'-Pfa /r '	& s
Poštnina platana v gotovini.
.
Posamezna »terlika I din.
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Leto II.
TRBOVLJE, 6. maja 1949
Štev. 19.
Prvi maj pregled naš h uspehov In sil pri graditvi socializma
Proslava 1. maja v Trbovljah
9. maj
dan zgodovinske zmage
in pričetek graditve nove socialistične dofte
Letos poteka že četrta obletnica zgodovinske zmage nad hitlerjevsko Nemčijo in njenimi zavezniki, štiri leta so potekla od tedaj, ko so podjarmljeni narodi zopet svobodno zaživeli v toliko zaželenem miru in ko so dokončno obračunali z vsemi svojimi zatiralci, ki so jim toliko času ovirali njihova stremljenja po demokratični ureditvi njihovih držav, v katerih ne bi bilo več izkoriščanja človeka po človeku. Ogromen je pomen te zmage, saj so napori in žrtve demokratičnih vojujočih se sil rešile človeštvo pred povratkom v barbarstvo.
V	mnogih državah so progresivne demokratične sile zdrobile tudi lastno izdajalsko reakcijo, ki jo je nujnost družbenega razvoja privedla v sodelovanje z okupatorji. V državah, kjer je zmagala ljudska demokracija, more danes ljudstvo prav zaradi te zmage uspešno braniti svojo nacionalno neodvisnost napram imperialistom in si hkrati z izgradnjo ekonomske neodvisnosti ustvarjati boljše in srečnejše življenje.
V	državah, kjer zaradi raznih okol-nosti niso mogle napredne sile docela zmagati, so postale resen in vedno pomembnejši činiteij v notranjepolitičnem življenju. Prebujati so se pričela zatirana kolonialna ljudstva, ki ne bodo preje odložila orožja, dokler se ne bodo otresla kolonialnih zatiralcev.
Vendar pa svobodoljubni narodi sveta še vedno niso dosegli takega miru, kakršnega so pričakovali in se zanj borili. Ni še zrasla trava na grobovih padlih borcev in žrtev fašističnih grozodejstev, niso se še osušile solze v očeh mater, ki so izgubile svoje sinove, že so se pričeli oglašati novi vojni hujskači, ki skušajo prisiliti narode in demokratične sile, da bi odstopile od svoje začrtane poti, mednarodne konference spreminjajo v glasovalne stroje. V organizacijo Združenih narodov pa vnašajo razdor, izigravajoč njena osnovna načela in sklepe. Ni nam treba podrobneje omenjati vmešavanje zapadnih sil v zapadite okupacijske cone Nemčije, v mirovno pogodbo z Avstrijo, iz katere skušajo ustvariti odskočno desko za rovarenje proti demokratičnim državam srednje Evrope, istočasno pa osporavajo upravičene zahteve Jugoslavije po priključitvi Slovenske Koroške, vmešavanja v Grčijo in državljansko vojno na Kitajskem, v Vietnamu itd.
To politiko vmešavanja občuti tudi naša država, ki je pričela takoj po osvoboditvi graditi socializem. Občuti jo toliko bolj, ker so se istočasno pojavile kleVete Informbiroja, ki znašajo popolnoma neosnovane napade na naše vodstvo, očitajoč mu stvari, ki so našim narodom smešne in zlobne. Naši narodi se ne puste zavajati, zato odklanjajo sleherni poizkus, pa naj bi prišel od koder koli, ki bi hotel razbiti enotnost jugoslovanskih narodov. Ob četrti obletnici osvoboditve stoje bolj čvrsto, kot kdaj koli za svojim vodstvom, ki mu neomajno zaupajo in slede po poti, vodeči v socializem, 'obenem pa zagotavljajo vsemu svetu, da niso prelili celih rek dragocene krvi zaradi kakršnih koli sebičnih namenov raznih velesil, marveč da iz-grade trden mir in oblikujejo tak svet, za kakršnega so se borili in se še bore svobodoljubni narodi.
Delovno ljudstvo trboveljskega okraja je proslavilo 1. maj z manifestativ-nimi sprevodi, na katerih je pregledalo svoje delovne rezultate v borbi za zgraditev socializma.
Ze na predvečer 1. maja so se vršile svečane akademije v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju.
V Trbovljah se je vršila svečana akademija v Delavskem domu, na kateri je govoril tov. Sorn Ivan, čian Okrajnega komiteja KPS Trbovlje.
Dne 1. maja se je vršila svečana povorka, ki se je pričela razvijati pri Sušniku. Na čelu sprevoda so bili obvezniki predvojaške vzgoje iz vsega okraja. Preko 500 mladih fantov in deklet je strumno korakalo v sprevodu. Njim je sledila godba, zastava s sliko Tita in Marinka in transparenti s prikazom dela posameznih kolektivov. Sledili so zastopniki oblasti in množičnih organizacij, pionirji obeh
Po govoru tovariša Rička je sledila svečana proglasitev udarnikov trboveljskega rudnika. Udarnike je proglasil pomočnik direktorja rudnika Trbovlje. Med njimi je bilo prvič proglašenih 43, od teh na Zapadnem obratu 27. vzhodnem 15 in na Doberni-Neži 1.
Drugič proglašenih je bilo 38, in sicer na zapadnem 16, vzhodnem 20 in na Dobrni-Neži 2.
Trikratnih udarnikov je bilo 16, Na zapadnem:	Dolenc Viljem, Zunk Er
nest, Planko Franc, Kolar Jože in Praznik Franc; na vzhodnem: Slak Leopold, Cerjak Viktor, Vangust Martin, Bajda Franc, Bajda Anton, Ver-dinek Jože, Ferlin Jože, Medved Alojz in Krajšek Avgust; na Dobrni pa: Volavšek Ernest in Gajšek Anton.
Štirikratnih udarnikov je 13. Na zapadnem: Molnar Jože, Klemen Jože in Lavrin Jože; na vzhodnem: Murn Filip, Zajc Anton, Rozina Ivan, Goljuf Anton, Korbar Jože, Slabšak Miha in Sešek Franc; na Dobrni pa; Levec Anton, Mlač Andrej in Dobnik Simon.
