4Jk J, t
Leto XXIII., št. 11
Ljubljana, petek IS. januarja 1943-XXI
Cena cent. 80
UpravniSrvo LiuDImim Pucuniievs ul»ca J.
Tele»«w> it M-22 11-23 31-24 Inseratni oddelek Liuhliana Pucciniieva ulica S - Ieleton »« 23 31-26 ►'cdruinica Novo mesto: Liublianslta cesta 42 fafum ta Lmhlianskr pokra nnr on poStno-čekovnem zavodu * V '49. a »tak kraie Italiir Ser»i7in (<<nti (>>rt Post Nr 11-3118
I2K1JLCNO iAMC^lVtl a osUst u Kj.
Italne id inozemstva ma Oriione Puhblicita iralian* V A MILANO
llb i |l » i a k dan razen ponedelfka Narofnio« oub <n e » e ( n o I« 18.—, aa inozemstvo vkhučno » »Ponedeiiskim Io« trum« Lu 36.30
U f e d o i J i v o Ljublpna. Huccmneva ulica tiev 3. telefon itev 31-22 31-23 11-24
R o k u p i > ' »t nt > i a < a )o
CONChSalONARlA fcSt.llSIVA pet la pub-
blirua di provenienza italiana ad estera Unione Pubbljciti lialiana S A Mil ANO
Nuovi successi delPaviazione de!l'Asse
16 velivoli nemici distrutti — Intensi bambardamenta di atfrezzature portnali di AJgeri e di Bona — Vlvace atti-
vita delTaviazIone in Libia
H Qnartier Generale delle Forze Armate comunica in data dl 14 gennaio 1943-XX1 11 seguente bollettino dl guerra n. 964;
Le opposte aviazionl, quantunque ostaco-late da tempeste dl sabbia, sono state len molto attive In Libia.
In frequenti duelli 11 appareeohl nemlei venivano abbattuti dal oacdatori delPAnse di cul cinque dagll Itaiiani e sei dai te-desohi.
II nostro 4° stormo da caccia enneorrev* a tali successi, cllstruggendo dne quadri motor! o portando eosl a oinqueeento le sue vittorie.
Tre altri velivoli preHpitavano sotto H tir o di batterie contro-aeree nostre e ger-mtaniche.
IZJALOVLJENI SOVJETSKI NAPA
Tako na zapadnem Kavkazu kakor ob Dona In jnžnovzhodno od Ver3'
neža so bili odbiti vsi sovjetski napadi
Bombardamcnti aerel nemici di loealltA abitata hanno causato perdite fra le popo-lazioni loeali. dan nI non gravi.
Sul fronte tunisino sono faliti ripetutl attacchl condotti daU'avversario con appog- | gio di reparti blindati. Dlversi carrl arinati risultano dlstrutti.
f
Nostre formazlonl aeree hanno agito in ! suceessive ondate su colonne (11 truppe e I concentramenti di autoniezzi, di questi una j drema veniva ineenriiata. Anche le attrez- j zature portuali di Algeri e di Bona sono j state intensamente bomhardate.
fi rlontrato alla sua base un apparecchio segnnloto mancante dal bollettino del giorno 12.
Novi uspem esnega letalstva
16 sovražnih letal uničen'fi — Močno bombardiranje pristaniških naprav v Aižru in Boni — živahna delovanje
letalstva v Libiji
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil
je objavil 14. januarja naslednje 964. vojno poročilo:
Letalstvo obeh strank je bilo včeraj v Libiji navzlic peščenim viharjem zelo aktivno.
V ponovnih dvob jih so lovci Osi »e. sircilli 11 sovražnih letal in sicer 5 italijanski. 6 pa nemški lovci.
Naša Četrta jata lovcev »e prispevala k tem uspehom s tem. da je uničila dve štiri-motornl letali ln dosegla s tem svojo 509. zmago.
Tri nadaljnja letala »♦> treščila na tla, zadeta od naš h ln nemških protiletalskih
bater j.
Sovražna letalska bombardiranja nekoga naseljenega kraja so povzročila žrtve med domačim prebivalstvom, škoda pa ni težka.
Na tuniškem bojišču so se Izjaloviti ponovni napadi sovražnika, k« so b il podprti z okloonimj iddelki. Več tankov je bilo uničenih.
Naše letalske skupine so v zaporednih valovih obstreFevale kolone čet In zbira-I'gča avtomobilskih vozil; kakih 10 motornih vozil je bilo zažganih. Tudi pristaniške
naprave v Alžlrju In v Boni so bile mečno bombardirane.
Na oporišče se je vrnilo letalo, ki smo ga v poročilu z dne 12. t. m. označili kot izgubljeno.
Veleposlanik Leqtuo umrl
Rim. 13. jan s. V Runu ie umrl italijanski veleposlanik v Madridu Eksc F rane ose o Lcqu'o pl. Astaha. Bul ie rojen v Runu 2 apriila 1892 ter se |e v prv- svetovni volti: bori kot pn /sit ovol jec v č nu opni"'>kega poročnika. Odlikovan le bil z bronasto k;»lajno za voja.sko hrabrost in s križem zn zasluge.
Novi italijanski poslanik v Kodanju
Kodanj, 13. jan. s. Novi italijanski poslanik v Kolanju, marki Diana, ki je na tem mestu zamenjal ministra Sapuppoja. je da-neo prispel v Kodanj. kjer so ga na kolodvoru sprejeli uslužbenci italijanskega poslaništva, nemški poslanik in italijanska zajednica.
Zapletljaji v Francoski severni Afriki
Nasprotstva med pristaši Girauda, De Gauila in Američani čim dalje foaSj naraščajo
Tanger, 13. jan. s. Zdi se, da postaja politični položaj v Francoski severni Afriki ve ;nc bolj zapleten. Na odredbo pomočnika visokega komisarja generala Bergereda je bilo aretiranih zopet mnogo ljudi v zvezi z umorom admirala Dailana. Uradni zastopnik zavezniškega glavnega stana je izjavil, da je treba sedaj molčati in obvarovati nepristranost v preiskavi, ter je ob_ ljubil, da bo v nekaj dneh objavljena obsežnejša izjava, ko bo položaj razčiščen. Pojasnil je nadalje, da so generalu Berge-redu poverjene vse p litične in vo.,aške preiskave v zaledju. Očitno je, da je preiskav mnogo, to'.a s preiskavami, aretacijami in razpravami z vsemi njihovimi posledicami se položaj ne bo tako hitro razčistil.
Stockholm, 13. jan. s. Londonski listi opisujejo po dobljenih smernicah politični položaj v Francoski severni Afriki kot zelo zamotan. *Daily Mail« piše n pr. da so v Londonu upravičeno vznemirjeni, ker se v Maroku in francoskem Alžiiu s popolnim pooblastilom generala Ei:.enhowra izvaja politika preganjanja degolistov, ki jih smatrajo Giiaudovi pripadn.ki za izdajalce. Zaradi številnih aretacij na odredbo generala Girauda so se zelo vznemirili legolistični krogi v Londonu. Dopisnik nekega londonskega lista v Tangerju poroča, da v vsem Maroku sovražijo degoliste ln njihove an gleške prijatelje in da tudi Američani ne uživajo simpatij. »News Chromcle« objavlja dolg članek na uvodnem mestu, v katerem jsatrjuje, da je politični položaj v severni Afriki še bolj temen kakor vojaški. Ni go-
tovo, piše list, da Anglija bi Amerika delata na tem področju v popolnem sklaiu. Zmeda narašča zarad »zredno stroge cenzure, ki jo je uvedel Eisenhower in ki je neopravičljiva. Zaradi take cenzure krožijo v Alžiru najbolj vznemirljive in nasprotu. joče si vesti. Zelo verjetno je, da se bo to stanje še poslabšalo.
Odpor Maro<sa»3v proti ameriškim akupatorjsm
Tanger, 13. jan. s- Amerišk' poizkus ustanoviti v francoskem Maroku vojsko z Maročani, ne otežkočajo samo sovražna čustva prebivalstva, temveč tudi cdločna opozicija sultana in paše E1 Glaonija, tolmača velje debele, ki noče dati svojega krvnega davka za stvar Anglosasov, tesno povezano z židovskim' interesi. Obvezni nabori so sedaj omejeni na ljudi franc:ske narodnosti. Brez razlike na raso ali vero se sprejemajo vsi, k; se javijo v presto-voljni afriški zbor, toda le malo so nabral' izvržencev, ki s: prišli v Maroko z r3znih strani sveta. Zdi se. da so severni Američan določil' nekega svojega oficirja, da opravl.a zvezno s'užbo med njimi in sultanom. To bi kazalo, da 'icče vvashingtonska vlada še naprej ignorirati obstoj pogodbe o protektoratu iz 1. 1912. Berberska plemena >z Magreba se organizirajo, kaker se zd', da bi se dejansko uprla okupatorjem in pr čela gverilsko vojno, ki zadaja znatno škod;j oskrbovanju severnoameriških posadk z orežjem v gorskih predelih. V številnih spepad h so se Arabci nedavno polastili vel kih količin orožja in streliva.
Čilski odpor proti nasilstvu Zedlnjenih držav
Sant?ago, 13 jan s. Ves tisk objavlja z velikimi nas'ovi manifest bivšega predsednika Alessa^dria proti prekinitvi odnosov republike Cile s silam; trojnega pakta. Alessandri zatrjuje, da se je po dolgem premišljevanju prepričal, da bi slavna preteklost republ;ke Čile ter njena sedanjost in njena bodočr^st trpele z prekinitvijo odnosov. Omenja sklep senata z dne 2. junija 1942, ko je vlada izjav:la, da bo ostala zvesta svojim obljubam kontinentalne vzajemnosti ter ojačila svojo politiko budnosti in zatiranja delovanja, ki škoduje ameriškim državam. Samo nasprotniki b lahko z dejanjem, ki bi zadelo Cile, spremenili sedanjo mednarodno pozicijo republike Ta program vlade se uresn čuje Ni se dogodilo med tem ničesar kar je bilo predvideno v tej izjavi, kakor n. pr napad na čilsko mornarico, na Panamski kanal ali na obale Pacifika južno od Paname. Ni dopustno, da bi se odnos; prek nili zaradi gospodarski in političnih pritiskov Zedlnjenih držav, ker je to v nasprotju s stvarnostjo in z nače'i- proglašenimi z atlantsko Tstino SiMenje. na kateregn se namigava, ne obstaja in če bi obstajalo,
bi se mu morali zoperstaviti v obrambo naše suverenosti.
Bivši predsednik zaključuje: »Prijatelji Zedinjenih držav bomo, toda vazal ne. Sam predsednik Rios je zatrdil, da bi prekinitev odno?ov pomenila vojno. Ali smo pripravljeni na to bolečo morebitnost? Ali imamo neobhodno potrebna sredstva za obrambo? Zakaj b narodu nalaeali strašne žrtve v0jne? Ali ne bi bilo pametno, da bi predsednik republike pred tako pomembno od očitvijo vprašal javno mnenje za svet? Čutim moralno odgovornost, da sem prispeval k zmagi sedanjega predsednika. Zaradi tega bi rad, da bi pred-sedn k Rios razpisal plebiscit, s katerim bi svoje mnenje izrazili vsi moški in žen?ke v republiki, kajti vsi Cilci bi bili prizadet . Potrebno je nadalje spomniti se na zgodovinske vezi. ki nas druž jo z argentinsKo repubMko. V tako odločilni uri za kontinent moramo vedno bolj utrjevati vzajemnost s prijateljsko Argentino, kalti sicer bi nastale rapfke. kaferh pohod e b: nam ne odnustile niti sedanje niti bodeče generacije.
Tz Hitlerjevega glavnega stana, 14. jan. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Po hudih izgubah, ki jih je sovražnik utrpel včeraj, je danes izvedel na zapadnem Kavkazu samo posamezne napade brez zveze, ki s0 bilj vsi zavrnjeni.
Med Kavkazom in D«nom ter na področju 0b Donu so se izJalovi'1 ponovni sovjetski napadi ob izirubj 26 oklopnih voz. Na področju Stalinurada so nemške čete zavrnile močne pehotne in oklopne napade v junašk0 težkih borbah. Letalstvo je posegalo na tež:šč'h v bofe na kopnem.
Sovražni napadi jugovzhodno od Voro-neža proti nemškim in madžarskim četam so se izjalovili.
Borbe jugovzhodno od Ilmenskega jezera in na področju Ladoškega jezera trajajo dalje.
V	Libiji c0 nemšk; »n Italijanski lovci pri dveh nemških izgubah sestrelili 11 letal, protiletalsko topništvo pa še tri letala.
Ponovni sunki sovražn'h sil v Tunisu so bili zavrnjeni. Oddelki nemškeara in italijanskega letalstva s0 razkropili kolone 7.a dov^z in zbiraPšča sovražnih čet. Tudi na letalskih oporiščih so bila povzročena znatna opustošenja.
Pri dnevnih poletih ang'e§kih letalskih oddelkov nad zasedenim zapadn'm ozem-l.ifm je bilo sestreljeni 5, na področju Severnega m0rja pa dve sovražni letali.
V	poznih večernih urah so angleška letala napadla zapadno Nemčijo, predvsem mesto Essen. Prrbiva'stvo je imelo izgube. Nastala je pretežno škoda na poslopji. Nočn; lovci 'n protiletalsko topništvo so sestrelMi 5 letal.
Nemška bohia leta'a so napad'a podnevi naprave na angleški jueovzhodni obali, ponoči pa mestno 'n Iadjedelniško področje Sunderlanda. Opaženi so bili obsežni polari.
Izjalovljeni sovjetski p^ktssi na finskem odseku
Helsinki, 13. jan s. Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah se je na fronti Karelske ož ne neka sovjetska stot-nija preko znmrzlega Finskega zaliva približala finskim postojankam Finska obramba je stotnijo odbila Stotnija se je umaknila pod zaščito obalnega topniStva. V vzhodnem od~eku Aunuške fronte je b:l v kali onemogočen poiskus sovjetskega iz-vidništva ob podpori metalcev bomb. V iužnem odseku fronte v vzhodni Kareliji ž;vahno streljanje obojestranske pehote. Majhni sovjetski oddelki so bili odbit: pred finskimi ovirami. Finsko letalstvo je
Gžatsl
vMpskva
SergaČ

'Jegorjevs
Murorn$__
YA
Kanaš ^Oj^s^v
4/1,	{jt^lTemmkov
Ranenburg
o J'
(Penza^
KuznecU
!Uljanoysk_ Meiekes
ropolj
^^Kujbišev
(Sainara)
Jre!	Je^moiV^^^ Ceembar )
\ , r^3^e,SV,vnr^b^VGriaz. - f	r><r--p^/^Vo'«/ Pugafevsu
Dimilrovsk ( /Kolpnij jt\ ,, / Mnrrtnvol~\,, i XRtiščevo/p^rovsk^ .jT*
X ju/ LiŠ!?7 / %/ljr f , \ \ y Atkarsk tm>^«Viarkštadt
M.J/ /mkor\\9KoqaTAnka .-^or.soglehsk ' ^^ st r oq 0 Ž i k Vi^-	0 0Pe r s ^ \je[a H^^0!	f^Loozensk j
ttv X V Rosos	Vv^Be^ezovsk ^ TPaiasovKa
Kupjansk Miguhnskai^žSS<JUL ^olovo fjš Krasnograd ^ ) STarobjelsk \	Kleckaja"^ %^VVDubovka \

Milerovo eRusakov j-rv^
Kalarfe^'
Codin-4
Ur..
