ktobra PRIMORSKI DNEVNIK ^»j-aViSr - Cena 35 Ur 5 \ Leto XVIII. ■ Št. 238 (5322) KENNEDY JE PODPISAL DEKRET 0 VOJAŠKI BLOKADI TRST, sreda 24. oktobra 1962 zvenblokovske države v OZN se posvetujejo o ukrepih naj preprečijo najhujše zaradi blokade okoli Kube % zahteva, naj Varnostni svet odredi preklic jneriške blokade, in začetek pogajanj med Hubo in SZ za normalizacijo po loža/a Isto, •uno, ajski JORK, 3. — Predstavniki izvenblokovskih držav, ki so sodelovale na lanski beo-(5 tostin ,,n ,en„ci’ so sklenili, da se bodo jutri sestali na posvetovanje v zvezi s sedanjo na-p’, da skušaj° preprečiti, da bi se napetost še povečala. Sili ti,0 z? ,sest*nek J? dal alžirski zunanji minister Hemisti. Sestanka se bodo lahko ude-e he v ai Predstavniki držav, ki niso sodelovale na omenjeni konferenci, ki pa niso pove-prinD„,ke- Sestanek so sklicali v predvidevanju, da današnja seja Varnostnega sveta ne ;oberN» la nobene odločitve, lorglo- današnji seji Varnostnega iam. »]a Je, Sovjetska zveza zahte-are, 1 Varnostni svet odredi ipattoj ^ c ameriške blokade proti ni. * zen te?a Je sovjetski 1 u"a^Predlagal pogajanja med carlO' ’ ■Kubo in SZ za normaliza- J Položaja. ■'erriri !ii5.. Varostnega sveta, ki so jo no. e na. zahtevo ZDA, Sovjet-.i dst«u*e ’n Kuhe je predsedoval , ki delevat Valerjan Zorin. edu so resolucije Sov:etske zveze. be in s katerim je ameriški 5g! Stevenson zahteval izred-[guij ■ zahteva vlada ZDA od- bil iSS ffijf '/.ji.' [SA 0i jiiu ° kubanske vlade Varnost-ijo Svetu_ zahteva, naj se pro-Ruh er-'ake grožnje za napad e , ,‘n ameriško vojno de- za hrbtom OZN in s popoi-ti sta preziranjem Varnostnega Sov'ietc, Pron*u vlada Pa zahteva nuj-, Ucitev stanja, ki je nasta-iM so ZDA prekršile listino V zaL°P°žajo mir. tat 7etku seje je sovjetski delti rj^nn izjavil,_da so razlo- -- Va ' nava.iajo ZDA za redno a lažn'"nn;tnega sveta> popolno- Hriiščovu Kenriedyjevo ?» v katerem ga obvešča o 1 v,MkCijl Pr0ti Kubi- Pi' u je mio izročeno v istem r» wkov,-jeiDean Rusk iz' te>V washingtonu prepis soškemu poslaniku Dobrininu. svojem Dobrininu. pismu Hruščovu 33 ' Coia^enSed^ tudi- da“jTna Polago Hruščovu za vsak se- i katerem bi iskali pot 34"8r»- 67 »kubanskega vpraša- ide« sr^&ji sovjetske vlade se po- 5. p dnu da ima sovjetska vlada noižr izkus, da se prikrijejo napadalna dejanja ZDA proti Kubi, in poizkus, da se pokrije samovoljna blokada Kube. Zorin je dodal, da je bistvo vprašanja v tem, da začenjajo ZDA pomorsko blokado proti Kubi, ter izvajajo izzivalne ukrepe, ki kršijo mednarodno pravo ter pomenijo žalitev in izzivanje vseh svobodoljubnih narodov. Na predlog Zorina so sklenili da bodo o vseh treh protestih razpravljali istočasno. Pozvalj so nato kubanskega predstavnika, naj se udeleži razprave brez pra-A fcbitev “'VeVa v'ana ZU*'> ocl- vice glasovanja. II tbe. »ofenzivnega orožja« s Govoril je zatem ameriški dele 1 I “ismo v v Stevenson, ki je navajal odstav- ” ki«,. aubanske vlade Varnost- ke iz Kennedyjevega govora, čez da imajo ZDA dokaze o graditvi ra ketnih oporišč na Kubi. Dodal je, da Je Kennedy odločil blokado proti pošiljanju »ofenzivnega orožja« na Kubo, ker da «pre-nos hladne vojne v srce Amerike predstavlja ogrožanje miru na tem kontinentu in na vsem svetu«. Dejal je zatem, da je Sovjetska zveza takoj po podpisu listine OZN začela hladno vojno proti OZN, in je zatem govoril o blokadi Berlina, o uporu na Madžarskem, o ber- ia,....... linskem zidu in dejal, da ZDA ni- 1 hit'1 "'m n' Dodal ie’ da are za po- so nikoli odklonile pogajanj. '*’e l>>lll,"llllllliillililiilllllllllliilliuimiiitiiiiiiiiillllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiii zjava sovjetske vlade ot odgovor Kennedy ju erlfcRVA- 23- — Moskovska vlada Je objavila danes izjavo L 'n':l)8v0 , °r na Kennedyjeve ukrepe za vojaško blokado Kube. t»tUKe x p°P0ldne izročili ameriškemu poslaniku Kohlerju. in«t^ Včeraj je ameriški poslanik reagira]e Ta , . va je polna hinavščine, kajti Sovjetska zveza je večkrat izjavila, da ne bo niti ena sovjetska atomska bomba padla na ozemlje ZDA ali na katero koli drugo ozemlja, razen ce ne bi bil prej izvršen na-pad. Kdo bi mogel verjeti, da predstavlja Kuba; grožnjo za ZDA? Spričo obsežnosti in bogastva obeh držav in njihove vojaške moči, ne bi mogel noben pameten državnik niti za trenutek dopustiti, da Kuba lahko ogroža ZDA ali katero koli drugo državo. Kar se tiče sovjetske pomoči Kubi, je njih namen samo prispevati k povečanju obrambne sposobnosti otoka Potrebo te pomoči utemeljuje dejstvo, da je bila kubanska republika že od prvih dni svojega obstoja predmet stalnih groženj in izzivanj s strani ZDA«. Glede sovjetskega jedrskega o-rožja pravi izjava, da je to v ro kah ljudstva in se ne bo nikoli uporabilo v napadalne namene ter dodaja: «Ce bodo napadalci sprožili vojno, tedaj bo Sovjetska zveza izvedla najmočnejšo in naiod-ločnejšo reakcijo«. Izjava nadaljuje: «Ce bi ee vlada ZDA trudila, da res utrdi svoje prijateljske odnose z drugimi državami in hoče ohraniti mir na svetu (kakor je izjavil predsednik Kennedy v svojem govoru 22. oktobra), tedaj bi morala sprejeti sovjetski predlog in umakniti svoje čete in svoje orožje s tujih ozemelj na raznih delih sveta. Toda prav ameriški imperializem hoče prevzeti vlogo mednarodnega žandarja. Ameriški predstavniki se radi bahajo, ker ameriška letala lahko napadejo Sovjetsko zvezo vsako uro. Ne poteče dan, da ne bi vojaški voditelji in tisk ZDA grozili Sovjetski zvezi in poudarjali, da ameriške podmornice, o-premljene z izstrelki «Polaris» plujejo po vseh morjih in po vseh oceanih in da lahko zadajo z a-tomskim orožjem udarec Sovjetski zvezi in drugim miroljubnim dr« žavam. V teh pogojih zvenijo besede ameriškega predsednika is-' redno hinavsko, ko trdi, da ZDA Dri postavljanju zahtev nasproti Kubi navdihujejo interesi miru. Zdi se, da so ameriški voditelji mnenja, da so bili zakoni pripravljeni, zato da se uporabljajo proti drugim in ne proti ZDA. Dejanska blokada Kube pomeni izzivalno dejanje in kršitev mednarodnega prava, kakršni ni para, kakor tudi izziv vsem miroljubnim narodom. Ameriška vlada si lasti pravico zahtevati od drugih držav, da jo obveščajo o načinu, kako organizirajo svojo obrambo, in da sporočijo Američaom, kai prevažajo na svojih ladjah na odprtem morju. Spričo resnosti položaja, ki so ga povzročile ZDA, je Sovjetska zveza dala navodila svojemu predstavniku v OZN, naj zahteva takojšnje sklicanje Varnostnega sveta. Ta bi moral proučiti vprašanje, ki nastaja s kršitvijo listine OZN in z ogrožanjem miru s strani ZDA. Hkrati poziva sovjetska vlada vlade in narode vseh držav sveta, naj dvignejo svoj glas m protestirajo proti napadalni dejavnosti ZDA nasproti Kubi in drugim državam. Odločno je treba obsoditi to ameriško dejavnost in upreti se, da bi ZDA sprožile jedrsko vojno. !avnrnost opozoriti ZDA, da si ,ic*v n«jem napovedanih ukre-aaS prevzemajo vso odgovornost n) 3l »f, Posledice. Izjava Bsko u dalJe> da izvedba de-šUj8 blokade proti Kubi po-hov kr|ltev mednarodnih za-, ki' bi ZDA sprožile voj-h,i Jodin* zvale najmočnejšo in vnhf pJl°čnejšo reakcijo.* ,i du sv°ie izjave ugotavlja iti* o uv*a. vlada, da so ZDA dejan-'b$ j pomorsko blokado okoli da ‘so bile ameriške ob-^»vl■8 Pe PQ®tavljene v bojno j h^i.tlonost. «Gre za napadalna I’35’1 *V*> jim ni para, glede ka-'to ZDA sklicujejo na zatrje-i) ^ ®r°žanje njihove varnosti s "A rt-ibe. Izjava predsednika j ri»k kazuje, da se ameriški im-♦krogi ne ustavljajo ftusu er Pr' svojih naporih, wA*JO suvereno državo, čla-«-cv V ta namen se ne bodo a , t.ayljale pahniti svet v ii drž Ja^'ke katastrofe. Narodi (joii1 ^DaZ8V morajo jasno razumeti, , ftlt s tako avanturo začenjajo j NskB Poti sprožitve svetovne SrlHSton » tem da si Wa- ■zen;> t>ra*‘f1..držav na odprtem mor-P ,V ,a.0ja ll«,no napoveduje piratska o telil ua oi vv a- ^|f lirugj.j^ti.pravico napadati lad- P°d'agi listine OZN ec,.®t Prav*«„države-. majhne in ve- i,olC0 organizirati svoje živ. 'rtlii* 'b Uk« or iim je bolj prav, u-'sb, k: epe.za zaščito svoje var-, "Sitati se jim zdijo potrebni, in (F , šjo Jf napadalne sile, ki na-J1r°vo svobodo iin neod- ® Se t.n no n.nr n»«Te, se to ne upošteva, po-i na« jati same temelje Zdru- ih ‘“Pada! , D«»?dov in uvesti v' medna-V Pot k 0 zakon džungle in od-'9lho ,~rez!conž'nim spopadom, sef (io, d brezumneži lahko verja-bodo dosegli zaželene i HB°litik *e, se bodo naslanjali [ bil Sti i.0Ul*lle- Ce so ZDA v pr«. ® ,, I “So viahk° zahtevale, da vršijo ,!t\ “f1*. ni Sk° najmočnejše sile na J a , »ke L?edai nobenega razloga Z P« V?iki Kni-'eve’ Sedaj morajo dr-J)’adnnk3 kot kdaJ koli pokaza-■v ■ ?Prečiti Krv.nost m modrost ter ste^ etskii ,rozljanje z orožjem. So-S , I ' vSe n *a.da ponovno potrjuje, P>' a zve2°r°Z3e, s katerim Sovjet-(ot>-rit'odniIazpoIaRa’ služi in do i«1 hanart6. služilo v obrambo „ pl V)»tska dalcem. Dejstvo, da ima i zv®Za močno orožje, in llr.Sbhen,?, izstre'ke. predstavlja ,vseh narodov sveta S ,,'»Part01iedstvo. ki lahko odvr-,leEa a n® sile imperializma sprožile svetovno Oa ‘ ^prozne sveiovnu je ; V°ino. Predsednik Ken-inb»ZJiivii" da> če bi samo ua dosegla ozemlje ZDA, b0J uPr* Stevenson Je v glavnem ponovil vse že večkrat ponovljene ameriške argumente in vse argumente, ki jih vsebuje Kennedyjev govor. Za njim le govoril kuoanski delegat, ki je med drugim poudaril, da hoče Kuba ostati neodvisna država in da se bo branila pred napadom. Dodal je: »Kuba, po kateri se Stevenson toži, je otok, na katerem je divjala krvava diktatura Batiste, ki sc ga podpirale ODA, otok, na katerem sta vladala diskriminacija in kzioriščanje s strani ameriških družb, otok revščine. Ta režim se ne bo več vrnil.