Petkratnih udarnikov je 10. Na zapadnem obratu: Juvan Ferdo, Ručman Vili, Kavšek Ivan II., Podroberšek Jože in Cirar Franc; na vzhodnem: Godek
šol in gimnazija s pionirskimi zastavami, nato pa delovni kolektivi rudarjev, cementarne, elektrarne, CRD in zidarja. Sprevod pa so zaključili upokojenci, katerim je igrgl vesele, poskočnice 821etni upokojenec Medvešek. Vkljub starosti je igral na harmoniko kot 201etni mladenič. Prvomajski sprevod se je zaključil pred Delavskim domom, kjer se je vršilo slavnostno zborovanje. Po odigranju »Internacionale« je spregovoril zbrani množici direktor rudnika tovariš Riček Zvone, ki je prikazal zgodovino 1. maja, kako smo proslavljali 1. maj v predaprilski Jugoslaviji pod terorjem in kako ga praznujemo danes v svobodi in sredi trde borbe za izgradnjo socializma. Z izpolnjevanjem planskih nalog naj-lepše proslavljamo ta zgodovinski dan in dajemo obenem najlepši odgovor na vse klevete, naperjene proti našemu vodstvu.
Franc; na Dobrni pa: Komlanc Anton, Kotar Erik, Kolar.Jer Mihael in 2ič-kar Anton.
Šestkratni udarniki so 3, vsi na
vzhodnem obratu: Pavlin Anton, Boršt-nar Jože in Zilnik Jože.
Sedemkratna udarnika sta 2 na
vzhodnem obratu, in sicer Petek Alojz in Jerman Jože I. Poleg udarnikov pa so bile nagrajene še številke zapad-nega in vzhodnega obrata ter Dobema za uspešno preseganje norm v tekmovanju. Nagrajene so bile naslednje številke: Zapadni obrat št. 5, št. 13. št. 31, št. 70, št. 341, 401 in št. 426, Vzhodni obrat: Štev. 182 in mladinska brigada 216. Pohvaljenih in nagrajenih pa je bilo 219 rudarjev in nameščencev.
Po proglasitvi udarnikov je bila na svečan način izročena tovarišu Cviklu Ivanu medalja dela, tov. Vrečar Marija in tovariš Koritnik Karel pa sta dobila Red dela III. reda.
S himno »Hej Slovani« je bila zaključena proslava 1. maja v Trbovljah, ki je dala zopet nove udarnike, nove heroje dela na polju izgradnje socializma.
Kako so proslavili 1. maj v Zagorju
Z veliko udeležbo pri proslavi praznika dela je zagorsko delovno ljudstvo zopet pokazalo svojo visoko razredno zavest, v borbi za uresničenje socializma v naši deželi.
V povorki, ki je štela nad dva tisoč udeležencev, so bile zastopane vse množične organizacije, ki so manifestirale enotnost proletariata in voljo, da zatro še zadnje, maloštevilne ostanke kapitalizma in dokažejo omahljivcem, da ima danes delovno ljudstvo v resnici vso oblast v svojih rokah in da hoče zgraditi socialistično družbo, ki naj bi ustvarila lepše in človeka dostojno življenje. Na nogometnem igrišču, kamor se je stekla vsa nepregledna vrsta delovnih množic, je dosegla ta manifestacija vrhunec. Tu je pozdravil zbrane s kratkim nagovorom sekretar rudniškega komiteja tov. Čebela, nakar je sekretar mestnega komiteja tov. Kokalj v jedrnatih besedah podal zunanjepolitični pregled.
Tov. Klančišar, direktor rudnika, je navzoči množici predočil uspehe, ki jih je dosegel rudarski kolektiv v preteklem in v prvem četrtletju tega leta, obenem pa je nakazal naloge ki jih
Na proslavi .1. maja v Trbovljah je bilo proglašenih 12$ udarnikov
Rudarji Trbovelj pred odhodom v Beograd
2M®>vni kolektiv CRD Tfctovlje,
|@ sprejel v čast 1. maja oflrvezo, da .bo letni plan Izmil dio 29* nnvenstefa
mora rudarski kolektiv izvršiti v letošnjem letu. Uspehi so bili v lanskem letu znatni, saj se je dvignila produkcija za 5.7 •/•, učinek dela se je izboljšal za 4.8 "/o, rudniški učinek pa se je dvignil za 7 •/«. Zgrajena je bila žičnica Viljamina Podstrana z zahvalno napravo, elektrificiran pa je bil prevoz Semnik Loke Separacija. Za polkva-lificirane delavce je bilo usposobljenih 58, za kvalificirane pa 146 delavcev in delavk. V pogledu zvišanja življenjske ravni delavcev in nameščencev je treba omeniti zgraditev nove kolonije 7. lepimi stanovanji, dobro urejeno socialno zavarovanje, plačane letne dopuste, domove za oddih delavcev in nameščencev, znatno izboljšanje v preskrbi, ureditev Doma igre in dela za otroke onih mater, ki delajo v podjetju, boljše plače itd. Potrebno pa bo zaostriti borbo proti razrednim sovražnikom, ki se še skrivajo med nami. Na razne klevete Kominform-biroja odgovarjamo s svojim ustvarjalnim delom. Nič nas pri tem ne more motiti.
Ob zaključku proslave je spregovoril še sekretar OF lov. Taufer Boris, ki je v kratkih besedah označil pomen
1.	maja in naznačil delo, ki ga mora OF kot najštevilnejša organizacija iz-vfšitl v borbi za socializem.
Prisotne množice so izvajanjem govornikov sledile z živim zanimanjem ter z burnim ploskanjem odobravale v govorih izražene'misli in gesla.
