Naročnina mesečno 25 Din, zh inozem« jtvo 40 Din — nedeljska izctnja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.fe/III Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 20%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račnn: Ljub* Ijana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku I 5 Avstrqa na zgrešeni poti! Poročila iz Avstrije dišijo po smodniku. Ni slučajno, da so v Delavskem domu na Ottakringu odkrili sraoduiŠTiico, tudi .grof : Starhemberg ne napoveduje »ljudskega pohoda na Dunaj kar tjaven-dan, kakor ne more biti slučajno, da dr. Seipel razlaga, kako je dolžnost demokracije, da v danem trenutku omogoči diktaturo. Še tako konservativno in v spoštovanju zakona vzgojeni Avstrijci so danes duhovno pripravljeni ua najbolj drzno politično pustolovščino, ki bi prav nič ne zaostajala za Pfri-merjevim >pohodom. proti Dunaju v septembru. Bureschova vlada je v svečanem proglasu vprav proklela Pfriinerjevo avanturo in jo označila za narodno izdajstvo, na graškem procesu pa je Pfrimer bitko dobil. Danes že lahko smelo trdimo, da je oprostilna razsodba graških jjorotnikov proti heim-wehrovcem popolnoma omajala temelje sedanje vlade. Ako je vlada smatrala v zmislu ustave za nedovoljeno, da stopi v sodno dvorano in s tem izvrši drzen napad na svobodo porote, je bilo to povsem na mestu. Ker ji ustava tega koraka ni dopuščala in ker je lahko že vnaprej vedela, kakšen bo rek j heimvvehrovsko orientiranih porotnikov proti svojim tovarišem, bi nikakor ne smela dati priložnost poroti, da zada ustavi in vladi sami, ki je v zmislu ustave proglasila Pfrimerjevo dejanje za narodno izdajstvo, smrtonosen udarec. Nedolgo pred izbruhom fašistične »revolucije- je tržaška porota na zahtevo fašistov oprostil;, ubijalce faktorja Miiller-ja, ki so pri belem dnevu ugrabili nesrečno žrtev pred glavno postajo dn jo ustrelili za nekim plotom, in fašistična drhal je zmagoslavno odkorakala dz sodne dvorane med vzkliki: »Živel fašizem!«'. >Zivela revolucija!« Poslej so bili dnevi ustavne vlade v Italiji šteli. Na zunaj je današnji položaj v Avstriji drugačen kakor pred desetimi leti v Italiji, fašizmi so se danes tudi že preživeli, loda takšne razsodbe in takšne koncesije eksekutivne oblasti napram napihnjenim reševalcem naroda, ki z orožjem .delajo« pravico, rodijo povsod, torej tudi v Avstriji, podobne posledice, to je utirajo pot anarhiji ne samo v juslici, temveč v vsem javnem življenju. Oprostilni razsodbi v Grazu so socialistični porotniki takoj postavili nasproti oprostitev ubijalca nekega heimvvehrovca; odkritju velike zaloge orožja, ki so ga hranili heimvehrovci na Štajerskem, je sledilo odkritje orožja v Delavskem domu na Dunaju. »Za vsako zaplenjeno puško bomo napravili deset drugih!« proglašajo socialisti. Ta veriga mora privesti do krvavega konflikta med llcimvvehrom in socialističnim Schutzbundom, to je do prave državljansko vojne, ako je vlada ne preseka z uveljavlje-njem ustave, predvsem z razorožitvijo. Notranji minister je slovesno napovedal razorožitev vseh oboroženih organizacij; vlada pripravlja tudi poseben zakon za to. Razorožitev je bila že mnogokrat napovedana, a izvedla je ni nobena vlada, Burešova je tudi ne bo mogla, ker je prešibka. Glasila Sei plove ga krila v krščanski socialni stranki so takoj nastopila proli razorožitvi, češ, da ne bo mogoče razorožiti socialistov, proti katerim bodo poslej stali heimvvehrovci z golimi rokami. Na dru gi strani socialisti ne verjamejo, da misli vlada iskreno dn ji očitajo, da namerava udarili samo po njih. Zlo se je že tako ukoreninilo, onske oblasti. Namera, da bi se ustanovilo mandžursko cesarstvo pod bivšim kitajskim cesarjem Pu-Jijem, sc je opustila, ker prebivalstvo ne želi dinnsta, ki je udan hudim strastem in je čisto pokvarjen ler degeneriran. Tudi bi dinastija pospeševala intrigo, nevarue procvitu dežele, ki ima veliko bodočnost. Za predsednika republike bo najbrže izbran Kitajec f'an-Ši-Ji. ki že od začetka sodeluje z Japonci in je sedaj guverner v Mukdenu. V Mukdenu se sedaj vršijo konference z najuglednejšimi Kitajci v deželi pa tudi z mongolskimi kani, ki so prišli v to svrho v Mukden. Ker je nastopilo milo vreme, se čiščenje;: dežele od »roparskih-: čet vrši z veliko energijo. -Ro- parske čete so v rcsuici vojaki armade Cansulja-na, ki se niso mogli rešiti za Veliki zid ua staro kitajsko ozemlje in jih japonski letalski in mitra-ljeski oddelki neusmiljeno po cele stotine enostavno dccimirajo bodisi iz zraka bodisi iz ravne zemlje. To iztrebljenje se vrši zlasti v južni Mandžuriji in na zapadu okoli mongolskega mesta Taonan, ki so ga Japonci te dni zavzeli, tako da iinajo zdaj vrata odprta v notranjo Mongolijo. Japonsko armadno poveljstvo je sedaj sklenilo, da pokonča zadnje ostanke bivše kitajske čan-suljanove armade, ki je prezimovala v severni Mandžuriji pod poveljstvvom generala Ma-a. Japonska vojska v moči S pehotnih brigad iu 800 nior konjcnico. je včeraj zadela ua armado generala Ma-a pri ('iiišiju blizu Harbina in jo potolkla. Velika kitajska armada jc položila orožje in zbežala v gozdove. General Ma jo poslal poveljniku japonskih čet parlainentarje, ki so prosili za premirje. Med tem sedi v činčovu .komisija nevtralni!; opazovalcev«, ki jo je delegiralo »Društvo narodov-- in se strašno dolgočasi. Komisija, ki živi na stroške kitajske vlade Čansuljana, jc stala dozdaj že 30.000 mehikanskih dolarjev, ne da bi Kita. od te komisije imel dozdaj najmanjše koristi... Evropa naj si sama pomaga Amerika je užaljena Pari«, 20. jan. tg. Havas poroča: Ameriško Združene driave so sporočile Franciji po svojem pariškem poslaniku, da mora Evropa problem svojih dolgov rešiti brez intervencije Amerike. Amerika razločuje med reparacijami in mcdzavezniškiini dolgovi. Načrt enotne evropske fronte proti Ameriki ni imel nobenega vpliva. Taka generalna rešitev jc nemogoča, ker bi nekateri evropski dolžniki prav lahko plačevali. V Ameriki so užaljeni, češ da jc Evropa nehvaležna Ameriki, k« je tako generozno »prožila Uoovcrjcv moratorij. Več dolžnikov, posebno Francija, hi prav lahko plačalo, če hi zmanjšali svoje izdatke za. oboroževanje. Izjema je samo Anglija. Zato dobiva v Ameriki vedno več tal mnenje, naj se Evropa prepusti sama sebi. »Echo de Pariš« izjavlja. da je bistvo odklonilne odločitve v Washing-tonu bilo samo v tem. da se Nemčiji nc dovoli noben nadaljnji moratorij, ki ne bi našel v Ameriki ravnotežja. Z Rimom in z Londonom so sc uvedla pogajanja za skupno fronto držav dolžnic. Končno-veljavua odločitev o lausaiinski konferenci in o ro-paracijskem problemu bo prišla koncem tedna. V »JournaliK izjavlja zaupna oseba, ki je baje v ozkih stikih z berlinsko Wilhelmstrasse, da Nemčija v svojem sedanjem stanju nervozne prenapetosti ne bi mogla prenesti samo provizorične ali nezadostne rešitve repa raci jskega problema, h kateri spada tudi pndaljašanje moratorija. C'e hi dr. Briining prišel iz Lausannca praznih rok, bi to brez dvoma povzročilo temeljito spremembo političnega stanja v Nemčiji. Berlin, 20. jan. tg. »Vossische Zeituug poroča i iz Londona: Anglija je po svojem berlinskem posla- j niku siru Rumboldu sondirala, ali bi bila nemška \ vlada za to, da se podaljša Hooverjev moratorij za i eno leto. Dr. Briining je dal negativen odgovor. Odmev v Pariza Pa: iz, 20. jan. ž. Stališče, ki ga je zavzela ameriška vlada v svojem odgovoru na Lavalovo vprašanje, ni tukaj nikogar iznenadil«. Ni še zuano, kaj bo ukrenila francoska vlada, vendar pa se ze lahko danes ridi iz komentarja, ki ga prinaša »Escelsior«, da ne bo prišlo do sporazuma, da bi evropske upnice dovolilo Nemčiji moratorij za gotovo dobo. Bilo bi brezsmiselno, če bi sc Nemčiji dovolil najprej moratorij in bi se šele potem prosilo Ameriko, da tudi ona (o stori z vojnimi dolgovi. V tem slučaju je mnogo bolje, da ostane vse tako kot je sedaj, in sicer tako dolgo, dokler ameriški nnrod in ameriški kongres ne bosta uvidela, v kakšno stanje je padla Evropa radi njihovega stališča. Moratorij ni mogoče sprejeti nn korist enega in v škodo drugega. Kaj ho z reparacijska konferenco Nemci se branijo Hi v Lausanno Londou, 20. jan. Ig. Anglija se neprestano prizadeva, da bi zagotovila sestanek reparacijske konference. Zunanji minister Simon je včeraj konferiral •/. nemškim poslanikom, obenem pa tudi angleški poslanik v Berlinu z dr. Briiningom. Neprestane konference se vrstijo istočasno tudi med Londonom in Parizom. Položaj pa je še vedno tako nejasen, da je bila odpovedana plenarna seja angleškega kabineta, ki je bila določena na danes in bi se imela baviti 7. reparacijskim vprašanjem. Berlin. 20. jan. tg. Po zadnjih diplomatskih razgovorih je gotovo, da bo treba opustiti uačrt rc-paracijsko konference v Lausanneu. Razpravljati se da samo še o vprašanju, ali bo mogoče, začeti repa-racijsko vprašanje v Ženevi par dni pred razoroži t-veno konferenco. Domneva se, da se bo nemška državna vlada pri vseh teh pogajanjih držala mnenja, da se načelo o nemški plačilni nezmožnosti ne sme poslabšati s kakimi dogovori, kar bi se n. pr. lahko zgodilo, če bi se Hooverjev moratorij nespremenjeno podaljšal z ozirom na določbe Hooverjc-vega moratorija, kolikor so tičejo plačilnih dolžnosti za nemške državne železnice. V Nemčiji so mnenja, da je sicer sestanek reparacijske konference nujen, toda samo tedaj, če bi ta konferenca res dovedla do rešitve reparacijskega vprašanja v smislu priporočil baselskih strokovnjakov. V Berlinu poudarjajo, da traja zaenkrat odgoditev plačevanj šc do 1. julija. Pogajanja o počivanju privatnih inozemskih kreditov pa bodo predvidoma dala kabinetom še njd.aIjnjo svobodo kidanja. Pričakuje se, da bodo i tozadevna pogajanja končana šo la teden in da bodo prinesla zavarovanje privatnih kreditov še za eno načrt, ki se je pojavil v francoski poslanski zbornici iu po katerem naj posebno razsodišče odloči, koliko so dosedanja nemška plačila že dosegla obnovo Francije. Naša delegacija za razorožitveno konferenco Belgrad, 20. jan. 1. Jutri odpotuje v iCenevo naša delegacija, da sc pripravi za razorožitveno konferenco. Za delegacijo so bili žc pred šestimi meseci rezervirani prostori v hotelu Boriva!*. Vsega bo naša delegacija štela 14 članov, vključno strojepiske in pisarje. Kakor izgleda, bo naše zastopstvo, kateremu se bo pridružilo tudi naše stalne zastopstvo pri Zvezi narodov, ostalo v Ženevi nepretrgoma do Velike noči. Tedaj se bo bržkone z delom prekinilo, ker se bodo vršile v Franciji splošne volitve v parlament. Konferenca bo počakala izida teh volitev in bo šele petem v novi atmosferi nadaljevala delo do jeseni, nakar bo zopet prekinilo in se bo počakalo na izid volitev nemškega predsednika republike in v pruski deželni zbor. Nato sc bo razorožitvena konferenca zopet sestala k jesenskemu zasedanju, da podpiše sporazum, čc bo sploh kaj podpisati. Pasivnost italijanske trgovine Rim, 20. jan. ž. Uradni listi objavljajo podatke o italijanski trgovinski bilanci za leto 1931. Blaga je bilo uvoženega za 11.624,296.000 lir, izvo/ pa je znašal 10.040,148.000 lir, ark pomeni, da jc italijanska trgovinska bilanca pasiva za 1.584,14? tisoč lir. New York v linančni stiski Pariz. 20. jan. ž. Petit Parisien« poroča i/. N'ew Yorka, da se nahaja mesto Ne\v Vork v težki denarni zadregi. Od 1. januarja naprej ni mesto plačalo še nobenega računa. Mesto je svoječasno vzelo 90-dnovni kredit v znesku 32 milj. dolarjev, ki ga zdaj ne more plačati. Načelnik mesta sc jc pričel pogajati z raznimi bankami, da bi so mestu lo posojilo podaljšalo, kar pa so banke odklonilo. sveta M in. predsednik je odpotoval Belgrad, 20. jan. AA. Predsednik ministrskega g. Peter Živkovič je odpotoval za nekaj časa. Herriotov načrt za obnovo Evrope Malo verjetna razorožitev pod okriljem ZN Belgrad, 20. jan. 1. Nocojšnja »Pravda« objavlja daljši članek voditelja francoske radikalno-socijalne stranke. Eduarda Herriota, v katerem sloviti francoski državnik in politik raziskuje mednarodni politični položaj v trenutku, ko se otvar-jata dve najvažnejši konferenci v povojni zgodovini. Glede reparacij podčrtava Herriol dejstvo, da so finančni strokovnjaki v Baslu, natančno proučili položaj nemškega gospodarstva ter se zedi-nili na sledeča dejstva: 1. Da je Nemčija res mnogo trpela od svetovne gospodarske krize radi prehitre izgube ino- gočo? Zveza narodov je odpovedala ter sc napo sled zadovoljila, da je poslala neko turistično eks-pcdicijo na Daljnji vzhod, ila pregleda, kakšne pokrajine jc Japonska v brk Zvezi narodov in mednarodnim dogovorom zasedla, da ugonobi »mami-žurske handile«. Naši diplomalje naj ne pozabijo, kako se je svoje dni zgodilo s Korojo. Velesilo v Evropi in izven nje bodo šo neizbežno plačalo mandžurski pora/.. Tako pohabljena Zveza narodov bo slaba opora za debato o razorožitvi. Sicer pa osebno ne verujem v razorožitev, pravi Herriot. Kako hočete ugotoviti vojno enakost dveh držav? zemskih kreditov. 2. Na drugi strani jo tudi res, 1 100.000 starih vojakov je več vrednih kot 100.000 da so bili umaknjeni inozemski krediti precej nadomeščeni z vedno večjim plasiranjem v izvozni trgovini. 3. Položaj Nemčije ima svoje rodne vzroke poleg svetovnih. Ti vzroki so beg nemškega kapitala v inozemstvo in neverjetno razsipanje z državnimi dohodki, obnova trgovsko flote, gradi-,ev križarke, graditev državnih poslopij in ustanavljanje državnih podjetij, graditev cest, železnic itd. 4. Da ni pravilno, če bi hotela Nemčija sedaj I v dobi gospodarske depresije graditi bodočnost, mivuuuu niuunuv o^ cu uuu , , , . , , , , - , -c- leto. V ostalem pa se vidi, da hoče svet že sprejeti kerf'*> P^ ™ vse druge države našla ravnotežje r * in to v dobi, ko se bodo druge države so zelo bo- rile. 5. Ker je sedanja svetovna kriza takega značaja, da bi bilo pravilno, če bi se mednarodui dolgovi prilagodili temu položaju in se eventuelno med seboj črtali. V teh petih točkah vidi Herriot načrt za obnovo Evrope in sveta. Herriot nadaljuje svoj članek o vprašanju razorožitve in ugotavlja, da so izgledi za razorožitev pod okriljem Zveze narodov postali zelo skromni, kajti Zveza narodov je dobila nedavno v niandžiirskcm vprašanju tak udarec, da ne bo /lepa vstala. Kaj se pravi zavojevati pokrajino, ki obsega 1 milijon kv. km, ki je torej štirikrat tako velika kakor Jugoslavija, in na kateri prebiva 30 milijonov ljudi? Japonska jo govorila o mandžurskih banditih! 30 milijonov banditov, ali je to mo- Zato je umevno, da sili dr. Seripcl v zadnjem času čedalje bolj v ospredje. Ker ne more računali 110 sodelovanje velenemcev. h katerim sc prišteva dr. Schober, še manj pa na sodelovanje socialistov, svojih najhujših sovražnikov, skuša spraviti Ileini-wehr nazaj v ustavni okvir, da bi se lahko potem nanj naslonil. Socialisti se že zdaj plašijo vlade Vaugoin-Seipel-Starhemberg in bi bili pripravljeni sodelovati v koncentracijski vladi s krščanskimi so-c.laloi pod pogojem, da se prepreči Seiplova -.diktatura«. Doslej se Seiplovi računi s Heimwehrom niso obnesli, ker je lo oborožena masa, ki jo lahko vodijo le častniki in ni uporabna zn drugo kakor za Pfrimerjevc ali Starlionibersove pustolovščine. rekrutov. Kako naj se oceni vloga, ki jo bo igrala v oboroženem spopadu tehnika? Kdo bo še! potegovat meje? Verujem samo v mednarodno solidarno organizacijo, je rekel Herriot, ki jo jo francoska vlada sestavila in predložila v protokolu iz leta 1924. Spoštovanje mednarodnega prava, mednarodne morale, lo je edina g»: in velike države. spoštovanje '' - male Nemiri v Spanct Barcelona. 20. jan. AA. Stavka revolucijouar ,iega značaja je izbruhila v premogovniku Figol.-. tiOO delavcev se je polastilo orožja civilne garde in napadlo oddelek vojaštva. Vojaki so so morali umakniti v vojašnico, kjer so čakali na ojačanja. Tekstilni delavci v Bergi so takisto stopili \ stavko, razdejali skladišča in se polastili živil. Usoda španskih jezuitov Madrid, 20. jati. AA. Odbor pravnikov, ki g« jc imenovala španska vlada, je ugotovil, da sc čl. 26 španske ustave, ki govori o razpustitvi verskih družb, nanaša tudi na jezuitski red. Zato bo po vsej verjetnosti pravosodno ministrstvo v kratkem izdalo odredbo o razpustu omenjenega meniškega reda.' Rusiji se nič ne mudi Pogajanja z Romunijo vnovič odgodena — Rusija se pogaja z Japonsko Romunija zelo nervozna Parit, 20. ja«. Tukajšnji vojaški krogi, ki imajo 7.uateu vpliv zlasti na smer zunanje politike, niso simpatično sprejeli ideje o paktu med Rusijo in Francijo na eni ter med Rusijo in zaveznicami Francije na vzhodu na drugi strani. Znano je, da sta generalissimus francoske armade Weygand in maršal Petain odločna nasprotnika tega načrta, ki sta ga spočela gospod Berthelot, spiritus rector Zunanjega urada, in sovjetski poslanik v Parizu Dov-galevskij. Razpoloženje vodilnih činiteljev francoske armade odseva list La France Militaire , ki opozarja, da se Rusija noče zavezati, da bo brezpogojno spoštovala ozemlje svojih sopogodbenic (mišljena je Be-sarabija), sama pa od njih zahteva posebne klauzule, ki naj Rusiji jamčijo varnost njenega ozemlja. Tako iz glasila francoskega vrhovnega generalnega štaba vprvič izvemo, da sovjetska diplomacija v pogajanjih s Finsko, ki se ima z ostalimi baltiškimi državami pridružili paktu med Rusijo in Francijo oziroma Poljsko in Romunijo, zahteva, da Finska na obmejni reki Pečenjegi ne sme imeti nobjnih letal, monitorjev ali podvodnih čolnov. Finska. Estonija in Latvija naj se zavežejo, da bodo v slučaju vojne, ki bi jo imela Rusija s kakšno državo nepogodbenico. preprečile sovražniku Rusije vsak dohod v Finski zaliv ali v luke Riškega zaliva. Ako zahteva Rusija od svojih sopogodbenic take dragocene in važne garancije — pravi La France Militaire — je najmanj, kar morejo le-te od nje. kot koncesijo zahtevati, da prizma obstoječo mejo z Romunijo, kakor so jo priznal« vso velesile. Brez te garancije bi pakt z Rusijo ne imel prav nobenega realnega pomena za Francijo in njene zaveznice, saj bi tudi v slučaju, da 6e Rusija Besa-rabije odreče, Romunija ne mogla preveč zaupati zagotovilu Sovjetov, da ne bodo podpirali komunistične propagande v njenih mejah. Ti argumenti francoskih vojaških krogov seveda pomenijo močno oporo za Romunijo, da v pogajanjih z delegatom Sovjetov v Rlgi ne odnehajo cd zahteve po priznanju romunske suverenitete nad Besarabijo, tembolj, ker Rusija za slučaj konflikta z Japonsko, s katerim je treba računati, nujno rabi sigurnosti, da je kdo ne napade za hrbtom. Zato so se — kakor se ve iz zanesljivih virov — nekateri vplivni sovjetski politiki res že sprijaznili z mislijo, da naj se Rusija odpove Besarabiji, toda le za ceno velikih političnih in gospodarskih kompenzacij; v prvi vrsti Sovjeti krvavo rabijo velikega dolgoročnega posojila od Francije. Struja, ki pa je proti vsaki koncesiji v besn-ralwkem vprašanju, je v sovjetski vladi močnejša, in temu je pripisovati, da je Litvinov japonskemu ministru zn zunanje zadeve g. Jošisavi ponudil palet o uennpadanju, obenem pa se informiral, ali ne bi mogla Sovjetom pogoditi potrebnega kredita Japonska. Japonsko javno mnenje je sicer proti takemu paktu, toda kdor pozna premetenost japonske diplomacije, dobro ve, da se Japonska kaže nedo- stopno samo zaradi tega, da od Rusije več izme-šetari. Čeprav si interesi Rtisije dn Japonske v Mandžuriji in Mongoliji hudo nasprotujejo, tozadeven aranžman nikakor ni izključen. Zalo se ruskim diplomatom prav nič ne mudi s podpisom pakta z Romunijo in so bukareški vladi zopel sporočili, da I Brestlitovshi proces 2e smo omenili, kako izredno presenečenja J je izzvala obsodba poljske parlamentarne opozicija ; ne samo na Poljskem, kjer listi o stvari ne smejo kaj pisati, ampak tudi v vsem civiliziranem svetu, zlasti še v onih državah, kjer je Poljska dosedaj uživala vse simpatije. Kot ponoven dokaz neugodnega razpoloženja navajamo dobesedno uvodnik, ki ga je 19. t. 111. objavil »Journal de Genevec, ki ga moramo smatrali za oficiozno glasilo Zveze narodov. »Brez dvoma bo še v spominu, kako je maršal Pilsudski 1. 