« Izjavil je dalje, da ZDA razlikujejo dobre izstrelke od slabih, in se vprašal: «Ali ni ameriški voja-ški potencial grožnja za naše ljud-stvo? Kaj je z načelom ZDA o enakosti? Kakšno pravico imajo ZDA zahtevati odpiavo naših oporišč, ko imajo svoje oporišče na našem o-zemlju proti naši volji? Kar se tiča opazovalcev OZN na Kubi, je izjavil, da Kuba noče operacije OZN, kakršna je v Kongu. Na koncu Je zahteval, naj Varnostni svet odredi ukinitev ameriške blokade in prenehanje izzivanj. Sovjetski delegat Zorin je ponovno obsodil ameriško napadalno dejavnost in napovedal, da bo posta-v« veto proti ameriški resoluciji. Predložil je svojo resolucijo, ki zahteva ukinitev ameriške blokade. Na predlog Irancoskega delegata so nato odloži’: sejo na Jutri po-polome ob 14 .uri po srediijeevrop-sKem času. WASHINGXON, 23. - Predsednik Kennedy Je podpisal danes odlok o blokadi dobave ofenzivnega orožja Kubi. Odlok bo stopil v veljavo jutri ob 15. url po srednjeevropskem času. V odloku je rečeno, da bodo a-meriške pomorske sile ob sodelovanju pomorskih enot drugih držav zahodne poloble lahko zaustavile katerokoli ladjo na področju, ki ga bo določilo ameriško ministrstvo Pkrrnnbo. To ladje bodo morale faviH hort8 vlteT ldentlČnosti, Tz-javiti bodo morale, kaj voziio in bodob°dmn™ag° i1zkrcale in dovoliti “P*° , kontrolni pregled. Vsaka ladja, ki se ne bo držala ^^VPdi, se bo izpostavila možnosti, da jo odvedejo v katerokoli ameriško pristanišče, V odloku je nadalje rečeno, da bo vsaki ladji, ki bo plula v smeri Kube in za katero bodo sumili da prevaža prepovedan material u-kazano, naj plovbo preusmeri dru-gaip. Ce bo ladja odrekla pokoršči-no, jo bodo spremili v kako ame-riško pristanišče, in jo tam blokirali. Sile se bodo poslužiii samo v primeru, če ladja ne bo ubogala. V vsakem primeru pa bo uporabljena sila ((kadarkoli bo to absolutno nujno.« V odloku se naštevajo razne vrste vojnega ofenzivnega materiala, katerega prevoz na Kubo je prepovedan. Gre predvsem za material za izdelavo izstrelkov, bombnike, bombe, izstrelke, radijsko vodene izstrelke, naboje, elektronsko ali električno opremo in material druge vrste. Tajnik za obrambo bo moral podvzeti potrebne ukrepe, ?a«sen.preprecl P^janje na Kubo izstrelkov zraa • zrak. Ameriški tajnik za obrambo Mac-Namara je na tiskovni konferenci izjavil da 25 sovjetskih tovornih adlJ .pluje proti Kubi in da bodo ameriški oboroženi inšpektorji pripravljeni pregledati ladje, ko bo , utri stopil v veljavo ukrep o blokadi. MacNamara je tudi sporočil, da je ukazal, naj vojaško mornariško osebje ostane v aktivni službi za dobo do enega leta preko svojega normalnega službenega roka. Kar se tiče sovjetskih ladij, ni hotel minister nič reči, kdaj pričakujejo, da bodo prestregli prvo ladjo. Pripomnil pa je, da bo vsaj ena sovjetska ladja verjetno zaplula v kubanske teritorialne vode, /predep bodo stopili v veljavo ukrepi o blokadi. Dalje je minister izjavil, da je dal navodila, naj se «v čim manjši meri uporablja sila. Dodal je, da ne ve, ali so sovjetske ladje oborožene. Na vprašanje, ali imajo ameriške ladje ukaz potopiti ladje, ki se ne bi odzvale pozivu, naj se ustavijo, je odgovoril, da so bili poveljniki ameriških ladij pooblaščeni, da «uporabijo čim manjšo silo, toda pooblaščeni so bili tudi, uporabiti vsako silo, ki bi bila potrebna«. Danes se je na ameriško zahtevo sestal svet organizacije ameri-ških držav na izredni seji in razpravljal o Kennedjevem ukazu za blokado Kube. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je predložil dve resoluciji. Prva zahteva, naj bo ta svet v stalni pripravljenosti, v drugi resoluciji pa ameriška vlada zahteva odstranitev ((ofenzivnih oporišč s Kube«. Svet je odobril z 18 glasovi in z dvema vzdržanima ameriško zahtevo, naj se skliče posvetovalni organ, kakor določa člen 6 pogodbe iz Ria de Janeira. Ta organ se je sestal popoldne ter je po daljši odložitvi seje, med katero so se posamezni delegati posvetovali s svojimi vladami, sprejeli z 19 glasovi ameriško resolucijo, ki pooblašča ZDA, da uporabijo silo, zato da preprečijo, da bi Kuba «še dalje dobivala od sovjetskega bloka ofenzivni vojaški material«. ODMEV BLOKADE V JUGOSLAVIJI Tito: Spor se mora rešiti miroljubno v okviru listine OZN «Politika»: Blokada je enostransko napadalno dejanje - «Borba»: Številne velike in male države so izpostavljene raketnim oporiščem atlantskega pakta (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Jugoslovanska javnost z globoko zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v zvezi s Kubo, ki je dosegel vrhunec s sinočnjim sklepom ameriške vlade o blokadi otoka. Zaskrbljenost jugoslovanske javnosti je prišla do izraza že v nocojšnji izjavi predsednika republike maršala Tita ob dnevu Združenih narodov in v vodilnih jugoslovanskih političnih krogih, ki ocenjujejo napovedane ukrepe ameriške vlade kot skrajno nevarne za mir in zahtevajo nujno intervencijo Združenih narodov. Sedanji zaostreni položaj okrog Kube povzroča po mnenju pred- skrbljenost, ker vsebuje zelo nevarne implikacije. «Ukrepi, ki so jih že sprejeli, kot druge morebitne enostranske akcije, poudarja predsednik Tito, bi lahko spravili v nevarnost svetovni mir. Izhod iz tega položaja je mogoče najti samo z iskanjem miroljubne rešitve a ne z oslanjanjem na silo.# Predsednik Jugoslavije sodi, da so Združeni narodi najprimernejše mesto za rešitev tega vprašanja v duhu ^ po . sednika republike Tita resno za- 111111111111,1111111111111,Hlinili,milil,umni,MII||,,IIIIIII,IIIII„,j,,n,|,lllll„lllll|||||||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||||||M|||||||||||||||||||||l|||ll|l||||||||||||||||||||||||||||||1|||||||t|||||||||||||||||||n||||M|M||M||||||||||||||||a Fanfani izrazil solidarnost Italije z ZDA v okviru OZN za miroljubno rešitev spora Nenni predlaga sestanek med Kennedyjem in Hruščovom ter kolektiven poseg skupščine OZN in ne le Varnostnega sveta, hkrati pa takojšnjo prekinitev enostranskih ukrepov sile - Ingrao zahteval takojšnjo ukinitev nezakonite blokade RIM, 23. — Ameriška vojaška blokada Kube je imela danes svoj odmev v parlamentu, ker so vse politične skupine zastavile predsedniku vlade in zunanjemu ministru vprašanja v zvezi s tem izredno nevarnim ukrepom ZDA. Fanfani, ki se je ves dan posvetoval z voditelji vladnih strank, s predsednikom republike, z zunanjim ministrom Piccionijem, je v svojem odgovoru na vprašanja poslancev in senatorjev v bistvu opravičil ukrep ZDA, češ da koncentracija napadalnega orožja na Kubi »povzroča zelo veliko zaskrbljenost glede ohranitve miru ne le na Karaibskem morju in v zahodni polobli, ampak tudi v vseh delih sveta*. Fanfani je zatrjeval, da je Italija vedno nasprotovala pošiljanju orožja ali prevažanju istega z italijanskimi ladjami v katerikoli del sveta in da se je Jega držala tudi glede Kube. Dajal je še, da italijanska vlada pozjtivno ocenjuje dejstvo, da so se ZDA obrnile na varnostni svet., kjer bi mogli poravnati na miren način to Krizo, ki bi utegnila imeti najresnejše posledice. Fanfani je še zatrdil, da je italijanski vlada napravila v poslednjih 24 urah ustne in pismene korake, da bi rešili ta spor na miren način. V tem smislu je nastopil tudi zunanji minister v Bruslju, kakor bo v tem smislu nastopil tudi podtajnik Russo v OZN, ko bo jutri prispel v New York. Z izjavo Fanfanija ni bil zadovoljen socialistični senator Lussu, ki je zanikal, da bi hotel s svoiim vprašanjem spraviti vlado v zadre, go; opozoril je na skrajno nevarnost položaja, kajti spričo izjave ZDA, da bodo ladje streljale in potopile vsako ladjo, ki bi prevažala napadalno orožje na Kubo, pa se ne bi hotela vrniti; in spričo izjave SZ; da ne bo napadla, da Pa se bo branila — se postavlja vprašanje, kaj bo storila italijanska vlada v pr; neru, da pride do najhujšega. Spričo tega ima Italija dolžnost, da poseže vmes, da bi ((zaustavila vojaški stroj, ki je že v premiku«. Enako nezadovoljstvo je izrazil tudi Terracini (KPI) in dejal, da Fanfani ni odgovoril na nobeno vprašanje komunističnih senatorjev, ki so zahtevali, da naj vlada slovesno izjavi, da italijansko ozemlje ne bo nikoli na razpolago za napadalne akcije proti tujim državam, in da naj stori konkretne korake, da bi izrazila svojo solidarnost s Kubo. V poslanski zbornici je Fanfani prečital isto izjavo vlade. S to iz- DANES Po Kennedyjevi objavi blokade okrog Kube st je -* kot je bilo pričakovati — nevarnost vojne še bolj povečala. Doslej se je zgodi- lo sledeče; 1. V SZ so razveljavili dopuste vsemu osebjti, vse čete morajo biti v vojni pripravljenosti in budnosti, starejši kontingenti vojakov ne bodo odpuščeni iz vojaške službe, če pripadajo strateškim raketnim izstrelkom, podmornicam in protiletalski obrambi. 2. Vlada SZ je odgovorila na ukrep o blokadi takole; da se ZDA ne ustavljajo pred ničimer, da bi zadušile suvereno državo, ki je članica OZN; ZDA si lastijo pravico napadati ladje drugih držav na odprtem morju, kar pomeni kršitev mednarodnih zakonov; blokada pomeni napad na temelje OZN in uvedbo zakona džungle v mednarodno prakso; Kennedyjeva izjava o eni sami bombi, ki bi dosegla ZDA, je polna hinavščine ker je vlada SZ večkrat izjavila, da ne bo niti ena sovjetska atomska bomba padla na ozemlje ZDA, razen če ne bi bil prej izvišen napad; sovjetska pomoč Kubi pomeni le prispevek k povečanju obrambne sposobnosti otoka; takoj naj se skliče Varnostni svet OZN. 3. Vrhovni poveljnik sil varšavskega pakta maršal Grečkov se je včeraj sestal s častniki oboroženih sil tega pakta ter jim dal potrebna navodila o pripravljenosti skupnih kopenskih in pomorskih sil. 4. Na zahtevo ZDA se je vče-raJ, sestal si ct Organizacije amc-riških držav In sklenil pooblasti-tl ZDA, da »uporabijo silo, da se prepreči, da bi Kuba prejemala ofenzivni vojaški material od sovjetskega bloka.« Brazilija, Urugvaj, Mehika in Bolivija se niso strinjale s »prepovedjo Kubi, da bi uporabljala ofenzivne izstrelke in S tem aktivno ogrožala v®* kontinent.« Kennedy je ustanovil ((izvršilni odbor državnega sveta za varnost« in ukazal takojšnjo evakuacijo vseli civilistov z ameriškega oporišča na Kubi, odredil stalno pripravljenost vseh a-meriških čet na Južni Koreji, v Zahodni Nemčiji in v zahodnem Berlinu. 