#   Poznamo vso bedo in nehumane pogo- je, v katerih dandanes `ivijo milijoni ljudi po svetu, v razliènih de`elah našega planeta. V tretjem tisoèletju se moramo še vedno vpra- ševati: Kdo so ubogi danes? Zakaj je vse veè ubogih v dobi raèunalni- kov in interneta, ko se vsiljuje pojav globali- zacije? Kaj bi lahko bili vzroki narašèajoèe rev- šèine, ki se širi v razliènih predelih našega pla- neta, posebej v de`elah afriške celine? Kaj prav- zaprav hoèejo ubogi, ko se sooèajo s svojim `alostnim stanjem? In kaj bi lahko mi, duhov- niki Misijonske dru`be, konkretno predlo`ili v borbi proti revšèini mnogih prebivalcev sveta? V tem èlanku ne nastopam niti kot teo- retik niti kot nekdo, ki bi dajal lekcije, ampak èisto preprosto kot sin sv. Vincencija Pavel- skega, kot èlovek s terena, ki petnajst let `ivim z brezdomci, odrinjenimi na rob dru`be, za- pušèenimi na cestah prestolnice Madagaskar- ja; mestne oblasti so jih potisnile semkaj v letih 1985–1986, kar je dejansko vodilo v obup.    = Po definiciji je ubog nekdo, ko nima naj- potrebnejšega za `ivljenje. Ubog je zato, ker ne more dostojno `iveti kot èlovek. Vendar se kriteriji, na katerih temelji ta definicija, spreminjajo glede na obdobje in okolišèine. V sedanjem kontekstu globalizacije nam Ev- ropska unija daje ustrezno in nedvoumno de- finicijo glede tistih, ki jih imenujemo uboge oz. revne. Skladno z definicijo Evropske unije so ubogi: posamezniki, dru`ine ali skupine oseb, katerih materialne, kulturne in socialne razmere so tako te`avne, da so izkljuèeni od minimalno sprejemljivega naèina `ivljenja v dr`avi-èlanici, kjer `ivijo. V tretjem tisoèletju z grenkobo ugotavlja- mo, da veè kot milijarda ljudi ̀ ivi v takih oko- lišèinah. So brez zavarovanja, zašèite ali social- ne podpore, prepušèeni sami sebi brez kakršne- koli pomoèi! To so ostareli, samske `enske, otroci brez prihodnosti, brez vzgoje in šole, brez dela in bivališèa, brez razvedrila. Ni treba biti strokovnjak, da se predvidi tragiène po- sledice takega stanja! Zlasti, ker vemo, da je veèina neprivilegiranega sloja v Afriki in na Madagaskarju ter celo na svetovni ravni. Skrat- ka, revni so ljudje in dru`ine, ki nimajo do- stopa niti do osnovnih storitev glede dru`be- nega `ivljenja. In med njimi so najbolj pozab- ljeni ostareli, samske `enske in otroci. Izkušnja, ki smo si jo pridobili med rev- nimi, ka`e, da reve` nima prihodnosti. Ubogi so tisti, ki `ivijo od dneva do dneva. Za pri- hodnost je nujna neka gotovost za naslednji dan. Za uboge pa je prihodnost samo da- našnji dan! Zanje je edini cilj trenutno pre- `ivetje. Vsak problem, ki se med tem poja- vi, ni pomemben. V tej najhujši bedi reve` pušèa ob strani kakršnokoli duhovno raz- se`nost. Potrebno je pre`iveti! In v obupu reve` popušèa pred te`avami. Dobil je toliko udarcev, da je utrujen od bor- be. Èuti, kako krivièna je usoda. Presenet- ljivo je, da pogosto skuša pre`iveti brez so- vraštva do tistih, ki `ivijo bolje in ki mu vla- dajo. Ne prièakuje veè kaj dosti od `ivljenja. Razumljivo je, da je za reve`a alkohol naj- bolj dosegljiva droga, ki mu omogoèa vsaj nekaj sanj in majhnih radosti, èeprav se kon- èno izka`e za utvaro. V revnem okolju se ljudje pogosto pre- pušèajo pasivnemu brezdelju, vèasih z do- bièkarskim namenom, kot je na primer igra-  1* #   $        nje kart ali domin; tudi pretirano u`ivanje alkoholnih pijaè ni izkljuèeno. 3    Toda ali je mogoèe govoriti o reve`ih, in sicer z njihovega vidika, ne da bi prej spre- govorili o vzrokih revšèine? Oèitno je, da èim bolj je neka de`ela rev- na, tem bolj je njen vladajoèi sloj odsoten iz socialnega `ivljenja. Ostaja brezbri`en ob neèloveških razmerah prebivalstva, posebej do otrok na cesti, katerih število se nenehno poveèuje. Brez izobrazbe in brez minimu- ma za `ivljenje, brez moralne in duhovne pomoèi so ti otroci in mladostniki izgub- ljeni kot v d`ungli, kjer neusmiljeno vlada zakon moènejšega. Da, tukaj smo danes! Zakaj? 