1930., potem, ko se je naveličal naj počaka, dokler se Sovjeti definitivno ne odločijo, i parlamenta, sklenil, da si pusti izvoliti drugega, Ta od god i te v je povzročila v Bukarešti veliko 1 ki bo volino orodje v njegovih rokah; in ker je nervoznost, ker je besarabski problem ravno v sedanjem momentu, ko vlada v Besarabiji neznosno stanje, zelo akuten. Zavlačevanje .Sovjetov daje be-sarabskim malkonlentom, to je ogromni večini prebivalstva, vedno novega poguma za prevratno pro- želja maršala že tudi zapoved za vlado, je le-ta uporabila vsa sredstva, da je bil izvoljen sejm po maršalovi želji — vsa sredstva brez izjeme. Od teh sredstev je bil eden najbolj genialnih, čeprav manj običajnih, da so dva meseca pred vo- pagando, ki jo kroti Romunija le z največjimi de- { kvarni aretirali vse voditelje opozicije. Sicer po- narnimi žrtvami, ker mora imefri v Besarabiji mo- znamo ta postopek že iz drugih dežel: tako so n. bilizirano veliko vojaško silo. Tega romunski bud- Pr- v Romuniji ta reč stalno prakticira. Toda obi- žet nikakor več ne prenese brez pomoči Francije, I čajno se pridržijo kandidati v zaporu lo toliko kjer pa vlada In finančni krogi silijo na mirno re- j da ne morejo kontrolirati volivnih operacij, šitev in na kompromis z Rusijo ter svetujejo, naj i Poljskem pa so bili v tem pogledu bolj rafi bi Romunija ne vztrajala na izrecnem formalnem 1 "irani Vf",l,Q,'-Q ------- priznanju Besarabije. Francoski vojaški krogi so seveda nasprotnega mnenja, češ, da je projekt pakta 7, Rusijo sploh :>zapuščdna nesrečnega gnilega pa-cifizma gospoda Briandac. Bukarešt, 20. jan. A A. Listi napovedujejo, da bo zunanji minister princ Ghika porabil februarja meseca v Ženevi priliko, da nadaljuje z Litvinovom pogajanja z Rusijo. Sedanja romunsko ruska pogajanja so prišla na mrtvo točko zaradi tega, ker Rusija noče odnehati. Kitajsko ljudstvo trpi molče... 50 milijonov beguncev Pretresljivo in obenem upapolno sliko o življenju ljudskih množic na Kitajskem, na katere padajo neizmerne nesreče, podaja v svojem poročilu dr. Antoniutti, tajnik apost. delegature v Pekingu. Dr. Antoniutti je po nalogu nadškofa Oostantinija lani meseca oktobra in novembra prepotoval vse pokrajine, ki so bile prizadete po povodnji al; so jih opustošili komunisti. Dr. Antoniutti pripoveduje: Komaj si je mogoče predstavljati posledice katastrofe, ki je zadela pokrajine ob reki Jangce. To ozemlje jo tako veliko kakor cela Italija in vsi pridelki na tem ozemlju so bili za eno leto izgubljeni. Vrhu tega so pa mnogoštevilna poljedelska in Industrijska središča za vedno uničena. Desettisoče človeških življenj je požrla voda in za njo kužne bolezni. Po vladnih podatkih je znašalo število begun-50 milj. in od teh je več miljouov še danes brez doma ter prebivajo po majhnih čolnih ali slamnatih utali. Gorje dosega višek v tem zimskem času. In v tem, ko se še niso zacelile rane zadnje meščanske vojne, postaja položaj zaradi kitajsko-japonskega spora v Mandžuriji in zaradi gospodovanja vedno drznejših in številnejših komunističnih roparskih krdel še obupnejši in zapletenejši. Stradajočim brezposelnim množicam preostaja samo izbira med bedo in smrtjo ter banditstvoin. Seveda se večinoma odločijo za roparstvo. Kitajska vlada se nedvomno zaveda vse strahote katastrofe, ki je opustošila deželo v tako te- ; žavnem in nevarnem trenotku. Z najboljšo voljo so j je lotila pomožne akcije. In na pomoč ji je priskočilo ! celokupno prebivalstvo. Kitajci in tujci brez vsakega j razločka so pomagali. Seveda spričo Ogromnih raz- j dalj in nezadostnih ter porušenih prometnih sredstev pomoč ni dosegala potrebe. Kljub temu je treba priznati kitajski vladi, da je s plemenito pomočjo celokupnega naroda pokazala res vzorno delavnost in vnemo. Seveda so trpeli in še trpe tudi misijoni, ki žive sredi prizadetega ljudstva. So pa misijoni ob tej priliki tudi znova podali dokaz, da zahteva ta poklic žrtevpolno življen je. Prejel sem številne spontane izjave, in poganske oblasti samo so mi izjavljale, da so stali misijonarji v prvih vrstah, ko je bilo treba lajšati moralno in gmotno bedo. Ko je nastopila povodenj, so odprli žrtvam svoje bolnice, cerkve in zavode in jih reševali iz zasilnih skrivališč in zatočišč. Sv. oče sam je bil med prvimi darovalci za ponesrečence in kitajska vlada se mu je zahvalila v prisrčni brzojavki. Na željo osrednjih oblasti je bil v narodni pomožni odbor poklican jezuitski pater Jaquinot. V hankovsketn pokrajinskem pomožnem odboru so izročili tajništvo nekemu frančiškanu. Tudi po vseh prefekturah so pritegnili v pomožne odbore katoliške duhovnike. Od škofa do zadnje katehistinje je bilo vse cerkveno osobje na delu za odpomoč žrtvam povodnji. Apostolski delegat je pozval vse kitajske katoličane na sodelovanje. Uspeh je bil izredno zadovoljiv. Nešteti darovi, začenši od darov najmanjših in najrevnejših misijonov v notranjosti dežele do velikih zneskov, kakor ga je daroval n. pr. Lopahong, premožni voditelj katolikov v Sanghaju, so pričali o karitativnem duhu mlade kitajsko cerkve. V malem mestu Kin-?en (Hupeh), se je odpravil na dan, ko je po dveh mesecih vodovje odteklo, mandarin s celokupnim prebivalstvom na katoliško misijonsko postajo in izročil tam s tradicionalno kitajsko slovesnostjo sliko z napisom: »Nad brezupnimi bregovi Hana se razliva blagodišeči vonj Vašo Karitas!« Podobnih zgledov bi mogel še mnogo navesti. Komaj sem bil dospel v ITankov, ko mi je za- ' ?el v eni izmed begunskih bolnišnic neki poganski i zdravnik z ganjenim glasom pripovedovati o škofu Massiju, ki se je ob nastopu katastrofe takoj sam j postavil na čelo akcije. Vsem je dajal zgled in vsak dan v čolnu obiskoval vse misijonske pomožne ustanove, nadzoroval njih delo in tolažil žrtve. Iz ruše-čfb se poslopij je osebno reševal nesrečnike. Vsakomur je znano, da je misijon dom Karitas. Videl sem, kako oblegajo nesrečniki misijone od jutra do noči. Misijonarji in sestre, Kitajci in inozemci, delujejo neumorno. Kanosijanke so se junaško žrtvovale. Na stotine olrok so prenesle iz poplavljenih sirotišnic na varna mesta. Mlada kitajska učiteljica Je na hrbtu prenesla 80 metrov daleč v bolnišnico ' 17 starih oseb in bredla pri tem vodo skoraj do ramen. Neki član diplomatičnega zbora v Hankovu je Izrazil svoje občudovanje o kitajskih frančiškanih, katerim so poganske oblasti izročile vodstvo lazareta. V Ilanjangu je nekaj tisoč kristjanov, ki so morali bežati iz opustošenib mest, ustanovilo novo župnijo, katere vodstvo so prevzeli ameriški misijonarji. V Vuhangu je škof Espelage vsak dan osebno razdeljeval beguncem riž. V Hankovu sem neki dan v predmestju naletel na razgrajajoco drhal, sredi nje pa sta dve frančiskanki obvezovali ranjence. Vsak dan odhajajo sestre molče iz svojih samostanov, da sredi tolike bede dele zaklade krščanske ljubezni. Na najvišjih točkah, kamor divjajoče vode niso dosegle, oh železniških nasipih, na pokopaliških gričih, žive preostali, skupaj z mrtvimi, ki počivajo tu, življenje, ki jo neprestano izpostavljeno vsem mogočim nevarnostim. Nahajamo se sredi naroda, ki se dobesedno bori za svoj obstanek. Skromni in štedljivi po naravi, 11 ljudje ne poznajo skrbi za jutri«. Njihova edina želja je, da bi li tragični dnevi minuli. Zdi se, da se pokore te človeške množice tudi v nesreči svojim tisočletnim tradicijam potrpežljivosti. Do danes so li ljudje, prevzeti od duha požrtvovanja ali skoraj nezavestno, fatalistično trpeč. vsemu kljubovali... Toda la brezbrižna in resignirana masa more od trenolka do treuotka vzplaineneti... Kaj potem? Čeh a lovi emigrante Bukarešt. 20. jan. ž. V zadevi komunističnega terorizma v Konstanci se čujejo še sledeče podrob- I nosti: Oblasti so aretirale 30 oseb, ki so prispelo 1 z rusko ladjo »Filomena«. Ti ljudje so imeli zapo- I ved, da odvedejo visoko osebnost iz političnega i življenja bivše carske Rusije. Ceka je zasledovala to osebo v Parizu, ko se je preselil v Berlin, so mu j bili tudi tam vedno za petami, isto so je zgodilo i tudi, ko je odšel na Dunaj in Bukarešt. Nekega dne ! io prišla k visokemu ruskemu emigrantu etegant- i na dama, ki mu je sporočila, da 'ga pričakuje v 1 Konstanci neki znanec in so roja k. Ker se inu je za- 1 deva zdela precej sumljiva, jo je prijavil policiji, ; ki mu je rekla, naj se pozivu odzove in naj gre v Konstanco. Ko je sedel v avtomobil, sta bila v njem dva agenta Čeke, ki sta ga takoj zvezala in v hitrem tempu zdirjala proti Konstanci. V Konstan- ! ci pa so jih pričakovali romunski detektivi, ki so vse skupaj aretirali. Istočasno je bilo aretirano tudi vse osebje omenjene ladje. Drobne vesfi London, 20. jan. AA. Iz Bombaya poročajo, 1 svobodo. Vsi so bili fizično strti, toda ne prenia-da so tam aretirali prvaka nacionalističnega kon- gani. Sedaj jih je morala vlada postaviti pred so- nirani. Voditelje opozicije so dali zapreti že 10. septembra, med tem ko so se volitve vršila šelo v novembru. V tajnem zaporu so jih obdržali več mesecev. Maršal se je izjavil, da jih jo dal aretirati radi tega, r,da jih nauči discipline«. Da bi jih pozneje še bolj diskreditiral, je proti njim dvignil obtožbo, ne radi političnih zločinov, ampak da so ogrožali javno pravo, kar se je seveda pozneje izkazalo kot navadna izmišljotina. Toda to ni še vse nič! Zapor v trdnjavi Brest-Litovsk, kjer so mesece sedeli v ječi bivši ministrski predsednik Witoš, potem stari gospod L i e b o r m a n n, ki je zastopal Poljsko na mirovni konferenci in je kot njen delegat podpisal versaillski mir, dalje Korfanty, voditelj krščanskih demokratov, ki ga je Poljska leta proslavljala, da ji je s svojo odločnostjo in neustraše-nostjo v odločilnem trenutku rešil Šlezijo — je pokazal, da so bili ti odlični patrioti in še desetina drugih izpostavljeni neverjetnim telesnim in duševnim mukam. Sicer je le preveč res, da se pri vseh narodih dobe ljudje sadističnega temperamenta, ki se razdivjajo, kakor hitro zadobe vso oblast nad sovrstniki. Toda take stvari, ki so strašno celo v vojnem času, so še grozovitejše, kadar se izvajajo z državno avtoriteto. Predsednik poljskega sejma Slawek je na neko interpelacijo rudi takšnega postopanja zagovarjal komandanta utrdbe Kostek-Biernackega. Se več! Možak je bil celo odlikovan in je odšel kot vojvoda v Vilno. Torej ni mogoče govoriti o kaki osebni krivdi, temveč gre za sistem, ko je hotela, vlada fizično in moralično zlomiti vse može, ki so imeli avtoriteto med narodom in ki bi prej ali slej utegnili dobiti oblast v roke . Končno so bili jetniki začasno izpuščeni na gresa v Bengaliji Sena Gupta London. 20. jan. AA. Gospodarska liga je povabila g. Hitlerja, naj pride v Lnodon, da bi lam predaval o političnih in gospodarskih razmerah. Izseljeniško vprašanje - narodno vprašanje Statistični podatki o izseljenih Ljubljana, 20. januarja. Izseljensko vprašanje je eno najbolj bolestnih vprašanj našega naroda. Dolgo smo to vprašanje, ki je za nas obstojalo že davno pred vojno, zanemarjali. Po vojni se je v tem Oziru spremenilo mnogo na boljše. Narodni izseljenski odbor, Druiba sv. Rafaela in izseljenski komisarijat tesno sodelujejo in so dosegli najmanj to, da naša javnost gleda na naše izseljensko vprašanje vestneje ter vsaj računa, kakšna je bilanca v tem pogledu. Primerja z dejanskimi stroški dobiček in izgubo. Vsaj na zunaj ie bila naša izseljenska bilanca aktivna od 1. 1920 naprej. Izseljenci so v vseh deželah, kamor se selijo Slovenci, našli delo in primeren zaslužek. V domovino 60 prihajala ugodna poročila. In tudi denarne pošiljalve! V Zedinjenih državah Sev. Amerike so naši ljudje zaslužili dnevno po 5 dolarjev, to jc nad 250 Din. V Kanadi po 4 dolarje, v Argentini po 200 Din, v Avstraliji 1 funt, to je okoli 270 Din. V Nemčiji so naši rudarji živeli udobno, zlasti eo bili z rentami preskrbljeni na starost, Francija je plačala rudarjem in tovarniškim delavcem še enkrat toliko kakor domača podjetja. Holandska je plačala nad 120 Din dnevno. Umevno je torej, da se je naše ljudstvo v prvih letih kar v trumah selilo v tujino in da je pričelo na deželi primanjkovati delavnih moči. Beg je bil tudi močan s kmetij. Te izseljenec so nadomestili Primorci, Prckmurci in pa delavci iz južnih delov države. Tukai navajamo statistiko, ki nam jo je iz prijaznosti odstopil izse':enski komisar g. Fink. Izselilo sc je iz dravske banovine: a & S jc 923 750 1106 1.387 1881 1853 1028 1016 542 Skupno se je torej izselilo v navedenih letih iz domovine okoli 10,5(0 oseb. Seclaj pa računajmo, da je moral vsak izseljenec porabiti za vožnjo po morju, za polne lisite in druge potrebščine vsaj 10.000 Din, skupno so torej izseljenci samo za pot porabili najmanj 105 milijonov dinarjev. Toliko je moral naš narod plačati za izseljevanje v gotovini! Koliko pa še v blagu, zdravju in zamudi dela doma in nazadnje tudi na živ'4>-jih. Prav imajo tisti, ki trdijo, da je izseljevanje — narodna bolezen in narodna rana, ki jo je treba zdraviti. Kakor vidimo iz omenjenih statističnih podatkov, je izseljevanje zaradi zelo neugodnih delovnih razmer v deželah naše emigracijo sedaj r,ko-rai povsem prenehalo. V zadnjem času so se iz-fieiili samo taki, l,i so bili že izseljenci in ki imajo zveze v Ameriki, Kanadi in drugod. Leto >M" V t! j« •9 T N<< Kanada Argentina sploh Juž. Amerika 1923 874 39 10 1924 546 192 12 1925 888 187 31 1926 788 567 32 1927 9% 542 343 1928 S53 647 353 1929 787 145 96 1930 869 86 91 1931 509 30 3 Izseljencem sedaj grozi nekaj hujšega. V Zedinjenih državah Amerike, v Kanadi in Argentini namreč nameravajo inozemce repatriirati in de-portirati. V Nemčiji je sedaj okoli 1300 slovenskih rudarjev brez dela, z družinskimi člani ,'e to okoli 5000 oseb. Tem najbolj resno grozi repatri-acija. Kam bomo ž njimi v domovini, še ni točno določeno. Najbrže jih bodo oblasti poslale v njih pristojne občine, odkoder se bodo razšli na razne kraje s trebuhom za kruhom. Umestna bi bila zlasti notranja kolonizacija. Do sedaj je Nemčija ro-patrurala po večini izseljence, ki so doma iz savske, drinske in primorske banovine, medlem ko izseljenci iz dravske banovine 1. 1931 niso bili preveč občutno prizadeti. Leta 1931 se je za stalno vrnilo v dravsko banovino: iz Zedinjenih držav Severne Amerike 58 izseljencev, iz Kanade 41, iz Argentine 60, iz Francije 61, iz Nemčije 20, iz Belgije, Holain-Jske in drugih držav 92 oseb. Skupno se je torej vrnilo lani za stalno 332 naših ljudi. V primeri s skupnim številom naših izseljencev, ki jih cenijo na okoli 400.000 ljudi, je to zelo malo. Če se razmere v deželah, kjer bivajo naši izseljenci, ne bodo izboljšale, se bo vračanje v domovino lako stopnjevalo, kakor se ije v ugodnih Mih stopnjevalo iz-selj e vanje. Goroslaslen pa bo efekt za državo. Med tem, ko so izseljenci sami plačevali stroške za izseljevanje, bo morala sedaj drage stroške rc-patriacijc in deportacije plačevati država. Narodno premoženje je res izgubilo tedaj 105 milijonov dinarjev, vendar pa je država na giavarini in drugih pristojbinah sprejela okoli 3 milijone dinarjev. Po vrhu tega pa bo domovini naložena težka skrb za onemogle in bolne repatrirrane izseljence. Važna naredha Belgrad, 20. jan. A A. Na podlagi odstavka 3 čl. 4 zakona o organizaciji finančne uprave je odredil finančni minister, da sc odseka za samoupravne finance in za finančno kontrolo nreneseta iz sistema splošnega oddelka v sistem davčnega oddelka finančnega ministrstva. Ohri viška konferenca Sarajevo, 20. jan. A A. V nedeljo 24. f. tn bo v Slavonskem brodil konfcrenca delegatov obrtniških ustanov iz vse države. Na konferenci bodo razpravljali o pravilnikih za izvršitev novega zakona o delavnicah (radnje). Tudi sarajevska trgovska zbornica pošlje na to konferenco svojega delegata. Belgrad, 20. jan. 1. Prosvetni minister je mišljenja, da se odredba o celodnevnem pouku ne more spremeniti in s tem odpade privatno podučevanie tjčenccv po profesorjih istih šol. Belgrad, 20. jan. AA. V ministrstvu za ltme-ijstvo so dokončali načrt pravilnika za izvršitev :akona o pospeševanju živinoreje. Pravilnik je poslan kraljevskim banskim upravam v presojo da ga bo moči čimprej razglasiti. J ' Belgrad, 20. jan. L Trgovinski minister je po-trdil naredilo bana dravske banovine, po kateri sc vzame koncesija tiskarni Misijonske družbe v Grohliah un Domz-alalu dišče in dvigniti obtožbo. Proces se je pričel 26. oktobra, torej več kot eno leto pozneje, ko so bili vrženi v ječo, in je bil te dni zaključen s tem, da je bila večina obtožencev obsojena. Vlada jih tokrat ni več tožila radi ogrožanja javnega prava, kar je dokaz, da je bila to le izmišljotina, prikrojena za volitve. Tokrat jim je naprtila zaroto zoper varnost države in zločin veleiz-daje. Očitek se je opiral na resolucijo kongresa v Krakovu, kjer je opozicija zborovala junija I. 1930 in pripravljala volivno kampanjo. Kongres jo bil javen in sklepi nikakor niso šli preko meja dovoljene politične borbe. Sodišče je zaslišalo 330 prič in »obtožba se je dobesedno zrušila«. Pierre Bernus, urednik -Journal des De-bats«, kateremu se nikakor ne more očitati, da ne bi gojil najtoplejših simpatij do Poljske, je na podlagi objektivnega in stvarnega zapiska o debatah, ki so so na tem kongresu vršile, zapisal, da so bile izjave gotovih prič potvorjene. Obsodba navidez ni težka, toda je mnogo ; pretežka za one, ki so nedolžni. Zapor 18 mesecev do 3 let je v teh razmerah za le ljudi pravi pekel, za mnoge pa morda smrt. Kar jo nameravala vlada v prvi vrsti, to je, da je hotela obtožence oropati državljanskih pravic, to se ji je žal posrečilo, kar dok izuje, da jo poldrugo stoletje tiranije, ki ie težila nad poljskim narodom, zapustila v poljski upravi le preveč žalostnih sledov in nagnjenj do posnemanja enakih metod. ! Mi se vzdržimo, da bi iz tega obžalovanja vrednega dejstva delali splošne konkluzije. Toda ha moremo se vzdržati, da ne bi ugotovili, da se je poljskemu nerodu, ki za te stvari ni odgovoren, zgodila velika krivica. Poljska, ki se je dvignila radi simpatij vsega sveta — ne da bi pozabljali njeno lastno življenjsko silo - bo še dolgo časa nujno navezana na to simpatije. Od vseh strani jo ogrožena in se bo v takem položaju težko vzdržala, če ji ne bodo aktivno pomagali narodi, ki sicer na njenem obstanku niso direktno interesi-rani. V tem smislu ima Pierre Bernus popolnoma Prav — on, ki je za nedotakljivost meja — ako kliče pred obsodbo poljsko juslico. Mi popolnoma delimo njegovo mišljenje, ki si ludi ne želimo nasilnih sprememb v mejah. Poljska vlada je storila zločin proti svojemu narodu, ker je, liofcč zadostiti notranjepolitičnim ciljem, pustila, da je zatemnela svetla slika, ki si jo je Evropa že otl nekdaj stvorih o zatirani Poljski. Take stvari, kakor je brestlitovski proces ali pa >pomirjenjec Galicije, s čemer se je Zveza narodov morala že tudi pečati, delajo Poljski ogromno krivico in nepopravljivo škodo. No vemo, v kaki meri je maršal Pilsudski osebno odgovoren. Je-li sploh še v stanju voditi vlado? Morda pa je postal le še mit, zastava, nekakšna fasada, zn katero počenjajo fnmozni »polkovniki«, ki uživajo njegovo zaupanje, vse le stvari v njegovem imenu. Sicer pa to ni važno. Važna so le dejstva. Vsem tistim pa, ki pravijo, tla te stvari sredi sveta, ki se ruši, niso važno in da ne zaslužijo da se ob njih pomitdimo, odgovarjamo z znamenl-lini izrekom, ki se v zlatih črkah blesti na llof-burgu: »Juslitin funilamentum regnorumk Dunajska vroinnska napoved. Ne bo nobeno bistvene spremembe vzhodnega vremena. O položaju mladih zdravnikov V torek 1"9. jtmubarja so imeli mladi neplačani zdravniki v Ljubljani zborovanje. Razpravljali so o nevzdržnem položaju, ki je nastal v zadnjem času. Morda bo to dejstvo marsikoga iznenadilo, se bolj bi se pa začudil, če bi poznal dejanske razmere. Medicinski