GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 21. maja 195? LETO IV., ŠTEV. 39 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ODLOK O PRORAČUNU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ZA LETO 1957 15. . Na podlagi 1. točke 9. člena in 4. točke 27. člena Statuta okraja Ljubljana, ter 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni **8t FLRJ 5t. 13-126/56) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana na sejali okrajnega zbora in na sejali zbora proizvajalcev dne 29. marca in '*• niaja 1957 sprejel ODLOK o proračunu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto 1937 Proračun okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za leto 1957 s po-8®bnimi prilogami obsega: 1. člen 1. Okrajni proračun z dohodki v znesku........................... 2,598.451.000 din z izdatki v znesku......................... 2.598.454.000 „ 11. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku........................... 977,854.000 din z izdatki v znesku .......................... 1,327.251.000 „ in s presežkom izdatkov v znesku .... 349,397.000 „ Ul. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku........................... 696,916.000 din z izdatki v znesku........................... 717.805.000 „ s presežkom dohodkov v znesku................ 33,611.000 „ in s presežkom izdatkov v znesku .... 54,500.000 „ 2. člen posamezne sklade je mogoča pri- ?efn znesku 349,397.000 din se kri- d lejo z dotacijami iz okrajnega Presežek dohodkov nad izdatki, Poračuna. ki ga dosežejo finančno samostojni 3. čl(;n zdravstveni zavodi, se porazdeli v p„- ti. i , u smislu odloka o finansiranju in po- f9či, JnTJMJ,y V Predr?ču,nlh pro: Slovenju zdravstvenih zavodov (Ur. $*500 nml' a v ?. znesku dma rje v p’LRJ st ,4-85/53) in odredbe o " i ,,.,'.6.1,°. L. j......,..... odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s , ,, samostojnim finansiranjem (Uradni „ C list LRS št. 16-74/56). q. ^vet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da finančno sa- 5_ 5,en . '‘stojnim zavodom, ki so po svo- naključnem računu za leto 1957 Predračune okrajnih organov m d .i?*1* presežek dohodkov nad iz- zavodov, ki bodo v letu 1957 na dovoli, da vplačajo v svoje »ovc ustanovljeni, potrjuje svet za / ade del doseženega presežka ter družbeni plan in finance OLO l.jub-p . Pre*v.ka, ki so ga dosegli po Ijnna. 6|jIZll(levanju delovnega kolektiva ' 6. člen v<»9LmP.eSnVrKrizidraniy Nastavitve pri okrajnih organih 0d. o?oVVOJ;h nai°f tCr (,a./l(,l°vČ! in zavodih, za katere v njihovih 86 vt b,s ‘Z teff" d,‘la preSM'^ v predračunih niso predvideni krediti. *klud V PTmeZn? vS d”‘ X se morajo izvršiti le po prejšnji *na (Iv™ t!a*’ru(l° sc steka najve pritrditvi svi-ta za družbeni plan in ei ‘‘ vendar pa ne več kot 50% ti- - <)0*a dcla presežkov, za katerega 7. člen Hu': vet za družlieni plan in fi- Krediti, ki so v predračunih ski^l^-O, da se steku v posamezne okrajnih organov in zavodov pred-•p®1 videni za honorarje in posebne do- dr,,-',1 dovoljenje lahko izda svet za datke, se smejo vinnirati le s prejš-po Zllcn* plan in finance OLO šele nijm pristankom sveta za družbeni l,f*nčn edu zaključnega računa fi- p[an in finance OLO Ljubljana, leto samostojnega zavoda za kl&Per odločbo o odobritvi za- " Umnega računa in o porazdelitvi Okrajni organi in zavodi smejo cbitncga presežka dohodkov na porabiti Ic do 90*/« sredstev, ki so določeni za honorarje v njihovih predračunih na partiji osebnih izdatkov. Za izplačila, ki presegajo omejitev po prednjem odstavku, je potreben pristanek sveta za družbeni plan in finance OLO Ljubljana. 9. člen Iz kreditov, ki so v predračunih okrajnih organov in zavodov določeni za prispevek za socialno zavarovanje, sc ne smejo brez soglasja sveta za družbeni plan in finance OLO s prenosom (virmanom) povečati krediti, ki so dovoljeni za osebne "izdatke. 10. člen Sredstva, ki jih zavodi za socialno zavarovanje vračajo po 24.. 26. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev posameznim okrajnim državnim organom in zavodom v korist sredstev, predvidenih za kritje osebnih izdatkov, je možno uporabiti le s poprejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finanec OLO Ljubljana. It. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju okrajnemu ljudskem« •'dboru. 12. člen Za delno kritje negospodarskih investicij bo najel okrajni ljudski odbor potrebno posojilo iz investicijskega sklada. 13. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih posameznih proračunskih skladov, sme razpolagati upravni organ sklada samo po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance OLO Ljubljana. 14. člen Dotacije občinam se obračunavajo četrtletno za nazaj upoštevaje občinsko izterjavo dohodkov od prebivalstva v tistem četrtletju, za katero se dotacija obračunava. Minimalni odstotek izterjave dohodkov od prebivalstva je določen z 80°/e, maksimalni pa z 90%. Pri maksimalnem odstotku izterjave znaša dotacija 100%, za vsak nižji odstotek izterjave pa se dotacija zmanjša za 2%, tako da znaša pri izterjavi 80% dotacija 70% od planirane. Za nemoteno izvrševanje občinskih predračunskih izdatkov pa sq bodo dajale akontacije v višini 80% od planirane dvanajstine s tem, da se dotacija v smislu 1. odst. tega člena poračuna v nasledn jem kvartalu. 15. člen Ta odlok velja od dneva objave« v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana, uporablja pa se od dne 1. januarja 1957. St. 04/4-3446/8-57. Ljubljana, 14. maja 1957. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki 1. del — Dohodki iz gospodarstva................ 961.461.000 din 2. del — Dohodki od prebivalstva...............1,020.441.000 „ 3. del — Dohodki državnih organov in zavodov 43,800.000 „ 4. del — Ostali dohodki ........................ 19,600.000 „ 3. del — Sredstva iz posojil.................... 201.654.000 „ 8. del — 20% prispevek iz investicijskega in gozdnega sklada.......................... 176,998.000 „ 9. del — Vračilo na račun izpada prorač. pri- spevka iz dobička gospodarskih organizacij iz leta 1956 .................... 174,500.000 „ Skupaj dohodki 2,598.454.000 din Izdatki del — Prosveta in ljudska kultura . . . del — Socialno skrbstvo................. del — Zdravstvena zaščita............... del — Državna uprava in sodstvo . . . del — Komunalna dejavnost............... 7. del — Negospodarske investicije .... 8. del — Dotacije........................ 9. del — Obveznosti iz posojil in garancij . 10. del — Obveznosti iz proračuna in proračun ska rezerva .... ............... 1. 2. 3. 5. 6. 551.852.000 din 63.263.000 „ 87.327.000 „ 471.901.000 „ 61.870.000 „ 434.270.000 „ 592.346.000 240.625.000 „ 95,000.000 „ Skupaj izdatki 2,598.454.000 din Poročilo o delu Sveta za telesno kulturo za leto 1956 Svet za telesno kulturo je bil izvoljen na 8. skupni seji obeli zborov OLO dne 22. maja 1956 in dopolnjen na skupni seji obeh zborov OLO dr>e. 6. novembra 1956 na izrecno željo »Partizana«. Ima 13 članov. Sestavljen je iz znanih iu aktivnih Športnih in te-lesnovzgojnih delavcev, ki dobro poznajo dejavnost obeh organizacij — športu in telesnovzgojne organizacije »Partizan«. V prvem razvojnem obdobju Sveta se je nujno pojavilo vprašanje bistva njegovega dela. Vse te-lesnovzgojno življenje je namreč organizacijsko povezano v dveh zvezah: Okrajna zveza »Partizan« in Okrajna zveza Športov. Obe zve- zi sta organizacijski in družbeni ruštev, klubov itd. Poleg teh organ društev zvez pa je v okviru SZDL organizirana koordinacijska komisija z nalogo, da vsklajuje programe obeh zvez, doseže