234+ % , %% %5 *6** * %,, V politiènem in diplomatskem svetu je vsekakor èutiti neozdravljiv strah pred tem, da bi povedali resnico, da bi razkrivali zlo in krivice. Dobrota in resnica nista prva skrb politikov, marveè se raje posveèajo ohranja- nju svojega polo`aja in privilegijev. Razkorak med izjavami politiènih veljakov in njihovimi dejanji je oèiten – kot tudi med predlogi eko- nomistov in onim, kar dejansko izvajajo. Administrativne ovire, brezbri`nost in pa- sivnost dr`av pri reševanju socialnih te`av – vse to potiska posameznike ali skupine na pot nasilja, da bi opozorili nase. Tako je danes na Haitiju. Konèno pa se drama le še stop- njuje. Koliko voditeljev je, ki noèejo priznati `alostnega stanja, v katerem `ivi ljudstvo! Dejstva so tu: pomanjkanje politiène volje, premalo preprièanja in odloèitev ter pomanj- kanje vztrajnosti pri uresnièevanju socialne politike. V vsakem obdobju in pri vsaki spre- membi re`ima se ponavljajo ista politika in ista sebièna dejanja. Sicer v drugaèni obliki, vendar v osnovi je isto. Vsak re`im zna opra- vièevati svojo politiko, celo ko nima nikakršne politike. Vsak re`im pretirava ter po dolgem in poèez uporablja izraze “dr`avni razlogi” ali “nacionalna suverenost”. Tu ali tam pride do dr`avnega udara in dr`ava mora vedno prièeti od zaèetka ob novih oblastnikih, ki imajo last- no ideologijo. V nekaterih de`elah se novi vo- ditelji pogosto po`vi`gajo na to, èemur bi rekli “kontinuiteta dr`ave” kot princip, na kate- rem temelji pravna dr`ava. Borbo za oblast pogosto spremljajo dr`avljanske ali etniène vojne. Vsi smo prièa holokavstom in geno- cidom po 2. svetovni vojni v Afriki, na Bal- kanu in v Aziji. Da! V tretjem tisoèletju smo še vedno tam ob tistem, kar se je dogajalo v Ruandi, na Kosovu, v Sierri Leone, Liberiji, Burundiju ali v Demokratièni republiki Kon- go, Sudanu, Ugandi itd.! So mar tudi de`ele zlasti na afriškem kon- tinentu dol`ne imeti lastno “stoletno vojno”, da bi dobile svoje mesto v sklopu narodov? Mar ne bi izkušnja neke de`ele ali kon- tinenta lahko bila v pouk drugim? Je mar neizbe`no, da mora vsaka spre- memba iti prek èloveških `rtev, preden se pri- de do izhoda in rešitve v pogovoru okrog iste mize? Za ideološkimi slogani, ki so brez pome- na, se v resnici skriva sebiènost manjšine, ki se èezmerno trudi zavarovati pridobljene pri- vilegije, povezane z oblastjo. Obenem pa se revšèina veèine nenehno poveèuje. Pred na- mi, v sedanjosti! Razmik med bogatimi in najbolj prikrajšanimi sloji se vse bolj širi! Kdo tega ne ve? Kdo ne vidi? Mar o tem nenehno ne poroèajo sredstva dru`benega obvešèanja? Pred to vnebovpijoèo bedo in revšèino ne moremo biti tiho, zlasti ne mi, duhovniki sv. Vincencija Pavelskega. Spodbujeni s števil- nimi svetniki, ki so dali `ivljenje za uboge, imamo pravico zastaviti vprašanje, zakaj dr`a- vni voditelji tako ravnajo. Zadostuje prepro- sto zdrava pamet, kakršno je imel sv. Vin-  #   cencij, da vidimo in reagiramo z namenom, da bi uravnovesili polo`aj, ki nas vleèe v krog bede, nasilja in sovraštva. Višek pa je v tem, da so bogate de`ele in mednarodne institucije podpirale dr`avne stranke, ki pa so pomoè, namenjeno za razvoj krajevnega prebivalstva, preusmerile za po- litièno propagando in zašèito re`ima. Poleg tega slonijo poroèila mednarodnih organizmov na številkah in odstotkih, ki so pogosto napihnjeni in prirejeni. Dr`avni vo- ditelji pretkano uporabljajo statistiène po- datke – vkljuèno s tabelami o primerjalni rasti – in zatrjujejo, da de`ela v redu deluje. Toda ali je zares mogoèe za temi abstraktnimi šte- vilkami videti èloveška bitja, ki trpijo? Je mo- goèe uzreti njihovo boleèino in trpljenje? Mar niso to prazne številke? Mar ni mogoèe oce- njevati stopnje uspešnosti politikov s pripo- moèki, ki so drugaèni od statistik? Vsi smo sokrivi pri sistemih, ki porajajo revšèino in negotovost, vkljuèno z modnim pojavom, znanim pod imenom globalizacija. 