študij je najdaljši, najtežji, najdražji. Nihče izmed lajikov nc more vedeti, koliko tisoč strani učbenikov mora preštudirati mladi človek, ki se' je posvetil proučevanju prirode. človeka, človekove duš in človeškega trpljenja, koliko sto ur je moral presedeti ob težkem delu po laboratorijih, institutih in klinikah zato, da bi pozneje pomagal svojemu ljudstvu. Sedanji naraščaj zdravnikov je študiral poln idealov in ni mu bilo za lo, da bi si nekoč nagrabil denarja. Sedanji naraščaj ni izšel iz kake bogate aristokracije, ampak iz našega preprostega stanu, poznavajoč vse trpljenje in potrebe svojega ljudstva in pripravljen posvetiti sebe in svoje delo njemu v blagor in v procvit znancsti, v čemer so ga vzpodbujali ludi profesorji našega mladega vseučilišča. Ta naraščaj je študiral v polni bedi, v neprestani borbi za vsakdanji kruh in stanujoč po stanovanjih, ki bi se jih ustrašil tudi najmanj razvajen človek. Vendar ni duh te mladine klonil nikdar, niti v tujini, kjer je nadaljevala v Ljubljani započeti študij. Profesorji raznih vseučilišč so izrazili tej mladini popolno priznanje. Po maturi je trajal ta študij šest jet, potem je prišla vojaška doba in na koncu vsega največje razočaranje, ki ga more doživeti mlad človek. Danes dela dvajset mladih zdravnikov v našito bolnišnicah popolnoma brezplačno. Ne dobijo v bolnišnicah niti brezplačnega stanovanja iu hrane. Vsakdo, ki je ležal že v bolnišnici, mora priznali, da je malokatera služba tako težka, kakor služba zdravnika v bolnišnici. Ti mladi zdravniki morajo delati daleč čez določene ure, morajo prečuti marsikatero noč. Bolnikov je mnogo, premnogo. Ni res, da so zasedena vsa zdravniška mesta v našiti bolnišnicah. V naših bolnišnicah je premalo zdravnikov in izmed teh jih je še toliko neplačanih. Res | je, da morajo li mladi neplačani zdravniki delati čez mero. Težko delo je poplačano samo s cinizmom, nikakor pa s tem, s čemer bi moralo biti plačano. Mi mladi zdravniki ne zahtevamo nikakih sijajnih honorarjev, ampak le to, kar zahteva lahko vsak človek za pošteno delo, to je eksistenčni minimum za življenje. Za enkrat še ne moremo zahtevati poleg eksistenčnega minimuma toliko več, da bi si mogli nabaviti še potrebne literature za nadaljnji študij, ki bi ga vršili poleg dela. Le verjemite, da zahtevamo malo in da s tem ne bo plačan na« idealizem in delo. Mladi zdravniki so zborovali in sklenili i »odvzet i vse možno korake. Nezapaženi v svojem delu in trudu so čakali dolgo. Zdaj naj bo enkrat tudi upanja in čakanja dosti! V imenu neplačanih zdravnikov: Dr. B. Magajna. s tem da uporabljate NIVEA-CREME pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vašo kožo vsak večer, predenj greste na počitek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močno in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Nadrgnite pa ludi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema namreč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuznim kremam: Najvišji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Beiersdort & Co. d. s. o.|., Maribor Slovenija v zrcalu sodnih številk Jeruzalemski romar roma peš Ozdravljeni slepec izvršuje svojo zaobljubo Ljubljana. 20. januarja. Te uru je pri pristojnih oblasteh in na banovini v Ljubljani prosil neki Franc Kae za potna dovoljenja in ureditev vseli listin, ki jih potrebuje, da bo mogel peš potovati v Sveto deželo in v Jeruzalem. Naj povemo zgodbo, zakaj in kako se jc odločil romar za to dolgo pot. Mož je star 34 let in je doma v vasi Loka. ki spada pod občino SI. Janž pri Ptuju. Ze v zgodnjih letih jo začel delati in služil za delavca, dninarja in hlapca. Bil jc že večkrat bolan, zlasti škrofuloza mu je večkrat nagajala, tako da se je leta 1920 dal operirati. Dan po operaciji ni kazalo še nič, da se bo operacija maščevala. Naslednji dan pa mu je začel pešati vid ter je do večera oslepel. Seveda je šel nato v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati. Sredi najlepših let jo postal slepec, dobil pri usmiljenih in revnih ljudeh v pomoč mladega fanta, ki ga je vodil po cestah okrog, kjer je nabiral milo-daro ter se ž njimi preživljal. Tako je živel 6iromak do lanskega leta, ko jc zvedel, da imajo usmiljeni bratje v Gradcu bolnišnico. Poskusil je priti tja. da bi mu morda tam dali vid. V resnici je prišel tja na pregled, kjer pa so mu povedali, da ni upanja na ozdravljenje oči. Ostal jo tamkaj par dni. potrt in žalosten, ker je zdaj zgubil vsako upanje, da bi še kdaj ozdravel in videl. Prav ledaj pa je prišel na obisk v bolnišnico jeruzalemski romar pater Benno Russ-Miiller, O. F. M. iz Tiescliena pri Halbenrainu na Štajerskem. Ko sta se prvič sestala s tem patrom, ga je vprašal, zakaj je lako žalosten. Povedal mu je svojo bol in pater ga je seveda tolažil, kolikor ga je znal in mogel, rekoč: »Zaupaj v Božjo dobroto, morda pa b'1« vendarle ozdravel! Vprašal ga je: -Kako pa bi se zahvalili Bogu, če bi v svoji dobroti uslišal tvoje prošnje in molitve ter bi ti zopet dal dar vida?« »V6e bi storil, kar bi mogel lc je odgovoril slepec. »Tudi v Jeruzalem bi šel peš, če bi spel videl.« Pater mu je dejal, naj se dobro premisli, če bi lako obljubo potem tudi držal. Rekel mu je, da ga bo prišel vprašat drugi dan. Tako se je tudi zgodilo. Pater ga je ponovno vprašal, kako se jo premislil glede zaobljube. Slepec mu je odgovoril, da vztraja pri tem, kar je rekel. Ponovil je, da gre rad peš v Jeruzalem, če bo spregledal. Nato sta šla v cerkev, kjer se je slepec spovedal, bil pri sveti maši in pri svetem obhajilu. Ob tej priliki ga je pater zaobljubil. Ostal je še par dni v bolnišnici. Tretji dan dopoldne pa je zapazil, da se mu zopet svetlika pred očmi ter da se stanje oči izboljšuje. Prav počasi se mu potem v naslednjih dneh vrača vid. Ze čez pet dni je lahko zapustil bolnišnico, čeprav je videl še bolj slabo. Ves srečen je hitel k patru Bennu v Tieschen, kjer mu je pater čestital ua ozdravljenju in ga blagoslovil za pot na zaobljubljeno romanje i v Jeruzalem. Peš jo je nato ozdravljeni slepec mahnil proti 1 jugu, kjer je ob koncu oktobra lanskega leta pri Gornji Radgoni zopet prestopil našo mejo. Nato je lcoj nadaljeval pot proti Jeruzalemu, ne vedoč. da je Ireba za vstop v tuje države potnega lista. Imel je sicer potni lisi, toda le z avstrijskim vizumom. Prvega novembra je bil pri Sv. Trojici v Halozah, 4. novembra že pa je prišel skozi Krapeno v Zagreb. Pot je nadaljeval skozi Bjelovar, Virovilico. Djakovo, Vinkovce, šid, Srenisko Mitrovico in dne 3. decembra je prišel v Novi Sad. Tri dni nato je bil v Zemunu. bil nato par dni v Belgradu in šel naprej čez Vračnr. Mladenovac in Jagodino v Niš. kamor je prišel 22. decembra. Tam se je javil, kakor preje povsod, pri pristojnih oblasteh. Ban moraviske banovine ga je opozoril, da z nepopolnimi potnimi listinami ne bo mogel potovati po tujih državah, mu poklonil 300 Din za pot nazaj in mu svetoval, naj si pri domaČih oblasteh izposluje potrebna potna dovoljenja. Ko bo pa prišel z rednimi potnimi listinami zopet do Niša. naj se pri njem zopet oglasi. Povsod na njegovi poti so ga ljudje I prijazno sprejemali, lako da ni izgubil še najmanj j poguma zn dolgo in nevarno pol. Sedaj bo v kratkem dobil potrebne polne listi-I ne, nakar jo bo vnovič, odrinil skoraj ločno po poti. po kateri so svojca,s križarji hodili v Svelo deželo. Kdor bi hotel temu jeruzalemskemu romarju, ki je sicer vePk revež, kaj poslati ali mu kai naročiti. naj pošlje za njim na rimsko katoliški žunni urad v N'šu, kamor bo romar prišel v približno I rob tednih. Ljubljana, 20. januarja. Vse ozemlje dravske banovine spada v ju-risdikcijskem pogledu pod območje višjega deželnega sodišča, ki je bilo v Ljubljani ustanovljeno šele leta 1918. tik po prevratu, dočim so prej naši kraji spadali pod Gradec in se je že pred vojno vodila borba za osamosvojitev naših sodišč izpod diktata graškega višjega deželnega sodišča, ki je nadzorovalo tudi okrajna sodišča v Postojni, Vipavi in Ilirski Bistrici. Vsako leto sredi januarja sestavi višje deželno sodišče sumarni izkaz poslov pri vseh njemu podrejenih zbornih in okrajnih sodiščih. Tak izkaz je sestavilo tudi letos za lansko poslovno dobo. Vsebuje prav same, suhoparne številke, ki pa dajejo zanimivo sliko, kako so se ljudje v dravski banovini pravdah, kako so tožbe, zlasti menične naraščale in kako se je tudi razpasla kriminaliteta, ki jo v mnogih krajih podpira osobito demon alkohol. Dane« se omejujemo le na statistiko o civilnih pravdah in drugih zadevah. V dravski banovini 60 4 zborna sodišča: deželno v Ljubljani in okrožna v Mariboru, Celju in Novem mestu. Pri teh sodiščih so lani tekle velike pravde, ko sc je šlo tudi za milijonske vrednosti. Sploh razsojajo sodišča o pravdah, kjer 6e ljudje tožijo za več kakor 6250 Din. Mnoge pravde so jako dolgotrajne. Pri ljubljanskem sodišču traja n. pr. neka pravda zaradi gozda že 10 let. In še ni končana. Stroški so ogromni. Velike pravde se od leta do leta vedno bolj množe. Navajamo le podatke za zadnja 3 leta. Pri vseh 4 zbornih sodiščih je leta 1929. bilo 2952 pravd, leta 1930. že 3083, toda lani kar 3452. Na posamezna sodišča — v oklepajih sploh so označeni podatki iz leta 1930. — se civilne pravde raz-dele: Ljubljana 1408 (113), Maribor 1192 (594), Celje 582 (544) in Novo mesto 270 (296). Zborna sodišča so lani dovolila lc 17 eksekucij, dočim pred lanskim 411. Zemljeknjižmih vlog pa jc bilo samo 435, dočim pred lanskim 3898. Vzrok jc v tem, da so se zemljiške knjige združile in so ostale pri zbornih sodiščih samo tako zvane deželne deske za veleposestva, osobito fidejkomise. Vsa okrajna sodišča, ki jih jc 39 v dravski banovini, so bila močno obremenjena z delom, ki se prav tako od leta do leta bolj kopiči. Na deželi so sc razpasle civilne .pravde, osobito v nekaterih okrajih. Pomnožile so se kar za nekaj 100. Civilnih pravd do zneska 6250 Din ie bilo lani pri vseh okrajnih sodiščih 30.511. Te pravde so se napram lotu 1930 pomnožile kar za 5698, a napram letu 1929 celo za 6023. Mnogi pravdarji gonijo svojo zadevo do skrajnosti, čeprav stanejo mnogo tisočakov. Za vzgled, kako se pravdajo, navajamo slučaj izpred ljubljanskega okrajnega sodišča. Neki posestnik je lani kupil na ljubljanskem sejmu 10 let staro kravo, pšeniinorjave barve, ki jc bila po zunanjosti prav lepa. Prodajalec mu jc zatrjeval, da ima krava do 10 litrov mleka na dan in čc jo bo še krmil, celo 14 litrov. Izkazalo pa se je, da ni imela krava niti poldrugi liter mleka na dan. Posestnik s Posavja je prodajalca, živinskega trgovca tožil na razveljavljenje pogodbe in povrnitev kupnine 3380 Din. Začeli so sc pravdati do zadnje instance. Pravdo je dobil Posavčan kupec krave. Stroški so narasli na približno 13.000 Din. Krava je bila pred dnevi na držabi prodana za 1110 Din, a se še pravdata za stroške krmljenja. Bagaleinih tožb jc bilo lani 1363 (1029). Silno so se pomnožile eksekucije. Pri okrajnih sodiščih je bilo lani podanih 61.787 izvrtilnib predlogov, za 5884 več kakor pred lanskim. Tudi zemljiške knjige kažejo zanimivo sliko sedanjih gospodarskih težav. Lani jo bilo vseh zemljeknjiž-nib vlog 72.911, nasprotno pred lanskim 65.990. Koliko jc bilo v dravski banovini vknjiženih raznih posojil, ni razvidno iz sumarnega izkaza. Lahko računamo, da so zemljišča lani bila obremenjena z več kakor 500 milijoni Din. Za vse zemljiškoknjižne transakcijo pa so morale stranke plačati ogromno vsoto na kolkih in taksah. Sploh zatrjujejo, da bi sc vsa naša sodišča lahko vzdrževala s plačanimi sodnimi taksami in kolki. Gospodarske kroge bo pač zanimala statistika o meničnih tožbah. Pri vseh 4 zbornih sodiščih je bilo vloženih lani 1962 meničnih tožb. Pri teh tožbah je prav zanimiv pojav. Leta 1929. so zborna sodišča izkazala 1603, a pred lanskim 1406 takik tožb. Na posamezna sodišča se menične tožbe raz-delc: Ljubljana 817 (578), Maribor 794 (594), Celje 256 (205) in Novo mesto 95 (60). Kako je razlagati tako rapidni prirastek meničnih tožb? Omejitve, ki so bile v bančnem poslovanju, so imele 6voj odraz v meničnem poslovanju. Zato je bilo opažati, da so izredno narasle menične tožbe in sicer so sc dogajali taki slučaji, da so morale solidne firme prvovrstnega glasu dovoliti, da so bile njih menice prote&tirane. To jc seveda zelo škodovalo njih kreditu. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da je ravno zaradi razmer na denarnem trgu j menično poslovanje naraslo, ker so bile menične I stvari najlažje izterljive. Naraščanje meničnih tožb i je bilo opaziti največ v zadnjem četrtletju pre-j teklega leta. Zborna in okrajna sodišča sploh izkazujejo ! velikansko število poslov tudi v drugih zadevah I razen v gori omenjenih. Zborna sodišča so imela ' lani 178.877 poslovnih številk, a pred lanskim 20.178. Okrajna sodišča pa beležijo za lani 217.196 poslov, dočim pred lanskim 1%.768. Te številke predstavljajo velikansko množino popisanega papirja, ki bi ga moralo transportirati približno 6 tovornih vagonov. Taka je slika dravske banovine v 6odni statistiki glede civilnih zadev! 12 milijonov je šlo v zrak Koliko so pokadili v Uran u in Novem meslu Truplo ohešenca sredi pogorišča Ljubljana, 20. januarja. Davi smo kratko poročali, da je pričel snoči okoli pol devetih goreti neki kozolec v Kozarjah nad Vičem. Kozolec jo bil last posestnika Antona Dolinarja, vulgo Kocijana iz Kozarij. Kozolec je bil tik ob Gradaščici. Ogenj so prihiteli gasil gasilci z Viča, Dobrove, Brda in Kozarij. Ko so gasilci ogenj pogasili in odstranjevali zoglenele tramc, so naenkrat osupnili. Sredi pogorišča in ruševin je viselo žc skoraj povsem zoglenelo človeško truplo. Nogi sta .neznancu že povsem zogleneli iu tudi oslali deli trupla so bili močno ožgani. Toliko pa se je truplu še poznalo, dn je bil mrtvec šc mlad Movek. Gasilci so Irupto sne.fi, nakar so ga ljudje prenesli v mrtvašnico na Dobrovo. Orožniki so zaradi lega slučaja uvedli prrisknvo. Med ljudstvom so nastale najrazličnejše verzije. Nekateri domnevajo, da so neznani zločinci ubili tega človeka in truplo obesili v kozolec ter "a nato zažgali, da zakrijejo sledove svojega zločina. Bolj verjetna pa je druga verzija, da se je neznanemu mladeniču zmešalo ter da je sam zanetil kozolec, in se nato v njeni obesil. Orožniki domnevajo, dn gre za nekoga z Viča. V prvi vrsti trudijo, dn bi ugotovili identiteto neznanega ob< Senca. Dopoldne se orožnikom še ni posrečilo, da bi mogli ugotoviti identiteto najdenega obešenca. Obe-•fiier je bolj majhno postave in ima redke slabe /.obe. En sprednji zgornji zob mu je manjkal. Truplo izgleda, kakor ogorel štor, in je nemogoče razbrati poteze z obraza. Čeprav je obesencu zgorela tudi vsa obleka, vendar so našli se nekaj cunj. Obešenec jc bi! oblečen v sivkaslo suknjo in rjavkaste hlače. _ ,. Pogoreli kozolec je bit »doplar-. Dolinar je ime! v njem 10 voz sena in 3 voze slame. Zgorelo je seveda vse. Zavarovan je bil pri Vzajemni zavarovalnici in je nastala škoda skoraj krita z zavarovalnino. „ . Dobrova, 20. januarja. Včeraj popoldne so ljudje videli 1B—20 let stari ga mladeniča, ki je hodil okrog cerkve nn Dobrovi. Mladenič je bil podolgaetega obraza, spredaj j v zgornji čeljusti mu je manjkal en zob. Okrog vratu i je imel ovit šal. bil je čedno oblečen v kratke ši-! roke hlače, sive nogavice in rjavkast površnik. Tak je hodil nekaj časa po Dobrovi. Bil je ves zamišljen. Proti večeru so ga srečavali ljudje, ko je šel proti Kožarjem, kjer je ob 9 zvečer izbruhnil požar in kjer su na pogorišču našli obešenega človeka. Ljudski glas trdi, da zgoreli obeSenec ni nihče drugi kakor tisti zamišljeni mladenič, ki so ga včeraj videvali na Dobrovi. Noči v gorah Dr. Kugv bo prihodnji leden zopet med nami. Mladi slovenski planinski generaciji dobro znani alpinist dr. K u g y bo prihodnji teden zopet med nami. Vsi se dobrega Kugyja s hvaležnostjo spominjamo se izza tistih časov, ko je krasote naših Alp odkril širokemu svetu. Proj pa je sam v družbi slovenskih vodnikov preplezal skoro V6e naše najvišje vrhove in jim, lahko rečemo, prvi pogledal v njihovo alpsko dušo, kakor jim jo je vdihnil Stvarnik. V lesne osebne stike in lakore-koč za svojega duhovnega vzornika pa je naša mlada alpinistična garda proglasila dr. Kugyja po končani svetovni vojni. Opetovano je prišel k nam in nam iz svoje bogate zakladnice odkrival vedno nove bajne strani našega visokogorskega sveta. Čeprav v visoki starosti, toda )>o duhu svež kakor malokateri mladenič, se dr. Kugy noče in noče posloviti od dela in propovednlšlva za alpiu-ske ideale. Da, življenje s planinami, s prirodo, s tem čudovitim glasnikom božanslvene volje, v stvarstvu, to jc doživljanje samega sebe in stvarstva na svojevrsten način. Baš v to smer se jo dr. Kugy umaknil na svoja stara leta. Tu, v stalnem stiku z nenadkriljivo estetiko gorovja in planinskega življenja, išče utehe za zadnje dni svojega bogatega življenja. Ze pri prejšnjih obiskih v Ljubljani smo lahko opazili, da je dr. Kugy pravi filozof alpinizma in dn nam govori človek, ki zna zajeli vsega poslušalca. TK Skala v Ljubljani je po objavi nainovej- Kranj. 19. januarja. Grozne številke leže pred nami. Ljudje, ki sc poleg pijače in alkohola udajajo strastnemu kajenju, potrosijo zu nepotrebne in nezdrave izdatke ogromne vsote deuarja, ki gredo sicer iz njihovih žepov, predstavljajo pa izgubo narodnega premoženja. Na razpolago so nam številke ki kažejo, koliko se je v preteklem letu pokadilo v kranjskem in tržiškem sodnem okraju. /, dovoljenjem glavnega založnika lohakti veletrgovin g. I. Andra-šiča je postregel s podatki uradnik, ki vodi zalogo, g. Kern. V kranjskem in tržiškem mhIhcmu okolišu se je lela 1931. pokadilo skupaj za 7,827.540 Din 20 par tobaka. Od le vsote odpade nn navaden tobak in cigarete 7,805.785 Din. na specijalilele (fine cigarete v škatljicah) pa 21.67! Din 20 par. Od prvo navedene vsote, odpade nn tržiški okraj znesek 2,033.037 Din, na kranjski okraj s Kranjem vred pa 5,794.509 Din 20 par. Kranjčani sami in pa tujci, če so prišli v Kranj pomagal kaditi, so v obliki dima spravili v zrak denarja za znesek 2,528.459 Din 20 par. torej že nekuj. Na okolico brez Kranja odpade končno znesek 3,266.050 Din. V Kranju se uahaja glavna zaloga tobaka, ki jo ima že drugo lelo g. Andrašič, v Tržiču pa jo p od za loga, ki jo vodi g. Perne. V Kranju samem imamo 16 trafik, od katerih je imela ena nad 500.000 Din letnega prometa, ena nad 300.000 Din, tri nad 200.000 Din, dve nad 100.000 Din, vse ostale pa pod 100.000 Din. V kranjskem okraju je skupno šega Kugyjevega dela •Arbeit-Musik-Berge-Ein Le-beiK prišla ua srečno misel, da vnovič povabi med nas dr. Kugyja. Sloviti plezalec Julijskih Alp si je za to predavanje v Ljubljani izbral noči v gorah. Kolikokrat je dr. Kugy, vsaj tako lahko sodimo iz njegovih opisov alpinskih pohodov na naše najvišje, vrhove, bivakiral pod našimi najstrmej-šimi stenami, kolikokrat jc obtičal visoko gori pod vrhovi in kot poet in romantik pravega kova poslušal žitje naših gora z vscmlrjem, z nočjo, z daljnim, v neskončnost kazočim, z milijoni zlatih zvezd posutim nebom. Poslušal je domače glasove iz globoko zarezanih dolin in nižav, bivakiral pod skalami v najhujših nočnih viharjih. Iz te bogate zakladnice nočnih spominov in bivakov nam bo dr. Kugy prihodnjo sredo 27. I. m. predaval v veliki dvorani hotela »Union«. Predavanje, pa tudi odlični predavatelj jamčita za to, da bo to večer, ki nam bo ostal neizbrisno v spominu. Zato takega večera ne borno zamudili in bomo V6i, ki so nam naše planine nekaj svetega, nekaj mogočnega, pokazali dr. Kugyju, kako smo mu hvaležni za vse, kar je storil za te planine in s lem za nas vse. 112 trafik, v okolici brez Kranja pa 96. Od teh spadajo I pod sodni okraj Radovljica, 1 pod Tržič, I pod škofje Loko, 1 pa pod Ljubljauo. Kupujejo pa rajši v Kranju, ker jim je bolj priročno. — Zaradi krize iu podražitve tobaka je lanski konzum tobaka v primeri z letom 1930 nekoliko padel. — Prnv lako so prej pokadili največ cigaret »Zeta«, sedaj pa se v prvi vrsti kade cigarete >Sava Novo mesto. 