StalingradcanciTi)
vsVIadimirovka
Pavloora^ VorošilovgraB'®^ „• .	-y- »-g.™,™,«™
^&6rlovkaJ.^^!"ensk NižČirskajalf /^3reP,a ^^-^VeraBaskunča'
"/s
Kotelnikovo ®0bilnaia
Taganrog--JenoTaje^k^A
Zimovniki ^orgovoje	iambaj^^
^Kuš^skaja ^^^ .Rernontnojc	AsTrahani
fAzl^vSHO	f f	EHsTa a
50 ICO

EHsTa s " o lalkulj
z uspehom obstreljevalo s strojnicami sov- , jetsko letališče pr Uhtui ter zažgalo na : tleh 7 lahkih bombnikov, tipa »R-5«. Pet od teh je bilo popolnoma uničenih V borbah nad Maselkajo so finski lovci sestrelili sovjetski bombnik strmoglavec tipa »0-132« ter poškodoval; še neki Hurrican
Švicarski tisk o boljševiški nevarnosti
Lngano, 13. jan. s. V depisu, ki ga je Paul Gent zzon poslal listu »Corriere del Ticino« pod naslovom »Sovjeti v baltskih državah«, opisuje p sec vse preobrate v državnem udejstvovanju baltskih držav po izvajanju marksističnega evangelija, k! se je začelo po sovjetski za-sedbi. Po vsem, kar se je zgcd lc. se lahko sklepa samo to da nameravajo boljševiki presad ti na za-pad sovjetski sistem. Kar se je pripetilo v
Rigi. bi se pripetilo tudi v Mndr du. Bruslju. Bemu ln povsod, kamor bi ae bo!/e-viSki val zgrnil nad Evr. po. Tradic.je, šege *n navade, zakon , vere, ustave, vse b. ;e spremenilo jn utonilo v sovjetskem sistemu.
Ruska zlato
potni« v Aiseriln
Bukarešta. 13 jan. t,. Glede na vest, a je Amerika kupila od Sov,etske Rusije ".a 63 m lijonov do'arjev zlata, p še ru-nunski list »P runca Vreeni«, da bi med tako zvenim rusk m z'atom lahko našli tudi rumui_ ske zlato, kateremu se Rumuni niso odpovedali Last omenja roparsko zadržanje .sovjetske vlade, ki ni hotela n koli vrniti ru-munskj vladi kronsk h biserov in r;ze-v rumunske Narodne banke ter druge vred-n sti. ki so bile deponirane v zakladn c ih car stične Rudije med vojno 1. 1914—19 L3 in kj so b le tedaj ocenjene na 7 rnJijono/.
Etescu pri Hitlerju
Važni nemšfcOTumunski razgovori v Hitlerjevem glavnem stanu — Bratstvo v orožju da dosege popolne zmage
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 13 jan. s.
Hitler je 1. januarja sprejel v svojem glavnem stanu poglavarja rumunske države maršala Antonesca. Sestanka sta se ulele-žila nemški zunanji minister von Ribben-tropp in profesor Mihael Antonescu, podpredsednik rumunskega ministrskega sveta ki sta spremljala poglavarja rumunske države. Navzoči so bili na sestanku, ki je potekel v ozračju prijateljstva In bratstva v orožju obeh narodov ter prijateljstva, ki )t bilo dokazano v borbah, še marial Kiltel. šef glavnega stana, general Seitzler ln general Jodel ter minister za oboroieva.ije divizijski general Dobre, šef rumunskegs glavnpga stana in divizijski general Stefla Ti so se udeležili vojaških razgovovcv
Predmet razgovorov so bila vsa vpraša nja. ki se tičejo borbe obeh narodov Obnovljen je bil trden sklep nalaljevaM vojiio proti skupnemu sovražniku do po;>o.ne zmage. Ugotovljeno je bilo popolno soglasje glede vprašanj, ki se tičejo nadaljevanja
vojne na strateškem, vojaškem, portičnem in gospodarskem področju.
Dr. Funk, nemški minister za gospodarstvo, kakor tudi opolnomočeni minister Clodius. predsednik nemško-rumunske vlal-ne komisije, sta se v glavnem stanu udeležila gospodarskih razgovorov Ob priliki sestanka sta šef rumunske vlade maršal Antonescu in podpredsednik ministrskega sveta Mihael Antonescu obiskala nemškega zunanjega ministra von Ribbentroppa, s katerim sta imela zaključne razgovore.
Obisk maršala Antonesca v Hitlerjevem glavnem stanu je potekel v duhu prisrčnega sporazuma, ki obstoja med obema narodoma. Maršal Antonescu in prof. Mihael Antonescu so spremljali na potovanju divizijski generali Dobre. Stefla in Rozin, generalni tajnik finančnega ministrstva Raz-mirtsa. polkovnika Popp in D3viles, generalni direktor rumunskega gospodarskega ministrstva Andomide. rumunski vojaški ataše v Berlinb ln nemški poslanik v Bukarešti.
Anglija ne zaupa svojim zaveznikom
Rim, 13. jan. s. AngleSka revija >NIne-teenth Century« komentira politični pobožaj in piše, da b Amerka jn SovjetSka zveza, če bi izgubili vojno, prenehali obstojati kot veliki sili, vendar pa bi s' kasneje lahko pr d bili zopet svojo mofi in svoj ugled z energičnim in napornim delom. Za Angino je stvar č sto drugačna. Poražena Anglija bi za vedno prenehala biti velika sila in celc država, kajti njen imperij, od katerega je odvjsna, bi bil =a vedno poražen in razbit. Zarad" tega je vprašanje zmage ali por?, za za Anglijo bolj kakor za ostale za-vezn ke vprašanje življenja ali smrti. Zaradi tega mora Angl jo graditi sv jo zunanjo politiko na "zkuvtvenih načelih, čeprav b' bila Anglija v vejni s kakšno liberalno silo ln zaveznica kakšne neliberalne s'le, bi to popolnoma ustrezalo njeni zunanji politiki. V vsakem primeru bi morala bit' Angl ja vedno pripravljena bcjevatl se. ker je v nevarnosti obstoj otoka in prometnih zvez imperija ne glede na dejstvo, al' gre za zaveznika ali sovražnika Anglije. Ne zadošča torej, da v tej vojni zmaga Amerika ali Rusija. Angl ja zahteva usmerjevalno funkcijo tako v vodstvu vejne kakor pri preurejevan.,u sveta, ko se bo vojna končala. To ne vodi nujno do nepr'jatelj-stva s sedanjimi zavezniki, toda lahko smo prepričani, da Anglija ljubosumno čuva svoje nterese in svoje pravice tudi napram zaveznikom.
Bojazen pred nevarnostjo podmornic
Stockholm, 13. an. s. Londonski dop!snik »Dagens Nyheter« poroča, da v vojaških krogih v Londonu največ razpravljajo o podmorniški nevarnosti. Admiral Tvveelie predlaga v člaaiku, ki ga je objavil »Times«. kot poizkus preprečen-a podmorniške nevarnosti Osi uvedto brzlh konvojev z brzino najmanj 17 vozlov. Mornariški strokovnjaki opozarinio da je adm ralova misel v zvezi s skoraj nepremagljivimi tež-kočami. Potrebno bi bilo proizvajati brze tovorne ladje v množicah, kar je v sedanjem trenutku blazna stvar.
Pomanjkanje delovnih sil v Angliji
Stockholm, 15. jan. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da proučuje ves angleški tisk vprašanje delovne sile. »Evening Standard« piše n. pr., da je potreba po delovni sili v Angliji izredn velika In ena Izmed vojnih nalog, ki povzroča vedno več skrbi. Vsi mogoči ukrepi so bili nodvzetl. da bi se temu odpomoglo. Skrajne meje starosti za delavce so se pomaknile navzdol in navzgor, kljub temu pa vprašanje 6%s nI mogoče smatrati za reš nega, temveč postaja iz dneva v dan resnejše.
Kralj Gustav o žizZzhl nevtralnosti
Stockholm. 12. lan. s. Šved Jci kralj G> stav je ut\uril novo zasedanje piurlsim-nts ob navzočnosti vseh prncev in 6'anov vlade Skup« ni je podrobno in o!""rno p> ročal o sedanjem položaju V kronske n govoru predvsem ugotavlja da se je svetovni položaj v zadnjem časv r.fuLiije zaostril vendar bo Švedska še na da'j t ohr.v ni.la svojo nevtralnost in vz.držcvaia pavja-toljske odnose z vsemi. Dokler bo traja'a vojna, moramo računati z nevarnost o .n prav zarad^ tega sem z vlado odred:! n:si se ojači obramba in voja/ka priprava na o države v prihodnjem času. je izjavil kna. j. Danes hočem posvariti naš nanod, da naj bo previden do skrajno«! glede na to. kac sc goaori Ln pi^e. Onemogoči naj se zbuji^ nje dvomov v tujmi giede na:«e nevtra.lnoE.t-ne politike. Jaz n moja vlada smo še vedro odločeni obdržal državo iz\cn vojne.
V nadaljnjem se pozivajo \so k narodni slogii. Nismo pozabili niko<l s%o;C dolžnosti do ostalih narodov, sedaj in v bod.očno&t* smo pripravljeni do meid možnost, ptiiiia^ ga ti tistim, k5 trpijo zaradi vojne Glede vpraranja prehrane je vladar ugotovil da je Wla žetev dobra vendir je d*Kla.l. d* položaj še vedno zbuja sikrbi n se težav« lahko premagajo samo z dobro upravo n delom.
Msžnost nemške invazije v Anglijo
Lizbona, 13. jan. s. Sef teritorijadne oV
ra- ne lon^.onsKega področja je izjavil r nekem razgovoru, da se je po Dunkerqu ru toij Kak.i kdaj bati poizkusov sovražno Invnr <«» v a nor« o a k- re sovrržn k izkr :a na angleških obalah, je dejal, ga naša t«-i . .. .oia.ubi ne bo mosrla - nia ustaviti. Tedaj bo potrebno sodelovanje cl_ vilistov za ojačenje obrambe. Naša teritorija ln i obramba se že dela in se p in. a v 'a ro rnčeiu ^a se nemška invaz!ja lahko pripeti v L 1943. 01rej eno je bilo. naj se va tisoče civilistov udeleži vaj in se Izvežha, da se bodo znali boriti tako, kakor se je zgodilo v Stalingrsdu.
Snežni meteži v Rttirurjfi
Bukarešta, 13. jan. s. V a dnjih dneh jo stalno snežilo v vsej Rumuniji kakor že pol stoletja ne prej. Dva dni so bile prekinj ne vse prometne zveze- V Bukareš i so šolske počitnice podaljšane do 14 ianuar a. Iz Iz-maila poročajo, da se je med viharjem neka '?d"o 7. riel"vci ki so se vr^ča'; 7 dpla pn^-vrni'a v nekem kanalu vzdolž Donave. Vsi delavci so utonili.
(NSERIRAJTE V nJUTRU"!
Poprava Javnih zaklonišč
priučena na sestanku pod predsedstvom Visokega
komisarja
Ljubljana, 14. januarja Včeraj ob 16. popoldne je Visoki komisar v vladni palači predsedoval sestanku, ki so mu prisostvovali viceprefekt dr. David, Kvestor dr. Ravelli, podžupan dr. Tranchi. da, nadzornik za tehniško službo inž. Fari-na, nadzornik za protiletalsko zaščito polkovnik Tombolan, predsednik Pokrajinske zveze industrijalec g. Heinricher, dr. Gra-selli od občine in drugi uradniki Visokega komisarijata. Na sestanku so proučevali stanje javnih
zaklonišč v zvezi z njihovo takojšnjo popravo. Visoki komisar je dal navodila za tikojšnjo popravo že obstoječih javnih zaklonišč, nadalje glede ureditve prostorov zs javna zaklonišča, ki so primerni v ta ramen, ter za gralnjo drugih javnih zaklonišč v našem mestu. Razen tega je odredil popravo zaklonišč v gledališčih in javnih gledaliških dvoranah, v podjetjih in tovarnah, v šolah in konviktih ter v državni upravi in drugih uradih, ki so od nje odvisni.
Obsežno delo ljubljanskega
mestnega preskrbovalnega urada
Sestanek novega cbcinskega preskrbovalnega odbora pad predsedstvain župana Rupnika
Te dni je ljubljanski župan general Rup-nik sklical novi občinski preskrbovalni odbor, ki ga je na njegov predlog imenova] Visoki komisar. Ta odbor tvorijo naslednji člani: polkovnik v pok. Viktor Andrejka kavarnar Maksimilijan Dolničar, odvetnik dr. Jos'p Hacin, Avgust Jenko, računski svetnik Josip Krek, primarij dr. Valentin Meršol in prof. Franc Sič.
Zupan je pozdravil odbor in dal navodila za delo, ki se naj izvrši in ki je vepkega pomena za prebivalstvo. Živo se je zahvalil pri tem Visokemu komisarju za njegovo vneto skrb, ki jo posveča vsem prehran-benim vprašanjem Ko je opisal sedanji položaj ter vprašanja, ki kot posledica položaja nastajajo v preskrbi, je župan pozval k delavnosti in skrbnemu sodelovanju, da bi naloge, ki so odboru zaupane, bile čim prej in čim ugodneje rešene v korist prebivalstvu in mestu.
General je nato hvaležno omenil vse one, ki so že pomagali pri preskrbi, pri dobavah in pri nadzorstvu cen, ter je posebno pohvalno omenil delo osebja živilskega urada, naglašujoč, da je v tem uradu našlo znatno število brezposelnih svojo zaposlitev.
Načelnik občinskega prehranbenega urada dr. Ivo Freljh je nato podal obširno poročilo o izvršenem delu ter opisal odboru organizacijo urada, Ivi je razdeljen v naslednje odseke in pododseke:
1.	Blagovni odsek, ki prevzema vse blago, likvidira račune dobav in nadzoruje skladišča.
2.	Odsek za razdeljevanje živilskih nakaznic napiše vsak mesec vse živilske nakaznice in jih dostavi na dom. Pri pisanju živilskih nakaznic se osebje poslužuje kartoteke družinskih glavarjev, ki je urejena po abecednem redu vseh ulic v občini. Zaradi evidence in kontrole ima urad tudi še posebno kartoteko vseh ljubljanskih potrošnikov. Pri vsakem potrošniku je vpisano, če je morda pridelovalec, če ima morda zalogo racioniranih živil, če ima molzno kravo ali če se je s klanjem prašiča založil z mastjo.
3.	Oblačilni odsek vodi vse posle v zvesd z osebnimi oblačilnimi nakaznicami, kakor tudi s posebnimi nabavnimi nakaznicami za blago novoporočencev in novorojen- «;v.
4.	Bolniški odsek deli bolnikom posebna nakazila na podlagi bolniških spričeval, ki jih potrjuje mestni fizjkat ali pokrajinski zdravnik.