2 26.4 6 Današnja globalizacija je povezana z ob- dobjem raèunalnikov in interneta. Pristoj- nost pripada manjšini, ki zaseda višjo socialno raven. Zaradi tega se velik del prebivalcev na zemlji ne more najesti do sitega, nima do- stopa do izobrazbe in zdravstvene oskrbe, do stanovanja in pitne vode. Zato ni enakosti v dostopu do splošnih dobrin èloveštva, kar le še poveèuje razpoko med revno veèino in bogato manjšino. Bolj kot tr`na ekonomi- ja, motor globalizacije, je sistem, ki nima us- miljenja in soèutja do obrobnih, tako da po- stajajo dobesedno izkljuèeni glede splošnih dose`kov èloveštva. Nekateri mislijo, da so vsi enaki. Toda znanje in drugo èloveško bogastvo ni dobro razdeljeno. Prepad med bogatimi in revni- mi se poglablja. Pape` Janez Pavel II. je to nenehno ponavljal. Tudi kršèanska tradicija Petra Hulicius-Mack: Èe vprašaš vedno najdeš pomoè        in socialni nauk Cerkve sta vedno zagovar- jala splošno namembnost dobrin in bogastva. Ubogi so glede na stopnjo razvoja v svetu vedno v zaostanku. Kriteriji revšèine se spre- minjajo glede na èas in kraj. Ubogi pa so ved- no potisnjeni na rob. Nekateri jih slepijo in zamotijo z raznimi iluzijami, naj vztrajajo pri svojih pravicah in izpolnjujejo svoje obvez- nosti; obljubljajo jim sreèo, ki pa je v veèdi- menzionalnem svetu konèno nedosegljiva. Na našem afriškem kontinentu razsajajo malarija, tuberkuloza, aids. Dr`avljanske ali etniène vojne povzroèajo opustošenje, med- narodna skupnost pa se za to sploh ne zmeni. Nekatere velike sile posredujejo le, kadar so ogro`eni njihovi interesi (kot v Iraku). Globalizacija povzroèa tudi premešèanje podjetij v de`ele, kjer so delavci premalo pla- èani in brez socialne varnosti. V teh revnih de`elah so sicer nekatera podroèja, kjer mnogi mladi dobijo zaposlitev – toda v kakšnih te- `avnih pogojih in za kakšno ceno? 274 6", V kratkem èasu so revni po vsem svetu prešli v veèino in postajajo vedno bolj rev- ni na kulturni, moralni in duhovni ravni. So vpeti v sovraštvo in nasilje, kar jih vodi v raz- dru`evanje namesto v povezovanje. Nara- šèajoèa globalizacija sebiènosti zaslepljuje ne samo bogate in voditelje mnogih de`el, am- pak tudi revne. Mar ni globalizacija v tem smislu vzrok duhovne in moralne revšèine? In ko se pri- vilegira samo en naèin `ivljenja – mar to ne prispeva k rušenju tradicije, kulture in du- hovne moèi, kar je vse v teku stoletij uskla- jevalo `ivljenje milijonov ljudi razliènih na- rodov? Zdi se, da se sanje o poštenem in bratskem svetu razblinjajo. Kam gre èloveštvo? Ali ima- mo smer? Ali imamo cilj, da bi ga predlo`ili mladim rodovom? Mar nismo pred velikim zidom, ki ga ne moremo preskoèiti in pred katerim smo vsi paralizirani, zaèenši s sta- rejšimi? Èe ne bomo reagirali kot ljudje, kot Cer- kev in Misijonska dru`ba, bomo vsi obne- mogli pred tem ogromnim zidom, ki nima izhodnih vrat. Zid je sicer lep in privlaèen, toda v njem je neka logika, ki proizvaja revšèino, vojno in negotovost. Sicer povsod po svetu prevla- duje negotovost, vendar še bolj v prestolnicah in velikih mestih na severu in jugu, v t. i. raz- vitih de`elah in onih v razvoju. Dovolj je po- gledati, kaj se dogaja v New Yorku, Buenos Airesu, Al`iru, Johannesburgu itn. Skratka, poleg sebiène brezbri`nosti vo- diteljev nekaterih dr`av so tu še politiène od- loèitve, ekonomske izbire in tehnièni napre- dek, kar vse pripomore, da število revnih ne- nehno narašèa. Ekonomska logika v sedanjem svetu konèno rojeva uboge. Nekdaj se je kdo rodil kot reve`. Danes pa – v kontekstu globalizacije in pretirane liberalizacije ekonomije – èlovek postane reve` zaradi slabega upravljanja s splošnimi dobri- nami in zaradi pomanjkanja solidarnosti. Ker najveèji dobièek in zaslu`ek predstavljata lo- giko tr`ne ekonomije. Kot pri športnih tek- movanjih je prevladujoèa logika danes – boj za zmago. Kako naj v sodobnem svetu dose`emo ti- sto, po èemer tako hrepenimo? Za nekatere ekonomija in denar vodita svet. Za druge so to konkretna dejanja in du- hovna moè, ki spreminjajo svet; spet za druge so to ideje. Med temi tremi predstavami oz. vizijami je mo`na komplementarnost, urav- note`enost. Vse so potrebne za pravièen in celovit napredek, da bi vsi dr`avljani sveta u`ivali, kar je kot nujni minimum potreb- no za `ivljenje: dostop do zaposlitve, do virov energije, do pitne vode, mo`nost za oskrbo dru`inskih èlanov, dostop otrok do šolanja, dostojno stanovanje; pa tudi prosti èas, vre- den tega imena.  #   Toda ali zares hoèemo imeti dru`bo z manj socialne kriviènosti, da bo manj ubogih, odrinjenih in izkljuèenih? Pogosto hoèejo omiliti dramatiènost bede in revšèine. Toda mar takšna dr`a prispeva k slu`enju praviènosti? Ali zares `elimo mir na našem svetu? 