Mihael Kogoj 30 v, Frane Ferfolja 50 v, Jernej Šinigoj l K, Ivana Krasjna 40 v, Štefan Malic 40 v, Anton Uršič 60 v, Leopold Kogoj 30 v. Terezija Štanta 40 v, Pepca Devetak 20 y, Janez Devetak 10 v, Helena Leštan 20 v, Katarina Hu-mar 20 v, Jožef Grli 1 K, Franc Oodnič 20 v, Ivan Tomšič '22 v, Terezija Kogoj 20 v, Anton Rožič 40 v, Alojzij Uršič 20 v, Ana Žorž 10 v,   Marica Lutman 1 K, Mihael Frandolič 40 v, Friderik Marušič .30 v, Anton "Mozetič 40 v, Ai.ton Batistič 20 v, Jožef Kogoj 20 v, Franc Urdih 40 v, Andrej Cotar 1 K, Anton Ferlat 2 K, Neimenovana 1 K, V. F. 2 K, Franc Marušič 40 v, Terezija Krajnik 12 v, Alojzij Urban-čič 10 K, Ivan Jakil 5 K. Skupaj 200 K.
Domače vesti
dvignil Ljubljano iz razvalin potresa ter . jej bil najizbomeiši župan. Delo njegovo • se bo poznalo in bodo sadove vživali, ko 1 ga že dolgo več ne bo. — Oba moža sta tako znana, da niti ni treba posebej naštevati njihovih zaslug. Vsa Slovenija ju pozna in vsi, tudi najhujši nasprotniki, priznavajo talente in delo obeli Ivanov. Tudi od bregov Soče jima kličemo: Še na mnoga leta!
Umrl je v Gorici stolni dekan kanonik Alojzij Tomsig. Pokojnik je bil rojen v Gorici leta 1847; njegov oče je bil mežnar v cerkvi na Travniku. Pred kratkim je bil šel monsignor Tomsig v Trbiž na letovišče. Bolezen na srcu ga je mučila že dlje časa. V Trbižu je na sprehodu padel na tla', brezzavestnega so pobrali vojaški zdravniki ter rnu dali potrebno pomoč. Vrnil se je v Gorico, pred par dnevi je hodil še okoli, potem pa se vlegel in umrl. Pokopljejo ga danes.
V Dutovljan na Krasu je umrla gospa Ivana šuc, rojena Sirca, v starosti 54 let. Za narodni muzej so darovali: Gosp. Jos. Balič, učitelj Vrh Sv. Mihaela, 13. dar i. Tangi,.Reihe der Bischoie von Le-vant; 2. Dr. Črnčič, Najstarije poviest Kr-čkoj Biskupiji.; 3. Rant,   Sedem   postnih pridig; 4.   Ta veliki katekizem tiskan v Gradcu; 5. Napoleonov, Catechismo -del Regno dMtalia; 6. Trpljenje gospoda Je-susa Kristusa, Trst ll 1805; 7) Premišiova-nje za čas svetiga leta Ljubljana 1826; 8. Pravila bratovščine sv. Mihaela v Gorici iz I 1774; 9. Zemljevid Španije in Portugalske; 10; Zemljevid kraljestva Ilirskega; G. Kovač iz Rubij, 1 novec, 1 podkev izkopano v Rubjah, l klešče za vlivanje svinčenk; G. Peter Lukman, krojač, 7 raznih bakrenih novcev; G. Jos. Kutin, trgovec v Gorici 1 novec; G. Budin Jos., sod. urad. v Gorici 6 bakr. novcev; G. Anton Kompare, mizar v Gorici Via Ascoli 27, 1 likalnik izkopan v Solkanu, 2 knjigi a) Vite da Santi Venezia I 1-7—46 h) Tesoro del anima Cristiana; G. Bizjak Ivan Kal 146, 1 prstan. izkopan v - Kalu;   G. Bre-zavšček Marija Kal št. 145, 1 srebrn novec; Parila sprejema društveni gospodar g. Rudolf Drufovka v Gorici Gosposka ulica št. 3.
Gdbor se tem potom ponovno cbrača na našo p. n. inteligenco in vse premožnejše- rodoljube s prošnjo,   da bi pristopili v kolikor mogoče velikem številu k »Mu- ( zejskemu društvu« kot člani, kajti le ako ( bo društvo tudi gmotno podprto, mu bo | mogoče doseči svoj visoki   kulturni   cilj. , Članarina znaša le 4 K letno in naj se pošilja ali g. predsedniku, c. K'r. prof. A. Gwaiz-u aH pa g. blagajniku b*f kr. pošt. kontrolorju I. Dietzu — oba v Gorici.
