V devinsko-nabrežinski občini neurje prizadelo zlasti naravo V Ronkah so potrdili 40-letne prijateljske vezi s pobratenima občinama Metlika in Wagna / 18 Primorski TOREK, 12. AVGUSTA 2008_ Št. 191 (19.281) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Polom za Gruzijo, klofuta za Zahod Martin Brecelj Kot kaže, se bo predrzni poskus gruzijskega predsednika Mi-haila Sakašvilija, da »osvobodi« Južno Osetijo, v najboljšem primeru končal tako, da bo Rusija le še okrepila svoj vojaški nadzor nad njo ter nad sosednjo Abhazijo. To bo kar zgodovinski polom za Gruzijo, saj si je težko predstavljati, da bo Tbilisi še kdaj v celoti obnovil svojo suverenost nad tema separatističnima pokrajinama. A to bo tudi huda klofuta za politiko, ki jo Zahod z ameriškim predsednikom Geor-geom Bushem na čelu vodi v tej nemirni regiji. Sedanji požar v Zakavkazju je zanetil Sakašvili. Z vojaškim posegom v Južni Osetiji je naravnost izzval rusko jezo. Moskva ni mogla dopustiti, da bi Gruzija brez posledic vojaško nastopila proti Ose-tijcem, ki so večinoma ruski državljani, in da bi iz pokrajine izgnala njene »mirovne sile«. Ko bi se Rusija ne odzvala, ne bi bila več niti regionalna sila, kaj šele svetovna. To je seveda vedel tudi Sa-kašvili. Če se je kljub temu spustil v vojaško pustolovščino, pa je bilo zato, ker je računal na pomoč Zahoda in še zlasti ZDA, točneje Nata. Danes mogoče smemo že trditi, da se je uštel. Toda za to nosijo nemajhno odgovornost Washington in mnoge evropske prestolnice, ki gruzijskega predsednika ne le niso brzdali, ampak so mu v izzivalni politiki do Moskve ves čas dajali potuho. Zahod je pod vodstvom sedanje ameriške administracije že lep čas spodbujal Gruzijo kot tudi druge države nekdanjega sovjetskega bloka in celo nekdanje Sovjetske zveze, naj vstopijo v Nato. Letošnji aprilski vrh v Bukarešti resda ni formalno povabil Gruzije, naj postane članica, zagotovil pa je, da je njen vstop v zavezništvo le še stvar časa. Sicer pa je Bush Sa-kašviliju to obljubil že maja 2005, ko ga je obiskal v Tbilisiju. Za Moskvo je bil to nesprejemljiv afront, primerljiv tistemu, ki so ga doživele ZDA leta 1962, ko je tedanja Sovjetska zveza namestila raketno bazo na Kubi in s tem neposredno ogrozila ameriška tla. Washington je tedaj zagrozil s 3. svetovno vojno. Sicer pa so za Moskvo podobni afronti tudi drugi primeri Natovega »obkoljevanja« Rusije, vključno gradnja protira-ketnega ščita v vzhodni Evropi. Od tod tudi odločenost, s katero Moskva zdaj nastopa v Gruziji. Dokazati hoče, da namerava resno braniti svoje vplivno območje. Kar zadeva separatistične težje Južne Osetije in Abhazije, pa je Zahod v očeh Rusije spet dal slab zgled, ko je februarja letos podprl neodvisnost Kosova. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ZAKAVKAZJE - Mednarodni mirovni pozivi ne ustavijo ruskih čet Velik del Gruzije v ruskih rokah Gruzijski predsednik pristal na mirovni načrt EU, ki pa ga Moskva zavrača Gruzijec sredi ruševin gruzijskega mesta Gori ansa TBILISI - Ruski bombniki so včeraj obstreljevali Gruzijo, ruska vojska pa je iz Južne Osetije prodirala vse globlje na ozemlje Gruzije. Ob tem so ruski vojaki na zahodu države pri Abhaziji zavzeli gruzijsko vojaško bazo in odprli še drugo fronto. Vodja francoske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU Bernard Kouchner ter njegov finski kolega, predsedujoči Ovseju Alexander Stubb sta oblastem v Tbilisiju predstavila mirovni načrt v treh točkah. Gruzijski predsednik Mihail Sakašvi-li ga je podpisal in sprejel "skoraj vse predloge" EU in Ovseja. Ministra bosta načrt danes predstavila še v Moskvi, kjer pa naj bi ju čakala težja naloga. Namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov je namreč prizadevanja EU že zavrnil. Na 3. strani Tondo bo komisar za avtocesto SLOVENIJA - Solidarnost goriških županov in stranke Zares s PD Trst-Benetke Poziv županov ministru Ruplu za poseg pri italijanski vladi Na 4. strani NOVA GORICA, LJUBLJANA - Župani goriških občin - Nove Gorice, Kanala ob Soči, Mirna-Kostanjevice, Renč-Vo-grskega in podžupan Občine Šempeter-Vrtojba - so na rednem mesečnem srečanju včeraj izrazili zaskrbljenost glede prihodnosti Primorskega dnevnika v luči nedavno sprejetega fi-nančno-proračunskega odloka italijanske vlade. Z njim se izdatno zmanjšujejo sredstva tudi v založniškem sektorju, kar bo močno prizadelo manjše časopise, med njimi tudi Primorski dnevnik. Župani so izrazili interes za obstanek Primorskega dnevnika, ki je »aktualen, objektiven in korekten ter povezu- je Slovence z obeh strani meje«. Zato bodo k ukrepanju pozvali slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla in ga zaprosili za posredovanje pri italijanski vladi. Zaskrbljenost za usodo Primorskega dnevnika je včeraj izrazila tudi stranka Zares. Kot je v sporočilu za javnost med drugim zapisala podpredsednica Zaresa Felicita Medved, v stranki podpirajo prizadevanja založnice dnevnika - Družbe za založniške pobude in vidnih predstavnikov organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji za ohranitev stabilnega financiranja oz. državne pomoči temu pomembnemu mediju. Slovenija: Škandal z odpadanjem ometa v šentviškem predoru Na 4. strani Alan Porporati, mlad tržaški inženir v Kjotu, o svoji zanimivi zgodbi Na 7. strani 2 Torek, 12. avgusta 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Turizem, tradicija, zgodovina Miro Kocjan Bil je pester teden, tako politično kakor kulturno, pa tudi v zvezi z odnosi med večino in manjšino. Neobhodno je, da pričnemo s Pekingom. Tja je odpotoval hrvaški predsednik Stipe Mesič, ki je imel daljši pogovor s predsednikom Kitajske in z vrsto gospodarstvenikov. Kakor je bilo pričakovati, je naglasil pomen Hrvaške v Evropi ter med drugim ponudil Kitajcem hrvaške luke za njihov promet. Opozoril je, da bi Kitajska plovila in seveda blago prihranila kar šest dni za vožnjo na evropsko celino. Sredozemlje naj postaja zmeraj bolj zanimivo tudi za kitajsko gospodarstvo. Povedal pa je, da ne bo več kandidiral za predsednika, da pa se bo vseeno ukvarjal s politiko, pri čemer bo kajpak tudi poudarjal stike s Kitajsko. Mesič je bil tudi na pekinškem stadionu. Na slovesni pri-četek olimpijskih iger je odpotoval tudi reški župan Vojko Obers-nel. Vemo, da si Hrvaška pri tekmovanjih zlasti veliko obeta od vodnih športov. Pa tudi pri drugih panogah bo kar številčno prisotna. V Portorožu pa je te dni seveda zlasti govor o tem, kako se je razvila turistična sezona. Ugotovili so, da je tokrat bilo kar veliko investicij, da pa so rezultati na splošno vzeto precej pozitivni. To velja tako za družbeni kakor za zasebni turizem. O obiskih tujcev ugotavljajo, da je tokrat (končnih statistik še ni) bilo največ Italijanov, Slovencev, Nemcev, Avstrijcev in Rusov. Število ruskih turistov stalno narašča, vendar je bilo to bolj značilno za južni del Istre. Finančnega dohodka je bilo do konca julija za okrog štiri odstotke več kot lani. Nadvse živahna pa je bila turistična dejavnost tudi v Kopru, kjer so med drugim nastopili številni glasbeni ansambli v glavnem s sodobno glasbo, namenjeno folku. Značilna sta bila nastopa »Ethnohi-stria« in »Ethnofamilia«. Zanimivo pa je bilo prisostvovati in prisluhniti nastopu kakih 50 glasbenikov iz 16 držav tako evropskih kakor tudi z drugih celin, ki so hkrati igrali isto skladbo. Organizator Matija Solce je lahko zadovoljen. Središče nastopov je tudi tokrat bila znana koprska »Taverna«. Posebno pozornost zasluži podatek, da vse pogosteje skupaj nastopajo na poletnih prireditvah Slovenci in Italijani. Omeniti velja na primer regato »Capris 2008« in razstavo »Tribunautica«. Toda neko spoznanje zasluži svoje mesto. Častniki v italijanščini, ki izhajajo v Sloveniji in na Hrvaškem utemeljeno naglašajo stališče italijanske vlade o tem, da je treba še odločneje podpreti italijansko založništvo in časnikarstvo v tujini, saj gre, poudarja na primer »La voce del popolo«, za italijanski jezik in kulturno vozilo ši-rom po svetu«. Zanimivo je, med drugim, da je italijanski državni podtajnik Bonaiuti mnenja, da je potrebno pozornost posvetiti zlasti malim založniškim podjetjem, saj so ta navsezadnje tista, ki so najbolj v stiku z ljudmi. Žal pa časniki v italijanščini malo poročajo in komentirajo italijansko odločitev na škodo nadaljnje finančne zadostne podpore slovenskemu založništvu v Italiji in s tem Primorskemu dnevniku. V Istri pa se medtem nadaljujejo tradicionalna praznovanja, ki jim mestoma skušajo vdahniti nove rešitve. V Rovinju so v počastitev Sv. Lovrenca zvečer ugasnili vso javno električno raz- svetljavo in so jo nadomestili s tem, da so po oknih, pa tudi drugje, zagorele svečke in druge nekdanje svetlobne naprave. Mesto se je, kar zadeva razsvetljavo, vrnilo dve stoletji nazaj. V Vod-njanu so imeli mestni praznik s posebno sejo krajevne oblasti in s tem, da so podelili nagrade najbolj zaslužnim. Prvo mestno priznanje so tokrat prejeli vodnjan-ski gasilci (skupaj s perojskimi). Župan Vitasovič je poročal o napredku mesteca. V Umagu pa so spet imeli tradicionalni praznik »paradižnika«, ko so razdelili kar 4 tisoč paradižnikovih porcij. Trdijo, da so kuharji kuhali kar šest ur. Veselje je bilo nepopisno! Omeniti pa velja novost v Tartinijevi zgradbi v Piranu. Z njo, kakor vemo, upravlja Italijanska unija, kar nekaj let pa so razpravljali o tem, kako dokončno izkoristiti spodnji, največji prostor. Ideje so bile različne, od tega, da bi ga spet namenili kaki kulturni dejavnosti vse do tega, da bi v njem prirejali pomembnejše razstave. Zanimivo pa je, da je prevladalo stališče (in to večinsko), da bi v tem prostoru uredili sodobno restavracijo, ki pa naj bi ohranila vse, kar sodi v domačo identiteto: od opreme vse do ponujenih jedi. Stene pa naj bi se seveda ponašale z občasnimi razstavami domačih (pa tudi tujih) umetnikov. V Pulju pa je nova kinodvo-rana dragocena pridobitev. Vendar so še zmeraj nesoglasja v zvezi s tem, ker so jo poimenovali po sloviti italijanski filmski igralki Alidi Valli. Nekateri trdijo, da je šlo za »sektaško« rešitev, ne da bi se kvalificirana skupnost opredelila za naziv. Predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti zlasti kritizirajo poslanca Damira Kajina, ki se je ogreval za gornje ime, da je sicer kakor sam trdi, antifašist, da pa se včasih obnaša drugače. Podobno se je z njim menda dogajalo tudi v zvezi s mazaškimi napisi, ki so se pojavile na tablah nekaterih poreških javnih ustanov. V zvezi z njimi, ki so očitno politične, se je oglasil tudi Furio Radin, predsednik Italijanske unije, ki zahteva od policije in sploh oblasti, da končno stori potrebne korake proti takim pojavom. Žaljivi napisi so se pojavili tudi lani, žal pa oblast še ni uspela izslediti avtorjev. Duh sodelovanja bo potrebno iskreno okrepiti. Istrsko časopisje v italijanščini pa na vidnem mestu objavlja vest o slovesnosti, ki je bila te dni v Trstu v počastitev Nazaria Saura, nosilca italijanske zlate medalje za patriotično junaštvo v prvi svetovni vojni. Znano je, da je bil iz Kopra, da je ušel v Italijo, ko je ta napovedala vojno Avstro-Ogr-ski, se vključil v italijansko vojno mornarico, italijansko poveljstvo pa mu je zaupalo vodenje podmornice Pullino. Vendar pa je s podmornico zašel pri otočku Ga-lioli v Kvarnerskem zalivu. Bil je sicer namenjen na bojne operacije v Pulju, kjer je bila avstrijska baza vojne mornarice. Zajeli so ga in obsodili v Pulju na smrt pred 92 leti. Italijanski časniki poudarjajo junaško ravnanje njegove matere in hčerke, ki sodišču nista hoteli priznati, da je to sin, oziroma brat. Velja sicer omeniti, da izvirne listine na Dunaju navajajo, da je Saura, ki na sodišču ni hotel priznati svoje identitete, izdala skupina mornarjev, domačinov prav iz Kopra, kjer menda ni bil posebno cenjen. Njegov sin pa je med drugo svetovno vojno sodeloval z Nemci v boju proti partizanom v Istri. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ko sem v Pleteršnikovem slovarju poiskala geslo potrositi, sem ob njem našla tudi tole poved: »Bodem dosti potrosila, v vsaki ošteriji pila.« Pred tem pa je še zapisano: veliko denarja potrositi za nepotrebne reči. Danes bi rekli porabiti ali zapraviti denar, kar pa ni bilo neznano in tuje niti v Pleteršnikovih časih. Razlika je le v tem, da se je v sodobni slovenščini trositi in trosenje omejilo na trosenje letakov, gnoja na polju ali česa podobnega, kar je že Pleteršnik postavil na prvo mesto, porabo denarja ali česa drugega pa šele na drugo, že takrat v prenesenem pomenu. Nekdaj velika skupina, ki je nastala ob glagolu trositi, se nam je danes ohranila v samostalniku strošek in v besedah potrošniška družba, potrošniško posojilo, potrošnik, potrošništvo in potrošnja, da omenim le najpogostejše. Zadnji SP 2001 nas ob geslu potrošen takoj s puščico opozori in nam svetuje, naj uporabljamo porabljen denar. Denar, ki ga porabimo nesmotrno in za nepotrebne reči, pa je zapravljen denar. Ustavila sem se ob trosenju in trošenju denarja, ker je pri nas še danes pogosto v rabi. Nič nenavadnega se nam ne zdi, če kdo reče, da nje- gov avto troši (namesto porabi) preveč bencina. Nekateri «potrošijo« preveč za cigarete, drugi za obleke, za knjige, za hrano ali kaj drugega. V vseh teh stavkih bi morali reči, da kdo za te reči preveč porabi, če je poraba pretirana, pa zapravi. Oba glagola porabiti in zapraviti sta v rabi že več kot sto let, ob obeh pa je nekdaj živel tudi trositi, ob porabiti pa potrositi. Počasi je izgubljal svoj preneseni pomen in se omejil na prvotnega, le pri nas je, zaradi dolgoletnega zaprtja slovenskih šol, ostal v ljudski rabi, a ne samo tam, zelo pogosto ga lahko beremo v naših medijih. Danes nam zveni tuje in zastarelo, zato bi bilo prav, da bi ga tudi mi opustili. Že zgoraj sem omenila tudi potrošništvo in potrošniško družbo, ki imata svoj izvor v glagolu potrošiti in ju vsi dobro poznamo, zaradi česar razlaga ni potrebna. Poleg potrošništva pa poznamo v slovenščini tudi porabništvo, ki pomeni pretirano porabljanje materialnih dobrin. Porabništvo ima torej poseben pomenski poudarek. Porabo pa moramo razlikovati od uporabe. Uporaba nam namreč služi za doseganje nekega cilja, medtem ko poraba (in porabiti) po- meni narediti, da nečesa ni več. Ko denar porabimo, ga nimamo več; kadar ga imamo, ga lahko uporabimo za nakup česa koristnega. Enako velja za vse druge dobrine. Drva rabimo za kurjavo, plinsko olje za ogrevanje, elektriko za razsvetljavo. Motor lahko porabi veliko ali malo bencina, medtem ko lahko odpadke koristno uporabimo, če jih zbiramo ločeno in poskrbimo za njihovo predelavo. Poleg glagolov rabiti in uporabiti pa poznamo tudi potrebovati. Ta glagol vključuje v sebi potrebo po nečem, brez česar nečesa ne bi mogli opraviti. »Deček je potreboval palico, da je sklatil orehe z drevesa,« pomeni, da je bila palica nujen in potreben pripomoček za klatenje. Glagoli rabiti, porabiti, uporabiti in potrebovati se pomensko razlikujejo, enako tudi potrošnja, poraba, uporaba in potreba. Lelja Rehar Sancin ŠOLSTVO - Od 24. do 29. avgusta na Bledu v organizaciji ZRSŠ Poletni seminar za šolnike Udeležilo se ga bo 40 izbranih vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev slovenskih šol v Italiji TRST, GORICA, ŠPETER -Očarljivo okolje Bleda bo od 24. do 29. avgusta sestavljalo kuliso poteka tradicionalnega poletnega seminarja za izbrane šolnike, ki poučujejo na slovenskih šolah v Italiji. Seminarja, ki ga prireja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, financira pa Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, se bo udeležilo štirideset izbranih vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki se bodo poglobili v nekatere didaktične problematike, obenem pa bodo spoznavali stvarnost šolstva na območju Območne enote ZRSŠ Kranj, ki letos gosti poletni seminar (slednjega vsako leto gosti ena od območnih enot ZRSŠ), seznanili pa se bodo tudi z zanimivostmi in lepotami Gorenjske. Po nedeljskem prihodu se bo seminar dejansko začel v ponedeljek, 25. avgusta, ko bodo dopoldne v predavalnici Best Westeren-Kompas hotela na Bledu udeležence nagovorili direktor ZRSŠ Gregor Mohorčič (slednji bo tudi predstavil kranjsko območno enoto Zavoda), višja sve- tovalka za slovenske šole v Italiji pri OE ZRSŠ Koper Andreja Duhovnik Antoni in blejski župan Janez Fajfar. Sledilo bo predavanje Mihe Mohorja o Prešernu in Jenku, v katerem bo predavatelj predstavil poglede na ta dva pesnika klasika, nato se bodo udeleženci seminarja seznanili s sledovi slovenske prisotnosti v kulturni dediščini zgodnjega srednjega veka na Gorenjskem, ki jim jih bo v svojem predavanju predstavil Milan Sa-gadin, medtem ko bo Matjaž Varšek govoril o medijski vzgoji. Prvi dan seminarja se bo zaključil s kulturnim programom, za katerega bo poskrbela Inge Breznik. Torek, 26. avgusta, bo dopoldne posvečen obisku nekaterih šolskih stvarnosti na Bledu in v Radovljici: udeleženci si bodo tako ogledali Vrtec Bled in tamkajšnjo Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja ter Ekonomsko gimnazijo in srednjo šolo Radovljica, medtem ko bosta v popoldanskih urah v predavalnici hotela Best Westeren-Kompas predavanji Marije Kramer (Konstruktivna komunikacija - spodbujanje inovativnih pristopov) in Karmen Usar (Sindrom izgorevanja). V sredo, 27. avgusta, bo na sporedu celodnevna ekskurzija, v okviru katere si bodo udeleženci ogledali Čebelarski muzej v Radovljici in tamkajšnjo razstavo, posvečeno Antonu Tomažu Linhartu, dalje se bodo podali po poti kulturne dediščine v Žirovnici, obiskali pa bodo tudi slovito restavracijo Pri Jožovcu v Begunjah, kjer bo tudi kosilo. Zvečer se bodo zamejski šolniki vrnili v svoj blejski hotel, kjer bo naslednji dan, četrtek, 28. avgusta, v celoti posvečen predavanjem: tako bodo v hotelski predavalnici govorile Nataša Potočnik o začetnem opismenjevanju, Marjeta Klepec o možnosti med-predmetnega povezovanja likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli, Mojca Pušnik in Nevenka Štraser pa o vzgojnih načrtih v slovenski osnovni šoli. Predavalnica hotela Best We-steren-Kompas bo v petek, 29. avgusta, tudi prizorišče zaključka seminarja, ki ga bodo sklenili predavanje in delavnice, ki jih bo Vlado Pirc vodil na temo Retorika v šoli. SLOVENIJA - Sklep o pobudi skupine Tomajcev o novogradnjah Ustavno sodišče zavrglo pobudo, sklep občine Sežana ostaja v veljavi SEŽANA - Ustavno sodišče (US) je zavrglo pobudo skupine Tomajcev, da prične postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa svetnikov občine Sežana iz novembra 2007, s katerim so potrdili v prostorskih planih določena območja za pozidavo. Svojo odločitev so ustavni sodniki pojasnili s tem, da sklep ne omogoča neposredne gradnje, ker jo mora dovoliti Upravna enota, da pa bodo pobudniki svoj pravni interes na US lahko znova izkazovali, ko bodo izčrpali vse možnosti pred drugimi sodišči. Na novembrski seji lani so sežanski svetniki med drugim govorili o spremembah Odloka o podrobnih merilih prostor-sikih ureditvenih pogojev za naselja v občini Sežana iz leta 2002 (Odlok) ter sprejeli naslednji sklep: »Občinski svet ugotavlja, da so ureditvena območja naselij, ki so določena v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine in tudi grafično prikazana, območja, ki so namenjena prostorskemu razvoju naselij in njihovi širitvi. Ureditvena območja določajo dolgoročno skrajno mejo širitve naselij. Meja ureditvenih območij naselij je osnova za nadaljnje planiranje razvoja naselij.« Ta sklep pa je skupina Tomajcev dala v ustavno presojo, ker naj bi po njihovem prepričanju nezakonito spreminjal prostorske plane. Svoj pravni interes so utemeljevali s tem, da naj bi ob njihovih parcelah zraslo 69 novih stanovanjskih hiš. (Gre za načrt sežanske družbe Adriaplan, ki želi na južnem robu Tomaja postaviti novo naselje za okoli 300 prebivalcev.) Ustavni sodniki pa Tomajcev niso podprli. Prvopodpisani pod pobudo Vojko Pintar je povedal, da odločitev sodišča sprejemajo in da bodo - če bo potrebno - postopek odprli še enkrat. »Sodišče nam vrat ni zaprlo, ampak ravno nasprotno. Če bo potrebno, bomo postopek pričeli znova.« Župan Sežane Davorin Terčon je zadevo najprej komentiral kot še eno od epizod v zvezi s pozidavami Krasa. »Z odločitvijo US sem zadovoljen, ker je na nek način dalo prav občini. Problematika pozidav je kompleksna, zato jo je treba obravnavati od primera do primera in ne na splošno. Občinski svet je sprejel tisto, kar piše v prostorskih aktih. Po odločitvi US ostaja sklep v veljavi, kar pomeni, da svetniki niso ravnali napak.« Zgodbe pa s tem še ni konec. US mora odgovoriti še na eno pobudo z zvezi s pozidavami v občini Sežana. Februarja letos je namreč ista skupina Tomajcev na oceno ustavnosti dala že omenjeni Odlok, ker naj bi dovoljeval pozidavo na zemljiščih, ki so še v kmetijski rabi. Gre za parcele v okolici Toma-ja, Lokve, Križa, Škibinov, Vogelj in Vrhovelj, kjer se tudi pojavljajo načrt po večjih pozidavah in ki so bile predmet nadzora Ministrstva za okolje in prostor na začetku leta. Ministrstvo je od občine zahtevalo, naj odpravi neskladje, sicer bo sledila ustavna presoja, na občini pa so se zagovarjali s spremembami prostorskih aktov. Na ministrstvu pa svoje napovedi do danes še niso uresničili. Irena Cunja / DNEVNE NOVICE Torek, 12. avgusta 2008 3 ZAKAVKAZJE - Kljub mednarodnim mirovnim prizadevanjem Ruske sile vse globlje na ozemlju Gruzije Zaostrujejo se odnosi med Rusijo in Zahodom - Danes Sarkozy v Moskvi TBILISI - Ruski bombniki so tudi včeraj kljub pozivom Zahoda k prekinitvi ognja in domnevnem umiku gruzijskih vojakov iz Južne Osetije nadaljevali z obstreljevanjem Gruzije. Po navedbah Tbilisija so ruska letala bombardirala več cest, mostov in vojaških baz, uničila so radarske sisteme, tarča napadov pa so bili med drugim tudi civilno letališče v Tbilisiju, naftovod Baku-Tbilisi-Cejhan, edini neruski naftovod v regiji, ter mesto Gori v osrednji Gruziji. Zjutraj naj bi nad Gruzijo hkrati letelo kar 50 ruskih letal, ki so izvajala bombne napade, kar v Moskvi sicer zanikajo. Po navedbah Rusije so se medtem nadaljevali tudi spopadi v Južni Ose-tiji, čeprav naj bi tamkajšnje gruzijske sile po trditvah Tbilisija že v nedeljo odložile orožje in se umaknile. Rusija vztraja, da se gruzijske sile v Južni Ose-tiji še vedno borijo ter naj bi se celo pregrupirale in mobilizirale lokalne prostovoljce. Gruzija naj bi tudi obnovila topniško in letalsko obstreljevanje južnoosetijske prestolnice Chin-vali. V gruzijskem obstreljevanju Chin-valija naj bi bili v noči na ponedeljek ubiti trije pripadniki ruskih mirovnih sil, več naj bi bilo ranjenih. Ruska vojska je sicer že v nedeljo po navedbah Tbilisija prečkala de facto mejo med Južno Osetijo in Gruzijo ter se podala proti mestu Gori v osrednji Gruziji, le dobrih 60 kilometrov severno od prestolnice Tbilisi. Gori je bil po gruzijskih trditvah v zadnjih dneh večkrat tarča ruskega letalskega obstreljevanja, včeraj pa je mesto že padlo pod rusko zasedbo, gruzijske sile pa sedaj krepijo svoje pozicije, da bi zaščitile vsaj prestolnico Tbilisi. Iz Go-rija naj bi iz strahu pred ruskimi silami zbežala večina prebivalstva. Ruske sile so medtem prečkale tudi de facto mejo med Gruzijo in Ab-hazijo ter z oklepnimi vozili vdrle v gruzijsko vojaško oporišče v mestu Se-naki. Že pred tem naj bi ruski vojaki vkorakali v gruzijsko mesto Zugdidi in zavzeli tamkajšnje policijske postaje. Zavzetje Senakija je po navedbah Moskve del prizadevanj ruske vojske, da konča gruzijski upor na območjih v in okoli Južne Osetije. Pred tem je Rusija sicer večkrat zatrdila, da nima namena voditi osvajalske vojne v Gruziji in da ne bo zapuščala območja separatističnih pokrajin. Abhazijski separatisti in ruski vojaki v Abhaziji so po drugi strani ob- Francoski zunanji minister Bernard Kuchner in gruzijski predsednik Mihail Sakašvili sta včeraj obiskala mesto Gori ansa kolili gruzijske sile v abhazijski dolini Kodori in zahtevajo njihovo predajo. Kot je povedal vodja separatistov Sergej Bagapš, se ne bodo umaknili, dokler ne bo operacija, katere cilj je dokončno rešiti vprašanje doline Kodori, zaključena. Poudaril je tudi, da se je s sedanjim prozahodnim gruzijskim vodstvom nemogoče pogovarjati. V Gruziji se je tako po južnoosetijski nedvomno odprla še druga fronta. Rusija po lastnih navedbah v Abhaziji namešča 9000 vojakov. Mednarodna prizadevanja za rešitev krize so medtem že v polnem teku. Vodja francoske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU Bernard Kouchner ter njegov finski kolega, predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Alexander Stubb sta oblastem v Tbili-siju včeraj predstavila mirovni načrt v treh točkah, ki predvideva trenutno prekinitev ognja, spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije ter umik vojske na začetne položaje. Gruzijski predsednik Mihail Sakaš-vili je mirovni predlog podpisal in sprejel "skoraj vse predloge" EU in Ovseja. Ministra bosta načrt danes predstavila še v Moskvi, kjer pa naj bi ju čakala težja naloga. Namestnik ruskega premiera Sergej Ivanov je namreč včeraj že zavrnil prizadevanja EU in poudaril, da se mora Tbilisi o prekinitvi KOSOVO Zmanjšuje se misija Unmik PRIŠTINA - Misija ZN na Kosovu (Unmik) je včeraj začela zmanjševati število svojih pripadnikov, je sporočil tiskovni predstavnik Unmika Aleksander Ivanko. Po njegovih besedah naj bi zmanjševanje osebja trajalo več mesecev, število pripadnikov pa naj bi zmanjšali za 70 odstotkov. Ivanko je ob tem pojasnil, da bodo misijo najprej zapustili tisti pripadniki, ki se jim je iztekla pogodba. Po ocenah Prištine naj bi bil proces preoblikovanja misije Unmik, kamor spada tudi omenjeno zmanjševanje števila pripadnikov misije, končan najkasneje do decembra letos. Vodja misije Unmik je tik pred njenim preoblikovanjem postal italijanski diplomat Lamberto Zannier. Njegove pobude, izrečene na prvih sestankih s predstavniki oblasti v Beogradu, so tako v kosovskih medijih, kot tudi pri politikih in analitikih med kosovskimi Albanci naletele na zelo kritičen odziv. Vodja gibanja Samoodločba Aljbina Kurtija je dejal, da "je Zannier s prihodom na mesto vodje Unmika na Kosovo prinesel težave, in to v vseh pogledih". (STA) PAKISTAN Al Zavahiri poziva k sveti vojni WASHINGTON - Drugi najpomembnejši človek teroristične mreže Al Kaida, Ajman al Zavahiri, je včeraj znova javno zagrozil in preko videoposnetka pozval k sveti vojni v Pakistanu. Kot je dejal, Pakistan vodijo kar iz ameriškega veleposlaništva. Tokrat je prvič zagrozil v angleškem jeziku. Del videoposnetka je včeraj objavila pakistanska televizija ARY. Avtentičnosti videoposnetka sicer še niso potrdili, vendar pa je glas zelo zelo podoben al Zavahirijevemu. Al Zavahiri v posnetku poziva k podpori džihada v Pakistanu, hkrati pa našteva niz obtožb proti vladi v Pakistanu, ki naj bi jo vodile ZDA. Poleg vsega namestnik Osame bin Ladna obtožuje pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa, da ga zanima samo denar in da "išče podkupnine" ter da dejansko deluje zgolj v interesu ZDA in Zahoda. Hkrati ga obtožuje tudi številnih zločinov proti muslimanom širom sveta. (STA) vojaških spopadov pogajati neposredno s separatističnima republikama. Kot je za ameriško televizijo CNN povedal Ivanov, Moskva zato zavrača mirovni predlog EU in Ovseja. Zunanji ministri skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu (G7) so na telekonferenci Rusijo včeraj pozvali, naj sprejme takojšnjo prekinitev ognja, ki jo je v Južni Osetiji enostransko razglasila Gruzija, ter izrazili vso podporo ozemeljski celovitosti Gruzije in mednarodnim prizadevanjem za rešitev krize pod vodstvom Kouchnerja in Stubba. Z gruzijskim vodstvom sta se včeraj v Tbilisiju sestala tudi generalni sekretar Sveta Evrope (SE) Terry Davis in švedski zunanji minister ter predsednik odbora ministrov SE Carl Bildt. Na prošnjo Gruzije se bo danes na izrednem zasedanju o razmerah v Južni Osetiji v Bruslju sestali tudi stalni predstavniki držav članic zveze Nato, ki naj bi jih gruzijska zunanja ministrica Eka Tkešelašvili seznanila s stanjem vojnih operacij med Rusijo in Gruzijo. Pred tem bo na zahtevo Rusije potekalo tudi izredno srečanje Sveta Nato-Rusija. Medtem pa se zaostrujejo napetosti med Rusijo in Zahodom, od koder prihajajo vse glasnejša opozorila, da Rusija v Gruziji uporablja prekomerno silo ter da mora končati svoje vojaške operacije. Ruski premier Vla- ABRUCI - Podkupnine Del Turco iz zapora ■ • v • • v hisrn pripor OTTAVIANO Del Turco ansa PESCARA - Po 28 dneh pripora je bivši predsednik Dežele Abruci Ottaviano Del Turco včeraj zapustil jetnišni-co v Sulmoni in jo zamenjal za hišni pripor v rodnem Collelongu. Pod obtožbo domnevnih podkupnin je bil Del Turco, član Demokratske stranke, zaprt od 14. julija. »Zelo dobro so ravnali z menoj, počutim se v odlični formi,« je zagotovil Del Turco, s katerim so bili pripuščeni v hišni pripor tudi ostali obdolženci zdravstvenega škandala v Abrucih, ker naj bi po mnenju preiskovalnih sodnikov prenehala nevarnost poneverjanja dokazov. evro 1,5012 $ -0,41 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. avgusta 2008 evro (povprečni tečaj) 11.8. 