92 iPMdajrjje« Je bilo proglašenih za udarnike
Drugi del proslave 1. maja pa se je vršil popoldne v dvorani Prosvetnega doma, kjer so bili slovesno proglašeni
prvomajski udarniki in novatorji. Proglašenih je bilo 92 udarnikov in 9 no-vatorjev, nagrajenih in pohvaljenih pa je bilo precejšnje število delavcev in nameščencev rudarskega kolektiva zagorskega rudnika. Pri nabito polni dvorani je pozdravil udarnike in ostale tajnik siiidikata tov. Čebela, ki je poudaril pomen tekmovanja, udarni-šlva in novatorstva za socialistično graditev. Pozval je junake dčla, da naj bi še v naprej zastavili vse svoje sile za čim večje preseganje proizvodnega plana. V imenu uprave rudnika je pozdravil direktor rudnika tovariš Klančišar. Baš udarniki so tisti, ki ustvarjajo skupnosti boljše življenje, zato moramo udarnike tudi primerno nagraditi za njihov trud in njihovo požrtvovalnost. Nagraditi jih moramo s priznanjem uspehov njihovega dela. Tudi novatorji zaslužijo vse priznanje. Trt so tisti, ki izboljšujejo delovne pogoje ter s tem povečavajo splošno rudniško storitev. Naša zahvala naj velja končno tudi vsem tistim,'ki so s svojim delom dokazali, da se požrtvovalno borijo za izvršitev petletke ter s tem zavestno gradijo socializem. V borbi za plan ne smemo omahovati, plan moramo dosegati in presegati. Ne bomo se dali osramotiti od delovnih kolektivov drugih rudarjev, temveč bomo zvesto čuvajoč tradicije zagorskega rudarja storili vse, da bomo zmagali v tekmovanju, ki nam ga je napovedal rudnik Breza in ki smo ga mi napovedali rudnikoma v Trbovljah in Velenju.
Ob sklepu proslave je sekretar mestnega komiteja OF tovariš Taufer Boris slovesno proglasil rudniško kolonijo v Potoški vasi za kolonijo Toneta Farčnika.
Delovni kolektiv CRD v Trbovljah je v petek 29. aprila t. 1. svečano proslavil 8. obletnico OF in 1. maj praznik delovnega ljudstva. V sindikalni dvorani so se zbrali delavci in nameščenci z namenom, da proslavijo oba zgodovinska dneva. Proslavo je otvo-ril predsednik podružnice, tov. Pajk Bojan, ki je naglasil pomen obletnic OF in 1. maja in poudaril prizadevanje kolektiva pri izvrševanju planskih nalog, katere kolektiv z uspehom izvršuje, kar je rezultat dobre povezave med delavstvom in upravo. Nato je tovariš Pajk sporočil zbranim delavcem, da so na kongresu rudarjev v Beogradu slovenski rudniki sprejeli sklep, po katerem bodo izvršili letni plan do 29. novembra t. 1. V skladu s tem sklepom in ker se kolektiv CRD zaveda važnosti .izvrševanja planskih nalog, je sprejel kolektiv enako obvezo. Izvršil bo letni plan do dneva republike in tako najlepše proslavil obletnico republike, s tem pa dal odgovor tudi vsem obrekovalcem, ki klevetajo naše vodstvo in vsem, ki so proti izgradnji socializma v naši državi.
Zbrane delavce in nameščence je nato nagovoril direktor, tov. Pečar Otmar, ki je orisal borbo delavstva v stari Jugoslaviji in težave, ki jih je imelo ob pripravah za 1. maj, dočim ga danes pričakuje z izvršenimi velikimi uspehi, tako na polju obnove, kot
pri izgradnji socializma. Dotaknil se je še resolucije Informbiroja in s tem v zvezi nalog, ki jih mora izvršiti kolektiv CRD pri preseganju plana. Ob zaključku je tovariš direktor čestital vsem nagrajencem, ki so bili ob tej priliki obdarovani za svoj trud pri delu ter jih pozval, naj tudi v naprej tako vestno delajo.
Po zaključku proslave je kolektiv CRD otvoril klubsko sobo, katera je najlepša v Trbovljah. Klubska soba CRD je okusno opremljena s knjižnico, šahi, radioaparatom, električnim gramofonom itd. V njej se bodo po končanem delu sestajali uslužbenci in si ob čitanju časopisov, revij in. igranju šaha krajšali po delu svoj čas.
Ob otvoritvi klubske sobe je predal po kratkem nagovoru predsednik podružnice tovariš Pajk ključe kulturno-prosvetnemu referentu Rožaju Robitu, ki je pozval vse članstvo, da naj se v čim večji meri vključi v kultumo-prosvetno delo in da naj postane klubska soba zbirališče in shajališče vseh članov kolektiva. Po otvoritvi klubske sobe je bila na svečan način odkrita spominska plošča članov kolektiva, ki so padli v NOB. Tov. Levec Oskar je govoril o zaslugi borcev NOB in po« udaril: »S lem, ko odkrivam spominsko ploščo v spomin našim tovarišem, naj bo spomin nanje vzgled celotnemu kolektivu pri izvrševanju nalog In častni izvršitvi letnega plana.«

Bose mm so napotilo za nadalnje dele
Vsi rudniki revirjev so plan meseca aprila presegli
Vsi rudniki zasavskega bazena so presegli mesečni plan v aprilu. S tem so lahko uspešno pregledali svoje uspehe ob največ jem prazniku delovnega ljudstva 1. maju. Delovni elan je bil ves mesec na veliki višini, kar je bilo videti predvsem ob dnevnem doseganju planskih nalog in . v zelo, majhnimi procentu neopravičenih izostankov.
Rudnik Trbovlje je presegel v aprilu mesečni plan za 6.1 “/«. Med obrati je bil najboljši Zapadni obrat, ki je presegel svoje- planske naloge za 7.8 ‘U, vzhodni za 7.7 •/• dočim je bil obrat Dobma-Neža 3.3 "/o pod planom, to pa zaradi stalnega deževja in plazovja. Ti uspehi so v rudniku Trbovlje rezultat pravilnega dela in temeljijo v organizaciji medsebojnega • tekmovanja obrptov, brigad in števifk v rudniku. Tekmovanje, ki je bilo organizirano v mesecu marcu, se je v aprilu nadaljevalo v tihem tekmovanju med posa* meznimi brigadami in številkami. Najlepše uspehe je dosegla Petkova mladinska brigada 216 na vzhodnem obratu, ki je sprejela obvezo, da bo do
31. maja izvršila polletni plan, izvršila pa je to obvezo že do 1. maja. Sedaj dela že za drugo polovico leta. Poleg mladinske brigade pa je najboljša brigada Zagoriška Antona In številka Lebnovega Mihe iz zapadnega obrata.