Člani »Muzejskega društva« dobivajo tudi list »Garniojo«. ki ga izdaje »Muzejsko društvo za Kranjsko« za znižano ceno in sicer zn 4 K,                          Odbor:
Za ribarstvo. — PoIjedeUKo nitais* terstvo je izdalo v nemškem, francoskem in angleškem jeziku pniv lično knjižico: Die Sportlischerei in den osterr. Aipen-landern. Hustrovana je prav bogato in umetniški dovršeno,
Naša Soška dolina ima v Knjigi poseben oddelek s tremi lepimi slikami, prva pod Svinjakom pri Bovcu, kjer se stekata Soča in Koritnica, druga lov na postrve za Kobaridom, tretja Soča s Kobariškim mostom. K tej knjižici se še povrnemo.
Za pogorelce v Logu je nakazala yl<v da podpore 5000 Kt Nekaj za prvo pomoč. Bale misli erar kupiti pogorišče v namen, da se razširi državna cesta.-
Dve šestdesetletnici. — Dva odlična slovenska moža obhajata svojo fiOIetnico; ta dva sta dr. Ivan Tavčar In Ivan Hribar.
Skozi četrt stoletja sta njijii imeni tesno [ združeni z našim političnim življenjem. Dr, i Ivan Tavčar je dolgoletni deželni poslanec » in odbornik kranjski, bil je tudi drž. poslanec; delaven na žurnalističnem polju; posebej pa si je pridobil • častno   ime v naši literaturi. Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan m deželni in državni poslanec, je gospodarski talent prve vrste.    On je
Iz seje okrajnega šolskega sveta gra-diščanskegj*. — Za provizorično učiteljico v M.edani je imenovana Štefanija Jerman. JPremeščena sta učitelja Jos. Erzetič iz Mimika v Kožbano, Aj, T°f°I fe Kožbane v Mirnik,
Poročilo o ožji In pomnoženi seji c. kr. okr. šolskega sveta sežanskega, — Ove-
ruje se zapisnike prejšnjih sel. Sklene se predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu v definitivno imenovanje sledeče: Antona Mervica, na'dučiteHem v Povirju;   Ivana
Benkota za Stjak; Josipa Macarola za To-mačevco; Josipa Pahorja za Sežana; Valentina Trčona za Volčjigrad; Ivana Fur-lana za Temnico; "Mileno Žagarjevo za Lokev; Ano Macarolovo za Sežano. Uči- . telju Stanku ViČiču se podeli trimesečni dopust. Prošnjo Ivana Bana v Divači za vpokojenje sef sklene priporočiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu.
Premesti se Pečka Avgusta provi-zorno h Branice v Sežano; Ipavca Hermana iz Sežane v Štomaž; Fakina Vinka iz Nabrežine v Branijo. Imenuje se Silvestra Caharijo iz Orleka pfov. vod. v Divači in Josipa štreklja prov. vod. V Komnu. Na novo se namesti absslv. učit. kandidate: SardcČa v Komen, Pečenka v Na-brežino in Maycrja v Oriek. Ker sta ostali še dve mesti nepopcbijeni, ker ni bilo korn-petentov, se pooblasti predsedstvo, da imenuje, ako se prosilci oglasijo.
Glede šole na Brjah pri Gorjanskem se jo sklene ctvoriti, kadar zazida občina šol. stavbo po danem načrtu. Poročilo o zgradbah šolskih poslopij na Misličali in v Goijanskcrn se vzame na znanje; enako o priredbi šol. poslopja v Nabrežini.   -Na poročilo dekanijskega urada v Tomaju, da bo v tomujski dekaniji birma, se sklene o tem obvestiti šol. vodstva. Učiteljici ročnih del v Gabrovici, gdč. Vrčevi se poveri pouk ročnih del tudi na šolali v To-mačevi-ci in Kebljegiavi. Na dopis županstva v Komnu, ki   odpoveduje v najem dano šolsko sobo se sklene držati se tozadevne pogodbe. Na dopis g. kurata Čar-gota iz Nabrežine, kii želi ime^ več kakor podeljenih mu 80 K zakonite nagrade za pouk verstva, se preide na dnevni red. — Dovolijo se razne poprave šolskih stavb; za poprave v Štomažu pa se skiene poslati tja stavbnega mojstra, ki naj o potrebah poroča; za poprave v Rodiku se poblasti član g. Antona Muha. Na številne prošnje učiteljev za