4 &     #   * # 8   Boj za uboge ne poteka v pisarnah. Nujno je biti sredi med njimi ter tam realno in kon- kretno delovati – kakor v èasu sv. Vincencija, ki je (v Franciji) uresnièeval pogumne po- bude za pomoè de`eli, ki so jo pustošile voj- ne. In to brez uradnega pooblastila za huma- nitarno delovanje! Pogumno, z realizmom in dobrodelnostjo se je naš ustanovitelj sv. Vincencij lotil so- cialnih problemov, ki so se na prvi pogled zdeli nerešljivi. Toda njegova ljubezen in go- reènost za uboge sta premikali gore! Podobno izkušnjo smo do`iveli z delova- njem humanitarnega zdru`enja Akamasoa, ki smo jo po navdihu Bo`je previdnosti us- tanovili pred petnajstimi leti. Z delovanjem nadaljuje v korist obrobnim in izkljuèenim na Velikem otoku, skladno z razpolo`ljivi- mi sredstvi. Ime, ki smo ga dali našemu zdru`enju, po- sreèeno odra`a našo humanitarno dejavnost v korist ubogim, saj malgaška beseda Aka- masoa pomeni “dobri prijatelji”. 2365*. % ,6 Akamasoa je zgodba pešèice mladih mal- gaških laikov, ki so v veri in preprièanju menili, da revšèina ni nekaj usojenega, temveè je ̀ alostna resniènost, ki ima svoje vzroke, vendar jo je mo- goèe premagati prav zato, ker ni usoda. Zato smo vedno globoko preprièani, da se odrinjeni lahko dvignejo in spet pridobijo svoje dostojanstvo. Z vero in navdušenjem srca pa tudi s trd- nostjo in nujno disciplino je skupinica pro- stovoljcev stkala spoštljive in prijateljske od- nose s temi ljudmi, ki so bili prepušèeni svoji usodi in zapušèeni po ulicah madagaskarske prestolnice ali pa potisnjeni na smetišèe zunaj glavnega mesta, na osamljen griè, ki je po- stal pravi kraj obupa. Zatem smo se z neomajno voljo in s pre- cejšnjim pogumom morali zazreti globoko vase, kjer se javlja moè Bo`jega Duha. Na- redili smo nekaj korakov. V zaèetku ni nihèe verjel v naše delo. Nenehno smo morali premagovati ovire. Pre`ivljali smo te`ke trenutke, toda danes smo vsi tukaj. Seveda se zavedamo, da je vse, kar smo dosegli, krhko zaradi ekonomskega stanja dr`ave, ki poèasi napreduje, kljub dobri volji nove vlade, ki je v krizi leta 2002 prišla na oblast. Vendar zaupamo, da nas niè ne bo zau- stavilo v nadaljnjem prizadevanju, da napre- dek, ki je `e dose`en, okrepimo in utrdimo v blagor tisoèev otrok in dru`in, ki so še pred nekaj leti bili brez strehe. Kljub te`avam smo z vsakdanjim priza- devanjem in vztrajnostjo dosegli, da `e vidi- mo prve sadove ... Navdušeni smo nad de- lom mladih malgaških laikov, poštenih in predanih. Poudarjamo, da AKAMASOA go- vori predvsem o pogumu ubogih, ki se hoèejo rešiti revšèine in prekiniti zaèaran krog bede. Sploh ne gre za kakšno prikazovanje najbed- nejših plasti èloveške dru`be. Ob našem veselju pa ne moremo pozabiti na tisoèe otrok in dru`in, ki se še potikajo po ulicah in tr`nicah nekaterih velikih mest na Madagaskarju in `ivijo v neèloveških raz- merah, brez vsakega dostojanstva in `al brez prihodnosti, ob skoraj popolni brezbri`nosti obèinskih oblasti. Kljub preteèim nevarnostim in razoèara- njem, ki pre`ijo na nas, nadaljujemo z vzbu-        janjem vesti pri odgovornih in pri ubogih, da bi doumeli, da je revšèino mogoèe izkoreniniti in da ju to tudi treba storiti. To bomo ime- li vedno pred oèmi kot vodilo pri svojem de- lovanju. Svoje delo podpiramo z vero in mo- litvijo, ki je najuèinkovitejše sredstvo za pre- prièevanje tistih, ki ne verjamejo v moè in spo- sobnost ubogih, da dose`ejo dostojanstvo. Do- sedanje delo Akamasoe in njeni èlani predstav- ljajo za to neizpodbiten dokaz. Iskreno lahko reèemo, da te`ave, la`i in prevare, ki smo jih bili dele`ni v petnajstih letih humanitarnega dela, niso niè v primeri z veseljem, ki ga 270 vzgojiteljev obèuti nad pridobljenim dostojanstvom tisoèev otrok, izkljuèenih dru`in in brezdomcev. “Bog naj bo hvaljen za ta èude`!” 