Prav lep uspeh je dosegel tudi rudnik Zagorje, ki je presegel mesečni plan za april za 6.2“/«. Med obrati je vladalo ves mesec tekmovanje. Med posameznimi obrati je dosegel najlepši uspeh obrat Podstrana, ki je presegel plan za 15.4 "/o, Kisovec za 13.6"/», obrat Kotredež za 0.4“/«, dočim je ostal obrat Semnik 1.3 •/« pod planom.
Rudnik Hrastnik je uspešno premagal začetne težave letošnjega leta ter s pravilno organizacijo dela in medsebojnim tekmovanjem med obrati presegel mesečni plan v aprilu za 2.6“/«. Med obrati je v tekmovanju zmagal obrat Ojstro pred obratom Hrastnik, ker je plan presegel za 5"/», dočim ga je obrat Hrastnik za 0.3"/». Uspešno izvrševanje planskih nalog v mesecu aprilu pa je bilo vsemu našemu ljudstvu najlepše darilo rudarjev zasav skega bazena za 1. maj.
Naj žive sindikati, šola upravljanja države in gospodarstva!

Odkritje spominske ploš če v klubski sobi QUD
Dnberna v sBi&si
t. maja 1949
Oblačno je nebo, nad Dolomiti in Apnencami so robovna površja že živo zelena in kažejo veselo življenje.
Na obratu: bagri, stroji, čakalnica in ostala poslopja so lepo okrašeni z zastavicami, parolami in kažejo, da je v tej soteski največje zadovoljstvo.
Se leži pod zemljo sto in sto tisoč tonski črni diamantov zaklad za promet.
»Naselbina Doberna« je danes na delavski praznik okrasila svoje poslopje z zastavicami, parolami in z napisi »Tito je naš«. Vse je veselo! Uprava je zadovoljivo oskrbela nakaznice za vino.
Vse je živo v hotelu »Podrum«, tam pazljivo in pravično toči vino tovariš Potokar.
Ce si med veselimi tovariši ter zasleduješ njihove pogovore, spoznaš, da so to pravi Jugoslovani, njihova parola je: Dosegli smo aprilski plan, na to veselje naj pijemo.
Pojoči in veseli glasovi ljudi v praz-■ ničnih oblekah. Živo kaže slika delovnega tovariša, kako je srečen in zadovoljen.
Naselbina ljubi svojo Doberno. Ona ima svoj pridno obdelani krasni vrt. Kdor je skrben ima y njem, kar si
želi. K temu pa še živinorejo. Na pašnikih vidiš lepe prašiče, da se ti kar sline cedijo, krave, koze in dovolj pe-rutnine.
Doberna je v zunanji obliki varljiva, v resnici pa je pravi raj.
Proslava 1. maja v Radečah
V Radečah se je pri proslavi 1. maja zbralo veliko število delavcev in kmetov, ki so skupno manifestirali ob prazniku delovnega ljudstva. Sprevod se je pričel pri Jadranu in krenil preko mosta, kjer so se združili s sprevodom iz Zidanega mosta, na kar je ves sprevod krenil nazaj na trg. V sprevodu je bilo prikazano delo radeških kolektivov. Tovarna papirja Radeče je prikazala proizvodnjo papirja od leta 1945 do danes. Tovarna Izolit je zgradila hišo, zgrajeno z izolitnimi x>lt>-ščami, gozdna uprava je prikazala žganje oglja, krojaška in šiviljska zadruga pa svoje delo. Najlepše pa so prikazali svoje delo delavci in delavke iz ekonomije Hotemež. Na avtomobilu so bile mlade delavke s kosami in srpi, na enem vozu je bil prikazan v mali obliki rastlinjak in cvetje, na drugem so bile razvrščene tople grede, udarnice pa so sadile sadike. Zelo nazorno jc bila prikazana priprava brane za svinje, kjer si lahko videl, kako debele prašiče redijo na ekonomiji. Uspeli sprevod so zaključili pionirji.
Na sestanku OF, V. terena v liMdt.
o sprejeli članske izkaznice in napovedal! tekmovanje
Osmo obletnico OF so člani OF trboveljskega okraja praznovali na svečan način. Po terenih in osnovnih organizacijah OF so se vršili slavnostni množični sestanki, na katerih so člani OF sprejeli nove članske izkaznice OF. Na IV. terenu OF Trbovlje se je zbralo na množičnem sestanku nad 200 članov, ki so živahno posegli v diskusijo po obširnem političnem referatu, ki ga je podal tovariš Grčar, član okrajnega odbora OF. Članstvo OF V. terena je v zvezi s požitvi-jo dela OF na terenu in izvajanjem • sklepov, ki jih je za-čital V. kongres KPJ in III. kongres LF, sklenilo, da napove tekmovanje vsem terenskim odborom OF na območju MOOF Trbovlje in vsem ostalim odborom na območju okraja Trbovlje v naslednjih točkah:
1.	kateri teren bo organiziral več študijskih sestankov, dosegel večjoude-ležbo in kvalitetnejšo vsebino,
2.	kateri teren bo bolje organiziral dopisniško mrežo in poslal več dopisov v lokalno In centralno časopisje,
3.	kateri teren bo bolje izvajal agi-
tacijo za množični obisk raznih prireditev, Ljudske univerze itd.,
4.	kateri teren bo preje ali bolje organiziral na podlagi obstoječih predpisov ekipe Ljudske inšpekcije ter dal njenemu delu boljšo vsebino,
5.	kateri teren bo prej formiral frontno brigado in katera izmed teh brigad bo številčno ter po efektu svojega dela najboljša,
6.	kateri teren bo v zvezi z akcijo za zbiranje odpadkov zbral več kosti, papirja, cunj, železja, pločevine, stekla in ostalih porabnih odpadkov,
7« kateri teren bo procentualno dosegel večji dvig članarine, prispevkov za socialni fond in prostovoljnih prispevkov.