premeščenje   se sklene razpisati vsa   provizorKma mesta. SuSa. — Dan na dan je vroče^Srcer res ni več one velike neznosne poletne vročine (če bi bila še, bi bilo že vse po-žgano) ali žge vsaki dan in dela neizmerno škodo. V soboto zvečer smo se nadejali, da začne   deževati ter bo   deževalo kaj časa. Bilo je pa le nekaj grmenja in bliskanja, potem je deževalo, toda le malo časa. V nedeljo zjutraj je bilo zopet jasno koi ribe oko in tako je dalje dan za dnevom. Če bo še nekaj dni tako. bo škoda popolna in če potem tudi pride dež, ne prinese nobenega Iraška več. — V Goriški okolici je letos bogato obrodil krompir in kmetje so imeli lepe dohodke. Kazala je dobro tudi druga Iptiua. Če bi ne bilo suše, bi si bi! okpličanski kmet letos   malo   opcmsgel. tako pa naj mu pomore le   dohodek    i? krompirja.   Pa tudi v drugih deželah Je suša.   Škoda bo velikanska.   Živeža   bo manjkalo in draginja bo neznosna, !       Klerikalni deželni   poslanec. Zega jo poslal y papor dva kmeta. — Bogati Zega j v Kanalu, ki ima srce za kmeta, da mu posodi denar prav za iničkanc obresti, je ! izvedel, da sta dva kmeta Anton in Štefan Žbogar iz nekdanje svoje lasti i/sekala in baje prodala nekaj malega lesa, to je vi gozda katerega je bil kupil on na dražbi za K 8900. Zega je šel hitro tožit in obsojena sta /ftogarja vsak na H dni zapo* ra. Zega zdaj mirno spi, — Kam pa tičejo oderuhi?!
Žensko vzgojevaino in naobraževaino društvo »Mladika« v Ljubljani. — Slovenske dame so ustanovile v Ljubljani internat za deklice, da se izobražujejo in vzgajajo za praktično življenje. Ker so bili sedanji prostori pretesni, je moral odbor začeti z novo zgradbo, ki stoji v najlepšem delu mesta in je tako urejena kakor bo za zdravje gojenk koristno in potrebno. Tro-ški so ogromni. C 1bor je vse storil, kar je {e mogel in se ne boji ne truda ne žrtev. ' zato moremo ta zavod, ki je edini slovenski dekliški, narodnim rodbinam najto* pleje priporočiti,
Dostavljamo, da je .za pouk v raznih jezikih dobro preskrbljeno, Istotako v glasbi.
rodbinsko kavo
pri^dl že mali dodatek „praiega :Fiwickn:" s knviifm ]iil'tiLkom Iz lovurne Z<»grcb. Lo vslcd fevojc md s«žiio izdatnosti in svoje ueprekošcue kakovost nns>l j® pravi Franck to I i priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu.
84
»Kolera v Gorici«. — Včeraj se je raznesel glas, da je v Gorici kolera. <I flajs, s-toga na tukajšnji gimnaziji, je obolel v nedeljo zvečer. Pil je popoldne nekaj piva; ker ga je vilo, so poklicali zdravnika, ki je odredH, kar se mu je zdelo potrebno. G. Flajsu je že bolje. Če bi ne bilo strahu pred .kolero, bi se za ta slučaj nihče niti. zn^lt-ner:t>iK/lsen-je>>bil-.Ie na^ade^J. napad, kakorsen rna'*snroj$t "doleti v po- | letni vročini-.
Fantuzzi in gospa Bozzlni-Stabile. — Fantuzzi, ki je streljal v"petek na dr, Bat-tiggii.a,je pisal nekclvkp časa poprej gospej-fczzhiijevi pismo, v katerem je rekel, da naj pomisli, kaj dela, ter naj misli na preteklost. Sedaj je jasno, kaj je hotel s tem reči. jPred leti- namreč je bil oče gospe Itozzini Stabile umerjen na Travniku v Oorici od nekega svojega dolžnika. -- Torej je že naprej namignil, kaj misli storiti. Napadel je nečaka gospe, Bszzini, imajoč njega za or:ega» ki noče odnehati od dražbe.
O občinskih volitvah v Gabrijah pisarijo klerikalci ter sl neizmerno veselijo. I.e počasi z veseljem. Ce so kaj pridobili, pa utegnejo zopet izgubiti. Kolo časa se vrti naokoli, in če je sedaj slučajno vrglo nekaj klerikalcev navzgor, že pridejo zopet nizdol. kamrjr tičejo; če prej ne, za tri leta gotovo!