19. jan. Neverjetno skoraj se to sliši — pa je vendar res. Ljudje so pokadili, požvečili in ponosljali v preteklem letu sledeče vrste tobaka: 3kg vardar-skega tobaka. 56 kg neretvanskega, 120 kg zetske-ga, 1360 kg savskega, 19 kg amorikauca, 36 kg ba-natskega, 1600 kg dunavskega, 860 kg klobas in 13 kg burmata-nosljancn. Tako da pride samega lo-baka 7067 kg Dalje se je pokadilo 000 komadov Karadžordže cigaret, 1100 kom. Jadran, 1600 kom. Kosovo, 300 kom. Strunica, 2100 kom. Šumadija. 275.000 kom. Vardar, 368.000 kom. Drina. 13.000 kom. Vrbas, 17.000 kom. Sokol. 3000 kom. *Mignou, 40.000 kom. Morava, 5,590.000 kom. Zeta, 9.600.000 kom. Savn in 12 kartonov Kolekcij. Vseh cigaret torej 15 milijonov 917.700 komadov. Cigar pa se je pokadilo v letu 1931: 700 rega-litas, 500 trabuka, 400 Britanika, 1600 operas, 10 tisoč kub, 13.000 viržink, 79.000 portorik, 72.000 brazilk, 700 viržinjoz, 159.000 mešanih inozemk, 211.000 kratkih domačih cigar. Tako da bi bilo vseh cigar pokajenih 545.900. Ves tobak torej, dalje vse cigarete in vse cigare, pokajene v Novem mestu iu bližnji okolici, so stale 4,011.517 Din. Delavske razmere na Jesenicah Jesenice, 19. jan. Pri K. I. 1). sc, kakor je videti, razmere i>-boljšujejo. Odpuščeno delavce, iu one, ki so bili poslani na dopust, kliče tovarna na delo k popravilu razdejane elektrocenlrale v Zasipu, kjer je dela za najmanj 50 delavcev. Tako se jo ludi tu izkazalo, da je nesreča navadno tudi združena s srečo. Tako bodo sedaj brezposelni imeli vsaj trn-ren zaslužek. Upati pa je, da so v uajbližnjem času razmere v toliko izpremene, da ne bo čutiti med prej in zdaj drugega razločka, kakor na plačah. Ko se povrnejo časi, kakršni so bili nekdaj, pa si bo delavstvo znalo tudi to izgube priboriti, ako bo složno in zavedna Slovenjgradec Občni zbor gasilnega društva. V ponedeljek, 18. t. m. se je vršil redni občni zbor našega gasilnega društva. Iz poročila tajnika je razvidno, da je imelo društvo 3 seje, opr. zapisnik šteje 31 številk. Poveljnik poroča, da je bilo vsega skupaj 9 vaj; povprečno se je udeležilo vsake vaje 23 članov. Požarov je bilo 7, pri katerih sc je članstvo vedlo disciplinirano in vestno, brizgalne pa so delovale brezhibno. — Javno je društvo nastopilo v kroju 21 krat pri raznih pogrebih in drugih slavnostih, tako tudi pri sprejemu pomožnega škofa dr. Iv. Tomaž i'"a. Nabavilo si je društvo tudi 40."i m cevi in 25 delovnih krojev, ki jih izdelujejo trije člani. Premoženje društva je vredno 170.000 Din. Občina je prispevala 15.000 Din podpore. Blagajnik poroča, da je bilo 43.140.39 Din prometa, med tem 21.70J.44 dinarjev dohodkov in 21.438.95 Din izdatkov. Tova-riški sklad ima nad 3000 Din gotovine. Preglednik računov g. R. Kralj je našel vse račune v redu in predlaga absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Sledile so volitve novega načelnika in treh novih članov in dopolnitev odbora. Za načelnika je bil soglasno izvoljen šolski upravitelj in župni načelnik g. Leopold Kopač, ki se ie za izvolitev in izkazano mu zaupanje zahvalil in povdarjal, da čaka odbor v prihodnjem letu velika naloga in mnogo dela, ker bo društvo proslavilo v dneh 13. in 14. avgusta 00 letnico obstoja, ob kateri priliki bo tudi pokrajinski izlet Jugoslovanske gasilske zveze. V odbor sta bila izvoljena še g. Miroslav Ferk in g. Kristan, za tajnikovega namestnika pa g. Ferdo Fišer. Sledila je zaobljuba 0 novih članov. Pri slučajnostih omenja načelnik g. Kopač, da je JGZ dovolila društvu 1000 Din podpore za revne člane in vdove. Društvo pa je razdelilo blizu 2500 Din podpor. V prireditvenem fondu je 1000 Din, ki se bodo porabili kot prispevek k nabavi krojev. f Tečaj o zadružništvu. V sredo, 27. t. m. bo v Zadružnem domu v Slovenjgradcu zadružno-gospo-darski tečaj, katerega bo vodil nadrevizor Vlado Pušenjak. Začetek tečaja ob 9 dopoldne. Zndru-garji in člani prosvetnih organizacij se k predavanju še posebej vabijo. Predavanja o mlekarstvu. Mlekarska zadruga bo priredila 23. in 24. t. ni. troje predavanj o mlekarstvu. in sicer: V soboto ob 7 zvečer v Turiški vasi pri g. Ferdu šotinu. v nedeljo 24. ob 10 dopoldne v Podgorju v gostilni Kocina in cb 3 popoldne v Meži ob Dravi v gostilni pri Pernata. Ljubljana Ceite Predvajanje filma o Slovaški. Danes ob pol 7 zvečer se predvaja v mestnem kinu potopisni film Visoka Tatra, Igro slovaške mladine iu Podkar-palska Rusija . Film je dal na razpolago češkoslovaški konzulat v Ljubljani in je mojstrsko izvršen. Cene za mladino znižane. ■& Segreta v rudniku. V torek. 19. t. m. je 30-letnega rudarja Golavška Karla v rudniku v Za-bukovei stisnil stroj v rovu ob steno s tako silo, da mu je zmečkalo des.io nogo. Golavška so pripeljali v javno bolnišnico, njegovo stanje je zelo resno. Kako je prišlo do nesreče, o tem ne more podati nikakšnih pojasnil. •G" (ird čin nevo-eljivesti. V noči od sobi.e na nedeljo je nek neznan z! i ko vet pobil šipe v novi vili g. Crepinška, zidarskega mojstra v Zgornji lfudinji pri Celju. Napredek in bi; gost a nje, ki si ga je v zadnjih letih pridobil imenovani posestnik, je vzbudil očividno pri nekaterih ljudeh zavist in jim njegovo uspešno delo ne da miru. Zelo žalostno pa je, če ne more na drug način z njim konkurirati kakor s pobijanjem šip. -G Prijave dohodkov, ki so lavezani davku na rente za leto 1932. Davčna uprava razglaša. Ja morajo vsi, ki prejemnjo dohodke iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, vložiti davčne prijave glede teh dohodkov do 15. februarja. Davek na rente se plačuje od dohodkov iz iniovmsKih predmetov in imovinskih pravic, ki niso ravezuni zemljarini. zgradarini, pridobnini, družbenem d.iv-k uali uslužbenskemu davku. Obdavči se taktični dohodek v preteklem letu. & Pri borzi dela je na razpolago delo za 2 vi« ničarja (z več delovnimi močmi). 1 hlapca h goveji živini, 1 ekonoma. 1 mizarja, 1 čevljarja in 1 rnz-našalca kruha ter z« 8 vajencev in sicer: za 4 mizarske, 2 čevljarska, 1 kolarskega in 1 pekovskega. Nadalje je delo za 3 služkinje, 2 natakarici, 1 kmečko deklo, 1 perico, 1 likarico, 1 trgovsko pomočnico in 1 postrežnico ler za 1 šiviljsko vs-jenko. Fotoamater^i! Povečave od Vašib negativov Vam strokovno lepo in poreni napravi fotoodd. Jugoslovanske h nji larne Žena in Cariias Ljubljana, 20. januarja. Tretje karitativno predavanje, ki jih prireja Karitativna zveza v Ljubljani, je bilo včeraj ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Predaval je govsp. dr. p. Roman Tominec, O. F. M. g: »Žena in ca-ritas«. Dobrotljivost, srčna želja, delati dobro, združena s pripravljenostjo za vsako žrtev, zmožna junaštva, to je temeljni akord zdrave ženske duše. Dobila ga je žena kot predragoceno dediščino od svojega Stvarnika. Zato je razvila v vseh dobah duha prave Caritas v najrazličnejših oblikah udejstvovanja. Zgodovina uči, kako je vsak čas nastopala kot Veronika, Id Zveličarju nudi potni prt, vzor usmiljene, trpeče, pomagajoče krščanske ljubezni. Velikanske so naloge, ki jih stavi moderna doba na karitativno čutečo ženo. Pomagati vsem zahtevam pa je mogoče samo v organizirani ljubezni, v zvezi ljubezni. Če kdo, je žena dan es poklicana, da prinaša vsepovsod toplino in svetlobo, gleda in presoja vse s stališča ljubezni. Kakor pri grških templjih resne dostojanstvene kariatide nosijo težo ostrenja, tako sočutna, močna, požrtvovalna žena v nesebični ljubezni pomaga nositi bremena človečke družbe. Neopaženo je vršila to delo že doslej; naj bi se tudi pri nas to delo še v novem vzponu poglobilo, razširilo in no-duhovilo. — Številno občinstvo, ki je zasedlo vse sedeže, je izvajanjem sledilo z izredno pazljivostjo ter predavatelja s srčnim odobravanjem nagradilo za njegov trud. — Prihodnje predavanje bo dne 16. februarja. Predaval bo dr. Brccelj o temi: Caritas in stanovsko delo. Kai bo danes Drama: »Arsene Lupin.« Red C. Opera: »Židinjam Red D. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in inr. Hočevar, Celovška cesta 34. © Na XVI. prosvetnem večeru, ki bo v petek dne 22. januarja, bo predaval g. prof. Janko Mlakar o Scvernoapneniških Alpah in sicer bo nanizal v predavanje potne spomine, ki jih je pre-i.ivel na svoji turi od Landecka do Salzburga. Ker je predavatelj znan kot eden naš najboljših turističnih^ predavateljev, bo gotovo svoje planinske storuiie krepko zabelil s hudomušnimi dovtipi. — ludi lepa slika skioptičnih slik iz Scvernoapneniških Alp bo predavanje pojasnjevalo. Vsled tega opozarjamo, da si blagovoli p. n občinstvo oskrbeti pravočasno vstopnice v predprodaji v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. 0 Pcvccm »Ljubljane«. Drevi ob 8 v beli dvorani Uniona vaja celotnega zbora. Vsi in točno! — Pevovodja. © Pevski i bor Glasbene Matire. Drevi ob pol 20 vaja moškega zbora. O Komo:ni koncert skladb 18. stoletja. V petek dne 22. t. m. ob 20 priredi Ljubljanski komorni trio (gg. Jeraj Karel, Miiller Gustav. Svetel Heribert z gosp. Korošcem Slavkom in g. Šuster-šičem Vinkom, članom orkes ra narodnega gledališča. v okvirju »Sloginih« komornih koncertov, večer stare komo:nc glasbe. Na 6poredu »o tri komorna tria čeških skladateljev predklasikov: Jožef My«liveček (1737—1781) tri za flaulo, gosli in čelo s klavirjem, Anton Jiranek (1712—1761) trio za dvoje gosli in čelo s klavirjem in Janez Stamitz 1717—1757) trio za dvoie gosli in čelo s klavirjem. V vseh treh skladbah zastopa klavir stari čembalo. Na te tri skladbe sledi Mozartov klavirski kvartet v g-molu, kot reprezentant dobe, ki ie sledila enohi prvih treh skladateljev. Ljubitelji intimne glasbe naj večera ne zamude. Koncert se vrši pri običajnih nizk;h cenah (6, 4, 2 Din) v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor. © Piirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva ima v petek, 22. t. m svoje četrto redno predavanje. Predaval bo g. dr. E. P a i n i č o značaju naše obmorske flore. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18. Člani in prijatelji društva ter sploh vsi, ki se zanimale za našo floro, najvljudneje vabljeni. Vstop prost. © Espetantski tefai se bo otvoril v petek dne 22. januarja ob pol 20 (ob pol 8 zve er) v Šentjakobski šoli. Tečaj bo trajal 3 mesece in se bo vrSil 2krat na leden. Učnina mesečno 20 Din, za dijake 10 Din. © Frančiškansko tromostovje asfaltirajo. Na trgu ob Wolfovi ulici bo postavili celo baterijo kot- lov, v katerih kuhajo asfalt. Ker je seveda na mostu precej zamrzlega snega, so na širokih kosih pločevine zakurili več ognjev, tako da se je sne" olajal. V kratkem bodo most preizkusili pod obremenitvami, 6. marca pa bo most kolavdiran © Nagla smrt kolesarja. Včeraj zjutraj ob 6.30 se je v Wolfon ulici pripetil nenavaden smrten slučaj. S Kongresnega trga se je pripeljal na kolesu delavec. Pred Obrtno banko, tik, preden je zavil v Wolfovo ulico, je naenkrat omahnil in na tlaku obležal nezavesten. Priskočili so ljudje in mu hoteli nuditi pomoč. Stražnik je telefoniral po reševalni avto, ki je nezavestnega moža prepeljal v bolnišnico. Tam pa so ugotovili, da je mož že umrl. Reševalci so trup'o prepeljali v Mestni dom, kjer si ga je pozneje ogledal zdravnik dr. Avramovič. Ta je ugotovil, da je moža zadela i kap in da smrt ni nastopila zaradi nezgode. Na ' vratu in glavi je imel le dve mali ranici, ki sta j nastali pač zaradi padca. Izgubil je tudi le nekaj kapljic krvi, tako, da poškodbe niso mogle povzročiti smrti. Ponesrečenec je 181eini delavec kemične tovarne v A^ostah Franc Šlamberger, doma iz Kačjega pri Mariboru in stanujoč v Rožni dolini VI/43. Pokojni Šlamberger zapušča ženo in tri otroke. Šlambcrgerju je bilo v Kemični tovarni tudi odpovedano delo in je bil med tistimi žrtvami redukcije, o katerih smo poročali včeraj. Smrt je njega rešila skrbi, ne pa njegove družine, ki je s smrtjo rednika zašla v še hujše stiske. Šlamber-gerjevo truplo ie bilo prepeljano v mrtvašnico. © Divji lovci v Mestnem logu. Flobertovka ni samo nevarna igrača za starejše otroke, tudi take, ki so že sicer polnoletni, temveč se je dostikrat izkazalo, da je prav uspešno lovsko orožje, kakor se to čudno čuje. Te dni je lovski čuvaj Jožef Peterca ustavil v Mestnem logu tri mladeniče, ki so se mu zdeli sumljivi, da so divji lovci. * Dva mladeniča sta pobegnila, tretjega pa je prijel in preiskal. Pri njem je našel dobro skrito flober-tovko. Mladenič je sicer tajil, da bi lovil po Mestnem logu, toda Peterca je na policiji povedal, da je prav možno, da takile mladeniči s flobertovkami streljajo po Mestnem logu zajce in ptiče. Tudi je sumljivo, ker sta ostala dva mladeniča pobegnila. © Pretep in nezgoda. Pred sinočnjim je prišlo v neki ljubljanski dalmatinski kleti do ogorčenega pretepa, med katerim je nekdo .s stojalom fotografskega aparata udaril po glavi 29 letnega mizarskega pomočnika Ivana Robido iz Rožne doline in ga močno ranil. Robida se zdravi sedaj v bolnišnici. Tja je prišel tudi 42 letni Janez Kopitar, dninar, stanujoč v Gasilskem domu v Mengšu. Ta se je pred devi polil z vročo juho po vratu, njegovo stanje pa se je tako poslabšalo, da je moral včeraj v bolnišnico. Kranf Jtigosloransko-čcškoslovaška lisa v Kranju ima nadaljevanje občnega zbora dane« (v četrtek) ob 20 v Narodnem domu. Vabljeni vsi prijatelji! Dijaško zavetišče v Delavskem domu. Ko je preteklo jesen prišla v javnost odredba o celodnevnem pouku na srednjih šolah, je bila Vincencljeva družba prva, ki je skušala izdatno in resnično pomagati. Priredila je v Delavskem domu veliko, zračno in svetlo sobo ter jo primerno opremila. Z dovoljenjem g. ravnatelja Košnika se zbirajo sedaj v opoldanskih in popoldanskih urah dijaki in dijakinje, skupno 35, pod strogim nadzorstvom v topli sobi, prodno odidejo ali z vlakom ali peš domov. Tu sc morejo učiti in plodonosno porabiti čas, ki bi jim sicer minul v pohajkovanju. To dijaško za-vetiSče je začelo funkcijonirati po božičnih počitnicah, pa je uspeh že zelo povolien. Če bo potreba nanesla, se lahko izprazni in pripravi še enn soba. fstotako pa dobivajo dijaki in dijakinje v Delavskem domu tudi zelo dobro kosilo po nizki ceni ter so prav zadovoljni. Korak Vincencijeve družbe po-menja vsaj delno izboljšanje iz težkega položaja staršev onih učencev, ki se vozijo ali so precej oddaljeni od Kranja. Begunje pri Cerknici Fantovski odsek. Preteklo nedeljo se je ustanovil fantovski odsek prosv. društva, ki bo gojil šporl in lahko atletiko ter izobraževal svoje člane. Prvi javni nastop bo najbrž za Svečnico, ko bo priredil smučarsko tekmo na približno 14 km dolgi progi: seveda ob ugodnih snežnih prilikah. Konj poginil. G. Bonaču je poginil koni radi kolike. V enem letu je že petim gospodarjem poginil po en konj. " i Smučarji. Še je nekaj snega in prav ugoden I za smuko, predvsem v višinah nad 700 m, to je na Zalokah proti Stražišču in Kožljeku. ' Kmetje v feoju s ciganom Ciganka privezana k drevesu in aretirana, cigau l»a je ušel. Št. Peter pri Nov. inestu, 18. jan. Nedavno je poročal »Slovenec« o srditi bitki f cigan, v Halozah. Cigani postajajo res od dne do nasilneži. Vedno in vedno se čujejo poročila o raznih tatvinah, vlomih in celo ropih, ki jih izvršuje po deželi ciganska tolpa. Doloma so to pravi domači cigani, deloma cigani iz južnih krajev, ki so v nekem oziru še bolj premeteni in se ji in se težje pride do živega. Pri nas sicer cigani v občini nimajo pravice bivanja, pa za to se ne zmenijo dosti. Skoraj ne mine dan, da se ne bi pojavil v tej ali oni vasi. Dogodek pa, ki se je izvršil v torek v Ždinji vasi je razburil takorekoč vse vašeane. (O tem smo že kratko poročali. Ur.) Takole je bilo: Kmalu v popoldanskih urah sta prišla v vas cigan in ciganka. Prišla sla v smeri od mirnopeško strani. Ciganka je šla v hišo čevljarja Berusn, po domače pri Martinku. Tam je govoričila in brusila svoj dobro namazani jeziček, kakor znajo vsi cigani, cigan pa je šel med tem v hlev, ne da bi ga bil kdo videl. Slučajno pa je prišel iz, gozda Klemene« Anton, baš takrat, ko je stopil cigan iz hleva. Takoj se mu je zdelo sumljivo, kaj naj bi imel cigan v hlevu opraviti. Brž obvesti o tem uerusa, ki gre takoj nato pogledat v hlev. če ni cigan morda kaj ukradel. Žalosten opazi, da mu jo cigan zadavil dve ovci, za Iretjo pa ni imel več časa, ker je slutil nevarnost. Cigan je še pravočasno odkuril, ciganka pa, s katero sta bila prav gotovo o njegovem početju domenjena, ni mogla vet zbezati. Prišli so sosedje in jo najprej prav pošteno pretepli, nato pa privezali k drevesu, da je vsaj nekoliko storila pokore za svoje grehe. Par ur je čakal cigan in se oziral tam nekjo izza gozda, odkod se bo prikazala tovarišica. In ker je le ni bilo — bila jo še vedno privezana — se nm je složilo po njej in jo je šel iskat. Proti večeru ze je prišel v vas s sekiro v roki. Srečal jo cerkvenika Riflja, ki se je vračal domov in Ka vprašal, če je kje videl ciganko. Ko mu je le-ta odgovoril, da ni bil doma in da ničesar ne ve mu je cigan dejal: »Dobro, Vain ne bom storil nic zalega, vso drugo vas pa bo vzel hudič.« Ko so sosedje zapazili, da je cigan zopet v vasi. so ga ujeli, pretepli, nato pa ga je Bojano r ranče zvezal, Lužar France pa jo odšel po orožnike Pa cigan je cigan, vseh muh poln. Ker je videl, da mu preti nevarnost, da bodo kmalu prišli orožniki, se je hotel rešiti z zvijačo. Prosil je. naj mu pustijo vsaj eno roko prosto, da se bo lahko obrisal. Ugodili so mu, toda ni se obrisal, ampak jo je ^pobrisal«. In ko so že proti polnoči prišli orožniki, o ciganu ni bilo nobenega sledu več. Drugo jutro so ga še videli v Hudem, vsega krvavega. Najbrž se je lia begu spotaknil, padel in se pri tem ranil. Je lo okrog 35 let star cigau, ki pa po vsein videzu ni ciganskega rodu, temveč so je ciganom le pridružil, da bi lažje kradel in goljufal. Mora imeti na vesti že precej goljufij in tatvin, če ne morda tudi ropov. Prav isti dan dopoldne je v Grčevju grozil, ua Goloušniku pa je že tudi lovil kokoši, pa se mu topot ni posrečilo. Pač pa je nekje v Mirni peči pokradel okrog 20 kokoši. Ciganka pa se je vdala v svojo usodo. Ko so jo orožniki aretirali, je prostodušno izjavila: -Kaj •zato, te bom 14 dni zaprta I Boni vsaj jedla župco.