5. Britanska vlada je sporočila, da ji sicer niso všeč pomorske blokade, ker kršijo predpise za pomorsko plovbo, vendar pa je sprejela ameriško stališče z nekaterimi pridržki. Francoska vlada bo razpravljala o položaju danes zjutraj, Adenauer je sklical za danes sejo sveta za obrambo. V Tokiu je letalsko poveljstvo odredilo stalno pripravljenost lovskih letal in radarskih postaj. Kanadska vlada je prepovedala sovjetskim letalom, ki potujejo na Kubo, da bi sj oskrbovala v kanadskih letalskih oporiščih. 6. Kubanska vlada je odredila splošno mobilizacijo, njen uradni predstavnik pa je zanikal, da ima Kuba raketne izstrelke. 7. Na sinočnji seji Varnostnega sveta je bil na Zorinov predlog sprejet predlog, naj se zahteve ZDA, Kube in SZ obravnavajo istočasno, kubanski predstavnik Pa naj se udeleži razprave brez pravice glasovanja. Zorin je blokado označil za izzivalni ukrep, ki krši mednarodno pravo, Stevenson pa je dejal, da predstavna «prenos hladne vojne v srce Amerike ogrožanje miru«. 8. Danes sc sestanejo v New Yorku predstavniki izvenblokovskih držav beograjske konference, da bi poizkusili preprečiti povečanje napetosti. Maršal Tito je izjavil, da je potrebno rešiti spor na miroljuben način v okviru listine OZN. Beograjski tisk poudarja, da se blokada tolmači lahko samo kot enostransko napadalno dejanje ter da je mnogo velikih in malih držav, ki so izpostavljene raketnim oporiščem Atlantskega pakte. javo je bil »povsem nezadovoljen« Ingrao (KPI) in je dodal, da bi Italija morala .^zahtevati v OZN »takojšen koniec ?nezakonitega, tolovajskega bloka ZDA proti Kubi«. Ingrao je hkrati obsodil dejstvo, da so ZDA postavile svoje zaveznike pred izvršeno dejstvo ii) da so jih obvestile šele potem, kr so sprejele ukrep; pozval je vlado, naj loči odgovornost Italije od odgovornosti NATO. Na koncu je poslal pozdrav »junaškemu kubanskemu ljudstvu«; komunistični poslanci so vstali in nekateri so vzkliknili «2ivela Kuba!«. Med komunisti in misovci so začele leteti psovke, in malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Namestnik tajnika PSI poslanec De Martino je podčrtal predvsem dva elementa: solidarnost s kubansko revolucijo, «kljub napakam njenih voditeljev«; napake ameriške politike, ki so potisnile Kubo v sovjetski blok. Poudaril je potrebo konkretnih pobud, da bi našli pošten kompromis glede največjih mednarodnih vprašanj od Kube do Berlina; Italija ne more pristati na načelo neomejene solidarnosti. Pripomnil je, da so ZDA ravnale, ne da bi se predhodno posvetovale z zavezniki, kakor so druge države to storile ob priliki sueške krize. Zahteval je, da italijanska vlada posreduje za intervencijo OZN in izrazil željo, da bi v okviru Z-N prišlo do sestanka med Ken-nedyjem in Hruščovom. Tudi Reale je podčrtal potrebo, da se storijo vsi potrebni koraki, da bi dosegli miroljubno poravnavo spora, medtem ko je Malagodi zahteval, da naj Italija izjavi popolno solidarnost z ZDA. Enako stališče je zagovarjal tudi Covelli. Misovski poslanec Cara-donna pa je izrazil svoje popol-no zadovoljstvo nad ((energično akcijo ZDA«, ki so jo «že več me. secev pričakovali vsi antikomunisti sveta«. V poslanski zbornici je minister za delo Sullo zaključil splošno razpravo o proračunu tega ministrstva, nato so odobrili posamezno člene proračuna; na popoldanskem zasedanju pa so po govoru ministra Bosca odobrili posamezne člene proračuna o pra. vosodnem ministrstvu, nato pa so začeli razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva. V senatu so začeli razpravo o proračunu ministrstva za državng udeležbe, nato pa so — po izjavi predsednika vlade in odgovornih interpe-lantov — nadaljevali razpravo o členih ustavnega zakona o Furlaniji — Julijski krajini. V zvezi z ameriško blokado Kube je Nenni dal izjavo, v kateri poudarja, da sta spričo nevarnosti položaja potrebni dve pobudi: sestanek med Kennedy-jem in Hruščevom, da bi pro-učili celoten mednarodni položaj, zlasti vprašanje Kube in Berlina; kolektiven poseg skupščine OZN, ne le varnostnega sveta, da bi ugotovili dejansko stanje, hkrati pa suspendirali vsakršno enostransko intervencijo in vsakršen ukrep sile. To je potrebno tudi glede indijsko-kitajskega konflikta. Togliatti pa pravi, da morajo vsi obsoditi napad in se ((postaviti v obrambo svobodne plovbe po morju in svobode kubanskega naroda«; hkrati pa opozarja vlado: ((Italijanski narod ne bo dopustil, da bi ga potisnili v smrtno pustolovščino za vlado, ki bi ne bila v stanju, s konkretnimi dejanji in z izrecno obsodbo napadalcev, uspešno braniti stvar miru in našega obstoja samega«. Bonn priznal jemensko republiko BONN, 23. - Zahodna Nemčija je PHznala vlado jemenske republike. To je danes sporočilo zahod-nonemško zunanje minlstratvo. listine svetovne organizacije. Po mnenju beograjske «Politike» se »striktna karantena« ne more drugače tolmačiti Vcot enostranskp napadalno dejanje, ki ima lahko resne posledice. »Politika« ugotavlja, da je primer Kube tesno povezan z odnosi med velikim; silami, ter je zato razumljiv strah gl«, de nadaljnjega razvoja. »Politiku* poziva miroljubne sile, naj prepre. čijo katastrofo, in zahteva takojšnjo intervencijo Združenih narodov, »Borba« s svoje strani ugotavlja, da puot’ kl so izbrale ZDA, ni pot hrabrosti in modrosti, temveč je nevarna pot, ki lahko spravi človeštvo v katastrofo. V zvezi s težnjo, da se oborožitev Kube pn-kaze kot usodna za obrambo ZDA »Borba« ugotavlja, da so mnoge vehke in male sile izpostavljene raketnim oporiščem držav atlant-skega pakta. List zaključuje, da zahteva nevarni položaj na pod-ročju Karibskega morja naglo akcijo Združenih narodov. Sedaj je osnovno da se prepreči spopad, ki o; bil lahko usoden za človeštvo V zvezi z dnevom Združenih narodov poudarja predsednik Tito v svoji izjavi med drugim veliko vlogo te svetovne organizaciie v trenutkih krize v mednarodnih odnosih in izraža hkrati zaskrbljenost za vrsto nerešenih mednarod-nih vprašanj, ki od časa do časa vodijo do oboroženih spopadov, kot je sedanji spopad na kitajsko-lndijski meji, in položaj na Karib. skem morju. Predsednik reoublike Jugoslavije sodi, da so Združeni narodi najugodnejše mesto in edina pot za rešitev vprašanj v duhu listine svetovne organizacije, in da se s politiko sile in oboroževa.no tekmo ne morejo rešiti nasprotia v mednarodnih odnosih. Zato bi se letošnji dan Združenih narodov moral proslavljati v znamenju se močnejše oživitve duha in bistva načel Združenih narodov in apelirati na vlade vseh držav, posebno na velike sile, da spreimejo pot miroljubnega sporazumevanja kot edino možnost zagotovitve teme-ijev tmjncga miru MraiJne por. ;!edrske v°ine zahtevajo, da se v okviru Združenih narodov ni-»n«vf*?1 bi se obranil mir ;n prenehala oboroževalna tekma. Pr. , °>n?.S na tej pot' bi bil P° mne-nju lita sporazum o prenehanju jedrskih poizkusov. Tito diilje poudarja, da je zara-ai večjega mednarodnega zaupanj« in krepitve vloge OZN njena naloga, da se zavzema za politično osamosvojitev še preostalih od- nitev vseh oblik neenakopravno, ti v mednarodnih odnosih, posebno P« se za odstranitev razlik med visoko razvitimi in gospodarsko zaostalimi področji. V zvezi s tem pozdruvlja maršal Tito predlog za sklicanje gospodarske konference pod pokroviteljstvom Združenih narodov in poudarja, da so se jugoslovanski narodi in jugoslovanska vlada stalno zavzemali za dosledno izvajanje načel listine OZN in krepitev njene vloge. »Jugoslavija bo nudila vso podporo Združenim narodom tudi v bodoče, kaj. ti naša aktivnost izhaja jz globokega prepričanja, da je v pogojih današnje razdeljenosti na svetu le na ta način mogoče dpseči mednarodno sporazumevanje. S tem je prežeta tudi naša politika miroljubne koeksistence in vsestran-skega mednarodnega sodelovanja, kar predstavlja naš prispevek v naporih za popolno uresničenje plemenitih ciljev listine Združenih narodov.« B. B. .............Ulil.IIIIMI.m.»Hilli......................H,,,,,,, Nehru odklanja posredovanje dokler se Kitajci ne umaknejo Posredovanje sta predlagala Naser in Tubman, Hruščov pa predlaga takojšnjo prekinitev sovražnosti in obnovitev pogajanj s Kitajci Nadaljujejo se napadi kitajskih čet i ^^HI, 23. Predsednik indijske vlade Nehru je odgovoril na pismo Hruščova, s katerim je bil ta predlagal razgovore za rešitev spora z Indijo. Baje je Hru-sčov predlagal takojšnjo ustavitev sovražnosti in začetek pogajanj brez vsakih začetnih pogojev Ne-br“ j® odgovoril tudi predsedniku ZAR Naserju, ki je tudi predlagal P°aredovanje izvenblokovskih dr- T„rt^e 36 Nebru odgovoril, da se en™;8*"6 bi m°8la pogajati ali sprejeti posredovanja pod grožnjo, in da pogajanja niso mogoča, do- k ®r se Kitajci ne umaknej0 i in. ° ?zemlia. k' so ga zasedli. iNeriru je odeovoril tudi liherii. skemu “ Predsedniku Tubmanu, s -3e ta predlagal posredo-Yanje v itnenu afriško-azijskih di^ čU /i Ud' ojemu je Nehru sporo-da ne more sprejeti posredo-k«r ,o Kitajci ie tavrnili indijske pogoje za rešitev obmejnega spora. V Novem Delhiju so danes spo-ročih, da so Kitajci na severno-vzhodnem področju napredovali do Brokontanga in Žanitanga. Zahodno od teh dveh krajev se nada-ljujejo manjši spopadi. Vzhodno od Kmzemana so Kitajci davi napadli v Bumli, kar pomeni, da nameravajo napadati v smeri Tavan-ga. ki j® glavno indijsko upravno središče na tem področju. Opaziti je pošiljanje kitajskih ojacenj na področju Longju in Kibito. V Ladaku na severnoza-hodm meji ni nobenih sprememb in indijske čete uspešno odbijajo kitajske napade. Agencija »Nova Kitajska« je ob. javila izjavo kitajskega ministra za obrambo, ki pravi da kitajske obmejne straže niso več obvezane držati se meje »nezakonite linije Mac Mahon« na vzhodnem sektor- ju. V zvezi s to izjavo, je predstavnik indijskega zunanjega ministrstva izjavil, da %za Kitajce so mednarodne meje premične in spremenljive, sproti kakor imajo Kitajci možnost, da jih menjajo z vojaško akcijo«. Sinoči je indijski predstavnik izjavil, da je prej določen urnik izdal Kitajce. V noti, ki so jo Kitajci izročili 21. oktobra Indiji, je rečeno, da so indijske čete napadle kitajske čete 20. oktobra ob 4.30 po indijskem času. Predstavnik je dodal, da je 20. oktobra ob 4.30 BBC poročala o zatrjevanem indijskem napadu in omenila kitajsko sporočilo, ki je bilo nujno pripravljeno že prej. »Razen tega, je dodal predstavnik, so Kitajci začeli svoj napad na indijske položaje ob 5. uri. Samo napadalec, je zaključil predstavnik, je lahko napovedal svoj napad pol ure prej«. — 2 24. oktobra Vrem« včeraj: NaJvMJa tempera. tura 17.3, rajnižja 10J, ob 19. mri 13.4, vlaga 61 «c.den ‘k.mi i o: OSEBE: Rosario Chiarcliifistj,^ Modest Sancin, Rosinells ■«« • Miranda Caharija, D’Andre» »pori««1 Jožko Lukeš, I. sodnik — “ ‘e ' ne Raztresen, II. sodnik —1 lik Ral vard Martinuzzi, Marrancs in,«.;,,; Silvij Kobal. l0v * —...