Odgovor »Gorici« z dne 22;VIN t. i. - Da je dobila' gospica Križmanova učit. službo v Zaloščah, je umestna; ker je njen oče dolgoleten in zaslužen učitelj v goriškem okraju. Sleherna oblastnika se ozira na zaslužne svoje uslužbence. »Gorica« pa kriči venomer: — vse za te, ki so z nami! In zakaj bi bila ravno pri učiteljskih otrocih in sirotah izjema, da bi se jih podilo v tujino, ko vendar njih očetje žrtvujej:) itli so žrtvovali vse tudi svoje zdravj-i napornemu .poklicu ter storili več z:i ljudstvo kakor stori kak kaplan v vasi za cerkev, čeprav vsiljuje ljudstvu svetinijec, ali pa. da bi se Sopiiile na učiteljskih mestih hinavske duše kakih teicjalk. Okr. šol. svet tudi ni mogel drugače, da je godijo McivešČck prestavil v Kromberg; /'jen oče je vrl učitelj v goriškem okraju, knjega je »Gorica« prejšni čas pogosto hvalila. Znano r-a je, da klerikalci ne pri- j \ošLijo učiteljskim otrokom niti zraka. Pri tun pa je -.»Gorica' pozabila one klerikal- i ite učitelje, ki so že po tri leta in črez na J'.:pustu s p::lno plačo in Icnuharijo. Zakaj se jih ne upokoji?                              X.
Opomba uredništva: Priobčujemo Klas g. X, ne da bi bilo s tem rečeno, da se strinjamo povsem z vsebino. Vse pi-sarenje po klerikalnih listih pa izvira le iz sovraštva do gg. Križmaua in Medvešče-ka. Za stvar je možem pri »Gorici? malo mar. gre Jim le za tu, da morejo biti po cmenlcnih r.adučiteljih. ki stojita v ospredju goriškega učiteijstva. Ce bi. bila gg. nudučitelja K. in NI. klerikalca, potem pa bi bilo ono imenovanje oziroma premcsče-nje čisto v redu! Kaj jic?
Utopila bi se bila kmalu v Soči S letna Marija Vrdrle od Leonov št. S6. v Oorici. Šla se je kopat pa kmalu prišla pregloboko. Klicala je na pomoč. K sreči je šel tam mimo 21 letni vrtnar Karo! Mar-vin, skočil v vodo ter rešil deklico uto-Pljenja.
Tatvine. ...... Peček-Rudolf Fabjan iz
Bat, stanujoč v ulici Orzoni, je ukradel iz pekarljc Cehovinove v ulici Formica znesek 116 K. Dečka so aretirali. Priznal je tatvino, rekel pa, da je ukradel samo 80 K ter jih razdelil med svoje prijatelje. Pokušali so neznani tatovi okrasti gospo ^ehovino v njenem stanovanju v ulici Morelli, pa njim poskus ni uspel.
Listnica uredništva: Iz uč. k.: Prihod-!'i-č. V Š—o: Prihodnjič.
poje mešan zbor, Rožmarin, poje mešan j zbor. Rožici, poje mešan zbor. — Vstopni-1 na k veselici 40 v. Po veselici ples in ša- j ljiva poŠta. Čisti dobiček je namenjen za ¦ zgradbo Sokolske telovadnice. K najobil-nejši udeležbi vabi odbor.
V slučaju slabega vremena se bo vršila tombola prihodnjo nedeljo 10. sept.
Politični pregled.
, Ministerski predsednik 'baron Gautsch odpotuje baje* sredi meseca septembra v Prago ter ostane tam 2 dni. Hoče pokazati s tem obema narodnostnim, kako važnost polaga vlada na to, da bi prišlo kmalu do češke-nemškega sporazuma.
Maroko. - »Echo de Pariš« poroča o točkah, ki bodo baje tvorile posvetovanja v Herolinu, ki so: J. miništerijalua, politična in administrativna vlada v. Maroku od strani Francoske, 2, francosko-maroška mehala, policija, uprava železnic, hrzejava, telefona in poŠte, X garancije glede nemških gospodarskih vprašanj v Maroku, 4. teritorijahie kompenzacije zunaj Maroka.
»Neue Freic Presse« je bila prinesla članek, obsegajoč misli nekega angleškega dostojanstvenika o maroškem vprašanju. Ker se je ta postavil na stran Francije in proti Nemčij', je završčalo po nemških listih proti Angleški. Sodijo, da je oni angleški dostojanstvenik Cart\vright, poslanik na Dunaju.