8.8. valute dimir Putin je včeraj ostro kritiziral zahodne države, ki naj bi poskušale "napadalce v gruzijsko-osetijskem konfliktu predstaviti kot žrtev", ZDA pa naj bi po njegovem tudi ovirale ruske vojaške operacije, s tem ko naj bi na konf-liktno območje s transportnimi letali vozile gruzijske vojake iz Iraka. Postopanje Gruzije je Putin celo primerjal z dejanji Sadama Huseina, ki je "bil za pomore celih vasi šiitov v končni fazi obešen", več visokih predstavnikov Rusije pa je Gruzijo obtožilo vojnih zločinov in etničnega čiščenja. Gruzijski predsednik Sakašvili je Moskvo medtem obtožil, da želi strmoglaviti njegovo vlado in prevzeti nadzor nad energetskimi potmi, ki vodijo čez Gruzijo. Gruzija je tudi pozvala EU k zamrznitvi pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu z Rusijo. Humanitarni položaj v Gruziji je zelo resen, pa že opozarjajo mednarodne človekoljubne organizacije. Svetovni program za hrano (WFP) in Francija sta v Tbilisi tako že poslali nujno pomoč, Rusija pa razdeljuje pomoč v Južni Osetiji, kamor predstavniki mednarodnih organizacij zaenkrat še niso uspeli prodreti. Evropska komisija je v nedeljo zvečer sprostila milijon evrov pomoči. Pomoč je obljubil tudi Rdeči križ. Jasna Vrečko ITALIJA Letalo iz Trsta zasilno pristalo v Benetkah BENETKE - Sinoči je nekaj pred 20. uro na beneškem letališču Marco Polo zasilno pristalo potniško letalo, ki je ob 19.20 vzletelo z letališča v Ronkah ter bilo namenjeno v Rim. Kaže, da je nadzorni sistem opozoril na možno okvaro pri kolesih. Na beneškem letališču so vsi potniki izstopili iz letala, ki so ga pristojni tehniki nato pregledali. Ni znano, kakšen je bil izid pregleda. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, potniki še vedno čakajo, da bi nadaljevali pot proti večnemu mestu. Pojasnimo naj, da se je incident pripetil pri letu AZ 1362 letala Alitalia. Letalo bi sicer moralo pristati v Rimu ob 20.30. Tiskovna agencija Ansa pristavlja, da se je zasilni pristanek v Benetkah odvijal brez težav in da je s potniki vse v redu. ameriški dolar japonski jen 1,5012 1,5471 164,73 1 65,61 1 il "ÏO/1Q m33on kitajski juan ruski rubel 36,5570 7,4597 36,4515 7,4601 Ual IjIVa M Ulici britanski funt 0,78165 9,3977 0,78410 9,3945 JVCUJI\O MUiio norveška krona 7,9975 "M im 7,9915 "M ") 1 1 LOKC1 MUI la švicarski frank estonska krona madžarski forint 7 At 1,6202 1,6238 15,6466 15,6466 236,71 236,08 ■3 3 iç LJUIJJM ¿IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6013 1 6850 1,6075 1 6885 aVjUaDM UUlol bolgarski lev rAmi meh Ia\/ 1,9558 3,5735 1,9558 3,5050 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lii"/*\\/cki ifac 30,361 3,4528 30,346 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7044 ArtQA 0,7048 A ui a ¿.IN J M i cai islandska krona ti ireki lira 122,24 125,21 1 IIIQ 1 7QQ3 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2076 7,2172 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. avgusta 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46063 LIBOR (EUR) 4,47813 LIBOR (CHF) 2,26 EURIBOR (EUR) 4,486 2,80375 3,09125 4,96063 5,15125 2,74833 2,89667 4,966 5,149 3,23063 5,31188 3,19 5,313 zlato ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ 17.751,57 € -698,76 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. avgusta 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,73 IMTEDIII IDriDA QQ +0,46 KRKA 1 1 IKA KOPER 94,53 56 13 -0,42 +0,48 -1 85 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 232,31 +1,13 TELEKOM SLOVENIJE 544,83 238,06 +0,30 -0,45 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 82,42 DELO PRODAJA -rrm lortftc -0,25 _1 ÍÍ7 ISKRA AVTOELEKTRIKA -' -' ICTD A DEM"7 70 AQ NOVA KRE. BANKA MARIBOR 26,57 h/11 IMnTCCT -1,01 KOMPAS MTS - - MIL'A 1 A DA AA PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/ADn\/Ai Mir a ca\/a 79,50 ton -2,78 PROBANKA - - CAI lic I II IDI I AM A AQnnn SAVA TERME ČATEŽ 420,59 - TERME ČATEŽ ŽITO 215,00 +0,01 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. avgusta 2008 +1,56 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,215 6,695 1919 -0,36 +1,81 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 13,14 +5,92 +2,91 +1 99 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,952 6,95 1 292 +2,43 -0 15 EDISON ENEL ENI 6,385 2156 +0,00 FIAT FINMECCANICA 11,87 199 +2,23 +3,20 +1 46 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,61 23 31 +0,79 +1 83 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,398 3 937 +0,53 LOTTOMATICA \ MYOTTICA 21,26 182 +2,54 +0,24 +2 16 LUAO T TICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,895 +2,15 PARMALAT PIREMI e C 9,81 1,875 04415 +2,67 +2,35 +1 94 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,19 417 +2,37 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,32 1 168 +0,29 +1,71 TENARIS TERNA 17,84 +2,91 -2,23 UBI BANCA UNICREDITO 2,675 16,39 +0,64 +1,15 UNICREDMO UNIPOL 3,955 1,748 +0,71 +1,10 ■ sod nafte ■ (159 litrov) 1 t 114,92 $ +0,41 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. avgusta 2008 indeks zaključni tečaj : prememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SRITOP liubliana 7.758,21 -0,18 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.739,58 115,97 -0,23 -0,42 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq d^rualiiua 3.628,82 -0,08 FIRS,' Banjaluka - - RalavK Rm^r^ 1/117/10 _f» ETO SRX, Beograd RIFY Sarajevo 818,16 3.649,28 -1,78 -1,13 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 19.115,38 5.342,73 -0,16 -0,33 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.821,52 1.952,53 +0,74 +1,37 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.308.81 1.357.82 6.609,63 +0,96 +0,41 +0,73 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.489,20 4.527,79 3.638,78 +0,21 +0,80 +0,02 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.457,4 3.445,66 +0,27 +1 09 EUROSi OXX 50 Nikkei, iokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.430.91 3.344,53 21.859,34 2.470,07 15.503.92 +1,99 +0,00 -1,11 -9,44 +2,22 4 Torek, 12. avgusta 2008 ALPE-JADRAN / PROMET - Pospešek po srhljivi petkovi tragediji na avtocesti Trst-Benetke Renzo Tondo bo najbrž komisar za avtocesto A4 Po pristanku deželne uprave Veneta imenovanje zelo verjetno še ta teden TRST - Renzo Tondo bi moral biti takoj po velikem šmarnu imenovan za izrednega komisarja za avtocesto A4 Trst-Be-netke. Novica sicer še ni uradno potrjena, a je precej zanesljiva, potem ko je na imenovanje predsednika Dežele FJK pristala tudi deželna uprava Veneta. Kot je konec preteklega tedna med obiskom v Palma-novi povedal šef civilne zaščite Guido Ber-tolaso, je nalog za imenovanje komisarja že pripravljen, prav tako kot je bila odobrena razglasitev izrednih razmer na avtocesti A4. To sta zahtevala predsednika Furlanije-Ju-lijske krajine in Veneta z namenom, da omogočita rimski vladi imenovanje opol-nomočenega komisarja, ki bo pristojen tako za izgradnjo tretjega voznega pasu, kot za upravljanje prometa po tej preobremenjeni avtocesti. Za imenovanje komisarja, o katerem se govori že nekaj let z namenom, da bi poenostavili in pospešili postopke za razširitev avtoceste, je bila žal potrebna nova tragična prometna nesreča. Sedem mrtvih v petkovi srhljivi nesreči pri Cessaltu je očitno prepričalo vse tiste, ki so pristojni za re- ševanje infrastrukturnih problemov na skrajnem severovzhodu države. Avtocesta med Benetkami in Trstom je bila do začetka devetdesetih let razmeroma mirna in manj prometna od drugih italijanskih prometnic, po padcu berlinskega zidu in še posebej po razširitvi Evropske unije proti vzhodu pa je postala pretesna za neverjetno povečan tovorni promet. Giorgio Santuz, predsednik družbe Atovie Venete, ki upravlja omejeno avtocesto in v kateri ima Dežela FJK večinski lastniški delež (Veneto ima majšinskega, ker po njegovem ozemlju poteka manjši, čeprav najbolj obremenjen del avtoceste), je te dni ponovil predlog, da bi tovornjake iz vzhodnoevropskih držav ustavljali na meji in jih nato spuščali na avtocesto v ustreznih presledkih glede na gostoto prometa. Nekateri v naši deželi pa se ogrevajo za popolno prepoved težkega tovornega prometa v počitniškem avgustu, kot to delajo v nekaterih drugih državah. Posebno poglavje pa je pri vsem tem (nezadostno) vzdrževanje avtoceste, brez katerega tudi razširitev vozišča ne bo rešila perečih problemov varnosti. Dolge vrste vozil so na avtocesti med Trstom in Benetkami praktično vsakdanji prizor arhiv NEURJE - Pismo predsednika deželnega odbora Renza Tonda ministrskemu svetu Dežela FJK zahtevala od rimske vlade razglasitev položaja naravne katastrofe Avtomobili so bili najštevilnejše »žrtve« neurja FOTOUTRIP POLETJA '08 fotoutrip@primorski.it Floyd, sivi kraški panter Kristina TRST - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je včeraj pisno zaprosil ministrski svet, naj razglasi stanje naravne katastrofe za kraje v Furlaniji-Julijski krajini, ki jih je prizadelo nedavno neurje. Deželni odbornik za civilno zaščito Van-ni Lenna je v zvezi s tem povedal, da v deželi danes ali najpozneje jutri ne bo več problemov z varnostjo, saj so bile že včeraj rešene vse krizne situacije, ki jih je povzročilo petkovo neurje. »Poskrbeli smo za varnost v skoraj vseh turističnih kampih, danes pa bomo na sestanku z župani prizadetih občin v Palmanovi, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Dežele Tondo, bolj natančno določili območja in višino škode po neurju,« je dejal odbornik. Kot je znano, je tornado, ki je sicer v naših krajih zelo redek pojav - a se ga bomo morali zaradi klimatskih sprememb počasi navaditi -posebno močno prizadel obalni pas Furlanije-Julijske krajine in pri tem povzročil dve smrtni žrtvi, nekaj poškodovanih oseb in veliko gmotno škodo. V operacijah odpravljanja škode po neurju je doslej sodelovalo 1110 prostovoljcev in 70 tehnikov deželne civilne zaščite, je včeraj sporočilo pristojno deželno odborništvo. Takoj po tornadu je priskočilo na pomoč 150 prostovoljcev, deset tehnikov in 30 občinskih reševalnih ekip. V soboto pa je bilo na delu 272 prostovoljcev, 20 tehnikov in 56 občinskih ekip. Včeraj je nadaljevalo delo 300 prostovoljcev, 20 tehnikov in 60 občinskih ekip. V pomoč pri odpravljanju posledic neurja sta se vključili tudi dve deželni banki, ki sta v ta namen pripravili posebne iniciative. Deželna hranilnica Cassa di Risparmio Friuli Venezia Giulia je dala prebivalcem in malim in srednjim podjetjem na voljo poseben sklad v vrednosti deset milijonov evrov, iz katerega bodo lahko črpali finančna sredstva po olajšanih posojilnih pogojih na petletni odplačilni rok. Čedajska Banca di Civi-dale pa je sklenila podvojiti vsote za kreditiranje po posebno ugodni obrestni stopnji v posebno nujnih primerih škode po neurju. Slovenija: naftni derivati od danes občutno cenejši LJUBLJANA - V Sloveniji so cene naftnih derivatov od polnoči precej nižje. Cena litra 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,032 evra na 1,129 evra, litra 98-oktanskega bencina pa za 0,035 evra na 1,162 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,067 evra na 1,197 evra za liter, kurilno olje pa za 0,066 evra, tako da liter stane 0,865 evra. Slovenski naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. FJK: deželna vlada za sklic omizja o Krasu TRST - Deželna vlada Furlanije-Julij-ske krajine bo v zvezi z zaščitenimi območji na Krasu sklicala omizje, ki ga bodo sestavljali predstavniki stanovskih organizacij, pokrajin Trst in Gorica, zainteresiranih občin in jusarjev. Vest je včeraj sporočil načelnik svetniške skupine stranke UDC v deželnem svetu Edoardo Sasco, ki je pred nedavnim vložil resolucijo proti omenjenim območjem, ki jo je deželna uprava osvojila. Sasco je tudi izrazil zadovoljstvo, da se je končno začelo nekaj pozitivnega premikati v interesu kraškega prebivalstva in gospodarstva, kar je po njegovem mnenju sad dialoga, ki se je vzpostavil med njegovo stranko in krajevnim prebivalstvom. V FJK ne pričakujejo prihodov novih pribežnikov TRST - Deželna odbornica FJK za varnost Federica Seganti je po včerajšnjem sestanku na tržaški prefekturi izključila prihod novih pribežnikov poleg 115 prosilcev za azil, ki se že nahajajo v Avianu (pokrajina Pordenon). Sestanek je bil namenjen ravno iskanju rešitve za te prosilce, ki so v Avianu nastanjeni le zasilno. Odbornica je v zvezi s tem povedala, da si deželna uprava prizadeva za popolno spremembo pristopa k temu problemu: »Zavračamo veliko priseljencev v majhni vasi in se zavzemamo za manjše skupine v večjih naseljih ali mestih, da ne bi povzročali vznemirjenja pri prebivalstvu in da bi bili problemi bolj obvladljivi.« Sestanek na tržaški prefekturi se je končal z odločitvijo o sklicanju tehnično-institu-cionalnega omizja, ki se bo sestalo že jutri in na katerem naj bi poiskali rešitev problema prosilcev za azil s sodelovanjem župnijskih karitasov. Te organizacije so namreč ponudile pomoč oziroma izrazile pripravljenost, da ponudijo gostoljubje nekaj deset azilantom in da opravijo popis krajev, kjer bi lahko ti dobili zatočišča v prihodnjih mesecih. SLOVENIJA - Škandal z odpadanjem ometa v predoru Šentvid Prometni minister napada SCT, v SCT pa krivdo valijo na naročnika LJUBLJANA - Slovenski minister za promet Radovan Žerjav je včeraj prejel odgovor družbe SCT glede odstranjevanja protipožarne zaščite v stari galeriji predora Šentvid, vendar mu SCT ni odgovoril kdaj bo sanirana stara galerija in bo predor mogoče predati v promet. V SCT trdijo, da do nezgode z ometom ne bi prišlo, če bi Dars odobril 14-dnevni monitoring. SCT je v odgovoru Družbi za avtoceste v RS (Dars) pojasnil, da je začel z odstranjevanjem protipožarne zaščite. Dela v cevi proti Primorski so se končala v nedeljo, do srede bo nameščena še elektro-strojna oprema, dela v cevi proti Gorenjski pa naj bi bila končana v torek, medtem ko naj bi bila elektro-strojna oprema nameščena do sobote. Kot je zatrdil Žerjav, bi tako lahko po prvih ocenah tako cev proti Primorski dali v promet v četrtek ali petek, cev proti Gorenjski pa v nedeljo ali ponedeljek. »Toda predora ne bomo odprli, dokler ne bomo dobili zagotovila stroke, da je brez protipožarne zaščite v skladu s predpisi in požarno varen,« je zatrdil minister za promet. Glede navedb SCT, da Dars ni odobril 14-dnevnega monitoringa, je Žerjav poudaril, da so bili mo-nitoringi po njegovih informacijah odobreni. Žerjav je od uprave Darsa zahteval, naj zaradi dogodkov v zvezi s šentviškim predorom zoper izvajalca, družbo SCT, ustrezno ukrepa. Prav tako naj Dars ustrezno ukrepa v primeru, če se izkaže, da nadzor nad izvedbo del ni bil ustrezen. Poročilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) namreč navaja, da v analiziranih vzorcih odpadlega protipožarnega ometa ni bilo veznega sloja. »Ne morem si zamisliti, da veznega sloja ni bilo. Zaradi tega se nam smejijo vsi vaški zidarji, ki se z zidarijo ukvarjajo priložnostno ali amatersko,« je dejal Žerjav in dodal: »Če veznega sloja ni in bi ta moral biti, potem bi moral to nadzorni inženir opaziti in ustrezno ukrepati že v času izvedbe del.« V Darsu so zanikali navedbe SCT glede onemogočanja izvajanja monitoringa protipožarne zaščite v šentviškem predoru. Prav tako zatrjujejo, da niso predlagali podizvajalca protipožarne zaščite v stari galeriji oz. barvanja predorskih cevi, angleško družbo Cerami-coat. Prvi mož gradbenega podjetja SCT Ivan Zidar, ki je včeraj prvič po številnih zapletih zaradi odpadanja protipožarnega ometa v stari galeriji predora Šentvid stopil pred medije, je poudaril, se za dogodke ne čuti odgovornega, sprašuje pa se o ustreznosti nadzora. »Zaupanje je zelo v redu, ampak kontrola je še boljša,« je dejal. Zidar ni želel podrobneje komentirati zadnjih dogodkov v zvezi s šentviškim predorom, je pa v pisni izjavi med drugim zapisal, da to, kar se zadnje leto dogaja proti njemu, ni nič drugega kot osebno maščevanje. Če ima kdorkoli karkoli proti njemu, če misli, da je kriv, pa naj mu krivdo dokaže, je poudaril. (STA) Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it DEVIN-NABREŽINA - Težke posledice zračnega vrtinca Na občinskem območju približno 4 milijone evrov škode Comune di Duino 2 Četrtek, 5. avgusta 2008 APrimorski ~ dnevnik PLAKAT Nova občina MNENJA, RUBRIKE / Hudo v Devinu, Štivanu in Sesljanu - Tornado podrl od 500 do 1000 dreves - Občani naj javijo škodo Zračni vrtinec oziroma tornado je v noči med petkom in soboto pustil za sabo pustošenje, kakršnega v teh krajih ne pomnijo. Najbolj prizadete občine v deželi so bile Gradež, Lignano in Devin-Nabrežina: trije župani bodo na današnjem srečanju v Pal-manovi izročili poveljniku civilne zaščite Guidu Bertolasu dokumentacijo o škodi, de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret pa bo od Dežele FJK in države zahteval dodatna sredstva za obnovo okolja (v it. »rispristino ambientale«), saj je neurje na občinskem območju podrlo od 500 do 1000 dreves. Župan vabi občane, naj v naslednjih dneh še naprej sporočajo občinski upravi, kakšno škodo so utrpeli. Deželni odbornik za civilno zaščito Vanni Lenna je prizadetim območjem že namenil dva milijona evrov iz sklada za civilno zaščito. Na današnjem srečanju bo tudi govor o razporeditvi tega denarja. Župan Ret je včeraj povedal, da znaša škoda v občini Devin-Nabrežina po prvih ocenah od 3,5 do 4 milijonov evrov. Gasilci so v občini od petka ponoči do včeraj zjutraj odstranili skoraj 400 dreves (na Tržaškem so našteli 150 posegov), približno sto pa jih je odstranila občinska civilna zaščita. Slednji je priskočila na pomoč ekipa iz zgoniške občine, kjer je bila škoda omejena. »Zračni vrtinec je naši obali prizadejal hud udarec, ki bo terjal veliko sredstev. Naša občina je skupaj z Gradežem najbolj prizadeta. Pri izlivu Timave je veter npr. uničil cel gozdič stoletnih dreves, stari štivan-ski cerkvi pa je k sreči prizanesel,« je dejal župan, ki je bil v petek ponoči neprestano na terenu. »Točnega števila podrtih dreves še ni: pravkar smo začeli preverjati stanje pri šolah in vrtcih, v prihodnje bomo dodajali škodo na zasebnih vrtovih in zemljiščih, v gozd pa sploh še nismo vstopili. Poleg tega je mnogo poškodovanih dreves še vedno pokonci, kar zna biti sila nevarno,« je pojasnil. Tornado je na obali razsajal zlasti med Štivanom in Sesljanom, z izjemo dveh žerjavov, ki sta se upognila na gradbišču bivšega hotela Europa, na obali pod Nabrežino (»a škode, če izvzamemo žerjava sama, ni bilo,« trdi župan). Debla in vejevje skladiščijo v Ribiškem naselju. En žerjav je padel tudi na razkošno vilo v Devinu, pri čemer je med drugim zmečkal dva nova avtomobila znamke Audi. V sobotnih zgodnjih jutranjih urah so drevesa odstranili s pokrajinske ceste pri Nabre-žini, z Obalne ceste in s ceste pred štivan-sko papirnico, pozneje pa je do podobnih posegov prišlo pri nabrežinskem zdravstvenem centru Pineta del Carso, v Slivnem in drugod. Vejevje in drevesa so v Sesljanu popolnoma prekrili pešpot, ki vodi iz vasi na obalo (»tam bo treba marsikaj posekati,« je napovedal Ret). Poleg dreves je tornado poškodoval 135 avtomobilov, lastnikom katerih škoda ne bo povrnjena (z izjemo zavarovalnih polic, ki izrecno omenjajo škodo zaradi vremenskih pojavov). Veter je med neurjem upognil številne drogove javne razsvetljave in odkrival strehe. Med drugim je odkril streho devinske gostilne Dama bianca in bara Costa dei barbari v Bo-tanjeku V tržaški občini je veter deloma poškodoval strehi županstva in Miramarske-ga gradu. Zgodba zase je Devinski grad, kjer je veter izrul sto dreves (v glavnem ciprese, a tudi več sto let stara drevesa), razbil tri kipe, razkopal del strehe in poškodoval pročelje gradu. Princ Carlo Alessandro della Torre Tasso je po pogovoru z arhitekti dejal, da naj bi skupna škoda znašala celo dva milijona evrov. Podobna je bila ocena župana Reta, ki si je grad ogledal s predstavniki podjetja Edil Carso: »Samo gradbeni posegi - obnova strehe in pročelja - naj bi zahtevali 1,5 milijona evrov, temu pa gre dodati še škodo v parku.« Del dreves se nahaja v težko dostopnem predelu parka, kjer je za gasilce delo nemogoče: verjetno bo treba drevesa odstranjevati z morja. Grad je bil za obiskovalce vsekakor zaprt samo v soboto. (af) Desno vhod v Devinski grad, kjer naj bi samo škoda na stavbi znašala 1,5 milijona evrov; spodaj sobotni prizor v kuhinji devinske restavracije Dama bianca kroma V nedeljo se je v prostorih nekdanje Caravelle v Sesljanskem zalivu zaključila pokušnja domačih vin in kmetijskih proizvodov, imenovana Zvezdnati kozarci - Calici di stelle. Za javno prireditev v dvojezični občini, na kateri so bili predstavljeni domači proizvodi večinoma (če že ne edino) slovenskih proizvajalcev, je bilo pričakovati, da bodo prireditelji posvetili primerno pozornost krajevni večjezični danosti. A ni bilo tako. Obiskovalca so do vhoda vodili napisi z izključno italijanskim napisom (»Entrata«). Naslov plakata prireditve je bil sicer dvojezičen, a ne italijansko- slovenski, temveč italijansko... nemški. Izbira je bila res čudna, saj je bila med pokrovitelji prireditve, ki bo do septembra potekala še v številnih drugih občinah v Furlaniji-Julijski krajini, tudi... Občina Devin(!). Tako je bilo namreč razbrati na plakatu. Med občinskimi grbi pokroviteljev na spodnjem delu plakata se je znašel tudi grb, pod katerim je pisalo: Comune di Duino (!). Kam pa se je izgubila Nabre- žina? In še: uradno ime občine se glasi: Comune di Duino-Aurisina, Občina Devin-Nabrežina. Kam se je izgubilo uradno slovensko ime občine? Župan Giorgio Ret je bil včeraj zaprepaden nad plakatom. Pojasnilje, da je bilo vse reklamno gradivo, ki ga je ob tej prireditvi pripravila občina, dosledno dvojezično. Plakat je očitno pripravila dežela, je namignil, in zagotovil, da bo takoj posegel pri organizatorjih, da bi bila očitna napaka pri imenu občine odpravljena. Kajti prireditve Zvezdnati kozarci - Calici di stelle se bodo nadaljevale še v nekaterih občinah Furlanije-Julijske krajine in res neprijetno bi bilo, ko bi se devinsko-nabrežinska občina na njih predstavila geografsko in etnično pohabljena. M.K. JAVNA DELA - Pred barkovljanskim borovim gozdičem Lažji dostop do morja Stopnišči za kopalce se vključujeta v serijo posegov za preureditev barkovljanskega nabrežja Na obali pri barkovljanskem borovem gozdiču je dostop do morja odslej enostavnejši. Ob skakanju v vodo obstaja namreč alternativa, in sicer dve novi stopnišči za kopalce. Namestila ju je Občina Trst: včeraj dopoldne so odprli samo prvo stopnišče, drugo pa bo od danes prav tako na voljo kopalcev. Dokončali so jo včeraj, potem ko je občinski upravi delno prekrižalo načrte hudo petkovo neurje. Poleg stopnišč sta v bližini tudi novi kemični stranišči. Poseg je stal 40 tisoč evrov. Tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli je razložil, da sodi namestitev stopnišč v okvir posegov za preureditev celotnega barkovljanskega nabrežja. »V poldrugem letu smo preuredili približno kilometer dolgo območje, pri čemer smo obnovili priljubljene "topoline",« je spomnil Bandelli in pristavil, da razpolagajo Tržačani z enim redkih prostih in brezplačnih kopališč v Italiji. Novo stopnišče za kopalce pred barkovljanskim borovim gozdičem 6 1 6 Torek, 12. avgusta 2008 ŠPORT / KRIŽ - Festival morja Duhovita in zabavna komedija o zakonskih zdrahah V režiji Maria Uršiča nastopajo Livij Bogatec, Miranda Caharija in Andrej Rismondo Prispevki za izredno vzdrževanje suhih zidov Kmečka zveza obvešča svoje člane, da predvideva Deželni program za razvoj podeželja 2007 - 2013 prispevke za izredno vzdrževanje mejnih ( ločujejo kmetijske površine ) in podpornih suhih zidov pri terasah ( Ukrep 216 ). Pogoji za dodelitev prispevka so precej razčlenjeni, zato bomo navedli le najpomembnejše. Za dopolnila in pojasnila so na razpolago uradi Kmečke zveze. Prispevek je namenjen samo za tiste dele zidov, ki so res potrebni obnovitvenih del; ukrep izključuje prispevek za gradnjo novih zidov ali spremembo trase in oblike že obstoječih; v primeru zelo slabega stanja zidu, ga je dovoljeno deloma porušiti in zgraditi na novo z uporabo istega kamenja in z ohranitvijo trase in oblike starega zidu; prejemnik pomoči se obveže, da bo ohranil zid v dobrem stanju za najmanj pet let po izvršenem posegu; izplačane bodo prošnje za katere je višina odobrenega prispevka najmanj 400 evrov; v primeru su-hozida, ki ločuje dve lastnini, lahko vložita prošnjo za prispevek oba lastnika, a vsakemu bo dodeljena polovica odobrenega prispevka; prošnji gre priložena katastrska planimetrija, ki zadeva zid in parcele, ki mejijo s tisto na kateri bo izvršen poseg ter druga dokumentacija, ki točno določa značilnosti zidu in obseg vzdrževalnega posega. Za su-hozide, ki ločujejo parcele ali lastnine znaša prispevek za izredno vzdrževanje 32 evrov na meter dolžine, za izredno vzdrževanje podpornega zidu pri terasah pa 94 evrov na kvadratni meter. Rok za vložitev prošnje zapade 30. septembra t.l., če ne bo prišlo do možnega podaljšanja. Komedije, v kateri nastopata priljubljena Miranda Caharija in Livij Bogatec, vselej pritegnejo številno občinstvo kroma Komedija Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'n ruagou..., s katero so te dni v Križu že četrto leto zapored prijetno razgibali poletje v okviru Festivala morja, spet potrjuje, da je festival pravo jamstvo za veder in vesel večer v družbi dobrih in izkušenih komedijantov, ki znajo gledalce spraviti v smeh z včasih pikrim, a vselej dobrodušnim humorjem, z marsikatero drzno žgečkljivo pripombo, ki pa nikoli ne postane žaljiva, ampak nasprotno izpričuje globoko omikanost, ob vsem tem pa ostaja pristno ljudska v svoji osnovi in ne samo zaradi sočnega narečja. Festival morja prirejata Združenje za Križ in Kriški teater s sodelovanju s kulturnim društvom Ribiški muzej tržaškega primorja, s slovenskim kulturnim društvom Vesna in s Slomškovim domom iz Križa ter ob pomoči številnih sponzorjev in še zlasti po zaslugi Križana Valentina Cossuta, brez katerega izvedba festivala ne bi bila mogoča, kot so večkrat poudarili med uvodnim pozdravom pred premierno uprizoritvijo v soboto, 9. avgusta. Komedijo Zakonske zdrahe: štorja ljubjezni j'n ruagou... je namenoma za letošnji kriški festival priredil režiser Mario Uršič, ki je z igralcema Livijem Bo-gatcem-Kočo in Mirando Caharijo stalnica prireditve. Poleg obeh veteranov slovenskega gledališča v Trstu nastopa mlajši Andrej Rismondo. Besedilo predsatve se je rodilo najrazličnejših tekstovnih virov, denimo iz dramaturgije Daria Foja in italijanskega kabareta, še posebej pa se navezuje na viharniška feministična gibanja šestdestih in sedemdesetih let, kot na letaku, ki spremlja predstavo, navaja Mario Uršič sam. Protagonista komedije sta zakonca, ki se ne razumeta preveč dobro: ona vsakotedensko uprizarja gromozanske scene s poskusom samomora, on pa jo miri in po telefonu kliče na prvo pomoč, naj pošljejo rešilca, predvsem pa ne razume, zakaj se žena toliko razburja, saj z drugimi ženskami nima nič, razen seksa. No, ženo med drugim spravlja ob žive tudi to, da z njo nima niti seksa... Takih duhovitih pripomb in iskrivih dialogov je v komediji vse polno, poleg njih pa še mrgoli drugih komičnih elementov, ki močno razgibajo dogajanje, tako da predstava ne pozna zastojev ali dolgočasnih trenutkov. Oba protagonista se odlično počutita v svojih vlogah: Livij Bogatec-Koča izredno duhovito upodablja vse negativne poteze moža, ki je prepričan, da se vse vrti okoli njega, in ženinih potreb pravzaprav ne zatira, ker sploh ne pojmuje, da bi si želela kaj drugega, kot v vsem ugoditi svojemu možu. Miranda Ca-harija vzbuja simpatijo in občudovanje z likom ženske, ki sprva neracionalno in histerično reagira na nezadržno stanje v zakonu, nato pa se odloči za korenito spremembo, vrže nezvestega moža čez prag, in se tako fizično in duševno spremeni v veselo in šar-mantno žensko, ki ji nekdanji soprog ni več kos. Obema enakovredno stoji ob strani Andrej Rismondo, ki mu je režiser zaupal vlogo idealnega moškega, kakršnega si želi vsaka ženska, to je mladega, lepega, duhovitega, inteligentnega, zapeljivega in, seveda, zvestega. Predstava, ki jo uprizarjajo v prijetnem in su-gestivnem okolju Očarjevega borjača, bo na sporedu do 17. avgusta ob 21. uri. (bov) ZGONIK - Potovanje z multivizijo, video preojekcije in glasba v živo Prepletanje slike in glasbe Zaključil se je niz treh večerov, ki sta ga v sodelovanju z Merlino Multivisioni piredili Občina Zgonik in Pokrajina Trst V Zgoniku se je ta konec tedna zaključilo Potovanje z multivizijo, ki sta ga Občina Zgonik in Pokrajina Trst priredili v sodelovanju s kulturnim združenjem Merlino Multivisioni. V sklopu treh večerov, ki so se odvijali na trgu pred županstvom, oziroma v športno-kulturnem centru, so gledalce popeljali na svojevrstno potovanje, ki se je dotaknilo tako bližjih kot oddaljenih krajev. Režiserji, fotografi in glasbeniki, sodelavci združenja, ki spodbuja kreativno stapljanje fotografije in glasbe (to je namreč smisel multivizije), so predstavili utrinke iz Afrike, Brazilije, Francije, Indije, Vietnama, a tudi iz Furla-nije, ki jo je leta 1976 opustošil potres. Sobotni, zadnji večer sklopa, je predvideval tudi koncert ansambla Barbapedana iz Trevisa, ki se je predstavil z izborom vzhodnoevropskih ritmov. Koncert so poimenovali Balkan Express, ob glasbi v živo pa so se na velikem platnu seveda vrstili posnetki, od Chagallovih umetnin do romske svatbe ... Petkovo slabo vreme je obiskovalce pregnalo s trga pred županstvom v zgoniško telovadnico kroma REPENTABOR Začetek praznovanj ob velikem šmarnu Z odprtjem razstave Silve Bogatez in Laure Stor se bodo jutri na Repentabru začela praznovanja ob letošnjem