2 8*% 665  +4 ).46 To, kar je Akamasoa mogla uresnièiti v korist ubogih, se ne bi zgodilo brez moèi mo- litve in brez pristanka samih ubogih na de- javno sodelovanje. Za Akamasoo boj proti revšèini sloni na spodbujanju in podpiranju ubogih, da se sami zavzamejo za dosego svo- jega èloveškega dostojanstva. Vse, kar smo zasnovali za uboge, je bilo dejansko uresnièeno z njimi, brez kakih oblik asistence, ki pravzaprav paralizirajo inicia- tive tako enih kot drugih. Najboljša pomoè ubogim je namreè v podpiranju, da posto- poma sami prevzamejo svojo usodo. To ni mogoèe brez velike mere vztrajnosti v vseh preizkušnjah, vendar je to najboljša pot, po kateri sicer poèasi, a gotovo pridobivajo okr- njeno èloveško dostojanstvo. Tak postopek s konkretnimi in otipljivimi dejanji je pomagal do priznanja, ki ga huma- nitarno zdru`enje Akamasoa danes u`iva. Na- ša dejanja, èeprav diskretna, niso ušla pozor- nosti razliènih medijev. Delali smo v zares te`kem okolju – mo- glo bi se reèi: v peklu – se pravi v kraju, od vseh pozabljenem, kjer se na obzorju ni vi- delo nièesar razen borbe za pre`ivetje za vsako ceno. Tu je zares vladalo nasilje, prostitucija, epidemija, lakota in la`. Edino pomembno je bilo: pre`iveti današnji dan. In v takem okolju so nas ob konkretnih rezultatih naših humanitarnih akcij obdajali mediji, raziskovalci in strokovnjaki za tradi- cije, ki so nas analizirali in prouèevali. Kar smo mi delali, jih je zanimalo le z nji- hovega vidika in nikakor ne z vidika ubogih. Mi pa smo se trudili za reševanje èloveških `ivljenj ter da bi tisoèem ubogih vrnili nji- hovo dostojanstvo. Skoraj vsi novinarji in raziskovalci so bili pri svojem delu med snemanjem in anketami globoko prevzeti. Strahotna beda tisoèev otrok, pogum tolikih samskih `ena, ki z nei- zrekljivim `rtvovanjem `ivijo s svojimi otroki v tako grozljivih okolišèinah – vse to jih ni moglo pustiti neobèutljive. Pred tako dra- mo niso mogli ostati ravnodušni. In konèno smo v tem okolju pridobili mnogo prijate- ljev. Razumeli so globoko èloveški pomen so- lidarnosti, ki smo jo `iveli. Potem ko sem kot misijonar-lazarist pre- `ivel petnajst let na jugovzhodnem podroèju Madagaskarja, sem bil v septembru 1988 pre- mešèen v malgaško prestolnico za odgovor- nega v sholastikatu mladih lazaristov, kan- didatov za duhovništvo. Ta slu`ba ni ime- la nobenega opravka z neposrednim slu`en- jem zapostavljenim brezdomcem. Vendar nisem mogel ostati ravnodušen ob šokantnem stanju, ki sem mu bil osebno prièa v Antananarivu in neposredni bli`ini mesta. Dru`ine popolnoma brez strehe so prebile noè pod zvezdami, pod oboki Ave- nije neodvisnosti, v samem središèu mesta ali v predorih. Ljudje v barakah iz kartona ali plastike, blaga ali jute, vzdol` `elezniške proge, zadaj za luksuznimi administrativnimi zgradbami, kjer so domovala razlièna vladna ministrstva. Tudi nisem mogel ostati brez-  #   bri`en do stotin dru`in, ki so jih mestne ob- lasti, 25 let po neodvisnosti Madagaskarja leta 1985 izrinile na obrobje mesta, v neposredno bli`ino smetišèa prestolnice, kakih deset ki- lometrov vzhodno od Antananariva, ob av- tocesti št. 2, ki vodi proti velikemu prista- nišèu Tamatave. Skratka, odrinjeni in brezdomci so bili vse- povsod okrog prestolnice. In v veèini primerov so med brskanjem po kantah za smeti v mestu ali pa v znanem odlagališèu odpadkov Andra- lanitra našli kaj takega, kar so lahko takoj dali v usta, da so pre`iveli. Brskanje po odpadkih jim je tudi omogoèilo, da so kaj zaslu`ili in si kupili nekaj hrane. Zbirali so predmete, ki se jih je dalo prodati kakemu posamezniku ali pa tovarnam za recikla`o. Sicer pa se je mnogo mladih v polnem razcvetu takoj ujelo v past raznovrstnega prestopništva, da so mogli pre`iveti. Dekleta, nekatere samske `enske in matere samohranilke so se podale v prostitu- cijo. Da ne govorimo o preprodaji drog in al- kohola; posledice še vedno te`ijo nekaj naših nekdanjih odrinjenih. Zbirni centri, kjer so mestne oblasti sti- snile obrobne, so se v resnici spreminjali v prave kraje obupa, zlasti tam, kjer imamo tre- nutno naš glavni sprejemni center, na viso- kem grièu Ambohimahitsy. Prviè sem se tja povzpel 14. maja 1989. Dobro se spominjam, da sem se pri prvih sreèanjih s številnimi rev- nimi dru`inami, ki jih je dru`ba zavrgla, mo- ral plaziti po tleh, da sem lahko vstopil. Pogo- varjali smo se v zasilnih hišicah, ki so bile ko- maj kak meter visoke in narejene iz karto- na, plastike ali jute. Z bo`jo moèjo in v medsebojnem zaupanju smo skupaj prièeli boj zoper strahotno ̀ alostno revšèino. Povabil sem mlade malgaške laike, ki so se pripravljeno odzvali. In danes se ni veè treba plaziti po tleh, ampak lahko z dvig- njeno glavo vstopiš v hišo tistih, ki so