5.	Odsek za kurivo upravlja vse posle
zlasti pri preskrbi z drvmi
6.	Računovodstvo tvorijo likvidatura, blagajna in knjigovodstvo.
7.	Pod odsek za nakazovanje blaga gostinskim obratom deli tem obratom nakazila za nabavo racioniranih predmetov po predložitvi ustrezajočega števila odrezkov živilskih nakaznic.
8.	Pododsek za posebna nakazila deli posebne dodatke k osnovnim živilskim nakaznicam raznim zavodom, šolskim kuhinjam, organom javne varnc-sti, finančni straži, milici za državno varnost, konzulatom, poklicnim gasilcem, krvodajalcem itd
9.	Pododsek za meso daje upravičencem posebne mesarske knjižice, da dobe meso pri mesarjih.
10.	Pododsek za petrolej del! petrolej upravičencem, ki se izkažejo s potrdilom mestne elektrarne, da nimajo električne razsvetljavo.
Dne 16. decembra je Prevod prevzel vsa skladišča racioniranih živil in z njimi tudi odsek za nakzovanje moke. riža in testenin ter odsek za nakazovanje maščob, sladkorja, mila in drugih racioniranih živil. Na ta način so ostala mestnemu pre-skrbovalnemu uradu samo skladišča za drva.
Urad ima tudi svoj protokol in svojo regMraturo.
Mestni preskrbovalni urad nastopa kot preskrbcvalno oblastvo I. stopnje, obenem pa na drugi strani tudi kot trgovsko podjetje. Ta urad se sam vzdržuje, ker plačuje občina samo pragmatično uslužben-stvo in daje nekatere prostore, razsvetljavo, kurjavo in navadno pisarniške potrebščine.
Urad zaposluje 33 pragmatičnih uslužbencev, 102 začasna uslužbenca in 19 začasnih delavcev. Teh 154 uslužbencev pa opravlja intenzivno delo, ki je razvidno iz naslednjih podatkov:
Mestni preskrbovalni urad je lani pro-tokoliral 24.430 spisov. V tej dobi je bilo napisanih in na dom dostavljenih 1,140.409 osnovnih živilskih nakaznic.
Nakaznic za dodatke ročnim delavcem je bilo 137.597. za težke delavce 77.024 in za najtežje delavce 536.
Sladkor za otroke so upravičenci dobili na 125.558 nakaznic. Odrezkov A je bilo 3695, odrezkov B 6505 in odrezkov C za mladino je bilo razdeljenih 11.997, poleg vseh teh nakaznic pa še 80.816 nakaznic za krompir.
Za čas od 1. novembra 1942 do 31. decembra 1943 je urad razdelil še 82.977 oblačilnih nakaznic. 3060 nakazil za zavode, 4963 posebnih nakazil, 3225 nakaznic za petrolej, 15.170 tiskanih nakaznic za kurivo. 1205 nakazil za kurivo, 16.907 nakazil za boln'ke. 2575 nakazil za meso.
Pri nadrobni prodaji drv in premoga v pomladanskih in poletnih mesecih je bilo razdd jenih 11.706 nakaznic za drva, a pri nadrobni prodaj- premoga je urad razdelil 12.172 nakaznic.
Blagovni promet izkazuje velikanske številke in dosega vrednost 45 milijonov lir:
Pri vsem tem se je vodstvo z uslužben-stvom, kolikor je bilo največ mogoče, trudilo, da olajša in čim najbolj skrči težave in nevšečnosti, ki so zvezane z razdeljevanjem racioniranega blaga. Trudilo se je da bi konzumenti dobili živilske nakaznice vsaj že zadnjega v mesecu; prav tako s: je pa prizadevalo, da so bili trgovci založeni z racioniranimi živili vsaj že prvega v mesecu. Če temu ni bilo tako, največkrat ni bila krivda v mestnem preskrbo-valnem uradu. Tehnična stran razdeljevanja živilskih nakaznic se večkrat spreminja. večkrat so se spremenili tudi upravičenci. posamezni obroki, vrste živilskih nakaznic itd. Vse to je bilo treba takoj spraviti v red, navadno zadnje dni meseca Neštetokrat je bilo treba napeti res vse sile ter delati dolgo čez uradne ure, da je bilo delo opravljeno o pravem času. Dost; je morda takih, ki tega ne vedo ali nočejo vedeti ter uslužbensitvo mestnega preskr-bovalnega urada dolže malomarnosti prav po krivem. Uvideven in razsoden človek bo gotovo smatral za upravičljivo, če se med več kot poldrugim milijonom živilskih nakaznic pripeti nekaj pomot, navedene suhe številke pa lahko prepričajo prebivalstvo, kako ogromno delo mora zmagovati mestni preskrbovalni urad. Zato naj se občinstvo nikar ne razburja in po krivem vestnemu in večkrat preobremenjenemu uslužbenstvu ne očita malomarnosti zaradi redkih pomot.
Odkar je Prevod prevzel razdeljevanje živil in skladišča, bo mestni preskrbovalni urad predvsem skrbel, da bodo o pravem času dostavljene vse nakaznice ter bodo vsi upravičenci dobili tudi dosti drv, za kar gre zasluga gozdni milicL
Poročevalec je nato podal pojasnila o razdeljevanju krompirja, mesa in mleka ter opisal ukrepe, ki so v teku. in naveael potrebne količine. Poročilo dr. Freliha Je bilo odobreno in je odbor izrekel nJemu in njegovim sodelavcem priznanje za njihovo delo m za dosežene uspehe.
Po posameznih točkah poročila so nato govorili polkovnik Andrejka, dr. Meršol, g. Dolničar in prof. Sič, nakar je župan zaključil razpravo ter dal nalog za takojšnjo razdelitev drv, poudarjajoč da je treba predvsem upoštevati potrebe dobrodelnih zavodov.
Zahvala Nj. Vel. Kraljice in Cesarice
Na vdane čestitke, ki jih je Visoki komisar odposlal o priliki rojstnega dne NJ. Vel. Kraljice in Cesarice, je Visoki komisar prejel naslednji brzojavni odgovor:
Vam in prebivalstvu najlepša zahvala Nj. Vel. Kraljice in Cesarice za uljudne častitke, kj jih je Nj. Veličanstvo z veseljem sprejelo.
Častna dama markiza Rina Leonarditi d i Viilacortese.
Gospodarstvo
Olajšanje trošariicsfce obremenitve za najvažnejše življenjske potrebščine
Befana gasilcev
Povodom Befane je bila simpatična prireditev tudi na sedežu gasilcev, kjer so bila razdeljena darila in se je prisotnim razložil pomen prireditve. Prireditvi so prisostvovali predsednik upravnega sveta Podprefckt comm. David in druge osebnosti.
Velikodušen dar
za podporni sklad
Delniška družba »Satumus« je prispevala k pomožnemu delovanju podpornega sklada ter je poslala Eksc. Visokemu komisarju znesek 15.000 lir. Visoki komisar se je za dar zahvalil.
Sklicanje slovenskih dijakov
Tisi*ovni urad Zveze fašijev objavlja:
Vsi oni dijaki, ki so vpisani v ljubljanski vseučiliškj organizaciji, naj se zbero dne 20. januarja ob 11. uri v dvorani vseučili-ške knjižnice, da prisostvujejo važnemu sestanku.
Dijaki morajo predložiti ob vstopu devno vabilo in izkaznico organizacije.
O odsotnosti se bo vodila evidenca.
Radio Ljubljana
PETEK. 15. JANUARJA 1943-XXI 7.30: Pesmi :n nape vi. 8.00. Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plošče 12.30: Paročiila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00. Napoved časa; poročila v italijanščini. 1308: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih siil v slovenščina. 13.10: Koncert radijskega orkestra, veni' dlirigent D M. Sijanec. Glasba za godalni orkester. 13.45: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Orkester Cetra vod5 dirigent Barznzza. 14.50: S mtonična giasba. 15: Poročila v slovenščini 17.00: Napoved časa; poročila v itailrjanščini. 1715: Pit m/s iz Madžarske. 19.00: »Govorimo taJiiansko«. poučuje prof. dr. Stanko Leben 19 K): Poročila v slovenščini. 19.45: Polke -n mazurke 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.15: Komentar dnevnih dogodkov v
Preteklo soboto smo poročali, da se po izvršni reformi davka na poslovni promet in ukinjenju luksuznega davka pripravljajo znatne olajšave z odpravo mnogih mestnih trošarin za potrošne predmete, kar bo prineslo razbremenitev zlasti revnejšim slojem prebivalstva pri nakupu vsakdanjih življenjskih potrebščin. Naša javnost je prizadevanje Visokega komisarja za olajšanje življenjskih pogojev prebivalstva sprejela z velikim odobravanjem. Znižanje trošarinskega ln uvoznin-skega bremena je Visoki komisar odredil za ono blago, ki ga je treba smatrati za blago vsakdanje potrebe in kjer visoke cene najbolj vplivajo na splošni nivo cen. Z ukrepi, ki se pripravljajo, bo izvršena popolna preosnova sistema trošarin in uvoznin. Kolikor bo pokazala praktična potreba, bo trošarinski in uvozninski sistem prilagoden režimu, ki sedaj velja v ostali Kraljevini . Tu velja načelo, da je treba čim bolj olajšati življenjske pogoje širokemu sloju prebivalstva, ki ima za življenje na razpolago le omejena sredstva. V nasprotju s položajem v ostali Kraljevini je bilo doslej v Ljubljani obdavčeno skoro vse blago, ki prihaja na trg. V italijanskih mestih pa je obremenitev blaga z občinskimi davščinami omejena na določene vrste blaga, predvsem na sveže in suho meso, alkoholne pijače, oveže in konzervirane ribe. na nekatere vrste slaščic, svetilni plin, električni tok, gradbeni material, pohištvo, parfumeriio, toaletna mila in kožuhovino, pri čemer je obremenitev z davkom urejena tako. da je olajšan nakup blaga siromašnejšim slojem.
Trošarinski sistem, ki je doslej veljal v Ljubljani, pa je dovoljeval obdavčenje prav vsega blaga, ki se troši v mestu, in se je naslanjal na pogrešno naziranje, da se obremenitev spričo majhne vsote, s katero se pri posameznem nakupu obremeni kupec, močno ne občuti, občina pa ima vendar precejšnje dohodke. Tako se je dndei obremenitev nanašala tudi na moko, testenine, riž, sladkor, olje in ma?!o, nadalje na sveže sadje, marmelado, so-čivje in zelenjavo, torej na predmete, ki predstavljajo znaten del življenjskih potrebščin najširših slojev prebivalstva. Celo
krompir, zelje in repo se pri uvozu V Ljubljano obremenjuje z davščino in je ta
vir dohodkov vrgel na leto občini četrt milijona lir. Sočivje in solato je obremenjevala občinska trošarina z zneskom 60 centesimov na kg. Trošarina se plačuje
tudi za koruzo, oves, otrobe, kostno moko, seno, slamo, tako da ni docela neupravičena trditev, da je v Ljubljani vse obdavčeno, kar prihaja na trg, razen dežja in
snega. Pa še to ne drži docela, kajti uvoz drv in premoga je obremenjen z letnim zneskom 600.000 lir. Če bi hoteli v seznamu navesti vse blago, ki je bilo doslej v Ljubljani obdavčeno, bi vseh predmetov v okviru tega članka sploh ne mogli navesti, medtem ko se da seznam blaga, ki je v ostali Kraljevini podvržen davku, navesti v nekaj vrstah.
Naziranje, da se ta davek pri nakupu ne občuti, je docela pogrešno, ker se pozna v proračunu vsakega gospodinstva, če ne unevno po ob koncu tedna ali meseca. Ce bi sešteli ves davek, ki ga prebivalstvo neposredno plača pri posameznih nakupih v teku enega meseca, potem bi dobili ob koncu meseca prav lepo vsoto, še večjo pa za vse leto. Z revizijo občinskih trošarin ln uvoznin se bo zmanjšala obremenitev prebivalstva Ljubljane za približno 4 in pol milijona lir. Za toiiko bo v letošnjem leiu olajšan proračun najširših plasti prebivalstva Ljubljane. Znesek 4 in pol milijona lir bo prišel v korist zlasti mnogcšteviin m družinam, ki morajo štediti z vsako liro in kjer je treba paziti tudi na centezime.
Seveda bo s tem na drugi strani odvzet ljubljanskemu proračunu dohodek v enaki višini. Ker pa je treba najti ravnovesje v ljubljanskem proračunu, bo revidiran tudi proračun v smislu največje štedljivostL Kolikor pa to ne bo izvedljivo glede na znatno vsoto izpadka dohodkov, bo razlika pokrita z neznatnim zvišanjem občinske doklade na neposredne davke, izvzemši i a zemljiški dajvek in zgradarino, kjer bo do-klada ostala nespremenjena v višini 60%. Povišek doklade, četudi ni znaten, pa ne bo obremenil siromašnejšega dela prebivalstva in tudi ne bo mogel vplivati na ceno blaga vsakdanje potrebe, kar je glavni namen reforme v smislu pripravljenih ukrepov.
Umetna tekstilna vlakna v Ameriki
Pred sedanjo vojno so se v ameriških strokovnih krogih le malo zanimali za prizadevanja Italije in Nemčije v pogledu samooskrbe s tekstilnimi surovinami, češ za Ameriko, ki ima tekstilnih surovin v izobilju, ne prihaja v poštev proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken. Predvsem so smatrali, da ne pride v poštev proizvodnja celulozne volne, saj Zedinjene države niso
Galhno. 21.05: Koncert orkestra, vodi dirigent D. M Sijanec. Oper-na glasba. 21.45: A. Nicotera: Pogovor a Slovenci (Prečkivanje.) 21.55: Orkester Cetra, vodri dirigent Barzizza 22 45: Ponočila v italijanščini.
^Ničesar niso razumeli"
Pod tem naslovom je objavila posled-
nja štev:lka Himmlerjevega glasila »Das | Schvvarze Korps« uvodnik ki se dotika raz_ ; nih božičnih in novoletnih poslanic in go- j vorov onkraj RokavSkega preliva in Atlan- ; tika, v kol-kor vsebujejo zgodovinske pri- j merjiave, zlasti med razvojem sedanje in j prejšnje'svetovne vojne. List piše med dru- j gim:
V bistvu so se vsi ti uradni in napol urad- i ni propagandisti dotaknili v svojih govorih j stare teze, ki pomeni sinteao vseh zvijač, | da se namreč tudi v tej vojni polit' čno in vojaško ponavlja vse, kar se je zgodilo že v svetovni vojn' 1914—18. Razlke, ki se epažajo da so brez večjega pomena. Tudi pred četrt stoletjem, tako se v glavnem glasi ta teza, je Nemčija zasedla pol Evrope. Tudi tedaj je izločila iz bojev močno velesilo, Rusijo, in se je približala življenjskim vozlom sovražne koalicije, v Franc'ji in na Bližnjem vzhodu, na vzhodu in na jugu. Tudi tedaj je njeno podmorniškio orožje potapljalo zavezniško brodiovje in tudj tedaj je lahko izkoriščala bogastva zasedenih dežel vendar pa nekega trenutka ni bila več sposobna prevzeti pobude ln je brez moči morala polagoma gledati, kako naraščajo nasprotne sile. Nasproti 1. 1918 pa je sedaj prednost v tem, da se porast Nemčiji nasprotnih sil to pot ni pojavil šele ob začetku četrtega leta, temveč že ob koncu tretjega. Epilog, ako se ne pripeti kaj nepričakovanega, bo torej moral biti enak onemu izza novembra 1918.