prazniku velikega šmarna. Shod ob krščanskem prazniku Marijinega vnebovzetja 15. avgusta je v utrjenem svetišču na Tabru že dolgoletna tradicija, ki privabi veliko število vernikov s Tržaškega in s slovenskega Krasa, pa tudi veliko obiskovalcev, ki poleg verskih obredov prihajajo tudi zaradi sprostitve in osvežitve in iz želje po kulturnem užitku, saj se versko dogajanje vedno prepleta tudi s kulturnimi pobudami. Prva od teh kulturnih pobud bo zaznamovala prav jutrišnji začetek praznovanj. Zvečer bodo ob 20. uri kot že rečeno odprli razstavo Silve Bogatez in Laure Stor. Prva bo postavila na ogled svoje ikone pod geslom Podoba nevidnega, druga pa se bo predstavila s svojimi umetninami na kraško tematiko, izdelanimi s tehniko graverstva. Kulturno dogajanje se bo nadaljevalo v četrtek, ko bo na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja v okviru koncertnega niza Med zvoki krajev ob 21. uri nastopil pianist Giacomo Fuga, ki bo izvajal dela Franza Schuberta, Frederika Chopina in Claudeja Debussyja. V petek, na sam veliki šmaren, bodo potekali izključno verski obredi: ob 10. uri bo na prostem pred cerkvijo maša, ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravi-gnani, popoldne ob 17. uri pa bo vedno tam shod, ki ga bo vodil re-pentabrski župnik Anton Bedenčič. V soboto, na god sv. Roka, zavetnika repentabrske župnije, bosta maši dopoldne ob 10. uri (daroval jo bo profesor na rimski univerzi UPS Jože Bajzek) in zvečer ob 19. uri. Kot veleva tradicija, bo tudi letos v soboto zvečer ob 20.30 koncert nabrežinske godbe na pihala. V prihodnjih dneh bo Re-pentabor torej gostil množico obiskovalcev verskih pobožnosti in kulturnih srečanj, pa tudi ljudi, ki so enostavno željni svežega zraka in domačih dobrot. Slednje bodo na voljo pri tradicionalnih kioskih in verjetno ne bomo zgrešili, če bomo zapisali, da bo največje zanimanje vladalo za znamenite re-pentabrske kuhane štruklje. Tatovi praznili hišo v Ul. Commerciale Med soboto in nedeljo so tatovi obiskali razkošno hišo in jo dodobra prečesali, medtem ko stanovalcev ni bilo v Trstu. Po navedbah policije so storilci stopili na vrt v Ul. Commerciale št. 70 in nato še v hišo, kjer so se lotili temeljitega iskanja. V spalnici so odkrili blagajno, jo s silo odprli in izpraznili. Tatvino je policiji javila čistilka, količino ukradenega pa bodo ocenili stanovalci. Včeraj jih še ni bilo domov, o dogodku pa so bili obveščeni. Tržaški občinski urad za najdene predmete V tržaškem občinskem uradu za najdene predmete (v prvem nadstropju občinske palače na Velikem trgu, soba št. 37) se nahajajo mobilni telefon, torba, prstan, zapestnica, čelada za motorista in razni ključi. Urad je odprt od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, v ponedeljek in sredo pa tudi med 14. in 16. uro. Razni predmeti so tudi v uradu podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavoratori 2. POTOPIS TRST Torek, 12. avgusta 2008 7 ZANIMIVA ZGODBA - Veliko mladih se zaradi izobrazbe, dela ali ljubezni odseli na tuje Ko se človek odpravi v svet, mora svoje ideje postaviti pod vprašaj Alan Porporati, tržaški Slovenec v Kjotu, o svojem delu, japonski družbi, predsodkih... in Boru Ko se človek odpravi v svet, mora svoja prepričanja postaviti pod vprašaj. Toliko bolj, če ga življenjska pot odpelje v okolje, ki je povsem različno od njegovega. Tega mnenja je tudi Alan Porporati, eden izmed številnih mladih tržaških Slovenk in Slovencev, ki so rojstno mesto zamenjali z drugim: zaradi študija, delovnih obveznosti, ljubezni. Inženir Alan je Trst zamenjal z japonskim Kjotom predvsem zato, »ker je Japonska prva država na svetu na področju civilne tehnologi-je,najbrž pa tudi zato, ker sem radovedna oseba«. Kje se je začela pot, ki te je odpeljala v Kjoto? Pri Sv. Jakobu, kjer sem obiskoval vrtec, osnovno in srednjo šolo. Nato sem se vpisal na strokovni zavod Jožef Stefan: ker so tudi moji bratranci obiskovali strokovno, a tudi zato, ker je bila moja slovenščina šibka. Po maturi sem se, najbrž zato, ker sem po značaju radovedna oseba, odločil za nadaljevanje študija: pri izbiri mi je zelo pomagala profesorica slovenščine Patrizia Petaros.Izbral sem inženiring materialov in začetno imel ogromne težave, kajti preskok s strokovne na univerzo je res visok. Mučila me je predvsem matematika, a tudi dejstvo, da je bil moj znanstveni slovar izključno v slovenščini. Zaradi počasnega začetka nisem zaključil univerze v petih letih, ampak sem študij podaljšal za dve leti. Vseeno pa mi je prof. Sbaizero ponudil raziskovalno delo v ZDA, kjer sem se štiri mesece izpopolnjeval na University of Colorado v Boulderju. Po diplomi pa se je v tvojem življenju pojavila Japonska. Ko so mi ponudili novo raziskovalno štipendijo, sem se takoj odločil za novo dogodivščino. Na Japonskem sem stopil na pot nanotehnologije in raziskovanja novih merilnih postopkov v nano-obsegu. Čeprav sem imel priložnost opraviti doktorat na Japonskem, sem se vrnil v Trst, zamenjal nekaj del in »supli-ral« na strokovni. Japonska pa je bila vedno v mojih mislih, saj je to prva država na svetu na področju civilne tehnologije, medtem ko je na žalost Italija na zelo nizkem nivoju. Tako sem se preselil v Kjoto in se izpopolnjeval v sklopu dvostranskega sodelovanja med tržaško univerzo in Kyoto Institute of Technology. Zaključil sem doktorat in trenutno delam v CNR Kyoto Research Center, raziskovalnem inštitutu, ki ga je Consiglio nazionale ri-cerche ustanovil v Kjotu; italijanski raziskovalci naj bi tu preučevali japonsko tehnologijo in jo nato »preselili« v Italijo. Medtem sem se poročil z Italijanko, po imenu Serafina, in letos januarja se nama je rodila hčerka Asia. V Kjotu si tako že pet let ... Da ...in se mi grozno toži po košarki in svojem društvu Bor, pri katerem sem začel igrati kot šestletni deček. Vmes sem sicer treniral tudi atletiko (z Duškom Šva-bom najprej pri Boru, nato v univerzitetni ekipi), a že pred zaključkom univerze sem se vrnil k Boru v vlogi mladinskega trenerja, pri Ciciboni pa sem tudi sam igral. Toži se mi tudi po slovenščini. K sreči mi je končno uspelo vzpostaviti dvostransko sodelovanje z univerzo iz Nove Gorice, saj so Slovenci zelo podkovani na področju znanosti materialov; sodelujem s prof. Matjažem Valantom, zelo znanim slovenskim raziskovalcem elektronskih materialov. S čim se pravzaprav ukvarjaš? Visoko kvalitetni izdelki, na primer elektronski izdelki ali keramične zdravniške proteze, so danes načrtovani v na-no-območju: zaradi tega so lahko mobilni telefoni tako majhni. Vse meritve so opravljene v nano-območju, za kar rabimo posebne mikroskope in oblikovanje novih merilnih teorij oziroma sistemov. Naša skupina se posveča ravno slednjim. Kdo so tvoji sodelavci? Moj direktni predstojnik je prof. Giuseppe Pezzotti, Italijan, ki se je pred 20 leti preselil na Japonsko. Vsi na našem inštitutu smo iz Furlanije-Julijske krajine; tu smo bili na podiplomskem študiju in smo se nato zaposlili kot raziskovalci. Vaša skupina mladih inženirjev je ustanovila tudi svoje podjetje. Glavni namen naše skupine je študij, a japonske univerze, tako kot italijanske, sledijo ameriškemu modelu in postajajo privatne; s tem pa spodbujajo tudi ustanovo spin-off podjetij. Zato je tudi naša skupina ustanovila svoje, ki ponuja znanje in usluge japonskim partnerjem (Panasonic, Kyocera, Taiyo Yuden ...), a tudi tistim iz drugih držav (na primer CeramTec iz Nemčije). Raziskovanje in industrija hodita danes paralelno, zato dobro sodelujemo z univerzo Nove Gorice, a tudi z Imperial College v Londonu, z univerzo v Cam-bridgu, s Max Planckom in Fraunhofer-jem v Nemčiji ter seveda s italijanskim CNR, tržaško univerzo in SiSSO. Kaksni so tvoji vtisi o Japonkah in Japoncih? O Japonkah ne bi govoril, saj sem poročil Tržačanko ... Japonci so nedvomno zelo različni od Mediterancev. Njihov značaj ni boljši ali slabši, ampak različen. Nekatere plati njihove družbe ostajajo po letih bivanja na Japonskem nerazumljive, a jih spoštujem. Ko gre človek po svetu, mora pač biti pripravljen na to, da svoja prepričanja postavi pod vprašaj. V Evropi se o Japoncih širijo nekateri stereotipi: da ogromno delajo, da živijo v zelo majhnih stanovanjih, da so značajsko nekoliko zaprti ... To so seveda stereotipi, saj vse tri trditve ne odgovarjajo povsem resnici. Japonci delajo, a tako kot v ostalem zahodnem svetu: pomembna razlika pa je ta, da radi delajo v skupini in ne marajo individualizma. Skupina zmaga in skupina izgubi, tako kot v košarki, (zato je šport tako pomemben za mladino!). Japonci ne silijo vedno više (kot je pri nas v navadi) in ne segajo z žlico v sosedov krožnik, pa čeprav vsebuje boljšo hrano. Ko govorimo o značajski zaprtosti, moramo predvsem razumeti, da sloni njihova vzgoja na spoštovanju bližnjega, kar pa je pogosto le sinonim za olikano vedenje in navidezno spoštovanje. Slednje je v teku tisočletij res privedlo do visoke kulture, a zaradi tradicionalne vljudnosti pri Japoncih ne moremo pričakovati mediteranske iskrenosti, ki sicer privede tudi do spora in sovraštva. Japonci raje živijo v "vljudnem razmerju", ki se nam zdi neiskreno, a resnici na ljubo ustvarja sproščeno vzdušje in »pomaga živeti«. Glede stereotipa o majhnih stanovanjih pa: v Italiji živijo študentje v velikih stanovanjih, na Japonskem pa zaradi prej omenjenega vljudnega razmerja raje živijo v svojem enosobnem (25m2). Osebno živim z ženo in otrokom v tros-obnem stanovanju (65m2), ki bi si ga v Italiji z eno plačo ne mogel privoščiti ... Kaj ti je na Japonskem najbolj všeč? Urejenost družbe in države. Zaradi perfektne organizacije javnih Alan Porporati v družbi Japonke v tradicionalnem oblačilu (desno), na zgornjem posnetku pa s kolegi - inženirji v Kyotu. »Kljub temu, da živim v velemestu, me ni strah, da bi mi ukradli torbo ali denarnico,« pravi Tržačan, ki ceni urejenost japonske države in družbe. osebni arhiv uslug in izredne točnosti so vsakdanji problemi sorazmerno skromni. Znana je točnost javnih prevozov, ampak to je samo simbol točnosti japonske države. Če so javni prevozi točni in pogosti, ne rabiš avtomobila, če ne rabiš avtomobila, je sorazmerno malo prometa, če ni prometa, ni smoga, če ni smoga in prometa ni stresa ... Kaj pa japonska kuhinja? Japonske kuhinje na zahodu sploh ne poznamo: da je sinonim za surove ribe in alge, je seveda stereotip. Na Japonskem res jejo veliko rib in alg, a seveda tudi drugo. Meni so zelo všeč yaki soba (neke vrste pašta na žaru) in okonimiyaki, poznana kot japonska pizza, ki se na prvi pogled zdi "frtalja" na žaru. Glavna značilnost japonske kuhinje je vsekakor odsotnost soli, ki se nadomešča z raznimi omakami in namazi, a evropski kuharji na to pozabljajo. Kakšno pa je mesto Kjoto, ki ga večina pozna samo zaradi podpisa istoimenskega protokola? Moj dom je blizu Kokusaikaikana, kraja, v katerem so podpisali istoimenski protokol: pred hišo imamo gozd z opicami. Kjoto ima skoraj dva milijona prebivalcev, a ni tipično velemesto. Ko je bila oblast v rokah duhovščine, je bil Kjo-to prestolnica, zato je v mestu na stotine templjev. Moderna plat mesta pa se kaže na primer v futuristični zgradbi železniške postaje, ki je bila dograjena pred desetimi leti. Med tema dvema ekstremo-ma je seveda nešteto zanimivosti. Najboljši opis Kjota je morda »moderno velemesto, v katerem bi rad živel tudi ljubitelj preteklosti«. Ostala japonska velemesta, na primer Tokio in Osaka, pa se bližajo mestu, ki ga je režiser Ridley Scott opisal v filmu Blade Runner . Poljanka Dolhar Včeraj danes Danes, TOREK, 12. avgusta 2008 INOCENC Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.17 - Luna vzide ob 17.56 in zatone ob 1.03. Jutri, SREDA, 13. avgusta 2008 HIPOLIT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1011,5 mb ustaljen, veter 5 km na uro severo-zahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,4 stopinje C. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta od 13. do 17. avgusta ter vse sobote do 6. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni ; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico MIŠK@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor MIZICA POGRNI SE! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago do 23. avgusta na tel. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su- plenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgusta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Caravaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. Prispevki V spomin na predrago Vlasto Bachi por. Grgič daruje družina 50,00 evrov za MePZ Skala -Slovan, 50,00 evrov za KD Slovan, 50,00 evrov za KD Skala, 50,00 evrov za ŠZ Gaja, 50,00 evrov za cerkev na Padričah in 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na starše Ninko in Milana Švaba daruje sin Igor 70,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor od Novega Sv. Antona. V spomin na teto Manči Švab daruje nečak Igor 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor od Novega Sv. Antona V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič darujeta Marija in Ludvik (Boršt) 20,00 evrov za MePZ Skala - Slovan. V spomin na bratranca Silvanota Bartola daruje sestrična Marija 25,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Silvanota Bartola darujeta družini Ražem in Prem 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Silvanota Bartola daruje družina Raseni (Gročana 22) 20,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na svoje drage pokojne daruje Delka Grgič 20,00 evrov za cerkev v Gropadi. Ob obletnici smrti Andreja Ražma daruje teta Zora 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič daruje Berta z družino 30,00 evrov za MePZ Skala Slovan. V spomin na drago Vlasto Bachi por. Grgič darujeta Mara in Egon z družino 30,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Bruna Malalana daruje CPZ Sv. Florijan - Bani 25,00 evrov za SKD Grad - Bani. V spomin na Franckota Dilemo darujeta Nadja in Barbara 100,00 evrov za KD Rdeča Zvezda in 50,00 evrov za ŠK Kras. V spomin na Franckota Dilemo darujeta Bogdan in Jušta 25,00 evrov za KD Rdeča zvezda in 25,00 evrov za ŠK Kras. V spomin na Franckota Dilemo daruje Stana (Bajta) 20,00 evrov za MmPZ Glasbene matice - Trst. V spomin na Vlasto Bachi por. Grgič darujeta Bogdan in Miriana Ciuk 25,00 evrov za Agmen. V spomin na Sonjo Susič darujeta Ta-tiana Cecco in Edi Sabba 40,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Opčinah.V spomin na gospo Zoro in gospoda Čoka daruje Olim-pija 40,00 evrov za SKD Tabor.V drag spomin na nonota in nono Pepo daruje Olimpijla 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlih v NOB na Opčinah. Ob obletnici smrti dragega moža in očeta Giannija Ratzenbecka darujeta Vera in Willy z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah, 25,00 evrov za SKD Tabor, 25,00 evrov za knjižnico P. To-mažič in tovariši, 25,00 evrov za MPZ Tabor in 25,00 evrov za Dom Brdina. Ob izgubi drage none VALERIE izrekamo Alešu in družini iskreno so- žalje SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan / ITALIJA Četrtek, 8. avgusta 2008 ^Jsr ^¡jl'5 Ki t TA ITU v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Prlmorja In s slovenskim KD VESNA vljudno vabita na IV. Festival Morja s komedijo: Zakonske zdrahe: storja ljubjaznl j'nu ruagou.. Režija: Mario Uršič Igrajo: Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo Ponovitve: vsak dan do 17. avgusta ob 21.00 V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" [13 Lekarne Od ponedeljka, 11. avgusta, do sobote, 16. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040/631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040/302800. V petek, 15. avgusta 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje _ Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040-212733. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040/631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040/571088, Žavlje - Ul. Flavia - 040/232253, Fernetiči -040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040/212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040/302800. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 21.00 »Il Cavaliere oscuro«. ARISTON - 21.15 »Alla ricerca dell'iso- la di Nim«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ombre dal passato«; 16.00, 17.15, 18.15, 19.00, 20.15, 21.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; 16.30, 19.45, 22.05 »Hellboy: The Golden Army«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Agente Smart -Casino totale«; 20.10 »Funny games«; 16.10 »Ken il guerriero: La leg-genda di Hokuto«; 16.00, 18.05, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.45 »Impy e il mistero dell'isola magica; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00 »Caravaggio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.20, 21.45 »12«. KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00 »Iskan«; 17.10, 19.20 »Kung fu Panda«; 21.30 »Zohan je zakon«; 22.15 »The X-Files: Hočem verjeti«; 18.10, 21.00 »Zgodbe iz Narnije: Princ Ka-spijan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.15, 22.00 »Il Cavaliere oscuro«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 22.15 »Che la fine ab-bia inizio«; 18.15, 20.15 »Il divo«; Dvorana 3: 20.15, 22.15 »Wanted -scegli il tuo destino«; 16.30 »Under-dog«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Agente Smart - Casino totale«; 18.20 »L'incredibile Hulk«. SUPER - 16.00, 16.45, 18.30, 19.30, 21.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorane so zaprte zaradi poletnega dopusta. & Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi: Po JEZERSKI PLANINSKI POTI v soboto 16., in nedeljo 17. avgusta. Vzponi na Virnikov Grintovec (1654 m), Kozji vrh (1628 m), Veliki vrh (1696 m), Goli vrh (1787 m), Vratca in Veliko Babo. Tura je kondicijsko zahtevna. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 14. avgusta, ob 18.30. Vodi Simon Gorjup. SPDT NA PLANINO PRI JEZERU (1453M) SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta 2008 avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opčinah, od tu se bodo odpeljali proti Bledu in Bohinju v Stare Fužine. Od tu se bodo povzpeli, preko planine Vogar, na Planino pri Jezeru (tri ure hoje). Za tiste, ki ne bi zmogli tri ure hoje je poskrbljen prevoz z društvenim kombijem do Planine Blato, od koder je le tričetrt ure hoje po zložni poti do Planine pri Jezeru. Prijave (čimprej) sprejemata: Livio tel.: 040220155 in Vojka tel. 040-2176855 ali 333-5994450. (M.P.) ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septembra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 347-9322123. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Joževcu. Pohitite, saj je še malo prostih mest. Lahko se nam pridružijo tudi Krašovci in Trža-čani. Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada) ob uri kosila ali zvečer. □ Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Na-brežini, Dolini in na Opčinah zaprte. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim ur- 3 nikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel.št.: 3204511592 ali na www.ricmanje.org. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25.avgusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo od 13.avgusta do 1.septembra (vključno) pa bo knjižnica zaprta zaradi letnega dopusta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da bo tržaška pisarna zaprta do 15. avgusta 2008. REPENTABOR VABI NA PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA 13. avgust: začetek praznovanja. Ob 20. uri bo otvoritev razstave Sive Bogatez in Laure Stor. Prva bo razstavljala ikone kot »Podoba nevidnega », druga pa bo v tehniki gra-verstva podala kraško tematiko. 14. avgust: na predvečer praznika v torek, 14. avgusta, ob 21. uri, bo klavirski koncert. v okviru festivala »Med zvoki krajev«. Koncert je pod pokroviteljstvom občine Repentabor. Pianist Giacomo Fuga bo izvaja dela E. Schuberta, F. Chopina in C. Debussy-ja. 15. avgust: sam praznik Marije Vnebovzete je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda. Zjutraj bo 10 uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldanski shod ob 17. uri bo ob soma-ševanju domačih duhovnikov vodil openski dekan in repentaborski župnik Anton Bedenčič. Oba verska shoda bosta na prostem pred cerkvijo. Preko celega dne bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. 16. avgust: praznovanje sveta Roka. Svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri. Jutranje bogoslužje bo vodil profesor na rimski univerzi UPS gospod dr. Jože Bajzek. Ob 20.30 bo koncert nabrežinske godbe na pihala. Vse štiri dni bodo odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi slikarska razstava. ŽUPNIJA SVETEGA JANEZA KRSTNI-KA V BOLJUNCU obvešča, da bo 14.av-gusta, ob 17.uri, sveta maša na Pečah. Maševal bo gospod Bogdan Vidmar, župnik iz Pod Drage. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA TRST IN GORICA TER PATRONAT INAC obveščajo svoje člane, da bodo do 14. avgusta uradi zaprti. KRUT obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta do četrtka, 14. avgusta. PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA V DOLINI GLINŠČICE Romarska cerkvica na Pečah v dolini Glinščice s svojo obnovljeno lopo se pripravlja na praznovanje svoje zavetnice Marije Vne-bovzete. Zato župnija Boljunec prireja v četrtek, 14. avgusta, kratko romanje k Mariji na Pečah, kjer bo ob 17. uri slovesna sv maša. Prav vsi lepo vabljeni. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo v ulici Ginnastica 72 zaprto do 14.avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da je urad zaprt do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 15.avgusta. Od 18.avgusta dalje bosta urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 15. avgusta uradi zaprti. ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini vabi na praznovanje vaškega zavetnika, ki bo v nedeljo, 17. avgusta. Slovesno mašo, ob 10.30, bo daroval zlatomašnik msgr. Franc Bole. Od 13. do 17. avgusta bo v župnijski dvorani na ogled razstava Ške-denjskega etnografskega muzeja. Ogled je možen od 18. do 22. ure. SKD IGO GRUDEN prireja v okviru praznika sv. Roka v nabrežinskem vaškem jedru »geomantično delavnico« za odrasle, 17.avgusta, ob 16.uri. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 v večernih urah. Mesta so omejena. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudini). Vodil jih bo pater dr. Silviin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040-299409 (Norma). SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« v dveh terminih: od 18. do 22.avgusta ali od 25. do 29.avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabrežinskem vaškem jedru od 9. do 12.ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do vključno 23. avgusta zaprt zaradi počitnic. SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opči-nah. Ob petju se bodo zvrstile športno-razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu od 25. do 29 avgusta. Oratorij bodo vodili ani-matorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25. do 29. avgusta tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. tečaj bo celotedenski od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: info@yc-cupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD TABOR-OPČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših Depor-tirancev v Nacistična Taborišča) obveščamo, da sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu bo zaprt skozi celi mesec avgust. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPCINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 3473591855 Boris Salvi, 349-5196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: ma-nu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@li-bero.it. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. H Prireditve ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec-Koča in Andrej Rismon-do v režiji Maria Uršiča. Uprizoritve bodo do nedelje, 17.avgusta, ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenjskem borjaču pri Očarjevih« v Križu. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazza-no (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). -/ OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava IZLOŽBA UMETNIKOV. Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure, do 12. oktobra. E Poslovni oglasi nujno iščemo v nakup prostor v pritličju pribl. 150 do 200 kv.m, primerno za skladišče v bližini Opčin. Možen dostop s tovornjakom. Tel.: 347/7866436 od 9. do 12.ure gospa srednjih let profesionalno opravlja usluge za ostarele. Tel.: 00386-31494835 zaposlim tajnico 15-20 ur tedensko z znanjem slovenščine in italijanščine ter uporabe računalnika. Tel. 328-7908111 ob delavnikih špeditersko podjetje v trstu zaposli uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. 0 Mali oglasi 5 PSIČKOV mešančkov, majhne rasti (3 samčki in 2 samički) iščejo dobrega gospodarja. Telefonirati na št. 048178154 (ob večernih urah) ali na 3471243400. IŠČEM zazidljiv teren na Opčinah ali na Kontovelu. Tel. 347-7334742. KUPIM KNJIGE za 5.razred znanstvenega liceja. Klicati na tel. št.: 3400030154. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dva simpatična, enomesečna mlada psička. Tel.: 040-229224. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z balkonom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PRODAM knjige za bienij in trienij znanstvenega liceja. Tel. na št.: 339-8503606. PRODAM KNJIGE za znanstveni licej (nekatere knjige so skupne za vse lice-je). Klicati na tel. št.: 340-0030154. PRODAM LANCIO Y 1.2 - 16 V LX, letnik 2000, sivo metalne barve, klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, air bag, servo volan, elek. pomična prednja stekla, meglenke, prevoženih 28.000 km, lepo ohranjen. Po želji avtoradio MP3 z zvočnikoma, cena 4.000 evrov. Poklicati v večernih urah na tel. 3334872311. PRODAM RABLJENE KNJIGE liceja Prešeren (vse smeri). Tel. 040-38 2810 v večernih urah, od ponedeljka do četrtka tudi št. 340-6880119. PRODAM knjige za vse razrede srednje šole Srečko Kosovel. tel.: 339-3280638 ali 040-213011. PRODAM ročni malen in prešo. Skupna cena 200,00 evrov. Tel. 040-229243. M Osmice MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. NA KONTOVELU v »Bkdjezji« je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. 040-225305. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel.: 040-299450. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. Tržaški lokostrelec Ilario Di Buo po Sydneyju 2000 spet »srebrn« na ekipni tekmi /M3 BIL SEM TAM: Fabio Ruzzier na igrah v Munchnu in Moskvi SABLJANJE - Tržačanki Margheriti Granbassi bron v floretu Na stopničkah Edini poraz doživela v pol finalu proti kasnejši zmagovalki Valentini Vezzalijevi 3. IN 4. DAN Tržaški uspehi brez Trsta Bera njihovih kolanj se je v zadnjih dveh dneh tako povečala, da so se Italijani po tretjem dnevu tekmovanj povzpeli celo na četrto mesto skupne lestvice. Polovico od skupno osmih kolajn so prispevale ženske: kolesarke Guder-zo, sabljačici Vezzali in Tržačanka Granbassi ter (nepričakovano) ju-doistka Quintavalla. Da šport zavrača vojno, kot sta v nedeljo z občutenim objemom lepo dokazali strelki iz Gruzije in Rusije, je splošno znano, poleg tega pa je nedvomno tudi res, da ne razlikuje med spoloma, saj so tudi nagrade deklet zdaj vse bolj podobne moškim, za sponzorje pa so skoraj bolj vabljive. Ženski šport v Italiji po uspešnosti nima kaj zavidati moškemu, če dobro pomislimo pa velja to tudi za zamejstvo, čeprav je seveda res, da je konkurenca v ženskih disciplinah manj številčna kot v moških. Svoj dan je včeraj doživel tudi tržaški šport, ki je prispeval dve medalji. Poleg Granbassijeve je srebrno odličje namreč osvojil tudi lokostrelec Ilario Di Bud. Manj uspešni sta bili gimnastičarki Benolli in Macri ter skakalka v vodo Batkijeva, Trst pa ima še nekaj adutov kot so strelka Turisini, veslač Zerial in plavalec Cassio. S pohvalami so takoj po uspehu pohiteli tudi dežurni politiki, vedeti pa je treba, da večina tržaških športnikov, ki se želijo uveljaviti, med temi tudi dobitnika zadnjih dveh olimpijskih odličij, morajo pot do slave poiskati zunaj Trsta, ker v mestu ob zalivu, razen redkih izjem, pogojev za vrhunsko delo ni. Aleksander Koren Rajmond Debevec Zlati olimpijec iz Sydneyja 2000, je v kvalifikacijah streljanja z zračno puško zasedel 31. mesto (589 krogov) med 51 tekmovalci in se ni uvrstil v finale. »Res je sicer, da sem na sedmih olimpijskih igrah, vendar je trema še vedno prisotna. Problem nastane, če je prevelika. Nisem pričakoval, da me bo tako zdelala trema,« je dejal Debevec, ki bo čez štiri dni, 15. avgusta, nastopil v svoji drugi disciplini, ma-lokalibrsko puško 60 strelov leže. Tržaška sabljačica Margherita Granbassi je v tekmovanju floreta za posameznice po uspešnih nastopih na svetovnih in evropskih prvenstvih osvojila svojo prvo olimpijsko kolajno. Po 10. mestu na OI 2004 v Atenah je bila tokrat tretja. Izgubila je samo v polfinalu proti kasnejši zmagovalki, rojakinji Valentini Vezzali, v dvoboju za bronasto odličje pa je odpravila Giovanno Trillini t Hrvaški košarkarji Zmaga hrvaških košarkarjev proti Avstraliji ni presenetljiva, je pa njihova natančnost naravnost navdušujoča. Prka-čin in soigralci so v kengu-rujski koš nametali 12 trojk v samih 16 poskusih. 