bili nek- daj izobèeni in brez strehe, zdaj pa imajo dru`insko bivališèe, dostojno èloveka. Petra Hulicius-Mack: Obojestransko se lahko obogatimo        Da! Z vztrajnim bojem proti revšèini, ki ga vodi zdru`enje Akamasoa ob dejavnem so- delovanju samih ubogih, je tisoèem dru`inam omogoèeno, da so pridobile svoje èloveško dostojanstvo. Skupnost Akamasoa šteje danes 17.000 oseb, med katerimi je 8.000 otrok. @ivijo na štirih razliènih krajih; en kraj je 70 km severozahodno od glavnega mesta, kjer danes veè kot 300 nekdanjih brezdomcev u`i- va poln in spoštljiv status poljedelcev; obde- lujejo zemljo in se pre`ivljajo na de`eli. Ustvarjena so bila tudi druga delovna me- sta za rehabilitacijo tistih, ki so se odloèiti ostati tam, kjer smo jih spoznali. Z vsakim smo se dogovorili za delo pri naslednjih vr- stah zaposlitve: vezenje, šivanje, izdelava ob- laèil; pletenje, prodaja tradicionalnih vod- nih plovil, proizvodnja in prodaja kompo- sta namesto odlaganja smeti; poslovna karie- ra, prodaja in prevoz kamnitih blokov in zdrobljenega kamenja iz kamnoloma itd.; delo na konstrukcijah in pri gradnjah, tesars- tvo, mehanièna delavnica za avtomobile in elektromotorje; èevljarstvo in tapetarstvo; vsa- kodnevno pripravljanje v šolskih menzah; izo- bra`evanje in pouk (pomoèniki uèiteljic in uèiteljev), vzdr`evanje stanovanjskega okolja in javnih mest v krajih Akamasoe; ostala dela javnega znaèaja (oskrbovanje, sprejemanje go- stov, kuha za turiste itd.). Skupaj smo lah- ko ustvarili kakih 4000 delovnih mest. Na podroèju izobra`evanja so bile posto- poma postavljene šolske zgradbe, v teku pet- najstletne humanitarne dejavnosti našega zdru`enja. V razliènih krajih imamo danes: tri otroške jasli, šest otroških vrtcev, štiri os- novne šole, tri kolegije in en licej – vse bli- zu odlagališèa odpadkov v Andralanitri. Šol- ska populacija je narasla na veè kot 7000 otrok in mladih, za katere skrbi 170 vzgoji- teljev/uèiteljev. Zdru`enje ima trenutno 1.544 zidanih hiš in 426 hiš iz lesa in gline. V zidanih hišah bivajo v glavnem posamezne dru`ine. Za novo sprejete dru`ine in samske osebe, ki potrebujejo posebno nego, imamo skupin- ske spalnice, ki so dostojno skupno zavetišèe. V kolikor nas bodo dobrotniki podpi- rali v naslednjih dveh letih, bomo lahko zgradili nove trdne hiše namesto tistih iz lesa in gline. S tem projektom bo dru`inam v zaèasnih bivališèih omogoèeno spodobno trajno domovanje, v kolikor imajo trdno vo- ljo, da resno uredijo svoje `ivljenje. Tako se bomo izognili širjenju getov in novemu nasilju v naših mestih. Pomembno je poudariti, da je naša poli- tika za gradnjo stanovanj v razliènih krajih ved- no v skladu z dobro pripravljenim urbanisti- ènim naèrtom: ustvarjanje naselij, umestitev športne infrastrukture; ureditev tlakovanih cest s ploèniki in odvodnimi kanali; parki in ze- lene površine. Skratka, usmerili smo se k us- tvarjanju novih krajev, kar vkljuèuje disciplin- ske predpise, ki so jih sestavili sami prebivalci, da si zagotovijo varnost. Na podroèju zdravstva smo za naša štiri mesta zgradili pet dispanzerjev, dve porod- nišnici in zobozdravniško ambulanto v Ma- nantenasoi, glavnem kraju naših dejavnosti. Tisoèi revnih, za katere skrbimo, so bili veèinoma v zelo krhkem zdravstvenem sta- nju. Bilo je nemogoèe, da bi jih pošiljali v bolnišnico v glavno mesto. S skromnimi sred- stvi, s katerimi razpolaga naše zdru`enje, ne bi zmogli kriti visokih stroškov hospitaliza- cije. Naši bolniki potrebujejo posebno èus- tveno pozornost. Veèletno sodelovanje z zdra- vniki brez meja nam je bilo zares v veliko po- moè. Slabo zaposleni malgaški zdravniki so bili – zlasti od leta 1994 – anga`irani. Trenut- no je naše zdravstveno osebje takšno: osem splošnih zdravnikov, zobozdravnik, tri ba- bice, laboratorijski tehnik in okoli dvajset po- moènikov za nego. Danes so ti dispanzerji ne le zdravstveni centri za okolico, ampak so tudi vzgojni cen- tri za stalno izobra`evanje glede prevencije,  #   higiene in naèrtovanja dru`ine. Pa tudi glede prehrane. Pomanjkanje hrane in bolezni ima- jo namreè pri revnih vedno dramatiène po- sledice ne samo na razvoj otrok pred poro- dom, ampak tudi na telesni in psiho-intelek- tualni razvoj rojenih. Z vsem, kar