Javna tombola v SoHtanu, - V 'nedeljo 3. septembra t. I. popoldne ob 3. uri Priredi »Sokol« v Solkanu javno tombolo na trgu pred Mozetiče.vo gostilno (Droč.) Dobitka sta-dva: činkvina 100.K in tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 v. f1« tomboli bo veselica na senčnatem •dvcriSCu g. Al. Mozetiča s temle vspore-donu Godba, telovadba na orodju, nastop "araščaja s palicami, telovadba naraščaja *na orodju; Sokolska, poje moški zbor, Poštena deklica, Saloigra, Opomin k petju,
Razne vesti
Špijoni pri vojaških vajah v Dalmaciji? — V Zadru so aretirali brata Simčič, ki sta na sumu, da sta špionirala za Časa vojaških vaj v Dalmaciji. Eden je mehanik, dtugi slikar. Prvega so izpustili, drugega obdržali v zaporu; na sumu sta, da sta zadrževala neke radiotelegrame, menja-ne med Indiiami.
Kolera v Dalmaciji. -¦ Na dalmatinskem otoku Rabu sta umrli za kolero dve < sebi. Prišli sta tje t. Reke.
Požar. Kakor poročajo iz Carigra-i'». je p gorelo mesto Aidin. Upepeljenih je oko!i 15f)U hiš in 250 protiajalnic, več cerkva in šolskih psslopji.
Delavski štrajk na Reki. — Dne 26. t. m. je ustavilo na Reki delo 1000 delavcev. To je pri deiu razširjevanja obali. Pridružilo se je še 500 zidarjev. Štrajkujoči so bili odpuščeni, ko se jih je izplačalo.
Se vedno iščejo tatu slike »La Gio-conda«. -- Izginila je iz Louvra v Parizu ta krasna slika, zaman pa so vse poizvedovanja po tatu. Sliko »La Gicconda« je naslikal Leonardo da Vinci leta 1503. Predstavlja MadoncUso, ženo Franca del (iiocondc; ona je bila Napolctanka: naslikana je stara ,W let. O tej sliki se pravi, da je to najkrasnejši portret ženske, karkoli so jih doslej naslikali sloveči slikarji. Francoski kralj Franc I. je bil kup:! to sliko za svoto okoli 200.000 K. Dandanašnji ima slika vrednost, katere se ne da plačati z denarjem. — Tatu iščejo pa ga ne morejo najti. Govori se, da romajo počasi vse take izredne reči v Ameriko. Pravijo pa tudi, da že to ni bila več originalna slika Gioconde, marveč le dobra kopija, ter da je prava slika že poprej bila odnesena iz Louvra.
Nemška socialna demokracija. — Se-J-jj je objavljeno poročilo nemške socijaliie demekracije, h katerega posnemamo sledeče: Število organiziranih členov stranke je letos naraslo za S36.,V<J. To je največi prirastek, ki ga je stranka imela v enem letu. Pioletarno gibanje mladine je silno napredovalo. Število naročnikov Usta »Ar-heiter Zeitung« je poskočilo od 45.000 do oo.OOf). Domovi za mladino so obstojali v 130 mestih; za iste se je izdalo skupno 44.091 m. Agitacija med kmečkimi delavci je dobro napi edovala. Zveza delavcev se, je ukoreninila po vsej deželi in Šteje sedaj M2 skupin z i2,Q00 členi. Število strankarskih Ustov se Je povečalo od Umskega leta za pet, tako da imajo sedaj socijaljsti v Nemčiji 81 dnevnikov. Za socialistični tiskovni urad le plačal strankarski list .V.000 mark. Glavno glasilo »VprwuYts« jv! imeli glas;;n ižvestja prebitka 165.558 ¦maj k, »Cllc!c!,heiU prebitka 13.239, »Neuc
Zeit« 1403 in »Wabre Jakob« 40.342 mark. Število -naročnikov tega UW je /znašale j J. julija baje 307.000. Blagajna stranka zaključuje* v   prihodkih in .stroških 1 milij. 1 428.823 mark.                                            j
Svedrovci v Trstu na delu. — 7 nedeljo zjutraj so udrli tatovi v Bolalfijevo menjalnico. Hoteli so ostati tam cd dan ter »delati«. Nekdo-fr zrniai stražil. Ali'sin gospodarja je bil nekaj pozab!1, v menjalnici. Kq je prišel, je videl, da je ključavnica ruloja odprta. Spustil je rulo malo višje ter opazil notri moža. Zaprl je rulo *ter šel po redarja. Prišli so in našli v menjalnici dva svedrovca: 32 letni Ivan Rigotti in 26 letni M. Ouarantotrc. Napravila sta bila v blagajno že kakih 40 luknjic. V blagajni je bilo 20.000 K gotovine in 40.000 K vrednostnih papirjev.
Svedrovcem je ponesrečil tudi poskus v uradu delniške družbe za izkoriščanje vodnih sil v Dalmaciji v ulici Stadion.