«* Ptuj >1 Tujci v Ptuju. V preteklem letu je prispelo * tujcev; od leh je naših državljanov 2562, Bolgarov 7, Avstrijcev 004, Čehoslovakov 113, Angleža 2, Francozov 6, Italijanov 76, Madjarov 56, Nemcev 108, Poljakov 5. iz Južne Amerike 1, iz Azije 2, iz ostale Evrope 38. Zrestopkov na kupe. Pri mestni policiji, ki vodi obenem tudi anagrafični urad, je bilo v letu 1931 prijavljenih vsega skupaj 705 raznih prestopkov, pri katerih je policija intervenirala. Tatvina. Iz spalnice Marije Kokol, Vseh svetnikov ul. 18, je biln ukradena niklasta »Ornega« ura z verižico, vredna 50 dinarjev. Tatvine je osumljen mlad človek, majhne postave, suhega, podolgovatega obraza, temne ponoTene obleke, s svellosivo športno čepico, ki je 18. t. m. okrog desetih beračil v navedeni hiši. It društvenega fivllenin Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom. da se vrši redni občni zbor v petek 29. t. m. ob pol 9. zvečer v posebni sobi gositlne Cinkole z običajnim dnevnim redom. Za primer nesklepčnosti se vrši pol ure kasneej istotam občni zbor ob vsaki udeležbi. P. Wilibrord Verkade in Plečnik Svetovnoznani holandski slikar, konvertit, benediktinec p. \Villibrord Verkade je izdal drugi del svojega življenjepisa pod naslovom »Der An-trieb ins Vollkommene . Knjiga razodeva borbo velikega duha do umirjene, saine v sebi dovršene in povsem v Boga usmerjene osebnosti, razvija probleme odnosa umetniško čuteče in razgibane duše do navidez mrkega iu sterilnega samostanskega življenja in zopet razmerje v Bogu temelječe in z duhovnega vidika sodeče osebnosti do sodobne umetnosti, ki si v različnih ekstremih išče pota za realizacijo duševnosti in ideje. Iz te knjige je povzet sledeči odstavek, ki lepo slika razmerje dveh enako usmerjenih in vendar tako različnih osebnosti, Verkade-ja in Plečnika. Od razstave Dunajskega krožka za krščansko umetnost sem me je družilo prisrčno prijateljstvo 7. arhitektom Jožetom Plečnikom, ki je bil tedaj član komisije v tej skupini umetnikov- in je prevzel nalogo, da vodi opremljenje prostorov za razstavo. Plod tega prijateljstva je bilo vzpodbujajoče medsebojno dopisovanje. Jože Plečnik je bil rojen leta 1872. v Ljubljani. prejšnji Laibach, v Jugoslaviji. S tri in dvajsetimi leti je prišel na Dunaj, kjer je delal pet, šest let v ateljeju stavbnega nadsvetnika in nato ostal v cesarskem mpstu. Resnični stavbenik mora imeti v sebi nekaj materinsko skrbnega. Bogu in ljudem mora staviti hiše, veliko in majhne. Pri tem pa mora postopati vedno sinoterno, misliti na vse potrebe in pri tem skrbeti za to, da ničesar ne manjka. Vse te lastnosti je imej Plečnik v visoki meri. Imel je skrbno nežnost in skrbljivost, posebno če je šlo za druge. Zase pa je bil pri tem precej brezskrben in brezbrižen. To mu je dajalo vesel in obenem zelo resen videz. S strahom in skrbjo je opazoval, kaj počenjajo ljudje in se je dostikrat vpraševal, do česa bo to privedlo. Njegovo skrbljivost izpričuje tudi to, s kakšno skrbnostjo je delal od načrta do izvršitve. Tudi meni je Plečnik posvetil svojo skrb. Že v iannariti 1907, ko sem Študiral Se ▼ Miinchenu. me Je vprašal, fe bi mu mogel naslikati za neko gotovo cerkev na Dunaju slikano okno ali vsaj karton zanj. Koliko bi to neki s'alo? Bi on sam spravjl zadevo v tir. Zavzel sem takrat odkloivlno stališče, zakaj s slikanjem na steklo se nisem nikoli pečal. Prijatelj Plečnik pa ni popustil. Leto kasneje je pisal: ;Radoveden sem, če bo kaj s tistim cerkvenim oknom, katerega sem Vam že omenil.« Bil je zelo žalosten, ko je nekega dne kmalu zatem zvedel, da sem odšel v Sveto deželo. Novembra 1909 je pisal: ^Spominjam se večera, ko sem zvedel, da so nahajate v Jeruzalemu, potem, ko ste v — slikali kmečke otroke (sic!). Od bolesti sem molčal. Ros sicer vem, da ima umetnost kot tudi vsi poklici brez izjeme oni zadnji, najgloblji namen: lastno očiščenje. Ni na tem, če smo storili kaj ali nič; važno je le to, če je postala duša res duša. Vem to. Toda leta teko in nmože se srebrne niti.« Ne spominjam se več, kaj sem odgovoril na to pismo. Čez dva meseca sem pa dobil od Plečnika naslednje ganljivo pismo, ki bi tudi kamen omeSilo. Dragi, dobri, ljubi oče — prijatelj božji! Moj načrt za božjepotno cerkev je šel po vodi. Sedaj delani druge stvari. Naključje pa je hotelo, da je vprašanje o cerkvenih oknih v karmeličanski cerkvi v Dunaj-DSblingu postalo aktualno. O tem sva si že dopisovala in če se prav spominjam, ste bili tedaj v Miinchenu. — Kot človek pač upravičeno smem imeti želje in božja stvar je, če so smejo uresničiti, željo, eno samo vročo željo imam: da bi vedel vsaj za eno Vaše delo v kaki dunajski cerkvi. Niina pomena, da bi navajal razloge ali Vi proti-razloge. — Pustile mi srre! Obenem s tem Vam pošiljam zavitek, ki vsebuje : 1. Načrt površine oknn v naravni velikosti. 2. Načrt v merilu 1 :5. 3. Primero. Cerkev karmeličnnk je romarska cerkev z dolgo ladjo, ki ima na levi in desni stranske kapele. Vsaka kapela ima po eno tako trodelno okno, kakor Vam ga kaže načrt. Kapela, v katero naj bi prišlo po Vašem osnutku izvršeno okno, bo posvečena sv. Janezu od Križn. Zato naj bo tn svetnik oseba slike. Katero priliko si boste za svojo sliko izbrali in iznašli, kaj in kako, to je prepuščeno popolnoma Vam. Ena in odina stvar naj Vam ne bo prepuščena: zavrnitev. Prosim Vas prisrčno, dobri ljubi, dragi pater, gospod Verkade, gospod \Villi-brord, brnt v Kristusu, naredite, česar Vas prosim. Ne veste, kakšno veselje bomo s tem nnprnvili vsem. Poleg tega bo delo ostalo v cerkvi trajno in bodo zelo skrbeli zanj. V tej cerkvi je pasto racija živahna in tako izkažete dobroto najboljšemu ljudstvu na Dunaju, okraju Doblingu. Načrtov brez osnutka ne smete in ne morete vrniti. O, moj dragi, rajši bi bili tukaj. Tako nam pa vsaj del svojega srca pošljite in lahko nam verjamete, da ga bomo cenili in ljubili. Slikano okno bo daroval gospod Z Menda mi ni treba praviti, kako Vas v njegovi družini cenijo in se Vas spominjajo in kakšno veselic bo zavladalo, tam, če pridem z novico: Pater VVillibrord slika okno, to tem bolj, ker vodim sedaj to stvar na svojo roko. Upam, da bom kmalu sprejel od Vas par besed, kot Vas tudi ne boni več pustil no miru. S prisrčnimi pozdravi in prošnjo: memento mei in oratione Vaš dragi Plečnik.« Adolf Pelikan S. I.: Vino ze sodomskvrh vinie. (Vino iz sodomskih vinogradov.) 1931; Niikl. S. K M. Praha II, Spalena 15, 96 str., 4 Kč. Ta knjižica zasluži, da se seznanimo z njo tudi mi Slovenci, vzgojitelji, zlasti pa mladina obojega spola, ker jo prav njej namenjena. Pisana je stro-kovnjaško, zanimivo, vsebinsko bogato in življenjsko važno; saj je njen namen voditi mladino po strmih pečinah boja za nravno čistost. Saj vemo, kako pogosto drevi današnja mladina obojega spola' brez premisleka, zapeljana, po opolzki, strmi poti jiogube, v močvirje nenravnosti in s tem seveda tudi v ogenj večnega pogubljenja. Naša materialistična in ateistična doba je namreč razbila mladini vse visoke ideale čistega Življenja; na oltar ji je postavila mesto Bogo mnlika telesnosti in uživanja. Z vsemi sredstvi in vabami si prizadeva iztrgali mladino iz vrst otrok božjih in jo pahniti v čredo brezumnih živali. In zato moramo biti p. Pelikanu hvaležni, da se je lotil težavne naloge, in jo ludi dobro izpeljal, nokazati v prepričevalni obliki vrednost in vzviše- nost nravne čistosti. Knjižica je pisana za dora-sčajoco mladino, a tako preprosto, da jo lahko razumeta preprost fant in preprosto dekle, a vendar za šolsko mladino ni vsakdanja, ni dolgočasna. Iu tudi odrastli jo s pridom prebira Ne odlikuje se knjižica sicer ne po številu strani, tudi ne po svoji velikosti, pač pa po bogati vsebini, ki je razdeljena v 3 ozir. 4 dele: 1. Uvod 2. Fantje! Beseda med štirimi očmi. 3. Fantje! Dekleta! (.re za vašo srečo! 4. Dekleta! Zrcalo za vas! Vsak del pa se zopet razdeli v več kratkih, zanimivih in jedrnatih poglavij, n. pr.: Narezana drevesca; Obisk na pokopališču; Skrilo bolezni; Več mučenikov ima kot Gospod Bog; Ona ž" živi ; Jjubi, spominja...; S Čimer kdo greši, s tem jo ' , M?Kan; dvojna nioralka; Nenavaden bankovec (zgodba, kratka, a pretresujoča, je povzeta iz spisov znanega, nedavno umrlega, berlinskega apostola dr. Karla Sonnenschelna): Sestošolka (dogodek iz življenja zapeljane dijakinje); O lilijah, ki prepevajo; Življenjska izpoved poštne uradnice; Ko so dekleta odšla z dežele v Prago (tu nam iz dojiisov deklet samih pokaže številne nevarnosti, ki prete preprostemu dekletu, ki prihaja v službo v nepoznano velemesto, ki ne pozna hudobnosti, podlosti v fine obleke oblečenih pohotnih volkov: ] zato pade v mreže, iz katerih se ne more rešiti); Izživeti se? Čemu še nadalje živeti po veri?; Čistost ni problem razuma, ampak volje — in še mnogo drugih nič manj zanimivih in poučnih člankov najdeš v tej knjižici. Čas bi že bil, da take priročne in praktične knjižice zagledajo luč sveta tudi nn našem književnemu trgu. V masi bi jo morali vreči med našo do-raščajočo mladino, ki v teh viharnih dneh splošfm neorijentiranosti in neurejenosti, zmnterijnlizira-nosti in najnižje telesnosti, brezduliovnosti iš*e resničnega, zvestega, praktičnega in poštenega prijatelja, svetovalca in vodniki). Pa tudi vsem našim voditeljem mladine bi taka knjižica prirejena seveda primerno našim razmeram, zelo koristila, ker bi jim nudila dovolj primerne tvarine za predavanja, razgovore in psihološki pouk. Bolj bi potem razumeli mladino v njenih bojih in nevarnostih, lažje bi ji pomagali in svetovali in jo tako obvarovali uničenja mnogo mladih, nedolžnih cvetlic. Kliring z Avstrijo Koledar Četrtek, 21. januarja: Neža (Janja), devica mu-cenicn. Novi grohavi ■f* V Ljubljani je umrla gospa Jera štrukelj. Bila je obče priljubljena, posebno pa pri starih Poljaneanih. Blag ji spomin! -J- V ljubljanski bolnišnici je zaspal v večnost Janez Tanko iz Hrovače pri Ribnici, po domaČe Vidmarjev. Pokojnik je bolehal na želodčnem raku, kateremu je v dobi 38 lel podlegel. Zdravniki in bolniške sestre so pravili, da se malokedaj dobi bolnik, ki bi tako mirno in vdano prenašal hude bolečine. Tudi doma ni pokazal, da je hudo bolan, dasi je vedel, to pa radi svojcev, da bi jim ne povzročal preveč skrbi. Kajni je bil kot član Prosvetnega društva izboren igralec na odru. Truplo so prepeljali domov, kjer so ga dne 18. t. m. spremili na domače pokopališče. Pevci Prosvetnega društva so v slovo zapeli dve žalostinki. Kako je bil priljubljen med ljudmi, je pričal številni pogreb. Vid-marjeva hiša bo težko prebolela ta udarec. Pred letom je pokojnik prevzel posestvo in se poročil, vdova pa pričakuje dete. Naše iskreno sožalje! + V Braslovčah je 18. januarja umrla pri svojih starših gospa Karolina Kovač roj. Zajec, učiteljica v pol;., stara 40 let. Trpela je veliko in dolgo, pa vdana v božjo voljo. Mir njeni duši, prizadeli rodbini pa naše sožalje! -f- V skolji vasi nad Celjem je umrl, zadet od srčne kapi, g. Ignac Rajman, star 64 let. Položili so ga v družinsko grobnico na vojniškem pokopališču. Prizadeti družini in sorodnikom naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Dvojni jubilej. Sesldesetletnico življenja in dvajsetletnico škotovanja bo dne 81. t. m. obhajal g. dr. Nikolaj D o b r e č i č, nadškot dioklejsko-barski in primas srbski. Vsa Črna gora se pripravlja, da izkaže svojo vdanost temu svojemu dobrotniku. = Odlikovanje. Za konzullorja in kozistorijal-nega svetnika je imenovan g. Ivo Kotnik, nadškofijski kancelar v Baru. Bivšemu, pri vseh Slovencih priljubljenemu župniku na Cetinju, marljivemu uradniku, odločnemu narodnemu delavcu na delikatnem in odgovornem položaju ob naši južni meji, Slovenci v Črni gori najsrčneje čestitamo. Poročila sla se 16. t. in. v Solnogradu g. VCernig Franc, banovinski kmetijski referent v Slovenjgradcu in gdč. Rozi Paul, hčerka hišnega posestnika in trgovca v Schvvarzach na Solnograš-kem. Bilo srečno! Zdravniška vest. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana dr. Ivau Peršič in dr. Vladimir Orel, zdravnika v Ljubljani. - Premestitve v žetezn;ški službi. Premeščeni so uradniki VII. potožajne skupine: inž. Koudelka Rudolf, višji pristav, za šefa kurilnico Kraljevo, direkcija Belgrad; uradniki VIII. položajne skupine: Irkič Ignacij, admin. uradniki, direkcija Subo-tica, v strojno odclenje direkcije Ljubljana, Gralen-auer Ciril, admin. uradnik Rakek, v Ljubljano, gl. ko!.; Skorjancc Friderik, saobr. uradnik, Celje, v Ptuj; Rebolj Anton, prom .tnik In šef postaje Dovie-Mojstrana na Jesenice; IX. potožajna skupina: Glavač Janez, sacbr. uradnik, Videm-Krško, v Cako-vec: Opetnik Anton, prometnik. Ruše, v Ljutomer; Rostohar Rupert, olicial, Jesenice, v Maribor, gl. kol.; Benet Janez, prometnik in šel postaje Soteska, za šefa postaje Dovje-Mojstrana; Bolta Janko, prometnik Dravograd-Meža, v Podnart-Kropo; X. položajne skupine: Strauss-Podsedenšek Ana, poni. olicial. Maribor, gl. kol., v Ljubljano, gl. kol.; tlart-inan Maksimiljan, pcmož. prometnik. Ljutomer, v Ruše; uradniški pripravnik: Sušanj Oktavijan, Vi-dem-Krško, v Celje; zvaničnik: Kotnik Vinko, Bi-strica-Boh. jezero, v komcrc. stanico Dovže, za šefa postaje; zvaničnik II. kategDrije; Klobučar Jožef, čuvaj proge, direkcije Zagreb k progovm sckcip Novo mesto, dirckcija Ljubljana. = Izpit so napravili med drugimi za čin ak.. peli. kap. It. razr. poročnika Jakob Šumaher in Jakob Svetič; za čin akt. topniškega kap. II. razr. poročnika Robert Pišel in Slavko Grum; za čin akt. inženjerskega kap. II. razr. poročniki Ivan Singer, Oskar Kliučec, Mato Novosel, Rudoli Ordinič, Franc Košnjek in Davorin Tomerlin; za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. ekonomske stroke nižji voj. uradniki III. razr. Jakob Kuharic, Ivan Varšek, Franjo Jeraj in Peter Harar; za kat. nižjega voj. uradnika III. uradnika III. razr. Radoslav Vodlak, Franjo Žmaher, Anton Ajniher, Maksimilijan KaraMj in Franjo Zupan; za akt. nižjega voj. kapeli " IV. razr. naredniki-godbeniki: Franjo Šviger, Vladimir Petric, Alojz Korže in Florijan Leskovar iin akt. in rez. sanitetnega kap. II. razr. sanit poročnik v mornarici dr. Jožef Klajn in za zvaiiju akt. in rez. sanitetnega poročnika II. razr. v mornarici sanitetni pomočnik 111. razr. v mornarici Jakob Čorkalo. Ostale vesti — Pevski zlior Glasbene Matice v Ljubljani se I»aJ!skreiieje zahvaljuje vsem številnim društvom, kulturnim organizacijam, prijateljem in pevskim tovarišem v domovini iu inozemstvu za poslane čestitke ter dokaze izredne in ljubeznive pozornosti, ki jih je bil deležen ob 40 letnici svojega obstoja. — Odbor pevskega zbora Glasbene Matice. _ Enoletni tečaj za negovalke in vzgojiteljice otrok v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dcce v Ljubljani se prične radi predelave prostorov 1. marca t. 1. mesto 1. februarja, kakor je bilo objavljeno. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 10. februarja. _ Koliko denarja smemo poslati v inozemstvo Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani opozarja občinstvo na to, da dovoljuje spremenjeni člen 15 pravilnika o prometu z devizami in valutami poštni promet z inozemskimi nakaznicami in vrednostnimi pismi mesečno samo do najvišjega zneska 3000 Din, kar znači, da sine vsak pošiljatelj v dobi tridesetih dni poslati z nakaznico ali v vrednostnem pismu v inozemstvo največ 3000 Din. Vsakdo, ki bi to odredbo zlorabil, bo kaznovan po določilih zakona Pošte bodo glede predaje teh nakaznic in vrednostnih pisem vodile ločno evidenco in javile vsak prestopek nadrejeni oblasti. V krajih, kjer je več bošt, sprejema inozemske nakaznice m vrednostna pismu samo ena. Tako je za področje dravske poštne direkcije določena kol sprejemna posta v Ljubljani pošla Ljubljana 1 (glavna),' v Mariboru pošta Maribor 1, na Bledu pošta Bled 1 in v lrbov- fjali iiošta Trbovlje 1. .... 1 Vremensko poročilo Direkcije drz. železnic v Ljubljani po stanju z dne 20. januarja ob 8 zjutraj: Bistrica-Hohinjako jezero —2, oblačno, snega 18cm; Brežice -2. oblačilo; Celje -1, oblačno; Dravograd Meža —3. oblačno, snega 8cm; Jesenice —3, oblačno, snega 12cm; Kamnik -1, megla, snega. 1 eni: Kranjska gora -S. jasno, snegu 3) cm:; Kočevje ..... oblačno; Kotoriba -2, oblačno; Ljubljana <-!> ob- lačno; Ljutomer —2, oblačno; Maribor —3, oblačno, snega 5 cm; Novo mesto 0, megla, snega 15 cm; št. Janš na Dolenjskem —1, oblačno, snega 2 cm; Tržič -'l. oblačno; Rakek —3, oblačno. — Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju dne 19. januarja 1932 ob 7 zjutraj: Barometer 774 umi, temperatura —3° C, vreem: sneži droben sneg, veter: vzhodni, snega 4 cm na 30 cm podlage, smuka idealna, skakalnica uporabljiva, sankallšče uporabno. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 5 od 20. januarja t. 1. je objavljena -Ustava srbske pravoslavne cerkve^ dalje : Zakon o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov«, »Pravilnik o oglašanju zdravil in zdravilnih speeialilet«, »Pojasnilo glede po- ' trdil o plačanem davku«, -Odločba o pregledu sadnih rastlin ob uvozu«, »Popravek k razglasu o 10- , odstotnem pribitku k avtobusnim vozovnicam , 1 »Razglas o trajanju paše in žirenja v gozdih-« in »Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.; — Sadjarska podružnica na Viču priredi v čelrlek dne 21. januarja 1932 v risalnici v šoli svoje običajno sadjarsko predavanje. Vsi člani in društveni prijatelji najvljudneje vabljeni. — Koliko so popili Zagrebčani leta 1931? V preteklem letu so v Zagrebu popili okrog 155 tisoč hektolitrov alkoholnih pijač, približno 10.000 hektolitrov več kakor leta 1930. Mesto je dobilo 23,626.691 dinarjev na trošarini od alkoholnih in brezalkoholnih pijač. — Koliko je prometnih sredstev v Zagrebu? Poleg mestne cestne električne železnice ie v Zagrebu 16 izvoščkov, 220 avtotaksijev, 1095 avtobusov in avtomobilov, 464 tovornih avtomobilov, 474 motornih koles iu 4398 navadnih koles. Kakor vidimo iz te statistike, se je število izvoščkov močno skrčilo. Pa tudi tu se čas ne bo ustavil in tudi ti zadnji »zarjaveli« vozovi bodo v najkrajšem ! času morali napraviti prostor motornim vozovom. — Posledica sovraštva. V vasi Umetič pri , Koslajnici na Hrvatskem je kmet Peter Birač že | delj časa živel v sovraštvu s kmetoma Štefanom Sankovičem in Vladkom Setkovičem. Ta dva sta I sklenila, da si bosta Birača jiošteno privoščila. Čakala sta nanj ob deželni cesti. Stankovič je ustrelil s |)uško proti Biraču. ki je bil zadet v glavo, Setko-vič je pa udaril s kolom Birača po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Birača so prepeljali v zagrebško bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Oba napadalca je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču. — V Zagrebu vozi tramvaj do polnoči. V Zagrebu so začeli voziti tramvaji do jiolnoči in sicer vsakih 15 minut. — Doraščojoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza radi svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na klinikah zq otroške bolezni se uporablja »Franz-Josefc voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Kranz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Svatba na tuj račun. Iz Zagreba poročajo: Pred kakimi 10 dnevi je prišel k nekemu gostilničarju v Vlaški ulici trgovski potnik Albert L. ter mu začel prijjovcdovati, da se v kratkem jioroči z Vilmo S., ki da ima v hranilnici 80.000 dinarjev. Tega denarja pa ne sme dvigniti, dokler se ne jjoroci. Orisal mu je nadalje še svoj bedni |x)ložaj in naposled le pretental gostilničarja, da mu je posodil 8 tisočakov. Svečano inti je obliuibl. da mu denar takoj vrne, kakor hitro dobi Silvino doto. To jc potrdita tudi Silva sama. Oba sta ostala tudi na hrani pri gostilničarju, dokler si ne uredita lastnega ognjišča. Albert si je za poroko nabavil eleganten smoking, Silva elegantno toaleto in tako sta se elegantno poročila. Gostilničarja pa sta potolažila, da dobi v nekaj dneh denar. Toda pretekli so dnevi in o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Gostilničar sc je naveličal čakati in je oba uovo-poročenca prijavil policiji, ki ju je priicla. Pri zaslišanju sta oba jiriznala, da sla gostilničarja pre-varila. — Blagajnik pobegnil z 1,057.000 dinarji. Kakor |)oroča belgrajsko »Vreme«, je tc dni iz Belgrada na skrivnosten način pobegnil blagajnik Dragomir Milanovič. Pred Ireini dnevi se je javil bolnega. Ko se je predpostavljenim čudno zazdelo, da ga ni v urad, so šli na njegovo stanovanje, ki pa je bilo prazno. Pregledali so še blagajno in ugotovili, da manjka v njej nič inanj kakor 1,057.000 dinarjev. Takoj je postalo očitno, da je Milovanovič jiobcgnil radi tega primanjkljaja. Takoj so obvestili belgrajsko kriminalno policijo, vse oblasti v državi ter obmejne policije, toda do sedaj o defraudantu še ni duha ne sluha. Zdi se neverjetno, da bi Milovanovič naenkrat poneveril ves denar, ampak je najbrže polagoma jemal iz blagajne. Kako se mu je posrečilo, da je ob vsakem pregledu blaga>ne to zakril, še ni znano. Zanimivo je, da je bil Milovanovič že delj časa blagajnik in je radi tega užival popolno zaupanje svojih predpostavljenih, katere je njegovo taiinstveno izginotje seveda tembolj iz-nenadilo. — Milovanovič je bil kol nižji voj uradnik 3. r. blagajnik depozilnc blagajne vojnega ministrstva. ...... — Starka zgorela na ognjišču. V vsai /ačicu pri Sarajevu v neki koči na robu vasi živela sama 80 tetiv t na Gjerovič. Te dni zjutraj je zakurila na ogi ču in pristavila kavo, ki jo je kuhala tudi za dr uge vaščane. Nato je za nekaj časa legla v posteljo. Ko je začela kava vreti, je vstala iu stopila k ognjišču. Morda je bila nekoliko omo-tena od spanca ali kaj, dejstvo je, da se je revica spotaknila in padla na ognjišče. Ker je bila slabotna, se ni mogla niti dvignili niti klicati na pomoč. Živa je zgorela na ognjišču. Ko so čez nekaj časa prišli vaščani na kavo, so našli od starke le še nekaj zogljenelih kosti. — Nova mladinska knjiga: Ptiček z dvema kljunčkoina, spisal Mirko Kunčič, novest ilustriral |. Pukl, pesmice Olaf Olobočnik. (Iz torbe Kotic-kovega strička 3. zvezek), Ljubljana 1932, 75 strani, cena broširani Din 26.