— ■ 'finski Prevod: P. R. Hco Scenograf: Jože Cesar hijig) , Kostumi: Alenka Bartlov#. Avtor REŽISER: ADRIJAN RUS? lanj * r Jati, Prodaja vstopnic eno uro pričetkom predstave pri gajni dvorane. ‘Jih di 2!C st ^ A‘om- Nazionale 16.00 «Straih in trep«|.app „ n.atl'h gora« (tl terrore deli* žrned t tagne roceiose), Van Johnson, 'Oipk-,; Fenice 15.00 ((Operacija nasilje*, ho a*'' Ford, Lee Remidk. prepoved311*1 Oj j , °!» na: dini. ExceIsior 15.00 «Sladike peruti * oline a: sti» (La dole e ala della gioviH trnetjj ; Metrocolor. Paul Nevvman, ® ksp]0J^ _ ne Page. Prepovedano mladij -spp '^ Grattacielo 16.00 iiCma duiša« 'o . mera), Vittorio Gaisman., Nad" 0r6j ler. Prepovedano mladini. 4str0fC Arcobaleno 16.00 ((Dnevne sku«1 jg (Tentazioni quotidiane), M*1 'tverlr rer, Fernandel. Prepovedano ksniio0. dini. e* k- Supercinema 16.00 so Pasolinijev film. Anna Franco Cittl. Prepovedano t1' 'jenih Alabarda 16.00 »Vojščakov P°; r (I| riposo del guerriero) lor. Brigitte Bardot. Prepov' i mladim. „|a J iv a« (Die*| 1,,;!“" liani per un tedesco), Cristin* k; de Filodrammatico 16.00 ((Deset nov za enega Nemca« (D'fc! • 1 ioni, Andrea Checchi. Aurora 16.30 «Redovniica iz 'T e j it ir'Petii 12 Pril (La monaca di Monza). Garibaldi 16.00 »Škrlatna kr: maschera di porpora). Techn^ojpj* . Tony Curtis. 'o n!, J Cristallo 16.30 »Neizprosni Seri', esetir/1 sceriffo implacabile). Terirt111® !te 116 Capitol 16.30 »Srebrna puščic3’ itneriu freccia d’argento). Technicolrt Tec> j, sPro; 'V' i 0 le Pov2 Pod] Huoter, Rossana Podesti. 7išča'* 1 Impero 16.30 ((Dogodilo se je n’lu 01 naju® (Aicoadde a ViennaJ. #i n s* Massimo 16.00 »Macist- proti »7S (Maciste contro i mostri). ,/Im, 115al color. Reg Lewls, MargaretIt ' °b Moderno 16.30 — 22.00, : ‘Uaeie Derio Pino, Grazia Coli Girls ballet v reviji »žei'9^ sky im tvvist« (Donne, v^|0i i j J* In rtiii »VAhiilifl ^ . dal1 tvvist). Na platnu «Vohun - c*0vu (La spia del secolo), Riich3*? mj, . Cene: parter 500, galerija 3W- , j. Astoria 16.45 «Kidor se ustavi gubljen« (Ohi si ferma e taJ,°' Toto. Ra Astra 16 30 «Dva vodnika« (I ^ \ d resdialii). ’ Vittorio Veneto 15.45 ((Umazane 'rinile (Anime sporche), Oapucine, .Je zv Fonda. Prepovedano mladini- lei Abbazla 16.00 »Planet ugašenit ,r' bom (Dl planeta degli uominl ttorm Technicolor. Bill Carter. Juhami Marconi 15.00 »Zločin v štirih. zljah« (Deliitto im quarta <*l,j L ne). Tech ni rotor. Robert Ladf Skedenj 16.00 «Dtvjia dežela«, ‘ 'h bi sel-viagigio). Techmicolor. ElV^ in ^aro] ley. VČERAJŠNJE CENE NA $ ne , 1 : ’ A ..lili N. SOŽALJE Našemu stanovskemu kolegu Borisu Persogli, novinarju pri listu L’Unita, izražamo globoko sožalje ob smrti njegove drage mame. Člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika. NA DEBELO piriti' (V prvem stolncu so najnižJJ. ‘,avecj’i v 2. najvišje, v 3. prevlad* ^ pomaranče .........165 n limone ................176 kaki ...................36 abolka ................29 ruške ................36 grozdje.................47 domača pesa.............50 zelje ................ 47 cikorija . . ........100 čebula .................47 stročji fižol..........118 stročje .............. 118 koromač.................77 solate ................75 melancane...............83 krompir ...............43 paprika ................47 paradižnik ........ 36 zeleni radič 1........400 zeleni radič II.........70 iSL^Pitui zelena .................80 špinače ................75 , ted, /*hko dal treši ur «pre 'ste c * r $1 S °teravv J‘i« r ftiir NOČNA SLUŽBA LEK^Jj ' "»»ho,, Dr. Codermatz, Ul. Tor S. in . ................................ del Mare, Largo Piave 2; Zan*‘" UkUn pc Marchio. Ul. Gtnnastica 44; J Btte, gher. Ul. S. Giusto 1; Alia ^ *Slce ' sta d'oro, Ul. Mazzini 43. 4S- ^°ue?l KINO PROSEK-KONTO predvaja danes 24. t. m. ob 19.30 uri VVarner Bros barvni ^ OGNJI V DŽUNGLI KYB Igrajo: R. HUGHES in L. ALVARyf”)e„ 0« * * P r pv°( mite na linču m predvaja danes 24. t. m. ie rni četkom ob 18. uri Metro ,*1« lj Se? 4 veseljaki, ki so si osvojm i . “toč m KVARTFv invazijsK (Quartetto d’invasion«j Igrajo: BILL TRAVERS ŠPIKE MULLIGAN GREGOIRE ASLAN fc*? v njej odDovedalo itavlj di ono malo stikalo P ' pC ist taRa’lnb1 T8® omenil ato-.. jji 'ovu flv ^lapp’ nosilo na 0 ^Pih lVe. ?tomski bombi. Po rinile es,!eh.’ ki, so se tedaj .n» ie _„oikozl vojaško cenzuro, aini !8a loi 1el°' da so s pokvarjeni i\*tala odvrgli s padalom \ d* atomnn°'vmedtem ko so dru-9 'Vinam; ki° .b1ombo. I?ašli med ru-irrh ^ ai tre«; etala' k' kmalu za-rescilo. Seveda je Pentagon ‘ cfiroj dal nižje letalo ie vnosI)>’ toda tako poročilo, < 'OIdshe^agot,av,'ial0 Prebivalstvu ^ 8s ne°ra’ da ie < i>..... !i 7 smo en primer, toda Lapp pravi, da je. bilo v zadnjih dvanajstih letih kar dvanajst podobnih primerov, to s« pravi, da je bil ves svet dvanajstkrat na robu atomske katastrof*. Res je, da nas skušajo iz Pentagona in iz Bele hiše prepričati, da je njihovo nadzorstvo nad atomskim orožjem zelo strogo in da je nevarnost pred «naključno vojno« neutemeljena. Toda pred enim tednom je ameriški tednik «Newsweek» poročal da so bili pred dnevi tisoči ameriških, a-tomskih bombnikov in ves raketni aparat ZDA v alarmu zaradi lažnih signalov radarskega sistema, ki obkroža Združene države. Navadne jate divjih rac, ki jih je ameriška radarskR mreža zabeležila na svojih ekranih, kot tudi radarski valovi, ki so se odbili od Lune, so ameriške častnike v raznih opazovališčih spravili v alarm, češ, da gre za napad sovjetskih raket. Gornji podatki ne obetajo prav nič dobrega. Motor bombnika se more pokvariti. Številne nesreče civilnih letal nam to dokazujejo Radarske naprave pa, kot vidimo. niso popolne. Ostalo pa pripomore nevarna histerija onih, ki »zagotavljajo varnost« tako imenovanega svobodnega sveta. ★★*★****★**★*★*★***★***★*★★★★**★★*★★ l Dva neuspeha hkrati...! niii! if« iliililili Američanka M. M. Revell je hotela čez Rokavski preliv z angleške ni francosko stran. Za to so ji ponudili pomoč člani nekega društva nekadilcev. Toda. niso držali besede in ostala je z dolgom v hotelu. Priskočil ji je na pomoč neki britanski sindikalni funkcionar v po. koju. Toda vse to ni pomagalo, Rokavskega preliva ni preplavala... NARODNI PREPOROD V DALMACIJI IN ISTRI Ob stoletnici začetka borbe za hrvaške narodne pravice Težko življenje hrvaškega ljudstva pod tujo oblastjo - Težnja za združitvijo Dalmacije in Hrvaške - Borba med narodnjaki in avtonomisti Letos, 14. oktobra, se je v Zadru, ob priliki stoletnice začetka Narodnega preporoda v Dalmaciji, vršil s tem v zvezi simpozij. V Zagrebu pa je še vedno odprta razstava, ki jo je organiziral Zgodovinski muzej Hrvaške in na kateri so bile razstavljene slike, rokopisi, brošure in časopisi iz tega obdobja. Gotovo pa so redki tisti naši ljudje, ki zares vedo, kaj pomeni Narodni preporod, a mnogo je tudi takšnih, ki se vprašujejo, kako da imata samo Dalmacija in Istra svoj narodni preporod, Hrvaška in Srbija ter ostali naši kraji pa ne. Odgovarjamo, da ga Hrvaška in Srbija nimata, ker je tu prišlo do zgodovinskih dogodkov v zvezi s takšno vrsto narodnega preporoda, na tako različen način ter drugačnih prilikah, ki še daleč niso podobne Narodnt-mu preporodu v Dalmaciji, pa tudi ne v Istri. Na tem mestu bomo spregovorili samo o preporodu v Dalmaciji, katerega problematiko smo sami raziskali in proučili. Vse do 1. 1420 je cela Dalmacija, enkrat v večji, drugič v manjši meri, pripadala avstro-ogrski državi, a ozemlje do Cetine, oziroma Neretve, je bilo Hrvaška, v kateri so pomorska mesta uživala posebno avtono-mijo. Leta 1409 je ogrsko-hrvaški kralj Ladislav Neapeljski za 100.000 zlatih dukatov prodal pri morsko Dalmacijo Benetkam, Ki so jo vso, razen Dubrovnika In okolice, do 1. 1420 zasedle in jo zatem vse do 1. 1797, t. j. je svojega propada, tudi zadržale. Tur-ki so 1. 1463 zasedli Bosno, a 1. 1482 Hercegovino, nakar so takoj začeli prodirati v Hrvaško, katere južni del, se pravi od Velebita proti jugu. so pomalem svajali, a 1. 1537, ko so zavzeli Klis, povsem zasedli do beneških meja. Tako je v krajih današnje Dalmacije prenehala oblast avstro-ogrske države,, nakar je v ljudstvu postopno izgubil spomin na nekdanje fevdalce, ki so se med drugim tudi večkrat menjali, tako da ljudstvo niti dobro vedelo ni. kateri oblast.; pravzaprav pripada. Vrhu tega so Hrvati, hkrati kot so Turki v hrvaške kraje prodirali, zapušča, li svoje vasi in mesta ter pred njimi bežali. Turki pa so v njih .................-.....urnim...n....................... KANADSKI RIBICI SO TOKRAT IMELI IZREDNO SREČO Letos pravi čudežni lov na polenovke v Zaliva sv. Lovrenca Na trnke niso dajali vabe, ker so se ribe zaganjale kar v prazne trnke - Morje je ponekod spremenilo barvo - Delo je sicer hvaležno, toda naporno MAGDALENA, polotok Gaspe, oktobra. —- ((Turisti — mi je pravil sprevodnik ((Canadian Pacific Railway» — so najbolj čudna druščina, kar sem jih kdaj poznal. Vlak je poln. prenatrpan. In veste kam vsi ti ljudje gredo?... Na neko obalo, ki strahotno smrdi in na kateri se v tej letni dobi, skozi štiri mesece, pripravljajo užitne mumije, ki jih prodajajo pod imenom polenovka.« Tako mi je bil rekel sprevodnik, ko sem se vozil po železnici, ki vozi ob obali v Zalivu sv. Lovrenca. Ne bom ponavljal nadaljnjega razgovora, niti omenjal francosko-angleške bor-bp za nadoblast v teh krajih, pač pa se bomo ustavili kar v Bathurstu, nasproti polotoku Gaspe. Tu pa ni niti govora o smrdljivi plaži, o kateri mi je govoril sprevodnik, niti o polenovkah. Nasprotno! Obala je polna nog in lepih glav, v morju pa kar mrgoli čolnov in gumastih blazin. Kopalne obleke so, dejansko, to, kar je od normalnih kopalnih oblek komaj o-stalo, da pokrije najbolj nevarno goloto. «Kaj pa polenovke?