Vse to se zdi navidezno zelo blizu resnice in je nedvomno v veliki meri prispevalo k utvaram anglosaške politične romantike, stvarnost pa je resnično povsem drugačna.
S preložitvijo glavnega vojnega prizorišča pretj vzhodu so vse primerjave te vojne z vojno v letih 1914—18 izgubile ves svoj pomen. Dne 22. junija 1941 se jc začela nova vojna, ki jo je sicer tudi izzval Churchill, ki pa ni več vojna iz let 1914—18.
Stari možje od onkraj Rokavskega preliva so že od vsega začetka čutili potrebo, da se sklicujejo na leto 1917—18, da postavljajo primerjave in povsem samovoljne zaključke. Od časa do časa se ta igra ponavlja, čeprav vaakdo ve — in v prvi vrsti Churchill sam — da bi mogel samo čudež takšne vrste, kakor se je zgodil L, 1918, opravičiti takšne primerjave.
Vendar pa si vzlic temu v raznih božičnih in novoletnih izpovedih niso upali v scvražnem taboru izpovedati, da bo četrto leto te vojne tudi že leto zmage. Zakaj? Po logiki bi to morali trditi, kajti v prvi svetovni vojni je četrto leto pomenilo konec konflikta. Toda ne bo odveč, ako v zvezi s tem »jpozorimo, da je v prvi svetovni vojni Nemčija izgubila bitko že 1. 1917. V naslednjih desetih mesecih se je samo še borila v svojih smrtnih krčih. L. 1917 je ruska revolucija nudila Nemčiji možnost,
, mogle vnovčiti niti svojega pridelka bom-sdavenščini. 20.30: Operetno glasbo vod« da- j baža Bili so mnenja, da bo Evropa vedno rigent Galhno. 21.05: JConcert radijskega ' odvisna od dobav ameriškega bombaža,
saj so Zedinjene države v svetovni proizvodnji bombaža na prvem mestu. V proizvodnji volne pa so bile Zedinjene države pred vojno za Avstralijo takoj na drugem mestu (število ovac znaša v Zedinjenih državah okrog 55 milijonov glav ovac, to je polovico toliko kakor v Avstraliji).
V	teku sedanje vojne pa so morali tudi Američani spoznati velik pomen proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken. Bombaža imajo Zedinjene Iržave sicer dovolj, saj ie prej polovica pridelka šla na zunanja frži-šča, sedaj pa je izvoz malenkosten Poleg tega so imele ZedLvene države ob <zbiuh.j sedanje vojne še ogro ane stare zaic^ bombaža, ki ga je morala vlada odkupiti in vskladiščiti zaradi štabi! zacij- ^n.
V	naprotju z bombažem pa je bila oskrba Zedinjenih držav z ostalimi tekstilnimi surovinami že pred vojno nezadostna. Lastna proizvodnja volne ni vedno krila domače potrebe. Zadnja leta pa je v zvezi z oboroževanjem potrošnja še bolj narasla Nemški strokovni list j>Wirtschaftskurve«, ki izhaja v Frankfurtu, navaja, da so ameriški vojaški uradi samo za leto 1942. prijavili potrebo 320.000 ton volne, to je mnogo več kakor znaša domača proizvodnja, ki se ceni na okrog 210.000 ton. Pri tem pa ni všteta potreba za civilno prebivalstvo, ki je bila sicer reducirana za eno tretjino, vendar znaša navzlic temu okrog 135 000 ton. Zedinjene države so si v prvih dveh letih vojne ustvarile sicer precejšnje zaloge vol-
• ne, zlasti z nakupi v Južni Ameriki in Avstraliji, te zaloge pa se sedaj spričo na-
Toda Nemčija je tfla 1. 1917 Se preveč
slabotna. V vojaškem pogledu b' sicer uničenje Rusije ne predstavljalo velikega problema, toda cesarjeva vlada ni kazala dovolj energije v p bijanju notranjih sovražnikov, namreč onih, ki so s simpatijami pozdravili rusko revolucijo.
Danes, ob začetku četrtega vojnega leta, je položaj povsem drugačen. Hitlerjeva Nemč'ja je na vzhodu uresničila DOgoje, ki jih je nekoč naznačil Churchill. Vsi strateški in gospodarski cilji so bili namreč to pot doseženi, odkar je bila od Narvika do Biskajskega zaliva postavljena trdna bari-era. Danes je kontinent nezavzetna trdnjava, trdnjava, ki razpolaga z vsem, kar potrebuje za svoj odpor proti kakršnemu j koli napadu ali kakršnemukoli poskusu sestradan j a.,
Proti fcencu 1. 1917 so le nekateri pretirani optimisti smatrali, da je mogoče vojno naglo jn zmagovito končati. Ti optimisti pa so tudi vedeli, da bo sovražnik postal močnejši, ako se vojna ne bo h'tro in zmagovito končala. Danes pa si nihče ne dela utvar. Sleherni nemški državljan prav dobro ve, da bo borba še zelo dolga in trda, ve pa, da se bo v vsakem primeru za- | —»"-»J',	pa se seuaj spri«, u*-
kltuftila MIA	rasle I»trejtaje naglo krčijo in jih zaradi
pomanjkanja ladijske tonaže m prevoznih
ključila zmagovito.
Nemški narod hoče ohraniti brljše živce in dobro sapo. Na vzhodu n1 bila prelita niti kaplja krvi zaman. Z zasedenega ozemlja črpamo ogromne energije, ki hranijc našo oborožitev. Na vzhodu delajo milijoni rek za nemško zmago in za bodočnost nemškega naroda. Od meseca do meseca dozorevajo vedno novi sadovi nemškega dela. Kolikor bolj bo vojna dolga, tol'ko "ečje bodo energije, ki se bodo tu nabrale. L. 1943 bo tako prvo leto, v katerem se bomo lahko veselili našega spremenjenega položaja po dolgi vojni krizi.
Seveda to leto ne bo lahko, zaključuje Himmlerjevo glasilo, saj nas čakajo /xs zalo hude preizkušnje, a prav zato moramo podvzeti poslednje napore, da prestanemo tudi te preizkušnje. Odpovedat' se moramo sleherni navadi ali razvadi izza miru. Vojna mora postati totalna in totalen tudi doprinos slehernega p:edinca.
Nezadostne dobave
čangkajšk^vi vojski
Kanton, 13. jan. s. Neki kitajski oficir letalec, ki je nedavno pobegnil iz Cungkin-ga, ter se zatekel na ozemlje, ki so ga zasedli Japonci, je izjavil, da je Cangkujškova vlada v hudih težkočah zaradi skrajnega pomanjkanja vojnih potrebščin po izgubi oskrbovalne poti skozi Birmo. LoU'ilski oficirji v čungkingu so izgubili že *ee zaupanje. Oficir je bil v Kentuju ter se je pre-^™^agwito"^kijuči"Vojre"wjevanje"na I P^čal, da je nadaljevanje borbe hrez smisla, vzhodu in si tako zagotovi pogoje za to- IzJaviJ je, da je bil posebno užaljen zaradi talno likvidacijo vseh ostalih sovražnikov. J ošabnega^ Vedenja ameriških letalskih ofl-Churchill je sodil prav, ko je v svojih »Spo- '	T>-~V4 -	" —" '
težkoč ni mogoče nadomeščati.
Se bolj pa so Zedinjene države odvisne od uvoza pri oskrbi z naravno svilo, juto in konopljo, kjer je domača proizvodnja malenkostna. Pa tudi ameriška proizvodnja lanu ni znatna in je bilo treba pred vojno pretežni del potrebe kriti z uvozom iz Evrope. Sedanja vojna je pokazala, da Amerika v pogledu oskrbe s tekstilnimi surovinami nima možnosti samooskrbe, razen pri bombažu in je v pretežni meri odvisna od uvoza enako kakor pri oskrbi s kavčukom, manganom, kositrom in bakrom, kar povzroča ameriškim vojaškim krogom resne skrbi.
Z večjo uporabo bombaža, edine nacionalne tekstilne surovine, skušajo v Zedinjenih državah najti izhod in zmanjšati potrebo ostalih tekstilnih surovin. Močne vrste bombaža uporabljajo namesto jute za izdelovanje vreč, dolgovlaknaste vrste za izdelovanje avtomobilskih gum in kot nadomestek za lan in konopljo. Tudi za civilne potrebe dodeljujejo predvsem bom-
J te nove tekstilne surovine in so morale Ze-
i dinjene države pred vojno v rastoči meri : uvažati celulozno volno. Po vstopu Zedinjenih držav v vojno so pričeli v naglem
I tempu graditi številne nove tvornice za celulozno volno, m sicer na prizadevanje ; vrho\mega vodstva vojne proizvodnje. Tako | skušajo naglo nadomestiti ono, kar je bilo j zamujeno v zadnjih letih ter posnemati Italijo in Nemčijo, ki sta v proizvodnji celulozne volne vedno zavzemali vodilno vlogo. Od leta 1937. do leta 1941. se je ameriška proizvodnja celulozne volne sicer po-šestorila do znatnejšega obsega. Tudi pro-razvila do znatnejšega obsega. Tudi proizvodnja umetne svile se je precej dvignila. Zaradi štednje z naravno volno uporabljajo sedaj že znatne količine celulozne volne in umetne svile za izdelovanje tkanin za vojsko, vrhu tega uporabljajo močne vrste umetne svile pri izdelovanju avtomobilskih gum, ker so spoznale, da so umetna tekstilna vlakna za avtomobilske gume mnogo trpežnejša. Tudi v civilnem sektorju tekstilne proizvodnje naglo narašča uporaba umetnih tekstilnih vlaken. Tako pri izdelovanju dekoracijskih tkanin odej, spodnjega perila in blaga za obleke. Ameriški strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo potrošnia celulozne volne kmalu nad-krilila potrošnjo umetne svile, kar se je ▼ Italiji in Nemčiji zgodilo že pred leti.
Kot nadomestek za naravno volno so pričeli po italijanskih izkušnjah izdelovati tudi volno iz kazeina, tako zvanl »lani-tal«. V tej proizvodnji so dosegli šele let-i no proizvodnjo 2300 ton lanitala. Iz k.i-zeinske volne Izdelujejo zlasti klobučevino za fine klobuke kot nadomestek za zajčjo dlako, ki so jo prej uvažali iz Evrope i« Sovjetske Rusije. Lanital pa uporabljajo tudi kot primes k naravni volni za volnene tkanine in volneno trikotažo. Ker imajo Zedinjene države na razpolago precejšnje količine posnetega mleka, iz katerega se izdeluje kazein, so v zadnjem času pričeli graditi številne nove tvornice za kazein.
Tudi na področju izdelovanla docela sintetičnih vlaken kažejo Američani v zadnjem času mnogo prizadevanja. Predvsem skušajo dvigniti proizvodnjo umetne svile »Nylon<?, ki se proizvaja docela sintetično iz ogljika, dušika in vodika. Ta sintetična vlakna izdelujejo tudi v Italiji n Nemčiji. Zaradi velike trpežnosti in elastičnosti se uporabljajo zlasti za izdelovanje svilenih nogavic, damskih svilenih tkanin, spodnjega perila in kravat, zaradi pomanjkanja naravne svile pa tudi za izdelovanje padal. Na tem področju so pričeli izdelovati tudi druga podobna vlakna (Vinivon in Saran vlakna), ki^ odporna v vodi, kislinah in alkaličnih tBbčinah. Izredno trpežna sintetična vlakna »Saran« bodo uporabljali za izdelovanje tkanin za sedeže v avtomobilih namesto usnja.
Na obširnem področju Izdelovanja umetnih tekstilnih vlaken pa morajo Američani šele prebroditi začetne težlioče. Danes umetnih tekstilnih vlaken tudi v Amerild ne smatrajo več kot nadomestev sili, ker so spoznali, da gre za nove surovine, katerih pomen se bo v tekstilnem gospodar-
baž, ker vojno gospodarski urad v ta na- j stvu po vojni še dvignil. Seveda pa Zedi-
minih« zapisal, da bi morala Nemčija na-mestu, da bi krvavela na bojišč'h Francije, uničiti Rusijo in se polastiti vseh njenih bogatih, ozemelj in njenih žitnic.
cirjev. Prebivalstvo je proti njim vedno bolj nerazpoloženo. Po uvelbi obvezne vojaške
men ne daje na razpolago volne, svile in lanu. Le tako je razumeti, da se je domača potrošnja bombaža v letu 1941-42 podvojila v primeri s predvojno dobo in je dosegla 25 milijonov meterskih stotov.
Navzlic temu nI mogoče s samim bombažem doseči kritje primanjkljaja pri drugih tekstilnih surovinah, ne glede na to, da bombaž ni vedno polnovreden nadomestek za druge tekstilne surovine. Zedinjene države so pozno spoznale pomen umetnih tekstilnih vlaken. Obstoječe tvornice svile so morale znatno povečati proizvodnjo, obenem pa so pričeli graditi številne nove tvornice. Posvetili so pozornost tudi celu
njene države ne morejo proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken preko noči dvigniti do one višine, kakor je že v dosežena v Italiji in Nemčiji, ker so v ta namen potrebne velike industrijske naprave.
Američani so prepričani, da bo Industrija umetnih tekstilnih vlaken obdržala življenjsko sposobnost tudi po vojni, kar bo brez dvoma izzvalo potrebo zmanjšanja proizvodnje bombaža in dalekosežne strukturne spremembe v ameriškem gospo dar stvu.
službe je pobegnilo mnogo mlajših nabor- lozni volni glede katere so dolgo smatrali, nlh letnikov, ki nikakor nočejo biti topov- da sploh ne prihaja v poštev za Ameriko, sika hrana za Anglosas©.	[ čeprav so tkalnice že prej spoznale važnost
Naročite
na »Dabro knjigo«
KULTURNI PREGLED
Zadnja pat f Ivana Vavpotiča
V sredo popoldne je naš priznani umetnik prof. Ivan Vavpotič nastopil svojo poslednjo pot. Bil je turoben zimski dan s sneg_m in mrazom; narava je tvorila težko-, melanholično ozadje pogrebu človeka, ki je bil sl:karsk pesnik n,enih lepot n razpoloženj. — Pokojnik je ležal med venc> v tesni kapelici sv Petra na Žalah Tu so sneli njegovo ma.* k?. Kratka, a skratno mučna bolezen je d-dobra zmaličila mar-kantne poteze njegovega obličja. Med ži vim obrazom ki smo ga imeli v ^ponrnu in mrtvašk m ob! čjern je že ležala neskončna skrivnost žvijen^a in smrti.