Grofica Tarnovvska se dobro počuti v ječi, — Iz Milana poročajo, da-se -grofica Tarnowska, obsojena radi' sokrivde na umoru svojega moža, v ječi počuti jako dobro. Ona ima poseben vpliv na moške. Njena ječa je lepo urejena soba, iz kuhinje jetniškega ravnatelja dobiva zločinka fino 'uran o, da, celo ko! večkrat v njegovem stanovanju ter se sprehaja pogostoma po njegovem lepem vrtu. Pravijo, da jo obiskujejo v ječi tudi razni gospodje. Javnost' se zgraža nad vsem tem, Tarnovski pa se dobro godi v »ječi«.
Samomor psa. — Ta čuden slučaj se je pripetil v Milanu. Neki Premezzi je šel neki dan s svojim psom danske pasme v neki javni urad. Ko je hotel oditi ter je poklical psa k sebi, je ta skočil na olkno, pogledal še enkrat okoli po sobi ter se vrgel na ulico, To se je zgodilo z okna v drugem nadstropju. Pes je obležal polomljen na tlaku. Gospodar ga je dal pripeljati v leočiji h konjedercu, kjer je žival poginila. Konjederec je moral na svojem pokopališču zu pse odločiti prostor za samomorilce!
Nova ruska bojna luka. — V Revalu zgradijo novo veliko bojno luko; stala bo 100 milijonov rublje v.
Na vojaške vaje je prišel s konjičkom.
Voznik Hanslik iz Kladnega je dobil ukaz, da mora na vojaške vaje. Upregel je v svoj voz svojega konjička in hajdi v vojašnico. Tam se je predstavil, rekoč, da je prišel s konjičkom, ker ne ve, kam ž njim za časa vojaških vaj. Poslali so ga takoj domov z ukazom, da se mora tekom 24 i"- vrniti brez konjička. Hanslika pa ni biloi Poslali so ponj žandarje in t! so ga pripeljali na vaje brez konjička. Konjička je tačas redila občina.
Italijanov izven italijanskega kraljestva je 5 milijonov in 476000. To je osmina vsega italijanskega prebivalstva. To so taki, Ivi so se izselili ter bivajo stalno izven Italije. Koliko tisoč in tisoč Italijanov pa živi leto za letom samo po zimi doma, ker so po leti izven Itailije največ kot zidarji!
Štrajk tramvajskih uslužbencev v Trstu je končan. V nedeljo se je že vršila redna siužba. Vršila so se pogajanja, katerih rezultat je ta: da ravnateljstvo tramvaja I. poviša dvema delavcema plačo od dnevnih K 3'80 na K 4— in da bosta ob enem ta dva delavca imenovana kvalificiranim delavcem. S tem bi bila defini-tivno določena na K 4'— minimalna dnevna plača kvalificiranih delavcev; 2. dovoli se tri dni dopusta na leto vsakemu uslužbencu; 3. plača se za vse uslužbence prispevek za pokojninski zaklad, a onim, ki so že prestari, se izplača detični znesek v gotovini; 4. delavci na progi in vozniki dojje vsake tri leta par škornjev; 5. dotič-no pogodbo mej ravnateljstvom tramvaja in prometnim osobjem z dne l. novembra J910, kakor tudi eno,- ki se še ima skleniti med ravnateljstvom in notranjim osobjem, ima podpisati tudi župan tržaške občine.
za telovadbo in šport.
Poslanec Milan Tttnč;; s tovarni je predložil skupščini zakonski predlog, s katerim še odrejuje posebna pomoč nekaterim takoimenovanim »vitežkini« društvom, '  .                            ' ¦", ''"/'V    ,:
Predloženi zakon vsebuje, narodno obrambo, strelno zvezpr1 Sokolsko zvezo »Dušan Silni«, zvezo jabačev »Knez Mi-Hiajlo«, Olimpijski klub in Lovsko zv&zd. Vsa ta društva, imajo sledeče, skupne državne pravice: Oproste se poštnine .za vsa pisma in pošiljatve, kakor tudi carine '. za priprave, orožje in pritikline ter telovadne obleke. Dalje imajo vsa ta društva 'brezplačno vožnjo na državnih železnicah, ko potujejo na zborovanja in tekme svojih zvez; a vsaka zvezna uprava ima tri letne brezplačne vozne listke.
Posebne predpravice in podporo im# strelna zveza, sokolska zveza iti zveza ja-¦hačev.   Na prvem mestu dobi vsaka teh..-zvez stalno letno denarno podporo od države, in sicer: "Strelski*j#eža L0.000, So--leolska zveza .12.000   in   zveza   jahačev 8.000 dinarjev. Zveza jahačev dobi potipo- . ro zato,   ker ima vsakoletne   stroške do 3.000 dinar, z razstavami konj.