« — sem vprašal neko mlado gospo, ki je bila prijetna kot pomlad, zares prirodno plavolasa, katere nos je bil hudičevo izzivalen, katere oči so govorile morda, njena u- sta pa vse kaj drugega. Pa mi ni odgovorila morda tega, kar vi mislite, pač pa mi je dala točen odgovor: »Kako miljo od tod, na otoku Magdalena«. In tako sem prispel na otok polenovk. Otok Magdalena je na Atlantiku med New Foundlandom in Quebecomf Je to nekakšna letalonosilka za lov na polenovke. Od tod odhajajo trume čolnov Vsak čoln ima po dve vesli in en lovni pribor. Ko je čoln, poln, se ribič vrne na obalo, odloži lov in se spet vrne na morje. In to se ponavlja od zore do mraka. Voda se zdi, kot bi trepetala od »srebrne mrzlice«. Hkrati pa se z vseh čolnov sliši neprestano kričanje. Polenovk je v mor-nju na kilometre in kilometre na dolgo in počez. Nekakšni tropi rib so že čisto na vrhu in s svojimi kovinskimi repi in plavutami tako rekoč barvajo morje. Slika je nepopisna. Kdor je ni videl, je ne more dojeti. Morje dobesedno vre. Daleč, daleč, dokler seže oko pa je čoln pri čolnu. Vrenje morja daje občutek svežosti in slanosti, pod vsem tem pa je globoko morje. V takem trenutku si tvoj želodec zaželi ribe v ponvi z oljem in česnom, toda nadaljnji pogled te odmakne od tega- "..............................M........»iiimihiiii.....milil................................................................... luilllllllllllllllllll Norveška «bela knjiga» sl0 54 tisoč vojnih zločincih joj o,e Ijj! kbo(JP,la?st let potem ko je v i« 0v*lir,V,n* trdnjavi nad Oslom j| *>lcj ‘k nacističnih sil v Nor-g()C Ie(ja p0(lpisal voditelju norve-$ , kahj.ffpomiškega gibanja akt K 0,i)e«L acii‘ arnike vojske na ‘ I bt,em’ oktobra le- 0S[ lnistrstvo za pravosodje objavilo «belo knjigo» s jn ,'n 54.000 i men Norveža-dlerjancev, lq so v času » n«1 ,(t eS)ce e nocistične okupacije Nor-|ltlrUn,!>0^p’rnl, lutkovno vlado vUizlinga jn bili sluge efb0,,„ e°“ Poslanika v Oslu °vena ter bili pozneje obso- 0{inoi,radl trojstva in vojnih ’ (V t Si knJipa», m) • °ku>mentacijskega mate-Lin^ruPi)iee intenzivnega dela , PrQvnikov in zgodovi- fc .......... ^ Hi °SebeT1 odbor, ki naj bi » I «6eloeSj dokazni material za M rhi . *Pjigo», točneje za ta >Vi#craw)'- ip i?° *bBli knjigi^ bilo 1445 nsph o: >h E ki obsega 550 je norveška j avto spodbujala, naj čim-, Pelo dokončajo. L. IH55 l°D»i "orvešhi parlament ime- se vi-1445 oseb oprošče- po* Poutanjkanju dokazov, , *ne ]il1 je bila obsojena na i’!* letin°rne kaan’- V prvih še-‘° ■ »reč' Uae do ,st« L951. je .oti do>, 30 smrtnih obsodb rtRi/i acini izdajalcem ter 15 I-!*1 Ss ° s°db proti pripadni-«)5ke- lVf77 ln članom nemške s« hiti”3*6 ^tevilo kvizlingov-[j0. iterclerj1 mu; Zahod n, e Nemčije, «Crni seznam zločincev in izdajalcev» kot tudi imenujejo nedavno objavljeno knjigo, je razvrstil 54.000 imen v štiri kategorije: V prvi so člani Quizlingove stranke, v drugi pripadniki Webr-machta in SS enot, v tretji so Norvežani, ki so se kot prostovoljci borili na vzhodni fronti, v četrti pa so tako imenovanj «ser-bevakter», to se pravi člani kviz-linške vojske, ki so kot pripadniki posebnih vojaških oddelkov straianli taborišča jetnikov v severnih predelih Norveške, kjer so bili internirani, kot je znano, tudi mnogi jugoslovanski jetniki. Zanimivo je omeniti, da sta Norveška m Jugoslavija po vojni vzpostavila prve uradne stike na področju sodstva in dokumentacije o taboriščih in jetnikih vprav v zvezi s to četrto kategorijo ttzločincev in izdajalcev«. Hkrati je treba dodati, da so norveške oblasti rade volje dale na razpolago jugoslovanskim oblastem posamezne poveljnike nacističnih taborišč smrt v Norveški. Tem nacističnim poveljnikom je bilo v prvih letih po vojni — 1946—1947 — sojeno v Jugoslaviji. Se danes se, žal, točno ne ve, koliko Jugoslovanov je šlo skozi dvajset taborišč smrti v Norveški. Predpostavlja pa se, da jih je bilo v teh taboriščih okoli 5000, toda le 1500 jih je ta taborišča preživelo. Pred letom dni, ko sem obiskal neko biblioteko v Oslu tn prelistaval zbirko norveškega literarnega lista «Vinduet» (Okno) iz leta 1947, sem » njem našel »a- I ko zanimivost. V njem je eden od najbolj znanih norveških psi-I bologov, ki je bil v skupini strokovnjakov za' raziskovanje vojnih zločinov, na desetih straneh opisni izjave zajetih norveških kvizlingovcev, ki so vršili službo • serbvakterjev. V tem dolgem članku je veliko zanimivih dokumentov o delu jugoslovanske revolucije, o borbi, o obnašanju jugoslovanskih jetnikov v norveških taboriščih smrti itd. Podobni dokumenti so tudi v mestnih arhivih Trondheima, Tromsoa, Narvika in Karasioka. Veliko takih dokumentov je ohranjenih tudi v raznih listih, časopisih ter v najrazličnejši norveški publicistiki. «Bela knjiga» bo izročena vsem članom norveškega parlamenta in menijo, da jo bodo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta tudi v parlamentu obravnavali in se bo o njej tedaj dala dokončna ocena. Toda že sedaj daje «Beli knjigi» ves norveški tisk izreaen pomen. Takoj drugi dan po objavi knjige je bil objavljen tudi intervju z norveškim pravosodnim ministrom Jensomom Hauglandom. Novinar liberalnega dnevnika «Dagbla-det« Jan Eklund je v svojem komentarju o tej knjigi pod naslovom «Bela knjiga mora postati ljudsko čtivo«, zahteval, naj se po materialu iz te knjige izdela tudi posebno poglavje za učbenik norveške zgodovine, poglavje, ki naj bi »današnji generaciji prikazalo nesrečne in krvave dogodke, ki so se tedaj vršili v de šalit. Z. T. Ker smo v dobi potvarjanja prehrambenega blaga, se spomniš tudi na to: misliš si, ali ne bodo ti Kanadčani poslali k nam polenovke, ki dejansko ne bodo polenovke, pač' pa preparirani kosi lesa? Glede tega ni treba biti v strahu. Obilica ribe je prevelika. 2e več desetletij ni Zaliv sv. Lovrenca videl tolikšnega bogastva polenovk. Verjetno jih je tokrat v tolikšnem številu privedel sem kak rokav velikega Zalivskega toka. Sicer pa ni noben ribolov tako negotov, kot je vprav lov na polenovke. Lov na polenovke traja le štiri mesece in v teh 120 dneh morajo ribiči zaslužiti dovolj, da se preživijo skozi vse leto. Lov na polenovke je zelo naporno delo. Polenovke lovijo na trnek. Vsak čoln ima le po en trnek in -ribiči nanj natikajo ali mehkužce ali drobovje samih že ulovljenih polenovk. Takrat pa so kanadski ribiči lovili polenovke kar na sam trnek brez vabe. Jata polenovk so bila tako gosta, da je zadoščal le sij, le odblesk trnka in že so se polenovke pognale nanj. Ribiči so v tem čudežnem lovu včasih kar obnemogli od napora. Čolni se po kaki uri vračajo polni nazaj k obali in ribič mora hiteti, da bi se mu čoln med potjo ne potopil, ker je preveč poln. V enem dnevu se je nabralo v sušilnici kake tri tone polenovk. Tu se bodo polenovke sušile na soncu trideset dni. Preden jih položijo na mreže za sušenje, jim odrežejo glavo in rep in potegnejo iz njih drobovje. Soljene in suhe polenovke nato odpremljajo v latinske dežele. Ko polenovko ujamejo, ima žive teže okoli osem liber. Za delo pri sušenju polenovk mobilizirajo ribiči vse, kar more pri tem pomagati. Predvsem svoje sinove. Kot vemo, služijo jetra polenovke kot surovina za pridelovanje ribjega olja. Kdo ribjega olja ne pozna kot odličnega sredstva za razvijajočo se mladino. To olje uporabljajo tudi pri strojenju kož in tudi za izdelovanje mila. Ribje olje iz jeter polenovk je bogato s fosforom, jodom in vitaminom A ter D. Zato ga veliko uporabljajo v zdravstvu proti rahitizmu in slabokrvnosti. Toda pri tem delu so potrebni strokovnjaki in v sušilnicah ter na obrežju so ljudje, ki jetra polenovk prebirajo. Dejstvo je namreč, da je mnogo polenovk, ki bolehajo za hepatitisom, t. j. za neko krvno boleznijo in njihova jetra so pokvarjena, zato tudi olje iz teh jeter ni užitno. Prej smo rekli, da je delo na otoku Magdaleni zelo naporno, hkrati pa je treba dodati, da domačini, ribiči, pravijo, da je to pesem. Seveda pod pogojem, če se je nekdo kot ribič rodil. Eden teh ribičev, neki Pierre Prevost, ki je star 86 let, se ukvarja s tem delom vse svoje dolgo življenje. Ta mi je rekel: »Hočete spoznati raj na zemlji? Ime mu je delo in napor, ime mu ie veselje in užitek po de-H ®rez tega ni srečnega življenja na zemlji, ni veselega srca.« In to srce, to veselo srce, j* najmočnejši tovariš teh ribičev, ki bi umrli, če jjj morali živeti na kopnem. C. B. naseljevali kmete iz Bosne, kateri s staro hrvaško-ogrsko državo niso imeli nobene zveze. Takšno je bilo stanje tudi takrat, ko so Benetke zasedle dalmatinske kraje vse do meja Bosne, Hercegovine in Hrvaške, severno od Velebita, a trajalo je vse do njihovega propada, se pravi nekje 100, drugje tudi do 400 let. V tem času je ljudstvo docela pozabilo na gvoje vezi s hrvaškim prebivalstvom onkraj Velebita, priseljeni Srbi pa ohra". njali samo zelo šibko versko povezavo s svojimi brati v Bosni, Srbiji in Vojvodini. V času obilnega lova na polenovke mobilizirajo tudi mladino starce, ki ne morejo na morje, da delajo pri sušenju rib Benetke niso nikoli raznarodovale dalmatinskih Hrvatov, toda ti so bili, razen zelo šibkega sloja intelektualcev, v narodnostnem pogledu docela brezbrižni. In, čeprav je bilo pri izbranih ljudeh in pesnikih opaziti močan hrv.aški čut. pa tega med ljudstvom sploh ni bilo. Dobro so poznali svoje hrvaško poreklo pesniki Marulič in Lučič, Hek-torovič in Gazarovič, Zoranič, zgodovinarja Lucius in Priboje-vič ter njim podobni, toda ljudstvo ne. Toda to, česar niso storile Benetke, so storili, ne da bi se zavedali posledic, Francozi, ki so s sklenitvijo miru v Požunu, ]. 1805, dobili Dalmacijo. Francoski generalni «providur», Vincenzo Dandolo, je že 1. 