Žtev. 233.__ izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikln, ob 5 zjutraj- Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadatr. — Vsi dopisi naj sc poiilj?jo uredništvu lista. Netraukirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. lzda>»tclj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lbta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AtiSkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnini znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . ................ 12.— za tri mesece........ •........ ^ za nedeljsko Izdajo za celo leto.......M0 ra pol leta......................2^0 V Trstu, v torek, 22. imirti 1916. _Letnik XII. Posamezne številke ,Edinosti* se prodajajo po G vinarje^*, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostt ene kolo i c. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mrz po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oginsi- denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . * 2.— MalJ oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Id upravi »Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. L'prava In inseratoi oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega it 20. — Poštnohranilničai račun Št 841.652. PmM najnougjšib dogodkov.; Italijanska bojišča. — Nič posebnih dogodkov. Ruska bojišča. — Zapadno Moldave v Bukovini in pod Žabjem Rusi odbiti, ob Tatarskem prelazu nadalini boji, južno Zielone (20 km zapadno Delatina) ruski oddelek vržen, pri Smolarjih m južno bto-bihve manjši naši uspehi, pri Rudki—Červišču ruski poizkusi razširjenja postojank na zapadnem bregu Stohoda obrezuspe-šeui ob težkih ruskih izgubah. Balkanska bojišča. — Nadaljni bolgarski napredki južno Bitolja. Jugovzhodno n-iranskega jezera živahni artiljerijski boji. Zanadna bojišča. — Severno Somme več sovražnih napadov odbitih. Pred Ver-d u notri severozapadno utrdbe Ihiaumonta in v utrdbi Francozi razbiti. Turška bojišča, — Rusi severno Bu-glanskega prelaza pregnani. ^^^ Italijanska bojišča. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. avgusta 1916. Italijansko bojišče. — Nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba, 19. avgusta: Artiljerijske akcije na vsej fronti. Posebno delavna je bila naša artiljerija v gornji Bel-ski dolini, kjer smo poškodovali železniško progo ob izhodu jezerniške doline. Sovražna artiljerija je obstreljevala Gorico in je poizkušala zadeti tudi soške mostove. Na kraški planoti je izvršil sovražnik po močnem topovskem ognju snoči napad proti levemu krilu naših postojank, ki smo ga takoj zaustavili z učinkovitim delovanjem naše artiljerije. Odstavljen laški general. RIM, 20. (Kor.) Uradni list poroča: Generalni poročnik Frugoni je bil kot preko-številen postavljen na dispozicijo. Frugo-II! je bil vrhovni poveljnik druge, severno Gorice operirajoče armadne skupine. Ruska bojišča. DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. avgusta 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasled-nikova fronta: Zapadno Moldave v Bukovini in na vrhovih jugozapadno in jugovzhodno 2abja, se je sovražnik, ko smo pri zavzetju teh vrhov zajeli dva častnika, 188 mož in pet strojnih pušek, prizadeval zastonj, da bi pridobil izgubljeni svet. Ob železnici južno Zielone smo vrgli sovražni oddelek. Ob Bistrici Solotvinski In severno Dnjestra je potekel dan mirno. — Hindenburgova fronta: Pri Smolariih in južno Stobihve manjša uspešna podjetja. Pri Rudki—Červišču so vsi ruski poizkusi, da bi razširili svoje postojanke na zapadnem bregu Stohoda, razpadli ob težkih sovražnih izgubah. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. avgusta 1916. Vzhodno bojišče. — Hindenburgova fronta: Ob Stohodu so se ruski napadi južno Lubješovega izjalovili, več z znatnimi močmi izvršenih sovražnih napadov, da bi razširil svoje postojanke na zapadnem bre^u pri Rudki Červišču, smo zavrnili ob velikih sovražnih izgubah. Med Zarečami in Smolarji smo v uspešnih kratkih sunkih zajeli 2 častnika in !07 hjož. — Fronta nadvojvode Karla: V Karpatih smo vzeli Stepansko pogorje, zapadno Črnega Čeremoša. Tu in na hribu Kreti smo zavrnili ruske protinapade. Pri zavzetju hriba Krete z naskokom 19. avgusta smo zajeli 2 častnika, 188 mož in 5 strofnih pušek. Vrhovno armadno vodstvo. Ruska uradna poročila. DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana sc poroča: Poročila ruskega generalnega štaba: 19. avgusta, popoldne, ltt. t. m. zvečer nas je sovražnik po artilerijskem ognju napadel pri Zvinjačah (15 verst jugovzhodno Svinjuhov), a smo ga zavrnili. V okolišu Nobelskega jezera so se nase čete polastile dela nasprotnih postojank zapadno jezera. V okolišu vasi Cervišča ob Stohodu so naše čete po srditem boju zlomile frontno postojanko sovražnikovo in so zavzele vas Tobol, dvorec Cervišče, zganjamo in pristavo ter so znatno napredovale. Tu zabeležujemo ujetnikov 2 častnika in 220 mož. V okolišu trga So-kula je sovražni letalec vrgel 70 bomb. Pri Kirlibabi je sovražnik s številno premočjo pričel ofenzivo in je nekoliko nazaj pocrnal naše prednje čete. 19. avgusta, zvečer. — Položaj neizpre- INlMljCrt. Lfižnjivost ruskega iMt(eviidL DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo, izdano 16. t. m., vsebuje gorostasno trditev, da znaša skupno število po četah generala Brusilova tekom ofenzive od 4. junija do 13. avgusta na fronti od Pripjata do romunske meje dovedenih ujetnikov 7757 častnike v in 350.845 mož. Predvsem se ruskim statističarjem ne more odrekati hvale absolutne točnosti. Saj je vendar čin prve vrste, da se za časa sem in tja valoveč i h bojev dožene število ujetnikov do zadnega moža. Ta sovražna točnost, s katero se navaja natančno 350.845 mož, se pojasnjuje po sledeči okolnosti: Rusi za-okrožajo števila ujetnikov zmerom na stotine in na tisoče. N. pr. javlja polk mesto 143 200 ujetnikov. Iz tega zaokroževal nega prebitka iziiajajo potem ona brezmejna oretiravanja dejansko doseženega števila ujetnikov. Da se pa odvrne sum od teh manipulacij, se potem v uradnem poročilu prej na stotine in na tisoče zaokroženo število prikroji na določno število. Takov tem slučaju število 350.000 na 350.845. Isto veJja glede neresničnih navedb o vojnem plenu. Ako razen števila vojnih ujetnikov, ki ga navajajo Rusi, računamo še mrtve in ranjence, bi bila morala po merilu statistike generala Brusilova na tej fronti ob normalnem zasedanju brez sledu izginiti posadka vseh odsekov. Temu nasproti pa ie splošno znano, da se od Pripjata do romunske meje veliki sovražni premoči mogočno upira železen zid naših front ter v težkih bojih pridobiva na raznih točkah celo na prostoru. Ako bi hoteli izjemoma verjeti ruskemu uradnemu poroče-vanju, bi si mogli v nasprotju s tu omenjenim dejstvom trditev Rusov vsekakor razlagati le z domnevo, da nam Brusilov večino svojih ujetnikov v odločilnem trenutku daje na razpolago za obrambo naše fronte Poklic domobranske rezerve v Kavkazu. PETROGRAD. 20. (Kor.) Povodom poklica domobranske rezerve v Kavkazu pod zastave, kar se je zgodilo prvikrat v zgodovini, je podkralj veliki knez Nikolaj Nikolajevič izdal slovesen oklic na prebivalstvo, v katerem opozarja na številne junake, ki jih ;e že Kavkaz dal armadi, in izraža upanje, da bodo novi, po carjevi volji na bojišča poklicani bojevniki znali obnoviti staro vojno slavo Kavkaza. Balkanska bojišta. BEROLIN, 21. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. avgusta 1916. Balkansko bojišče. — Južno m jugov zhodno Florine smo zavzeli hrib Vic in rob Malereke, vzhodno Banice smo z naskokom vzeli srbske postojanke na M al ki Nidži Planini. Vsi sovražnikovi napori, da bi zopet osvojil hrib Dzemat .feri, so ostali brez učinka. Pri Ljumnici smo odbili slaboten sovražni sunek. Jugoza-oadno Dojranskega jezera živahni artiljerijski boji. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 20. (Agence Tel. Bulgare.) Bolgarski generalni štab poroča danes: Po vojaških operacijah četverozaveznih čet v vardarski dolini s«*o pričeli operacije, ki so se tudi raztezale proti severu Tatinskega jezera m na okoliš vzhodno Strume. Naše levo krilo je 15. t. m. pričelo spiošno ofenzivo. V strumski dolini prodirajoče čete so zasedle mesto Demirhisar m so angleško-francoske čete bo boju pri Seresu vrgle čez desni breg Strume, do-čim so same zasedle desni breg te reke med Butkovskim in Tahinskim jezerom. Med S trumo in Mesto operirajoče kolone so prodirale po podanih jim navodilih. V vardarski dolini angleško-francoske čete že deset dni sem napadajo naše južno in »"""zapadno mesta Dojrana namaknjene postojanke, ne da bi dosegle kak drug uspeh kot velike izgube, ki jim jih je zadal naš pehotni in artiljerijski ogenj. Ćete našega desnega krila so po preenaoju Srbov pri Morini, izvedle s popolnim uspehom svoj načrt. Včeraj smo zasedli postaji Banico in Ekšisu ob železnici Solun—Florina in zopet vzpostavi H železniško zvezo z Bi-toliem. Južno Prespskega jezera smo zasedli vasi Zvezdo, Biklisto bi Bresnico. s čimur smo končno pretreall zvezno črto med Korčo (Korlco) in Florino ter med Korčo in Kosturjem (Kastorijo). SOLUN, 20. (Kor.) Agence Havas javlja: Vzhodno Kavale so Bolgarji s slabimi močmi prekoračili Mesto in poslali patrulje proti Kavali. V okolišu Strunie je sovražnik zasedel trdnjavo Liso Starasko. Na levem bregu so oddelki prodrli do reke. Zapadno Strume smo z ognjem zaustavili bolgarske napade na For-ni Katinko. V bližin Dojranskega jezera so angleške čete odbile bolgarski napad na Dolaceli. Na zapadnem bregu Var-darja je obstreljevanje živahno, zlasti v okolišu Majadaga. V okolišu južno Bitolja, se je nadaljeval boj ob dohodih v Banico med oddelki srbskih prednjih čet in bolgarskimi silami, ki so udarile iz Florine. SOLUN, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Srditi boj moža proti možu za vas Doledi, ki so jo 16. t. m. zasedli Francozi, se nadaljuje. V noči na 17. t. m. so Angleži zavzeli Dojran obvladujoče vrhove. Gr- ške čete so po bolgarskih zahtevah odšle iz Demirhisarja in Starhište. Bolgarji so zasedli te nožici J s. LUG ANO, 20. (Kor.) Povodom ponovnih poročil iz Sofije in Berolina o zaseden ju Florine po Bolgariih in nadaljnih bojih javlja tudi agencija Štefani danes zavzetje mesta. * LONDON, 21. (Kor.) Uradno angleško poročilo: Solun, 19. avgusta. — Naše čete so se ustanovile zapadno in severno Be-kerilla in južno Doklzelijev, kjer so z izgubami odbile sovražne protinapade. Na strumski fronti je stopila naša konjica v stik s sovražnikom. Sovražna letala so z majhnim uspehom metala bombe na Jen-koj in Gagunot. Obsedno stanje v Macedoniji. ATENE, 20. (Reuter. — Kor.) Vprašanje obsednega stanja v Macedoniji tekom volilnega boja se je načelno uredilo med grško vlado in ententnimi diplomati. Za-iamči se potovalna svoboda kandidatom, tiskovna svoboda in pravica zborovanja v zaprtih riostcrih, toda časopisje se mora vzdrževati aktivnega sodelovanja v volilnem boju in ne sme napadati zavezniških vlad. Razpust grške zbornice. PARIZ, 20. (Kor.) »Temps« poroča iz nten: Grški ministrski predsednik je sklenil, da se razpusti zbornica 18. sept. Zapadna bolišta. BEROLIN, 21. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Severno Somme smo zavrnili več krepkih pehotnih napadov iz Ovillersa in Pozieresa, zapadno fouroškega gozda in ob cest! Cle-ry—Maricourt ter napade z ročnimi granatami pri Maurepasu, ki niso bili v zvezi med seboj. Na desni Moze smo za napad pripravljenega nasprotnika severozapadno utrdbe Thiaumonta z artiljerijskim ognjem zadržali v njegovih jarkih. V utrdbi sami in ne« — kakor se zdi — ni ostal brez vtisa na misleče in trezne može v nemškem taboru, da so začeli svariti one svoje soplemenjake: Ne, ne gre! — Da so jim začeli