Okrog petnajstih se je zbrala pred kapelico množica prijateljev, tovarišev in častilcev Ivana Vavp tiča. V gručah ki sn čakale na nekol ko zapozneli začetek pogreba, eo bil": posebno številno zastopani slovenski s^karji, zlasti iz mlajše umetniške generacije, ki je videla v njem svojega zvestega pr .iatelja in zagovornika. Posebno skupin, so tvorili igralci naše Drame spominjajoč se pokojnikovega de-korater kega dela za naš reprezentativni oder. številni so bili tudi drugi kulturni delavci, k so cen:li v Ivanu Vavpotiču svojega vnetega in podnetnega sotrudnika. Za mestn občino sta dospela na pogreb njen kulturni načelnik dr. Janko Pretnar in mag. nadsv dr. A. Brilej. Narodno galerijo je zastopal nje predsednik dr Fran VVin-diseher s ravnateljem galerijskih zbirk Ivanom Zormanom. Pokrajinsko zvezo svo_ bocln*h poki cev in umetnikov je predstavljal nje predsednik inž. M. Pirkmaier, prispela sta univ. pref. dr. N. Zupanjč in dr. J Polec itd. Medtem so prenesli krsto pred molilnico na Žalah, kjer je stopil na otier predsednik Društva slovenskih iikov-r: h umetn'kov prof. Saša šantel in se poslovil cd pokojnika s tovariško toplimi besedami.
— Ne morem pojmiti neizprosne usode — je dejal, obrnjen h krsti — ki je Tebe, še pred kratkim vedno mladostnega ustvarjalca. nad vse delavnega snovatelja in znamenitega slovenskega umetnika zagrabila m neusm ljeno iztrgala iz naših vrst. Ne gre mi v glavo, da Tebe. ki si bil dan za dnem pri svojem slikarskem stojalu s palete v roki in si z mladeniško vnemo slikal in samo slikal, pa si vendar našel še časa, da si se udeleževal dela za stanovsko jn strokovno dobrobit slovenskega likovnega umetnika, — da Tebe ni več med živimi. Ko stojim pri krsti, kj so jo komaj zaprli, se mi zdi, da Ti še gledam v bistre oči, k; so pesredovale skoraj petdeset iet med čudežno lepoto narave in Tvo-j mi ustvaritvami. Z nepogrešrto natančnost j,- so gledale in presojale te oč' oblike, r .zmerja in barv tost božje narave. In zdi Sc mi. da čujem Tvojo živahno govorico, ko si s strogo avtekritiko tehtal svoje delo, a tudi z gorečim zanimanjem in veliko simpatijo zasledoval delo svoj;h slikarskih tovarišev, posebno, ko si več kakor dve desetletji sodeloval pri vsaki akciji naših umetniških združenj, predvsem Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki si mu b'l dalje časa predsednik, in kluba »Lade«, ki si mu tudi predsedoval ves čas njegovega obstoja. Poslušam in gledam Te v duhu, kako sj s svojo visoko izobraženostjo in dolgoletnim 'zkustvom vedno sodeloval kot duševni vodnik m svetovalec. Kje Ti najdemo namestnika in naslednika?
Nato je prof. šantel izvajal: Ivan Vavpotič. eden najzmogljivejših ln najpopular-. ejg h likovnih umetnikov, je mrtev. A rirtev je le njegovo telo. To pa, kar je
kvaril narodu s svoj'mi neštetimi risbami, . ustracijami, plakati, diplomami, dekorativnimi osnutki, scen čnimi načrti, k.mpo-zicjaimi, portret', pejsaži in tihožitji, bo črtalo vedno živo in bo dan za dnem, leto za letom razveseljevalo vsakega, ki je dostopen za lepoto. S svojo umetniško zapuščino. ki nam jo je mojster ustvaril in katere pravična presoja bo nalega bodočih ocenjevalcev, je nepozabni pokojnik postal eden jzmed velikih vzgojiteljev našega na roda ter mu je pokazal pot do najplemen'-tejše življenjske radosti, ki se očituje v uživanju lepote. To njegovo poslanstvo je bilo postavljeno na granitno podlago iskrenosti in neskaljenega prepričanja. Vavpotiču ni bilo treba posnemati tujih vzorov, tujih manir in struj, ker je sam iz sebe po sv: jem ne zčrpnem talentu in znanju ter svojem velikem izkustvu jemal in dal. Bil je mojster in virtuoz. a prj tem filozof in je vedno hodil po premi poti. ki mu jo je odkazal njegov talent Zato bodo Vavpoti-čeve ustvaritve ostale žive ln sveže, ko bodo spornim na njegov osebni lik že začeli bledeti.
še enkrat se je govornik obrnil do pokojnika in mu vzkliknil poslednji Zbogom. Nato sta očeta frančiškana opravila molitve in pogrebni možje so dvignili krsto. Razvil se je dolg sprevod, v katerem je zastopal rodb no pokojnikov sin, sam že priznani slikar Bruno Vavpotič. Potihrma je krenil s žal, se ustavil pred pokopališko cerkvijo in se nato zvrstil tja k poslednjemu t;hemu domu. kj ga je dobil Ivan Vavpotič. Debela snežna odeja je pokrila gr bove na obsežni božji njivi, vedno novi k-r^miči so padali z zraka in vsenaokrog je vladal globoki mir Megla je zakrivala gore, svet se je zožil in stisn'l v mrazu; zazijal je samo komaj izkopani grob in voljno sprejel minljivi telesni prah umetnika v varstvu naše matere domače zemlje.
*	Trgi in ulice z imen°m Benita Mussoli-nija v Nemčiji. Da bi še bolj nazorno potrdili duhovno povezanost med italijanskim in nemškim ljudstvom v sedanji vojni, so sklenili župni vodje v šleziji, da bodo imenovali večje trge in ulice v šleskih mestih po Benitu Mussoliniju. Temu zgledu bodo sledila tudi druga mesta v Nemčiji.
*	škof v Vicenzi je umrl. Po dolgi bolezni je umrl v Vicenzi škof mons. Ferdinando R o d o 1 f i. škofovsko službo je izvrševal v Vicenzi na i 30 let.
*	Smrt zdravn»ka-generala. V Lodiju je umrl 711etni zdravnik-general dr. Pietro O 1 i v a r L Preživel je več let v koloniji Eritreji, kjer je bil tudi osebni zdravnik guvernerja Martinija. Ves čas libijske vojne je bil pri operacijski vojski v Afriki, med svetovno vojno 1915—1918 pa je bil šef zdravniške službe pri diviziji na Adamellu. Po svetovni vojni se je umaknil v zasebno življenje. Njegov brat Emilio Olivari se je posebno izkazal v abesinski vojni pri Ma-kaleju in Adui.
Smrt na vzhodnem bojišču. V Rim je prispela iz Rusije vest, da je podlegel ranam, ki jih je dobil v junaški borbi na vzhodnem bojišču, bersaljerski polkovnik Virgimo M e n a r i , šef generalnega štaba neke divizije italijanske vojske na vzhodne mbojišču. Pokojnik se je odlikoval z veliko iniciativnostjo ter je dajal italijanskim vojakom svetel vzgled bojevnika. Menari je izdihnil na dan 1. januarja v nekem poljskem lazaretu.
*	Sneg na Carsu, dež v Triestu. Začetek tega tedna je prinesel na Carso obilico snega. V torek, 12. januarja je snež lo od 8. zjutraj dalje ter je padio za 20 cm snega. V Triestu pa je ob istem času prav izdatno deževalo Vreme je drugače mirno, letu in tam se pojavi tudi dih burje.
*	Mraz v Bergamu. V Bergamski pokrajini je v začetku januarja večkiat snežilo in mraz je dosegel za te kraje izredno temperaturo —10° C.
*	Oprostitev taks za dijake iz Zare. Ministrstvo za naroino vzgojo v Rimu je odobrilo, da visokošolci, živeči v okolišu pro-vincie Zare, ne plačujejo nobenih taks, ne glede na to, kakšnega izvora so in kje so rojeni. S tem je bila izkazana dalmaziiskim študentom posebna naklonjenost rimske vlade.
*	Smrt v plamenih. V bližini pokopališča v Paoli je te dni nastal ogenj v neki hiši za kolone. Ko so po požaru pregledali kupček razvalin, so našli med ogorki zoglenelo truplo 921etnega Giuseppa Bruna. Starček je ležal v postelji in se ni mogel rešiti iz plamenov.
Miroslav Urfeas — letnik
Med splošno znane ljubljanske gospodarstvenike prištevamo g. Miroslava lir basa, ki praznuje danes 601etnico. Simpatične popularnosti je Jeležen ne samo kc-t potomec stare, ugledne ljubljanske družine in tudi ne zato, ker je sam zelo iniciativen podjetnik, marveč je še prav posebno na glesu zaradi svojega lepega značaja in uobrega srca.
Obrtniki cenijo v njem enega izmed srvo-jih pionirjev. Kot dolgoletni predsednik Zaaatske banke je skrbel, da se jc naše obrtništvo po svoji lastni organizaciji po_ magalo boljšati svoj položaj. Kct zaveden sin bele Ljubljene je bil dolga leta član občinskega sveta, kakor tuli raznih organizacij mestnega gospodarstva. Bil je član ravnateljstva Mestne hranilnice, kakor tudi Zbornice za TOI. Kot lastnik daleč po svetu znane tvrdke v Slomškovi ulici, ki izdeluje sloveče pristne kranjske klobase, je seveda v polni meri zaslužil, da se njegove gospodarske in organizacijske sposobno-ti uveljavljajo na mnogih popriščih našega javnega življenja. Njegovi izdelki so bili večkrat odlikovani na mednarodnih raz-stavsli; še več kakor odlikovanje pa je vrel na splošna sodba odjemalcev, ki jim je že samo ime Urbasove tvrdke poroštvo solidnega blaga.
Med najlepšimi zaslugami Miroslava Ur-basi je gotovo ta, da je bil 15 let predsed-n'k društva Skrb za mladino. Ob vsaki priliki je izdatno podpiral delo v društvu in mnogo metuljev je že šlo iz njegove listnice -a podporo revni in zapuščeni Jeci. Pod njegovim vodstvom je društvo pred sedanjo vojno prirejalo božičnice, na katerih je bilo vsako leto obdarovanih po 150 otrok, številne revne družine z večjim številom otrok p«, z živili. Vsako leto je društvo odpravilo do 40 otrok na letovanje. Miroslav Urbas seveda nikoli ni terjal kakršnegakoli priznanja, vemo pa, da si je s svojo dobrosrčnostjo zagotovil mnogo hvaležnosti. In ta zavest naj mu bo ob lepem življenjskem prazniku v pobu 1 o, da ostane še nadalje sredi našega javnega življenja, čil, zdrav in dobrodušen, kakršnega cenijo številni njegovi prijatelji.
f ® mika
IZ LJUBLJANE
u— Novi grobovi. Po težkem trpljenju
je zapustila svojce ga. Antonietta Kon|če-va, rojena de Settomini. Na pdnji poti jo bodo spremili v petek ob 15. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotrpel je uslužtenec tvrdke Souvan g. Jože Plut. Pogreb fcgega rajnkega bo v petek ob pol 15- * kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Preminil je g. Franc Fink, dolgoletni uslužbenec kavarne Evrope. Pogreb bo v petek ob 14. iz kapele sv. Frančiška na -pokopališče k sv. Križu. Za vedno je zatisnil oči strojnik kmečke zadruge g. Janez Kavčič. Zapušča brata Vinka in Toneta ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v petek ob pol 14. iz kapele sv. Antona na Žalah k sv. Križu. V visoki starosti 93 let je zapustila svojce ga. Antonija Saplova, po rodu Lavrenčičeva. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob 16. iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag sponvn, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Mirko Kogej t- Pred polnočjo 13. januarja 1943 je nenadoma, zadet od srčne kapi, umrl Mirko Kogej, višji kontrolor glavne carinarnice v Ljubljani. Rod 1 se je 1. 1900 v Postumii v ugledni rodbini. Pokojnik je maturiral na idrijski realki. — K carini je prišel leta 1920 in potem služil pri carinarnicah v Mariboru, Zagrebu, Bibinju in končno od 1. 1939 v Ljubljani. Kogej je bil znan ln priljubljen kot iskren drug, ljudomil javni uradnik in srčno dober človek; njegova roka je bila siromaku vedno odprta. Zapušča soprogo, brate in vel;ko število prijateljev, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Svojcem tudi mi izrekamo naše sožalje! Naj počiva v miru!
u— Koncert pianista Gorinija. Na prvem klavirskem koncertu letošnje sezone bomo slišali na začetku koncerta dva mojstra staroklasične klavirske 1'terature, in sicer Scarlatija ter Bacha. Scarlat:ja vedno pogosteje srečavamo na koncertih vseb velikih pianistov. Njegova dela so sicer precej enostavna, vendar zahtevajo od izvajalca prvovrstno Interpretacijo. Scarlatijeva dela so zelo raznolika, zato j«h pianisti zelo radi stavijo na čelo svojih koncertnih sporedov, pa tudi koncertno občinstvo jih sprejema z velikim odobravanjem Po Scarla-tiju bo sledil nedosežen mojster Bach v or redbi slavnega Busolija. Busoli je priredil veliko orgelskih skladb za klavirsko igro in kot odličen pianist je tudi sam zelo pogostokrat izvajal prirejena Bachova dela k' zahtevajo cd izvajalca ogromnega tehničnega znanja in umetniškega pojmovanja. Nadalje so na sporedu: Brahms. De-bussy, Gorini, Ca<ella in Chopin. K ncert bo v ponedeljek 18. t. m. v veliki filharmo-nični dvorani. Izvajal ga bo slavni pian st Gino Gor ni, ki uživa velik sloves v vsem glasbenem svetu in ga prištevajo k prvim sodobnim pian:stom. Začetek koncerta bo točno cb pol 7. uri. V&topnice v knjigarni Glasbene Matice.
u— Dve pedi snega nam je nasulo v sredo. Snežilo je vzdržno ves dan. Bil je sam ?uh pršič. šele proti večeru je nehalo snežiti. In tako je zdaj priroda pokrita z zadostno snežno odejo. Mraz popušča. Po —8 stop. C, ki smo jih zabeležili v sredo zjutraj, se je čez dan dvignila temperatura na —4.8 stop. C. Včeraj zjutraj je bilo —6 stop. C. vendar je že dopoldne mraz spet znatno pcpust'l. Barometer je včeraj nekoliko padel.
u— Gospodinje! Opozarjamo vas, da se težko gospodinji brez gospodinjskega koledarja. Gospod'njski koledar obsega po]eg tsbel za vsakdanje knjižbe tudi nove kuhinjske recepte, ki ?o primerni za današnji čas. V zalogi je le še nekaj izvodov. Koledar se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova uL 3.
u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Šiški je dobila nekaj danskega krompirja. Člani ga dobe pri predsedniku na Vodnikovi c. 108.
u— Po nakaznice za semenski krompir iz Danske naj pridejo interesenti od črke C do vključno J dne 16. t. m. na Mestni gospodarski urad, Beethovnova u]. 7-II, soba št. 35, ob 9 dopoldne. Dan, kdaj se bo krompir na te nakaznice delil, bo tvrdka Sever & Komp., Gospo>svetska cesta (Arielle Rea) 5. obvestila istotako v dnevnem časopisju z oglasom.
u— Nakazovanje petrrleja. Ljubljanski mestni preskrbovalni urad prične z nakazovanjem petroleja za mesec januar prihodnji ponedeljek 18. t. m. tako, da pridejo v ponedeljek na vrsto upravičenci z začetnicami priimka A do F, v torek 19. t. m. z začetnicam' G do J, v sredo 20. t. m. z začetnicami K do O, v četrtek 21. t. m. z začetnicami P do T, v petek 22. t. m. z začetnicami U do ž jn v soboto 23. t. m. zamudniki. Urad bo nakaznice1 za petrolej delil upravičencem vsak dan od 8. do 11. ure in od 15. do 17. ure razen ob sobotah popoldne, ko urad ne posluje. Upravičenci
La mobilltazlone degli Itallani della TunMa: la dlstriburiono degU indumenti mlBtaii Mobilizacija Italijanov ▼ Tnnisu: delitev vojaške opreme
Italijanski knjižni trg
»11 Popolo d'Italia« je objavil pred dnevr značilen intervievv s knjigotršk;m strokovnjakom Obravnavala sta aktualni pojav: nenavadno veliko povpraševanj po knjigi Intervievist m strokovnjak sita razglabljala vzn ke povečanega zanimanja za knjigo, k" je tembolj karakteristično ker južne dežele. kakor ie Italija, normalno ne kažejo tako vel;kega števila vnetih čitaieljev knjig kakor ga razodevajo severne dežele Klima-tičen vpliv ki se razširja na samo mentali-teto ljudi je tu očiten Sodelavec 'ista «ll Popolo d'Ifalia« piše: »Da že se č;ta. Še vedno s*jrazmerno malo. če pomislimo na ogromno razšiir;enost kniig rev' j in listov v dru^h deželah sveta Milo vtndar več kakor nedavno ;n m'trda tudi bn-1'e « Vzroka pcvvečanega zan manja za knjigo sr del no praktični- sam način živ'jenia v vojnem času »zapel iu je« človeka k *emi., da se po gosteje zateka h kniigi In * carjem je kakor z jedjo slast prihaja tedaj, ko sme-že zaceli uživati.