smo v korist ubogih dosegli na podroèju zaposlitve, izobra`evanja, sta- novanja in zdravstva, je na tisoèe odrinjenih odraslih, mladih in otrok prišlo do svojega èloveškega dostojanstva, ob novih vzgibih so- lidarnosti in prevzemanju vedno veèje odgo- vornosti. V tem petnajstletnem delu za uboge in z njimi sem globlje spoznal svoje poslanstvo kot duhovnik sv. Vincencija Pavelskega. Ob ponovnem prebiranju njegovega `ivljenjepisa bolje razumem njegovo zavzetost za uboge in ljubezen do njih, pa tudi “malo metodo” in pet kreposti, ki jih zahteva od duhovni- kov Misijonske dru`be. Tudi Jezusove prispodobe v evangeliju so dobile zahtevnejši pomen in te`o v mojem `ivljenju duhovnika in misijonarja. Leta 1994 sta vizitator in njegov svet v tem delovanju prepoznala karizmo sv. Vincencija, ki se posveèa zapušèenim ubogim. Dala sta nam svoj blagoslov ter duhovno in bratsko podporo. Provinca nam je poslala sobrata za pastoralno delo v Akamasoi. Prav tako so se hèere kršèanske ljubezni z veliko predanostjo odzvale na to delo re- habilitacije najbolj ubogih. Gotovo nas ubogi vodijo bli`e k Bogu in so najkrajša pot, da pridemo k njemu. Jasno sem spoznal: ko ubogi èutijo, da jih poslušamo, sprejemamo in ljubimo, ka`ejo kljub trdoti `ivljenja veliko veselje, da `ivijo. Vendar delo socialne rehabilitacije odri- njenih ne bi bilo mogoèe brez ustreznega pa- storalnega delovanja v tem kraju revšèine. Kardinal Armand Razafindratandra, nad- škof v Antananarivu, nam je v skladu s cerk- venim pravom dodelil osebno `upnijo, da bi skrbeli za vse duhovne potrebe ljudi na ce- sti in smetišèih. Zakramentalna pastorala de- luje od leta 1994. Nadvse pomemben dogo- dek tedna je nedeljska maša, ko se zbere štiri do šest tisoè ljudi, veèinoma otrok in mla- dih. To mašo pogosto obišèejo turisti, ki pri- dejo na Madagaskar. Pogled na nekoè odrinjene ljudi, ki v bo- goslu`ju goreèe sodelujejo s petjem in ple- som, spro`i spreobrnjenje celo pri turistih. Nekdanji odrinjeni postanejo apostoli Bo`je ljubezni! Zares, Bog zna spremeniti najveèjo bedo in trpljenje v veselje in upanje! Kaj bi še – za sklep – lahko predlagali, da se na našem planetu zmanjša revšèina, kot je zaèel naš ustanovitelj sv. Vincencij? 6  #   1. Poni`no, toda odloèno moramo ustvar- jati in gojiti v vsaki de`eli in na svetovni ravni pristen duh solidarnosti. Nujno moramo te- `iti k ustvarjanju take èloveške dru`be, kjer bosta pravièno socialno varstvo in minimum socialnega jamstva za vse. Mar ne bi mogel Sever – gledano z vidi- ka svetovne solidarnosti – mogel dati v ko- rist vsega èloveštva pomembnih socialnih do- se`kov, s katerimi razpolaga? Toda ali bi bili tisti, ki u`ivajo ugodnosti, zares pripravljeni, da jih delijo v korist vseh? 2. Nekaj je gotovo: èloveška sebiènost je realnost. Mar se to ne vidi med drugim pri plaèi, ki jo dobijo strokovnjaki s Severa, ko pridejo delat – po njihovem – med uboge v de`ele Juga? Pri enem naših projektov smo npr. delali z neko evropsko organizacijo, ki nam je poslala strokovnjaka za delo v zelo rev- nem okolju; ni poznal ne jezika ne kulture, ne obièajev ne tradicije. Kadarkoli je hotel kaj povedati domaèinom, katerim je bil pro- jekt namenjen, je moral na pomoè poklicati prevajalca. Meseèno plaèo je prejemal po po- godbi z evropsko ustanovo; bil pa je 85-krat bolje plaèan kot naš malgaški uslu`benec, od-        govoren za omenjeni projekt. Kakšna potrata denarja! In vse v imenu èloveškega razvoja in solidarnosti z ubogimi! Ali sta zmanjševanje revšèine in razvoj rev- nih zares cilj teh projektov in poroèil, ki jih skrbno pripravljajo strokovnjaki, ki delajo v de`elah Juga? Mar niso ubogi zgolj odsko- èna deska za promocijo strokovnjakov iz de`el Severa? In ali ne bi zmanjšanje razlike med plaèo evropskega strokovnjaka in lokalno od- govorne osebe bila `e konkretna oblika so- lidarnosti med Severom in Jugom? 