Največje pravice pa ima »strelska zveza«. Pri vstanovitvi vsakega strelskega društva po-vaseh mora dati vojni mi- ' nister vsakemu teh društev brzostrelne puške in 2000 nabojev. V srenjskem mestu novo strelsko društvo dobi tri brzostrelne puške in 3000 nabojev, a v okrožnem mestu štiri puške in 4000 nabojev. Poleg tega imajo zvezna društva pravfco do municije za V< ceno, a v času državnih strelnih vaj jo dobi brezplačno.
Strelna zveza bode4 imela pravico, da 'potrebno orožje tudi prodaja svojim strel-cerv ali pod obvezo, da ga ne sme od-da.j>ii nedruštvenikom,
Kedar bi pa oddal svojo puško, zapade globi 4000 dinarjev in pride pod obtožbo prodaje državnih stvari.
Sokolski zvezi »'Dušan Silni« se bodo oddajali za 'A eeno prostori za shode, vse priprave za telovadbo, katere se more izdelovati v vojno-tehniškem zavodu.
Srbija torej skrbi uzorno za telovadbo in šport.
Dama
katera skrbi za zdravo kožo In hoče iz ebiti ta peg tor ohraniti, nežno in mohko kožo ter belo polt, s« nmfrr.le t
liljitnim mlečnim • milom
" twdke_ Borgrnaftn /4t Sm J
Tacben m II.
Komad po 80 vin. *fei&tfct. vseh Jekaniah, mirodT In pToaajnlnftb pafluihl
M
Velike zaloge novih dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov,, vsakovrstnih plošč itd. V za'ogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
Batjel
Gorica Stolna ulica 2-4*
Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki poštni ne prosti.
Zaloga in zastopstvo lahkih Švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem* kolesu. Kupuje se siara dvokoiesa, šiv. stroje, gramofone, orkestrijone itd.
Ivan Kravos
H Komu il. II. GflMSft na Komu it. I!
sedlarska delavnica
in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ,*li pt težko vožnjo; dalje ima v. zuldgi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor; kov-čege, torbice, denarnice,.listnice itd. -7 IsvrSuje in sprejeniaf vA j popravo Tftzlicue ;kQlegei|ae in;
ffoprauiia se izoiSujejo
Mali oglasi.
fiajmaojSa pristojbina stane 60 v!n. ASo Je oglas obsein^l se ratana la vsako besedo 3 vin, Rajpripratnelse Snscrtranje za trgovce in obrtnike
Koliko io mnnjSili trgovcev In obrtnikov ˇ Goriol, katerih n«. deželi (in «elo v mestu) nihče »o po*n«, ker nikjer ne Inserirajo. Skoda ni majhne.
Maiio hioa * obsežnim vrtom m velikim NUld Hlad dvoriščem, s plinovo in električn vpeljavo — se proda. — Naslov pove našo upravniStvo.
opremljen s pli-
__      _____   __      w               novo vpeljavo,
tako pripraven za  trgovino  ali kako obrt, se jakoj odda v Kapucinski ulici št. :».
Lep lokal za trgovino
A. vd Berini
Gorica, Šolska ulica St. 2.
oelika zaloga
Ivan Maroni - Gorica
ulica Arioste Mattioli
goriška tovarna mosaičnih ptožč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri slavbah, bodisi iz cementa aH iz ponarejenega kamna. — Elegantne ko-p-.hie banjo. — Cevi iz cementa v raznih širjavah.
Sprejme se hahoršnokol! delo.
oljkinega olja
prve vrste              I
aijMiiib tvrdk iz Istre, Dalnacije, Milfstil, Bari to lice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -'96,1-0.4,- 112. 1*20, 1*23. 1-36, N4, i'60, 180. 2'-, 240 za luči po 72 fin.      '
-------Na debelo cene ugodne,------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo le pušča kepcu do  popolne   vporabe olja;  jo
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in  navaden.  Zaloga
------------— mita in sveč. —------------
Cene zmerne.
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
fiORICH
Jos. Uerdl tekallSte Sten. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
:   Ordinira o soojem aielieiu
od 9. nre dop, do §. nre pop.
VValdperle
brez alkohola
Edini izdelovatelj
napravljena h izbranih gozdnih sokov kojlm je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studenčnico se lahko napravi izborno osvežujoLo"pijačo. . Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno.
moriti Lttiw, Brttnn-Hnssoinlti.
Stojte!
Kdo ne pozna tvrdke
Stojte!