govoriti: mi Nemci smo tisti, ki se moramo na novo orijentirati napram avstrijskemu problemu! — Tako smo čuli te dni iz stvarnega in premišljenega članka v > Karlsbader Tagblattuc. Ne nasilno uniformiranje države v jezikovnem pogledu, ampak miren naroden sporazum je potreben tudi v interesu avstrijskih Nemcev samih — je bilo rečeno tam. Sporazum, ki bo omogočal mirno skupno delo, uspešno gospodarsko politiko, plodonosno funkcioniranje zakonodajnih zastopov. Ne raznarodovanja, marveč izdatne zaščite vseh narodnih manjšin trebamo, ker ta prinese pomirjenje, čut varnosti in s tem konsolidacijo države v notranjem, da bo mogla zadoščati velikim nalogam, ki je čakajo v bodočnosti. Ne v nasilju proti, marveč v prilagodjanju naravi bodi pravi avstrijski državni program! Pa ne le v pogledu na bodočo notranjo preuredbo države so se tisti nemški krogi pokazali slepe utopiste, ki bi lioteii kar preko zakonov življenja — ampak tudi v njeni politiki na zunaj bi hoteli državi vsiliti smeri, ki se na praktičnem izvajanju morajo pokazati kot utopije! Zavezniki Nemčije smo že kmalu štiri desetletja. Vsi narodi države so sankcijonirali to zavezništvo, ki so je sedaj slovesno posvedočili s svoio krvjo; vsi naglašajo svoje popolno soglasje z merodajnimi činitelji, ki hočejo to zavezništvo ohraniti tudi za bodoče čase — uverjeni, da se bodo pod to zaščito interesi monarhije najbolje razvijali. Ali zavezništvo ob popolni zagotovitvi suverenitete, neodvisnosti in samo-določbe naše monarhije! Oni nemški politiki pa so kar hoteli preko vseh ograj do popolnega stopi jenja gospodarskega, življenja. Zahtevali so zopet nekaj, kar ni možno in v kar monarhija ne more privoliti. Gospodarsko življenje ima svoje zakone, ki jih ne izpreminja ne prijateljstvo, ne zavezništvo. Tako jih je učil mož, ki naj bi bil ravno tistim ljudem avtoriteta: pokojni kancelar Bismarck. In faktično je tudi v časih zavezništva v gospodarski politiki Nemčije sledil včasih potem, ki niso soglašale z gospodarskimi interesi naše države. Naj pojasnimo na malem navadnem izgledu. V kakem kraju je več trgovcev, ki žive med seboj v najintimnejein osebnem prijateljstvu. Ali radi tega prijateljstva ne bo noben trgovec prosil odjemalcev, naj gredo k sosedu kupovat. Vsak trgovec Stran II. „fc.DINOS i * stev?T&. V Trstu, dne 22. avgusta 1916. varuje svoj interes. In tudi države morajo biti taki trgovci. V »Berliner Tageblattu« smo čitali te dni v članku, ki je razpravljal o važnosti prometa po Donavi, nastopno pasažo: »Zveza velikih vodnih cest Nemčije^ z Donavo bi bila idealna, ako. bi bila carinska zveza osrednjih vlasti v obsežju možnosti. V tem vprašanju pa se ne smemo udajati nikakim iluzijam. Poprej dovedeš reke do tega, da bodo tekle v nasprotni smeri, nego da bi v carinskih vprašanjih vse zadovoljil... Naj pot po Donavi postane vsem udeleženim narodom nova pot do blaginje in medsebojnega razumevanja.« To ne zveni za kako gospodarsko stop-Ijenje, marveč za razumevanje medsebojnih interesov. Tako uči ugleden list v nemški državi. Ne skušajte torej podirati, kar je postavila narava! Zato mora bodoča notranja preuredba države računati z narodnostno strukturo poslednje, a na zunaj ob dobrih političnih zvezah skrbno čuvati svoje gospodarske interese! A v to je potrebna svoboda sainodoločbe. Odredba c. kr. primorskega nainestništva dne 21. avgusta 1916, štev. Pr. 1298/23 — 15, o avgusta 1916, št. Pr. 1298/23 — 15, o iz-praznjevanju stanovanj v Trstu in okolici. Zaradi javnega miru in reda in z ozi-rom na neizpremenjen položaj izrednih razmer, se določuje sporazumno s c. kr. primorskim višjim deželnim sodiščem rok za izpraznjevanje najetih stanovanj dne 24. avgusta 1915, kateri je bil podaljšan z odredbami c. kr. primorskega namestni-štva dne 19. avgusta 1915, dež. zak. in odredb, list štev. 26, 22. novembra 1915 dež. zak. in odedb. list štev. 35, 19. februarja 1916, dež. zak. in