V. teren OF Trbovlje poziva vse terenske organizacije, da to tekmovanje sprejmejo in s tem pomagajo pri izvršitvi letnega plana okrajnega odbora OF. Pri izvršitvi svojih planov bodo frontne oi-ganizaeije častno izpolnile svoje naloge, ki jih je postavil pred nje III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije.
S 1. majem izroča steklarna Hrastnik delovnemu ljudstvu nov predmet - termos steklenice
Delovni kolektiv steklarne Hrastnik dosega tudi v letošnjem letu uspeh za uspehom. Planske naloge so bile v Ijrvem četrtletju uspešno izvršene. Posebno ostro borbo je vodil kolektiv steklarne v mesecu aprilu. V obratovanju so nastale težave, volja izvršiti plan pa je zajela slehernega steklaija.
metov, katerih nismo preje nikoli izdelovali pri nas. Novator Benčina Emil, ki je. konstruiral ta proizvod, ima za seboj že precej izumov v steklarski industriji, največji uspeh pa predstavljajo vsekakor termos steklenice, ki niso samo po kakovosti lepše in boljše od inozemskih, temveč tudi
Prvi izdelki termos steklenic, razstavljeni pri Pašu
Dp bi izvršili plan, je delovni kolektiv Steklarne prostovoljno delal 17. in 27. aprila, kar je mnogo pripomoglo k temu, da je steklarna tudi v mesecu aprilu uspešno izvršila svoje planske naloge in da je kolektiv zmagovito pričakal 1. maj, praznik delovnega ljudstva, kolektiv steklarne pa je dosegel z novatorjem Benčinom Emilom na čelu še novo delovno zmago s tem, da je bil dan s 1, majem v potrošnjo nov izdelek, in to termos steklenice. 2e prvi poizkusi so pokazali pred dvema mesecema, da bo možna množična izdelava teh prepotrebnih predmetov za široko potrošnjo, pred-
po {zdržljivosti. Nove steklenice zdržijo toploto od 48 do 50 ur, kar je vsekakor ogromen uspeh v steklarski industriji in vsej naši proizvodnji. Novo izdelane steklenice je kolektiv steklarne razstavil tudi v Trbovljah v bivši trgovini pri Pašu, kjer si vsakdo lahko ogleda te prve izdelke, s katerimi se lahko ponaša celotni kolektiv steklarne Hrastnik, posebej pa še novator Benčina Emil, kateremu k njegovemu uspehu čestitamo in mu želimo, da bi svoje delo nadaljeval ift z novimi izumi pomagal zgraditi čimprej socializem v naši državi.
Na 0L0 TrbovUe so proslavili 1 moj. ter obenem nagradili svoje najMJie
V okusno okrašeni dvorani OLO Trbovlje se je v navzočnosti članov IO OLO in sindikalne podružnice okrajnih uslužbencev vršila 30. aprila Proslava 1. maja s pestrim sporedom.
Na tej proslavi je prvič samostojno nastopil novo osnovani tamburaški orkester, sestavljen iz članov sindikalne podružnice, ki je zaigral pod Vodstvom požrtvovalnega tov. Podlun-ška, ki vlaga vse svoje sile v to, da se poživi kulturno-prosvetno deio na
OLO, kjer je toliko skritih talentov. Spored sam je bil dobro sestavljen in točke dobro naštudirane.
V polni dvorani je pričel proslavo tamburaški orkester z igranjem Internacionale. Sledile *so razne točke tamburašev, ki so dobili inštrumente šele pred tremi tedni, citrašev, pevskega zbora in recitacije. Nastopil je tudi tov. Podlunšek z igranjem na pojočo žago, za kar je žel splošno priznanje.
Sledil je govor predsednika sindi-
kalne podružnice tov. Levca Ladota. Govoril je o pomenu proslave 1. maja. Govornik je v izčrpnem govoru nakazal borbo delovnega ljudstva v stari Jugoslaviji proti zatiralcem in izkoriščevalcem delovnega proletariata. Podčrtal je zlasti borbo črnih revirjev v stavkah, katere so večinoma zaradi izdajstva socialdemokratov doživele neuspeh. Sele takrat, ko je prevzela vodstvo stavk v svoje roke KP, so se pokazali uspehi delavskih gibanj, stavk, v borbi proti takratni TPD. Da bi takratni oblastniki stare gnile Jugoslavije ukrotili in zavrli revolucionarni polet rudarjev črnih revirjev, so poslali v Trbovlje zloglasno Orjuno, ki je pa doživela poraz. Padle so prve žrtve, Fakin in ostali. Tako je šlo skozi vso dobo stare Jugoslavije. Edino KPJ je po očiščenju svojih vrst vzela iniciativo in vodstvo v svoje roke ter prevzela vodstvo delavskih gibanj. Pri-
šla jc okupacija. Med lo dobo sc je pokazala trhlost vseh ostalih organizacij, z izjemo KPJ, ki je takoj pozvala vse narode Jugoslavije na oborožen odpor proti okupatorjem. Govornik je še poudaril zasluge KPJ v NOB in kasneje pri izgradnji socializma.
•
Po podanem govoru je spregovoril podpredsednik OLO tov. Burkeljc, ki jc obenem razdelil 22 najboljšim uslužbencem OLO in KLO okusno in lično izdelana pohvalna pisma kot priznanje za njihove napore in zasluge pri izgradnji socializma. Poudaril je. da naj velja , to kot skromno priznanje za že izvršeno marljivost pri delu in. da naj obenem služi še za večjo vzpodbudo pri nadaljnjem delu. Razdeljene so bile tudi denarne nagrade vestnim in pridnim uslužbencem. Po odigrani himni je bila proslava zaključena.