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vsem onim, ki so s=i naVopali kako želodčno bolezen s prehlajenjem aH k preoblože-njem želodca. s zaužitjom slabili, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z up zmernim življenje • kakor: želodčni kata-, krče v želodcu, bolečine v želodcu. težxopr<«<rv« fli lasližetije, se priporoCa tem potom dobro domače sredstvo, ffegar blagodejni vpiiv ae je preisknsil že več let. In to je
0|r~   Hubert Ullricli-ovo ždižčno vino.   ~*qHSi
.  To zeliščno vino je izdelano iz  izvrstnih,  zdravilnih  zelišč  in  iz   vina  ter ojači   in • oživi prebavne organe človeka. ZeliŠCno vino  odstrani nerednoati pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi.
- S pravočasno porabo se odnšijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati, pri vporabi^ Simptomi, kakor: glavobol j. kolcanje. žganje, napihnjenost. bljuvanje. fei se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina.
Zaprtje in njega slabe posledice,: kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni ili hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem, d* pospešuje stol.            -            .
Suho in bledo obličje,  pomanjkanje krui,
^jjjll^-* so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 3luUi}5i stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljeiic in- ozlovoljcne. trpijo na, glatfoboln. so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino rovzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja pretnembo snovi, pospeši tvoritev krvi. pomjri razdražene Živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to.
Zeliščno viao se dorji V> steidenicab po 3 in 4 K v lekarnah slcd^t-ih krajev,: (Jorica, Kortnin, Gradišče, Romans, Ajel, Campolongo. Uouke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Červinjin, Ogej, Kiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itdv kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Goriško-GradiŠCanske v lekarnah. ¦;-_* Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
====¦• Svari se pred ponarejanjem!    ——¦-=.
Zahtevajte izrecno
•¦w- ftubtvt ^llFkh^o^o   -mm  Zeliščno vino.
Moje zeliŠČino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 450.0. vinski štrkljaj 100.0, glicerina IOO.O, črno vino 240.0. sok jerebike i50.0. črešnjev sok 320.O. aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo.                                             I
^Tehnični biro
FRIDERIK RIEHTZ - GORICR
ulica Ascoli štev. 20 priperoCaj
parne naprave,  razne  v sesalne  naprave  plina,  raznovrstne  motorje   in lokomoklle, kompletne naprave za pekarne, parne peci, stroje za meSanfe
in posamezne delo strojev.                                          j
»VigaJsi za stavbe, poljedelske stroje,, stiskalnice za grozdje hi  drnao. ' i Kompletne naprave za mizarske delavnice,.Žagarje iu mlinarje. Milne za koruzo z ročnim obratom. Naprave za parite pralnice, olje za stroje vseh vrst, smfrkov papir za čiščenje in platno.                             j
.Y*Kka zaloga §r?Qit)ofo«jo$ iiy cifer
Kerševani & Čuk
na Stolnem trgu (Piazza Daomo) o GORICI Sion.
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victorta šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji', , ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-
_:.„._.„ pom šivalnega stroja    ~ »ORIGINAL VICTORIA" šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje < brezplačno.  Z Original - Victoria šivalnimi Stroji se izvršuje  vsakovrstno uttietno vezenje (rekam iranje) itd. Ud. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoresnice, stiskalnice, drozoalnice (stroje za mastenje grozila, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bHa, rdeča itd. z znamko KEKSE VAM & ČUK, ki jih sama izdeluje. Paske, sa-nckrtse, dmfio belgijsko orožje, streljivo. — Velika izber
gramofonov. _       Da|o na obroke.
^V>)                   CENIKI
.    V.T.-L; =5= se razpiši ja jo zastonj. =


Pozor rodoljubi!
Zahtevajte povsod naše igralne karte
»Primorka"
Prva  slovanska tovarna igralnih kart v Ljubljani.
^9999$V«99WV9$9Y^«9V99W999$9^^9^«
Trgovino „pri železnem ni6«u'4 in zn-!oj|<» s<auM'n se je preselilo v
Magistralno ulico.
Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, tninjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd.
Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd.
Cene konkurenčne.
luail   Gljra,   izdeiouatelj or^ja in zapriseženi izuedenec.
mwm>mmmmfflmmmmmm@mswmm®m%m
?fGoriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga is omejenim Jamstvom.
(V lastni hlil, Oosposk« ulic« it. 7, I. nadstr.) — Tolofon st. 70.
RaCun poitne hranilnice Itet. 837.315. Ns občnem zborw dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vlog« se  obrestujejo po 4'',%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po dogovoru.  Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se apref emajo od vsakogar, Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni d«l«i! se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stani* 31. dec. 1910.: Zadružnikov 1886 z   deleži v znesku 73 642 kron.  — Hranilne   vloge:   1,423 351*26.       Posojila: M88.919--. — Resorvni zaklad: 92 847-44 — Vrednost hiš: 372.096 66.
22