1805 izdal uredbo, ki so bili z njo v Dalmaciji ustanovljeni: licej v Zadru; sedem gimnazij: v Zadru, Šibeniku, Trogiru, Splitu, Makarski, Krku in Hvaru: 20 osnovnih šol za dečke in sedem za deklice; 8 šol za umetnost in obrt, kakor tudi nekatere višje šole v Zadru, Splitu, Osoru in Makarski. V vseh teh šolah je učni jezik bila ita lijanščina. In tako je Dandolo v Dalmaciji ustvaril nekaj žarišč italijanske kulture in jezika. Mladi Dalmatinci iz mest in va-si so obiskovali te šole, kjer so si pridobivali tako znanje kot kulturo, toda hkrati so pozabljali na svoj materin jezik ter se odtujevali svojemu ljudstvu. Ko je Avstrija 1. 1814 zasedla Dalmacijo, je obdržala vse šole. ki so jih ustanovili Francozi, kakor je v njih tudi ohranila isti učni jezik. Avstrija je zelo počasi odpirala nove šole, v katerih je, v posameznih primerih, poleg italijanščine bila tudi hrvaščina učni jezik. Toda to ni prineslo nič dobrega, ker so se otroci v njih s pomočjo svojega materinega jezika naučili italijanščine, ki je bila uradni jezik v vseh uradih in sodiščih. Tako se je dogajalo, da so nekateri, ki so v italijanščini videli jezik gospode, v že lji, da bi tudi sami postali gospodje, začeli svoj jezik zanemarjati, nakar so ga povsem pustili. Vtem je leta 1836 izdal v Karlovcu Božidar Petranovič iz Šibenika »Srbsko - Dalmatinski almanah za leto 1836», nakar ga je prenesel 1. 1838 v Zadar, kjer je izšel z novim* naslovom »Srbski - dalmatinski Magazin«. Namen ((Magazina« je bil, da bi v ljudstvu zanetil ljubezen do svojega jezika, ki ga večina Dalmatincev tega časa ni smatrala za ustrezno orodje kulturnega dela. Vanj so prispevali tako Srbi kot Hrvati, pa tudi Dalmatinci in Hrvati onkraj Velebita. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 1145: Vrtiljak; 12.00: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Zabavali vas codo; 17.00: Klavirski duo Russo-Safred; 17.20: Pesem In ples; 18.15: Umetnost, književnost ln prireditve; 18.30: Julijski in furlanski skladatelji; 19.00: Higiena in zdravje: 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20.30: »Bele noči«, po romanu Dostojevskega; 22.00: ((Neapeljski ve. liki skladatelji 19. stoletja«; 22.30: Prijetni spomini. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Pesmi brez besed; 13.35: Domače popevke; 14.00: Četrto dejanje Verdijeve opere «Nabuko», 14.25: Doba jazza. SREDA, 24. OKTOBRA 1962 Omnibus; 10.30: Radijska šola; 1100: Omnibus: 12.00: Pojo Leda Devi, Rosalba Lori, itd.; 13.30: Mikrofon za dve; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16,00: Program za uaj-mlajše; 16.30: Mladi koncertlsti. 17.25: Koncert operne glaspe; 18.25: Literarna oddaja; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.35: Lahka glasba; 20.45: Koncert, ki ga organizirajo Žn ; 21.15: Politična tribuna; 22.20: Beethovnove sonate. II. program Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12,45: Lahka glasba; 12.50: Operne skladbe; 13.40: Pio. šče; 14.00: Melodije iz spevoigre »Koštana«; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Pojo ((Bratje Pirnat«; 16 00: Otroški kotiček; 16.30: Glasbene sanje In želje; 17.00: Glasbeni paberki; 17.40: Jug. pevci; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkester Perez Praho; 19.30: Prenos RL; 22.15: Lavv-son-Haggart Jazz Band; 22.40: Sče-kova Sonata za violino ln klavir; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Late rina Valente; 9.35: Radio.box; 10.35: Pojo Mario Abbate, Gian Co-stello itd.; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Nastopajo pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Melodije in romance; 15.35: Pisan popoldanski spored: 16.35: Za vas Izbrani motivi; 16.50: Plošče Emme Danieli; 17.35: Mala enciklopedija; 17 45- Filmska glasba; 19.50: Simronlčna glasba; 21.00: Canzonissima; 2145: Večerna glasba. ///. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18 40: Kulturno življenje; 19.00: Maren-ziove skladbe; 19.15: Angleška kul-tura; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.00: Koncert, ki ga organizirajo ZN; 22.45: Sodobna glasba. Slovenija 5.00: Dobro jutro; 8.05: Po naši domovini; 8.55- Pisani svet prav. Ijic ln zgodb; 9.25: Zabavni Kalei-dcskop; 10.15,- Ansambel Silva 't’am-šeta; 10.30: lz Češke violinske glas be; 10.45: Človek In zdravje; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Marija Gazvo. da in Marica SterčaJ; 12.30- Iz Konjovičeve »Koštane«; 13.15: Obvestila; 13,30: Od severnoameriških prerij; 14.05: Radijska Sola; 14.35: Drobne skladbe; 15.15: Glasba za dobro voljo; 15.34: Ljubiteljem Beethovna; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Trije slavni glasovi; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Vedri intermez-zo; 18,25: Pesmi iz Severne Amerike; 18.45: Ljudski parlament; 19.00: Obvestila; 19,05: Glasbene razglednice; 20.00: Skupni program JRT; 22.15: Nočni koktajl; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Zadnji ples. Ital. televizija 8.30, 8.35. 12.15 in 15.00: Sola; 17.00: Program za najmlajše; 17,45: Lulgl Orengo: »Sotto a chi tocca«, v odmoru Dnevnik; 20.05: Kaj Je kemija; 20.20: Šport; 20.30: Dnev. nik; 21.15: Politična tribuna; 22.15. Večer Glorie Christian; 23.00: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Gugllelmo Petrool: «Svet je ječa«; 22.10: Dnevnik; 22.35: Galerija jazza. Jug. televizija Ljubljana 18.00: TV slikanica: Pastirji rajajo; 18.15: Pionirska odda-J»- ,Be??r»d 19.00: Mesečnik TV studia Skopje. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.30: Dokumentarni film: 19.45: Loto In športna pr“*n°“- JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.30: Ustavna tribuna. Zagreb 20.40: Glasbeni atelje; 2140-Panorama. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spreme-bite organizacijo svojega dela. Srečne ure z drago osebo. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne udeležujte se nekoristnih poslovnih pogovorov. Pazite, da bi neki družinski sPor ne uničil vaše sreče. Zdravje nespremenjeno. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S svojo vztrajnostjo se boste otresli nekega zelo neprijetnega posla. Mir ln razumevanje v družini. Zdravje zelo dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Težave v °hnoslh s predstojniki. Izpolnite neko svojo obljubo, ker bi sicer utesnili imeti neprijetne posledice. Zdravje dobro. LtV (Od 23.7. do 22.8 > Vaša ponovna pričakovanja bodo Izpolnjena. Ne bodite po nepotrebnem ljubo-sutnnl. Utrujenost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Koristi v o*/* poslai ki ste vanJ vložili do kajšnje napore, bodo večje kot ste sl Predstavljali. Iskrena ljubezen ne- dobroSebe V3S b° pomlrila- Zdravje ^ntmCA (od 23.9. do 23.10.) V svojem poslovanju bodite veliko bot1 Previdni. Upoštevajte nasvete IJub-lJe"® osebe. Nervoznost. SKOrpjjON (od 24.10 do 22.11.) ugoden trenutek za vse, katerih dejavnost zahteva pogum in vztraj- nost. Uresničili boste vse svoje čustvene načrte. Zdravje zadovoljivo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Okoliščine vas bodo prisilili, da boste spremenili način svojega dela. Majhen nesporazum v družini. Zdravje ugodno, KOZOROG (od 21.12. do 20,1.) Zanimivo srečanje v teku Jutra, vam bo omogočilo nove poslovne perspektive. z osebo, k! Jo ljubite, boste sestavljali načrt za bodočnost Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne obljubljajte ničesar, kar bi zatem ne mogli izpolniti. Prijetno srečanje v teku večera. Zdravje zelo dobro RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne ustra. Site se že prvih težav, ker so boli navidezne. Mir in zadovoljstvo v družini. Zdravje odlično. Mnogo širši program in večje na-mene je imel Splitčan (ir. Ante Kuzmanič, ki je leta 1844 začel v Zagrebu izdajati časopis »Zora Dalmatinska«, pri čemer je sodeloval m mu pomagal tudi mladi častnik Petar Preradovič. ((Zora Dalmatinska« je bila z navdušenjem sprejeta od vseli, ki So bili narodno zavedni. Mnogo je prispevalo k dvigu narodne zavesti delo N coloja Tom-masea «Scintille» — »iskrice*. xi so, napisane v srhskohrvaškem jeziku, v Dalmaciji potovaie od rok v roke ter se prepisoval*, ker pač takratna cenzura hrvaškega tiska ni dovoljevala. Ti. skal jih je leta 1844 Kukulievič v Zagrebu. Ustava, ki jo je 15. marca le. ta 1848 dal cesar Ferdinand, je zelo spodbudila dalmatinske intelektualce, toda pozivi banovinski Hrvatov za združitev Dalma. cije s Hrvaško ter njihova zahteva, da bi dunajska vlada to izpolnila, so Dalmacijo razdelili v dva dela: na pristaše ter nasprotnike takšne združitve. V tež. kem in srditem spopadu, ki j« nastal med obema skupinama, so zmagali nasprotniki združitve. Leti 1848 in 1849 sta venuane prinesli določeno korist za na-cionalno stvar: dunajska vlada je namreč izdala zakon, da se ur.ajo otroci v osnovnih šolah poučevati v materinem jeziku. Vendar je do uresničitve tega b la še zelo dolga pot. 31. decembra leta 1851 je ce. sar Franc Josip I. ustavo odpravil. a mesto nje uveljavil absolutizem, v času katerega je bilo izgubljeno domala vse, kar je dotlej na področju narodnega preporoda bilo storjeno. Toda, ko je bil, zaradi vojaških neuspehov v Italiji m finančnih težav, eta 1859 prisiljen sklicati ((Ukrepljeni cesarski svet«, katerega člane je sam imenoval, in ?e je ta svet z večino glasov iz-Jav11 za federativno ureditev monarhije, se je začelo novo obdobje borbe za narodni jezik ter zdru-ioly,V DaJmacUe s Hrvaško. Lett 1860 in 1861 pa predstavljata ob-dobje, ko so nekateri redki dal. matinski intelektualci, predani stvari svojega naroda, začeli bor-bo proti svojim nasprotnikom, ki združitve s Hrvaško niso hoteli, hkrati na narodnemu jez.ku in kulturi niso priznavali mesta ki jima je pripadalo. Ko so hrvaški predstavniki v »Okrepljenem carskem svetu«. Strosmaier n Vraniczany, zahtevali priključi-tev Dalmacije k Hrvaški, tako da bi navznoter federativne habs. burske monarhije predstavlja a samostojno politično telo, pa se je proti temu postavil dalmatin. ski grof Borelli. Ta nastop v cesarskem svetu je povzročil srdi-to polemiko.,v vrstah dalmatinske inteligence, tem bolj, ker so iz hrvaških mest in iuDanij priho-jali v Dalmacijo pozivi, ki so Dalmatince spodbujali, da bi priključili Hrvaški. Posebno «> se nasprotniki združitve vznemi. rili, ko je banska konferenca v Zagrebu poslala na Dunai delegacijo, ki je med drugim zahtevala, da se Hrvaški priključi vsa -Dalmacija. rJu?