—, v celo platno vezani Dm 36.—, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Ta krasna povest, ki jo pojasnjuje nad 100 lepih slik v barvah je poleg povesti Najdenček Jokec, od istega pisatelja, ki je svojčas zadivila naš mladi naraščaj, najzanimivejše pripovedno branje za našo mladino. Na koncu knjige je dodanih na 18 straneh nekaj pesmic, ki bodo služile kot deklamacijc in so istotako ilustrirane. Knjigo toplo priporočamo. — ICašlju in hripavosti so najbolj naklonjene samo osebe, ki ne negujejo dovolj svoja usta in grlo. Dnevna nega s preizkušenim domačini sredstvom, Fellerjevim Elsafluidom, varuje tudi i>red nahodom, hrijio, prehladom itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna Steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 0 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Slubica Donja, Elzatrg 123. Savska banoviua. Kakor je znano je stopil 20. t. in. v veljavo kliring med našo državo in Avstijo. Ta sporazum obsega jio poročilu AA. tele določbe: 1. Zvezna vlada republike Avstrije in vlada kralj. Jugoslavije sta sklenili v svrho ureditve plačil, ki nastanejo iz avstrijsko-jugoslovanskega blagovnega prometa tale sporazum: UREDITEV NOVIH OBVEZNOSTI 2. Opravljanje plačevanj na podlagi dolgov ali terjatev, ki so nastale iz medsebojnega blagovnega jiromcla jio stopanju v veljavo lega sporazuma se vrši jiod rezervo odredb točke 3.) potom kliringa preko avstrijske Narodne banke in Narodne banke na tale način: Jugoslovanski dolžniki morajo vplačali svoj dolg avstrijskim upnikom na ta način, da položijo dolžne vsote v dinarjih na zbirni račun, ki se vodi pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije za avstrijsko narodno banko in ki sprejema poedi-na vplačila v korist avstrijskih upnikov. Na analogen način mora avstrijski dolžnik svoje dolgove jugoslovanskemu upniku polagati v avstrijskih šilingih na zbirni račun, ki se vodi pri avstrijski Narodni banki za jugoslov. narodno banko in ki sprejema poedina plačila v korist jugoslovanskih prodajalcev. Dolgovanja in terjatve, označene v prvem odstavku te točke, ki se glasijo na druge valute kakor šilinge ali dinarje morata stranki sporazumno preračunati v šilinge ali dinarje. Avstrijska banka iu jgsl. banka se bosta medsebojno obveščali o vsakem izvršenem uplačilu s prošnjo, da se dotičnemu upniku izplača položena vsota z zbirnega računa. Za podlago preračunani:; dinarja v šiling ali šilinga v dinar bosta služili zaokroženi valutni pariteti: 100 šilingov jc 798.947 Din in 100 Din je 12.51.6 šilingov. Upnik ima pravico zahtevati takoj izplačilo Konferenca o najemninah Belgrad. 20. jan. AA. Za 25. t. ni. je sklicana konferenca predstavnikov zainteresiranih ministrstev, delodajalskih in delavskih zbornic, zveze lastnikov zemljišč in zgradb, hišnih lastnikov in nekaterih drugih ustanov. Na konferenci bodo razpravljali o znižanju najemnin za stanovanja in lokale z ozirom na splošni padec cen življenskih in ostalih potrebščin ter z ozirom na zmanjšanje zaslužka in splošne kupne moči konsumentov. Konferenca se bo vršila v dvorani delavske zbornice ob 10 dopoldne. — Pozdravljamo to sklicanje in želimo konkrefnih uspehov, zlasti ker je posebno -Slovenec:, tu najbolj iniciativno posegel. Uredba o izdaranija s pričevat o imovinskem stan u Belgrad, 20. jan. A A. Na osnovi S 166 zakona o civilnem pravdnem redu ie minister za notranje zadeve predpisal uredbo o izdajanju in potrjevanju spričeval o imovinskem stanju. Na podlagi te uredbe potrjuje in izdaja spričevalu o imovinskem stanju zaradi dosege ubožne pravice predsednik (župan) tiste občine, kjer prebiva stranka, ki zajirosi za priznanje ubožne pravice. Občina kraja, kjer ima stranka, ki stalno prebiva v naši državi, le prehodno bivališče, ne more izdati spričevala o imovinskem stanju. Spričevala o imovinskem stanju se bodo izdajala brez takse in drugih plačil nu podlagi obrazca finančnega ministrstva. V vsakem spričevalu mora biti naveden predmet ali spor, zaradi katerega se spričevalo izda. Postopek liri izdaji spričevala mora bit tak, da je na eni strani gotovo, da se je oziralo na vse razmere, ki so merodajne za spričevalo, ter da so navedene točno in vestno, na drugi strani pu mora dobiti stranka spričevalo hitro in na enostaven način. Če predsednik občine (župan) ali organ, ki deluje pri izdaji sjiriceval o imovinskem stanju, navede kaj nepravilnega ali potrdi kot resnično nekaj, o čemur ve, da ne odtiovarja resnici, se bo postopalo proti njemu po kazenskem zakoniku, občina bo po najkrajši poti brez dopisovanja pri- | bavila izjavo in podpis hišnega lastnika, pri katerem j lirosilec stanuje ter potrdilo davčne unrave o davku, i če stranka to ni že sama preskrbela. Občina bo ugo- j lovila, ali so navedbe točne ter jih ho po potrebi j popravila. Spričevala se ne sme odreči zaradi tega. ker so podatki, ki jih je prosilec navedel v poročilu netočni ali nepopolni. Spričevalo, starejše kot leto dni, se lahko uporabi samo tedaj, če oblast, ki ga i je izdala, potrdi pismeno, da niso nastale nobene spremembe. Če občina odreče sjirieevalo, sklepa o toni pristojna oblast. Inozemci morajo predložili jio-trdilo o imovinskem stanju oblasti, ki je po zakonu dotične države za to pristojna. Betgraishe vesti V svrlio pravilnega izvajanja čl. 3. zakona <> oksekutivnem pobiranju gozdnih odškodnin in kazni za gozdne prestopke pred uveljavlienjem zakona o gozdovih z dne 29. decembra 1929, je minister za gozdtive in rudnike izdal potrebna navodila. (AA.) Na osnovi S l8'' uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 je minister za gozdove in rudnike predpisal pravilnik za postavljanje honorarnih uslužbencev oziroma dnevničarjev za začasne poslu v ministrstvu za gozdove in rudnike in podrejenih ustanovah. (AA.) Liublfan*1*o gledališča DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 21. januarja: ARSENE LUPIN. — Red C. Petek, 22. januarja: Zaprto. Sobota, 23. januarja: VZROK. — Red A. Nedelja, 24. januarja ob 15: JURCEK. — Izven. Mladinska predstava. - Ob 20: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 21. januarja: ŽIDINJA. — Red D. Pelek, 22. januarja: Zujirto. Sobota, 23-. januarja; VIKTORIJA IN NJEN IIU-ZAlt. Red B. Nedelja, 24. Januarja ob 15: PRODANA NEVESTA. Gostuje g. Josip Križaj. Izven. Znižane cene. — Ob 20: VIJOLICA Z MONTMARTRA. Ctosluje gdčna Erika Druzovič iz Zagreba. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Četrtek, 21. januarja ob 20: ŠKORPIJON. Ab. 15. Petek, 22. jafl. Zaprto. Sobota, 28. jan. ob 20: LUTKA. Ab. D. Nedelja, 24. jan. ob 15: SLABA VEST. Znižane cene. — Ob 20: PTIČAR. Znižane cene. Poizvrdovamf Pred kolizejem se je našel očenasek, ki se dobi v našem upravništvu. pripadajočih mu zneskov ter se bo izvršilo plačilo v toliko, v kolikor dotični zbirni raum izkazuje terjalev. Sicer sc bo izplačilo izvršilo sele po prejemu novih vplačil in to v kronološkem redu danih nalogov za izplačilo. 3. V kolikor obstoja v prometu ined neko avstrijsko in jug. stranko, ki imata pogodbo, vsled medsebojnih prodaj možnost obračunavanja, izjavljata oba zavoda, da sta pripravljena odobriti to obračunavanje v poedinili primerih, v kolikor ju to mogoče. 4. V primeru spremembe paritetnih tečajev, k.: veljajo za podlago medsebojnega obračunavanja, so določa odpovedni rok jietili dni, pri čemur se mora izvršiti izplačilo za časa trajanja jiogodbe položenih svot še po starih odredbah. URLDITEV STARIH OBVEZNOSTI 5. Terjatve in dolgovi, ki so nastali na pc»-dlagi medsebojnega blagovnega prometa pred u-veljavitvijo sporazuma o kliringu, se lahko i/ravnajo s jMsebnini kompenzacijskim postopanjem jjo-toin obeh emisijskih bank, kar je urejeno v točkah 6 in 8 sporazuma. 6. Jugoslavija dovoljuje izplačilo avstrijskih faktur v originalni valuti pri jgsl. Narodni banki, ki pošilja naloge avstrijski nar. banki .v svrho izplačila dobaviteljem. V kolikor jc originalna valuta avstrijski šiling, se vrši izplačilo v dinarjih. Avstrija dovoljuje plačilo jugoslovanskih faktur v originalni valuti, v korist računa jgsl. Narodne banke, ki vodi pri avstrijski narodni banki v svrho izplačil dobaviteljem. V kolikor je originalna valuta avstrijski šiling, se vrši izplačilo v dinarjih. 7. Oba zavoda sta dolžna na osnovi faktur ter tovornih, carinskih in sličnili dokumentov ugotoviti ali znesek, ki se naj vplača, v resnici predstavna dolg, ki je nastal iz blagvonega prometa v zmi-shi točke 5 tega sporazuma. lzda'an$e defmc PAE Belgrad, 20. jan. AA. Delničarji Privilegirane agrarne banke se obveščajo, da se bo vršilo zame-njavanje začasnih potrdil za delnice Privilegirane agrarne banke od petka 22. t, ni, dalje. V Belgradu se bo zamenjavanje vršilo na sedežu banke, Miloroda Draškoviea ul. 0, poprej Sremska ul. 6, vsak delavnik od 8 .do 12. Izven Belgrada bodo sprejemali začasna potrdila poverjeniki, ki so vršili vpisovanje akcij Privilegirane agrarne banke, od 25. t. in. dalje. Delničarji bodo izročili poverjeniku začasna potrdila o popolnoma vplačanih delnicah, v n 110 pa dobe potrdilo. Poverjeniki bodo začasna potrdila poslali banki, ki bo ugotovila njihovo točnost, nato pa vrnila delnice poverjenikom, da jih izroče delničarjem proti potrdilom. Delničarji, ki so vpisali delnice preko občine ali sreskega načelstva, bodo izročili začasna potrdila o popolnoma vplačanih delnicah občini ali sre-skemit načelstvu, ki jim zato izda potrdilo. Občine in načelstva bodo vsa začasna potrdila poslale banki, ki bo ugotovila njihovo točnost, nato pa jim vrnila delnice, da jih izroče delničarjem proti I potrdilu. Delničarji zunaj Belgrada, zlasti oni, ki prebivajo v krajih, kjer banka nima poverjenikov, lahko pošliejo svoja začasna potrdila o popolnoma vpla-] čanih delnicah na lastne stroške po posti Privile-1 girani agrarni banki, ki jiin nato brezplačno dostavi delnice. Državni uradniki, ki so delnice banke vplačali preko svojih nadrejenih obhsti, dobe delnice od finančnega ministrstva, ki bo samo izdalo potrebna navodila o zamenjavi. Istočasno se delničarji Privilegirane agrarne banke obveščajo, da se bo dmdenda za leto 1931 izplačevala na podlagi kupona št. 1 takoj po redili skupščini delničarjev. Maribor □ Smrt pri prenašanju premoga. Nenadna in tragična smrt je zadela včeraj popoldne v Maistrovi ulici 3 delavca Matijo Krivca iz Orehove vasi. Nosil je premog iz kleti v stanovanje neke stranke. Nenadoma pa ga ni bilo več v stanovanje. Ko ga je šla gospodinja iskat v klet, se ji je nudil pretresljiv prizor. Krivec je ležal na tleh poleg vreče premoga negiben — mrtev. Gospcdiuja je obvestilu policijskega stražnika, ki je pozval reševalno postajo, ki pa je mogla ugotoviti samo smrt. Iz papirjev, ki so jih našli pri mrtvecu, so ugotovili njegovo identiteto. Truplo nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. □ Smrt kosi. Na Pobreški ccsti je umtla 66 letna Mar: a Kukovič. Pogreb se vrši v petek ob 3 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V splošni bolnišnici jt ugrabila smrt 30 letnega kovača drž. žel. Ivana Filipiča. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 4 na mestno pokopališče, Islotako v bolnišnici e umrl 61 letni delavcc Jakob Turin. Polionan bo danes popoldne ob 3 na mestnem p' konMišiu. Naj počivajo v miru, žalujočim naše sožalje. Radio PrnGrnml Koffio-l.Mj^Remoi Četrtek, 21. januarja: 12.15 Plošče — 12. Dnevne vesti — 13.00 Či-s, plošče, borza — 17. Plošče — 18.00 Ing. Wenko: Perutninarstvo 18.30 Prenos z Dunaja: Walk0re, opera (Wagne — 22.80 Čas, poročila. Petek, 22 jan.: 11.30 Šolska ura: Nasproti) (športna etika) dr. Stanko Gogala — 12.15 Plo? — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 cas, plošče, bor — 17.3(1 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinjs ura, vodi Krekova gosp. šola — 19.00 Dr. Lov Sušnik: Francoščina — 19.30 Dr. Valter Bohinc Narodi zemlje, — 20.00 Sokolsko predavanje — 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 Čas, poročila. Lnrugt propranu 1 Petek, 22. januarja: j Belgrad: 11.00 Radio orkester — 19.30 Vo-kalrri koncert — 20.80 Na koti št. III — Za?rcb: 12.30 Plošče — 17.00 Radio orkester — 20.00 liel-grad — Budapest: 18.45 Ciganska glasba — 20.15 Pituiinski koncert —- 2115 Koncert opernega orkestra, Ciganska glasba — Dunaj: 11.80 Opoldanski koncert — 12.40 Plošče: Dunajski filharmo-niki —- 19.30 Dunajske pesmi — 2(i.00 Prenos iz Amerike — 20.15 Slušna igra — 22.40 Plesna glasba — Rim: 12.15 Vokalni 111 instrumentalni koncert — 21.00 -Marjetica :, ojiereta — Langenberg: 20.00 Večerni koncert — 22.00 Plesna glasba — Berlin: 20.00 Preno siz Amerike — 20.15 Klasični fragmenti — 21.25 Koncert — 28.15 Koncert — Praga: 19.35 Brno — 22.80 Pianino koncert — Toulouse: 19.45 Koncert vojaške godbe — 20.30 Modema simfon 1 na glasba — 23.00 Lahka glasba — Trst: 12.15 1 ■■ — 12.45 Pestra glasba — 20.00 Milano. Krvava internacionala „Patentirani patrioti" - „Trgovina je trgovina4' Aprila 1 Stili. leta je pruski vojni minister • zaupno opozoril Kruppa, naj iz -patriotičnih ozirov ne dobavlja Avstriji uobenili topov in orožja, feš, da sloji Pruska pred vojno z Avstrijo. Krupp ,jo vojnemu ministru odgovoril, da po svoji vesti ne more odpovedati ali kršiti /e sklenjeno pogodbe. Ce pa je vladi kaj na tem, naj ona sama onemogoči transporte. Avstrija je bila medtem že dobro oborožena /. izdelki Knippove tovarne in tako so Pruse Po 144 urah rešeni rudarji. Slika iz bolnišnice \ Reuthenu, kamor so prepeljali [io 144 urali čudežno rešene rudarje. O tej nesreči smo že ponovno v našem listu poročali. v vojni .še istega leta ubijali z orožjem, izdelanim v njihovi tovarni od pruskih delavcev. Alfred Krupp, ustanovitelj velike tovarne /.a izdelovanje inorilnega orožja in municije, je bil intimen prijatelj Bismarcka in cesarja Viljema I. Obenem je bil častnik francoske legije časti. V začetku je Prusija bila zelo slab odjemalec njegove tovarne, zato je objavil, da rad dobavlja za vsako drugo državo, kolikor kdo hoče. Trgovina mu je šla v klasje. Nekaj časa sta Belgija in Anglija bili njegovi najboljši odjemalki. Kljub temu se je Krupp pogosto, posebno če je .šlo za dobave nemški vladi, pouosuo skliceval na svoj »patriotizem«. Leta 1902. se je ta »patriotizem« pokazal v prav posebni luči. Ko je Nemčija 1898 pričela z graditvijo svojega bojnega brodovja, je dobila tvrdka Krupp naročilo za oklopne plošče. Te jeklene oklepe je Krupp prodajal Nemčiji po 2300 mark za tono, dočim je iste tujim državah prodajal po 1900 mark za tono. Značilna je statistika Kruppovih tovaren. Do 1. 1911 je Krupp izdelal 53.000 topov. Od tega jih je ostalo v Nemčiji 26.000, 27.000 jih je prodal dva in petdesetim različnim drugim državam. »Patriotični« lastniki tovaren za izdelavo orožja in ladjedelnic seveda vedno pričakujejo nagrade in pohvale od domovine, dasiravno vodijo mednarodno trgovino in so measeboj tesno povezani. Večinoma so si tal?i ; patrioti*-iz raznih držav v pristnih rodbinskih zvezah in so tako posamezna nacionalna podjetja ■stvarno velika mednarodna kapitalistična družba sorodnih ljudi. Zato ni nič nenavadnega, da v boju vojake pobijajo sovražniki /. orožjem, ki so jim ga dobavili ti veliki rodoljubi. Zunanja trgovina angleške tovarne Vickers je istotako dober dokaz za to nezaslišano in nemoralno trgovino. Ves svet se je čudil, zakaj Angleži niso mogli premagati Burov, dasiravno je Velika Britanija nad peščico Bu-rov poslala stotisoče svojih najboljših čel. Pozneje se jc pač izkazalo, da je Vickers oborožil Bure z najmodernejšimi topovi in strojnimi puškami, ki so odporno moč hrabrega ljudstva postoterili. Plačala je te dobave nem- ška vlada. Čim je vojna /. Buri izbruhnila, se je Vickers seveda potrudil, da tudi angleški armadi proda čim več vojnega materiala. Ce je to bilo patriotično ali ne, naj razsodijo patentirani rodoljubi. Vsekakor je bila to prav dobra trgovina. Anglija bo pač težko kdaj pozabila ponesrečen pohod na Dardanele. Ta ponesrečena ekspedicija je bila brezdvoma najhujši udarec angleškemu ugledu v svetovni vojni. In tega poraza so največ in posredno krivi angleški patrioti . Večina angleških ladij je postala žrtev min, ki so jih Turkom dobavile angleške tovarne. V proslavo zmage v svetovni vojni so Angleži v parku Bedford postavili ogromen top, ki so ga njihove čete zaplenile na zahodni fronti Nemcem. Ta top, ki je dolgo sipal smrtne kroglje ua angleške vojake, je bil izdelan v Angliji! Pred vojno se je nemškim tvrdkam posrečilo zgraditi posebno uporabne zračne ladje s krmilom tipa Parseval. Njihovo prednost so kmalu spoznali in Angleži, Rusi in celo Japonci so od nemških tovarn naročili take ladje. Naročilo je bilo promptno izvršeno. Angleško naročilo je bilo izvršeno šele I. 1913 in Anglija je pozneje sama pričela graditi take zrakoplove tipa Parseval, ker so se pokazali kot najboljše obrambno sredstvo proti nemškim podmornicam, na katere so stavili Nemci vse svoje nade. Trgovina ostane trgovina tudi v vojni. Tako so n. pr. vlade bojujočih se narodov kmalu spoznale važnost masti, iz katerih se pridobiva glicerin, ki je neobhodno potreben za izdelavo razstrelilnih tvarin. Dočim so v Angliji skrbno zbirali vse mesne odpadke, da bi iz njih izcedili poslednjo maščobo, so Nemci od Dancev naročili ogromne množine olj in maščob. Danci so ta naročila sporočili trgovcem v angleške kolonije. Angleške ladje so dovažale na Dansko zaželjeno blago. Tri leta je cvetela ta trgovina in Nemčija je bila na začudenje vsega sveta vedno sijajno zalo-! če na s strelivom in razstrelilnimi stvarmi, še ! večjo podporo je dobivala Nemčija od angle-! škili rudnikov bakra, ki so ji to v vojni dragoceno kovino dobavljali preko Švedske. To | so seveda bili sijajni zaslužki. Slične dokaze patriotizma pri Nemcih je razkrinkal Arthur Saternus v svoji brošuri Težka industrija v iil po vojni . Nemške tovarne so med vojno dolgo časa izvažala v Švico mesečno do 150.000 ton železa in jekla. Alherlus Magnus je bil nedavno proglašen svetnikom, kakor je »Slovenec že poročal Slika predstavlja v privatni knjižnici Sv. Očeta zbrane zastopnike dominikanskega reda, ki jim' je kardinal rrunvvirth izročil papežko bulo o proglasitvi svetnikom Albertusa Magnusa, ki je bil — kakor znano dominikanec. mladino« iu je redkokdaj zamudil, da ne bi šel na kolodvor, kadar je odhajal kak nov transport vojakov na fronto. Imel je pri vseh takih prilikah ognjevite govore. Medtem pa je usodo svojih jeklenih tovaren v Rusiji mirne duše rešil po načelu: trgovina je trgovina. Njegova švedska podjetja, ki so bila na nevtralnih tleh, so še nadalje izdatno zalagala s surovinami njegove tovarne v Rusiji, ki so s polno paro delale za rusko vojsko. Nemške voja- ...... -~ ......."