75-pro-centna natančnost pri metih za črto 6,25 metrov. Neponovljivo. PEKINSKI DNEVNIK V roki sem stiskala olimpijsko kolajno Pesimistične vremenske napovedi prejšnjih dneh so se čez konec tedna uresničile. Dež in strele so spremljale potek tekmovanj na odprtem. Vendar športniki niso obupali. Kaže, da je dež prinesel srečo predvsem italijanskim kolesarjem, saj so si v dveh dneh prislužili dve kolajni. Italijanski športniki so bili uspešni tudi v drugih panogah. V nedeljo zvečer je Dom Italija istočasno gostil celo tri dobitnike olimpijskih kolajn. Bronasto je osvojila kolesarska Gudenzo, srebro strelec Pel-lielo, zlato pa sabljač Tagliarol. Ob vsaki zmagi Dom Italija priredi manjšo slovesnost, med katero CONI podeli športnikom denarno nagrado. Nato se zmagovalci podpišejo na plakat, ki visi na glavnem odru, nato pa je na vrsti interviju v studiu Rai. Zaradi tega imam priložnost, da se srečam z njimi. Seveda, slika in podpis vseh mi ne bo ušla! Vedeti morate, da so zmagovalci zelo na tesnem s časom. Po zmagi morajo najprej obvezno na dopinško kontrolo. Do poznega večera nato odgovarjajo na vprašanja novinarjev ali prisostvujejo manifestacijam, ki jim jih organizirajo sponzorji. Interesi so zelo veliki, zaradi tega športniki morajo biti pripravljeni na dolgo noč po zmagi, ne glede na to, koliko so utrujeni. Vsak od njih na vse to reagira na drugačen način. Nekateri so polni adrenalina, željni pozornosti in pohval. Drugi pa se zaradi utrujenosti vedejo nejevoljno ali neprijazno. Pellielo na primer ni bil zelo zgovoren. Opazno je bilo, da bi bil najraje sam zase v hotelu. Najbolj simpatična pa sta bila Gudenzova in Ta- gliarol, ki sta se mirno prepuščala navijačem, se šalila in uživala vsak trenutek slave. Sabljač mi je celo posodil zlato kolajno, da sem jo lahko držala v roki! Od blizu pa so kolajne celo lepše kakor zgledajo po televiziji. Zadnja stran je standardna, kakor to zahteva olimpijski komite. Sprednja plat pa ponuja grafiko, ki so jo izdelali olimpijski organizatorji. Tehta manj kot 400 gramov, vendar je občutek, ki ga imaš, ko jo držiš v roki, res enkraten. Medtem ko pišem dnevnik, je na odru v bližini režije Rai Gianni Mo-randi, ki bo danes zvečer imel koncert za goste. Poleg njega pričakujemo vsaj 5 nagrajencev, kar pomeni, da bo spet veliko dela s snemanji. Žal pa ni še nobenega tehnika v bližini. Naši kitajski sodelovalci so zaradi gostega prometa obtičali v avtomobilih na drugi strani mesta... Ko je za to izvedela naša režiserka, se je nemočno usedla, saj ji ni preostalo drugega kakor čakati. Poto- žila mi je, da v tako slabih razmer še nikoli ni delala. Opisala bi še manjšo zanimivost. Neverjetno j,e koliko ljudi segnetepred sobo, v kateri novinar Amedeo Goria intervijuva zmagovalce. Gospe in gospodje v večernih oblekah neolikano prerivajo drug drugega, da bi prišli v objektiv snemalnih kamer. »Igrajo« se na prefinjene gospode, vedejo pa se slabše kot osnovnošolci. Nataša Gombač i Massimo De Luca Urednik športnih informativnih oddaj italijanske državne radio-televizije se je v nedeljo odločil, da bo gledalcem ponudil sablja-ški finale namesto nogometne tekme med Italijo in Južno Korejo. Rimsko uredništvo so oblegali protestni klici, a se je naposled izkazalo, da je De Luca imel prav. Že res, da je v Italiji črtanje nogometa bogokletno dejanje, a bi si kdo upal zanikati, da je zlato Italijana Tagliarola vrednejše od nezanimive zmage proti Južni Koreji? Tatiana Guderzo je s srebrom osvojila 62. italijansko kolajno v kolesarstvu Piemontski strelec Giovanni Pellielo je v trapu osvojil svojo tretjo olimpijsko medaljo. Tako kot v Atenah je osvojil srebro, leta 2000 pa je bil Sydneyu tretji ansa Matteo Tagliariol je po letu 1960, ko je to uspelo Giuseppeju Delfinu, prvi italijanski olimpijski prvak v meču ansa končneodločitve(12) PLAVANJE Moški, finalni izidi 100 M DELFIN ŽENSKE: 1. Lisbeth Trickett (Avs) 56.73; 2. Christine Magnuson (ZDA) 57.10; Jessicah Schipper (Avs) 57.25; 4. Yafei Zhou (Kit) 57.84; 5. Li Tao (Sin) 57.99; 6. Jemma Lowe (VBr) 58.06; 7. Gabriella Silva (Bra) 58.10; Inge Dekker (Niz) 58.54. 100 M MOŠKI PRSNO: 1. Kosuke Kitajima (Jap) 58.91; 2.Alexander Dale Oen (Nor) 59.20; 3. Hugues Duboscq (Fra) 59.37; 4. Brendan Hansen (ZDA) 59.57; 5. Rickard Brenton (Avs) 59.74; 6. Roman Sludnov (Rus) 59.87; 7. Igor Borysik (Ukr) 1:00.20; 8. Mark Gangloff (ZDA) 1:00.24. 400 M ŽENSKE PROSTO: 1. Rebecca Adlington (VBr) 4:03.22; 2. Katie Hoff (ZDA) 4:03.29; 3. Joanne Jackson (VBr) 4:03.52; 4. Coralie Balmy (Fra) 4:03.60; 5. Federica Pellegrini (Ita) 4:04.56; 6. Camelia Alina Potec (Rom) 4:04.66; 7. Bronte Barratt (Avs) 4:05.05; 8. Laure Manaudou (Fra) 4:11.26. ŠTAFETA 4x100 M PROSTO: 1. ZDA 3:08.24, 2. Francija 3:08.32; 3. Avstralija 3:09.91; 4. Italija (Alessandro Calvi, Christian Galenda, Marco Beotti, Filippo Magnini) 3:11.48; 5. Švedska 3:11.92; 6. Kanada 3:12.26; 7. Južnoafriška Republika 3:12.66; 8. Velika Britanija 3:12.87. SKOKI V VODO Moški sinhroni skoki z desetmetrske deske IZIDI: 1. Yue Lin in Liang Huo (Kit) 468,18; 2. Patrick Hausding in Sascha Klein (Nem) 450,42; Gleb Galperin in Dmitry Dobroskok (Rus) 445,26; 4. Mathew Helm in Robert Newbery (Avs) 444,84; 5. David Boudia in Thomas Finchum (ZDA) 440,64; 6. Victor Ortega in Juan Guillermo Uran (Kol) 423,66; 7. Jose Antonio Guerra Oliva in Erick Fornaris 409,38; 8. Blake Aldridge in Thomas Daley (VBr) 408,48. STRELSTVO Trap ženske IZIDI: 1. Satu Makela-Nummela (Fin) 91; 2. Zuzana Stefecekova (Slk) 89; 3. Corey Cogdell (ZDA) 86 (+1); 4. Yukie Nakayama (Jap) 86 (+0+1); 5. Daina Gudzineviciute (Lit) 86 (+0+0+2); 6. Elena Struchaeva (Kaz) 86 (+0+0+1); 7. Deborah Gelisio (Ita) 66. Z zračno puško 10 m moški IZIDI: 1. Abhinav Bindra (Ind) 700,5; 2. Qinan Zhu (Kit) 699,7; 3. Henri Hakkinen (Fin) 699,4; 4. Alin George Moldeveanu (Rom) 698,4; 5. Konstantin Prikhodtchenko (Rus) 698,4 (10,0); 6. Peter Sidi (Mad) 698,4 (9,1); 7. Stevan Pletikosic (Srb) 697,7; 8. Serguei Kruglov (Rus) 697,0...; 12. Niccolo Campriani (Ita) 594; 20. Marco De Nicolo (Ita) 592; 31. Rajmond Debevec (Slo) 589. DVIGANJE UTEŽI Do 58 kg ženske IZIDI: 1. Yanging Chen (Kit) 244; 2. Marina Shainova (Rus) 227; 3. Ae O Jong (S. Kor) 226 (131); 4. Wandee Kameaim (Taj) 226 (128); 5. Alexandra Escobar (Ekv) 223; 6. Romela Begaj (Alb) 216. Do 62 kg moški IZIDI: 1. Xiangxiang Zhang (Kit) 319; 2. Diego Salazar (Kol) 305; 3. Triyatno (Ino) 298; 4. Antoniu Buci (Rom) 295; 5. Phaisan Hansawong (Taj) 294; 6. Lazaro Ruiz (Kub) 294. LOKOSTRELSTVO Ekipno moški IZIDI: 1. Južna Koreja 227; 2. Italija (Ilario di Buo, Marco Galiazzo, Mauro Nespoli) 225; 3. Kitajska 222; 4. Ukrajina 219. JUDO Do 57 kg ženske IZIDI: 1. Giulia Quintavalle (Ita); 2. Deborah Gravenstijn (Niz); 3. Ketleyn Quadros (Bra) in Yan Xu (Kit); 5. Maria Pekli (Avs) in Barbara Harel (Fra); 7. Aiko Sato (Jap) in Bernadett Baczko (Mad). Do 73 kg moški IZIDI: 1. Einur Mammadli (Aze); 2. Kichun Wang (J. Kor); 3. Rasul Boqiev (Tjk) in Leandro Guilheiro (Bra); 5. Dirk Van Tichelt (Bel) in Ali Malomat (Ira); 7. Yusuke Kanamaru (Jap) in Gennadil Bilodid (Ukr). SABLJANJE Floret ženske IZIDI: 1. Maria Valentina Vezzali (Ita); 2. Nam Hyunhee (J.Kor); 3. Margherita Granbassi (Ita); 4. Včerajšnji izidi Giovanna Trillini (Ita); 5. Edina Knapek (Mad); 6. Evgenia Lamonova (Rus); 7. Chieko Sugawara (Jap); 8. Katja Waechter (Nem). OSTALI IZIDI ODBOJKA Ženske IZIDI 2. KROGA: ZDA - Kuba 0:3, Kitajska - Poljska 3:1, Japonska - Venezuela 3:0, Alžirija - Srbija 0:3, Kazahstan - Italija 0:3, Brazilija - Rusija 3:0. VRSTNI RED SKUPINE A: Kuba in Kitajska 4, ZDA in Japonska 2, Poljska in Venezuela 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Brazilija, Srbija in Italija 4, Rusija, Kazahstan in Alžirija 0. KOŠARKA Ženske IZIDI 2. KROGA: Južna Koreja - Rusija 72:77, Latvija - Belorusija 57:79, Avstralija - Brazilija 80.65, Nova Zelandija - Španija 62:85, Češka - Mali 81:47, Kitajska 63 - ZDA 108. VRSTNI RED SKUPINE A: Rusija in Avstralija 4, Belorusija in Južna Koreja 2, Brazilija in Latvija 0. VRSTNI RED SKUPINE B: ZDA 4, Španija, Kitajska, Češka in Nova Zelandija 2, Mali 0. ROKOMET Ženske IZIDI 2. KROGA: Kazahstan - Francija 18:21, Brazilija - Madžarska 28:28, Angola - Norveška 17:31, Južna Koreja - Nemčija 30:20, Kitajska -Romunija 20:34, Švedska - Rusija 24:28. VRSTNI RED SKUPINE A: Romunija, Francija in Norveška 4, Kitajska, Angola in Kazahstan 0.VRSTNI RED SKUPINE B: Madžarska, Rusija in Južna Koreja 3, Nemčija 2, Brazilija 1, Švedska 0. HOKEJ Moški IZIDI 1. KROGA: Nemčija - Kitajska 4:1, Pakistan - Velika Britanija 2:4, Južna Koreja - Nova Zelandija 1:3, Avstralija - Kanada 6:1; Španija - Belgija 4:2, Nizozemska - Južnoafriška Republika 5:0. VRSTNI RED SKUPINE A: Nemčija, Španija in Nova Zelandija 2, Belgija, Južna Koreja in Kitajska 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Nizozemska, Velika Britanija in Avstralija 2, Pakistan, Kanada in JAR 0. VATERPOLO Ženske IZIDI 1. KROGA: Madžarska - Nizozemska 11:9, Rusija - Italija 8:9, Grčija - Avstralija 6:8, ZDA -Kitajska 12:11. VRSTNI RED SKUPINE A: Italija in ZDA 2, Kitajska in Rusija 0. VRSTNI RED SKUPINE B: Avstralija in Madžarska 2, Nizozemska in Grčija 0. Tako v nedeljo PLAVANJE Moški, finalni izidi 400 M MEŠANO: 1. Michael Phelps (ZDA) 4:03,84 (SR); 2. Laszlo Cseh (Mad) 4:06,16; 3. Ryan Lochte (ZDA) 4:08,09; 4. Alessio Boggiatto (Ita) 4:12,16; 5. Luca Marin (Ita) 4:12,47; 6. Gergo Kis (Mad) 4:12,84; 7. Brian Johns (Kan) 4:13,38; 8. Thiago Pereira (Bra) 4:15,40 400 M PROSTO: 1. Park Tae-Hwan (JKo) 3:41,86; 2. Zhang Lin (Kit) 3:42,44; 3. Larsen Jensen (ZDA) 3:42,78;4. Peter Vanderkaay (ZDA) 3:43,11; 5. Oussama Mellouli (Tun) 3:43,45; 6. Grant Hackett (Avs) 3:43,84; 7. Jurij Prilukov (Rus) 3:43,97; 8. Nikita Lobincev (Rus) 3:48,29 Ženske, finalni izidi 400 M MEŠANO: 1. Stephanie Rice (Avs) 4:29,45 (SR); 2. Kirsty Coventry (Zim) 4:29,89; 3. Katie Hoff (ZDA) 4:31,71; 4. Elizabeth Beisel (ZDA) 4:34,24; 5. Alessia Filippi (Ita) 4:34,34; 6. Hannah Miley (VB) 4:39,44; 7. Jana Martinova (Rus) 4:40,04; 8. Xuanxu Li (Kit) 4:42,13. 4 X 100 PROSTO: 1. Nizozemska 3:33,76; 2. ZDA 3:34,33; 3. Avstralija 3:35,05; 4. Kitajska 3:35,64; 5. Nemčija 3:36,85; 6. Francija 3:37,68; 7. Velika Britanija 3:38,18; 8. Kanada 3:38,32. STRELSTVO Zračna pištola 10 m, ženske 1. Guo Wenjun (Kit) 492,3 kroga; 2. Natalija Paderina (Rus) 489,1 kroga; 3. Nino Salukvadze (Gru) 487,4 kroga. Trap moški 1. David Kostelecky (Češ 146 točk; 2. Giovanni Pellielo (Ita) 143 točke; 3. Aleksej Alipov (Rus) 142 točk. DVIGOVANJE UTEŽI Do 53 kg ženske 1. Prapawadee Jaroenrattanatarakoon (Taj) 221 kg; 2. Yoon Jin-hee (J. Kor) 213 kg; 3. Nastasja (Blr) 213 Do 56 kg moški 1. Long Qingquan (Kit) 229; 2. Hoang Anh Tuan (Vie) 290; 3. Eko Yuli Irawan (Ino) 288. SABLJANJE Meč, moški 1.: Matteao Tagliariol (Ita); 2. Fabrice Jeannet (Fra; 3.Jose Luis Abajo (Špa) KOLESARSTVO Ženska cestna preizkušnja 1. Nicole Cooke (VB) 3:32:24; 2. Emma Johansson (Šve); 3. Tatiana Guderzo (Ita) obe isti čas; 4. Christiane Soeder (Avt) +0:04; 5. Linda Melanie Villumsen Serup (Dan) 0:09; 6. Marianne Voss (Niz) 0:21; 7. Priska Doppmann (Švi); 8. Paulina Brzezna (Pol); 9. Edita Pucinskaite (Lit); 10. Zulfija Zabirova (Kaz) vse isti čas .. 49. Sigrid Teresa Corneo (Slo) 7:05. SKOKI V VODO Ženski sinhroni skoki s trimetrske deske 1. Guo Jingjing/Wu Minxia (Kit) 343,50 točke; 2 Julija Pašalina/Anastazija Pozdnjakova (Rus) 323,61 točke; 3. Heike Fischer/Ditte Kotzian (Nem) 318,90 točke. LOKOSTRELSTVO Ekipno ženske 1. Južna Koreja, 2. Kitajska, 3. Francija. JUDO Do 52 kg ženske 1. Xian Dongmei (Kit); 2. An Kum Ae (SKo); 3. Soraya Haddad (Alž), Misato Nakamura (Jap) Do 66 kg 1, Masato Učišiba (Jap); 2. Benjamin Darbelet (Fra; 3. Yordanis Arencibia (Kub), Pak Chol-min (SKo) ODBOJKA Moški SKUPINA A: Italija - Japonska 3:1 (19, 18, -23, 17); ZDA - Venezuela 3:2 (18, 18, -22, -21, 10); Bolgarija - Kitajska 3:1 (20, 21, -26, 19). VRSTNI RED: Italija, Bolgarija in ZDA 2, Venezuela, Kitajska in Japonska 0. SKUPINA B: Srbija - Rusija 1:3 (20, -21, -22, -14), Brazilija - Egipt 3:0 (19, 15, 18), Poljska - Nemčija 3:0 (17, 33, 20). VRSTNI RED:Brazilija, Poljska in Rusija 2, Srbija, Nemčija in Egipt 0- KOŠARKA Moški IZIDI 1. KROGA, SKUPINA A: Rusija - Iran 71:49 (38:22); Litva - Argentina 79:75 (34:30); Avstralija - Hrvaška 82:97 (31:47). VRSTNI RED Rusija, Hrvaška in Litva 2, Argentina, Avstralija in Iran 2. SKUPINA B: Nemčija - Angola 95:66 (54:34), Španija - Grčija 81:66 (35:29), ZDA - Kitajska 101:70 (49:37). VRSTNI RED: ZDA, Nemčija in Španija 2, Grčija, Angola in Kitajska 2. ROKOMET Moški IZIDI 1. KROGA, SKUPINA A: Hrvaška - Španija 31:29 (16:11); Francija - Brazilija 34:26 (19:11); Poljska -Kitajska 33:19 (21:10). VRSTNI RED: Poljska, Francija in Hrvaška 2, Španija, Brazilija in Kitajska 0. SKUPINA B: Rusija - Islandija 31:33 (16:19, Nemčija - Južna Koreja 27:23 (10:13); Danska - Egipt 23:23 (11:10). VRSTNI RED: Nemčija, Islandija in Danska 2, Egipt, Rusija in Južna Koreja 0. NOGOMET Moški IZIDI 2. KROGA PREDTEKMOVANJA, SKUPINA A: Argentina - Avstralija 1:0 (0:0); Srbija -Slonokoščena obala 2:4 (1:2). VRSTNI RED: Argentina 6. Slonokoščena obal 3, Avstralija in Srbija 1. Skupina B (Tianjin): Nigerija - Japonska 2:1, ZDA - Nizozemska 2:2 (0:1). VRSTNI RED: ZDA in Nigerija 4, Nizozemska 2, Japonska 0. SKUPINA C: Nova Zelandija - Brazilija 0:5 (0:2); Belgija -Kitajska 2:0 (1:0). VRSTNI RED: Brazilija 6, Belgija 3, Kitajska in Nova Zelandija 1. SKUPINA D: Kamerun - Honduras 1:0 (0:0), Italija - Južna Koreja 3:0 (2:0). VRSTNI RED: 1. Italija 6, Kamerun 4 , Južna Koreja 1, Honduras 0. Današnji spored Končne odločitve (19) Sabljanje -13.00 sablja - posamično, moški - polfinale, dvoboj za 3. mesto, finale Dviganje uteži - do 63 kg, ženske 4.00, skupina B 9.30 skupina A; do 69 kg, moški 4.00 skupina B; 13.00 skupina A Judo - 12.00 do 63 kg, ženske (Urška Žolnir); do 81 kg, moški (ITA: Maddaloni, SLO: Aljaž Sedej) Kajak/Kanu - 9.40 C-1, moški, polfinale, finale K-1, moški, polfinale, finale (Peter Kauzer) Konjeništvo - 13.15 ekipno posamično - skoki skoki, Skoki v vodo 10 m,ženske 7.30 sinhroni skoki, Rokoborba - grško-rimski slog 10.00 do 55 in do 60 kg, moški - repasaž, borba za 3. mesto, finale Strelstvo - 3.00 pištola 50 m, moški dvojni trap, moški Plavanje - 4.00 200 m prosto, moški 100 m hrbtno, ženske 100 m hrbtno, moški 100 m prsno, ženske Gimnastika - 4.00 ekipno, moški Ostala tekmovanja Badminton - 4.00 posamično, moški - osmina finala dvojice, moški -osmina finala mešane dvojice -osmina finala ¡S Košarka - moški - kvalifikacije skupina A: 3.00 Iran - Litva, 5.15 Hrvaška - Rusija, 16.15 Argentina -Avstralija, skupina B: 8.30 Grčija -Nemčija, 10.45 Kitajska - Španija, 14.00 Angola - ZDA Odbojka na mivki - kvalifikacije 3.00 moški - 4. skupina ženske - 2. skupina 12.00 moški - 2. skupina ženske - 4. skupina Lokostrelstvo - posamično, ženske 4.00 1. in 2. krog 9.30 1. in 2. krog Boks - 7.30 mušja in bantamska kategorija - 1. krog Sabljanje - 4.00 sablja - posamično, moški - 1./2. krog, osmina finala in četrtfinale Nogomet - ženske - kvalifikacije: skupina E: 13.45 Kitajska - Argentina, 13.45 Švedska - Kanada, skupina F: 11.00 Severna Koreja - Nemčija, 11.00 Nigerija - Brazilija, skupina G: 13.45 Norveška - Japonska, 13.45 ZDA -Nova Zelandija Rokomet - moški - kvalifikacije: skupina A: 3.00 Brazilija - Hrvaška, 8.00 Kitajska - Francija, 13.00 Španija - Poljska, skupina B: 4.45 Egipt -Rusija, 13.00 Južna Koreja - Danska, 14.45 Islandija - Nemčija Hokej na travi - ženske - kvalifikacije: skupina A: 4.30 Avstralija - Španija, 12.30 Kitajska - JAR, 14.30 Nizozemska - Južna Koreja, skupina B: 2.30 Argentina - Velika Britanija, 12.00 ZDA - Japonska, 15.00 Nemčija - Nova Zelandija Judo - 6.00 do 63 kg, ženske -predtekmovanje (Urška Žolnir). do 81 kg, m., predtekmovanje (Aljaž Sedej) Rokoborba - grško-rimski slog 3.30 do 55 in do 60 kg, moški - kvalifikacije Veslanje - 10.00 repasaži moški: dvojni dvojec (lahki veslači), četverec brez krmarja (lahki veslači), dvojni četverec (Janez Jurše, Jernej Jurše, Gašper Fistravec, Janez Zupanc), osmerec ženske: dvojni dvojec (lahki veslači), dvojni četverec, osmerec Strelstvo - 3.00 pištola 50 m, dvojni trap, moški - kvalif. Plavanje - polfinale 4.00 200 m delfin, moški 200 m prosto (Sara Isakovič), 200 m mešano (Anja Klinar), ženske predtekmovanje 12.30 100 m prosto (Peter Mankoč), 200 m prsno, 4 x 200 m, moški 200 m delfin (Sara Isakovič), ženske Jadranje - 7.00 470 (Karlo Hmeljak, Mitja Nevečny in Vesna Dekleva, Klara Paoli Maučec), RS:X - 3./4.; laser (Vasilij Žbogar), laser radial - 1./2. plov Softball - kvalifikacije Tenis - 4.30 posamično, moški - 2. krog posamično, ženske - 2. krog dvojice, moški - 2. krog dvojice, ženske -1. krog Odbojka - moški - kvalifikacije: skupina A: 6.30 ZDA - Italija, 14.00 Venezuela - Kitajska, 16.00 Japonska - Bolgarija, skupina B: 4.00 Rusija -Nemčija, 6.00 Egipt - Poljska, 8.30 Srbija - Brazilija Vaterpolo - moški - kvalifikacije: skupina A: 3.30 Kanada - Črna gora, 4.50 Španija Avstralija, 8.00 Grčija -Madžarska, skupina B: 6.10 Italija - ZDA, 9.20 Srbija - Hrvaška, 10.40 Nemčija - Kitajska a o op Z S B Sk. Kitajska 9 3 2 14 Južna Koreja 4 4 0 8 ZDA 3 4 5 12 Italija 3 3 2 8 Avstralija 2 0 3 5 Japonska N/AMI^;* Rnt^nus 2 2 0 0 2 1 4 3 VtrlliVa Dlllalllja Češka 2 0 0 2 Nizozemska 1 1 1 3 Finska 1 0 1 2 Španija 1 0 1 2 Azerbajdžan 1 0 0 1 Indija 1 0 0 1 Romunija 1 0 0 1 Tajska 1 0 0 1 Rusija 0 4 2 6 Francija 0 3 2 5 Severna Koreja 0 1 0 1 Nemčija 0 1 1 2 Kuba Avctriis 0 0 1 1 1 0 2 1 nvjll IIa Kolumbija Norveška 0 0 1 1 0 0 1 1 Švedska 0 1 0 1 Zimbabve 0 1 0 1 Slovaška 0 1 0 1 Turčija 0 1 0 1 Madžarska \/i Atnair» 0 0 1 1 0 0 1 1 v l tri l ta I II Brazilija 0 0 0 0 2 2 1 1 Indonezija Alžirija 0 0 1 1 Argentina 0 0 1 1 Gruzija 0 0 1 1 Hrvaška 0 0 1 1 Švica 0 0 0 0 1 1 1 1 1 aU t-\M 3 la 1 1 Uzbekistan 0 0 1 1 Belorusija 0 0 1 1 Tajvan 0 0 1 1 25-letni poslovnež Abhinav Bindra je z zračno puško priboril Indiji sploh prvo medaljo v strelstvu ansa Kitajca Lin Yue in Huo Liang sta naslovu svetovnih prvakov dodala še naslov olimpijskih prvakov v sinhronih skokih v vodo s stolpa ansa Kitajska dvigalka uteži Chen Yangqing (kat. do 58 kg) je ubranila naslov iz Aten. Dvignila je 244 kilogramov, kar je tudi nov olimpijski rekord PLAVANJE - V Vodni kocki vse bolj zanimivo Razočaranje in svetovni rekord Federica Pellegrini je krivdo za »flop« na 400 m prosto navalila na organizatorje - Najboljši čas Italijanke v kvalifikacijah na 200 m prosto, Slovenka Isakovič 2. PEKING - Negativna in pozitivna junakinja včerajšnjega dne je bila nedvomno italijanska plavalka Federica Pellegrini. Pravi »flop« je bil njen nastop v disciplini 400 metrov prosto, saj se je uvrstila le na 5. mesto. Olimpijska prvakinja je postala Britanka Rebecca Adlington, na drugo mesto se je uvrstila Američanka Katie Hoff, tretja pa je bila Joanne Jackson (Velika Britanija). »Krivda ni samo moja,« je bila zelo ostra Italijanka, ki je puščico naperila proti organizatorjem, češ da so plavalni finale organizirali v jutranjih urah. »Rekli boste, da je to le izgovor. A to ne drži. V jutranjih urah še nisem tekmovala, v glavnem le treniram,« se je pritožila Pellegrinijeva, ki je na večernih kvalifikacijah prijetno presenetila na 200 metrov prosto. S časom 1:55,45 je postavila nov svetovni rekord. 200 metrov prosto je tudi paradna disciplina Slovenke Sare Isakovič. S časom 1:55,86 je dosegla nov državni rekord in se z drugim časom predtekmovanja ter letošnje sezone uvrstila v polfinale. V kvalifikacijah na 200 m mešano je bila Anja Kli-nar 25. (2:15,39) in je končala nastope na OI. Isakovičeva je postavila tudi nov olimpijski rekord na 200 m prosto, ki pa je trajal le štiri minute, saj je v naslednji in zadnji skupini Italijanka Federica Pellegrini dosegla nov svetovni rekord in za sedem sto-tink izboljšala dosežek Francozinje Laure Manaudou (28. marca 2007, Melbourne). Isakovičeva, ki je v polfinalu nastopila danes ponoči, finale pa je na programu jutri, ima pred naslednjim nastopom v lasti drugi izid sezone na svetu in četrtega vseh časov. Že pred OI je imela v svoji posesti drugi izid sezone in četrtega vseh časov na svetu (1:55,90), ki ga je dosegla 13. julija v Dubrovniku. »Vse je šlo po načrtih. Uspel mi je fantastičen nastop. Super sem se počutila. S trenerjem (Miha Potočnik, op. ur.) sva se dogovorila, da bom plavala sproščeno. Pričakovala in napovedovala sem državni rekord ter cilj uresničila. Počaščena sem tudi, da sem plavala olimpijski rekord, čeprav je ta trajal le štiri minute. Mogoče bi lahko že v kvalifikacijah plavala nekoliko hitreje, če bi imela v zadnjih 50 metrih katero izmed tekmic, ki bi imela zelo majhen zaostanek. Vesela sem tudi uspeha Pellegrini-jeve, saj naju sedaj čaka zanimiva borba še na dveh tekmah na teh OI. Želim si, da bi se ponoči dobro regenerirala,« je bila zadovoljna Isakovičeva. Polfinale bo danes dopoldne po lokalnem času, kar ni običajen termin za plavalne zaključne nastope. »S tem se ne obremenjujem. Že v Dubrovniku sem 1:56,70 plavala dopoldne. Želim si, da bi plavala svojo tekmo in da me ne bi hiter začetek, ki ga včasih uprizorijo nekatere tekmovalke, 'potegnil'. Poleg tega pred finalom ne podcenjujem nobene tekmice. Poleg Pellegri-nijeve sta tu še Američanka Katie Hoff in Kitajka Jiaying Pang ter pravzaprav še vse finalistke,« je naštevala Isakovičeva, ki na prvem obratu ni bila med prvo trojico, v nadaljevanju pa je gladko opravila z vsemi tekmicami v skupini. Že v tretji skupini je za razburjenje poskrbela Pengova, ki je z 1:57,37 prva popravila prejšnji olimpijski rekord. phelps drugič - Za konec drugega dneva finalnih olimpijskih plavalnih 20-letna Federica Pellegrini (letnik 1988, rojstni dan je praznovala pred kratkim, 5. avgusta) se je rodila v Miranu pri Benetkah. Njene paradne discipline so 100, 200 in 400 metrov prosto. V zadnjih dveh panogah je svetovna rekorderka ansa Phelps že 9. na večni lestvici PEKING - Ameriški plavalec Michael Phelps je po zlati medalji, ki jo je osvojil z ameriško štafeto 4 x 100 m prosto, skupno je osvojil že svojo osmo zlato kolajno, s čimer se je na večni lestvici najboljših olimpijcev že prebil na deveto mesto. V Atenah je zdaj 23-letni Američan osvojil šest zlatih in dve bronasti kolajni, za Peking pa napoveduje osem zlatih. Naslednja zlata medalja, morda že danes na 200 prosto, bi ga zavihtela na peto mesto, če pa osvoji še dve, bo na vrhu lestvice zamenjal rusko telovadko Lari-so Latinino (1956 - 1964). Drugi je na tej večni lestvici finski atlet Paavo Nurmi (1920 - 1928), tretji pa ameriški plavalaec Mark Spitz (1968 - 1972). Michael Phelps (ZDA) ansa Anja Čarman sta odločitev je padel še tretji svetovni rekord. Dosegla ga je ameriška štafeta 4 x 100 metrov prosto, s časom 3:08,24 so olimpijski prvaki in novi rekorderji postali Američani Michael Phelps, Garrett Weber-Gale, Cullen Jones in Jason Lezak. Prav slednji je bil glavni junak včerajšnje štafete, ki je premagal nič manj kot odličnega Francoza Bernarda. Svoj prejšnji rekord, ki so ga dan prej postavili v predtekmovanju, so popravili kar za tri sekunde in 99 stotink, boljše od nje- ga pa so v dramatičnem obračunu, v katerem so bili drugi Francozi in tretji Avstralci, plavale še štiri reprezentance. Za Phelp-sa je to drugo zlato na letošnjih igrah (skušal jih bo osvojiti kar osem) in osmo olimpijsko nasploh, do tega, da se izenači z najbolj uspešnimi olimpijci vseh časov, mu manjka le še ena zmaga. ostali rekordi - V pekinški Vodni kocki so plavalcem podelili nove štiri komplete medalj. Festival rekordov je v uvodni disciplini, polfinalu na 100 m hrbtno, kjer je Anja Čarman sinoči dosegla nov slovenski rekord, odprla Kirsty Coventry iz Zimbabveja. Z 58,77 je bila dve de-setinki sekunde hitrejša kot Američanka Nathalie Coughlin 1. julija letos na ameriških kvalifikacijah v Omahi. Branilka naslova se je v finale uvrstila kot druga (59,43). »Izjemno. Vedela sem, da sem dovolj hitra za finale in na koncu celo malce popustila in rekord bi bil lahko še boljši. Seveda me jutri na tej razdalji čaka še en nastop,« je po tekmi povedala Coventryjeva. Za nov svetovni rekord je na 100 m prsno poskrbel branilec naslova iz Aten Japonec Kosuke Kitadžima, ki se je z 58,91 kot prvi plavalec spustil pod mejo 59 sekund. Rekord Američana Brendana Han-sena je 25-letni Japonec izboljšal za 21 sto-tink. »Skušal sem plavati zelo natančno. Bil sem skoncentriran na vsak zavesljaj in držal sem dober ritem. Plavanje je bilo takorekoč idealno. Upam sem, da mi bo to uspelo in res mi je,« je pot do rekorda opisal Japonec. Norvežan Alexander Dale Oen (59,20) in Francoz Hugues Duboscq sta osvojila ostali odličji. Zanimivo je, da je Oen, ki je v ponedeljek na 100 prsno postavil evropski rekord in bil najboljši tudi v polfinalu, Norveški priboril prvo plavalno olimpijsko medaljo v zgodovini sploh. Dosežen pa je bil še en evropski rekord. V polfinalu na 100 m hrbtno ga je s 53,06 dosegel Rus Arkadij Vjačanin. Skupaj so plavalci v Pekingu postavili že sedem svetovnih in osem evropskih rekordov. V VODNI KOCKI Pellegrinijeva - Manadou 3:0 Bruno KriZman S plavanjem se bo vendar nekaj zalomilo. Iz resne športne panoge (če izvzamemo obilico panog) se sprevrača v cirkus. Poglejmo kaj vse nudi kombinezon, katerega med drugimi uporablja Federica Pellegrini: povečanje in izboljšanje občutka lastnega telesa, zmanjšanje mišičnih tresljajev in manjšo izgubo energije, izboljšanje mikro-krvnega obtoka in večji dotok kisika v mišice, večjo moč pri startu in pri obratih, boljše nadzorovanje telesa v vodi, večji pritisk na bolj obremenjene dele telesa in hitrejša pridobitev moči. Prevod iz enega od tekstov, ki jih ponuja proizvajalec adidas, je nastal takorekoč v hipu. Kogar je sestavil originalnega (v našem primeru v italijanskem jeziku) bi z radovednostjo povprašali naj brez svoje tvorbe pred očmi, ponovi vse tehno-znanstvene-zdravstvene definicije. Rezultat bi bil po vsej verjetnosti porazen. Lastnosti kombinezona bi najprej preverili v dovolj dolgi kopalni kadi. Raztegnili bi ga na vodno gladino in nanj nakladali manjše obte-žitve, dokler bi se ne začel pogrezati. Iz teže še prenesene obremenitve in na podlagi specifične teže določenega človeškega telesa, bi dobili dokaj točen rezultat o koristi, ki jo imajo plavalci pri plovnosti. »Čudežna« oblačila bodo vse bolj motila vode bazenov, tekmovanja pa gredo naprej. Federica Pellegrini je na 400 m prosto startala na zlato. Kot svetovna rekorderka ni imela drugačne izbire. Kvalifikacijo je opravila navidezno brez pretiranega naprezanja, njen finalni nastop pa ni bil nikoli navdušujoč. Peto mesto je bilo popolno razočaranje. Kot medijska zvezda pa se je takoj znašla in celo dokazala, da ima prav. »Zjutraj nisem nikoli tekmovala«. In res je v popoldanskem predtekmo-vanju na krajši razdalji postavila svetovni rekord! Kljub petemu mestu na 400 m je v dvoboju Pellegrini-Manaudou kar 3:0 za prvo. Najprej je Francozinji pobrala fanta (o zadevi se je obilno razpisal rumen tisk tako na polotoku kot za Alpami), zjutraj jo je vsekakor premagala na 400 metrov, popoldan pa ji še odvzela svetovni rekord na 200 m. Ključna osebnost je menda plavalec Luca Marin, ki zna pravilno motivirati svoje ljubljene. In Sara Isakovič? Morda smo jo nekoliko podcenili. Za Italijanko zaostaja minimalno. Finale bo znova v pekinških jutranjih urah. Brazilija (na sliki Ronaldinho), Argentina Italija so se že uvrstili v četrtfinale Na tatamiju je 25-letna Italijanka Giulia Quintavalle (kat. do 57 kg) v finalu premagala Nizozemko Gravensti in nepričakovano osvojila za Italijo prvo zlato olimpijsko kolajno v judu ansa Italijanski odbojkarji so pričeli nastope s prepričljivo zmago proti Japonski ansa ŽENSKI FLORET - Italijankam zlata in bronasta kolajna Vezzali tretjič, Granbassi prvič Valentina Vezzali ponovila uspeha iz Sydneyja in Aten - Tržačanka je lovorikam s svetovnih in evropskih prvenstev dodala še olimpijsko odličje Sabljanje je znova osrečilo Italijo. V ženskem floretu je Valentina Vezzali osvojila zlato kolajno, Tržačanka Margherita Granbassi pa bronasto. Srebro si je zagotovila Južnokorejka Nam Hyun-hee, ki je v polfinalu premagala Giovan-no Trillini in tako preprečila zgodovinski italijanski trojček. V zgodovino floreta se je vsekakor neizbrisno zapisala 34-letna Vezzalijeva. Včeraj si je prisabljala že tretje zaporedno olimpijsko zlato po zmagah v Atenah in Sydneyju. Po kolajni je sicer segla tudi že v Atlanti, kjer si je priborila srebro. Granbassijeva pa je včeraj prvič pobrala olimpijsko odličje. Tržačanka je pred štirimi leti v Atenah bila šele 10., odtlej pa je nanizala celo vrsto svetovnih in evropskih uspehov, zaradi katerih je na Kitajsko odpotovala z velikimi ambicijami. Z drugačnim razporedom tekem bi morda lahko celo prišla v finale, a je v polfinalu naletela na kasnejšo zmagovalko, ki ji je klonila z 12:3. V dvoboju za bronasto kolajno pa je s 15:12 premagala veteranko Trillinijevo. Slednja je po porazu napovedala slovo. Pri 38 letih je včeraj prvič ostala brez kolajne po bogati beri, ki se je začela že v Barceloni leta 1992. Granbassijeva je do polfinala prišla po zmagah z Nizozemko Anged - Gaur ter Rusinjama Nikišino in Lamonovo. Vezzalijeva pa je na svojem zlatem pohodu pregazila Kubanko Company, Rusinjo Šanevo in Nemko Wachter. Margherita Granbassi je po polfinalnem porazu proti kasnejši prvakinji Vezzalijevi v tekmi za 3. meto odpravila veteranko Trillinijevo ansa REPORTAŽA - Med gosti kavarne na Opčinah Bo policist zavrnil kolegico za tržaško karabinjerko? Za koga navijajo tržaški policaji? Odgovor smo nehote dobili včeraj. V znani kavarni na Opčinah je ura pravkar odbila 13. »Danes je Granbas-sijeva,« je črnolasa natakarica rekla kolegu, ki pa ni vedel, za koga gre... »Kaj je?