Partizanski tabor na Plešah pod Sv. Goto
Krajevna zveza borcev v Zagorju je priredila 2. maja velik partizanski tabor na Plešah pod Sv. Goro na mestu, kjer je bil osnovan prvi revirski bataljon. V Plešah je bil 17. aprila 1942. leta formiran prvi revirski bataljon. Tam so se zbirali borci zasavskih revirjev, ki so izvajali prve akcije proti okupatorju. Bataljon je vodil komandant Silas, komisar je bil tovariš Bor. Prva večja akcija bataljona je bil napad na Trbovlje in pa nato napad na nemško postojanko na Planini. Po več uspešnih akcijah se je bataljon razdelil da tri čete, in to: Savinjsko, revirsko in Kozjansko. Formiranje teh čet je bilo toliko težavneje, ker je primanjkovalo orožja. Vse tri čete so izvedle uspešen napad na Hudo jamo, kjer je bilo zaplenjeno veliko število orožja, tako da so lahko oborožili vse borce. Od prvih osnovateljev revirskega bataljona jih je ostalo pri življenju malo. Večina njih je dalo svoja življenja za svobodo in za boljšo bodočnost naših narodov. Tovariš Bartan Rudi je nakazal zgodovino revirskega bataljona, nato pa pozval vse prisotne, da počastijo padle borce z enominutnim molkom. V imenu Olcr. odbora Zveze borcev je spregovoril na taboru tovariš Koritnik, med tem časom pa je prispel na tabor narodni heroj Semič Stane-Daki, toplo- pozdravljen od vseh udeležencev partizanskega tabora.
Tovariš Daki je prinesel pozdrave Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije ter želel uspešno delo delove' Zvezi borcev v Zagorju. Pevsko društvo »Vesna« iz Zagorja in zbor mladenk sta zapela več pesmi, nakar je delavska godba iz Zagorja zaključila proslavo s himno »Hej Slovani«. Udeleženci tabora so si nato ogledali mesto prvega taborišča, čemur je sledilo planinsko rajanje ob zvokih rudarske godbe iz Zagorja.
Narodni heroj tov. Semič Stane-Daiii je govoril
V skupneni delu s trbovelfshism rudarji, spoznavajo rudarji iz Breze prednosti mehanizacije
V cilju medsebojnega spoznavanja in upoznavanja dela v rudnikih je na pobudo Sindikalne podružnice rudarjev prispela v Trbovlje 12-članska skupina rudarjev iz rudnika Breze, da se spozna z načinom mehaniziranega dela v rudnikih. Prišla je v Trbovlje dne 17. aprila 1949, kjer bo ostala en mesec. V skupini rudarjev se nahaja 9kratni udarnik Nikola Skobič, ki bo 1. maja proglašen za udarnika že desetič, ter udarnik Alija Mamela, ki si je že četrtič prisvojil ta častni naslov. Skupina iz Breze je zaposlena na Zahodnem obratu, kjer medsebojno tekmuje in spoznava mehanizirano delo. V rudniku Brezi so pričeli uvajati mehanizacijo šele pred enim mesecem. Rudarji iz Breze bodo izkustva, pridobljena na delu v Trbovljah, prenesli na svoj rudnik in tako pripomogli k boljšim delovnim metodam.
Da bi pa tudi trboveljski rudarji spoznali nar	v rudniku Brezi
in izmeni’	tekmovanja, je
odšla ski'	udar jev, sestoječa
iz najboljših ivuarjev, za en mesec v rudnik Brezo. Tako rudarji rudnika Trbovlje v medsebojnem delu izme-
njavajo svoje izkušnje In učvrščujejo braslvo in edinstvo s ciljem, čim hitreje izvesti planske naloge.
Ksjteljši fiusnifski odredi s® bili nagrajeni
V	akciji za zbiranje starih odpadkov so se najbolje izkazali pionirji, ki so tekmovali po šolah, katera šola bo dosegla njvečji uspeh. Tekmovali so po številu vpisanih učencev, po številu In odstotku tekmovalcev, po količini zbranih kosti, katera šola bo imela najbolje urejene zbiralnice in po povprečnem odstotku zbranih kosti na enega tekmovalca.
V	tekmovanje so bile vključene šole Čeče, Cemšenik, Dole Hrastnik, Izlake, Kolovrat, Loka, Radeče, Svibno, Ldke, St. Gotard, Toplice, Trbovlje I., Trbovlje II., Turje, Zagorje, Zidani most in Znojile. Skupno so vse šole nabrale v času tekmovanja 9.148.85 kg kosti. Komisija, ki jc bila postavljena za to tekmovanje, je rezultte ocenila in podelila prvo nagrado šoli v Loki pri Zidanem mostu, drugo nagrado je dobila šola Trbovlje I., tretjo šola Toplice, četrto šola v Zidanem mos.u in peto šola Znojile.
Zbiranje kosti se nadaljuje, šola v Loki pri Zidanem mostu pa poziva na tekmovanje vse šole, ki so že tekmovale dosedaj, in vse tiste, ki še niso sodelovale v tekmovanju.
Močno vseljudsko socialistično tekmovanje — najboljši odgovor naše Partije in naših narodovi
/
Prvi udarniki na ekonomiji Hotemel
Udarnica Dobovšek Tončka
Na ekonomiji rudnika Trbovlje so na dan 1, maja svečano proglasili prve udarnike. V okrašeni dvorani ekonomije so se obrali številni delavci in delavke k proslavi 1. maja, ki je bila združena s proglasitvijo udarnikov in z nagraditvijo najboljših Proslavo je
Udarnica Planinc Rezi
■ tvoril predsednik sindikata tov. Sot-er, ki je pozdravil vse navzoče in naglasil, da je ta proslava toliko bolj pomembna, ker se proglašajo na njej prvi udarniki. Tovarišica Planinc Rezi. Dobovšek Tončka in Johant Julka so si priborile časten naslov udarnic. Zaposlene so v vrtnariji ter prekc.aču-jejo normo povprečno za 25'/». Poleg proglasitve udarnic pa je bilo razde ijenih v nagrado med delavce ekonomije 40 parov čevljev. Zbrane delavce je nato v imenu uprave rudnika pozdravil direktor Riček Tone in čestital k uspehu in prikazal zgodovinski pomen i. maia, ki je posebno značilen ravno sedaj,- ko pregledujemo naše uspehe na polju izgradnje socializma. Proglasitvi udarnikov je sledila kulturna prireditev s prikazom igre »Vsakomur svoje«. Igra je bila prav dobro uprizorjena. Scenerija je bila odlična in kar je glavno, igralci so svoje vloge popolnoma obvladali. Najbolj originalen lik je dal berač Pipuš. Ce vzamemo v obzir, da so igralci sami začetniki in da so se vadili sami. bi se lahko na njihovem vzgledu in delu učila marsikatera igralska družina iz naših industrijskih centrov
Udarnica Johant Julka
Uprava OZKZ je v celoti odgovorna za pravilno poslovanje kmetijskih
zadrug
Dobre kmetijske zadruge so jamstvo za napredek na vasi. S svojim delom gradijo in utrjujejo pot v kmetijsko zadružništvo, s tem pa tudi v izgradnjo socializma. Poslovanje trgovinskega odseka pri OZKZ Trbovlje ni ravno najboljše. Lahko rečemo celo, da je površno, pomanjkljivo in da posluje s premalo čuta odgovornosti. Po izvršeni Inventuri 31. 12. 1948, ob kateri je bil ugotovljen manko v večini kmetijskih zadrug, ni Uprava OZKZ pokrenila za Izboljšanje stanja ničesar, niti ni obvestila trgovinske inšpekcije pri OLO Trbovlje. Poročilo o inventuri so enostavno zametali, pregled vezanih fondov po kmetijskih zadrugah pa enostavno založili. Ce pogledamo bilanco inventure po posameznih kmetijskih zadrugah, najdemo ogromen manko v KZ Zagorje in še večji v KZ Trbovlje kjer znaša din 139.404 in to samo v vezani trgovini. di>čim predmeti, ki so v prosti trgovini, še niso vključeni v ta "primanjkljaj. Za vse poslovanje kmetijske zadruge v Trbovljah se jr žanimala trgovska inšpekcija pri OLO Trbovlje ter izvršila temeljit pregled Pri pregledu je komisija ugotovila, da je poslovalnica kmetijske zadruge zelo nečista, predmeti razmetani in polni prahu isto stanje pa je bilo tudi v skladišču in to kljub temu. da so poleg poslovodje zaposleni v zadrugi še trije tečajniki. To stanje bi bilo npra vičljivo. če bi kmetijska zadruga imela res tako ogromen promet. Za celotno poslovanje je vsekakoi odgovoren po slovodju. ki je bi! do tečajnic premehak in preveč familiiaren Posebno te fajnica Pepelnak Dora se je premalo zavedala svoje dolžnosti - do dela ip d>
skupnosti Pri tireelefiu ie bil ugotov
Ijen primanjkljaj v blagajni, ugotovljen pa tudi primer, ko je tečajnica P. D. ravno v trenotku. ko je prispela kontrola, stregla stranki in ji hotela prodati zavoro za voz, katera stane 187 dinarjev za 240 dinarjev, kar pa ;e kontrola preprečila. Ze ta postopek tečajnice P. D. je bil sumljiv in je navedel komisijo k temeljiti kontroli, katera je ugotovila, zakaj je nastal v KZ Trbovlje primanjkljaj zneska din 139.404. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da je tečajnica Pepelnak Dora iemala bone. denar in blago ter to dajala stranki tovarišici Urbanija Olgi. ki je stanovala v isti stavbi, kjer se >e nahajala kmetijska zadruga. Tovarišica Urbanija je te bone zakupila delno v zadrugi, in to predvsem blago, isnje, sladkor, petrolej in svilene nn-■avice. Do vseh teh artiklov, katere e kupila na podlagi bonov, ni bila ipravičena. ker ni kmetovalec. V dru-»em primeru je dobila Mak Gizela one v vrednosti 40.000 din. za katere e nakupila 16 ženskih hlačk. 8 moških hlačk, 6 zračnic 6 plaščev, 1500 kg merita, 20 kg sladkorja, 30 litrov pe-roleja in še več drugih artiklov, do ralerih ni bila upravičena in je vse o sprejela po večini brez bonov in lenarja. Značilno pa je tudi to, da so dobivale razno blago v kmetijski zadrugi na podlagi bonov tudi usitiž-enke OZKZ. ki niso biie v nobenem primeru opravičene do nabave. Glavni krivec Pepelnak Dora je pri preiskavi /javila, da je večkrat kupila po 50 a je, katera so cvrle pri Urbaniji ligi. poleg tega pa še razne druge . vari Obremenilno zanjo je tudi lo a je kupovala po več kg bonbonov .v - v. ie kurila v
prosti prodaji pri Kombinatu Trbovlje, za katere je plačala po 1015 din zu komad, prodajala pa jih je ljudem, seveda privatno po 1500 din za komad, lurela je vedno dosti denarja. Na primer: Poslala, je nekoga po pecivo in mu dala 200 din napitnine. Imenovana te nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu, preiskava sama pa bo pokazala še vrsto zanimivosti, za katere bo seveda odgovarjal celotni upravni odbor OZKZ z uslužbenci poslovalnice. Poslovanje KZ v Trbovljah, ki je bilo
v skrajnem neredu, kakor tudi nered med uslužbenci, posebno pa še nepravilni odnosi do kontrolnih organov, nam dajejo primer, kakšno ne sme biti poslovanje kmetijske zadruge. Vse to pa nam narekuje največjo budnost in kontrolo, da odpravljamo vse nedo-statke in s pravilnim poslovanjem sodelujemo pri graditvi našega gospodarstva. Vsi Usti pa, ki mislijo, da se lahko posluje v trgovski mreži na star način, naj prejmejo zasluženo plačilo.
Marna? (Split) : Rudar 2:1 (1:1)
Trboveljski rudar je izkoristil prosto nedeljo ter povabil v goste splitskega Mornarja, ki je odigral z Rudarjem prijateljsko tekmo. Vkljub deževnemu vremenu je bilo zbranih na stadionu Rudarja preko 1500 gledalcev, ki so bili priča zanimive igre. Tekma se je knočala s tesno zmago Mornarja z 2:1 (1:1). Začetni udarec je ime! Rudar. V pričetku igre je bil v rahli terenski premoči, kar mu je tudi prineslo vodstvo po Hudafinu. Moštvo Mornarja pa je pokazalo, da zna igrati nogomet. Vedno bolj se je uveljavljala tehnična
premoč Mornarja, ki je kmalu nato izenačil. V drugem polčasu je izvedel Mornar vrsto močnih napadov, ki pa so se vsi razbili ob dobri obrambi Rudarja. V 27. minuti je dosegel Mornar drugi gol in s tem končni rezultat. Moštvo Rudarja je imelo dosti prilik za izenačenje, vendar je r.apad vse preveč okleval. Po prilikah, ki jih je imel Rudar, bi moralo moštvo Rudarja zmagati, po igri pa, ki sta jo predvedli obe moštvi, pa je zmaga Mornarja popolnoma zaslužena.