^"CIJ i/jfj^r^tlJO- ' NeumSjiv dogodek Zdravnik dr. Marinesco je predvajal v zadnji seji Pariške medicinske akademije izreden primer izgubljenega spomina. Gospodična P. M., duhovito, izobraženo dekle, je uspešiio dovršila filološko fakulteto na neki univerzi, a po položenih izpitih obolela na je-tiki. Zdravniki so morali odrediti pneumo-toraks (vbrizgavanje kisika v pljuča). Po operaciji je zaspala bolnica kakor mrtva. Zbudila se je šele nekoliko dni pozneje in postala popolnoma drug človek. Ni več obvladala francoščine in se je sploh obnašala kot nedoleten otrok. To stanje je trajalo več tednov. Zdravniki so morali nesrečnico naučiti čitanja in pisanja. Pozneje se je navadila seštevanja in odštevanja, a še vedno ne razume najenostavnejših stvari. Vse to bi bilo samo klasičen slučaj izgubljenega spomina, ki je dobro znan m podrobno opisan v strokovnih delih. A isto- Misleči stroj. Dunajski izumitelj Tanschek (v temni obleki) je iznašel stroj, s pomočjo katerega lahko reproduciramo pisane in liskane spise, stroj tudi dešifrira, obenem sešteva, odšteva, množi in deli. V (diliki starega železa so te pošiljat ve Šle v Francijo. Švica jo namreč imela pogodbo, da nc bo izvažala vojnega materiala, zato pa je tembolj cvetelo dobro plačano tihotapstvo na debelo. Ne bo odveč, če omenimo se patriotizem libeškegn magnata jekla senatorja Pos-sehla. Njegove tovarne so se nahajale v Nemčiji, Norveški, Švedski in Rusiji. Glavne tovarno so bile v mestu Fagersta na švedskem. Mod vojno jc bil Possehl eden glavnih patriotov in pokrovitelj številnih domoljubnih organizacij. Ril je ponosen na hrabro nemško Zimsko veselje rusinskih kmetov. Vsako zimsko nedeljo prirejajo rusinski kmetje v Karpatih tekme v vožnji s sanmi, le tekme zelo podpirajo tudi vse oblasti, ker prično takoj p0 maši ln trajajo ves dan. Namesto da b, kmetje posedali po krčmah imajo lepo zabavo v sveži zimski priredi. Živo pisane narodne noee pridejo posebno do izraza v snežno belem ozadju. Oklopna letala so najnovejši izum vojnih strokovnjakov. Letala imajo kljub temu veliko hitrost in so neke vrste zračnih tankov, tega strašnega inorilnega orožja. ške oblasti so dvignile proti njemu obtožbo radi veleizdaje. Prišel jo v preiskavo in pred sodišče, ki ga je oprostilo, češ, da je pravilna in upravičena njegova trditev, da se je s takim ravnanjem samo izognil konfiskaciji svojih podjetij v Rusiji. Ali moremo mi navadni zemljani iu vojaki, ki so krvaveli po raznih frontah, razumeti tako moralo? Po vojni smo čuli še več takih naravnost senzacionalnih medsebojnih obtožb. Nemške oblasti so lidile, da je angleška mornarica v največji svetovni bitki na morju pri Skagera-ku uporabljala najfinejše optične aparate, ki jih jc Šest mesecev preje prejela <>d znanih tvrdk Zeiss-Jcna in Goerz-Anschutz s posredovanjem llolandije. Istotako trdijo Nemci, da se jc njihova ofenziva pred Verdunom razbila ob silnih žičnih ovirah, za katere je neposredno pred lem Francozom dobavila žico magdeburška železna industrija. Na francoski strani Irdijo, da so Nemci skozi celo vojno dobivali iz liouskib tovarn svilo, ki so jo rabili za zrakoplove. Istotako jc ugotovljeno, da so Italijani do konca vojne obskrbovali Nemčijo /. žveplom. Nauk, ki ga dobimo i/, teli dokazov krvavega pohlepa po bogastvu, jc jasen: če se že vlade ne morejo zediniti v tem, kako preprečiti vsako vojno, naj sc zedinijo v tem, dn prepovedo to nesramno trgovino z morilnim orožjem. kajti lastniki takih podjetij — skoraj brez izjeme Židi — so glavni razpihovalci mednarodnih sporov. Splošna zahteva je, preprečiti vsako vojno. Važen korak v tem bi bilo onemogočenje le mednarodne trgovine, uničenje krvave in-ternacionale. Čudežna rešitev Odbor, ki ga je imenovala britska vlada za preiskavo vzrokov nesreče v Epsomu, je objavil svoje ugotovitve. V Epsomu sc vršijo največje angleške konjske dirke, Derbv Races, ki zvabijo na deželo ves London. Neštevilne kočije so kakor vedno zatrpale ludi lelos vse ceste. Osebno letalo, ki je hotelo pristati, jc pri spuščanju s krmilom zadelo v streho nekega avtomobila in jo dvignilo v zrak. Vendar so ostali potniki v letalu in avtomobilu popolnoma nepoškodovani. Letalec, ki mu jc po sunku odpovedal motor, je izgubil oblast nad krmilom. Letalo jc padlo na progo električne cestne železnice blizu Epsomske postaje in povzročilo tako hud kratek stik, da so tračnice dobesedno skopnele. Desettisočna množica je v grozi planila v stran. A tudi zdaj se ni dogodila nobena nesreča. Preiskovalni odbor je priznal, da je zakrivila dogodek »velika splošna gneča in ga označil kot pravi čudež (a perfect miracle) ker bi lahko zahteval stotine človeških življenj' Otto Wahl. prvak Nemčije v smučanju. časno so ugotovili zdravniki druge presenetljivo pojave. Gospodična P. M. je pr*?ela govoriti angleški in španski, dasi poprej ni obvladala tc jezike. Polagoma se jc izkazalo, dn razume skoro vsa evropska narečja in celo arabščino, skupaj 12 jezikov. Seveda jc omejeno to znanje splošnemu duševnemu stanju primerno na vsakdanje stavke. Bolnica slejkoprej najslabše pozna francoščino, dočim prav lahko piše v drugih jezikih, dasi samo z levico. Lovska sreča. Tako. lako. v Indiji ste tudi bili. Ali ste imeli kaj^ sreče v lovu iia tigre? »Pa šc kakšno! Niti enkrat ga nisem videh« pr Kako se vam dopadejo ženske v Belgradu?« Oprostile — na farbanje se nc razumem a v nič.-- Gospod stražnik — pravkar me je napadel neki moški in poljubil! Da. da — vse lo dela kriza. Večina ljudi sploh več ue ve, kaj dela!; Zgodovina se ponavlja (Svetovna kriza Svetovna kriza, katero valovi se vale od Osla do Carigrada, od Cliikaga do Buenos Aires, od Ne-apolu do Rio de Janeiro, navdaja duhove s strahom ter seje obupno paniko. Vendar, kdor bi hotel — ne da bi se vdal vplivom in prerokbam — zvedeti za mnenje gospe Zgodovine, l)i našel opise iu poročila sloveče krize iz I. 1878., ki močno vsiljuje misel, vzporejati jo s sedaj preživljajočo svetovno krizo. Mir v Frankfurtu 1. 1871 je popolnoma spremenil obličje Evrope. Dobljena vojna 111 velikanska odškodnina od Francije sta povzročili gospodarsko preobilico Nemčije, ki je začela tiaglo pre-ustrojevati svoj gospodarski in finančni sistem. Tudi Avstrija je obenem nastopila pot gospodarskega razvoja iu soclalno-poliličnih reform, t tu i tam je zavladala za ono dobo značilna gorečnost po oni francoski »prosjperitčc, izražajoč se v šte-denju na eni 111 pa v luksusu ter razpolaganju kreditov na drugi strani. To je ena stran medalje. Naglo se ie pokazala ludi druga — manj privlačna. Pet milijard, ki so jih prejeli Nemci od Francije, je sicer nekoliko pripomoglo njihovemu preustroju. a so tudi precej naglo skopnele. Nezdrava špekulacija, manija veličine, sta pripomogli do inflacije bankovcev, cene so začele rasti. Vseli se je polastil nek mrzlični pohlep po zlatu. V Nemčiji, Avstriji in Švici se je razpasla orgija denarne špekulacije, ki je do teh časov niso poznali v taki meri. Široke mase ljudstva je zagrnil plašč špekulacije in hrepenenje bogatiti od dne do dne bolj. Lahek dobiček je rodil brezpoklicno življenje. Obenem se je pomnožila zaposlitev, ker se je producentom zdelo, dn bo nagon kupovanja in razkošnost trajala večno. Dobiček in zaslužek sta se delala kar iz nič, a s plahtanjem in goljufijo, so izvabili milijone od naivnih. Neka nemška agentka je izvlekla iz vaščanov v bližini Munehena nad 3 milijone mark obljubljajoč 20% užitka letno. Na Dunaju je bivši oficir Plagt pri-varal cele milijone obljubljajoč 40 odstotni užitek letno od" posojenih vsot. I11 tako je šlo crescendo. Kdor je le imel trohico gotovine, je kupoval akcije in procentne papirje v nadeji, da si bo podvojil ali eelo potrojil svoj imetek. A v ktratkem je prišla reakcija. Pridrvel je val krize, toda ne is Nemčije, temveč iz Amerike! izvoz lesa v Franc'?© iti Alfir Na podlagi sklepa gospcdarskc-finančnega ko-miteta ministrov so določene od skupnega konti-genta lesa, ki se smejo izvoziti v Francijo in Alžir v prvih treh mcsecih tekočega leta za področja ljubljanske Zbornice za TOl naslednje količine: 1. v Francijo: 185 ton hrastovinc 185 ton bu-kovine in 368 ton jelovine; 2. v Alžir: MO ton hrastovine, 140 ton buko-vine in 845 jelovine. Izvoz v Francijo in Alžir je dovoljen samo po predložitvi potrdila Zbornice za TOl, da gornje količine niso še izčrpane in da ni v tem oziru ovire za izvoz. Zbornica vabi vse izvoznike lesa, da ji v lastnem interesu nemudoma sporočijo količine lesa, ki jih nameravajo v mejah gornjega kontingenta izvoziti v prvem četrtletju v Francijo in Alžir. Izvozniki, ki so se v tem oziru morebiti že obvezali s sklepi, naj sporočijo to zbornici posebej. Gospod minister za gozde in rudnike je prosil g. finančnega ministra, da brzojavno obvesti vse carinarnice, da ne prevzamejo lesa za carinjenje in odpravo v Francijo in Alžir brez predpisanega potrdila pristojne zbornice, na kar opozarja zbornica vse interesente, da ne bi imeli radi tega nepotrebnih stroškov. VOJVODINSKI OBRTNIKI ZA SKUPNE ZBORNICE. Te dni se je vršila seja obrtniškega odseka skupne zbornice v Novem Sadu, na kateri so navzoči sklenili, da smatrajo svoje interese najbolj zastopane v skupnih zbornicah in da so zn to. da ostanejo v sestavu skupnih zbornic. Na konferenco obrtnikov, ki se vrši 24. t. 111. v Brodu, bodo poslali samo dva opazovalca. * Vpisi v trgovinski register. M. TiČar, družba z o. z., Ljubljana (325.000 Din, od tega aporli 300 tisoč Din. poslov, šušteršič Anton); Tovarna čevljev Carl Pollak, družba z o. z., Ljubljana (240 000 Din. poslov, dr. Megler V. in dr. Miličič Ivo), Združene tvornice firneža, družba 7, o. z., Ljubljana (240.000 Din, poslov. Medič Franjo, Perkovič Tuna. Donner Julij, Avsenek Ivan in Zabret Josip). — Izpreme-nila se je radi pritegnitve Beera Otona in Karla dosedanja firma Tekstilna tovarna Hribernik in Co., v Tekstilna tovarna Reor. Hrlberik in Comp., d. z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano. Vpis v zadružni register. Lesna industrijska tn vnovčevalna zadruga v Ribnici na Dolenjskem, r. z. z o. z. Konkurz je razglašen o imovii Mohorič Marije, trgovke in posestnice v Ptuju, reg. pod firmo Mohorič Anton. Potrjena poravnava. Brumee Anton in Hana, trgovca v Celju, za 40% v desetih obrokih. Poravnalno postopanje jo uvedeno o imovini Verhovšek Marice trgovke in pocestnice pri Dev. Mariji v Brezju, roka: 20. in 25. febr. — Nad n Ije je razglašeno o imovini Kirnly Alojzije, modistke in trgovke v Murski Soboti, roka: 24. in 29. febr. Znižanje diskonta na Madjarskcm. Madjarska Narodna banka je 20. t. m. znižala diskont od 8 in pol na 7 iu pol odstotka. Zahvala V nedeljo, dne 17. januarja smo spremili k zadnjemu počitku na Mirogoj v Zagrebu našo preljubo sestro, svakinjo in telo, gospodično Zinko Fab$anovo učiteljico v Limbušu. Vsem, ki so izrekli ustno ali pismeno sožalje, se najiskrenejše zahvaljujemo. Žalujoči ostali. leta 1873.) V Zedinjenih državah se je nagromadflo toliko zlata, da so začele cene na notranjem trgu silno padati. Obenem sta se nahajala v skrajnem finančnem razburjenju Turčija in Egipt ter sta naznanila ueizplučljivost. Vrsta velikih krahov je pretresla posebno republike Južne Amerike, kar je zopet močno odmevalo na njujoršklh borzah. Radi depresije in panike je 83 železniških družb v Zedinjenih državah napovedalo bankrot. Železnična kriza se jo vrinila tudi v Evropo, kjer jo špekulacija na tem polju obhajala prave orgije, a železniško akcijske družbe so rastle ko gobe po dežju. V Avstriji so 11. pr. 1. 1867-73 ustanovili 1885 anonimnih družb, katerih nominalni kapital je znašal 4 milijardo goldinarjev — za tiste čase bajna vsota. V Nemčiji so samo v 1. 1871. ustanovili 1801 akcijsko drnžbo z 1.17 milijard kapitala. L. 1872 so vložili v nove akcijske družbe 1 in pol milijarde mark. Skupna vsota akcij, ki so krožile v 1. 1872 po celem svetu, je doseglo 12.6 milijard frankov. Od tega so pripadle na Francijo 4 milijarde in prav tako na Ze-dinjene države Dunajski krah je vzbukuil kakor bomba v teku svečanih slavnosti in proslav v zvezi s splošno razstavo. Ta krah je treščil kot grom v berlinsko borzo; nastopil je bankrot banke (juistor, za katero so zaprle svoja vrata tudi druge banke. Bankroti v Nemčiji so sledili tako naglo eden za drugim, da je bila vlada prisiljena imenovati posebno komisijo, ki naj bi proučila okolnosti in pogoje za ustanovitev 28 akcijskih družb za zgradbo železnic. Nastal je velik škandal, odkrili so velikanske zlorabe in goljufije, sledile so aretacije in represije, toda panika je trajala dalje, akcije in procentne listine so padale na vrat na nos, velike množice lastnikov akcij so zgubile vse svoje prihranke. Kriza l. 1873 je pretresla do ulobin Evropo, a ni trajala predolgo. Po nekoliko mesecih je nastopilo pomirjenje, brezposelnost, ki je zagrnila stotisoče delavcev, se je Iztekla povoljno. Kriza jo pustila za seboj veliko žrtev, razvalin v trgovini in obrti, a obenem je ščistila atmosfero in razredčila vrste špekulantov. Določene analogije s sedanjo krizo, ako primerjamo početne momente in potek krtze iz leta 1873., se vsiljujejo precej izrazito. Toda — ali bo tudi konec tako povoljen?! 18 milijonov brezposelnih na svetu. Po podatkih Mednarodnega urada za delo je bilo konec leta 1931. na celem svetu 18 milij. brezposelnih. Podatki pa obsegajo samo 25 glavnih držav. Borza Dne 20. januarja 1982. Denar V današnjem deviznem prometu so lečaji ostali deloma ueizpremenjeni, deloma pa so bili višji kakor včeraj, le London je bil nižji. Narodna banka je krila vse povpraševanje in je bil promet znaten. Sedaj se veduo hitreje likvidirajo plačila za preteklo leto in nam je v kratkem pričakovati normalizacije prometa. Ljubljana. Amsterdam 2263.06-2269.90, Bruselj 783.21—785.57, Curih 1007.25 -1100.55, London 193.81—195.41, Newyorls kabel 5021.98 -5638.98, ček 5599.98—5016.98, Pariz 221.23—221.89, Praga 160.56—167.00, Trst 281.54—283.94. Zagreb. Amsterdam 2263.06—2269.90, Bruselj 783.21—7&5.57, London 193.81—195.41, Milan 281.54 -283.94, Newyork kabel 5621.98—5638.98, ček 5599.98—5616.98, Pariz 221.23—221.89, Praga 166.56 —167.06, Curih 1097.25—1100.55. Skupni promet brez kompenzacij 4.24 milij. Belgrad. Amsterdam 2263.06-2269.90, Bruselj 783.21—785.57, London 193.81 — 195.41, Newyork 5599.98-5610.98, Pariz 221.23—221.89, Praga 166.56 —167.06. Trsi 281.54—283.94. Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.1625. London 17.625. Nevvvork 512.50, Bruselj 71.40, Milan 25.775, Madrid 43.20, Amsterdam 206.30, Berlin 120.55, Stockholm 100, Oslo 96.50. Kopenbagen 97.50, Sofija 3.71, Praga 15.185, Varšava 57 35, Atene 6.50, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.05. Helsiiigfors 7.00. Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60. Vrednostni papirji Po dveh dneh brez prometa v vojni škodi na zagrebški borzi je bila danes vojna škoda zaključe-vana po znatno nižjih teč)-jih kot včeraj. Med dolarskimi papirji so bili nižji tečaji posebno za 8% Blerovo posojilo. Promet je bil na zagrebški borzi naslednji: vojna škoda 100 000 kom., 8% Blerovo posojilo 9000 dol., 7% Blerovo posojilo 5000 dol. in begluške obveznice 100.000. Belgrajska bor/a pa izkazuje ta-le promet: 7% inv. posojilo 130.000, agrarji 70.000, begi. obveznice 56.500, vojna škoda 11X) kom. in 7% posojilo Drž. hip. banke 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 10 kom. delnic Narodne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., 7% Bler. pos. 47 bi.. Stavbna 40 den., Ruse 125 den. Zagreb. Drž. pap.: agrarji 27 den.. vojna škoda kasa 220 228 (228), 2. 221—226. 8% Bler. pos. ar. 50—52, kasa 50 52 (50. 5-1.50), 7% Bler. pos. ar. 45.75—46, kasa 45.75—46 (45.50 40), 7% pos. Drž, hip. banke 40.50-47, 6% begi. obv. 35.50-37 (36, Belgrad. Narodna banka zaklj. 5050. 50-10, 7% inv. pos. 55- 58 ( 58). agrarji '28—30 (28.50). vojna škoda 220 226 (222). 6% begi. obv. zaklj. 36, 36.25. 7% Bler. pos. 47 bi., 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 45. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.50. Wiener Bankverein 11.65. Escompteges. 113, Živno 80, Al-pine 11.95, Trboveljska 30. Žitni tr«r Položaj na trgu žitaric je neizpremenjen. Izredno čvrsta pa je koruza. Izvoz koruze v Avstrijo je izredno znaten in so bile pretekli teden dosežene cene do 90 Din franko SnUje ali Jesenice. Včeraj je pariteta narastla na 93—97, danes pa so so cene ustalile na tej višini pri čvrsti tendenci. itiuliinnešta. Tendenca oriiazna. Promet sred Pravda o Poljšakovem zdravljenju V nedeljski številki z dne 17. t m. smo objavili odgovor načelnika drugega kirur-gičnega oddelku v Rudolfovl bolnišnici na Dunaju dvornega svetnika dr. Funkeja na članek, ki ga je napisal mariborski prima-rij dr. černič v »Mariborer Zeitung«. Dn so zadeva vsestransko pojasni tudi z druge strani, objavljamo na tem mestu radevolje prevod tega dr. černičevega članka. Citatelji si bodo tuko najlažje ustvarili svojo sodbo. — Uredništvo. Primarij dr. Mirko černič, Specialist za kirurgijo v Mariboru. Kaho ie torej s Poljšahovim zdravlienivm raha? Kakor znano, sem dal 1928 v mariborski splošni bolnišnici gospodu Poljšaku priliko, da pokaže svojo metodo zdravljenja raka na bolnikih v raznih stadijih in na raznih organih pod nadzorstvom več zdravnikov Špecijalistov in da dokaže svoje uspehe, o katerih so poročali časopisi. Gotovo bo splošno zanimalo izvedeli, kaj se je zgodilo z bolniki, ki jih je g. Poljšak zdravil v Mariboru. Pregled na raku bolnih, ki jih je g. Poljšak zdravil v Mariboru od julija do sept. 1928. Št. Ime Starost 1. M. G. 58 2. M. K. 61 3. L. T. 36 4. M. S. 56 5. A. K. 46 6. M. R. 50 7. F. B. 66 8. J. U. 52 9. A. V. 84 10. I. S. 68 Rak na Umrla dojki, recidiva 19. 8. 1928. po operaciji dojki 18. 12. 1928. dojki, recidiva 22. 10. 1928. po operaciji dojki 11. 12. 1928. maternici 15. 4. 1929. danki 8. 1. IfISO. obrazu 25. 10. 1928. licu 24. 8. 1929. ustnici 8. a 1929. sarkom v očesni 14. 1. 1930. duplini, recidiva po operaciji K temu pregledu je treba pripomniti, da sta bila pacijenta pod štev. 2. in 6. od vsega početka v rokah g. Poljšaka. Rak na dojki je bil v po-četnem štadiju in bi se bil dal z operacijo lahko in sigurno trajno ozdraviti. Ravno tako rak na danki krepkega petdesetletnika. Rezultat je za g. Poljšaka in njegovo mazilo porazen! In vsem tem jc obljubil, da jih popolnoma ozdravi v 2—3 mesecih! Pred nedavnim časom so časopisi sporočili, da dela Poljšak po odhodu iz Maribora čudeže na Dunaju, in naslovili težke očitke na zdravnike, ki smo 1. 1928. v Mariboru dokazali, da na Poljšako-vem postopanju nI nič novega, marveč da so to stare stvari, ki jih je medicina že davno opustila in nadomestila z boljšimi sredstvi. Ti časopisi so črpali svoja poročila iz dejstva, da primarij Rudolfove bolnišnice na Dunaju, prof. dr. Funke. kakor z mnogimi drugimi tako tudi s Poljšakovim takozvanim abjinln mazilom dela poskuse na bolnikih, ki bolujejo na raku. Prof. Fuuke sam poročil o tem v >Wiener klini-sche Wochenschrift<: šl. 43-1931 sledeče: »V zadnjih desetih letih se je pojavilo več kol 80 sredstev in zdravilnih metod, od katerih se pa nobena ni izkazala kol zdravilo proti raku.« — »Končno se govori o zdravljenju z abjininovim mazilom, ki je uporabno zgolj za zunanje rake. Pokažejo so številni slučaji raka in sarkoma, mpd njimi melano — sarkom na stopalu, ki so sedaj ozdravljeni. Pokazani slučaji so ozdravljeni 1 do 3 let.