Zanimiva je v tem razgovoru tud^ ugotovitev da se pod vplivom povečanega zanimanja za knvgo in kl'ub vojn:m razmeram izboljšuje oprema italijanske knjige. »Za-
sluga gre, menim, samim izdajateljem. Ita- j lijanski založnik je zmeraj skuhal vnesti v uresničevanje svojih načrtov nekoliko čuta za poezijo. Ni samo industrijec in trgovec cesto je tudii umetivk. Z druge strani pa sedanji procvit knjigotrštva daje založniku na razpolago sredstva, kakor jih v prejšnji časih ni mogel upoštevati.«
Kaj gre najbolj v kup? — Nedvomno romani, — odgovarja neimenovani strokovnjak — in sicer romani sentimentalnega značaja. Za to vrsto književnosti sc ženske najbolj navdušene. Tudi humorsrfi so si ustvariili široko občinstvo. — Na vprašanje, kaj zahteva občinstvo v večji meri: cenene knjige ali luksuzne izdaje? je odgovorili založniiJci strokovnjak . neodločeno, češ da se tudii tu razodevajo različni okusr in odnos do knjige, pa kajpak tudr sredstva, ki so posamezniku na razpolago Vstkako je videti, da občinstvo bolj kupuje kr jige, ki so natisnjene lepo in na dobrem papirju. Estetski čut občinstva je postal v zadnjem času občutljivejši. Večkrat je videti da ljudje bolj gledajo na opremo kakoT pa na ceno knj;ge. Kupujejo se v večjem številu nova dela kakor pa nove izdaje starejših knj;g. Za italijanske avtorje je zanimanje čedalje večje. Založnik Rizzoli je objavil zbirko petdesetih romanov; med temi jiih je 49 iz peresa italijanskih pisnteljev Vzlic temu. da ie ed"n tuji avtor v Itailrji zna.n in cenjen (Ferenc Herczeg) je vsak izmed domačih pisateljev dosegel večji odjem kakor pa ta tujii pisatelj. — Pisec interviewa opozarja pri tem na funkcijo kritike, ki da
preveč hvali vse. kar ustvarijo domači pi--jatc'1 j i. »Če pišemo preveč ugodno o povprečnem avtorju, zmanjkujemo nehote pomen nadpovprečnega pisatelja. Namesto da bi posvečali toliko prostora boju zoper tuje pisatelje, glede katerih veHaj praviio. da i>ih je treba prevajati če so njih dela nadpovprečno dobra, naj bi se kritika intenzivneje berila za uveljavljen je tistih domačih pisateljev, ki so tega vredni.«
Na vprašanje kaj se najbolj čita razen leposlovia, je odvrnil neimenovani strokovnjak: »Zgodovinske kniige. Občinstvo s po vprečno kulturo se mnogo zanima za zgodovino. Morda se v želji, da bi spoznalo veilke pojave in dogodke prctrklosti, skriva nepotrpežljiva želja uganiti dogodke bodočih dni.« O prodaji klasikov je dejal strokovnjak, da je omejena na manjše število interesentov. »Povprečna kultura naših ljudi se n! še povzpela tako visoko, da bi ljubili klasike.« Med knjigami visokokulturnega pomena kaže uspeh nekaterih rszvese-ljivo zanimanje. Tako se je na primer do-silej prodalo že 26.000 izvodov nedavno iz-;šlega dela j>atra Giuseppa Ricciottiia »Vita dr Gesu Cristo* čeprav stane izvod 100 lir. Ta uspeh je kar edinstven v do&edanj'h založniških skušnjah v Italiji
V sprotnem smemo sklepati da se je v zadnjem času izboljšaj okus či«-« joč-ga občinstva. Danes dosezajo višjo naklado tudi kniige. ki so moralno v glavnem neoporečne in umetniško pomembne; prejšnja špekulacija s slabim okusom in slabo knjigo se je končala.
naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bo zmede in nepotrebnih potov, v$e
pa opozarjamo, naj pridejo po nakaznice v sobo št. 1 v I. nadstropju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10.
Iz Novega mesta
n— mrtve dela. Pri popravljanju strehe je padel s krova 241etni kočarski sin Janez Debenjak iz Zabukovice in si pri padcu zlomil obe nogi. — V bližini Malega Slatnika se je pri tesanju hlodov usekal 381etni Ferdinand Pavlovec iz Semiča tako nesrečno v levo nogo, da si je nevarno presekal mišice. — Na Topliški postaji se je pri nakladanju hlodov zruMI 331etnemu delavcu Mihaelu Hočevarju težak hlod na nogo in mu jo zmečkal v stopalu. — Pri sekanju drv si je doma odsekal dva prsta na levi roki 671etni upo-koienec Jožef Gregorevčič iz št. Vida pri Stični.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovt V Mariboru je umrla v visoki starosti 88 let zasebnica ga. Rozalija Zimničeva-Rankova. Pri Treh ribnikih je umrl čevljarjev sin Avgust Zadravec. Nar dalje so umrli v Mariboru 85 letni slikar Miha Sirotič, 51 letni železniški ključav-n čar Vasilij Stojanovlč in 75 letna zasebnica Marija Valherjeva. — V Braslcvfiah je umrl po kratkem težkem trpljenju ugledni posestnik Anton Plaskan. PoznaLa ga je vsa Savinjska dolina. Učakal Je 69 let. Zbolel je šele nedavno. Pokopali so ga po njegovi želji čisto tiho v ponedeljek o4» 11. dop ldne na braslovškem pokopališču. — Na vzhodni fronti je padel 21 letni Ferdinand Kuk, vojak v oklopn škem lovskem oddelku. Doma je bil iz Slivnice pri Celju. Njegov poveljnik je sporočil staršem, da je bil mladenič najboljši strelec v četi. Dne 19. oktobra je bil na kavkaSki fronti smrt-n- nevarno ranjen in je naslednji dan izdihnil.
O olepšan ju spodnjeStajerskih vasi P®e
mariborski dnevnik, da je Heimatbund z%-počel enako gibanje, kakršno je že več let v vsej Nemčiji, čeprav je vojna, mora iz vasi zginiti vse, kar kvari njihovo podobo. Vsak kmet, obrtnik in delavec mora pripomoči, da bedo hiše snažne in vrtovi kar ia'lepše urejeni Vaška cesta mora postati vizitka kraja. Izdelani so načrti za razne zoremembe po spodnještajerskh krajih. Ko se po zmagi, pravi člankar, vrnejo spodnještajerski vojaki domov, naj najde-o svojo domačo vas posebno ljubko in lepo.
Slovesen odpust šolske mladine, ki leto dokonča ljudsko šolo, bo opravljen 28. marca. Prosvetni minister je odredil, naj ^e mladina ljudskih šol odpusti po opravljen1 šolski dolžnosti v soboto, dne 27. marca. Isti dan zapustijo srednje in viSje šole vsi dijaki, ki po veliki noči stopijo v po-kl;c. katerega so si izbrali.
Za mrtva bosta oglašena Franc Deržič iz Kapel pri Brežicah, ki je februarja 1915 baje padel v Karpatih, in Franc Gorjanc iz Volitine pri Ponikvi, ki je februarja 1915 baje umrl v srbskem ujetništvu. Uveden je zadevni uradni postopek.
Ponesrečenci. V mariborsko bolnišnico je bil pripeljan 58 letni Erncst Seifzer, ki si je v nekem mariborskem podjetju nevarno poškodoval nogo. 42 letni Simon Mom iz Frama se je ponesrečil na avtomobilski vožnji. 40 letni gostilničar Anton Grubelnik iz Lehna si je pri padcu zlomil 'evo nogo, 53 letna Kristina Strafela iz mariborske okolice pa si jc pri padcu zlomila levico.
Pesniki večeri. V četrtek je v dvorani višje šole v Mariboru čital dr. Fritz Endres izbrana dela bavarskega pesnika Ludvika Thome. V Celju pa bo 19. t. m. čitala pes-n ca Margareta Weinhandlova, ki se je ro- , dila 1880 v Celju kot hčerka državnega ! pravdnika dr. Edvarda Glantschnigga ter , je prva otroška leta preživela v mcstecu cb Savinji. V knjigi, ki jo je lani izdala, je opisala svojo otroško dobo na Spodnjem štajerskem. Njej na čast priredijo Celjani slavnostni večer v dvorani stare grofije.
štajerski prehranjevalni nrad. V prilagoditvi na pokrajinsko območje obeh kme_ tijtk-h zvez za štajersko in Koroško je nemški minister za prehrano in kmetijstva raznust 1 deželni prehranjevalni urad »Siidmark«. Njegova naslednika sta deželna prehranjevalna urada za Štajersko in za Koroško. Prvi ima svoj sedež v Gradcu, drujri v Celovcu. Pcslovati sta začela 11. t. m. Za vodjo štajerskega deželnega prehranjevalnega urada je postavljen štajerski deželni kmetski vodja Hainzl.
Z Gorenjskega
Stoletnica koroškega kmetijskega glasila. Pred dnevi je »Jutro« omenilo 125 let-n'co štajerskega kmetijskega tedn ka. Tudi koroško kmetijsko glasilo praznuje lep jubilej. Letos mineva sto let, odkar je začel izhajati tednik koroških kmetovalcev.
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 32 letni desetnik Bela Papp, 23 letn' podčastnik Franc Neuhauser topni čarski podčastnik Gustav Gerl, 22 letni desetnik Franc Brugger, vojek Hans Ster-tin, desetnik Ferdinand Prfanik, 20 letni tepničar Walter Lettmayer. 22 letni desetnik Leon Ulbing in naddesetn»k Valentin Muth. Nadalje je padel na vzhodni fronti štabni narednik pri vojnem orožnifitvu
Brnest Scbotmefeld, ki je bS v mtrnam O*-
su zelo delaven pri organizaciji SS in Je bil odlikovan p celo vrsto kolajn. Te dni je za njim umrla v Celovcu na porodu njegova žena Elfrida, ki so jo pokopali z njeno hčerkico Kristo.
Velika zbirka za rimsko pomoč bo na Koroškem ln na Gorenjskem to poboto in nedeljo. Pripravljajo raLzl čne prireditve. Največja prireditev bo sledila v Celovcu in sicer v soboto zvečer v veliki dvorani KdF. Igrala bo vojaška gedba in sodelovali bodo solisti gledal;š£a kakor tudi baletni zbor. Geslo bo: »Vsi se smejte z nami!« Poskrbljeno bo za dobro pijačo ln za prigrizfae.
Vodstvo šolskega oddelka pri deželni vladi v Celovcu je spet prevzel vladni ravnatelj dr. Franz Ratzer, ki se je vrnil iz Krakova, kjer je po min'strski odredbi opravil neko večjo nalogo, župni vodja mu je ob sprejemu dal potrebna navodila za ljudsko prosveto na Koroškem in na Gorenjskem.
Iz Hrvatske
Velih uspeh razstave fašistične knjige v Zagrebu. V Zagrebu so te dni zaključili razstavo fašistične knjige, ki jo je organizirala posebna delegacija fašistične stranke. Razstava je imela ogromno obiskovalcev, rd katerih so mnogi naročili številne knJ'ge. Razstavo so seveda obiskaJi tudi: Pcglavnik, člani hrvatske vlade in diplomatski zbor.
Nov konzularni dogovor. Hrvatsko-nem-ška strokovna komisija, ki je pretekli teden imela pogajanja za nov hrvatsko-nem-§ki konzularni dogovor, je svoje delo ko»n-6ala. Osnutek pogodbe je bil predložen obema vladama Ko bo odobren, se bo komisija sestala v Berlinu, kjer bo pogodba podpisana.
Nemški znanstvenik v Zagrebu. V torek je predaval o pomenu proročišča v Delfih profesor univerze v Lipskem dr. Hellmuth Berve. Predavanje je bilo dobro obiskano
in nadvse zanimivo.
Nova študija o poreklu Hrvatov. Med zgodovinarji, ki trdijo, da Hrvati niso Slovani, ampak gotskega pokolenia, je zlasti prizadeven prof. Kerubin šegvič. Ze leta 1935. je s svojo študijo o tem predmetu V literarnem svetu vzbudil zanimanje. Zdaj v italijanščini v knjigi z naslovom »Hrvatje in njihova misija v 13. stoletjih zgodovine »znova dokazuje svojo trditev. Profesor šegvič v utemeljitev svoje trditve navaja Konstantina Porfirogeneta, delo splitskega kronista arhielijakona Tomaža« Historia Salonitana«, Luciosovo kroniko »De Regno Sclavorunu in Dandolovo »Kroniko«.
Obnova zagrebške stolnice. Ze delj ča«a obnavljajo zagrebško stojnico. Cerkev je bila zgrajena leta 1099, restavrirana pa po potresu leta 1880. Ker jo je zob časa precej prizadel, je bilo sklenjeno, da jo popolnoma obnove. Stroški bodo ogromni. Samo za popravilo obeh zvonikov je predvideno 15 milijonov kun. Vlada je v ta namen odobrila 2 mil:jona kun, zagrebška mestna občina 50.000 kun. večje in manjše vsote pa poklanjajo tudi zasebniki.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek. 15. Jan., ob 17.30: Poročno daril«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Sobota, 16. Januarja ob 17.30.: Primer Dr. Hlma. Red A.
G. Forzano: »Poročno darilo«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Lucija-Simčiče-va, Karlo-Jan, Ersilija-Nablocka, Anniba-le-Plut, of ici j al-Brezigar, Castelli-Košič, župnik-Bratina, h;šna-Rakarjeva, zdrav-nik-Peček, letoviščarka-J. Boltarjeva, va-ščan-Vertin, delavec-Raztresen. Režiser: prof. O. Sest, scenograf: inž. arh. E. Franz
*
OPERA
Petek, 15. jan., ob 15.: Slepa mfš. Opereta.