Nogometni spored prihodnje nedelje
V VI. kolu nogometnega prvenstvu Slovenije ne bodo srečali naslednji pari: »obuta 7. maja:	Branik : SoiKrta. čas
po sporazumu (Varnem); nedelja 8. maja; Udarnik : Železničar (Ml ob (Završnik); Železničar (Ij) ; Nafta ob 14 na štadionu Odreda CVVoissbacher); Kladi* var : Rudar ob 15.30 (Horeec); N. Gorica : Ločan ob 10 {On i); Tekstilec : Železničar (P) ob 1C (Gjud); Proletarec : Predile-c 3:0 P. f.: Krim • Gregorčič st* na prošnjo preloži na kasnejši termin. *
Zdravstveni odsek FZS opozarja vsa društva, da redno vračajo Fiak ul turni zvozi Slovenije izpolnjene zdravstvene kartone zrn ono. ki oo bili zdravniško pregledani. En izvod zdravstvenega kartona ob drže društva, drujji izpolnjeni izvod pa naj društva mesečno pošljejo na FZS - zdravstveni odsek. Ljubljana-Tabor. Obenem naj društva takoj pošljejo vse zaostale izpolnjene kartone, v kolikor jih 6© hranjio.
*
Velike konjske dirke na Cvenu
Veliko »pomladanske konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru bodo v nedeljo, 8. maja ob 14. uri. Na »porodu «o kasaške, Kdlopne in prepomjke dirke. Prvič nastopajo konji zadružnih ekonomij.
Ali že veste
da ima zagorski avtobus posebne muhe; tako n. pr. v torek dne 3. maja ob pol peti uri popoldne, kljub temu, da je imel poln avtobus potnikov, ni peljal, temveč je dejal spremljevalec avtobusa, »da morajo iti potniki peš, ker mora čakati še na vlak iz Maribora«. Časa pa je bilo še 20 minut in bi se do takrat lahko avtobus že vrnil nazaj na postajo. Upravičeno se lahko pritožujejo zlasti tisti, ki imajo mesečne karte. Drugi primer: da avtobus k jutranjemu vlaku na Ljubljano sploh ne vozi, istotako ne k večernemu ob 10. uri. Merodajni činitelji naj se vsekakor malo pozanimajo in napravijo red na avtobusu, ki vozi od postaje Zagorje do Toplic;
da so imeli v Hrastniku uspelo proslavo 1. maja, ker pa v Hrastniku ni pismenih ljudi, zato tudi o proslavi ne moremo poročati;
da je v Trbovljah zelo udomačena navada, ko gredo eni v berijo, si za-sigurajo prostor v avtobusu na ta način, da se pripeljejo otroci z avtobusom na postajo in jim rezervirajo prostor;
da so parole za proslavo 1. maja v Ljubljani, katere bi moral imeti s se-boj SKUD iz Trbovelj, ostale kar doma v Trbovljah;
da imajo v kmelijski zadrugi Cem-šenik gotovi ljudje prednosti pred ostalimi;
da bo Ireba za tiste, ki hodijo iz Hrastnika peš na Brezje, nekaj ukreniti. ali znižati cene železniškemu prometu ali jim pa dfiti dodatne karte, da si bodo nabavili ugodne čevlje, da ne bodo po njihovi dolgi poli teden Ini šepali
E&ine maiogva fi
KINO TRBOVLJE predvaja sovjetski film
»BELI SE OSAMLJENO JADRO« Predstave; v petek ob 6. in 8. uri, v soboto ni predstave, v nedeljo ob 4.. (i. in 8. uri, v ponedeljek ob 6. in 8. uri. — Za mladino izredna predstava v nedeljo dopoldne po znižani ceni.
*
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE
predvaja;
Sobpta 7. maja ob 5. in 7. uri zvečer: Nedelja 8. maja ob 10., 3., 5. in 7. uri zvečer;
poljski lilra »POSLEDNJA ETAPA«. Sreda 11., četrtek 12. maja ob 5. in
7.	uri zvečer;
poljski film »JEKLENA SRCA«.
Uprava.
*
KINO »RAJKO« HRASTNIK predvaja sovjetski film »MARITAa Predstave: v soboto ob 6. in 8. zvečer, v nedeljo ob 4., 6. in 8. zvečer. Zaradi popravila aparature prihodnji teden v sredo in četrtek ne bo predstav.
•
POTUJOČI OZKI FILM TRBOVLJE predvaja 5 filmov poučne vsebine:
v soboto 7. maja ob 3. url popoldne v Delavskem domu za šolo Trbovlje I. in II.;
ob 7.30 zvečer v Gaberskem,
V nedeljo 8. maja ob 4. uri popoldne v Kotredežu;
ob 7.30 zvečer v Kisovcu.
CEMENTARNA TRBOVLJE išče 10 delavk
za izdelovanje papirnatih vreč.
lnteresentke naj se prijavijo dnevno v personalni pisarni.	Uprava.
RAZGLAS
V posvetovalnici za matere in dojenčke v Trbovljah se bo 9. in 11. maja delil mlečni prah za dojenčke do 1 leta starosti in za noseče žene
OBVESTILO
Smuč. sekcija SSD Rudar Trbovlje gre v nedeljo dne 8. maja 1949 na udarniško delo na Partizanski vrh (Pianina).
Dolžnost doslednega smučarja je, da se‘dela udeleži.
Vabljeni tudi planinci.
Odhod izpred restavracije ob pol
6. uri zjutraj.	Načelnik.
Fizkultura mora postati v novi Jugoslaviji last milijonov delavcev mest in vasi