™56!- s splltskl1" županom Baiamontijem, je večina dalma- lmHi.0bfln' ki 80 iih upravlia-n',eJ vzSOJ, 16.40 (A) *#), 18.16 (DD), 18.45 (A), 19.58 (A), 21.36 (A), 22.37 (D), 23.15 (DD) **#•). Proti Vidmu: 4.31 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A), 8.01 (D), 10.46 (A). 13 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD) ###), 15.41 (A), 17.30 (A), 18.46 (A), 19.57 (D), 20.38 (D), 21.41 (A), 22.41 (A). Odhod v Novo Gorico: 8.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). L IVAN CANKAR ] nenadoma Izginil bog vedi kam; tudi vere ni imel in se ni odkrival pred cerkvijo. Hlapec Jernei »Sitar, Bog je naredil postave, ti jih ne boš premaknil! Pot, ki je kanil s tvojega čela, je tvoj — to je postava! Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom beračil kruha, ki sem ga sam pridelal in vmesil! Legel bom na posteljo in ne bom nič vprašal, posegel bom po kruhu, nič ne bom prosil! To je postava in pravica. Vi pa primite za žlice, ne bodi vas sram ukradenega kosila, nič vas ne bodi sram, da niste čakali na gospodarja in na njegov očenaš; usmiljen je, brez zlobe — zakaj njegova je pravica in postava!« Tako je govoril Jernej! Teman pa je bil Sitarjev obraz, njegova beseda je bila hitra in osorna, mrko je gledala družina. «Pojdi brez prerekanja; odprte so duri, nizek je prag!« še se je ozrl Jernej, dolgo se je oziral, ni srečal pogleda, ki bi mu rekel zbogom. In hudo se je storilo Jerneju. »Svatujte, ljubi moji! Odprta vam je hiša, odprt vam je hram in tudi kašča vam je na stežaj odprta. Jemljite in gostite se. Jaz pa se povrnem k vam s pisano pravico, podpisano in zapečateno; zakaj Bog ne laže in tudi postave ne lažejo. In kadar se povrnem, ljubi moji, takrat bodi ljubezen med nami in krščansko usmiljenje!« • Rekel je in šel. Napotil se je k županu, ki je bil krčmar v Dolini. Spotoma je srečal človeka, ki ni bil ne gospod, ne študent, ne hlapec; oblečen je bil v črno, nosil je brado, vedel je to in ono, drugače pa je bil malopriden človek, ki ni imel ne doma ne ljudi, prikazal se je časih, ker je bil rojen na Betajnovi, ki pa je »Povprašam ga, nevernika!« je pomislil Jernej in ga je ustavil. »Bog daj, Gostačev!« »Bog daj, Jernej!« »Ti, ki si učen in poznaš postave: tole mi povej! štirideset let sem delal, postavil sem hišo, s svojim potom sem pognojil polje in senožet: čigav je dom?« črni študent Je samo privzdignil obrvi in je molčal. »Takole je torej, premisli: štirideset let sem delal na tem svojem domu; če tam poklekneš, natanko pogledaš grudo, pa boš videl, da je moja, pa boš spoznal mojo kri. Tudi če pogledaš na hišo, te bodo v mojem imenu pozdravljala tista zelena okna... Kako torej misliš?« študent je strmel in molčal. Jernej je upognil hrbet globoko, nagubančil je čelo in je položil kazalec na kazalec, da bi natanko razložil in razkazal. »Tako-je namreč! Prišel sem pred štiridesetimi leti — od kod? Iz Resja, se mi zdi — iz Resja sem prišel! Preveč nas je bilo, pa sem se napotil; dolgo je že tudi, ne sanja se mi nikoli več, ne o materi ne o bratih; in če bi nama zdajle prišli naproti, bi jih ne pozdravil... Glej, in sem prišel in sem ustvaril tisti dom — tja poglej, tja pod klanec!« študent je pogledal in se je začudil. »To je Sitarjevo... tam!« »Katerega Sitarja, vprašam? Kod si se klatil, da ne veš? Umrl je, včeraj smo ga pokopali! Jaz sam sem še ostal, poslednji gospodar!« «Kam se je izgubil Sitar?« «Ozri se, tam stoji, pred hišo; poznam ga, ker stoji tako moško... Bog varuj, nič hudega o njem: dober delavec bi bil, le malo preveč pije in nagle jeze je... Nikoli ga ne bom podil od hiše; naj se ščeperi v božjem imenu, saj je mlad!« »Kako bi ga podil od hiše? On je gospodar po očetu!« Jernej je nejevoljen stresel z glavo ter je široko zamahnil. «Kaj blebečeš, puhla učenost? Nisem te zato ustavil na cesti! ... Dedič in gospodar po očetu — šega je, tudi pravica za mesec avgust so razdelili 81.476 stotov sladkorja po znižani ceni; od tega potrošnikom v Gorici 60 tiso stotov, potrošnikom iz Sovodenj 2000, raznim skupnostim 2776 stotov, javnim lokalom 10.350 stotov in obrtnikom (predvsem slaščičarskim podjetjem) 6050 stotov. Kave so v istem mesecu razdelili 30.504 stotov ter semenskega olja 107.297 stotov. Kavo in olie so razdelili tudi potrošnikom iz drugih občin na Goriškem. še važnejše kot sladkor, kava in olje pa je za prebivalce proste cone, da lahko dobijo bencin po znižani ceni. Sicer se je ta obrok zaradi velikega porasta števila motornih vozil v zadnjih letih zelo skrčil, vendar se skuša doseči povečanje tega kontingenta. V preteklem avgustu se je z bencinom na kupone proste cone okoristilo 1346 mopedistov, 2332 motociklistov ter 4358 avtomobilov. Dalje je prejelo bencin proste cone še 165 poltpvornikov in 622 tovornikov, ali skupno 8813 motornih vozil, K tem moramo prišteti še 1060 vozil, ki so prejela nafto. Kot vidimo je motoriziranih ko-ristriikov vedno več in bo vsekakor potrebno doseči povišanje kontingenta, saj so n. pr, pri avtomobilih že pred nekaj tedni prekoračili na evidenčnih tablicah št. 21.000 in tudi mopede ali motocikle imajo že takorekoč v vsaki drugi družini. Če torej do takega poviška ne bo prišlo, bodo morali že itak premajhen obrok še bolj skrčiti. PLAVANJE V AVSTRALIJI V enem dnevu doseženi v« • • štirje novi svetovni rekordi Fraserjeva in Barry dosegla najboljše čase na svetu MELBOURNE, 23. — Med današnjimi treningi za sestavo avstralske plavalne reprezentance, ki bo nastopila na igrah britanskega cesarstva, so zabeležili kar štiri svetovne rekorde. Dawn Fraserjeva je izboljšala rekorda na 110yardovin 100 m prosto: na prvi progi je zabeležila čas 1 minute, s čimer je za 2 desetinki izboljšala svoja prejšnja rekorda. Za Fraserjevo se je najbolj izkazal 17-letni Kevin Berry, ki je prav tako dosegel dva nova rekorda na 200 m in 220yardov, katere je preplaval v 2’09’7. Prejšnja rekorda sta pripadala Berryju na 220 yard z 2’12”5, na 200 m pa Američanu Carlu Robie-u s časom 2’1Q”8. Berry je ob koncu izjavil, da je prepričan, da lahko še za tri desetinke izboljša oba nova rekorda. Za zmagovalcem se je uvrstil Ne-ville Hayes, ki je zabeležil 2"18"8. niški igralec na svetu, je danes zabeležil poraz. Premagal ga je 17-letni Tony Roche v treh setih 6:3, 4:6, 6:3. ODBOJKA Japonke praktično svetovne prvakinje MOSKVA, 23. — V nadalje« svetovnega prvenstva v odboj*1 ko v finalnem kot v tolažilnent nirju so danes zabeležili sl* izide: p«n,i„ Abb MOŠKI Finalni turnir Jugoslavija - Madžarska Bolgarija - Brazilija Romunija Poljska Kitajska - Japonska Tolažilni turnir Italija - Mongolija V. Nemčija • Avstrija Holandska Albanija V ženski skupini so si J®Pj z zmago nad Romunijo 3:0 V' tično že zagotovile naslov SV* O rO, nih prvakinj. Odigrati morajo tekmo s ČSSR, ki je odprt * Nemčijo 3:1, a jim ne bi ni« raz preprečil osvojitve naslov* iiiuaiiiiiiMiiiMia>iiiMiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMi»i*a>,f" KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. MOŠKE fig/ Po četrtem kolu BOKS DUNAJ, 23. — Toliko pričakovani boksarski dvoboj med Američanom Emilom Griffithom in Madžarom Laszlonj Pappom, ki bi moral biti 9. novembra letos v dunajski Stadthalle, je šel pb vodi. Predstavnik ameriškega boksarja Gil Clancy je namreč telefonsko obvestil prireditelja, da svetovni prvak vse do konca leta ne bo mogel priti na Dunaj. TENIS BRISBANE, 23- — Avstralec Roy Emerson, ki je drugi najboljši te- 5. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN Danes zadnji rok vpisa Samo še danes sprejemajo v Tržaški knjigarni prijave za nastop na 5. slovenskem športnem tednu, ki bo od 27. i. m. do 4. novembra v organizaciji športnega združenja Bor. Prijave bodo v knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 61-792) sprejemali samo do 18.45. Po tem rok u ne bo sprejeta nobena prijava. Žrebanje nasprotnikov in dolo čitev dodatnega urnika tekmovanj bo danes ob 21. uri na stadionu pri Sv. Ivanu, Vrdelska cesta 7. Žrebanju lahko prisostvujejo predstavniki prijavljenih društev in tudi tekmovalci. Prireditelj si pridržuje pravico, "da določi nosilce skupin po svoji uvidevnosti. Za zamudnike objavljamo nekaj odstavkov tekmovalnih določil za letošnji športni teden. Športno združenje Bor iz Trsta prireja tradicionalni slovenski športni teden največjo športno prireditev slovenske zamcHKe mladine. Tekmovanja bodo v dneh od 27. oktobra ao 4. novembra 1962 s sledečim urnikom: sobota 27.10.: ODBOJKA ob 20.30 nedelja 28.10.: ORIENTACIJSKI POHOD ob 8 uri MED DVEMA OGNJEMA ob 9. uri 30.10. : ŠAH — brzoturnir ob 20.30 31.10. : STRELJANJE ob 20.30 četrtek 1.11.: TEK ČEZ DRN IN STBN ob 8.30 NAMIZNI TENIS ob 9.30 ODBOJKA ob 20.30 2.11. : STRELJANJE ob 20.30 3.11. : ODBOJKA ob 20.30 torek sreda petek sobota ____ nedelja 4.11.: ATLETIKA: 8.00: zbor 8.15: 109 m (člj, krogla (ml) palica (čl; 8.40: 80 m (že), daljina (či) 9.00: 400 m (čl) 9.30: 80 m (ml), daljina (že) 10.00: Finali 100 m (čl), 80 m (že), 400 m (čl) 10.30: višina (čl in ml), krogla (že) 11.00: 1500 m (čl) 11.30: met krogle (čl) 12.00: skok v višino (že) 12.30: met diska (čl) 13.00: štafeta 4x100 m (čl) Vsa tekmovanja bodo v Trstu: atletika na šoiskem stadionu v Kolon ji, ostala pa na stadionu pri Sv. Ivanu Vrdelska cesta 7. Orientacijski pohod bo imel start in cilj v Trstu, potekal pa do tudi izven mesta. Prijavijo se tahko člani in neslani športnega združenja Bor, kot tudi člani drugih društev. Nihče ne moro nastopati pod imenom «Bor», ker se prireditelj tekmovanja ne udeležuje s svojimi Alani pod svojim imenom. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih vzrokov prijavo zavrne. V tem primeru vrne prijavnino Vpisnina je določena za vsakega posameznika in znaša na osebo !,r’, lP1 J0 ie treba Plačati ob vpisu. V primeru odsotnosti ali odstopa tekmovalca se vpisnina ne vrne. Prijava brez vpisnine je neveljavna. samo dva v vodstvfS *•ki p Knorr (poražen v Milanu) zdrknil itt* Jtoil; , CovU i S Je v Overiš zmago. v Bolonjska Knorr je gostovala v Milanu, kamor je prišla z velikimi nadami, pa čeprav ji je bila tradicija nasprotna. Za to tekmo so Bo-lonjčani pripravili posebno taktiko, ki je doprinesla zaželene sadove le v začetnem delu srečanja. Sčasom je domačinom uspelo zaustaviti bolonjske napade ln nato preiti v protinapad. Ob zaključku prvega polčasa sta se ekipi razšli v izenačenem stanju. V drugem delu so igralci Sim-menthala ostreje postopali in nabrali nekaj točk prednosti, a Bo-lonjčani so kaj kmalu spet našli pot do nasprotnikovega koša. Po štiridesetih minutah igre je bilo stanje še vedno izenačeno. Preden sta se ekipi dokončno razšli je bilo treba odigrati torej še naknadni polčas. Tedaj pa se je nad vsemi iz zkazal Vittori, ki je s tremi zaporednimi meti prisilil goste na predajo. Zelo živa, čeravno ne tako izenačena, je bila tekma med Ignlsom in Fonte Levissima. Catujci so v Vareseju odigrali krasno tekmo in bili vedno na višini domačinov. V Bielli pa je Prealpi razočaral: šestindvajset točk razlike namreč ne more predstaviti vernega razmerja moči nastopajočih ekip. S svojo igro je razočaral tudi Livorno, kljub ternu, da je odpravil La-zio. Domača Partenope je v Neaplju prišla do svoje druge letošnje zmage. Neapeljska zmaga pa ne preseneča, ker je še kar odporna padovanska ekipa na tujih tleh prav lahek plen tudi najslabših nasprotnikov. V popolni formi so se izkazali igralci rimske Ex Massimo. Gladko so odpravili pesarsko Algor, ki jim ni bil niti za trenutek kos. Skupaj z Laziom je brez zmag le Treviso, vendar ta vsaj kaže znake prebujanja in v preteklem kolu je odlično zaigra! proti Stelli Az-zurri. Vodeča trojica se je po tem petem kolu spiemenila v dvojico. Knorr se je morala začasno odpovedati vodilni vlogi, vendar bo nedeljski poraz spodbudil bolonjsko ekipo, ki hoče letos po tolikem času ponovno osvojiti naslov. Jasni se tudi v sredini lestvice, kjer prihajaio \ ospredje ekipe, ki že dolgo let spadajo v elito italijanske košarke Mislimo na Fonte Levissimo in Biello. Podčrtati pa je treba tudi vztrajnost Livorna in Prealpija, ki se dobro držita osvojenih pozicij v prvih kolih. P.zio •Partenope Fetrarca "Tenis - Levissima •Llvo 64:55 (33:29) 93:81 (44:39) •Livorno - Lazio 58:50 (27:23) •Stella Azzurra-Treviso 77:62 (36:29) •Simmenthal - Knorr 72:63 (63:63) •Biella - Prealpi 71:45 (32:26) *Ex Massim ) - Pesaro 82:65 (39:22) ZA TEKMO Z AVSTRIJ0 Predsi Danes prva preizkusu ^ italijanske reprezentp® * FIRENCE, 23. Danes A >vlj ~3ntru v SLJpti cianu vsi igralci, ki pridejo J ivij ^ ( urn fipctflvn Itnli ionske . •>: A lil/Lill V/J-J, pu. ------ L/ailtd (j J zbrali v športnem centru v 'ajniYet' štev za sestavo Italijanske štev za sestava liaiijaribn-o , ^ metne reprezentance. Poleg ’ objavljenih imen, je_ novi Ze’ komisar Edmondo Fabbri P1; m«! sc na jutrišnji tiening člana JSi*®*.., sf DeirOmodarmejc in Fiorenti«? “d, trisa. To je bi’o potrebno, f 0 aitat med povabljenci (Bulgarellk 3/®a v scutti itd.) neka zaradi P°s , “^ur nerazpoložljlvih igralcev. jrazpuiuzijivin igralcev. , j r***u Jutri bo prva trening tektfj. vlade bi morala trajati 70 do 75 *® 0 stali Vse povabljene je trener ra® Oa°ston v dve moštvi, ki bosta n®8 , *■ vs kakor sledi: J v°m°= «SIVA» ekipa: Vieri; BUf* U »elj nomlorl • Tumhnriic TonicD) . Guarnieri; Tumburus, Janich ;n.e je chi; Canella (DeirOmodarrn®*1 h Pob Po štirih kolih, v katerih je bilo na sporedu le malo izenači j i tekem, in še te v glavnem med ekipami sredine lestvice, so se »V** ,0c deljskem zavrtljaju prvič spoprije la moštva, ki računajo na kofl‘ ^ m T Posli po lemo la, Nicolž, Corso. Petrls. jv,,• ui «PLAVA» eivipa: Vavassori! ‘arm0 dinl, Radiče; David, SaNH-da,a- 2 Trapattoni; Renna, Giacom**"j., * Po tafini, Rivera, Bean. J y v®ta Po jutrišnjem treningu s®,-lnil,fan igralci vrnili h klubom in bp^SljP*! p rali biti ponovno na razpol®n*‘~',v, n; misarju prihodnji teden. V 8. novembra bodo člani, tance odpotovali z vlakom naj, kjer bodo nastopili 9t0 striji. Narodni preporod v Dalmaciji in Istri (Nadaljevanje s 3. strti' «11 Nazionale« ter njegov® loga narodnega časopisa«- goma, toda nezadržno je.--, preporod zajel čedalje Air®. rodne sloje, kakor tudi intelektualce, in kljub tem je vlada podpirala nasprj oko) h 1 ,fedsta slfcžile pred: a, Bri in Svi *m dol spore 'atu. v k taj bili | ""»umu ki so v svojih rokah držal* j Pokrajinski sabor kot Deze* i bor, je Narodna stranka n ^ ^ litvah 1. 1870 prejela veči®j sov. Tako je srbsko-hrv®* zik postal jezik Sabora *5 ) želnega odbora. e® 1011 Nasprotno pa se je b°*!. združitev s Hrvaško konča*’ bo za dalmatinske naro® ®rska Leta 1867 je dunajski v potrdil oogodbo, sklenjen® briška Madžarsko in Avstrijo, litvi monarhije na dva L ®: «p ' čimer je Dalmacija pripadi e' striji, Hrvaška pa Madžar®.®«- tako sta oni ostali ločeni prej, vse dokler ni narod*1' ^ tegi bodilna borba omoeočila E; lOjla t bodilna borba omogočila S {Jma ( združitev Dalmacije in **®( lorj*‘>vu v novi socialistični Jugoi morda, Bog bo že vedel. Ampak to je eno. Ali drugo je: štirideset let je delal Jernej, štirideset let je Jernej zidal. Bog je blagoslovil Jernejevo delo, da je obrodilo obilen sad, stoteren in tisočeren. Čigavo je delo, čigav je sad? — to mi zdaj povej! Katera posvetna postava in katera božja zapoved je naredila, da nimam, kamor bi legel, ko sem nakosil sena, da bi bila, če ga nakopičim, gora višja od Ljubljanskega vrha? In da nimam skorje kruha, ko sem napolnil in nabasal egiptovske hrame z ržjč, pšenico in ajdo? Učenjak, to mi zdaj povej!« študent je spoznal in razumel in se je veselo zasmejal. «Jernej, tako je naredila posvetna postava: Jernej bo zidal hišo in kadar bo dozidal: gospodar na peč, Jernej čez prag; Jernej bo garal in bo sejal in bo žel: gospodarju žetev in kruh, Jerneju kamen: Jernej bo kosil in Jernej bo mlatil, Jernej bo spravljal senč in slamo in, ko bo napolnil skedenj in podstrešje in hlev: gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala se bosta gospodar in Jernej: gospodar bo sedel na zapečku in si bo palil pipo in bo prijetno dremal, Jernej se bo skril za hlev in bo poginil na gnili stelji! Tako je naredila posvetna postava. Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej, in kadar te udari sosed na desno lice ponudi mu še levo, in če ti ugrabi suknjo, daj mu še srajco!« «Lažeš!« je vzkliknil Jernej. »Bog ni naredil krivice!« Morda je seglo študentu sočutje v srce, zakaj ni se več smejal. »Jernej, ne prerekaj se o krivici in pravici, ne o postavah in božjih zapovedih; tudi jaz sem se prerekal, pa zdaj nimam ne doma ne človeka. Hotel sem razložiti ljudem krivico sveti in postav, pa so me pognali na cesto, puntarja. Trpi krivico, Jernej, in je ne imenuj! Vrni se, poklekni pred gospodarja, skleni roke in ga prosi za ponižen kot tiste hiše, ki si jo sam postavil, za skorjo tistega kruha, ki si ga sam pridelal. Tako stori, pa boš ubogal posvetne postave in božje zapovedi!« -ie Počasi zmajal z glavo. «Knvico si trpel, pa ti je legla na srce, da govoriš nespa-metne in brezbožne besede. Ampak ker si trpel, stopi k meni, kadm1 boš truden in lačen; postelja bo tam zate in žlica!« Tako je rekel Jernej, pri srcu pa mu je bilo hudo in težko. In šla sta vsak po svoji poti. V' o r i s"vjS b& Pred krčmo je stal župan, golorok, debel in vesel »Kam, Jernej?« «K tebi, župan, po opravkih!« Stopila sta v krčmo; široko je sedel župan, Jernej pa Ji * »Zdaj poslušaj, župan, kakor ti bom povedal, ter P*!1 oh-!,1"' po pravici in postavah! — Tole mi je rekel mladi Sitar* ! * So in išči si gospodarja drugod! To je rekel Jerneju: d®1: °ka,nal dodelal zame, pojdi zdaj m išči si drugod poslednje p°7. .al® ’SI£ dal in nnlptip si mi ^ So —* **'■**■*J UKŠ OC fAZiiLOU otaic noge! l.A oral, tako je rekel, nisem sejal in nisem žel, ampak tvOJi i« .»sed tla poklekni, Lazar, ter 16vi drobtine! Tako je rekel m J vjad ni bilo sram! — Kje je zdaj pravica in postava, to ^ .5vliaio župan!« «. t£3*ei Zupan je namršil obrvi, nagubančil je čelo in njeg^ nr;*n gled ni .bil več vesei ne prijazen. sl !tr.el^n služb**!0 Si govoril’ bil bi kratko povedal: Sitar te je ” Jernej je položil klobuk predse, naslonil se je h® 1 [ ihv^lV s pestmi- .i * «Kako spodil? Kako bo hlapec podil gospodarja? u iv^J«no gradil tisto hišo, da je zdaj velika in imenitna? On ---- ----,__________j ...... ........... j ^Por Kdo polje gnojil s svojim blagoslovljenim potom, kd®, y a ne polje, senožet In gozd visoko v hrib, globoko v dolino? V I--m guz/u viauivu v iinu, giuuuiKU v auilliui „ iaz? Kdo je ustvaril to bogastvo s svojo veliko ^n.®nji ki sem stal na polju gol in poten — on, ki je ležal v P\ej ih pričal? Kdo ima pravico, da pravi: zadeni culo na P*u, Jalniha pojdi brez slovesa, zakaj velik je svet? Jaz ali on? . pravico, župan, razloži postavo!« rf a- 'vor' Zupan je naslonil plečati hrbet na klop in je gleda* ltJatu x «Kaj hočeš, Jernej, to povej! Cernu si prišel?« !,* Ki >rapUa (Nadaljevanje sledi) 'jajj!. ll ;iDr0° I -X: .U"ED7“?L°: ™i?. S 5K* s.S.r.™UH“!rCA “““'““s- «**»»• r :*■» - T»:. «*» - nabucmn,, „„„ , lad "o, r gato žetev bom spravil; jaz bom jedel pogačo, ti pa ?{' e*i&rnan' najdeš pred pragom skorjo, ki jo je sonce posušilo. Ti sl„, "e it ® pripravil jed in pijačo, ti si nam pogrnil mizo; zdaj P ,, a«hin tla Poklekni. T,a7.ar ter lAvi drobtineI TnTrn io rolrol ifl D. V _ letna 1««*0 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, poletno 960 din, Četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo triaškeRa’ tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ- ADIT DZS U"" Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Naroda banki v Ljubljani 600-14/5-376 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: u-govski 100, finančno-upravnt 150, osmrtnice 120 lir. — Mali oglasi M, lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri’ uP1* j{* ob{j' _____________________________________________________________________S!LVa, • " « tilll «- n ’ »O | X W | llliauuilieu | i Odgovorni urednik: STANISLAV HENKO — Izdaj® in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst