Književnost. Kmetijsko gospodarstro. Učna knjiga za kinetijske šole, ob jednetn priročna knjiga za praktične gospodarje. Spisal Viljem R o h r m a n, pristav deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Urmu. Celje 1893. 1. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Str. 130. Cena 50 kr., po pošti 55 kr — Knjiga je razdeljena na štiri poglavja. katera razpravljajo I. Sredstva za kmetovanje. II. Uredba gospodarstva. III. Cenitev gospodarstva. IV. Kmetijsko knjigovodstvo. — Ta knjiga je zelo važna ne le kot šolska knjiga, arapak še bolj kot prirofina knjiga za gospodarje. Mnogo se je že pisalo o pravilnem in vspešnem gospodarstvu, toda doslej so vsi spisi koristili raalo, največ vsled lega, ker niso skupaj ali pa vsaj jednotni. Prehitro nazadujoče kmetijstvo potrebuje izdatne pomoči, da ne postane gospodarska beda splošna. Vse pomoči deželne in državne ne bodo odpomogle, da kmet v gospodarstvu ne napreduje. Kdor ne napreduje, je uničen. Pravijo sicer, da se kinet ne nauči dobro kmelovati iz knjig. Seve, za plugom bode moral še vedno boditi, toda gospodariti se nauči bolje in previdneje. Knjiga ga seznani s sredstvi, s kateriini si zboljša opešano polje, z boljšiini semeni in načini sejanja in gnojenja. Ljudje se le preradi drže starega kmetijstva in starega sejanja. Po naši •- ne strokovnjaški sodbi —¦ je knjiga dobra in bode koristila lnnogo, ako piide ljudera v roko. Tu iinajo čitatelji lepo piiliko razširiti jo med beročimi kmeti in tnaisikateremu učitelju bi prišla prav, svetoval bi vsaj lahko kakemu takemu, ki sam ne zna brati. Tudi šolske knjižnice ne sinejo biti brez te knjige. Posojuje naj se vsaj učencern ponavljalne šole. Knjigo priporoeaino. Ljubezen do maniice. Povesl za mladino. Spisal Josip Matejev. V Ljubljani. Izdala in založila ,Družba sv. Cirila jn Metoda". 1893. Str. 74. Cena 25 kr., novez. 20 kr. — Ko sem prečital to povest, spoznal sem, da je njen junak pokojni gribeljski učitelj, rnoj biv.ši sošolec Peter Kambič. Morda se motim, toda vsak, ki je poznal njega in prebere to povest, moia reči : ,Da, to je on; prav tak je bil"! Z veliko pazljivostjo sem prečital povest do konca. Živo je opisana ljubezen do matere, njegova pobožnost in udanost in kar se zgodi tako poredkoma: o učiteljskein stanu je pisano spoštljivo. (Zato pa naj niliče ne misli, da je neznani pisatelj murda učitelj.) Naj lii našla povest. mnogo, ninogo čitateljev! Slavni naši šolski družbi pa moramo bili bvaležni, ker nam podaja v svoji knjižnici tako izbrano berilo za našo šolsko mladino.