« Zunanje mizice v senci in milem vetru so bile za običajno številne goste kar vabljive, skušnjavo pa je ponujal tudi notranji prostor. Kavarna je namreč opremljena z velikim ekranom, na katerem se je v času bežnega pogovora med športno osveščeno natakarico in nevednim kolegom pojavila dnevnoinformativna oddaja druge italijanske mreže. »Kaj ne bi lahko premenjali na olimpiado?« je gologlavi gost z rdeče-črni-mi naočniki zaprosil natakarja. Še pred odgovorom je vskočila natakarica in gostu razložila: »Saj, vemo, da je zdaj Gran-bassijeva, ampak je zaenkrat ne kažejo.« Uteha za gologlavega in druge goste je prišla kmalu. Voditeljica v studiu je predala besedo novinarjem v Pekingu s privlačnimi besedami: »Morda bi kmalu lahko prišla še druga zlata kolajna za Italijo ...« Na ekranu sta se pojavili ju-doistki, navdušenje dveh komentatorjev pa je pritegnila pozornost deseterice go-stovpred ekranom. »Giulia mora zdržati še sedem sekund ... « Ob tem vzkliku iz televizorja je dvignila pogled tudi gospa srednjih let, ki je dotlej buljila v časopis. Minilo je sedem sekund, Giulia Quintavalle je zdržala in (dobesedno) priborila Italiji (dotlej) drugo zlato kolajno. Navdušenje iz zaslona (»Oro, oro, oro ...«), nobenega ploskanja v kavarni. Večina tistih, ki so dotlej gledali TV, so se pomaknili k blagajni, v obratno smer pa je prišel le črnolasec. »In Granbassi?« se je slišalo iz ust novodošlega gosta. Gospod z rdeče-črni-mi naočniki, ki je vztrajal pred ekranom, se je pritožil, da je ne kažejo, natakarica pa je vljudno dodala bistveno informacijo: »Je v polfinalu proti Vezzalijevi.« A na ekranu še vedno nič floreta. Ob 13.15 so prebrali vest o svetovnem rekordu plavalke Pellegrini, sledili pa so še svetovni razgledi. In končno, ob 13.30, floret. Ravno v trenutku ko sta k pultu stopila policaja. Na ekranu so spremljali njuno kolegico. Vezzalijeva je namreč policistka, ki je v tistem trenutku vodila s 4:0 proti Granbassijevi, tržaški karabinjerki. Takrat se je postavilo vprašanje: bosta tržaška policaja navijala za njuno kolegico iz Jesija ali za njuno someščanko, toda ka-rabinjerko Margherito? Policistka je prednost zlahka veča- la, ob šele drugi točki Tržačanke pa je go-loglavec z naočniki zamahnil z roko, češ, itak je že zgubila. In res, na koncu je policistka zmagala z 12:3. Policaja nista pokazala ne navdušenja ne razočaranja. Za ves Trst so se takrat razblinila upanja v zlato. A kmalu se je začel dvoboj za bron. V celoti sta si ga med gosti v kavarni ogledala edinole gologlav z naočniki in eden dveh policajev. Šlo je za kolajno, česar se je črnolasa natakarica zavedala. »Spusti malo zavese, prosim,« je ukazala natakarju, ki je bil na tem, da začne s turnusom. Svetloba ni več moteče sijala v zaslon, na Trst pa so legli žarki bronaste kolajne. »Ni prva danes...« Na levi se je nenadoma pojavil znan obraz zamejskega TV-dnevnika. »Lokostrelec Di Buo je zjutraj dobil srebrno...« Tržaškoslovenski novinar je odšel še pred koncem dvoboja z gologlavcem za petami. Umaknila se je tudi natakarica. Ostal je le policaj. Vprašanje, ali je navijal za someš-čanko Margherito ali za kolegico Vezza-lijevo, je kmalu dobilo odgovor. Ob Marg-heritinem zmagoslavnem poskakovanju se uniformiranec nasmehne in odide. Finale s policistko Vezzalijevo ga ne zanima. Peter Verč OSTALE TRŽAČANKE - Ekipno in dvojice Batkijevi in gimnastičarkam je precej spodrsnilo Noemi Batki in Federica Dallape' med nastopom Za Tržačanke, ki so v Pekingu nastopile v nedeljo, so se nastopi dokaj ponesrečili. Skakalka v vodo Noemi Batki je v sinhronih skokih s trimetr-ske deske skupaj s sotekmovalko Francesco Dellape' osvojila šesto mesto. Boljšo uvrstitev si je 19-letna Tržačanka madžarskega rodu zapravila v zadnjem skoku, ko je bila sama kriva za napako, brez katere bi morda »azzurri« celo prišli do bronastega odličja. ansa Slabo se je izšlo tudi za gimna-stičarki društva Artistica '81 Francesco Benolli in Federico Macri' Že vnaprej se je vedelo, da nimata velikih možnosti, da bi se uvrstili v finale na posameznih orodij, spodletel pa jima je tudi ekipni finale. Na kvalfikacijah je bila namreč Italija le deseta. Skoraj vse »azzurre«, vključno s Tržačankama, zaradi poškodb niso bile v najboljši formi. Jadralka na deski Alessandra Sensini je Slovenski kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer se je z najboljšim časom kvalifikacij zanesljivo uvrstil v finalni Ljubljančanka Maja Tvrdy je končala z badmintonskimi nastopi. bila 6. in 2., skupno je četrta ansa del. Tretji čas je dosegel Italijan Daniele Molmenti. Polfinale in finale bosta danes (od 9.40 do 11.17) ansa Belorusinja Olga Konon je slavila z 2:0 (21:17, 21:14) sta LOKOSTRELSTVO - Ekipno tekmovanje za moške Tržačan Di Bud »srebrn« »Azzurri« so bili favoriziranim Južnim Korejcem enakovredni do zadnjega kroga strelov - Olimpijski, ne pa tudi svetovni rekord PEKING - Južnokorejski lokostrel-ci nadaljujejo svojo prevlado. Potem ko so v nedeljo po pričakovanju postale olimpijske prvakinje ženske, so vlogo favorita upravičili tudi fantje. V finalu so Južno-korejci premagali Italijane, bronasto kolajno pa so osvojili domačini. Korejci Im Dong-hyun, Lee Chang-hwan in Park Kyung-mo so premagali Italijane Maura Nespolija, Ilaria Di Bua in Marca Galiaz-za z 227 proti 225 in tretjič zapored osvojili tretje olimpijsko zlato. Tekmo so odločile zadnje puščice, saj je prej vse kazalo na poraz Korejcev. Po 12 puščicah od skupno 24 so Korejci povedli s sedmimi točkami prednosti pred Italijani in si odprli možnosti za svetovni rekord, vendar je korejski napad nato oslabel in ekipe so bile izenačene, vsaka s še tremi puščicami. Zmago je Korejcem zagotovil končni strel Italijanov - sedmica, ki jo je zadel 20-letni Nespoli. Z 227 točkami so Korejci postavili olimpijski rekord, vendar ne tudi svetovnega, saj so lani v Nemčiji dosegli 231 točk. Korejski navijači so se nagnetli na tribunah, ki so bile najbližje lokostrel-cem, vzklikali in prepevali med vsako končnico ter mahali z rdečimi in modrimi šali. Odzvala se je majhna skupina italijanskih navijačev, nakar so dobrodušni Korejci začeli ponavljati tudi njihove vzklike »I-ta-lija«. Di Buo' je bil zadovoljen, napovedal pa je, da bo nastopil tudi na prihodnjih OI v Londonu. 42-letni Tržačan Ilario Di Buo (prvič je nastopil na OI leta 1984 v Los Angelesu) je bil s sotekmovalcema do zadnjega v boju za zlato medaljo, žal pa je vse možnosti v zadnjem krogu s slabim strelom zapravil najmlajši v moštvu, 20-letni Nespoli. Di Buo je ekipno srebro osvojil tudi leta 2000 v Sydneyju. Ljubi ribištvo ansa KAJAK NA DIVJIH VODAH Slovenec Peter Kauzer v finale s prvega mesta PEKING - Po Sari Isakovič, ki se je za nekaj minut vpisala med olimpijske rekorderke, je včerajšnji tretji olimpijski dan slovensko obarval kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer. Še ne 25-letni olimpijec iz Hrastnika je bil v kvalifikacijah najhitrejši in se zanesljivo uvrstil v današnji finale. Dugouvrščenega Francoza Fabiena Lefevreja, branilca zlata iz Aten, je kljub sproščeni drugi vožnji prehitel za 1,57 sekunde. Tretje mesto v kvalifikacijah je osvojil Daniele Molmenti. Prvi dober olimpijski nastop Slovenca ni iz trte izvit: v Pekingu je vadil več od vseh ostalih, kar je dokazal na včerajšnji tekmi, ko se je po mesecu dni spet srečal z vsemi najboljšimi in jih premagal tako kot na olimpijski generalki na svetovnem pokalu v Tacnu. Današnji finale bo sicer zgodba zase: »Občutki so zelo dobri in mislim, da je ta vožnja lep obet za finale. Seveda bo jutri (danes op. a.) drugače, saj bomo vsi bolj motivirani in na stopničkah si bo treba mesto priboriti. Jaz ostajam pri svoji napovedi o osvojeni medalji,« je napovedal Kauzer. Jadralci z Obale so dobro začeli Jadralcu Gašperju Vinčecu so se v kitajske pridružili še ostali slovenski jadralci. Včeraj so se začele preizkušnje v razredu 470, v katerem nastopa moška po- sadka Karlo Hmeljak in Mitja Nevečny ter ženska posadka Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec. Koprčan Gašper Vinčec je po tretjem dnevu jadralskih tekmovanj na olimpijskem regatnem polju v Qingdauu v razredu finn na petem mestu. Včeraj je bil 3. in 13. Posadka Hmeljak in Nevečny je bila v uvodnem plovu tretja, v drugem pa 11., skupno je peta. Vesna Dekleva Paoli in Klara Mau-čec, ki sta leta 2004 na OI v Atenah za las zgrešili bronasto odličje in pristali na četrtem mestu, sta letošnje olimpijske nastope v razredu 470 začeli z 10. in 3. mestom in bili po neuradnih izidih skupno najprej šesti. Po protestu, ki sta ga slovenski jadralki izgubili, sta sedaj deseti. Dvojni četverec v repesaži Slovenski dvojni četverec v postavi Gašper Fistravec, Janez Jurše, Jernej Jurše in Janez Zupanc se bo moral za morebitno nadaljevanje na olimpijskih igrah v Pekingu podati v repasaž, ki bo danes (ob 11.10). Gimnastika: Šajn spodbudno Edina slovenska telovadka v Pekingu Adela Šajn je uspešno prestala svoj prvenec na OI. Komaj 18-letna telovadka, ki si je na treningu obnovila poškodbo gležnja, je nastopila na gredi, kjer je bila 56., in parterju pa je osvojila 63. mesto. »NASE« MNENJE - Moreno Granzotto Nespoli ni zdržal psihološkega pritiska Olimpijski lokostrelski prvak iz Aten Marco Galiazzo, mladenič (21 let) Mauro Nespoli in tržaški veteran (42 let) Ilario Di Buo so osvojili srebrno ekipno kolajno. »Povsem zasluženo, lahko bi celo segli po zlatu,« je Italijane pohvalil bazovski lokostrelec Moreno Granzotto, ki tekmuje in trenira mlade sile Zarje. Torej Južni Korejci niso bili nepremagljivi? Sploh ne. Dvoboj je bil zelo izenačen. Na žalost je Nespoli, ki je dotlej streljal brezhibno, zgrešil pri zadnjem strelu. Je pač mlad in malo izkušen. Trema je bila velika. Zmanjkala mu je hladnokrvnost. Kot Baggio, ki je na nogometnem SP zgrešil odločilno enajstmetrovko. Vsekakor ponavljam, da je srebrna kolajna zelo velik uspeh. Delno pa so me razočarale ženske, ki se v kvalifikacijah niso odrezale najbolje. Pri ženskah pa so Korejke nepremagljive. So res razred zase. Poznaš Di Buoja in Galiazza. Katera je glavna razlika med dvema lokostrelcema? Di Buo je produkt stare lokostrelske šole, saj tekmuje že dobrih 35 let. V vseh teh letih pa se je tehnika streljanja precej spremenila. Galiazzo Moreno Granzotto kroma je pač sad bolj moderne lokostrelske šole. Moreno Granzotto je bolj podoben Di Buoju ali bolj podoben Galiazzu? Nedvomno Ilariu. Oba sva sad stare lokostrelske šole. Moderna šola je sicer boljša in to se pri Galiazzu ter Nespoliju pozna. Kdo pa bo glavni favorit pri nastopu posameznikov? Pri moškem lokostrelstvu ni favoritov. Nimamo lokostrelskega Phelp-sa. Ze vsaka najmanjša napaka ti lahko prekriža račune. Di Buo je član tržaškega Asca-ta, bomo tudi pri Zarji kdaj imeli kakega olimpijca? Ne vem. Ze dobro, da smo v zadnjih letih zbrali lepo skupino mladih lo-kostrelcev. (jng) ITALIJANI Jadralec Andrea Trani trenutno šesti Flokist iz Doberdoba Andrea Trani in krmar Gabrio Zandonà sta po prvih dveh plovih skupno šesta. Po neuspešnem začetku (na prvi regati po prvi bolini 18. in zadnji) sta poprijela in bila na koncu 10. in 4. V ženski konkurenci sta Conti - Micol v istem razredu šele 11. (16. in 7.). Tržačanki Chiara Cal-ligaris in Giulia Pignolo s Francesco Sco-gnamillo so v razredu yngling še na zadnjem 15. mestu. Včeraj so zaključile plo-va na 8. in 9. mestu. Ostali: v razredu finn 12. Giorgio Poggi (6. in 12.), jadranje na deski, moški: 15. Fabian Heidegger (12. in 14.). Tudi Tai Aguero Odbojkarice selektorja Barboli-nija so uspešno prestale tudi drugi krog kvalifikacij. Z gladkim 3:0 (25:19, 25:15, 25:21) so premagale Kazahstan. V drugem nizu je pri rezultatu 14:21 za »az-zurre« vstopila Tai Aguero, ki je tudi osvojila zadnjo točko srečanja. Najboljša na igrišču je bila Piccininijeva z 12 točkami (skoraj 58 %). Jutri se bodo »az-zurre« pomerile z Alžirijo (ob 4.00). Starace se je častno poslovil Potito Starace častno zapušča olimpijska teniška igrišča. Proti trenutno najboljšemu igralci Špancu Rafaelu Nadalu je klonil šele po treh nizih (6:2, 3:6, 6:2). Simone Bolelli je izpadel: izgubil je proti Romuncu Hanescu. V drugi krog se je prebil le Andreas Seppi. Španca Tommyja Roreda je premagal 6:4, 4:6 in 8:6. V ženski konkurenci sta izpadli tudi Mara Santangelo (izgubila proti Sa-fini) in Flavia Penetta (izgubila proti Estonki Kaii Kanepi). Boksar Valentino zmagal, Savino izpadel Italijanski boksar Domenico Valentino je v lahki kategoriji (60 kg) s 15:4 premagal Maročana Tamarja Tamsa-manija in se tako uvrstil v šestnajstino finala. Njegovemu rojaku Alessiu Savi-nu pa v peresni kategoriji ni uspelo. Že v prvem krogu ga je z 9:1 premagal Američan Raynell Williams. Konjeništvo: Italija trenutno 4. Včeraj so zaključili drugo od treh predvidenih preizkušenj kompleta. Italijanski jezdeci Rotatori, Bordone, Pan-izzon, Brecciaroli in Magni so ekipno po vzdržljivostni preizkušnji na četrtem mestu. Danes v preskakovanju ovir bodo naskakovali kolajno, ki jo je Italija v tej zvrsti zadnjič osvojila leta 1980. »Setterosa« OK Ženska italijanska reprezentanca v vaterpolu, olimpijski prvak v Atenah, je v prvem krogu premagala Rusijo z 9:8. Veslanje: Bascelli v finalu V ženskem enojcu brez krmarja se je Gabriella Bascelli uvrstila v polfinale. Elisabetta Sancassani in Laura Schiavone pa se bosta v dvojnem dvoj-cu brez krmarja potegovali za uvrstitev ob 9. do 16. mesta. 226 cm visoki Yao Ming ni uspel zaustaviti razigranega Dream teama Gruzijka Nina Salukvadže in Rusinja Natalija Paderina sta se po tekmi v streljanju objeli: »Prijateljici sva in najin objem bi moral politikom pokazati, česa se lahko naučijo od športnikov,« je povedala Paderinova Italijanska jadralca Pietro in Gianfranco Sibello v razredu 49er sta po včerajšnjem 1., 6. in 9. mestu skupno tretja ansa NAŠA ANKETA Večina meni, da je prav, da so organizacijo iger dodelili Kitajski Letošnjo olimpijsko prilogo smo popestrili z Našo anketo. Iščemo namreč povratno informacijo naših bralcev, ki bi se tako vključili v snovanje letošnjih olimpijskih strani. Za uvod smo izbrali tri vprašanje, danes pa objavljamo odgovore na prvo, ki je bilo tudi najbolj žgoče: ali je Mednarodni olimpijski komite (MOK) upravičeno dodelil igre Kitajski? Odgovorilo je 88 anketirancev. Večina je potrdila, da je bila odločitev MOK-a upravičena: šport in športniki niso snovalci politike in nimajo nobene zveze s kršenjem človekovih pravic in svobode tiska. Dodelitev 29. olimpijskih iger Kitajski je torej pravilna. Anketiranci so namreč ugotovili, da so OI potekale v še hujših razmerah kot na Kitajskem, tako na primer v Nemčiji med Hitlerjevim režimom in v Mehiki. Da krojijo usodo dodeljevanja prizorišč nenazadnje ekonomski interesi, ni novost. Tudi pri tej odločitvi so bili v igri veliki interesi multinacionalk in drugih političnih akterjev, ki so najbrž zasenčili druge kršitve kitajske politike. Anketiranec je tako komentiral: »Če so osmim najrazvitejšim državam pri srcu človekove pravice, naj pač uvedejo gospodarski embargo, dokler ne bodo Kitajci rešili tega perečega problema. Vendar do tega ne bo prišlo, ker so preveliki gospodarski interesi.« Olimpijske igre so tudi priložnost, da se Kitajska izkaže pred ostalim svetom. Resda, da obstaja nevarnost, da bi olimpijske igre za kratek čas le zasenčile vse, nato pa bi Kitajska naprej nadaljevala po svoji poti Peščica naših anketirancev pa je proti dodelitvi Kitajski, češ da bi moral MOK najprej zahtevati določena jamstva. Zanimivo je, da je večina anketirancev, ki je pritrdilno odgovorila na vprašanje utemeljila odločitev, tisti, ki so proti, pa niso navajali razlogov. Je Mednarodni olimpijski komite upravičeno dodelil igre Kitajski? DA NE NE VEM 75 % 1, 13 % 23,86 % 0 10 20 30 40 50 60 70 80 Prejeli smo 88 odgovorov (Na zgornje vprašanje lahko še odgovarjate) Zbiramo odgovore na vprašanji: Katero panogo bi črtal iz olimpijskega sporeda? Katero panogo bi vključil v olimpijski spored? Glasuj po: sport@primorski.it PREISKAVA in ubil turista iz obupa PEKING - Kitajec Tang Yongming, ki je v soboto ubil sorodnika trenerja ameriške odbojkarske reprezentance, nato pa storil samomor, je to naredil iz obupa zaradi neuspehov v lastnem življenju. Kot je še pojasnila policija v njegovem rojstnem mestu Hangzhou na vzhodu Kitajske, je 47-letnik skušal znesti svojo jezo nad družbo. Kot so ugotovili preiskovalci, je bil Tang Yongming, ki doslej ni imel kriminalne preteklosti, zaposlen v tovarni v Hangzhouju, vendar je nato dal odpoved. Za seboj je imel dva neuspešna zakona, v začetku leta pa je bil njegov 21-letni sin zaradi kraje obsojen na šest mesecev zapora. Potem ko je prodal svoje stanovanje, se je pred dvema letoma preselil v najemniško hišo, medtem ko je njegov sin zapravil 200.000 juanov (oziroma 30.000 dolarjev), kolikor jih je prejel od prodaje. Iz hiše se je izselil v začetku avgusta, ker se je želel lotiti novega posla. V mesto Hangzhou pa se je nameraval vrniti, če bi mu posel uspel. Toda znova se je pojavil v soboto, ko je v središču Pekinga, mesta, ki gosti olimpijske igre, napadel dva ameriška turista in njunega kitajskega vodiča. Napad se je zgodil kljub poostrenim varnostnim ukrepom v kitajski prestolnici, kjer so oblasti v času iger namestile okoli 150.000 policistov in drugega osebja, ki patruljirajo po mestu. V TURISTIČNEM JANTAJU Kozmus »osvojil« namiznoteniški turnir Dekleta po trgovinah PEKING - Slovenska atletska reprezentanca se na OI pripravlja v turističnem obmorskem mestu Jantaj. Za sprostitev je večina članov moškega dela igrala ligo v namiznem tenisu, dekleta pa so se odločila za potepe po trgovinah. Namiznoteniški lopar je najbolje vihtel Primož Kozmus. Brežiški favorit za odličje v metu kladiva je tako še pred prihodom v Peking dosegel prvo zmago. Njegov največji tekmec je bil njegov trener Vlado Kevo, ki si je kupil nov in izjemno dober lopar, kar pa je bilo premalo, da bi ugnal Kozmusa. Tretji je bil fizioterapevt reprezentance Khalid Nasif. »Čeprav je v Jantaju danes sončno, v Pekingu pa dežuje, komaj čakamo, da bomo prišli v olimpijsko vas. To se bo zgodilo v torek. Sicer pa je za nas v Jantaju zelo dobro poskrbljeno, saj nam pripravljajo tudi tipične slovenske jedi, njihovo lokalno hrano pa smo jedli na sprejemu, ki ga je vodja športnega kompleksa pripravil v soboto zvečer. Izvedeli smo, da v tem mestu, ki ima več kot šest milijonov prebivalcev, nimajo niti enega atletskega kluba, čeprav imajo naravnost 'vesoljski' športni center z vsem, kar ti srce poželi,« je dejal vodja atletske ekipe Martin Steiner. SABLJANJE - Kako se bo uvrstil Aldo Montano? JUDO - Kako se bo uvrstila slovenska judoistka Urška Žolnir? KOŠARKA - Napovej razliko v koših na tekmi med Španijo in Kitajsko! Pravilnik: pravilna napoved razlike v koših oziroma uvrstitve velja tri točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko; pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove le interval uvrstitev (možni intervali od 1. do 3. mesta; od 4. do 8. mesta; slabše od 8. mesta) DO 20 LET ivan semolič Košarka: Španci bodo prvaki Ivan Semolič iz Jamelj igra košarko pri Jadranu v mladinskih kategorijah. V minuli sezoni je nastopal z deželnimi mladinci U17, letos pa bo prestopil v kategorijo U19. »Seveda sledim olimpijskim igram. Po televiziji gledam to, kar predvajajo v jutranjih urah,« je povedal Ivan, ki pa še najbolj pričakuje košarkarske tekme. Italijanski program Rai 2 je šele včeraj predvajal prvo tekmo, in sicer med ZDA in Kitjasko. Ivan navija za Španijo: »Mislim, da imajo Španci priložnost, da posežejo tudi po zlatu. Če jim to ne bo uspelo, bodo drugi, zmagovalci pa bodo Američani,« je napovedal Ivan, ki pa navija tudi za ameriškega zvezdnika Kobeja Bryanta: »Je zelo dober igralec in igra pri La-kersih, za katere navijam,« je pojasnil. DO 35 LET mitja guštin Otvoritev je bila spektakularna Mitja Guštin s Proseka je v vasi nadvse aktiven. Poje v moškem zboru Vasilij Mirk in je gospodar pri Zadrugi Kulturni dom: »Pri Zadrugi upamo, da bomo zaključili prenovo Kulturnega doma letos in da bo otvoritev decembra ali januarja naslednje leto,« je napovedal Mitja, študent elektronike. S prijatelji rad igra nogomet na B'lancu, v prostem času pa nudi lekcije matematike. »Olimpijskim igram rad sledim. Gledal sem otvoritev, ki se mi je zdela res spektakularna,« je povedal: »Najbolj me zanima košarka, ampak rad gledam vse, kar pač predvajajo po televiziji.« Na košarkarskem turnirju meni, da bodo zlato podelili ameriškemu Dream teamu, od evropskih reprezentanc pa bo najuspešnejša Španija. Današnja napoved: Sabljanje: Aldo Montano 3. Judo: Urška Žolnir 4. mesto Košarka: Španija - Kitajska +15 V nedeljo (Jar Martini): Odbojka: Italija-Japonska 3:2 Skoki v vodo: Batki 3. mesto Nogomet: Italija-J. Koreja 2:1 DNEVNI IZID SKUPNO Današnja napoved: Sabljanje: Aldo Montano 4. Judo: Urška Žolnir 3. mesto Košarka: Španija - Kitajska +5 V nedeljo (Boris Kalc): Odbojka: Italija-Japonska 3:1 Skoki v vodo: Batki 7. mesto Nogomet: Italija-J. Koreja 2:0 DNEVNI IZID SKUPNO DO 50 LET lajris zerjal Italijankam zlato, »azzurri« pa bronasti »Ko imam čas, zelo rada gledam OI. Po eno do dve uri na dan. Ta športni dogodek, mi je zelo všeč, ker lahko slediš tudi športom, ki jih sicer nikoli ne predvajajo po televiziji,« je pojasnila Lajris Žerjal, nekdanja prvoligašica, sedaj pa odbojkarska trenerka pri Sokolu. V minuli sezoni je vodila skupino odbojka-ric, ki so nastopale v prvenstvu U14 in U16, letos bo nadaljevala s treniranjem mlajših. »Najraje gledam odbojko, sicer pa so mi všeč vsi športi,« je povedala: »Mislim, da bodo italijanske odbojkarice zmagale, »azzurri« pa bodo bronasti,« je napovedala Zerjalova, ki si je ogledala tudi otvoritveno slovesnost: »Bila je predolga, tehnološka pa je bila zelo napredna,« je ocenila začeltek 29. olimpijskih iger. NAD 50 LET guido neubauer Na dopustu, da lahko gleda BU^f j olimpijado I_I Bivši uspešni atlet (skakal je s palico) in odličen Borov odbojkar Guido Neubauer je v Kopru zaposlen pri zasebnem podjetju, ki se ukvarja s pomorskim transportom, občasno še vedno teče in telovadi. K telovadbi skuša hoditi enkrat na teden, a mu to zaradi delovnih obveznosti kdaj pa kdaj ne uspe. Letos je dobil dopust prav med OI, tako da si jih bo lahko po dolgih letih ogledal v celoti. Guido, ki svoj dopust preživlja v kampingu na Hrvaškem, z zanimanjem sledi vsem panogam, še posebno pa pričakuje tekmovanja v atletiki (zlasti skok s palico in tek na 100 m), ki po njegovem mnenju povsem upravičeno nosi naslov kraljice športov. Rad gleda tudi odbojko. Olimpijske igre v Pekingu se Guidu trenutno zdijo zelo zanimive, rezultate pa bo ocenjeval šele na koncu. Današnja napoved: Sabljanje: Aldo Montano 3. Judo: Urška Žolnir 2. mesto Košarka: Kitajska-Španija +10 V nedeljo (Edy Sambo): Odbojka: Italija-Japonska 3:1 Skoki v vodo: Batki 3. mesto Nogomet: Italija-J. Koreja 2:0 Današnja napoved: Sabljanje: Aldo Montano 3. Judo: Urška Žolnir 3. mesto Košarka: Španija - Kitajska +18 V nedeljo (Damjan Pertot): Odbojka: Italija-Japonska 3:1 Skoki v vodo: Batki 5. mesto Nogomet: Italija-J. Koreja 3:1 ■ ■■■ - 1 _- ■ ■_m V Pekingu in neposredni bližini ves čas zelo dežuje, neprijetni padci kolesark so bili tako tudi mokri Čeprav so na sporedu šele tekme prvih krogov, je obisk na teniškem stadionu Olympic Green tennis center že zelo dober, še posebej ko igra Španec Nadal (na sliki) ansa Nizozemska navijačica je z navdušenjem sledila uvodni tekmi svoje reprezentance v hokeju na travi ansa BIL SEM TAM - Lonjerc Fabio Ruzzier na olimpijskih igrah v Munchnu 1 972 in Moskvi 1980 Delal se je, da je olimpijec S trenirko italijanske reprezentance v Munchnu brezplačno na vseh prizoriščih - Podpisoval je tudi avtograme - V Moskvi so vstopnice stale 500 lir Zamejskega lonjerskega hitro-hodca Fabia Ruzzierja bralci našega dnevnika gotovo dobro poznajo, verjetno pa malokdo ve, da se je prav na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980 odločil, da bo začel trenirati hitro hojo- »V Moskvi sem videl, kako je Italijan Maurizio Da Milano zmagal na razdalji 20 km. Na stadionu smo lahko tekmovanjem sledili tudi po velikem ekranu. 4 km pred ciljem so povedali vrstni red. Da Milano je bil tretji, pred njim pa sta bila Mehičan in Rus. Italijanski hitrohodec pa je nato kot prvi vstopil v stadion, za njim pa ni bilo nikogar. Zdelo se mi je čudno, nato sem pa zvedel, da so Mehičana in Rusa diskvalificirali tik pred stadionom. Takrat me je hitra hoja navdušila in sem jo začel trenirati, le leto kasneje pa sem že tekmoval. Pet let kasneje sem brata Maurizia Da Milana, Giorgia, ki je prav tako nastopil na olimpijskih igrah v Moskvi 20 km, že premagal. Če bi se že od vsega začetka posvetil hitri hoji namesto metu kopja in deseteroboju, bi verjetno tudi sam lahko nastopil na olimpijadi,« je prepričan član slovenske reprezentance veteranov. Ruzzier si je v živo ogledal tako olimpijske igre v Moskvi kot tiste v Munchnu leta 1972. V Moskvi je bilo vrhunskih športnikov bolj malo, saj je večina držav igre bojkotirala. Američanov na primer sploh ni bilo, tako da so v določenih disciplinah olimpijski prvaki postali slabši tekmovalci. Italija je nastopila kot CONI, v italijanski olimpijski odpravi pa so bili sami civilisti. Stadioni so bili v glavnem prazni, tako da pravega olimpijskega vzdušja ni bilo. »V Moskvi v bistvu sploh nisem imel občutka, da sem na olimpijskih igrah. V Munchnu je bilo ozračje naelektreno, v mestu je bilo povsod občutiti veliko navdušenja, v Moskvi pa tega ni bilo. Zaradi manjšega števila gledalcev tudi z vstopnicami ni bilo težav, saj niso bile razprodane. Stale pa so 500 lir,« je svoji izkušnji na OI primerjal Ruzzier, ki se je v Moskvi Rusov nekoliko bal in si zato ni upal na stadione hoditi brez vstopnic, tako kot je to počel v Munchnu, ko si je olimpijske igre ogledal s prijateljem Brunom Križmanom. »V Munchnu ni bilo lahko dobiti vstopnic, tako da sva si z Brunom pomagala drugače. On je imel še iz Tokia trenirko finske reprezentance, meni pa je trenirko italijanske reprezentance posodil furlanski metalec kopja Cramerotti, ki je na OI tudi nastopal. Tako sva se lahko pretvarjala, da sva tudi midva olimpijca. Kontrol ni bilo v bistvu nobenih in tako sva si vsa tekmovanja ogledala na tribunah, ki so bile namenjene tekmovalcem. Brez težav sva lahko hodila tudi v olimpijsko naselje in tam jedla. Nemci so namreč tako strog narod, da se jim je verjetno zdelo nepojmljivo, da bi lahko kdo s pomočjo goljufije prišel na stadion ali v olimpijsko vas,« je povedal lo-njerski hitrohodec, ki je v Munchnu Mladi Fabio Ruzzier na olimpijskih stadionih v Munchnu (desno) in Moskvi (spodaj) podpisoval tudi avtograme, saj so bili tudi gledalci prepričani, da je on eden izmed nastopajočih na olimpijskih igrah. Podpisoval se je »Fabio Ruzzier, Italy«. Glede terorističnega atentata v Munchnu, ko so palestinski ekstre-misti ubili enajst izraelskih športnikov, pa je povedal, da je pravzaprav šele po povratku domov zvedel, kaj se je vse zgodilo. Na strehah je sicer videl nekaj ljudi z brzostrelkami, a je mislil, da so to varnostniki. »Tudi časopisi o atentatu niso veliko pisali, tako da nisem točno vedel, kaj se je zgodilo. Tistega dne pa so po atentatu zaprli olimpijsko vas, tako da nisem mogel ven. Spal sem na tleh pri italijanskih športnikih, naslednje jutro pa sem lahko olimpijsko vas zapustil. V nadaljevanju so organizatorji kontrole poostrili. Vsi športniki so morali imeti izkaznico, midva z Brunom pa sva si sama pripravila svoji, tako da sva na kartonček zalepila svojo sliko. Tako sva lahko še vedno nemoteno sledila vsem tekmovanjem.