Izven. Znižane cene od 18 lir nnvzdoL Sobota. 16. jan., ob 17.: Beg iz »eraja. Premiera. Red Premierski.
Premiera Mozartove opere »Beg Is se-raja«. Libreto: Gottlob Stephanie, prevod: Niko Stritof. Dejanje se godi v oriei>tal-skem okolju, v seraju Selima-paše, ob morju, kjer živijo pod nadzorstvom evnuha Osmina njegovi jetniki: lepa Konstan-ca, njena spletična Blonda in sluga Pe-drillo. S pomočjo Konstancinega ljubimca Belmonta, španskega plemiča, pripravijo beg, ki pa se ponesreči, a velikodušnost paše jim da končno svobodo. Peli bodo: Selima-Anžlovar, Kon stan co-I vančičeva, Blondo-Polajnarjeva, Pedrilla-Banovec in Osmina-Betetto. Dirigent: A. Neffat, režija: C. Debevec.
O. J. Dobeic: »Slepa mfš«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majaron-čkova-Mlejnikova, Špelca-Poličeva, Moli-Barbičeva, župan ja-Škeletova, Matiček Mlinar-M. Sancin, Miha Korenina-Zupan, mister Lister-Anžlovar, Trenorep-Pi ane-cki, Robert-Marenk. župan-Sekula, Strni-ša-Jelnikar. Macafur-Rus. Dirigent: E. Si-moniti, režiser in koreegraf: inž. P. Golo-vin.
Otroci, ki sodelujejo pri m'adinski opereti »Angel z avtom«, imajo v soboto ob 14. uri ponavljalno vajo.
4 ■



r p c n t
tr«
fcvi'.^
-i*\j>

let
Nekaj podatkov in misli ob častitljivem najcenejšega prometnega sredstva
»Avto malega človeka« siiavi letos svojo
v lctn:co.
Drais je bilo ime onemu možu. ki ie leta iM8 sestav il neko leseno rogcvilo n jo dai udi patentirati s katero ie vzbujal smeh n veso je po ulicah nemškega mesta Karls-_.!ie. Ta prvi predhodnik d-nasnjega modernega koie&a je bii s-la nervden "r. seveda n ime! n ti ročic za poganjanj* riti pre-losa. opremljen pa ?e že b'l z vodilom in -edežem. Čudak, ki se je prevažal s to čudovito napravo, ie imel z ostrogami .opremljene čevlje :n se je z njun poganjal •h cesti, približno tako. kakor vdimo da-•les poganjati otroke svoja dvokolesna lese-:a vozila, na katerih pa m mogoče sedeti, •ospod Drans si je za take svečane prilike • ;'Sadil na glavo črn ci nder m take sam e pripomogel, da sc njegovo siikc objav-;a!i v najrazličnejših karkaturah ln na /adnje zaslužil se to da ->o p^ r.itir. ime i ovali č sto drugo vozilo, kakor ga je i z-jmil v resnici!
Šele v dr,bi stroja je nastopna za zgodovinsko leseno kolo z rok ncurn<»rnega Dra-^a doba preporoda m izboljšanja M i m > znanega visokega ko e>»a v <c-v.nsk- izdelali kakrinega se gotovo še sp. rnmiajo — bod-isi iz prakse ah samo -z dotvne slike :ia ulici — naši s-tare'šr Jitateln. s«- 'e na glo začelo razvajati tud; rako imenovano nzko ko'!o. ki je »zagledalo luč svttao leta 1862 m ohranilo svojo prvotno 0'p'ko ka ieršno mu je dal D>-a>s. pnv za prav do d.:na"nj:h dni. P>leg gunil nres'ave n krog-ienih ležajev je v teku 2^ let d 'b lo še zračn-ce (1. 188S). in potem se je začelo r. neverjetno naglco š"rt> po vsei svetu Zelo udomačeno ie postalo novo prevoz no sredstvo predvsem v Nem.'1'i. kier sc ga začeli ol<oli leta 1890 zd« lovat' v sto tisočih. Vožnja s kolesom 'e b"W v prvb početkih precej nevarna stvar; deloma zato, ker so bil' vozači premalo previdni izvežbani. še bolj pa zato. ker se pešci nikakor niso mogli priučiti tega nenavadnega vozi»La na cestah.
Po vsem gornjem se lahko trdi da je
obhajalo ko'.o v svoji teknčn; obliki ki mu je ostala ohranjena do zadniesa pred kratkim časititlj.vi jubi<lej SOletmce Gospo riaiski pomen tega najcenejšega p>re\ozne-ga sredstva je neprecenljiv. Poglejmo samo nekatere številke' V Nemčiji so zadnje leto pred vojno naš;eli nič man kaxoi 17 milijonov koles, kar pomeni, da ie b i vsak četrti Nemec koiesar in ie vsak tretji Nemec uporabijail svojega jeklenega konjička zato. da se ;e vozii v službo in spet vračal na svoj dom. Skupno število teh vozaeev po- potreb je daleč presegale- število tistih, ki so jih v isti namen p-revažaie železn ce tramvaji ali avtobusi, tako da so našo belo Ljubi anc* n meno b^žnjc okolico — kolikcT je c .a ta primerjava dopustna — nekateri kratko in malo prmtrial; z najbolj gost.mi kolesarskimi kraji v Nemčiji ali na Holandskem.)
Kakor so imeli Neme srtnosti in zadrege, preden so kolesu da.1 edino nraviino ime — prva je bila r * .icaj uvedena tuja oznaka »> e.jciped« in n-oznErje se »bicycle« — tako smo se tudi pri nas šele oc prvi svetovni vojni zed:n:li za najbolj kiatko :n č:sto pravilno označbo »kolo«. Stari bici-kelj. novejše m izumetn če no dvokolo iri Še manj znana označba velocipeda so šli v giavnem v pozabo, zate pa je kole — ka-l.or v vseh drugih jezikih — d<'b:lo tud: pri nas nekaj ljudskih označb, ki so ga spremenile — večnoma nekoliko prez r-ijivo — v kračo, cizo ir še vec podobnih pni a god eni h na razna narečja in tudi po-®amez'ie sloje upoTabmkov.
"Janimivo je. da se je Draisova iznajdba
izvija a tako dolgo in tako pestro. da so vsj njegevi posnema:Ci čsto pozabili na nravega izumitelja, njegovo ime pa prenesli na čisto diugačno voz.lo — »drez.no«. k se prenrka na št'nh kolesih po železniških tirn:cah -n ga danes v splošnem upo-abljajo samo še z motforn m pt-gonom.
,stvo pa te. da ie koio (torej dvokoiol jumil b denski Nemec Drais :n eden nje-Jovih prv:h izdelkov je shranjen v german >kem muzeju v Nurnbergu Moža ie v osta-em zadela enaka usoda kakoT mnogo velikih mislecev; ko je za svoj izum z/rpa' vso sredstva, so vsi pozabMi nanj m nazadnje e v revščini in pomanjkanju dočakal svoj konec v 66. letu starosti. Osamljen in za -i-uščen!
Drais in njegova iznajdba sta prinesla
^osebno sredstvo za ude jstvovanie tudi pocin ka, torej človeka k: ne voz' kolesa za potrebo, temveč zato da b s«- on vož-
nji z njim krepil	utrj^ai misrce m
sploh skrb v. za svoje zdravje S te »tram je bilo prav /aradi kolesarskega športa tz-rečen h že mnogo očitkov — poklicanih in nepcki.csnih — češ da je kolarstvo kot šport vse prej kakor koristno /- zdravje toda mimo vseh teh razprav bodi tukaj na kratko rečeno le toliko da je tud- ta šport na panoga. k; uživa na prvi pogled, kakor še nekatere, slab sloves zdrava in koristna kakor vse ostale s pogojem seveda da so njeni pristaši telesno, spodobni zamo in jo gojijo pod pravim sitrokovnim \odstvo<m Vse pa n- za vsa,koga za nekatere še table-tenis ni brez nevarnost za zdravje

Prvenstvo ptlrraj ne
v table-tenisu
Športna sekcija »Hermes« priredi pod pokroviteljstvom železniškega Dopolavora dne 31 t. m. prvenstvo pokrajine v namiznem tenisu, in to za moštva, gospode kategorije A in B. dame ter pare gospodov. Podrobnejši razpis sledi Opozarjajo se vsi igralci tega športa izven Liubliane da se pravočasno prijavijo ter si priskrbe potrebne dovolilnice za ootovanie v Liub-Ijano Naslov za pošiljanje o: .av »Hermes«. Ljubljana. Kolodvorska ulica. Tajništvo. Direkcijsko poslopje.
s— Na vzhodu ie psdel koroški drsalec m igralec hokeja na ledu Stert n iz celov-_ škega Iv A Ca Mlad mož je spada' med stebre celovškega hokejskega kiuna m je nekajkrat igral tudi v reprezentanci biv'e Avstrije Stertina smo sv oje časno z už:t-kom gledali na delu tudi na drsališču 11.rije pod Cekinovim gradom
fiCrliftu swsti
Razstava strokovnega tiska v Budim-pešti. V madžarski prestolnici bo 23 t. m odprta razstava strokovnega tiska, ki bo trajala do 2 februarja Razstavljenih bo 1300 madžarskih časopisov literarne, znanstvene in strokovne vsebine
Najdba starinske zlate krone. Nek vojak iz galipolske garnizije je našel -z 71 zlatih lorberjevih listov sestoječo zlato krono Najdba izvira iz prvega eli jrugeg<> stoletja pred našim štetjem.
Halifaxov sin ranjen na afriškem bojiš'a. švicarski listi poročajo, da je bil na afriškem bojišču hudo ranjen mla_ši s.n lorda Kalifaxa, poiočniK Richard Fre eriek Wood. Bil je ranjen pri nekem letalskem napadu ter so mu moraii odrezati obe nogi. Lord Haliiax je že izgubil v Egiptu enega sina, in sicer v oktobru 1942.
Električna kurjava na prOgi Mšlano— Rim. Italijanski listi poročajo, da bodo potniki, ki se vozijo iz Milana v Rim in nazaj deležni posebne ugo inosti elektr.čne kurjave. Vagoni nočnih viakov bc<io kurjeni z elektr.ko, s čimer bo prihranjen!', zna.na množina premoga. Električno ogrevanje potniških voz bo urejeno po možnosti tudi na drugih pregah
Nagrala za dobrotljivost. Za božične praznike je biia v Milanu razdeljena »Na-graaa za dobrotljivost«, katero je ustanovil milanski veleinrustrijec Mo^ta. Odboi za podelitev nagrade ie obravnaval 400 primerov dobrotljivosti, v katerih je prišla do izraza ljubezen do bližnjega. Nagrada dobrotljivosti se podeljuje od leta 1934. daJie in je bilo doslej z njo nagrajenih 54 oseb.
Stoletnica ima 23 vnukov. V Rovigu je obhajala 101 rojstni dan Emiinija A s t o -Š r i, ki je tako krepkega zdravja, 'a se ob \ lepem vremenu redno sprehaja ob reki Po. j Starka ima izreden tek. popije dnevno 2 j čsši vina ali šilce maršale. Njen ponos je i 23 vnukov, ki se zbirajo okoli nje ter ji krajšajo stare dni.
Starorimske stavbe v Eergamu. V Ber-
gamu so odkrili na 370 metrov visokem griču ostanke starorimskega foruma Na tem kraju je svojčas stala cerkev
Uazprava proti ponarejevalcem zlatnikov. Pred kazenskim sodiščem v Triestu se morajo zagovarjati Alfredo Miani. Giovan-ni Zanier in Dicciotti Batasrlia zaradi ponarejanja napojeondorov Trojico je policija prijela v seo+f^bru 1941. Razpravo vodi
Comm Po1~n Orc-cnn^i,
Sprehod po strehi. Te dni je prišel Al-
do Scali na obisk k svoji nečakinji Edi Checherini. stamiioči v Triestu Via Solita-rio. Ko je dospel v 5. nadstropje, je vzrl na strehi mladeniča, ki se je zelo drzno obnešal Na vprašnpie.	na strehi.
Nenavadno rojstvo dvojčkov. V Bre-slavi je neka ženska porodila dvojčke, on katerih je prišel prvi na svet 31. decembra 1942, drugi pa 1. januarja 1943. Med obema porodoma je bilo samo 20 mimit razlike. Listi navajajo ta primer s pripombo. da bosta brata, čeprav sta bila rojena od iste matere v kratkem presledku, služila vojaški rok v dveh različnih letnikih.
j.e fant odgovoril, da čaka svojega prijatelja. Scali je tedaj videl, da ima opravili najbrže z dvema tatovoma ter je obvestil policijo, ki je prijela sprehajalca po strehi in njegovega »prijatelja« Obenem so varnostni organi ugotovili, da sta sprehajalec na strehi in njegov tcvariš vlomila v neko stanovanje, kjer pa nista našla drugega kakor dve srajci. Oba tatova sta že svoj čas -edeia za zamrežen mi okni v Nizzi.
Devet smrtnih žrtev nesreče na Donavi. V donavsk; delti se je pred dnevi zgodila huda nesreča. Devet mladih ljudi je pri Ismaili v čolnu hotelo prečkati reko. Visoki valovi pa so čoln prevrnili in vseh devet plavanja neveščih ljudi je utonilo v valov h Njihovih trunel še niso našli
Ce zaspiš v kineiuutografu. Osemletni deček Giampiero Glach^tti je v Firenzi zaspal v kinematografu »Italia«. Ostal je v Kinu do konca predstave in še delj, dokler se nI zdramil ob pol 2. zjutraj. Seveda se je prestrašil, ko je videl, da je tako nesk.nčno sam med praznimi sedeži Začel je vpiti na pomoč in dirjati po Jvorani sem in tja. dokler ni odkr" izhoda. Tam mu je pomagal na prosto gasilec ki je imel dežurno službo. Ta ga je povedel na prosto, da je lahko odšel domov, kjer so ga sprejeli prestrašeni roditelji.
Nestanovitno srce
je naslov četrti »Dobri knjigi«, ki izide čez nekaj dni. Ugleaui pisatelj zgodovinskih in potopisnih reportaž Arnaido Fracc*. r-Jh nam v njej na lahkoten, napet in duhovit način pripoveduje romantično usodo Vin-cenza Bellinija, mojstra opere, »angelskega učenca«, čigar globoko občutena glasba je osrečila toliko src vseh narodov in časov. — ie nestanovitno srce njenega tvorca je ostalo tudi ob njej neutešeno.
Zanimivo historično okolje Italije in topli ritem južnjaškega življenja spremljata pestro podobo, v kateri se razpleta ^renkoslaaka zgodba tega izjemnega človeka. London in Pariz sta przorišč njegove tragike Razen tega nudi knjiga poljuden oris razvoja opere v desetletjih ko so kraljevali evropskemu okusu Rossini, Donlzetti tn Bellini.
Naročite se na »DOBRO KNJIGO«!
ca
Da ne ostaneš brez knjig kakor lani, takoj se v Vodnikovo družbo včlani!
jvg.-ja- ssmieT
t
Umrl jc naš dolgoletni in zvesti uslužbenec, gospod
dne- 13. t. m., previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v petek, dne 15. januarja 194.1 ob 2. uri popoldne z Sal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. januarja 1943.