odred, list štev. 9 in 23. maja 1916 dež. zak. in odredb, list štev. 21. do 24. novembra 1915, A 24. februarja 1916, 24. maja 1916 oziroma 24. avgusta 1916, do 24. novembra 1916. § 2. Za vsako izpremembo stanovanja v tem času ie potrebno oblastveno dovoljenje, katero podeljuje c. kr. policijsko ravnateljstvo v Trstu. To dovoljenje se načeloma ne more odreči, ako sta se sporazumela dotična stanodajalec in najemnik stanovanja, oziroma oskrbnik hiše. V drugih slučajih se izda dovoljenje, samo ako ni nikakršnega dvoma, da bode zamogel najemnik plačati na-jemščino. - § Ta odredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve. Trst, dne 21. avgusta 1916. C. kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skene 1. r. Aproi/izacfjske stvari GOVEJE MESO. Jutri, 23. t. m., se vrši druga razdelitev govejega mesa, in sicer proti izkazu z živilsko izkaznico, ki se preščipne v notranjem delu pod štev. 16. Na vsak odmerek živilske izkaznice se more dobiti 1/8 kg govejega mesa, nikakor pa ne več kot 1 kg vsega skupaj. Cene: £ Prednji deli s priklado " K 4'80 kg, zadnji deli s priklado K< 6'80 kg. Dobivalo se bo to meso po sledečih mesnicah: Benedettich ulica Belvedere 45, Callin ul Belvedere 18, Crisiach ul. delle Poste 16, Mornig ul. Acquedotto 17, Taverna ul. Ponterosso 4, Nicchetto ul. Torrente 39, Kustan Lesni trg 8. Pangoni ul. Giulia 18, Saulich Kjadin 668, Rodella ul. Giulia 1, Ferluga ul. Media 46, Saffaro ul. Istituto 28, Polli ul. Istituto 38, Coope-rative Operaie ul. S. Marco 22, Krassnigg ul. Bosco 2, Culot ul. Giuliani 23, Malusa ul. Giuseppe Parini 15, Gatznig Skedenj 50, Godina Skedenj 138, Cossich ul. Ugo Foscolo 2, Stanich ul. S. Giusto 10, Loy ul. Donato Bramante 13, Vattovaz ul. Giustinelli 5, Borgnolo ul. Lazzaretto vec-chio 52, Rochelli Piazza Piccola 2 (za magistratom), Polacco ul. S. Giacomo 4 (Ribo;-go), Jenco ul. Rigutti 5, Brunna ul. Beccherie 1, Rodella ul. Beccherie 11, Stern ul. del Rivo 34, Marše ul. Farne-to 7. PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - - PODLISTEK Mučeniki srca. Iz madjarščine M. J6kai-a. Po preteku tedna dni so časopisi slavili Esto kot llustratoričen ženij in prinašali so oglede nje risb, ki naj bodo pojasnjevale neko enakovredno pesniško delo. V kraikem ji je bil ustvarjen nje sloves in jei žnjim pridobljen družaben položaj »Saj niti ni mojstrov model, ampak njegova učenka,« so govoriLi, to je seveda vse kaj drugega.« Kmalu naju je obdajal družaben krog. Najina »večere« so obiskovali odlični u-mctniki in pisatelji in vsem je imponiralo Estino bitje ter jih uvedlo da je nenavadnega duha. Polagoma se je razvila tudi v popolno lepotico in ker jc tudi v bohemskem svetu bilo vitežkih postav in takozvanih »nepremagljivih«, jo je kmalu obdajal krog Domiite vesti. Enkratna podpora državnim umirov-ijencem in vdovam in sirotam po drž. uslužbencih. Z ministerijalno naredbo od 9. februvarja 1916 je vlada z ozirom na izredne razmere, povzročene po vojni, dovolila aktivnim državjiim uslužbencem doklade k plačam za leto 1916. Sedaj je izdala enako odredbo glede umirovljenih državnih uslužbencev in vdov in sirot po drž. uslužbencih. Za osebe, ki so brez sredsiev, je določena enkratna pomoč za leto 19167 Za uradniške penzijoniste so po višini njihove mirovine — do meje 3000 K — določeni zneski 156 K, oziroma 204 K, oziroma 252 K; za vdove po uradnikih primerno višini penzije — do meje 2400 K — podpora 132 K, oziroma 168 K, ozir. 204 K. Umirovljene kategorije uslužbencev (poduradniki, sluge, moštvo finančne straže, orožništva, kaznilniški čuvaji) in pisarniški oficijanti in pomožni sluge z mirovino do 1500 K, kakor tudi vdove in sirote teh kategorij dobe pomoč 120 K, oziroma 72 K. — Pri provizijoniranih delavcih in delavskih vdovah z oskrbnino 600 K, znašajo podpore 96 K, oziroma 60 K. Slednjič so zakonskim sirotam izpod 14 let, uživajočim sirotinsko penzijo ali