« Nekega dne pa ga je nek varnostnik ustavil in opazil prevaro. Ruzzier je tedaj z atletskega stadiona stekel proti bazenu v olimpijski vasi, kjer je plaval nek belgijski veslač. »Tistega dne je bil na sporedu finale teka na 100 metrov in sem si močno želel v živo videti Rusa Valerija Bor-zova. Zato sem belgijskemu veslaču ukradel izkaznico in šel na stadion. Ne vem, če je nato veslač dobil novo in če je lahko tekmoval,« je krajo izkaznice priznal Ruzzier, ki je v Munchnu ob atletskih tekmovanjih gledal še gimnastiko, plavanje in odbojko. Tako je lahko občudoval tudi plavalca Spitza, videl pa je tudi finale odbojkarskega turnirja. »Takrat italijanske trenirke nisem imel več, saj sem jo moral vrniti Cramerottiju, zato sem oblekel majico poljske reprezentance, medtem ko je Bruno še vedno imel trenirko finske reprezentance. Na koncu so me- ne v dvorano spustili, njega pa ne,« je s pripovedovanjem nadaljeval Lo-njerc. Tudi v Moskvi je Ruzzier gledal predvsem atletiko, saj je bil marsikateri atlet iz Sovjetske Zveze domači organizatorji pa so ga takrat razočarali. »V Munchnu je bil v metu kopja prvak Wolfermann, Nemci pa so takrat sle-parili, saj bi moral zmagati Lusis. Tudi v Moskvi so organizatorji hoteli pomagati svojemu atletu. V troskoku je bil glavni favorit Sanajev, ki bi lahko na OI zmagal že četrtič zapored. V finalu pa je odlično skakal tudi De Oli-veira. Ko je skočil 20 cm več kot Sa-najev, so mu skok razveljavili, češ da je pri odrivu podrsal z nogo po tleh. Tekmovanje sem posnel in si doma nato njegov skok večkrat ogledal. Prepričan sem, da je bil skok povsem veljaven. Mislil sem, da so Rusi bolj pošteni. No, na koncu Sanajevu vseeno ni uspelo četrtič zapored osvojiti zlate kolajne. S svojim zadnjim skokom ga je prehitel rojak Uudmal,« je dogodke v Moskvi opisal naš hitrohodec, ki je s slikami iz Munchna in Moskve napolnil kar dva albuma. (T.G.) NA OI Novinarjev več kot športnikov Športniki so na olimpijskih igrah 2008 v manjšini: kot izhaja iz uradnih podatkov Organizacijskega odbor iger (BOCOG), na vsakega športnika prideta v povprečju več kot dva predstavnika medijev. Prijavljenih je bilo 11.194 športnikov iz 204 olimpijskih komitejev, v Pekingu pa obenem dela 23.503 akreditiranih novinarjev in spremljevalnega osebja.Uradno pa ne preštevajo olimpijskih funkcionarjev iz različnih športnih zvez; tudi slednji bi bili v primerjavi s športniki v očitni številčni premoči. Prireditveni komite je še navedel, da »olimpijska družina« v Pekingu v celoti šteje dobrih 28.000 članov. Prvi olimpijski podmladek pand V središču za vzrejo pand v Chengduju na jugozahodu Kitajske je prišel na svet prvi olimpijski podmladek. Mladičkoma so nadeli imeni dveh od skupno petih olimpijskih maskot, Beibei in Huanhuan. V peterici maskot je sicer tudi panda, ki pa nosi ime Jingjing. Druge maskote so riba Beibei, tibetanska antilopa Yingying olimpijska bakla Huanhuan in lastovka Nini. Če imena preberemo skupaj, dobimo v kitajščini stavek »Bei Jing Huan Ying Ni«, v prevodu pa Dobrodošli v Pekingu. Pekinška raca tekmuje za zlato Slovita pekinška raca je med največjimi favoriti za zlato, če bi se za kolajno potegovale jedi, ki jih najraje naročajo prebivalci olimpijske vasi. Ta kitajska specialiteta redno poide že pred osmo uro zvečer, kuharji pa dnevno spečejo okoli 300 rac. Zebe jih Gosti olimpijskih iger in novinarji se nekaj dni po začetku iger pritožujejo nad mrazom na nekaterih prizoriščih. Po padcu temperature v Pekingu so hladilne naprave v novinarskem središču in na nekaterih tek-movališčih »poskrbele« še za dodatno ohladitev. Na sabljaškem tekmovanju so se morali obiskovalci celo toplo obleči, saj je bilo na stadionu vsega 16 stopinj Celzija. Na teh prizoriščih podobni pogoji niso neobičajni, saj naj bi tako preprečili premočno potenje sabljačev v njihovih zaščitnih opravah. No, vsi gledalci na tak mraz niso bili pripravljeni, zato so se tresli na tribunah, oblečeni le v majice s kratkimi rokavi. Kje voziš? Voznik avtobusa, ki je na prizorišče veslaških dvobojev na progo Shinyu peljal novinarje, očitno ni dobro poznal okolice in poti, kam mora peljati. Potem, ko je zgrešil odcep, ki vodi k prizorišču, je svojo zmoto kmalu le opazil in s kršenjem predpisov hladnokrvno po avtocesti zapeljal približno 500 metrov vzvratno. A kaj, ko je le kmalu zatem spet napačno zavil. Šele trije vmesni postanki in pogovor z lokalnim prebivalstvom ter taksistom so mu pomagali, da se novinarji niso več ur izgubljali na poti do cilja. Pregrešno drage namiznoteniške mize Slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič bo morda imel srečo in bo zaigral na eni od miz na osred-jem prizorišču. Na centralnem igrišču je nameščenih osem miz, vsaka posamezna pa stane kar 10.000 evrov. Igralno površino krasi nov dizajn, bolj trdna ploskev in boljša oprijemljivost. Žogice bi naj zato odskakovale boljše. Do jutri, ko se prične namiznote-niški turnir, bi naj vsak igralec na treningu imel priložnost preizkusiti novosti, saj bodo vsakomur na voljo štirje različni termini za trening. 1 6 Torek, 12. avgusta 2008 ŠPORT / NOGOMET - Krasov zbor v Repnu Letos bodo odločilni slovenski in tržaški derbiji Kras tudi letos z velikimi ambicijami - V Ljubljani so testirali nogometaše ROLKANJE - Svetovni pokal Bogatčeva še utrdila prvo mesto Mateja Bogatec na zmagovalnem odru nedeljskega šprinta Za rolkarico kriške Mladine Matejo Bogatec je bila 3. preizkušnja za svetovni pokal v skirollu, ki je bila v Oro-slavju pri Zagrebu na Hrvaškem, nadvse uspešna. Po odličnem tretjem mestu na sobotni tekmi v reber, je v nedeljo po pričakovanjih osvojila še tekmo v šprintu, kjer je tako in tako najboljša. S tema rezultatoma je še bistveno povečala svojo prednost na skupni lestvici. Bogatčeva ima namreč zdaj 413 točk, ma drugm mestu je »azzurra« Anna Rosa s 328 točkami, tretja je zdaj Rusinja Ektova (317 točk), četrta Italijanka Bettineschi (257 točk), ruska re-prezentantka v smučarskih tekih Vedenejeva, ki v Oro-slavju ni nastopila, pa je padla na skupni 5. mesto z 242 točkami. »V Oroslavju sem potrdila dobro formo,« je bila zadovoljna Mateja. Pred sobotno tekmo v reber se je sicer bala morebitne mokre proge (v noči na soboto je tudi na Hrvaškem razsajal naliv), k sreči pa se je proga pravočasno posušila, čeprav je potekala v gozdu, tako da je poleg moči rok prišla do izraza tudi tehnika rolkanja, v kateri Bogatčeva izstopa. Nedeljski šprint je bil za Bogatčevo skoraj monolog. Najboljši čas (21,38) je dosegla že med kvalifikacijami, ko je bila Anna Rosa druga (21,52), Rusinja Ektova pa tretja. V četrtfinalu je Bogatčeva premagala Italijanko Cam-pagnolo, v polfinalu je odpravila Rusinjo Zajcevo, v finalu pa Rosovo. Vse njene zmage so bile prepričljive. Pot do končne zmage v svetovnem pokalu je vsekakor še dolga, saj je na voljo še celih 800 točk. Že konec tedna bo naša športnica tekmovala v nemškem Schal-lenbergu, kjer bo naporna četrta preizkušnja s petkovim prologom in šprintom, sobotno zasledovalno vožnjo in nedeljsko štafeto, ki pa šteje le za pokal narodov. Bogat-čeva meni, da bo konkurenca v Nemčiji številčnejša kot v Zagrebu, kjer je nastopilo manj tekmovalk kot ponavadi. Sledile bodo še tekme v Italiji, Franciji in Grčiji. Krasovci so se včeraj v Repnu zbrali na prvem treningu kroma »Letošnja bo naša tretja sezona v promocijski ligi. Vsaj na papirju se tudi letos obeta hud boj za prvo mesto. Najbrž bo letošnje prvenstvo še bolj kakovostno kot lansko,« je uvodoma ocenil športni vodja re-penske ekipe Krasa Koimpex Goran Ko-cman, ki stavi na slovenski rek 'v tretje gre rado' Krasu je namreč dvakrat spodletelo napredovanje in tudi uvrstitev v play-off. »Slovenki in tržaški derbiji bodo najbrž odločali, kdo bo napredoval v elitno ligo. Odločale bodo tekme proti Vesni, Juven-tini, San Sergiu in Ponziani. V ožji krog favoritov bi dal še Lignano in Pro Gorizio. Prvenstvo bo zelo zanimivo. Mi se bomo sicer skušali boriti za sam vrh.« Pri Krasu so med poletjem precej spremenili ekipo. Beloruskega trenerja Sergeja Alejnikova, ki še nima novega delodajalca, so zamenjali z Alessandrom Musolinom, ki je s Krasom že napredoval iz 2. AL v 1. AL in nato še v promocijsko. »V teh kategorijah profesionalni trenerji ne pridejo do izraza. Tako smo se odločili za Musolina, ki je v amaterskih prvenstvih zelo izkušen,« meni Kocman, ki je poletno »kupoprodajno borzo« ocenil kot zelo dobro. »Ojačili smo obrambno vrsto in vezno linijo. V napadu pa bi morali biti itak kom-petitivni.« Matteo Centazzo, ki je v lanski sezoni odigral pomembno vlogo na sredini igrišča, letos ne bo na razpolago, saj se je odločil za nekajmesečni študij na Portugalskem. »Najeli pa smo odličnega režiserja Gabrieleja Giacomija, ki je lani igral pri Palmanovi, in hitrega ter borbenega Marca Bertocchija, ki je igral pri miljski Muggi (oba v elitni ligi op. ur.). Na sredini in v obrambi, na vseh pozicijah, lahko igrala še Dimitri Batti in Daniel Tomizza. Oba sta odlična igralca,« ju je pohvalil Krasov športni vodja. Napadalna vrsta bi morala tudi zagotoviti določeno število zadetkov (nad trideset?). Radenko Kneževič je saniral lanske težave z gležnjem in s hrbtom. »Ra-denko je razred zase in če ne bo imel težav s poškodbami, bo znova tresel nasprotnikove mreže kot za stavo. Bernabei je bil v lanski sezoni prvi strelec v 1 AL. Nekaj zadetkov pa pričakujemo tudi od Botte.« Krasovci so s treningi začeli sinoči. Pod taktirko Alessandra Musolina bodo trenirali v Repnu, atletsko pripravo pa bo letos vodil Matej Bombač, absolvent na fakulteti za šport v Ljubljani. Bombač je tudi Krasov fizioterapevt. Pomagal mu bo Di-no Vidoni, medtem ko bo vratarje še naprej treniral Roberto Benvenuti. Pred prvim krogom državnega pokala, ki bo 31. tega meseca (Kras bo igral proti ekipi Trieste calcio, ex San Sergio), ekipa repenske-ga društva ne bo nastopila na turnirjih. Igrali bodo le prijateljske tekme. Kot zanimivost naj dodamo še, da je trener Matej Bombač v soboto v Ljubljani testiral skoraj vse nogometaše Krasa. »S tem bo Matej preveril pripravljenost posameznikov in začrtal atletsko pripravo,« je še dodal Ko-cman. Prvi trening so sinoči opravili še nogometaši Brega in Primorja, ki bodo letos igrali v 2. AL. (jng) postava, vratarja: Michele Contento (letnik 1979), Mattia Bossi (1990, lani pri San Luigiju); obramba: Gabriele Bu-sletta (1981, Muggia), Marco Sessi (1977, Capriva), Matej Bagon (1987), Luca Orzan (1991, Gallery), Ryan Manià (1989), Michele Banello (1981), Daniel Tomizza (1983, Vesna); sredina: Gabriele Giacomi (1985, Palmanova), Daniele Botta (1978), Alessio Pohlen (1982), Marco Bertocchi (1982, Muggia), Luca Mosca (1990, Pro Romans), Giulio Cerrano (1989, Opicina), Dimitri Batti (1986); napad: Radenko Kneževič (1979), Gabriele Bernabei (1985, San Giovanni), Piero Metullio (1987), Federico Orlando (1990). ODHODI: Marco Sau (k Primorcu), Stefano Stabile (k Juventini), Ivano Visin-tin (k Pro Gorizii), Diego Radovini (k Ponziani), Iacopo Nonis (k Zarji Gaji), Jaš Grgič (k Zarji Gaji), Alex Giorgi (k San Luigiju), Matteo Centazzo (študij na Portugalskem), Edvin Carli (k Vesni), Artur Alejnikov (k Novari). Alberto Bigon novi trener ljubljanskega Interblocka LJUBLJANA - Slovenski nogometni prvoligaš Interblock je po odhodu trenerja Skočiča hitro našel njegovo zamenjavo. Novo ime na Interblockovi klopi je Alberto Bigon. »Vodstvo kluba je sklenilo dogovor z Albertom Bi-gonom, ki je v dolgoletni trenerski karieri vodil številne klube, njegov najbolj odmeven uspeh pa je osvojitev italijanskega prvenstva z Napolijem, za katerega je igral tudi Diego Armando Maradona. Bigon, ki si je ogledal tudi sobotno tekmo Interblocka v Velenju, je bil nazadnje športni direktor švicarskega Siona. Svojo trenersko pot je začel pri Reggini, nadaljeval pri Ceseni, Napoliju, Lecceju, Udineseju, Ascoli-ju, Perugii, Olympiacosu in Sionu. Kek izbral za Hrvaško LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je izbral igralce za prijateljsko tekmo proti Hrvaški 20. avgusta v Mariboru. Vratarja: Samir Handanovič (Udinese), Jasmin Handanovič (Mantova); branilci: Cesar (Olympique Marseille), Els-ner (Domžale), Ilič (Real Betis), Bojan Jokič (Sochaux), Mörec (CSKA Sofija), Šuler (Gent); vezisti: Brečko (Köln), Koren (West Bromwich Albion), Kirm (Domžale), Matič (Interblock), Šišič (Olympiacos), Žlogar (Omonia); napadalci: Birsa (Sochaux), Burgič (AIK), Dedič (Frosinone), Novakovič (Köln). M. Leghissa gre na EP RIM - Selektor državne reprezentance v nogomeut na mivki je izbral moštvo za evropski superpokal, ki bo od 22. do 24. avgusta na Portugalskem. V moštvu je po pričakovanjih tudi Slovenec iz Medje vasi Michele Leghissa. Tržaški rokometaši na delu Ambiciozni predsednik tržaškega rokometnega društva Pallamano Trieste Giuseppe Lo Duca je bil na včerajšnjem zboru moštva zelo previden: »V novi sezoni bomo v A1-ligi (drugi ligi op. ur.) nastopali kot novinci, tako da bo naš glavni cilj obstanek. Vsekakor po tihem upamo v uvrstitev med prvo šesterico. Prve štiri uvrščene bodo igrale play-off, ekipe od 7. do 12. mesta pa čaka play-out. Temu bi se radi izognili«. Tržačane bo tretjo sezono zapored vodil 42-letni Izolčan Fredi Radojkovič. Moštvo sta okrepila Izolčana Jan Ra-dojkovič in Matej Zahor (letnika 1989), ki imata tudi italijansko državljanstvo. S Tržačani bo treniral pivot Coniglia-ro iz Sirakuze. Ogrodje ekipe, ki bo konec meseca (29. in 30.) nastopilo na Memorialu Combatti v Trstu in na turnirju v Brixnu, bo ostalo nespremenjeno. Poleg Marka Sardoča bo za eno sezono podaljšal še vratar Ivan Me-striner. Članski ekipi sta se pridružila mladinca Ivan Kerpan in Jan Sedmak. JADRANJE - Mladinsko evropsko prvenstvo v Zadru v razredu 470 V dveh dneh tri prva mesta Skupno sta Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta ZADAR - Tri prva mesta v štirih plovih: tak je izkupiček zadnjih dveh tekmovalnih dni na mladinskem evropskem prvenstvu v razredu 470 v Zadru, kjer se mudita naša mlada jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti. V nedeljo sta Čupina jadralca začela odlično: osvojila sta dve prvi mesti, tretji plov pa zaključila na 13. mestu. Včeraj so jadralci dolgo čakali na veter, ob pol petih pa so končno začeli z zadnjo kvalifikacijsko regato. Varovanca trenerja Matjaža Antonaza sta bila že po prvi boji prva in vodstvo obdržala do ciljne črte: »Pogoji so bili »tržaški«: blag veter, kar je omogočil Jašu in Simonu, da sta lepo odjadrala. Čez cilj sta prijadrala z veliko prednostjo,« je ocenil trener, ki je pohvalili tudi drugo Čupino posadko Spadoni - Condello, ki je bila druga. Skupno sta sedaj Jaš in Simon sedma, vodita Izraelca Lior Lavie in Yam Amir, ki sta bila na minulem mladinskem svetovnem prvenstvu druga. Jaš in Simon sta se s sedmim mestom uvrstila v zlato skupino in tako dosegla glavni cilj: »Zelo smo zadovoljni. Sedmo mesto je zelo dobra izhodiščna točka pred finalnimi re-gatami. Sedaj se začenja novo poglavje, kjer se lahko še marsikaj zgodi. Zlato skupino sestavljalo le najboljši, tako da ne bo veliko taktiziranja,« je napovedal Antonaz pred začet-kokm današnjih plovov v zlati skupini. Najboljša Slovenca sta Mitja Mikulin in Sebastian Prin, ki sta 15. Čupin jadralec Alessio Spadoni z Adranom Con-dellom je dvajseti. in Jaš Farneti na 7. mestu in sta se uvrstila v zlato skupino KOŠARKA V D-ligi ne bo manjkalo derbijev Deželna košarkarska zveza je objavila sestavo skupin moške D-lige. Poleg Kontovela in Brega bo letos v njej po repesažu nastopal tudi Dom. Derbijev ne bo manjkalo. Sestava skupin: VZHOD: Don Bosco TS, Kon-tovel, Intermuggia, Pall. Monfalcone, Breg, San Vito, Romans, NAB tržič, Dinamo GO, Poggi 2000 TS, Libertas TS, Villesse, Pol. Isontina, Dom GO. ZAHOD: Tricesimo, Tarcento, Gemona, Fiume Veneto, UBC, Ca-sarsa, San Viuto UD, Fossaltese, Col-linare, Aviano, Fontanafredda, Sistema PN, Tolmezzo, Buia. □ Obvestila AKŠD VIPAVA organizira kotal-karski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči (Sovodnje). Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18.ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 349-5196951 Aleš Stefan-čič ali elektronska naslova: ma-nu.1976@libero.it, oz. ales.stefan-cic@libero.it. Torek, 12. avgusta 2008 1 "J O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GRADEŽ - Nevihta povzročila več milijonov evrov škode in smrt dveh turistov Po vremenski ujmi se letovišče vrača v rutino Gasilci še na delu za zagotavljanje varnosti - Župani bodo predstavili Lenni prvi obračun škode Najhujše je mimo. Po silovitem neurju, ki je v noči med petkom in soboto dobesedno pretreslo deželo Furlanijo-Julijsko krajino in privedlo do tragične smrti dveh norveških turistov, se Gradež, ki ga je vremenska ujma najbolj prizadela, vrača v vsakdanjo avgustovsko rutino. Gostje hotelov in kampov prihajajo, na plaži mrgoli kopalcev, gasilci in osebje civilne zaščite pa v zakulisju vneto delajo, da zagotovijo varnostne pogoje domačinom in turistom. »Največ preglavic nam povzročajo poškodovana drevesa, veje in žlebovi, zato bomo morali še nekaj dni preživeti v Gradežu,« so včeraj povedali goriški gasilci, ki so si skupaj s številnimi kolegi iz drugih pokrajin in sosednjih dežel ter prostovoljci civilne zaščite že takoj po nevihti privihali rokave. Veliko dela so gasilci imeli tudi v raznih kampih, ki jih je neurje najbolj prizadelo. Nekateri izmed teh so vsekakor sprejemali turiste že v nedeljo, medtem ko je bil kamp »Al bosco«, kjer sta pod težo drevesa umrla 44-letni Nils Stale Hammer in njegov sinček Ola, do včeraj zaprt. Zaradi tega je približno sto turistov - mnogim izmed njih je neurje poškodovalo avtomobile, avtodome in šoto- re -, našlo zavetišče v športni palači v Gra-dežu, kjer jim je bilo na razpolago osebje deželne in občinske civilne zaščite. »Gostje bi bili v napoto gasilcem in delavcem, ki so bili zadolženi za vzpostavitev varnostnih razmer,« je povedala županja občine Gradež Silvana Olivotto in tako utemeljila sklep, s katerim je določila začasno zaprtje kampa. V tržiški bolnišnici pa so v soboto po tragični smrti moža Nilsa in sina Ole sprejeli Hammerjevo ženo in preživele tri otroke, ki jim je zdravniško osebje nudilo pomoč v pediatričnem oddelku. V prejšnjih dneh so jih že obiskali sorodniki in norveški vicekonzulka v Trstu Inge Stilling. Danes se bodo Olivottova in ostali župani dežele Furlanije-Julijske krajine, ki jih je prizadela petkova nevihta, srečali z deželnim odbornikom za civilno zaščito Vannijem Lenno, ki bo nato posredoval rimski vladi zahtevo po izrednem prispevku. Krajevni upravitelji bodo odborniku predstavili seznam in prvi obračun materialne škode, ki jo je povzročil zračni vrtinec. Po prvih navedbah naj bi škoda zgolj v Gradežu dosegala pet milijonov evrov, na deželni ravni pa dvajset milijonov evrov. (Ale) Turistki med kosilom v gradeški športni palači (levo) in poškodovan avtodom v kampu »Al bosco«, na katerega je padlo visoko drevo (desno) STAMAVER - SKGZ o dirki in Cosmi »Sabotin naj bo kraj sožitja in sprave« SKGZ izraža ostro nasprotovanje grobemu demagoško političnemu izsiljevanju goriškega občinskega odbornika Sergia Cosme, ki je izkoristili kolesarsko tekmo na Sabotinu za lastne strankarsko-nacionalistične računice. »To je sicer le nadaljevanje politične strategije odbornika za šport, ki v glavnem skrbi za svojo volilno skrajno desničarsko bazo v nasprotju z dejanskimi potrebami goriškega prostora,« ugotavljajo pri SKGZ in nadaljujejo: »Ob bližajoči 90. obletnici konca prve svetovne vojne bi se morali potruditi, da postane Sabotin kraj sprave, miru in sožitja v spoštovanje na vse žrtve, ki so z življenjem plačale nesmiselnost vojne. Odbornik Cosma s svojimi dejanji in stališči zasleduje čisto druge "vrednote', ki s sožitjem nimajo nič skupnega. Predsedni- ku rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrencu Persogli in kulturnemu društvu Sabotin, ki sta nehote sodelovala pri tej nacionalistični paradi Cosme gre naša solidarnost, saj je bil izvirni smisel tekmovanja čisto drugačen; vsem se, ki se bodo s kakršnimikoli dejanji trudili, da postane Sabotin končno simbol miru, pa gre vsa naša podpora.« SKGZ izraža tudi željo, da bi 90. obletnica zaključka prve svetovne vojne postala priložnost za razmislek nad tragedije, ki jih je le-ta povzročila, ne pa pretveza za katerokoli brezvezno praznovanje »zmage« v slogu nacionalistične retorike. »Predvsem pa bo velik uspeh, če bodo ob taki spominski slovesnosti sodelovali vsi narodi, ki so bili v tej tragediji soudeleženi,« zaključujejo pri SKGZ. APrimorski ~ dnevnik GORIŠKA WWF proti projektu pokrajine Kras 2014 Okoljevarstveniki goriške sekcije združenja WWF nasprotujejo projektu Kras 2014+, s katerim želi pokrajina ovrednotiti goriško kraško območje na okoljski in turistični ravni. Projekti, za uresničitev katerih računa pokrajina na deželno finančno podporo, zadevajo zaščito okolja, ureditev turističnih poti, povezovanje čezmejnega prostora, spoznavanje zgodovine prve svetovne vojne ter ovrednotenje Debele Griže, spomenika v Redipulji in rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera. Po mnenju članov združenja WWF pa je projekt povsem »neprimeren« in dokazuje, da avtorji »slabo poznajo« značilnosti goriškega Krasa. »Projekt, ki ga je izdelalo podjetje iz Milana, predvideva ovrednotenje le ene izmed mnogih značilnosti Krasa, in sicer jarke ter druge ostanke prve svetovne vojne, medtem ko prezira preostali potencial tega območja,« ocenjujejo predstavniki združenja WWF in dodajajo: »Iz zgodovinskega vidika projekt ne upošteva zanimivosti, kot so gradišča, grški in beneški ostanki ter kraški zaselki. Vojni ostanki lahko prav gotovo privabijo mnoge obiskovalce, gre pa za turizem, ki je invaziven in nima veliko pozitivnih učinkov. Namesto spodbujanja masovnega turizma bi morali ovrednotiti naravoslovne značilnosti Krasa, med katerimi je biološka raznolikost območja.« WWF je kritično ocenil dejstvo, da se pokrajinski projekt ne sklicuje na zaščitena območja, ki jih je ustanovila EU, okoljevarstveniki pa očitajo projektu Kras 2014+ tudi »odsotnost čezmejne vizije«. Pri združenju WWF so dalje zaskrbljeni nad načrti, kot so »okrepitev bregov reke Soče in ovrednotenje kraških dolin s svetlobnimi instalacijami«. Po mnenju članov združenja WWF bi bilo treba projekt obnoviti »s sodelovanjem vseh zainteresiranih subjektov, od okoljevarstvenikov, ki so v zadnjih desetletjih že izvedli več študij in predlogov, do kmetovalcev, gostincev in prebivalcev.« (Ale) JAMLJE - V nedeljo prometna nesreča zaradi prevelike hitrosti Motorist hudo ranjen 25-letnega S.S. so s helikopterjem odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli v oddelku za intenzivno nego Trk je bil tako silovit, da je motor izgubil sprednje kolo bumbaca Prevelika hitrost je bila po vsej verjetnosti vzrok hude prometne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer na državni cesti 55 med Jamljami in Sabliči. Žrtev je bil 25-letni Trži-čan, ki je izgubil nadzor nad motornim kolesom in trčil v avtomobil. S.S. je utrpel o hude telesne poškodbe, zaradi katerih so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego v videmski bolnišnici. Do nesreče je prišlo okrog 19.30. Mladenič se je z motorjem znamke honda CBR vozil po državni cesti v smeri iz Trsta proti Gorici. V bližini Jamelj je po ovinku izgubil nadzor nad svojim motornim kolesom. »Mladenič je čelno trčil v avtomobil, za volanom katerega je sedel 54-letni Koprčan M.R., ki je vozil v nasprotni smeri,« so povedali pri goriški prometni policiji, ki je posredovala na kraju nezgode. Na pomoč je rešilno službo 118 poklical primarij oddelka za prvo pomoč v goriški bolnišnici Giuseppe Gia-gnorio, ki je vozil v smeri proti Tržiču. Mladenič je utrpel hude poškodbe nog in trupa, zadobil pa je tudi udarec v glavo. Kmalu je na kraj nesreče prišel helikopter, ki je 25-letnika odpeljal v videmsko bolnišnico. Prognoza je še pridržana. NOVA GORICA - Včeraj na pročelju gledališča S transparentom poziv k osvoboditvi Tibeta Transparent na pročelju novogoriškega gledališča foton.n. Na pročelju SNG Nova Gorica se je včeraj dopoldne znašel velik večbarven transparent, na katerem je pisalo »Free Tibet«. Neznani aktivisti so s tem dejanjem v času Olimpijskih iger na Kitajskem pozivali k osvoboditvi Tibeta. Kot je povedal predstavnik za stike z javnostmi v SNG Nova Gorica Borut Bašin je bil o transparentu obveščen okrog desetih zjutraj, ob 12. uri pa so ga gledališki delavci že odstranili. Izrazil je tudi prepričanje, da so aktivisti na vrh objekta pristopili z zunanje strani, kar z ustrezno opremo ni preveč zahtevno, ter poudaril, da se s tem, kdo je to naredil, v gledališču ne nameravajo ukvarjati. Že pred časom je nekoliko manjši napis z istim sporočilom nekaj dni krasil vrh novogoriškega nebotičnika. (nn) 1 8 Torek, 12. avgusta 2008 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Obnova 40-letnega sporazuma o pobratenju z občinama Metlika in Wagna Dan prijateljstva treh sosednjih narodov Nagrado dobrote Achilleju Colauttiju, Vilku Bebarju in Franzu Trampusu - Za spis nagrajena Tamara Podveršič Ronški župan Roberto Fontanot, županja iz Metlike Renata Brunskole in podžupan iz Wagne Peter Sunko podeljujejo nagrade dobrote (levo); del udeležencev sobotnega večera, med katerim je nastopila folklorna skupina Ivan Navratilov iz Metlike (spodaj) bumbaca Prijateljski odnosi med tremi narodi so bili ozadje praznovanja, ki se je zaključilo v nedeljo z obnovo sporazuma o pobratenju med Ronkami, Metliko in Wagno. Italijanska, slovenska in avstrijska občina so namreč čez vikend obeležile 40-letnico plodnega sodelovanja, ki je že mnogo pred Evropsko Unijo privedlo do padca mejnih pregrad. Ob tej priložnosti se je predstavnikom pobratenih območij pridružila tudi delegacija iz madžarskega mesta Godollo, s katero namerava občina Ronke skleniti nov sporazum. Nedeljsko slavje v Ronkah, ki so se ga ob domačih upraviteljih, krajanih in številčnih delegacijah iz obeh sosednjih držav udeležili tudi predsednik Združenja evropskih dežel, pokrajin in občin Ludovico Puntin ter deželna svetnika Giorgio Brandolin in Franco Brussa, se je začelo v cerkvi sv. Lovrenca s slavnostno mašo ob praznovanju zavetnika. Prisoten je bil goriški nadškof Dino De Antoni, ki je v homiliji podčrtal pomen vztrajanja pri gojenju dobrih odnosov med italijanskim, slovenskim in avstrijskim narodom in po maši nagradil dobitnike priznanja Nagrada dobrote. Zaradi dolgoletnega sindikalnega in prostovoljnega dela je bil nagrajen Achille Colautti iz Ronk, Vilko Bebar pa si je priznanje prislužil s 36-letnim prizadevanjem pri metliški reševalni službi in sodelovanjem s tamkajšnjim Karitasom. Nagrada je šla tudi bivšemu županu Wagne Fran- zu Trampusu, ki je pred 40 leti z ronškim kolegom Francom Blasuttijem podpisal sporazum o pobratenju. Po nagrajevanju so na kotalkarski plošči v Ronkah domači župan Roberto Fonta- not, županja iz Metlike Renata Brunskole in podžupan iz Wagne Peter Sunko podpisali nov dokument o pobratenju, ki ga je okrasil umetnik Amerigo Visintini. Ne nazadnje je bilo na sporedu nagrajevanje mladih udele- žencev natečaja na temo pobratenja in čez-mejnih izmenjav med šolami. Priznanje si je z literarnim prispevkom prislužila tudi učenka tretjega razreda nižje srednje šole iz Doberdoba Tamara Podveršič. (Ale) Tibetanski poslanec v Gorici Gorico bo danes obiskal poslanec tibetanskega parlamenta v izgnanstvu Dhramsala Sonam Monkhar. Dopoldne se bo srečal s predsednikom pokrajinskega sveta Alessandrom Fabbrom in pokrajinskimi svetniki, popoldne bo obiskal goriško občino, kjer ga bodo sprejeli župan Ettore Romoli in njegovi odborniki. Ob 18. uri se bo skupaj z goriškim radikalci srečal z Go-ričani v baru Ai giardini pri ljudskem vrtu. Boris Pahor v Podturnu Tržaški pisatelj Boris Pahor bo jutri ob 18.30 na prireditvenem prostoru praznika sv. Roka v Podturnu v Gorici predstavil svoj roman Nekropola. Z njim se bosta pogovarjala novinarja Alessandro Mezzena Lona in Roberto Covaz. Danes pogajanja o stavki Vodstvo sindikata zaposlenih v HIT-u Vrba, ki združuje receptorje, varnostnike, blagajnike, zaposlene na igralnih avtomatih in vzdrževalci igralniške opreme, se bo danes skupaj z upravo družbe HIT znova usedlo k pogajanjem okrog stavkovnih zahtev sindikata. V Vrbi so namreč napovedali stavko, ki jo nameravajo uresničiti na praznični 15. avgust, če jim vodstvo podjetja ne ugodi. Zahtevajo pa nadaljevanje ustavljenih pogajanj o kolektivni pogodbi, dvig maja znižanih osebnih dohodkov, izdajanje popolnih in preglednih plačilnih list in zvišanje osebnih dohodkov za 10 odstotkom vsem zaposlenim v družbi. (km) Kitzmueller o Handkeju V Pokrajinskih muzejih v Gorici prirejajo v sodelovanju s kulturnim združenjem Equilibri niz petih srečanj, ki bodo posvečena Auchentallerjevi Avstriji. Jutri ob 21. uri bo prvo srečanje, med katerim bo Hans Kitzmueller spregovoril o Petru Handkeju in o njegovih literarnih popotovanjih po Doberdobu, Bračanu, Piranu in Krasu. Odlomke iz Handkejevih del bo prebiral Pierluigi Pintar. Ob zaključku kulturnega večera bo mogoče brezplačno obiskati Auchentallerjevo razstavo, ki je na ogled v Pokrajinskih muzejih. Nočnega avtobusa ne bo V četrtek, 14. avgusta, ne bo vozil avtobus za mlade »Overnight«, ki Gorico in Tržič povezuje s Sesljanom. V soboto, 16. avgusta, bo vozil po rednih urnikih. Šolski urad zaprt Iz goriškega šolskega urada sporočajo, da bo v četrtek in petek, 14. in 15. avgusta, urad zaprt. VRH - V nedeljo praznovanje sv. Lovrenca ROMJAN - Gabrijela Devetak praznovala 99. rojstni dan Počastili zavetnika Čez eno leto jih bo sto Praznovat so prišli domačini in Vrhovci, ki so se izselili v razne kraje po deželi Nedeljska procesija po Vrhu Na Vrhu so v nedeljo praznovali vaškega zavetnika sv. Lovrenca. Slovesno mašo je daroval župnik Viljem Žerjal, v čast sv. Lovrencu pa je pel Mladinski cerkveni zbor Vrh sv. Mihaela. Sledila je procesija z Najsvetejšim, ki je obšla več vrhovskih do- bumbaca mačij, pred katerimi so bili skrbno okrašeni oltarji. Praznik je sklenila ravno tako tradicionalna zakuska, ki so jo pripravile domače gospodinje. Zavetnika so prišli praznovat krajani, množično pa tudi Vrhovci, ki so se izselili v Laško in druge kraje po deželi. Rodila se je v Opatjem selu, po prvi svetovni vojni se je njena družina preselila v Laško Torta je nosila številko 99. To je tudi število let, ki jih je v nedeljo dopolnila Gabrijela Devetak, rojena v Opatjem selu, ki pa že kakih devetdeset let prebiva v Romjanu pri Ronkah. Tja se je namreč družina preselila okrog dvajstega leta prejšnjega stoletja po povratku iz begunstva. V Opatjem selu je bilo vse uničeno, tako da so se Devetakovi s pomočjo vojne odškodnine preselili v Laško in si tam zgradili nov dom. O Gabrijeli smo v našem časopisu že večkrat pisali, zadnjič, ko je dosegla številko 95. Tisti, ki jo poznajo, bodo brez obotavljanja potrdili, da se je čas za Gabrijelo povsem ustavil. Pred desetimi leti je bila takšna, kot je danes, čila, živahna, hudomušna in vedno pripravljena na klepet. Gabrijela je namreč neverjetna pripovedoval-ka zgodb in bistra opisovalka svojih doživetij iz preteklosti, ki jih vedno zna nekoliko popoprati s pikrimi bodicami na račun te ali one življenske okoliščine. Še do pred dvema letoma je Gabrijela živela na svojem domu nedaleč od železnice v Romja-nu, kjer so po priimkih sodeč, nekoč živeli izključno priseljeni Kraševci. Delovne razmere, politična klima in še kaj bi dodali zraven so v veliki večini primerov povzročili padec slovenske prisotnosti v Laškem, ki pa se z uvedbo slovenske šole ponovno krepi, pa čeprav pod drugačnimi pogoji. No, v tem okolju je odraščala tudi Gabrijela, ki pa nanjo ni imelo velikega vpliva in je slej kot prej ostala zavedna Slovenka, kar s ponosom pove ob vsaki priložnosti. Gabrijela s pranečakom Danijelom foto vip Zaradi padca in zloma stegnenice prek kakim letom je Gabrijela prisiljena živeti v domu upokojencev v Ronkah, ker bi sama ne bila več sposobna skrbeti za vsakodnevna opravila. Prejšnjo nedeljo so ji na vrtu njenega doma številni svojci in prijatelji pripravili praznik, kjer so ji ob raznovrstnih dobrotah s pesmijo »Tol'ko kapljic, tol'ko let...