« V tem poročilu je več nasprotij. Predvsem slišimo prvič o 1- do 3 letnem ozdravljenju pri zločestnih bulah. Že dolgo namreč se zahteva med zdravniki, da se pri zločeslih bulah govori samo o 5 letnem ozdravljenju, t. j. rakasti bolniki, katere je katerakoli zdravilna metoda osvobodila raka, na smejo pet let kazati ni-kakega znaka rakaste bolezni. Če to stanje brez rakovih simptomov ne traja 5 let, se ne sme govoriti o ozdravljenju. Drugič pravi g. prof. Funke izrpc.no, da se ni nobeno od 80 v zadnjih 10 letih priporočenih sredstev izkazalo za zdravilo proti raku. Vendar ga to ne moti, da na koncu svojega poročila trdi, da je abjininovo mazilo ozdravilo številne bolnike z rakom in sarkomom. Dunajska medicinska šola je bila od nekdaj na glasu, dn je znala kakor nobena druga temne stvari osvetliti. Prof. Funke pač ni podprl te visoke in sijajne tradicije s svojimi izvajanji, ki povzročajo samo zmedo. Nič bolj jasna niso njegova izvajanja o abji-ninovem mazilu v »Wiener medizinisehe \Vochon-schrifl Uporaba jedkoviu, da rak razpade, jo žo zelo stara. (Zellerjev način, arzenova pasta in Kieselgur.) V zadnjem času se zopet uporablja Poljšakova mast na priporočilo A s c h u e r j e v o. V splošnem pa se dado jedkovine slabo dozirati (klorov cink) in dandanes pač nadomestiti s snažnejšo električno kirurgijo pri rakih, ki niso več za operacijo. V prejšnjih časih so uporabljali v podobne namene žareče železo. Od Poljšakove masti nisem videl v približno 15 slučajih prav nikakega uspeha.) Razen lega čitamo na str. 27 navedene knjige tudi sledeče: »V današnjem času imamo samo 2 racijo-nelni metodi za zdravljenje zločestih bul, to je predvsem operativno zdravljenje, ki je dandanes še vedno najučinkovitejša terapija. Za njim pride obsevanje (radium in Rontgen). Vsako drugo zdravljenje zločestih bul, ki so tehnično sposobne za operacijo ali za obsevanje, se mora striktno in z vso odločnostjo odklanjati. Pri tem imam v mislih nebroj onih metod in sredstev, ki jih smejo še danes uporabljati zdravniški mazači, ki so že faekatombe ljudi spravili v siguren grob, ne da bi sunio enkrat pri dokazanih zločestih bulah imeli kak uspeh. Na kirurških sta-cijah vidimo vedno znova spet take slučaje, pri katerih smo prepričani, da bi jih bila operacija, pravočasno izvršena, rešila, v stanju, v katerem se mora vsako zdravljenje smatrati za brezuspešno.« Jasnejših besed pač ni več treba! Tako naj-merodajnejše dunajsko mesto. Moje poročilo o uspehih Poljšakovega zdravljenja v letu 1928 v Mariboru pa jo izzvenelo sledeče: »Gospod Poljšak ni nili ene obljube držal, niti eno trditve izpolnil; ves način njegovega postopanja je navadno mazaštvo, vsled nekritičnosti in nepoznnnja bistva bolezni ter človeškega organizma nevarno, v slučajih pa, kjer se je vsled nJega zamudila prilika za uspešno operacijo, ziočin!« Končno naglašam znova, kar sem že 1. 1928. ponovno storil zdaj posebno na naslov g. prof. Funkeja: Čo jo res, da Ima g. Poljšak zdravilo proti raku, s katerim ozdravi bolnike, katerim medicinska znanost ni kos, tedaj se mora storiti vse. in naj velja, kar hoče, da bo to zdravilo na razpolago tisočem in stotisečoni na raku bolnih. Ce pa jo trditev g. Poljšaka in njegovih ljudi samo vnlia za najbednojše, tedaj se mora Poljšakovo postopanje tudi na Dunaju končati!« Spori -14.65. \Vinnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 63.2,), julij 64.62, okt. —. Cbicasro. Pšenica marec 57.125, maj 59.875, jul. 58.50, sept. 59.875, koruza marec 39, maj 41,25. julij 42.50. oves maj 26, julij 25.50, rž maj 47.125, julij 47.625. Živina Ljubljanski sejem 20. januarja 1932. Na ljubljanski sejem 20. jan. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): 110 (12) konj. 85 (26) volov, 48 (19) krav, 10 (8) telet in 41 (20) prašičkov za rejo. Cene so bile neizpremeniene v primeri s prejšnjim sejmom 5. januarja, kakor sledi: voli L 5—5.50, II. 4-4.50. III. 3-4. krave debele 4—4 60. klobasnrice 2—3, teleta 6—7 Din za kg. žive teže. Sejem je bil kaj slab, kur se vidi iz dogona in števila prodanih glav. niku izrezali in poslati košček v histološko preiskavo. Diegnoza prof. Plečnika se ie glasila »sarkoma alvoolaro«. Pacljentlnji je šlo po operaciji zelo. zelo slabo. Starše som že pripravil na najhujše, fn vendar! Kljub absolutno nepopolni operaciji je bolnica ozdravela, se pozneje hitro popravila, se množila in celo rodila. Izza operacije je že več kol pet let. Taki slučaji ozdravljenja sarkoma In tudi raka z nepopolno operncljo niso nič novega. Razen tega so trdi. da se zločeste bule, četudi sila redko, same od sebe ozdravijo. Jaz še nisem opazoval takega slučaja. Pri nepopolni operaciji in ozdravljenih zločestih bulMi si predstavljamo stvar tako. da z od-slranjenjem bule izgine tnkorekoe jedro sovražnika, dočim opravi z raznrsilvaml bolezni organizem sam. Ta predstava se more uporabiti tudi pri NAJVEČJA SMUČARSKA PRIREDITEV V nedeljo bodo startali pri Ruški koči najboljši smučarji naše države vztrajnostnemu teku na 50 km. Običajni so teki na progah do 50 km; toda tek na 50 km ni malenkost. Dnevi ko se vrše taki teki so redki. Na Norveškem n. pr. so takile teki glavna preizkušnja za tekmovalce, ki gredo v inozemstvo na razne mednarodne tekme. Kdor ne vzrdži na progi 50 km, ta za državno reprezentanco sploh ne pride v poštev Tako Norvežani; uspeh je viden vsako leto. Vkljub velikemu razvoju smučarstva v Evropi so Norvežani še vedno nepremagljivi. Pri nas so, kar se tekmovanja tiče, pričeli Norvežane pozno posnemati. Žele letos so upeljali obvezno kombinirano tekmovanje /a državno prvenstvo. Tekme na dolge proge pa še niso vpeljane, zato je gotovo odobravati, da privatna inicijati va omogoča lake vztrajnostne teke. Proga 50 km gotovo zahteva od vsakogar višek. Le dobro trenirani bodo mogli vzdržati. Plačilo za trud tudi ni maihno. Zlat pokal si pribori v trajno last smučar, ki zmaga dvakrat zapored. Poleg čiste športne strani, vabi tudi lepo darilo. Darilo pa ne bo dobil samo zmagatec. Razne trgovine so darovale lična darila tudi za ostale tekmovalce. Tekmovalna proga je speljana po najlepših predelih Pohorja in ne bo imela radi dolžine velike višinske razlike. Ker je že sedaj prijavljenih veliko tekmovalcev bo odobrena najbr/e polovična vožnja. Snežne razmere so pa ua Pohorju idealne, kar smo že večkrat povdarjali. Skratka, za tekmo, ki bo največja in tudi najtežja v letošnji sezoni, vlada veliko zanimanje v tu- iu inozmestvu. Naši najboljši: lanša, Jenko, Nany, Knno, Oitzl, Sporn, Banovec, Tinta i. dr. bodo pokazali kaj zmorejo. ZIMSKI POKAL HERMESA. Ti pa znajo uporabiti svojo igrišče. Agilni, kakor so že šiškarji, sedaj ko imajo svoje igrišče, kar mirovati ne morejo, kar je tudi prav, Do sedaj sta prirejala razne tekme Ilirija in Primorje. Vsi ostali klubi so pa čakali samo prvovrstnih tekem in ko so te odigrali, so počivali. Naravno, da na ta način ni mogel naš nogomet napredovati. Kakor pa vidimo, stremi sedaj llernies, dn pride naprej. To bi tudi želeli, več močnih klubov l>o dvignilo kvaliteto nogometa. Želeli bi, da se pokalnega tekmovanja, ki bo predprivu za prvenstveno kampa-nijo udeleži čimveč ljubljanskih klubov. Upajmo, da tudi naši vodilni ne bodo izostali, inlcijativo Hermesa je treba podpreti. Smučarsko predavanje ljubljanskega zimsko-snortnega podsaveza se vrši v četrtek 21. januarja on 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. — Predaval bo o temi: »Zima in zdravje , direktor Migijenskega zavoda g. dr. Pire. Predavanje bo združeno s krasinmi skioptičnlmi slikami in jc posebne važnosti za vse zimske športnike Zato se ga udeležile v čim večjem številu. — Pred-prodaja vstopnic pri tt. Goreč, Dunajska cesta in Smuč, Selenburgova ulica. Cene: sedeži Din 8 in 0, stojišča Din 4.--Smuk1 MALI OGLASI Vaaka drobna vrallca I-30 Din aU vaaka be.ed« .,^"»m»0^*, «■■ < S »In. o„ia.i n." aevcl vrstic se računalo v«t. 2« od„ovo, anamUo! Na vprašanja brca znamke ne odgovar|amol Sofra i Službe iičejo Beseda samo 50 par Trgov, pomočnik nlajši, vešč mešane stroke, išče mesta v trgovini. Gre nekaj časa brezplačno. Naslov v upravi »SI.« pod št. 772. Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 739. Hotelsko kuharico z dobrimi spričevali in veščo fine kuhinje iščemo Ponudbe na upravo »SI.« pod »Hotel« št. 769. Valjčni mlinar šče službo, gre tudi v skladišče ali kam drugam. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 770. Kapelan v p., 45 let star, ima pismeno zagotovilo od preč. lavantin. ordinariata, da dobi službo, ako si dobi »parochum benevolum qui sum suscepturus sit.« Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 771. fliižbodobe Pošteno dekle samo iz Ljubljane sprejmemo za predtiskanje žen. roč, del po 2 mesečni praksi v stalno zaposle-nje. — Prestaviti se je esebno. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 782. Beseda samo 50 par Trgovskega učenca močnega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj v trgovino J. Razboršek, Trbovlje. Perfektno kuharico Slovenko išče fina družina v Skop-Iju. Znati mora dobro kuhati, likati ter držati vse gospodinjstvo v redu. Za druga dela ima pomoč. -Biti mora poštena, poslušna in srednje starosti. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfektna kuharica« št. 510. Mesarskega vajenca poštenega, okoli 15 let starega takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 728. Zaslužek Beseda samo 50 par Generalno zastopstvo za amerikanske avtogume znamke »Fisk-Air Flight Comp. Chicopee Falls Mass U. S, A., se odda za vsako banovino. Oni, ki razpolagajo s kavcijo in so v tej ali slični stroki zaposleni, naj pošljejo svoje ponudbe na — ing. Aleksander Weltmann -Novi sad. Stanovanje štirisobno z vsemi pritiklinami se takoj odda, -Gledališka ul. 12 (visoko pritličje). Stanovanje 3 sob, kopalnice in pri-tiklin išče obitelj dveh oseb. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 753. Beseda samo 50 par Denarno podporo vam oskrbi Podporna sekcija v Mariboru. Glede pojasnil pozovite zastopnika Curka, Moste, Kodeljevo 14. Dve veliki sobi parketirani, prazni ali mc-blovani takoj poceni oddam. Vok, Resljeva cesta št. 26/1. Stanovanje dvosobno in velik vrt za 300 Din oddam. Enosobno in vrt za 200 Din. Ljubljana, Ilovica 56. za ženske slamnate klobuke, katere lahko dokažejo, da so bile v tej stroki že zaposlene, sprejme domača tvornica klobukov. Nastop takoj. Ponudbe pod Krojačica 4047« na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. Upokojenec nad 60 let star, katol. prepričanja, dobi dosmrtno popolno oskrbo in to variša upokojenca, tik župne romarske cerkve. Kavcija 5000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 783. Stanovanja Beseda samo 50 par Sostanovalci se sprejmo. Škofja ul. 13, vrata 16. Potnika za Slovenijo dokazano dobro upeljanega išče zagrebška veletrgovina sukna in krojaških potrebščin za takoj. Tvrdka je v Sloveniji že upeljana, Hitre ponudbe pod »Potnik za Slovenijo«, na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb! Jelačičev trg 5. Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Beseda samo 50 par K. M. Prevalje št. 2 ki je prosila za naslov oglasa pod šifro »Pridna« št. 583, naj sporoči upravi »Slovenca« natančen naslov, da ji more uprava na njeno pismo odgovoriti. Čita.jte in širite »Slovenca«! Oklic Dne 25., 26. in po potre bi še 27. januarja t. 1. se bo vršila v Dobu štev. 71 prostovoljna sodna draž ba premičnin iz zapuščine pok. Videmška Antona. Dražba se bo vršila od 8—12 in od 13—17 ter se bo prodajalo vino, sode, živila, vozove, seno, drva, pohištvo in mnogo gospodarskih potrebščin. Ponudke bo mogoče plačati s hranilnimi vlogami. Predmeti se lahko ogledajo pred dražbo na licu mesta, oziroma pri skrbniku g. Rihtarju, trgovcu v Dobu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Okrajno sodišče na Brdu, odd. I., dne 7. jan. 1932. Beseda samo 50 par Suha drva kupimo. Naznačbo cene fco vagon na upr. »Slov.« pod št. 750. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«, Ljublinn!- — Šelenburgova o, II. nadstr. uli«.. I JffTIEVn ffl Beseda samo 50 par Čevlji na obroke »TEMPO«, Salendrova 6 (pri kraju Gosposke levo) Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca lanuarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. Nogometaši I Preko zime, ko no igrate, od stranite z Vaših nog vse rane ki sto jih dobili, ko so Vas obrcali. kadar sto se Irčili itd. liazto-pito žlico soli sv. Roka v topli kopeli za noge, namakajte jih predpisano dobo in bolečine bodo prenehalo Kot na povelje. — Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji, glavna zaloga za Slovenijo: Drogerija Gre^orič, Ljubljana, ali pri glav-nemu zastopniku Drogerija iNada, V. Gabrič, Su-botica, telefon 6-37. Seno zdravo in suho, naprodaj. L. Nouschak, Bos. Dubica. Jajca zajamčeno sveža, v zabojih po 720 ali 1440 komadov, komad po 75 par, ab nakladalna postaja in proti franko vrnitvi praznega zaboja, dobavlja proti predplačilu ali povzetju Josip Lah, Oslušev-ci pri Ptuju. POZOR! HMDBHDBBBHBBBHOI Bukove deske suhe 20—100 mm debele paralel 30 ms naprodaj na parni žagi Fran Mantinc, Škofljica. Vsakovrstno po naivišiib cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, VVollova ulica št, 3. Hlode jmreka, jelka, hrast, kupi vsako množino, debele od 25 cm naprej, 4 aH 8 m dolge, franko vagon Škofljica. Ponudbe in ceno na Fran Martine, parna žaga, Škofljica. Ivan Kacin, Ljubljana Tabor 6 tvornica harmonijev in pianinov po najmoderneiši konstrukciji. Oglašuje in prenovljuje tudi cerkvene orgle in vse imenovane instrumente. Vsako delo zajamčeno. Nizke cene! Na obroke. Društvom popust. Zahtevajte cenik! Šoecijalna elektrotehnična delavnica IVO GRiLC izvršuje vsa popravila in previjanje elektr. motorjev, generatorjev in transformatorjev. Specialni oddelek za popravila avtodinam itd. Instalacija lqči in moči. — Se priporoča IVO GRILC, LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 25 — Mestni trg 17. Zahvala Za icnogobrojno udeležbo pri pogrebu našega dragega očeta Jože la Kovača vsem najiskrenejša zahvala! Posebno sc zahvaljujemo monsig. g. Rotnerju, da se ie kljub svoji visoki starosti potrudil na dom žalosti in spremljal truplo dragega pokojnika v cerkev in na pokopališče ler za njegov ginljiv govor ob odprtem grobu, spremljevalcema g. župniku iz Smartna in g. kaplanu, občini Skale, rudarski godbi za pretresljive žalostinkc pn pogrebu, gg. pevcem za ginljivo petje pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu. Iskrena hvala vsem! ŽALUJOČI OSTALI. Oprava za trgovino, 2 stelaži in 2 pulta, skupaj ali posamezno, malo rabljeno, takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 764, Parna žaga V najboljšem stanju na- prodaj. Vprašanja na upr. »Slovenca« pod št. 752. Novo spalnico masivno, politirano, 14 kom., in belo emajlirano kuhinjo, 8 kom, prodam globoko pod ceno za Din 6200. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 724. Lanene tropine in drneo krmila nndi natc-ene) veleircovina iita in moke. A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Odlični premog kosovec. Žlindre in žvepla prost. 4500 kalorij. 100 kg za Din 40— v hišo dostavljen. Pri vagonskih naročilih posebne cene. Zaloga preniogokopne družbe »STANOVSKA« Maribor, Kopališka ul. 20, Rane in kožne bolezni razpokline, brazgotine, srbež, izpuščaje, razjede od potu in vlage, volka od hoje, zlasti pri otrocih, hraste, zobne otekline, opekline in ozebline zdravi it po redni uporabi preprečuje splošno znana BARTULIČEVA ZDRAVILNA MAST ki io proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599. ustanov-hena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartuhc Zagreb, Jelačičev trg 20. - Cena škatljici IU Din. — Dobi sc v vsaki lekarni. Po dolgi in mučni bolezni, v 81. letu starosti, je Vsegamogočni k sebi poklical našo mamico, babico in prababico, gospo Jero Štrukelj roj. Zor Pogreb predrage rajnicc bo v četrtek, dne 21. januarja 1932 ob 4 pop., iz hiše žalosti Poljanska cesta 45, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. jan. 1932. Karel, Vincenc, Avgust, sinovi, in ostali sorodniki. Za vse ljube obiske med boleznijo, in sočutje ob smrti mojega nepozabnega moža Antona Lenarčiča profesorja in za darovane vence in cvetje ter za nadvse častno spremstvo na njegovi zadnji poti, se presrčno zahvaljujem, rosebno iskreno pa se zahvaljujem gospodu direktorju Antonu Doklerju in njegovi visoko spoštovani rodbini za ves požrtvovalen trud; gosp. prof. J. Demšarju za tolažilne obiske; si. profesorskemu zboru ter gojencem obeh zavodov, gg pevcem učiteljiščnikom za pretresljive žalostinke — gospodu direktorju A. Doklerju in učiteljiščniku g. Mirku Lcderju pa šc za prelepo poslovitev ob odprtem grobu. Vsem in vsakomur Bog plačaj! V Ljubljani, dne 21. januarja 1932. Žalujoča IVANKA LENARČIČ. rčtiM iSJ^lS 3 OD _- J, 00 > 75 S LlJ Dr. Joža Lovrenčič: Poslušaj, Kara! Anali izumnega naroda 82 3 Se 63 2 Ca -r a -> a J gcS 11 § S) a Pri o.S , ^r i— 'Ž IS Q ~ JU = 2 > a .. >~fi n . > se Z . D N » "" 3 N > » g S1 ^ 4* * * Oj ..iTssa = Q > — c« azn . *> OJ »Q a a ; > £28 ž I Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Volhva, ali si prav gledala, ali si prav videla, ali ti niso sluzni duhovi odpovedali? Ena, glej, je stopila s konja, Katmel ji je dal roko m kraljica ga je {»ljubila v čelo. Poljubila, Kara! In kaj mu je rekla. Ali si slišala. Kara, ki gledaš v prihodnjost in jo slišiš? Začudila si se in si videla, da se jo tudi Katmel začudil ... Začudil so jc in samo veselje, sama sreča je bil njegov obraz Kaj st slišala. Kara, kaj si ujela?... Maščevala sem te, Katmel, maščeval si me s svojo usodo!c Ali si slišala, volhva, ali si razumela? Tako je pozdravila kraljica Katmela in jo je pogledal začudeno, kakor glodaš ti začudeno in ne moreš razumeti, da bi tj služni duhovi ne bili razgrnili prihodnosti taksne, kakršno čas udejstvi... »Ne čudi se, Katmcl, vse ti povem in razumel bos mojo hvaležnost in spoznal, da si me res maščeval m otelk- »Kraljica!.. »Pojdi z menoj v dvorec!... i, •A'^iJi?cla, srečnejšega človeka, Kara, kakor je bil Katmel, ko je vstopil ob strani kraljice Ene 11°™? t i8Lg? VJdoUl' Kara> P« 'e I« zlovešč nasmeh preletel tvoj obraz. In odhajaš? Ne moreš vzdr- 1 ™c.d veselim narodom? Ali slišiš, kako vzklika? »Živela Kraljica Ena!< »Živel Dardan!« oživel rod kralja Prona! In še pojo, kakor so prisluhnili pevcu? Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Cet O božanski Ilir, zdaj, zdaj se k nam vrni! Pridi, pridi, Ilir, mi čakamo tc, ob Sonciju bobnečem in morju sinjem mi čakamo te! Kralja Ilira kličejo, kakor bi bili pripravljeni na poliod in nn: vec žalostno, nič več obupano. Vera v svobodo je v njih in čutijo sc kakor hrasti v karusad-skem lesu, ki zasume v viharju in ne kionijo. Ali nisi vesela vere svojega rodu, volhva črnogleda? ... Pac. Obstala je in sc približala narodu, ki sc jc zgrnil spet pod hrastje in potihnil. Kaj imajo?, jc vprašala Krana, ki jc stal ob kionici in govoril z Empetom, s katerim sta se vrnila iz hlevov, kamor sta spravila konje. Mene sprašuješ, ki vse veš? ji je odvrnil Kran in jo zbodel. Grdo ga je pogledala. Oso, Ajkajev sin, ne more pričakati in se mu mudi, da bi povedal, kako je bilo s kraljico! jc potolažil Empeto volhvo, ki sc ji ni maral zameriti in sc jc bal. da bi ga uročila v svoji užaljenosti in bi se potem susil kot izpodglodano drevo. Kara mu jc zadovoljno pokimala, kakor bi mu hotela reči, da si bo zapomnila njegovo prijaznost, in sc je prerila med množico in poslušala. Res, Oso, Ajkajev sin, je govoril in narod ga je poslusal verno kakor prej pevca, ki jc tudi pazno sledil pastirjevim besedam. O Rimljanih jc govoril Oso, kako so ga ugrabili, kar je bilo prav in inu ni žal, saj bi sicer nc mogel pomagati kraljici... In jc govoril o Akvileji, govoril o l'Iamininu, ki je zavzel Medejsko gradišče in sc vrnil z Eno, kraljico Eno, kateri je poleni služil in videl, da so bogovi z njo, zakaj rimskega poveljnika IzdHiateli: I»nn lUkovno. ;-----i , jc uKroina r laminina, da e trepetal in bil potem ko jagnje, dokler ni izgub 1 pred Akvilejo na njeno besedo glave ... Belen je z nami, Belen ji je pomagal!« Belenu hvala, ki je po hčeri maščeval očeta k pesem^eSja! 81 dlMl? ^ in Zapoj, za po j! Relem, f^J? udi"'il v strune in pel jc slavospev hti r WnJC'mi' ; ■,V bil do')er i" je pomagal odo i!? J° °te iz težk(' vozo v solnčno svo- mšivn "I ""T ' Karnov v vcse'i(> i" novo poroštvo, da jc beseda, ki gre Iliru, resnična... Kara ni poslušala pevca. Izločila se je iz množice e n™ AV,rmra!a sama zasp' očividno užaljena, da ,1< Oso, Ajkajev sin, podvomil v njeno moč.. K- )1} ,S1 vzdaJ zadovoljna, Kara?/ jo je vprašal Kran ki je sc vedno stal z Empetom ob kionici not (lr?^.^-"'rCk0UBti' kakor so 1° v Akvileji in vso pot do gradišča, jc menil Empeto. ; Sirokousti, širokousti se mladič! če bi vedel I moral Sur^f' ™runega ovna, bi vedel, da je I nioral oni Rimljan pasti, in bi mojo moč bolj cenil | je rešil!^VeJ 1