vzgojninc, vseh gori navedenih uslužben-skih kategorij določene enotne podpore, ki se gibljejo med 96 in 36 K. Nameravana je pomoč tudi penzijskim strankam drugih uslužtenskih kategorij. Razpisuje se štipendij letnih 1500 kron ustanove »Michele de Urbancich«. Do tega štipendija imajo pravico dijaki, ki pohajajo avstrijsko univerzo ali tehniško visoko šolo, oziroma inozemsko visoko šolo, ki je zednačena s prej omenjenimi zavodi. l)o tega štipendija imajo pravico: v prvi vrsti dijaki, ki so ustanovnikovi sorodniki; v drugi vrsti dijaki, ki so pristojni v kako občino, ležečo v Brdih, oziroma discendenti Iprvega kolena) javnih uradnikov. ki so Je vsled določil zakona izgubili pristojnost v občini, ležeči v Brdih; v tretji vrsti dijaki, ki so pristojni v kako občino Goriško-GradišČansko. Ako bi se noben dijak zgoraj omenjenih učnih zavodov ne potegoval za štipendij, se zamore ta podeliti tudi dijakom drugih višjih avstrijskih ali inozemskih šol; pogoji ostanejo neizpremenjeni. Štipendij se zamore deliti na dva enaka dela in se torej zamo-reta podeliti dva štipendija po 750 K, ako ni med i rosilci nobenega ustanovnikove-ga sorodnika, ki mu je pridržan celi štipendij. Ako se podeli štipendij nesorodni-ku in ako bi se pozneje potegnil za štipendij iorrdnik. se odvzame štipendij ne-sorodniku in se podeli sorodniku. Prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali in do-kazilnimi listinami, naj se predložijo deželnemu odi oru goriškemu, sedaj na Dunaju (Parlament) do 1. novembra 1916. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaj... Na smrt na vešalih. Vojno sodišče a kr. pristaniščnega admiralata in poveljništva vojnega pristanišča v Puli je kot nagli sod z razsodbo od dne 10. avgusta 1916 obsodilo na smrt na vešalih kapitana velike obrežne vožnje, Nazarija Sauro, rodom Koprčana, radi zločina veleizdaje, storjenega s tem, da je kot avstrijski državljan vstopil v sovražne italijansko vojno mornarico kot bojevnik, da se je v tem svojstvu udeležil nekega sovražnega podjetja proti domačemu obrežju, da je torej neposredno sodeloval na podjetju, ki je šlo za tem, da se odtrže en del od enotne državne zveze, ali obsega dežele. Obsodba se je izvršila takoj istega dne. To se je objavilo vsemu moštvu tudi v njega ma-ternem jeziku. Promet z zasebnimi zavitki je pod naznanjenimi pogoji dovolien tudi na vojno-poštne urade št. 9, 239, 250, 282, 298 in 400; ustavljen pa je za vojnopoštne urade št. 28, 43, 46, 61, 83, 149, 216, 233, 300, 344, 349, 606 in 610. Municija za lovske namene. Ker prihaja v zadnjem času ministrstvu za poljedelstvo mnogo prošenj za odkazanje lovske municije, se opozarja vnovič, da je množina municije, dane po vojaški upravi na razpolago, že odkazana prodajalcem municije in kupčevalcem z orožjem. Iz ruskega ujetništva pozdravljajo vse tržaške Slovence: Spanger Alojzij s Prošeka; Rustja Karel iz Barkovelj; Frluga Ferdinand z Opčin; Peric iz Trsta; Žetko Marij iz Trsta; Sahar Alojzij iz Rocola; Selj Anton iz Ajdovščine; Bergoč Jože iz Juršč. Ardatov v Sibirski guberniji. Mestna zastavljalnica. Jutri, 23. t. m. se bodo prodajali na dražbi razni že zapadli nedragoceni predmeti serije 137, zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke. oboževalcev. Ali že od prvega trenotka so morali biti uverjeni, da je nemožno vsako bližanje; niti iz ničemumosti ni dovoljevala nobenemu ni najmanje prednosti. Kako ljubosumje mi ni prihajalo na misel. Poznal sem vso njeno dušo; bila je prozorna kot kristal; opazil bi bil tudi najmanji madež v njej. Potem pa je star zaljubljenec že po sebi burkasta pojava, ljubosumen starec pa naravnost smešen. Esta je bila v resnici srečna. Najin ljubi prijatelj, pisatelj, je imel čedno mlado ženo in tri ali štiri male otro-čiče. S tem se je Esta najbolje razumela. Soproga jej je postala ljuba prijateljica in otroke je srčkala m razvajala Svojo mater so imenovali vedno le »mala mama«, Esto pa »lepa mama«. In v resnici se ti je z rdečeličnimi otroci v naročju videla lepša, nego kdaj. XV. Nekdaj mi je bila prišla dobra misel. Neka velika nesreča v državi (velik po- Vojno - pomožni urad političnega dru-štva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike in do 26. t. m. tudt sobote, od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abrama, ulica Campanile št.. 11. I. nadstropje. Iz Dekani. Družba v gostilni g. Mahni-ča, praznujoča rojstni dan našega presvit-lega cesarja, je nabrala 38 K 20 v za ranjene hrabre borilce soške fronte in 5 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Tako so v smislu vladarjeve želje praznovali njegov rojstni dan: s činom človekoljubja. Za velikodušen dar 100 K učencem kamenske šole (na Goriškem) naklonjen od našega častnega občana Feliks Kukoviča, c. k. stotnika, ki je že pred z nem:nljivimi zaslugami koristil naši občini, bodi s tem izrečena najsrčnejša zalivala šolskega Vodstva v Kamnjah. — Janko Vodopivec, šol. voditelj. Pozdrave pošiljajo črno^ojniki črnovoj-niškega bataljona št. 157: Iz. Sancin iz Skednja, Gotard Ribič iz Trojan na Kranjskem, Josip Brancelj iz Laz - Borovnica, Fran Verce z Dolenjskega, Josip Nardin iz Gorice, Nikolaj Vlašič iz Dalmacije, Fran Pahor iz Zgornje Šiške, Mihael Kuk od istotam, Ivan Ipavec iz Ročinja, Matija Rogelj z Gorenjskega, Anton Skarabot iz Ozeljana, Fran Kobal iz Stremca pri Postojni, Anton Beltrain z Vogerskega na Goriškem, Albert Pahor iz Radeč, Fran Kastinger z Dolenjskega, Ivan Uršič iz Dutovelj, Ivan Bernik iz Postojne, Martin Škof z Dolenjskega, Alojz Čehovin iz Sežane, Josip Hauptman od Celja. Redka starost. Te dni je umrl v Bijelom Brdu na Hrvatskem kmet Rade Trbić v visoki starosti 102 let. Bolezni ni pokojnik nikdar poznal in odnesel je seboj v grob tudi vse zobe. DAROVI. Svetoivanski podružnici CMD je daroval g. Franc Mihelj »Francel s Pjanovega« 10 K mesto cvetja na grob pok. Josipine T okar. — Srčna hvala! Odbor. Gospodarstvo. Bodočnost zlata. Padanje menjičnega kurza mark v inozemstvu se smatra navadno kot popolnoma slučajno. Nemčija je popolnoma odrezana od mednarodnega prometa; ne more svojega blaga izvažati v inozemstvo, ne more izterjavati svojih zahtev v inozemstvu in tudi ne obresti od njih. Radi tega je nastalo pomanjkanje v inozemskih plačilnih sredstvih, ki preneha samo po sebi, čim mine vojna. To navadno in zelo razširjeno mnenje pobija Gustav Casel, profesor nacijonalne ekonomije na štockholmskem vseučilišču, v svojem delu »NemSka gospodarska odporna moč«. Casel pravi, da je tudi angleški funt padel na njujorški borzi za kakih 20 od sto pod dolar ob 20odstotnem padu marke. Pa tudi druge vojskujoče se — da, celo tudi nevtralne države beležijo padanje valutnega kurza. To enostavno ni več nikako merilo zaupanja nevtralnih tržišč v bodočnost vojskujočih se dežel. Profesor Casel analizira podrobno ta pojav, pak prihaja do zaključka, da padanje valute stoji v direktni zvezi s pomno-ževaniem plačilnih sredstev v cirkulaciji. >Ce bi bila Nemčija.— pravi, edina dežela, katere valuta se je poslabšala, potem bi to tolmačenje še veljalo. Ker pa se je poslabšala valuta tudi drugih vojskujočih in tudi nevtralnih držav, ni vzrok popolnoma jasen; ugodna plačilna bilanca na eni in neugodna na drugi strani, ni vzrok padanju kurzov.