« voščili za visok jubilej in ji zaželeli, da bi čez eno leto ponovno priredili praznik za njenih 100 let. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 12. avgusta 2008 1 9 NOVA GORICA - Na srečanju goriških županov o novem kampusu Univerzo pozivajo k izbiri Ponujajo ji več lokacij in odločajo zavračajo očitke o nepripravljenosti na sodelovanje Včeraj so se na rednem mesečnem srečanju sestali župani petih goriških občin - župan Brd Franc Mužič se je opravičil - in obravnavali aktualne teme goriškega prostora; tokrat so spregovorili o iskanju ustrezne lokacije za kampus Univerze v Novi Gorici, o ponudbi HITa glede uresničitve turistično-zabaviš-čnega projekta na območju občine Šem-peter-Vrtojba in o vse dražjih šolskih prevozih. Izrazili so tudi skrb glede prihodnosti Primorskega dnevnika in sprejeli sklep, o čemer podrobneje pišemo na prvi strani današnje številke. Gostitelj srečanja, novogoriški župan Mirko Brulc in njegovi kolegi, župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi, župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik in podžupan občine Šempeter-Vrtojba Zvonko Mavrič so izrazili močno voljo in pripravljenost, da Univerza v Novi Gorici tudi v bodoče ostane na Goriškem. Nekatere občine so vodstvu tudi že ponudile zemljišča za šir- bumbaca jenje Univerze v Novi Gorici, ki pa jih je senat univerze na zadnjem sestanku zavrnil. »Župani so zato neprijetno presenečeni nad izjavami predsednika Univerze v Novi Gorici Danila Zavrtanika, ki omenjenim občinam, zlasti v medijih, nenehno očita neustrezen odnos do univerze in nepripravljenost, da bi univerzi ponudila ustrezna zemljišča,« sporočajo iz kabineta novogoriškega župana. Slednji je še dodal, da novogoriška mestna občina za Univerzo v Novi Gorici letno namenja dobrih 340.000 evrov, poleg tega je občina letos na javnem razpisu pridobila sredstva za Inkubator Univerze v Novi Gorici. Občine so Univerzi ponudile že več možnih lokacij za gradnjo, le-ta pa nikoli, kot ugotavljajo župani, ni zadovoljna. Župani pričakujejo, da bodo stališča vodstva Univerze v Novi Gorici tako do lokacije kot do potrebnih površin oziroma načina njihove pridobitve bolj realna in da se bo končno že odločilo za eno od ponujenih lokacij. Župani so spregovorili tudi o novi strategiji HIT- a in njegovi ponudbi za sodelovanje občin pri uresničitvi turistično - zabaviščnega projekta na območju občine Šempeter - Vrtojba. Župani so se med seboj strinjali, da je treba počakati na konkretnejšo predstavitev te ponudbe, da se bodo lahko o njej odločili. Župane na Goriškem skrbijo tudi vse dražji prevozi šolarjev in dijakov. Šolske prevoze namreč krijejo iz občinskih proračunov, nekatere občine pa so se v preteklosti odločile še za subvencioniranje dijaških vozovnic. (km) LEVPA - Tradicionalne mušje dirke Le za vešče jahače Dirkanje s trmoglavimi osli ni nikakor lahka naloga [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX zaprto. TRŽIČ KINEMAX zaprto. M Izleti Nekateri jahači so potrebovali pomoč, da niso padli z osla foto k.m. Tradicionalne mušje dirke in lepo vreme so v nedeljo v Levpo privabile množico ljudi z obeh strani meje. Vrhunec prireditve je bilo seveda tekmovanje v jahanju na muših -oslovskih dirkah. To pa glede na trmoglavo in nepredvidljivo naravo oslov seveda ni niti najmanj lahka naloga. Na dirki je zmagal Janez Ju-govic; na ekipnem tekmovanju v družabnih igrah se je pomerilo 14 ekip iz vse Slovenije, zmagovalni pokal pa so odnesli v Lom. Prireditev se je najprej začela s povorko sodelujočih ekip, sledila sta tekmovalni del in podelitev nagrad. Aktiv kmečkih žena se je izkazal s pokušino domačega peciva in kmečkih jedi, kot so žganci, kislo mleko, frtalja in ocvirki. Praznik sta zaključila tombola in ples. (km) ¿i Čestitke Danes praznuje svoj 80. rojstni dan ZDENKO VOGRIČ iz Gorice. Iskreno mu čestitata ter kličeta še na mnoga, srečna in zdrava leta Kulturni dom v Gorici in kulturna zadruga Maja. Včeraj je praznoval JARI 21. rojstni dan. Da bi se mu izpolnile vse skrite želje, mu voščijo vsi, ki ga imajo radi. Danes praznuje 80-letnico Zdenko Vogič Iskrene čestitke mu ob tem jubileju izreka Slovenska kulturno gospodarska zveza 9 Šolske vesti POLETNO SREDIŠČE V ŠTANDREŽU bo potekalo od 18. avgusta do 5. sep- tembra v štandreški osnovni šoli Fran Erjavec in bo delovalo med 8. in 13. uro. Sprejeli bodo 40 otrok med 6. in 10. letom starosti in pet mladih med 14. in 18. letom starosti; vpisovanje poteka v župnijskem uradu (tel. 048121849 med 8.30 in 10. uro). DVOTEDENSKA PREŠOLA V ROM-JANU za otroke, ki so obiskovali zadnji letnik vrtca in vse razrede osnovne šole bo začela 25. avgusta v prostorih šole v Ulici Capitello. Igre, prepevanje, gledališče, šport in razne aktivnosti v slovenskem jeziku bodo otroke od ponedeljka do petka med 8. uro in 12.30 pripravile na vstop v šolo; informacije in vpisovanje še danes, 12. avgusta, na tel. 334-6060899 (tudi s sms sporočili) ali na zs.romjan@libe-ro.it. MLADINSKI DOM sporoča, da bo urad v Ulici don Bosco 60 v Gorici do 29. avgusta zaprt zaradi poletnega dopusta. Novo šolsko leto se bo začelo v ponedeljek, 1. septembra, s pripravo na vstop v nižjo srednjo šolo, ki bo potekala do petka, 5. septembra, od 9. ure do 12.30; informacije in vpis na tečaj in k pošolskemu pouku 2008-09 na tel. 328-3155040 ali 0481-536455 (goriški urad SSO). Ü3 Obvestila OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA ■ J_M media Od 11.08. do 17.08. sprejemamo naročila za male oglase, osmrtnice, sožalja, čestitke in okvirjene oglase samo po: • e-mail naslovu oglasi@tmedia.it • faxu, na št. 0481 32844 • brezplačni telefonski št. 800 912775 AŠKD KREMENJAK iz Jamelj organizira v soboto, 13. septembra, avtobusni izlet v Gardaland. Odhod iz Jamelj (Trg Svobode) ob 6. uri in vrnitev ob 22.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 3342400658 (Elisa), 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 5-dnevni izlet »na mandarine« in v Črno goro od 15. do 19. oktobra; vpisujeta do zasedbe mest na avtobusu ob večernih urah Ivo Tomsič (tel. 0481-882024) in Ana Kuzmin (tel. 0481-78061). KD SOVODNJE organizira avtobus za ogled opere Aida v nedeljo, 31. avgusta v areni v Veroni; odhod iz Sovo-denj ob 14. uri, vrnitev pozno v noči; informacije in vpis še danes, 12. avgusta, na tel. 349-3666161 (Erik). PD RUPA PEČ obvešča izletnike v Rusijo, da bo odhod avtobusov št. 1 in št. 2 iz Rupe 21. avgusta ob 3. zjutraj s postankoma v Sovodnjah (na križišču pri lekarni) in Štandrežu (pred cerkvijo). Organizatorji priporočajo točnost; informacije pri Ivu Kovicu (tel. 0481-882285). PD ŠTANDREŽ prireja tridnevni izlet v Prekmurje in Madžarsko od 5. do 7. septembra; informacije in vpisovanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo od 12. do 14. ure), tel. 0481-21608 (Mario od 12. do 14. ure) in tel. 3479748704 (Vanja od 17.30 do 20. ure). ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU je v teku do nedelje, 17. avgusta; danes, 12. avgusta, ob 20. uri ples z Walterjem Loviso. POLETNI KOŠARKARSKI KAMP športnega združenja Dom bo potekal od 25. do 29. avgusta med 9.30 in 12.30 na odprtem košarkarskem igrišču v Dijaškem domu (ob slabem vremenu v telovadnici Kulturnega doma) s trenerjem Janom Zavrtanikom. Namenjen je osnovnošolcem in učencem prvega razreda nižje srednje šole ter tistim, ki želijo spoznati košarko. Za udeležence kampa, ki bo letos brezplačen, bosta poskrbljeni malica in pijača, ob koncu pa bo vsakdo prejel malo nagrado; prijave in informacije v popoldanskih urah na tel. 048133288. ŠZ MLADOST prireja od 25. do 29. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu Coerverjevo nogometno šolo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča. Vabljeni so otroci (fantje in punce) od 6. do 15. leta starosti. Možna je celodnevna, dopoldanska ali popoldanska prijava. S celodnevno prijavo je udeležencem priskrbljeno kosilo na Gradini; informacije na tel. 335-6041844 in na in-fo@juren.it. AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole od ponedeljka, 1. septembra, do petka, 5. septembra, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči. Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije na tel. 0481-882260 (Monica) ali na sedežu v popoldanskih urah. OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štan-dreški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici bo do 23. avgusta zaprta z izjemo oddelka za izposojo knjig, ki bo deloval med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Verdijevem Kor-zu v Gorici zaprt do 30. avgusta. GLASBENA MATICA - Gorica obvešča, da bo urad do 20. avgusta zaprt in da bo potem do 31. avgusta urnik od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bo okence za priseljence zaprto do 14. avgusta. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: Drevored Colombo - danes, 12. avgusta, 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo zaprta do 16. avgusta. PALAČA CORONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo goriški urad zaprt do 14. avgusta, do 31. avgusta bo urad odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. URAD ZSKD v Gorici bo zaprt do 14. avgusta. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 11. do 15. avgusta; od 18. avgusta bosta urada delovala s poletnim urnikom od 8. do 14. ure. IS Prireditve »INTERLINEA ZERO 2008 - Austria! da Auchentaller a oggi« je naslov niza petih večerov v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v Gorici in v sodelovanju s kulturnim združenjem Equi- libri iz Gorice: v sredo, 13. avgusta, ob 21. uri se bo Hans Kitzmueller posvetil liku avtorja Petra Handkeja; odlomke iz knjig bo prebiral Pierlui-gi Pintar. L. Mali oglasi KUPIM KNJIGE za 3. razred znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič; tel. 340-2581017. KUPIM knjige za 5. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. PRODAM knjige za 1., 2., 3. in 4. razred znanstveno-tehnološkega liceja »Simon Gregorčič«; tel. 340-0030154. PRODAM popolno opremo za trgatev in dva jeklena soda po 5 hl vsak; tel. 0481-32365 ob uri obedov. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Franco Lut-man (iz Vidma) v cerkvi Sv. Ane in na glavnem pokopališču. ^ Mirno je odšla Darina Miklus (Darinka) Žalostno vest sporočajo svojci Pogreb bo jutri, 13. avgusta ob 11. uri iz splošne bolnišnice v cerkev v Pevmo. Oslavje, 12. avgusta 2008 Zapustil nas je naš dragi Emil Jarc (star 73 let) n Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Branko in Vasja, sestra Milena in brat Jožef z družinama ter ostali sorodniki Pogreb bo danes, 12. avgusta ob 10.45 iz mrliške veže Civilne bolnice iz Tržiča k spomeniku Padlim na trg Sv. Martina v Doberdobu, kjer bo ob 11. uri začel cilivni obred. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnega spremljali na zadnji poti. Tržič, Doberdob, 12. avgusta 2008 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo Vasji in družini občuteno so-žalje Ivan, David, Sandro in Boris Ob izgubi pevke Rozine Ferfoglia vd. Visintin izreka Darji in Sonji občuteno sožalje Ženski pevski zbor iz Ronk 2 0 Torek, 12. avgusta 2008 PRIREDITVE / MEDANA - Med 26. in 30. avgustom Dnevi poezije in vina tudi letos pestri in bogati Medana v Goriških Brdih bo med 26. in 30. avgustom že 12. gostila mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina. Program se je že pred leti oddaljil le od opisa v imenu, organizatorji pod vodstvom Jelke Ciglenečki s Študentske založbe poskrbijo za vse več raznolikih umetniških dogodkov, od filma, glasbe, razstav in inštalacij. Prvi vodja festivala Dnevi poezije in vina, pesnik Aleš Šteger je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril, da se bosta druženja v Medani udeležila dva »moderna klasika« svetovne poezije, Šved Lars Gustafsson in Irec Paul Muldoon. Ob tej priložnosti sta v zbirki Beletrina izšli njuni dvojezični zbirki. Gustafssonovo poezijo Ne prej ne potem je v slovenščino prevedla Sara Grbovic, z zapleteno Muldoonovo poezijo, zbrano pod naslovom Zapuščanje otoka, pa se je spopadel Uroš Mozetič. Na »poezijo in vino« je sicer povabljenih 24 pesnikov in pesnic iz 17 držav, ki so s svojim delom predstavljeni tudi v festivalskem zborniku. Jelka Ciglenečki, ki festival vodi zadnja tri leta, je opozorila na predfestivalske pesniške dogodke, ki bodo od 21. avgusta potekali v Kamniku, Vrbi, Padni, Krškem, Mariboru, Ljubljani in v Volčah, 27. dan v mesecu pa bo rezerviran za uradni začetek festivala. Ta bo, kot vedno, potekal na domačiji Alojza Gradnika v Medani, pod murvo, »ob čričkih, škržatih in baklah«, pozabiti pa ne gre tudi na vino, kateremu bodo letos posvetili posebno, ne le pivsko pozornost. Udeleženci se bodo denimo lahko tudi na teoretski ra- vni spoznavali z avtohtonimi vini, po katerih slovijo Goriška Brda. Poleg pesniški branj, ki so v središču festivala, bo čas tudi za okrogle mize na teme Nazaj v prihodnost - znanost in umetnost, o poeziji in času in o lokalnem v poeziji. Izhodišče za prvo okroglo mizo bo ponudila razstava Marka Pelj-hana, ki bo na Ogled na Gradniko-vi domačiji, z naslovom Velimir Hlebnikov. Na drugi okrogli mizi bo sodeloval Gustafsson, na tretji Mul-doon. Prevajalka Gustafssona Sara Grbovic je njegovo poezijo označila za preplet švedske pokrajine, kritike švedskega konformizma in zaprtosti, eksistencialnih vprašanj, v prvi vrsti pa mu je mar za človeka. Mozetič, ki je v slovenščino prelil Muldoonove verze, meni, da se pesnik giblje v polju postmo-dernizma ter da je njegova pisava vsekakor »težko branje«. Verzi irskega pesnika so polni besednih iger, medbesedilnosti in trivialnosti, ki imajo močno avtorsko noto ter jim je mestoma težko slediti. Mozetič si je pri prevajanju pogosto pomagal z »googlom«, toda, kot je dejal, na koncu je bralec poplačan za svoj trud, saj Muldoon svoje misli postavi v obči kontekst in na univerzalno raven. Festival že četrto leto sodeluje tudi z družbo Si. mobil. Akcija Si.pesnik? nagovarja vse, v katerih se skriva vsaj malo pesniškega duha, da v 150 znakih, kolikor jih obsega SMS sporočilo, podajo pesem. Pošljejo jih lahko tudi več. Vse o akciji in letošnjem festivalu je na voljo na spletni strani www.medana.org. (STA) LJUBLJANA »Glasbeni« FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA KRIŽ (TRST) ■ Festival morja 2008 Srenjski borjač pri Očarjevih Do 17. avgusta ob 21.00 / Komedija: »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou ...«. Igrajo: Miranda Caha-rija, Livij Bogatec - Koča in Andrej Ri-smondo v režiji Maria Uršiča. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg Danes, 12. avgusta / The Original Klez-mer Ensemble, koncert. Jutri, 13. avgusta / Koncert ansambla Dik Dik, posvečen Luciju Battistiju. 15. avgusta / Koncert: Nuova Orchestra da camera Ferruccio Busoni. Trg Hortis 15. avgusta / Quartetto di sassofoni Ac-cademia, koncert. _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Peter Milič - klavir. V soboto, 23. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival. Solist in umetniško vodstvo - Federico Guglielmo, violina. Punta v Piranu V četrtek, 21. avgusta ob 21.00 / Piranski poletni utrip: Koncert, Adi Smo-lar. Tartinijev trg V nedeljo, 24. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 30. avgusta / Promenadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Zimski vrt vile Revoltella: še danes, 10. avgusta so na ogled instalacije Giulia-ne Balbi iz Trsta, Ande Klančič iz Kopra, Elene Silvio Sperandio iz Trevisa in Cristine Treppo iz Vidma pod na- Portoroška plaža V petek, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert na plaži: Matija Bazar. PORTOROŽ V petek, 15. in v soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V soboto, 16. avgusta ob 20.00 / Glasbeni lungomare. V soboto, 23. avgusta ob 20.00 / Poletni poulični festival - Puf 2008. Organizatorja: Lutkovni studio Koper in ZKD Karol Pahor Piran. V nedeljo, 31. avgusta ob 10.00 / Pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Piran. Avditorij V soboto, 16. avgusta ob 21.00 / Koncert: Vlado Kreslin in Mali Bogovi. V petek, 22. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Melodrom. V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Koncert: Ansambel Bajaga. V soboto, 30. avgusta ob 20.30 / Tar-tini festival, Salzburg Chamber Soloists. Solist in umetniško vodstvo, Lavard Skou Larsen - violina. VIPAVSKI KRIŽ Grajsko obzidje V soboto, 23. avgusta ob 21.00 / Operni koncert s simfoničnim orkestrom Filarmonia Veneta in solisti iz Trevisa. Dirigent: Stefano Romani. Ljubljana Na Festivalu Ljubljana se bodo ta teden zvrstili številni glasbeniki in zasedbe. Na Ljubljanskem gradu je sinoči nastopil Komorni orkester Camerata Labacensis, jutri pa baritonist Rainer Weiss in pianistka Elena Nogaeva. V Križevniški cerkvi bo drevi koncert srbske čem-balistke Smiljke Isakovic, v četrtek pa Tria Camerata Emonica. Današnji koncert beograjske čemba-listke Smiljke Isakovic v Križevniški cerkvi bo obiskovalcem ponudil časovni pregled razvoja glasbe za čembalo. Isakoviceva bo izvedla nekaj najlepših napevov iz časa renesančne Anglije in Sonato v f-mo-lu Domenica Scarlattija. Zaigrala bo tudi tudi nekaj del dvornega skladatelja Ludvika XV., Jean-Philippa Rameauja. Program bodo dopolnile skladbe balkanskih skladateljev. Baritonist Rainer Weiss in pianistka Elena Nogaeva bosta v sredo zvečer na Ljubljanskem gradu predstavila nemško romantiko v 19. stoletju, in sicer izbor najlepših nemških romantičnih samospevov, ki so jih Franz Schubert, Felix Mendelssohn, Robert Schumann in Johannes Brahms uglasbili na pesniška besedila Johanna Wolfganga Goetheja, Josepha von Eichen-dorffa, Nikolausa Lenaua, Heinric-ha Heineja in drugih. V četrtek pa se bo v Križevniški cerkvi predstavil Trio Camerata Emonica. Izvajal bo dela treh skladateljev: Mihaila Glinke, Ludwiga van Beethovna in Johannesa Brahmsa. Trio sestavljajo pianist Tomaž Petrač, njegov starejši brat, violončelist Andrej Petrač in klarinetist Boris Rener. (STA) slovom »Duša in telo«. Ogled je možen od 16.30 do 19.00. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. Gledališče Miela: do 31. avgusta od 17.00 do 21.30 bo na ogled fotografska razstava pod naslovom »Razseljenje«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu, razstavlja ikone do 17. avgusta, tržaška umetnica Carolina Franza. Odprto vsak dan, razen torka, od 9.30 do 17.30. Na Devinskem gradu bo do 2. novem- bra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 31. avgusta je na ogled razstava »Izložba umetnikov« na kateri sodelujejo: Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mervic (kamniti izdelki). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caha-rija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. Na sedežu Fundacija Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 31. avgusta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422410886. Galerija Kulturnega doma: do 25. avgusta je na ogled razstava »Sonce miru 2008 - Utrinki s srečanj«. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- Portoroški avditorij skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. POSTOJNA Predjamski grad: do 31. avgusta bo na ogled razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »Enej Silvij Piccolomini - poznejši papež Pij II«. Ogled razstave in gradu je možen vsak dan od 9.00 do 19.00. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. DOL PRI VOGLJAH Gostilna Ruj: do 1. septembra bo na ogled fotografska razstava »Schengen-ska meja«. Razstavljata Bogdan Maca-rol in Boris Prinčič. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. POTOPIS Torek, 12. avgusta 2008 21 ROTHENBURG V LETU OČETA SLOVENSKE KNJIGE POTOVANJE NA BAVARSKO IN WURTTEMBERŠKO S Skupino 85 po nemških poteh Primoža Trubarja ^ D, Trubarjevo izgnanstvo v Nemčiji se začne leta 1548, ko ga na valu protirefor-macijske vneme ljubljanskega škofa Tek-storja izobčijo. To je tudi leto njegovega prestopa v protestantizem, do katerega pride v Nurnbergu, ter prve pridigarske službe v Rothenburgu nad Taubero. Prav Rothenburg je v nedeljo, 6. julija, naša naslednja etapa. Mestece je kar precej oddaljeno od Tubingena in je potrebnih kar nekaj ur vožnje, da pridemo do njega. Tudi tokrat je pot vse prej kot dolgočasna. Valovita, z griči in gozdovi posejana pokrajina, ki šviga mimo nas, je iz kilometra v kilometer zanimivejša. To so gozdovi barbarov, kot so jim rekli nekoč, ker si skoznje niso upale rimljanske legije. Deželi pravijo Frankonija in proizvaja med drugim odlična vina. Tod teče tudi pomembno evropsko razvodje. Del voda z reko Wornitz se zliva v Donavo in preko nje v Črno morje, mala reka Taubera, ki obkroža Rothenburg, pa se zliva v Maino, nato v Ren in v Severno morje. Ko se iz Baden-Wurttemberga spet pripeljemo na Bavarsko, se znajdemo na ta-koimenovani Romantische Strasse, ali Romantični cesti. Kakih 300 kilometrov dolga, z očarljivimi naravnimi lepotami posejana pot od Fussna na avstrijski meji do Wurzburga zajema vrsto čudovitih srednjeveških mestec, ki so v svojem času odigravala pomembno vlogo na gospodarskem in političnem področju, a so pozneje izgubila vpliv, pomen in razvojne možnosti. Šele v dobi romantike (od tu ime Romantična cesta) so umetniki in književniki, zaljubljeni v vse, kar je dišalo po čaru izgubljene preteklosti in njenih v pravljične tančice zajetih značilnosti in posebnosti, odkrili te propadajoče srednjeveške bi-serčke ter jih skušali ovrednotiti na razne načine, tudi z izmišljanjem bajk in legend, če je bilo treba. Ena od vmesnih (in najbrž tudi najbolj mičnih) etap Romantične poti je Rot-hemburg, ali Rdeča trdnjava, ker je bila grajena z rdečo opeko. Že od daleč nam z griča nad Taubero, iznad mogočnega obzidja, mahajo v pozdrav številni stolpi in strme strehe rešetkastih poslopij. Od daleč nas vse to spominja na Toskano in ni čudno, če se je Rothenburga oprijel naziv »nemška San Gimignano«. Poleg srenjeveškosti druži toskansko in frankonjsko mesto prav gotovo neverjeten turistični pretok. Čeprav smo dokaj zgodnji, je ogromno parkirišče pred mestnimi vrati že polno avtobusov. Pravijo, da obišče Rothenburg letno več kot tri milijone turistov. In dejansko nas že prvi pogled prepriča, da je to srednjeveško mestece z manj kot 15 tisoč prebivalci na ravni svojega slovesa. Obdaja ga tri kilometre in pol dolgo obzidje s sedmimi vrati, številnimi stolpi, utrdbami in dvižnimi mostovi. Vprek in počez pa se ponujajo radovednim pogledom obiskovalcev slikovite ulice in uličice ter večji in manjši trgi s hišami, ki se razkazujejo, kot da bi bile na lepotnem tekmovanju. Kdove, s kakšnimi občutki je Rothenburg podoživljal Primož Trubar, ko je pripotoval vanj. Marsikaj je v tistih časih najbrž zgledalo drugače. Upoštevati je treba, da je mesto medtem doživelo hud potres, tri uničevalne pohode in seveda bombardiranje v drugi svetovni vojni. Kljub temu pa so mu pri obnavljanjih le znali ohraniti srednjeveške značilnosti. Nekateri celo natolcujejo, da mnoge stvari zgledajo danes bolj antične in srednjeveške kot so zgledale pred sto leti. To velja tudi za nekatere navade in izročila. Ko so namreč romantični umetniki skušali ovrednotiti propadle srednjeveške kraje na Romantični poti, so si za Rothenburg na podlagi kakšne morda resnične pripovedi izmislili zgodbico o vinski stavi, ki je danes ena največjih atrakcij mesta. Ko so leta 1631, med tridesetletno vojno, švedske čete pod vodstvom feldmaršala Tillyja zasedle Rothenburg in bile na tem, da mesto uničijo, je župan Nusch predlagal stavo: če spije na dušek vse vino iz kozarca, ki drži tri litre in četrt tekočine, naj bo mestu priza-nešeno. Županu je vpričo svojih odborni- kov in začudenih osvajalcev uspel podvig. Rešil je mesto in izpričal, kako dobra je vinska kapljica iz Frankonije. Večlitrski kozarec je seveda postal suvenir in v počastitev dogodka poteka vsako leto posebna prireditev Meistertrunk, ki privablja trume obiskovalcev. Mesto je bilo v 12. stoletju cesarska utrdba, nakar se je počasi širilo in bilo od leta 1274 do začetka 19. stoletja svobodno mesto cesarstva ter kot tako sprejelo protestantizem. Naša prva etapa je utrjeni predel stare bolnišnice Spitalbastei, kjer je evangeličanska cerkev sv. Duha in v kateri je služboval Primož Trubar. Na zidu pred vhodom je vdelana bronasta plošča, ki so jo postavili leta 2000 in na kateri je v nemščini in slovenščini zapisano: »V času službovanja v tej cerkvi (1548-1552) je pridigar in prvi superintendent slovenske evangeličanske cerkve Primož Trubar 1550 napisal prvi slovenski knjigi Abecedarium in Catechismus.« Letos, ob 500-letnici rojstva pa so dvorišče pred cerkvijo poimenovali po Trubarju, o čemer priča spominska plošča. Tako so torej označena prva leta Trubarjevega izgnanstva v Nemčiji, ki mu najbrž niso bila lahka, čeprav je bil kraj lep in gostoljuben in mu je domotožje lajšala žena Barbara Sitar iz Kranja, s katero se je prav v Rothenburgu poročil. Sprehod skozi mesto predstavlja pravo pašo za oči. Nekatere hiše so kot iz pravljice. Na ulicah je vse živo. Povsod je veliko gostišč in trgovinic s spominki. Veliko je turistov. Nasproti prihajajo otroci v srednjeveških oblačilih. Najbrž bo kje kaka predstava. Mimogrede se ustavimo pred srednjeveškim kriminološkim muzejem, kjer je razstavljenih nekaj mučilnih in sramotilnih naprav. Baje gre za največji tovrstni muzej v Evropi, a žal nimamo dovolj časa za njegov ogled. Nekoliko bolj naprej je starodavna gostilna Pri hudiču, kjer se ti zvečer zdi, da si v nebesih, naslednje jutro pa v hudičevem peklenem ognju. Z obzidja je čudovit pogled tako na mesto, kot na dolino Taubere okrog njega. Vseskozi te spremlja občutek, kot da se ti je čas pomaknil nazaj za stoletja. Obvezen je ogled gotske cerkve sv. Jakoba iz 14. stoletja, ki je bila nekoč pomembna vmesna postaja za romarje, namenjene v Kompostelo, in v kateri hranijo pomembno relikvijo: kapljo Kristusove Na fotografiji desno hiše kot iz pravljice v Rothenburgu, kjer je služboval Primož Trubar, spodaj dvojezična bronasta tabla v spomin na Trubarja na pročelju evangeličanske cerkve sv. Duha prvih popoldanskih urah se vračamo v Baden Wurttenberg. Tokrat v njegovo glavno mesto Stuttgart. STUTTGART Ta prva julijska nedelja je posvečena Slovencem v zamejstvu in po svetu. Vendar tega ne vemo, ali pa nismo do tega pozorni, dokler ne prispemo v Stuttgart, kjer se v cerkvi sv. Konrada ravno začenja nedeljsko bogoslužje za slovenske vernike. Dr. krvi. Shranjena je v majhni niši na oltarju v višjem nadstropju cerkve. Pod njim je su-gestivna mojstrovina v lesu znanega kiparja iz Wurtzburga Tilmana Riemenschnei-derja, ki prikazuje Zadnjo večerjo. Zadnja postaja je središčni Marktplatz s čudovito mestno hišo ali županstvom (Rathaus), zgrajenim delno v klasičnem, delno v gotskem slogu, in obkroženim z vrsto pomembnih renesančnih palač in tipičnih hiš s tramovi. Žal se moramo od tega lepega mesteca posloviti. V Štrubelj nas je povabil, da si pridemo ogledat potujočo razstavo o Primožu Trubarju v župnišču in da se udeležimo njenega slovesnega zaprtja, s tem potom pa da prisostvujemo maši. Sprejem je že spet nadvse prisrčen. In tokrat prav uradno, ker dr. Štubelj v svoji homiliji posebej pozdravi tržaške Slovence, ki so se prišli poklonit Trubarjevemu spominu v kraje njegovega nemškega izgnanstva. In že spet čujemo pozdrav Lu-bi Slovenci, namenjen tokrat Slovencem v nemški emigraciji ter gostom s Tržaškega, in spet me prešine občutek, kot da nas iz preteklosti nagovarja sam Trubar. Dr. Zvone Štrubelj od septembra 2001 vodi Slovensko katoliško župnijo v Stuttgartu, ki oskrbuje približno 6200 Slovencev na Wurttemberškem. Po študiju teologije in filozofije v Lyonu, Parizu in Italiji, kjer je na Gregorijanski univerzi v Rimu leta 1990 doktoriral iz teološke antropologije, je deset let opravljal službo župnika in dekana na Opčinah. Po letu 2000 je odšel na izpopolnjevanje znanja na znamenito teološko fakulteto v Tubingenu. Zanimivo je, da se je rodil v Zdenski vasi na Dolenjskem, ki je prav blizu Trubarjevega rojstnega kraja Raščice. S Trubarjem imata torej marsikaj skupnega, od rojstnih krajev in krajev izseljenstva, do (si upamo trditi) nekaterih značajskih in miselnih potez, kot so odločnost, delavnost, široka razgledanost, usmiljenje do bližnjega in strpnost do drugačnega. Trubarjev življenjski moto »stati inu obstati« se prilega obema. To je nekako prišlo do izraza tudi pri nedeljski maši v stuttgartski cerkvi sv. Konrada. Dr. Štrubelj je v pridigi pozval k skrbi za slovenski jezik, ki ga je Trubar uveljavil in dvignil na evropsko raven. V vrvežu narodov je slovenski narod preživel prav s svojo besedo, iz katere se je razvil jezik in je pognala kultura ter se oblikoval pogled na svet. Prav tako je treba gojiti lepo slovensko pesem, je dejal duhovnik ter opozoril na pomanjkanje pevovodij za zdomske pevske zbore, kar je bil storil tudi že med svojim nastopom v slovenskem parlamentu. Ob skrbi za slovenski narod in za ohranitev in razvoj njegove besede in pesmi je dr. Štrubelj v nadaljevanju svoje pridige pozval tudi k večji kooperativni in dia-loški odprtosti do drugih jezikov, kultur in ver. »Živimo na srečnem stičišču treh kultur,« je še poudaril, »in vse tri so prispevale k oblikovanju našega narodnega značaja, ki sloni na mediteranski prijaznosti, miselni prodornosti germanskih narodov in globini slovanske duše.