3. Dr`ave, ki se imenujejo razvite, niso brez problemov. Kljub višjemu `ivljenjskemu stan- dardu se bogati sooèajo z duhovno brezbri`nost- jo in s pomanjkanjem smisla ̀ ivljenja pri svojih otrocih. Zgodi se, da nekateri dobijo navdih ob pogumu revnih in pomagajo lastnim otro- kom v sooèenju s potrošniško dru`bo. Ko je prva dama Francije prišla na Madagaskar, je v enem naših mest lahko videla, kako se naši ljudje vsak dan borijo proti revšèini. Posnela je nekaj fotografij naših ljudi pri trdem delu v kamnolomu in izjavila, da ji bodo te slike lah- ko pomagale pri njenih otrocih, da bodo bolj odgovorno in spoštljivo ravnali z materialni- mi dobrinami, ki jih u`ivajo. Ali niso tudi materialno revni na neki na- èin bogati? Z drugimi besedami, pretirana tekmovalnost in takojšnja pridobitev pre- mo`enja ni vedno kriterij ali vrednota za ubo- ge. V bogatih de`elah in pri poslovne`ih èas pomeni denar. Pri ubogih ni tako. Tudi te- `ave s èasom in takojšnjo uèinkovitostjo zanje Petra Hulicius-Mack: Pridi, tudi ti si povabljen  #   ne predstavljajo pomembnih kriterijev. Zlasti ker jih telesna krhkost – zaradi pomanjklji- ve prehrane – pogosto sili, da delajo poèasi. Dobro preskrbljeni se od revnih lahko še ve- liko nauèijo. 4. Pristna èloveška solidarnost je lahko uèinkovita le ob poslušanju in medsebojnem spoštovanju, prek vseh kompleksov veè- ali manjvrednosti. Materialno udobje – èeprav potrebno – ne rešuje vseh èloveških proble- mov. Paè pa pravo sreèo ljudem lahko omo- goèi solidarnost, vzajemno spoštovanje in du- hovno bogastvo. 5. Otroci v bogatih dr`avah, ki `ivijo v obilju, niso varni pred izgubo vrednot, pred drogo, prestopništvom in kriminalom, ker niso primerno vzgojeni v duhu delitve in so- lidarnosti. 6. Dobro bi bilo, ko bi bili delavci na Se- veru in Jugu bolj solidarni. Delavec na Jugu zaslu`i v enem tednu toliko, kolikor delavec na Severu v eni uri ali dveh. S solidarnost- jo bi se krièeèa neenakost lahko vsaj zmanj- šala, èe `e ne izginila. 7. Za boj proti revšèini ni pripravljene- ga recepta. Dobro izdelane teorije se veliko- krat izka`ejo za neprimerne v konkretnih si- tuacijah. Ta boj namreè poteka zlasti v an- ga`iranem `ivljenju med ubogimi in ob njih. Ob konkretnem delovanju, ki ga narekuje tovrstna solidarnost, velja nenehno preverjati pristop do obstojeèih oblik revšèine, da bodo odloèitve in dejanja bolj realistièna in pri- merna, mimo vseh formalnosti. V slu`bi rev- nih je vèasih potrebno imeti pogum, da se v korist neprivilegiranih sprejme drzne in le- gitimne odloèitve, èeprav ne vedno legalne. Zdrava pamet po evangeliju in dober èut, ka- kršnega je imel sv. Vincencij, morata ime- ti prednost. In tako smo v glavnem ravnali pri podvigu našega zdru`enja Akamasoa. V boju proti revšèini so potrebni anga`ira- ni in vztrajni sodelavci v slu`bi praviènosti, dostojanstva in ljubezni. Ko na stotine mi- lijonov ljudi `ivi v najveèji revšèini, so s tem zagotovo kršene èlovekove pravice. Boj proti revšèini vkljuèuje tudi boj proti korupciji v vseh oblikah. Da bi se stotinam dru`in omogoèila neka avtonomija, je nujno, da imajo dostop do zemljiške lastnine. Po- trebna je tudi lokalna udele`ba pri vsakem razvojnem projektu, ki podpira veèjo avto- nomijo. (...) V tem kontekstu bi morali nenehno kre- piti pomoè za odpravljanje negativnih posle- dic, ki jih je povzroèila tr`na ekonomija, ter lajšati stiske, ki jih povzroèata slabo upravljanje in denarna logika, kar nas vodi v vojno ... 8. Prava globalizacija v tretjem tisoèletju je globalizacija ljubezni in solidarnosti. Bo- gate dr`ave naj bi izbrisale dolgove revnih de`el in to investirale v razvoj najbolj neprivilegi- ranih socialnih slojev v revnih de`elah. Vendar mora biti vse pod strogim nadzorom finanènih podpornikov (zakupodajalcev), da bi se izog- nili novim zlorabam tistih, ki so na oblasti. 9. Konèno morajo pri vzpostavljanju pra- viènejšega in bolj bratskega sveta mediji imeti pomembno vlogo. S svojo moèjo lahko spod- bujajo in gojijo pri ljudeh vseh slojev ne le velikodušnost, ampak tudi duha solidarnosti in številne poti, ki odstranjujejo brezbri`nost in sebiènost, ki vladata. Ob koncu tega èlanka bi rad spodbudil vse sobrate, ki so se anga`irali v slu`bi ubo- gim. Veliko nalogo imamo, da slu`imo ubo- gim s posnemanjem našega Gospoda in na- šega ustanovitelja sv. Vincencija, ki sta nam dala zgled za posnemanje. Naj bi kot èlani Misijonske dru`be sprejeli ta izziv!  )69%*-)*3",* * Razmišljanje je bilo objavljeno v mednarodni reviji Misijonske dru`be - lazaristov VINCENTIANA: Doctrine Sociale, 2008, št. 5, str. 372-387.