TONEJC ANTON lastnik kavarne »Evropa«
t
V 93. letu svojega življenja nas je zapustila naša dobra mama in stara r .ama, gospt
ANTONIJA ŠAPLA
roj. LAVRENČIC
Pogreb bo v petek, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Marije — k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. januarja 1943.
Globoko žalujoči: TONE in RIKO — sinova dr. LEI.IJA in dr. BOGDAN NOVAK LIBUSKA in TANJA ŠAPLA, vnuki
-i', s
Madžarska se otrcia
Njihffv vpliv na gospodarsko in kulturno življenje še ni izlsčen
Poskus izločiti iz duhovnega in gospodarskega življenja madžarske žide jp nalete! na znatne težkoče. Kar se tiče duhovnega življenja so bile težkoče vseskozi v nepoznavanju možnosti samolastnega ustvarjalnega madžarskega prostora. Ljudje so bil' žc tako vajeni, da so odločali v dnevnem tisku, ter gledališkem, glasbenem m filmskem življenju židje, da so mi-mislili, da bi bilo madžarsko kulturno žlv-jenie v nevarnosti če bi prišlo tu do temeljiteje iz-r^membe To zmotno naziranje ie bilo pa kal hitro ovrženo z obema pr^tižidovskima zakonoma iz leti 1938 in 1939. 1. januarja 1939 1e bilo čiščenie madžarskega tiska v glavnem že zaključeno. Izh-^Ptf ie rreneba'0 511 pe^odi^nih nnbli-kPcij. Izmed teh je bilo 220 čisto Vdovskih Značilno za nujno potre-»o arizncil-skih ukrepov je bilo recimo dejstvo, da je bivši dnevmk »Pesti Nanlor. ki ie postal zdai vladni lift in se lmenti-le *Magvar Orsza«-« olačev?! v svojem uredniškem šts-bu približno stotih Canov 82 židovskih u^e^niVov. Uredništvo »Pester Ulov*?« šteje 33 č^nov in med niiml je bilo 21 ž'dcv. Niti ori^atel-i- fi^ov si ne unaio trditi, da je utrpel madžarski tisk kpkT-š^koM do 7?>ra^l izločitve Židov, ah da bi zdaj s'abše iznoln-ieval svoje kulturno poslanstvo kakor prej
Razmere v madžarskem gledališkem in filmskem živlienhi pred arizacilo tudi niso b.le nič boljše, če ne še siabS? Na teh dveh kulturnih poljih je bilo zlasti mnogo iz Ne^Cie nriselienih Židov. Na odru bu-dimanske"a krai.ievdkenrn onemela gledališča je nastopila kot primadona hči vrhovnega rabina in madžarsko pledališče ;e imelo ceo vrsto židovskih ravnateljev, dra-
maturgov in skladateljev. Vsi t! so lz<rJn'I! in kakor v filmskem ie tudi v gledališkem življenju pokazalo, da umetnost zaradi tega ni prav nič tipcla.
Pa tudi madžarski špn>t je bil rntčne pod židovskim vplivom. To se sliši čudno, razumljivo pa nam postane, če pomislimo, cla jc mogoče pod got jvi.i.i pogoji zaslužiti r.«) tudi z nog-im^pinu tc-miri:«1. ?-'a o-jcncni zboru madžarske i>;oretne zveze je bilo leta 1?S9 poleg: 13 arijcev 12 ži-io" in 5 socialis1 ov. Med budimpežtanski-mi rportnlmi fdniki j* oi!- 21» ari cev in 364 zidov. Tud? šport ne bo or.iv ri"; trpe-.', da so morali židje uje;a izgini4:.
Židje so bi'1 povsem iz'očeni tudi iz madžarskega kmetijstva. Mno~o te^ja je pa bila izločitev Židov iz trgovine in industrije. Madžari v splošnem niso posebno navdušeni pa tudi ne sposobni za trgovino. Zato je prevladovalo mn-nje, da trgovina brez Židov sploh ni moleča. Toda že prvi porkusi so prknzli. da gre tu
"♦•""'isodke. Nekatere panoge trgovine so ee že poveem odk^-iž"!" žldov, druge na prid?^ še r.a vrsto. In nikjer niso nastale motnje ali težkoče. Fovcda pa madžarsko kulturno ln ""osnegars1'o ž'videnje še ni povsem cči5čorm ^-'dovs^ih elementov. Znano je, da so žirije z-'o >- '—"-?d,-!i**i. 7-rjo ri pomagat'. k"'er je to sploh mogoče. Navzlic temu je bi' dese-v petih letih, cr'kar se je pričela akcija rr^ti žirVrp. ve'"- ucneh. 5! ffkoCf: ii ideološkega in tr^ov-kp^a	m^ra
Madžarska še računati in treba bo storiti Se marsi^M. n-^''—>	-——:n
ž'00'"0'-''	povsem ir^črn. Vr«5 ka-
že, da bo petreb-n v letošnjem letu ša tretji protižidovski zakon.
Turčija bo gradila elektrarne
Turško ministrstvo javnih del je pripravilo načrte za gradnjo vodne elektrarne pri kra u čaelajik v daljni oko! ci Ankare, in daljnovoda od tega kraja do prcstolice. Pri Caglajiku, 35 km severnozapadno od mesteca Polntli. bo zgrajen v svrho regulacije reke Sakarija velik na3tp za katerim bo nastalo umetno jezero, obsegajoče 215 milijonov m* vode. Padec bo znašal 26 m. V umetnem jezeru se bo nabralo letno do 500 milijonov m3 vode. tako da bo mogoče proizvajati 75 milijonov kwh električnega toka.
Za preskrbo zaledja Smirne z električnim tokom nameravajo zgraditi veliko elektrarno pri kraju Demirkoprii ob reki Gedis. Tam bo na razpolago letno tudi okrog 500 milijonov ms vode in elektrarna bo proizvajala 80 milijonov kwh toka. Dosedanja raziskavania so pokazala, da bi lahko Turčija ob primernih vodnih napravah pridobivala v sredozemskem področju iz reke Ta-laman 90.000. iz roke Manavgat 6.000 iz reke Essen 4.0r0. v okraju Adana pa iz reke Zamanti 200 kw energije.
kontingent lesa. ki ie znašal 75 ton za 25 do 30°''o. V kralkcm se pa pr čno med Italijo in Slovaško nova pogajanja glede izvoza lesa.
Mnogo lesa je izvažala Slovaška tudi v Nemčijo. Na podajani h v novembru lanskega leta je bilo sklenjeno zv šen^e cen za trd les v skladu s položajem na le-nem trgu. V marcu bodo nova pogajsnja med Nemčijo in Slovaško glede izvoza le?n. Šlo bo v prvi vrsti za dobave v prvi polovici lekečega le'a. Na Madžarsko ie izvozila Slovaška lani približno za 140 milijonov kr^n lesa. Kontingent po4eče ob koncu februsria. Do tlei bo pa sklenjena nova pogodba. V Švico bo izvozila Slovaška v prvi polovici tekočega leta kol;čino lesa kakor lani. Preskrba ( ma-čega prebivalstva z drvmi se je zbolišala.
Izv3z lesa Iz Slovaške
Les je bil tudi lani na prvem mestu v izvozu Slovaške Točn:h statist:čnih podatkov slovaško trgovinsko ministrstvo še ni objavilo. Znano je pa. da je bil lanski izvoz lesa najmanj v viš'ni predlanskega, ko je izvoz;la Slovaška za 1280 milijonov kron lesa. Na les je odpadlo 40®'» vsega izvoza Lani je bil zvšan Italiji priznani
■aa—i
Previden s svetimi zakramenti je včeraj, dne 13. januarja 1043. mirno v Gospodu zaspal naš brat. svak in stric, gospod
• »	wa> w
avsic
strojnik kmečke zadruce
Pogreb bo v petek dne 15. t. m. ob Vfe 4 uri popoldne z žal — kapele sv. Antona - k Sv Križu.
Ljubljana, Salt-Lacke-City, Ctah, dne 14. januarja 1943.
Salujoča brata VINKO in TONE
in ostalo sorodstvo

t


■mmm
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, brat, zet in stric, gospod

MIRKO K
višji carinski kontrolor
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 16. t. m. ob 4. uri popolV^s z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 14. januarja 1943.
Globoko ž .iujoči: HATILDA, soproga — SESTKA, BRATJE in ostali sorodniki

P. G. VVodehouset
JETNI SAM
HumnriKtJfan romali
»Oh, gospod Braddock, recite mi, da ni res...
recite mi. da ni res!«
»Tak kako naj rečem, ko nič ne vem!«
»Rc t ste, da je nemara mrtev...«
»Ta.. .;do?«
»Hash ...«
Wilioughby je izvlekel svileno rutico r lekaj-krat zaporedoma obrisal čelo.
»Nu, dajte, glejte,« je rekel s slabotnim glasom »Ali mi ne bi rajši z nekaj b3sedami povedali vso istorijo od kraja?«
Z zanimanjem je poslušal Klaro, ko mu je pripovedovala dogodke tistega dne.
»Clarence in Hash sta po tem takem ens. oseba ?« je vprašal nazadnje.
»Tako je «
»Torej je Hash isto kakor Clarence?«
»Da. Vsi ga kličejo Hasha.«
»Aha.« se je oddahnil gospod Braddock, »v tem • je bi! ves nesporazum. Spotikal sem se obenj kakor ob kamen. A zd: j. ko je stvar pojasnjena, si jo lahko mirno oeledava. Da vidiva, ali sem prav za-popadel bistvo vprašani?!: v listu ste torei čitali tisti nasvet... JeM ste ea .preskušati' ... Ali je tako?«
»Do pičice. H^sh pa. namesto da bi bil vzrojil, se je povsem ohladil in rpr^rl zaroki.«
72 | »Vidim. Nu. vraga, stvar je dokaj preprosta. Tu I »In če bi ne bil dostavljalec,« je trpko menil ' '	" " * ;opi nekdo, ki zna obra-' gospod
ni treba drugega, kakor da stopi čati jezik, do Hasha in mu pojasni kako in kaj. Ali hočete, da grem pri tej priči k njemu?«
Klarin obraz, po katerem so še curkoma drle solze, je ves zasijal od notranje zarje.
»Moj Bog, če bi biii tako dobri!« je vzkliknila.
»I seveda bom ... še to minuto skočim tja, ako nimate druge želje.«
»Bog vam poplačaj!« je vzkliknilo dekle. »Ne veste. kako žal mi je. gospod Braddock, da sem vam vrgla tisto čebulo v glavo.«
»Oba sva bila kriva.« je velikodušno odvrnil mladi človek. »Zdaj pa nikar več ne jokajte. Nos si popudrajte, kakor delajo pridna dekleta, pa bo vse v redu Jaz stopim ta čas do fanta in uredim vso reč. kakor bi trenil.«
Bratovsko je pobožal Klaro po predivastih laseh
ter izginil skozi zadnja vrata.
• * •
Nekaj minut po tem sta gospod in gospa Molloy sredi vročičnega brskanja po salonu vile »Mon Re-r»s« mahoma začni a brnenje hišnega zvonca in se prepadeno spogledala.
»Pri zadnjih vratih zvoni.« je rekla Dolly.
»Saj sem rekel, da bo nekaj takega.« je s turobnim glasom odvrnil Soapy. »Kaj nama je zdaj storiti9«
Gospa Molloy ni bila izmed tistih žensk, ki se dol^o bore z osuplostjo.
»Treba ie iti dol in Vnreti. evo.« je mirno odgovorila. »Najbrže je kak dostavljalec s štrueo kruha ali rim podobnim. Tmel te bo za hišnega slugo.«
Moiloy, »ali naj ga česnem s sekiro po glavi? Zamisli se malce v moj položaj in reci, kako naj poznam vse preklete prebivalce te nesrečne četrti.«
»Cukrček, nikar se ne vznemirjaj zaradi tega,« je hrabro dejala Dolly.
»Tvoj .cukrček bo kmalu pohrustan, kakor kaže,« je z mrkim glasom zagodrnjal gospod Molloy.
Šel je in odklenil vrata, pripravljen na to, da bo zagledal pred seboj pekovskega vajenca z jerbasom pod pazduho. Lahko si mislimo, kako so mu vzdrh-teli nežni živci, ko je ustavil oči na zastopniku tako imenovanih boljših slojev v brezhibni sivi obleki Z odprtimi usti je bolščal v Willoughbyja Braa doeka.
»Halo,« je rekel prišlec.
»Halo,« je z negotovim glasom odgovoril Soapv.
»Ste vi Hash?« je vprašal Klarin poslanec.
»Kako prr.vite?« je vprašal Soapy.
»Ste Clarence ali niste?«
V srečnejših okoliščinah bi bil Soapy Molloy ogorčeno zavrnil to obdolžitev, ta mah pa se mu je zdelo politično, biti kdor koli razen samega 3«be.
»Da, bratec.« je odgovoril brez obotavljanja.
Gospodu Braddocku ni bil njegov ljubeznivi iiazfv orav nič po duši. vendpr »e^a ni o^Vritr» novrdal
Soapy nikakor ni nrnlil tako. Besede nepričakovanega prišleca so mu bile docela nerazumljive Glasno je zakašlial. da bi prikril zamolklo mom-ljanje, ki je pribaialo nedvomno iz zamašenih ust zvezanega in na hodniku v kot položenega Hasha.
»To me zelo veseli,« je dejal, da L' nekaj rekel. »Reči hočem, zastran dekleta,« je pojasnil dobri Braddock. »Zastran Klare, veste0 Pravkar sem bil pri nji v kuhinji in sem jo našel vso obupano in objokano, ker misli, da je ne marate več « »To mi je res žal,« je previdno dejal Soapy. »Menda je čitala v nekem listu nasvete,« je prišlec nadaljeval, »ki jih piše kaj vem kakšen bedak; ta>a je bilo rečeno, da je treba zaročenca .preskusiti' i a v ta namen začeti ljubimkati s kakim drugim fantom. Komaj pa je jela razvijati svoj bojni načrt, ste vi razdrli zaroko. Zato, veste, sem pritekel naravnost k vam. z novico, da vas še vedno goreč-tf ljubi in da je bil pramen las. ki ga je poslala onemu drugemu, le zvijača.«
»Aa?« je dejal Soapy, ki se mu je polagoma svi-talo, kako in k?i.
»In tako je zda.i vse v redu, jelite?« »Vse v redu, kolikor je na meni,« je odvrnil Soa-py, zadovoljen, ker je bil tako poceni zvedel vse ozadje stvari.
»Torej je zadevi ca poravnana?« je vztrajal gospod Braddock.
»Pravo besedo ste izrekli, bratec « Gospod Braddock je pomolčal. To, da ni videl pri Klarinem zaročencu nikake ganjenosti in živahnosti. ga je ma!« presenečalo
»Čaka vas. da vam razloži vse to iz oči v oči, razumete?.. Da jo obiamete ir. nrMsnete na srce in tako dalje,« je vabljivo nadaljeval. S takšnimi zanletliaii na Soauv ni računal.
Urejuje. Uavuim Kavtjcii -^Izuaja za kou^ujjJu^a^ iUuiiio Vuuul	ktdD Jeran ~ ^ mseraUU **	*"* ^ "