« Dodal je še, da smo v letu mednarodnega dialoga, kar terja od nas večje razumevanje ter sprejemanje različnosti, tako v družbi kot v cerkvi. »Ta nedelja je priložnost, je zaključil, da razmišljamo o pomenu uveljavljanja dialoga, odprtosti in medsebojnega spoštovanja.« Po maši je potekala krajša slovesnost v dvorani bližnjega župnišča, kjer so sklenili razstavo »Vsem Slovencem« o življenju in delu Primoža Trubarja, ki je potovala po vseh krajih, kjer je Trubar deloval. Srečanja so se udeležili številni slovenski verniki, med katerimi smo s posebnim veseljem pozdravili Lojzko Sosič Čavdek z Opčin, ki že 44 let živi v Nemčiji in je bila zelo vesela našega obiska. Slovesnost se je sicer nadaljevala s kulturnim programom in družabnostjo, ki so se ju udeležili tudi verniki nemške župnije sv. Konrada in evangeličanski bratje iz Christus Gemeinde, toda pozna ura nas nas je že spet neizprosno zapodila iz dvorane ter iz Stuttgarta, ki smo si ga lahko ogledali le mimogrede, iz brzečega avtobusa, ne da bi v resnici sploh kaj videli. V Augsburgu nas je čakalo zadnje prenočišče, naslednjega dne pa dolga pot proti domu. Potovanja po Trubarjevih stopinjah je bilo s tem konec. Privoščili smo si lahko le še daljši postanek v Salzburgu, kjer je mladi, komaj dvanajstletni Primož leta 1521 obiskoval samostanske šole, se preživljal s petjem in se seznanil s prvimi protestantskimi idejami. Trubarjeva pot nas je tako vodila nekako ritensko nazaj proti Primoževim krajem mladosti, šolanj in prvih službovanj. Nazaj v Trst, kjer se je na Bonomovem dvoru oblikovala Trubarjeva osebnost, kjer je vzklil njegov humanizem in kjer se je naužil prvih idej o strpnosti, sožitju ter dialoški odprtosti. Skupina 85 se mu je s svojim poučnim potovanjem dostojno poklonila, kot so se mu z vrsto pobud poklonili Nemci v Tubin-genu in drugih krajih južne Nemčije ter s tem dokazali, da ga poznajo in cenijo. Žal ne moremo istega trditi o italijanskem Trstu, ki (razen redkih izjem) Trubarja ne pozna in ga zato ne more ceniti. S tem dokazuje, da je v našem mestu češče še danes težko uresničevati ideje o povezovanju in medsebojnem oplojevanju različnih jezikov in kultur, ideje, ki jih je izražal Primož Trubar in ki so si utirale pot v Evropo že pred 500 leti. Konec 22 Torek, 12. avgusta 2008 KULTURA / SALZBURŠKI FESTIVAL - Verdijev Otello Muti z Dunajskimi filharmoniki preglasil in zasenčil vse ostale Pevci sicer precej ugledne zasedbe niso uspeli kljubovati orkestrskemu zagonu »Poljub, še zadnji poljub« - prosi umirajoči Otello pred truplom svoje žrtve, soproge Desdemone. Smrt in Ljubezen se ne izključujeta niti pred krutim umorom ljubljene osebe v Verdijevi operi, ki je po vsebini popolnoma v skladu z letošnjo temo Salzburškega festivala »Ljubezen je močna kot Smrt«. Morilska roka, ki usodno povezuje bregova čustev in bivanjske, skrajne meje, je v Boitovem libretu po Shakespearovi tragediji slepa ljubosumnost, kateri se Otello ne more upreti (»Sam sebi ne znam ubežati«, prizna v tretjem dejanju). Na drugi strani je za to opero em-blematična tema slepe zavisti Jaga, ki kot zlobni lutkar vodi usode svojih nadrejenih iz želje po maščevanju in napredovanju v družbeni in vojaški lestvici. Otello je opera boleče in strastno izpostavljenih čustev, potrebuje izrazite vokalne sposobnosti - kar v opernem žargonu označimo kot »spinto« glasovi - in igralski temperament (kot vzor si lahko predstavljamo pretresljivo čustvene izvedbe Maria del Monaca ali Carla Cossutte, da razumemo, kako lahko poslušalca obide kurja polt ob poslušanju te opere). Žal pa bomo težko uvrstili festivalsko uprizoritev na seznam nepozabnih izvedb in to kljub temu, da je zasedba obetala več kot zadovoljiv uspeh. Dirigent Riccardo Muti je z orkestrom Dunajskih filharmonikov postal (hote ali zaradi spleta okoliščin) edini protagonist izvedbe; v svojem ognjevitem dirigiranju ni imel usmiljenja za vokalne omejitve solistov in niti za zbor, saj je orkestrski zvok preglasil petje skozi celo opero, da je publika prisluhnila v glavnem simfoničnemu koncertu. Razen nekaterih, pretirano kričečih orkestrskih izbruhov v kipeči orkestrski luknji, so glasbeniki dunajskega legendarnega orkestra imeli glavno besedo tudi v izvrstnem, ekspresivnem oblikovanju najbolj nežnih trenutkov, kot je bila Des-demonina molitev. Dirigent je neobrzdano dal duška viharju iz prvega prizora kot tudi vinski pesmi v prvem dejanju, a je ubral tudi najbolj neotipljive zvočne atmosfere nežnega poklona Ciprčanov mili Desdemoni, obenem je osvetlil in poudaril odseve skoraj ljudskega izraza, kjer je glasba s spevnim ali plesnim utripom to sugerirala. Tokratna uprizoritev Otella ni prepričala Pevci sicer precej ugledne zasedbe niso uspeli kljubovati orkestrskemu zagonu, predvsem latvijski tenorist Aleksandrs Antonenko (Otello), ki je sicer povečini korektno opravil svojo pevsko dolžnost, a je bil vokalno ne-prodoren in nesproščen v gibanju. V njegovem odmaknjenem odnosu do soprotagonistke ni bilo topline in solza, ki se je občasno, efektno zataknila v grlu, ni mogla posredovati emocije, ki naj bi se stopnjevala v fraziranju. Ruska sopranistka Marina Poplavskaya (Desdemona), dejavna na nekaterih od najbolj prestižnih odrov na svetu, je izstopala s temno barvo dobro nastavljenega glasu, v katerem se je jasnost izgovorjave podredila vokalnim zahtevam; njeni čisti pianissimi v Pesmi vrbe so kazali natančno izdelano tehniko, a brez emocijskih vibracij. Ni bilo dovolj emocije niti v vokalnem izrazu priznanega baritonista Carlosa Alvareza, ki je nosil odgovornost kompleksne osebnosti Jaga, za katero ni imel dovolj širokih ramen na igralskem in pevskem področju (niti v pričakovanem Credu). Kot je pravilno napisal režiser Stephen Langridge, je Otello »intimna drama v epskem okolju«. Za epsko zvočno razsežnost je nedvomno poskrbel orkester, škoda le, da se intima psihološkega zapleta sploh ni pojavila v standardnem nastopu protagonistov, ki so skrbeli vsak zase in niso razvili vokalne in niti scenske interakcije (Otello je na primer napeto strmel v dirigenta, medtem ko je prosil Desdemono, naj ga pogleda). Režija se je držala konvencio-nalnih opernih kalupov tako pri postavitvah zborovske mase kot tudi pri premikih pevcev. Posrečeno pa je delovala zamisel premikanja odrskih zaves, ki jih Jago sam potegne, da bi ustvaril zaku-lisje za skrite spletke in obrekovanja. Zavesa se simbolično podre, ko jo potegne njegova žrtev Otello v trenutku neizbežne morilske odločitve, ki ne potrebuje več skrivnostnih pogovorov in prisluškovanj. Sceno Georgeja Souglidesa (doma s Cipra, kjer se dogaja zgodba opere Otello) zaznamujeta poševni, prozorni oder in uokvirjen prostor v ozadju, ki ustvarja drugi plan dogajanja za razvijanje temeljne dvojnosti resnice. Simbolika pa ni ravno najbolj izrazita; scena ne nadgrajuje zgodbe in ne ustvarja jasnega dialoga s tradicionalnimi kostumi Emme Ryott. Tragedija ni zaživela in publika se je težko vživela. Dolg aplavz na koncu (kljub nekaterim izrazom nesoglasja do posameznih pevcev) je bil namenjen predvsem dirigentu Riccardu Mutiju, ki je posebno priljubljen pri avstrijski publiki in je tudi eden od soustvarjalcev salzburških festivalskih dogodkov kot umetniški vodja Binkoštnega festivala. V okviru letošnjega poletnega programa bo vodil tudi reprizo opere Čarobna piščal in slavnostni koncert ob stoletnici rojstva dirigenta Herberta von Karajana. Opera Otello, ki je nastala kot koprodukcija z rimskim opernim gledališčem, bo od 6. do 14.decembra imela dodatne ponovitve v Rimu. Rossana Paliaga SALZBURG Marjana Lipovšek o svojih nastopih V soboto so v Salzburgu predstavili nove izdaje cd-jev in dvd-jev festivalske založbe, ki dokumentira vrhunske koncerte in operne uprizoritve iz zgodovine salzbur-škega festivala. Med novostmi serije Festspieldokumente je tudi posnetek recitala, ki ga je svetovno priznana slovenska mezzosopra-nistka Marjana Lipovšek izvedla leta 1987 v dvorani Mozarteuma in za katerega je izbrala samospeve Schuberta, Brahmsa, Mussorg-skega in Čajkovskega. Pevka je bila prisotna na predstavitvi dvojnega cd-ja, kjer je obudila spomine na dolgoletno sodelovanje s prestižnim festivalom, ki ji je večkrat posvetil tudi diskografsko pozornost: Na festivalu sem pela od leta 1981 do leta 2003 v 34-ih operah in koncertih. Na poseben način so se mi vtisnile v spomin izvedbe oper Elektra z vodstvom Claudia Abbada, Zena brez sence s Soltijem, Tristan in Izolda spet z Abbadom, a tudi recitali ob spremljavi odličnih interpretov kot Erik Werba, Radu Lupu, Rudolf Buchbinder. V Salzburgu sem pela v praizvedbi opere Baal Frie-dricha Cerhe leta 1981. Spominjam se koncerta iz leta 1987 predvsem zaradi dobrega sodelovanja s pianistko Elizabeto Leonskajo in zaradi izbire pošastno dolgega in zahtevnega programa. Pred dvema letoma je ista založba izdala tudi posnetek Mozartove matineje, v katerem pojem dve ariji. Mislite, da je salzburški festival še vedno vzor vrhunske kvalitete v sodobnem svetovnem prizorišču? Salzburški festival je nekaj posebnega. Ko je bil pred leti eden izmed redkih na svetu, je bil še bolj senzacionalen. Danes je veliko dobrih festivalov, vendar je Salzburg ohranil vodilno vlogo, ker se tu zbirajo najboljši solisti, orkestri in dirigenti. So umetniki tisti, ki dajejo merilo za kvaliteto nekega festivala. (ROP) LJUBLJANA - Film Veter se požvižga Slovensko-italijanski odnosi v zadnjem stoletju V Ljubljani so pred kratkim zaključili slikovno in zvočno obdelavo celovečernega filma Veter se požvižga, ki ga je zasnoval in realiziral samostojni in neodvisni cineast Filip Robar Dorin. Osrednja tema filma so slovensko-italijanski odnosi v zadnjem stoletju. Avtor je najpomembnejša dejstva in dogodke iz polpretekle zgodovine odnosov med obema sosedama, ki so v Sloveniji splošno znani, italijanska politika pa jih je v zadnjih desetletjih uspela prikrojiti lastnim interesom in jih prikazati evropski javnosti v zase ugodnejši luči, izpostavil navzkrižnemu preverjanju. V svojem znanem filmsko-esejističnem slogu metodično razkriva manipulativne prijeme italijanske politike ter mlačno in neodločno politiko večjega dela predstavnikov slovenske države. Nekateri politiki v še ne tako davni preteklosti so sprenevedavo manipulirali z zgodovinskimi dejstvi in jih prilagajali svojim interesom. Še posebej problematično in zavajajoče je tolmačenje obdobja od nastopa fašizma do današnjih poskusov desnice, da prikaže povojne ekscese kot dejanje barbarskega značaja Slovencev in Hrvatov do Italijanov samo zato, ker so Italijani. Italijanska politika in publicistika med drugim spretno prikrivata dejanja, ki sta jih vladavina fašizma in okupacijska vojska storili na ozemlju Slovenije, Hrvaške in tudi drugod po svetu. Zahtevam italijanske desnice se je očitno podredil tudi del zgodovinske stroke, tako da državljani sosednje države o polpretekli zgodovini svoje dežele ne vedo prav veliko, še zlasti pa jim je bilo »pri- hranjeno« sramotno obdobje italijanskih vojnih zločinov v Abesiniji, Sloveniji in na Hrvaškem, je ob svojem novem filmu zapisal Robar Dorin. Ob pomoči prekanjenih demagogov in podpori masovnih medijev je tako nastala v Italiji vzporedna inačica zgodovine, ki so jo osvojili tako politika kot uradna zgodovinska veda, a je v mnogih nadrobnostih docela sprta z zgodovinskimi dejstvi. Še več, italijanske desničarske stranke in delno tudi sredinska politična opcija so uspele prepričati vlade in delno tudi javnosti v državah EU, da je edina prava interpretacija zgodovinskega dogajanja in razmer na italijanski vzhodni meji tista, ki jo posreduje njihova vlada. Žal tudi civilna družba v sosednji državi ni dovolj prodorna ali pa ne zmore poguma in sredstev, da bi seznanila javnost z dejstvi, ki bi jih morala poznati vsa omikana Evropa. To se je pokazalo tudi ob lanski in letošnji proslavi dneva spominov v Italiji in ob reakcijah javnosti ter občil po prikazovanju televizijskega filma Srce v breznu. Robar Dorinov film je odločna in argumentirana zavrnitev takšnih medijskih fabrikatov, kot jih je najti v filmu Srce v breznu, ki so ga sosedje posneli in predvajali predvsem za potrebe politične propagande, je sporočil avtor. Producent filma je Studio Vrtinec, kopro-ducent TV Slovenija, finančno ga je podprl av-diovizualni sklad ministrstva za kulturo. Film je bil posnet v treh fazah v razdobju več kot deset let. (STA) Umrl palestinski pesnik Mahmud Darviš V Teksasu je v soboto umrl veliki palestinski pesnik Mahmud Darviš. Novico je sporočila Ann Brimber-ry, tiskovna predstavnica bolnišnice v Houstonu, kjer se je poet zdravil. Darviš je veljal za enega največjih sodobnih arabskih pesnikov s poudarjeno liričnimi deli, v katerih je pel o tragediji preganjanega palestinskega naroda. Darviš (67) si je pridobil mednarodno slavo, skoraj trideset njegovih knjig so prevedli na okoli štirideset jezikov. Pesnik je bil po kirurškem posegu na odprtem srcu v kritičnem stanju, je nekaj poprej povedal direktor bolnišnice. Pesnik je bil pred tem že dvakrat operiran na srcu, in to leta 1984 in 1998. Po drugi operaciji je napisal pesem Smrt, premagal sem te. Darviševa slavna poema iz leta 1964, Identiteta (Sajjel: Ana ara-bi) na temo izraelskega obrazca, ki mora biti izpolnjen, je postala himna, ki jo je kasneje prevzel celotni arabski svet. Darviš je bil član Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), iz katere je izstopil v znak protesta proti sporazumu iz Osla, ki Palestincem po njegovem prepričanju ni prinesel »pravičnega miru«. (STA) Umrl soul glasbenik Isaac Hayes Soul legendo Isaaca Hayesa so v nedeljo našli mrtvega. Star je bil 65 let. Priznani glasbenik, dobitnik oskarja za glasbo iz filma Shaft iz leta 1971, se je zgrudil v bližini mlina v Memphisu. Našel ga je sorodnik, uro kasneje pa so v bolnišnici Baptist East razglasili njegovo smrt.Hayes je s svojo mišičasto pojavo, obrito glavo in očali zaznamoval glasbeno sceno 70-ih let. Njegova glasba je bila vzor romantičnim jazzovskih pevcem kot je Barry White, predstavljala pa je tudi izhodišča za razvoj disca in rapa. Hayes je namreč že preden se je rap uveljavil kot zvrst, svoje skladbe pospremil z uvodi oziroma govornimi vložki. »Isaac Hayes uteleša vse, kar je soul glasba,« je dejal Collin Stanback iz založbe Stax. »Ko pomisliš na soul, pomisliš nanj - na izraz ... na zvok in kreativnost, ki sodita zraven.« Glasbenik se je ravno pripravljal na snemanje novega albuma za založbo Stax, specializirano za soul glasbo, kateri je tudi sam pomagal pri pridobitvi njenega legendarnega statusa. Pred kratkim je zaključil s snemanjem filma »Soul man«, v katerem je upodobil samega sebe. Hayes (1942) se je rodil v Covingtonu v ameriški zvezni državi Tennessee. Po smrti staršev je odrasel pri starih starših. Že pri petih letih je prepeval v cerkvenem zboru. Kasneje se je izučil igranja na klavir, orgle, flavto in saksofon. Prvo ploščo je kot spremljevalni glasbenik posnel v zgodnjih 60-ih letih pri založbi Stax, kjer je kmalu postal pomemben član produkcijske ekipe. Njegov prvi samostojni album »Presenting Isaac Hayes« iz leta 1967 še ni dosegel status uspešnice. Na glasbeno sceno je prodrl leta 1969 z albumom »Hot Buttered Soul«, na katerem so bile daljše funky kompozicije, ki so pomenile radikalni odmik od tri-minutnih pop skladb. Eden od vrhuncev v njegovi karieri se je zgodil leta 1997, ko je posodil glas liku Chiefa, senzibilnega šolskega kuharja in izpričanega ljubitelja žensk, iz animirane serije South Park. Sodelovanje je prekinil leta 2006, ko so ustvarjalci serije v eni od epizod žalili scientologijo. Hayes je bil poročen štirikrat in ima 12 otrok. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 12. avgusta 2008 23 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Prvi aplavz 2008: flavtistka Nina Badin in skupina NSŠ Sv. Ciril in Metod - Trst Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.05 11.30 11.40 13.30 14.10 14.55 17.00 17.10 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.00 23.05 0.15 Nan.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina Estate (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) Film: La forza dell'amore (dram, ZDA, '94, r. A. Paul, i. C. L. Crosby) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La signora in giallo Dnevnik - Gospodarstvo Nan.: Julia Nan.: Don Matteo 4 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Cotti e mangiati Nan.: Le sorelle McLeod Nan.: Il commissario Rex Kviz: Reazione a catena Dnevnik Variete: La Botola Film: Uno sconosciuto alla mia porta (tril, ZDA, '07, i. F. J. Boyle, M. Burkholder) Dnevnik Dok.: Porta a Porta Estate - Amo-ri del secolo Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.05 Peking: Olimpijske igre 2008 6.30 Odbojka (m): Italija - Rusija 8.00 10.00, 12.25, 15.30 Olimpijski dnevnik 8.30 Skoki - 10m 9.00 Kanuji - finalni slalom 15.35 Jahanje: individualni skoki 17.35 Šport: Olimpia magazine 18.05 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.35 Nogomet: Champions League 22.50 Dnevnik 23.05 Nan.: Supernatural 0.45 Šport: Buongiorno Pechino ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Scaramouche (akc, ZDA, '52, r. G. Sidney, i. S. Granger) 11.00 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.00 Variete: Trebisonda 17.00 Nan.: Arsenio Lupin 17.50 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: Belle ma povere (kom, It, '57, r. D. Risi, i. M. Allasio) 22.55 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.25 Dok.: La stagione dei Blitz 0.25 Dnevnik - Vremenska napoved 0.45 Aktualno: S.O.S. tenibilita' - Kitajska [ Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska, sledi Se- condo voi Nan.: Chips Nan.: Bella e' la vita Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nan.: Kojak Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Balko Nad.: Sentieri Film: Ursus (akc, It/Šp, '61, r. C. Campogaliani, i. E. Fury) Dnevnik - vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Cuore di tuono (krim, ZDA, '92, r. M. Apted, igra Val Kilmer) 6.00 6.15 7.40 8.15 9.30 10.30 11.30 11.40 12.20 13.30 14.00 15.00 16.00 16.30 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.40 Film: Bastardo dentro (kom, Fr, '05, r. P. Alessandrin, i. T. Lhermitte) Canale S 8.00 8.50 9.20 10.05 11.00 13.00 13.40 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: La neve in agosto (Fant, Kan/ZDA, '01, r. R. Friedenberg, i. S. Rea) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: My life Nan.: Insieme appassionatamente Film: Inga Lindstrom - Ombre dal passato (dram., Nem., '04, r. H. Fornbacher, i. S. Neu) Nan.: Everwood Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Nan.: Dirty Sexi Money Nan.: Big Shots Nan.: Sex & Law O Italia 1 6.10 Nan.: Zanzibar 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.50 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Summer dreams 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Nan.: La vita secondo Jim 21.10 Film: Colpo grosso al Drago Rosso (akc, ZDA, '02, r. B. Ratner) 23.05 Nan.: Un Ciclone in Famiglia 2 0.10 Resničnostni šov: Real C.S.I. - La vera scena del crimine 7.00 7.20 8.10 9.00 9.30 10.35 12.35 13.30 14.00 15.15 19.00 20.00 20.30 20.55 22.50 23.30 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 17.00 Risanke Pregled tiska Aktualno: L'età non conta Dokumentarec o naravi Nan.: Cristoforo Colombo Aktualno: Automobilissima.com Aktualno: ...Nel baule dei tempi 22.25 Glasb. oddaja: La grande musica classica Aktualno: Il meglio di...Giovani a confronto Aktualno: Scivolando sull'onda Aktualno: Ratatouille Deželni dnevnik Film: Diamondbacks attacco al sistema (tril, '99, igrajo Miles O'Keefe, Eb Lottimar, Chris Mitchum, Timothy Bottoms) Proza: L'Inferno Inf. odd.: Incontri al caffè de la Versiliana LA 9.20 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 0.50 La l Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Aktualno: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: L'isola sul tetto del mondo (akc, ZDA, '74, i. D. Hartman) Nan.: Il ritorno di Missione Im- possibile Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Crozza Italia - Exsclusive Film: The Big One (dok, ZDA/VB, '97, režija M. Moore) Nan.: Sex and the City Dok.. La storia proibita) Dnevnik |r Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 8.00 Na zdravje! 9.25 Lutkovna igrica.: Obuti maček 9.50 Martina in ptičje strašilo 10.00 Lutk. nan.: Bisergora 10.15 Igrana nan.: Podstrešje 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Dok. serija: Kronika morskih ljudstev 12.00 Večerni gost: M. I. Fock (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nad.: Kugy 14.30 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.20 Naučimo se pesmico z Melito Osojnik (pon.) 16.30 Nan.: Izgubljeni zaklad Fidžija 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.25 Dok. odd.: Mejice 18.05 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.35 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Nad.: Miško Kranjec: Strici so mi povedali 21.20 Dok. odd.: Sodbi je bilo ime Zločin 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.20 Dok. oddaja: Komuna G7 ali utopija na robu družbe 0.10 50 let televizije Slovenija 2 8.45 Judo: predtekmovanje 9.00 Kajak in kanu: slalom - polfinale 12.00 Judo: finale 12.30 Plavanje: predtekmovanje 13.40 Košarka: Hrvaška - Rusija 15.30 Tenis 17.00 Slovenske minute 17.15 Vaterpolo: Srbija - Hrvaška 18.15 Kajak in kanu: slalom - finale 19.00 Plavanje: finale 20.00 POI 2008 - dnevni pregled 21.00 Olimpijski S5 22.00 Nan.: Popolna družina 22.10 Črno-beli časi 22.25 Nad.: Mojster in Margareta 23.30 Dok. odd.: Dediščina Evropre 0.30 Nad.: Tragična usoda Pamirja 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.25 Film. Lažnivec Billy (VB, '63, r. J. Schlesinger, i. T. Courtenay) 16.00 Sredozemlje 16.30 Pogovorimo se o... 17.10 Dok. oddaja 17.30 Mladinska oddaja: Fanzine 18.00 Med valovi (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 1.00 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.45 Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti 19.20 22.30 Peking: 29. Olimpijske igre 21.30 Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.00 Arhivski posnetki 1.20 Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi @ - a + e 18.45 Pravljica (pon.) 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Goriška in Vipavska 21.30 Arsova gibanica 22.00 Zelena bratovščina RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - kuhajmo z Emilijo; 12.00 Ženske v renesansi; 13.15 Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta Knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (5. del); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Vedno prvi ... v Pekingu; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 9.40 OI - kajak, kanu; 11.20 OI - veslanje; 12.00 Tema dneva Lj -Peking; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.20 (Ne)olimpijski Peking; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solist; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 12. avgusta 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 2.50 najnižje -46 cm, ob 9.35 najvišje 24 cm, ob 14.58 najnižje -4 cm, ob 120.30 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.19 najnižje -53 cm, ob 9.53 najvišje 30 cm, ob 15.25 najnižje -9 cm, ob 21.03 najvišje 38 cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica 4 b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO O AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si BOLIVIJA - Protisloven izid nedeljskega referenduma Morales dobil zaupnico, opozicijski guvernerji prav tako Bolivijski predsednik Evo Morales LA PAZ - Bolivijski predsednik Evo Morales je prestal referendum o razrešitvi, kažejo prvi neuradni izidi, saj ga je podprlo več kot 63 odstotkov Boli-vijcev. Na nedeljskem referendumu so odločali tudi o odpoklicu osmih od devetih guvernerjev, ki niso naklonjeni Moralesovi politiki, vendar je tudi večina njih dobila zaupnico. Referendum je sklical predsednik Morales in je pomenil predvsem poskus, da si podvrže opozicijske guvernerje, ki kljubujejo njegovim levičarskim reformam in zahtevajo avtonomijo od nje- gove vlade. Spor med predsednikom in guvernerji je namreč onemogočil Mo-ralesova prizadevanja za uveljavitev socialističnega modela države po vzoru Venezuele. Morales je po poročanju tujih tiskovnih agencij po zmagi na referendumu že napovedal, da bo nadaljeval z izvajanjem socialnih reform. "Bolivijski narod je s svojimi glasovi izrazil podporo spremembam," je v La Pazu dejal Morales, ki se zavzema za nacionalizacijo naravnih virov in nekaterih podjetij, poroča ameriška tiskovna agencija AP. ansa Kot kažejo prvi rezultati, je sicer zaupanje dobilo tudi več Moralesovih nasprotnikov. Odstavljena naj bi bila le dva guvernerja, medtem ko naj bi ostali še vedno uživali zadostno podporo volivcev. Tako naj bi "preživeli" vsi štirje guvernerji, ki vodijo bolj razvit vzhod države, poroča AP. To bi utegnilo še dodatno zaplesti razmere v državi. Tako Morales kot opozicijski guvernerji, ki so dobili zaupanje, se namreč lahko zdaj sklicujejo na jasen mandat, ki so jim ga zaupali državljani. (STA) ŠPANIJA - Manifest za skupni jezik 2m v v« •• Španščina v svoji domovini ogrožena? MADRID - Španščina je morda eden najbolj govorjenih jezikov sveta, vendar pa obstaja bojazen, da je Cervantesova lingva franka ogrožena prav v Španiji. Skupina pisateljev in intelektualcev je ob podpori znanih imen, kot sta operna diva Montserrat Caballe in vratar nogometnega kluba Real Madrid Iker Casillas, izdala "manifest za skupni jezik", s katerim bi kastiljščina ohranila svojo pomembnost pred ostalimi popularnimi regionalnimi jeziki. Manifest je od junija, ko ga je objavil desno usmerjeni dnevnik El Mundo, podpisalo že 135.000 ljudi. Namen manifesta, ki je nastal pod peresom avtorjev, kot so perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, španski filozof Fernando Savater in še 20 drugih, je spodbuditi Madrid, da ubrani pravico do uporabe ka-stiljščine kjerkoli v Španiji. Madridska socialistična vlada pa je pri ukrepih previdna. Jezikovna politika je v Španiji občutljiva tema že od časa, ko so bili regionalni jeziki v Španiji pod diktaturo generala Franca (1936 - 1975) zatrti. "V zadnjih letih se pojavlja vse več razlogov, zaradi katerih smo lahko zaskrbljeni nad situacijo kastiljskega jezika," je zapisano v manifestu. Eden drznejših primerov je načrt na Ma-jorki, kjer naj bi s pomočjo "jezikovne policije" v restavracijah popularne turistične destinacije uvedli regionalni jezik - katalonščino. Kastiljščina, ki je svoje ime dobila po osrednji regiji v Španiji, je uradni jezik države s 46 milijoni prebivalcev, po svetu pa jo govori še 400 do 600 milijonov ljudi, največ v ne- kdanjih kolonijah v Latinski Ameriki. Poleg kastiljščine približno četrtina vseh Špancev govori tudi enega izmed treh souradnih regionalnih jezikov - katalonščino, baskovščino ali galicijščino. Vendar pa dvojezičnosti ne upoštevajo v vseh regijah. V Baski-ji, kjer je bilo zaradi separatističnih zahtev prelite že veliko krvi, želi baskovska vlada v javnih šolah uvesti poučevanje pretežno v baskovščini in zmanjšati število ur v španskem jeziku na 3 ure tedensko. Na severovzhodu imajo ponosni Katalonci tak sistem v veljavi že 20 let. Tako v Galiciji kot v Baskiji so prometni znaki ponekod napisani le v ba-skovščini ali galicijščini, ki je podobna portugalščini. Neupoštevanje dvojezičnosti negativno vpliva na enotnost naroda, krši ustavno pravico do uporabe "uradnega" jezika in otežuje življenje tako domačim kot tujim turistom, ki znajo le kastiljsko, menijo zagovorniki manifesta. Poleg tega pa neupoštevanje krši tudi temeljno pravico do izobraževanja v jeziku lastne države, zato se nezadovoljni starši že povezujejo in zahtevajo pravico do izobraževanja svojih otrok v španščini. Po drugi strani pa se zagovorniki regionalnih jezikov izgovarjajo na dejstvo, da na ta način želijo le preprečiti izgubo regionalnih jezikov in s prstom kažejo na Katalonijo, kjer študentje pri pisanju testov na državni ravni dosegajo boljše rezultate, če teste rešijo v španskem jeziku, in to kljub 20-letnemu poučevanju v ka-talonščini. (STA)