« Na temelju tega umevanja prehaja profesor Casel k posledicam padanja menjičnega kurza po vojni. Ta problem bo po vojni jako zamotan. Na eni strani bo velikanska potreba izdanla denarja in skušali bodo, da to potrebo odlože. Poleg tega bodo vojna bremena nerazmerno težja, ako bi se valuta povzdignila na staro višino. Stvarno breme plačanja ene milijarde se podvoji, ako ima denarna enota dvakrat večo kupno moč. Zato se bodo prihodnji ministri financij raje držali nizkega nego pa visokega kurza. Z druge strani nr misliti, da nekatere države posebno teže po zboljšanju svojega kurza. Med te spada tudi Nemčija. Ako bi se zadovoljili le z enostavno povzdigo kurza na staro višino, bi bil ta problem še razmerno priprost, ker je tudi drugim valutam kurz zmanjšan in ne bo težko doseči paritete med njimi. Ako bodo Nemčija, Francija in Rusija morale po sklepu miru izdati večje množine svojih zlatih zalog, potem more vrednost zlata znatno pasti. To se zgodi posebno tedaj, ako žar je vpepelil neko mesto popolnoma) je napolnila vsa srca z žalostjo in sočutjem in vsakdo je hitel, da bi kaj pripomogel k lajšanju bede. Prirejali so se bazarji, plesne zabave in gledališke predstave in pomožnemu odbo-iu so dajali na razpolago umetnine, ilustrirane albume in denarne svote. Moj načrt naj bi združil vse to. Pri moji slikarski šoK se je raztezal razsežen vrt s prastarim drevjem. Tu sem hotel prirediti veliko slavnost, ki naj bi združila ves odlični svet. Nameraval sem vsake vrste zabav. Vi-težke gradove z vzdižnimi mostovi in oklopljenimi čuvaji, zgornje ogrske čarde (gostilne) s ciganskimi godbami, drsališča na smučke (v poletnem času), lope, »kola sreče«, italijanski albergo de vino, francoski Frćres Provenceaux; petelinji boji, serpentinske plesalke, električna razsvetljava za tiste, ki se hočejo kazati, senčnate jame za tiste, ki bi se hoteli umakniti slavnostnemu trušču. nevtralne dežele — kakor je storila Švedska — odklonijo sprejemanje zlata. Ob takih razmerah bodo valute evrooskih držav, ki jim je (valutam) vrednost padla, lahko mogle vzpostaviti pariteto z zlatom, ker vrednost poslednjega pade enostavno na njihov nivo. Sicer pa se more zgoditi tudi nasproten slučaj, da bodo države nadaljevale s kupičenjem zlata, vsled česar njega vrednost poraste. Potem bo seveda dosega paritete z zlatom silno težavna. Sedaj se seveda ne da ugibati, kako pot uberejo evropske države po vojni. Bodočnost zlata je povita v temo, pak je njegovo razmerje do valute vprašanje, na katero ne more sedaj nikdo dati temelji-teea oHtrovora. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Ogrsko ulno, franko Hangar 41. vedno na razpolago v kleti. — EM. MILLOSSOVICH, Tr->t, Via Barriera št. 4. 543 I8leten mladenič SSrjSSStzgišZ: zna popo noraa slovenski, nemški in italijanski del oma hrvatski jezik. Naslov pove Ins. o lil. Pozna in Edinost'. 4 3 Kliniliom CUDje» volno, bombaž, volnena iu I»U|f UJCIll vatirana pokrivala in volnene pletene srajce Prihajam tudi na dom. Zaloga Settefontane štev. 45. 475 7 ff ki ID vpake vrste kupnje prva slovenska trgo-LUIUJG vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestri bolnišnici.) 521» ClfiefifD nairazliinejaih vrst, milo, marmelado, dlilillvC gorčico, kisle kumare, swče i. t d. razprodaja na debelo po zmernih cenah tvrdka MILOVAN DOMENIŠ (ex K. Klavora) v Trstu, ulica Carradori 18. 471, l!a debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kriJa, krema za brado, žlice, razaa rezila, roboi, mrežica za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledali*, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja J kKOB L.KVI. ulica S. Ni«;olo Štev. 19 62 :: HALI OGLASI:: □□ se raiunajo po 4 »tot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat — Najmanjša : pristojbina znal« 40 stotinlc. . □□ Mlin P° K in višje je na prodaj večja mno-llllU ž na t ulici Valdirivo št. 29. 563 Kupujem volno, bombaž in vsakovrstne žaklje. Ul. Barriera veccbia 27. 562 Uojak je izgubil čevelj, najditelj je naprošen pustiti naslov pri Ins. odd. Edinosti. (5(50 GGSiilnS-Bllffet Plačf ^esečiSo* ali toliko od litra. Pismene ponudbe pod „Štev. 5t>l" na Inser. odd. Ed nosti. 561 12*0 se primerno dekle — delavko — za mlekarno, IJlS katera se lahko porabi tudi za meriti mleko. Vprašati je v mlekarni Passo della Legna štev. 1 od 2 do 5 popoldne. 5o4 m,ff delavca izurjena v izdelavi metel se takoj IIVII sprejmeta, pri tvrdki Zupančič, Ljubljana, Karlovska cesta 6. 474 Vta$AAl