enotna gledanja na najaktualnejše probleme v celoti in spodbuja organizacije za kar najbolj množično aktivizacijo ljudi v telesni vzgoji in športu. Važna njena naloga je tudi, da doseže smotrno izkoriščanje sredstev in objektov telesne vzgoje. Prav zaradi teh že obstoječih organizacijskih oblik je Svetu potrebno točne jše določiti njegovo IVnkdjo in naloge. Priznati moramo, da Svet v teh načelnih vprašanjih še vedno išče svojo ostro začrtano pot, ki naj daje osnovno smer njegovega dela. V svojem začetnem konceptu si je Svet postavil nalogo, da usmeri delo v pregled stanju telesne vzgoje na svojem terenu. Pri tej nalogi se je uprl na obe Zvezi in na občinske svete za telesno kulturo. Obe Zvezi sta mu že po svojih članih, ki ju zastopajo v Svetu, lahko pokazali bistvo problema, vsaka na svojem področju. Manj sc je bilo mogoče do sedaj opreti na pomoč občinskih svetov za telesno Kulturo, ki so se komaj formirali. Ko je bil organiziran skupen posvet z občinskimi sveti, se je svet sestal le z 12 od skupno 23 občinskih svetov za telesno kulturo, ki naj bi bili v našem okraju. Odprto pa je še ostalo vprašanje organizacije teh svetov in vprašanje njihovega dela. Tako je pred Svetom evidentna naloga, utrditi svete in komisije pri občinskih ljudskih odborih, ki naj postanejo mohilizator vseh tistih upravnih organov, ki so po pristojnosti dolžni skrbeti za materialni razvoj telesne vzgoje. Svet za telesno vzgojo je težišče svojega dela razumljivo moral posvetiti zlasti vprašanjem materialnega značaja, ki so danes še v .celoti odprta za vsa društva. Do sedaj so bila posamezna društva subvencionirana, in sicer iz sklada za delo društev pri Socialistični zvezi, deloma iz lastnih ustvarjenih dohodkov; pretežni del subvencij pa je dotekal iz raznih podpor, največ gospodarskih organizacij. Tega dela sredstev, ki pa predstavljajo bistveno pomoč telesni vzgoji, seveda ni bilo mogoče načrtno razdeljevati, ker so bila razdeljena neposredno društvom, jasno je, da ima pri tem bistveni vpliv slik .nekega društva z določeno gospodarsko organizacijo, priljubljenost društva, osebna iniciativa in podobno. Zaradi tega so nekatera društva dobivala potrebna sredstva za svoje delo. druga pa so ostala odvisna le od drugih razmeroma skromnih subvencij ali od iskanja lastnih dohodkov (veselice, plesne vaje itd.). Drug problem so telovadni in športni objekti. V pretežni meri še vedno velja pri nas takšna ureditev, da so objekti dodeljeni določenim društvom, da jih upravljajo in njihovo uporabljanje določajo v svoji pristojnosti. Iz tega nastajajo številna vprašanja, ki so življenjskega pomena za druga društva, ki nimajo svojih objektov, se pravi, da nastane vprašanje, kje naj ta društva delajo. Pri tem pa ne gre samo za društva, gre tudi za razne organizacije, šole, zavode itd. Prav s tem v zvezi lahko postavimo tudi ekonomsko vprašanje izrabe prostorov. Za objekte telesnovzgojne organizacije »Partizan« lahko trdimo, da so izkoriščeni v največji meri. Skoraj vse telovadnice so oddane od zgodnjih jutranjih ur do noči v uporabljanje telovadnim in športnim organizacijam, šolam in drugim. Kapacitete so maksimalno izkoriščene, v številnih primerih celo do take mere. da škodujejo celo red-uefu nemil in.uspešnemu delu in takšna preobremenjenost kvarno vpliva na higienske razmere v prostorih. Manj so v tem smislu načrtno uporabljeni drugi športni objekti: stadioni, telovadišča, plavalni bazeni. Tu je tudi izvor številnih sporov med društvi: neko društvo si lasti pravico do izključnega odločanja o uporabi objekta, določa včasih zn drugo društvo pretirano najemnino in podobno. Priznati pa je treba, če neko društvo skrbi za svoj objekt, ga vzdržuje in vanj investira, potem mora iskati sredstva, da svoje izdatke od nekod pokrije, na drugi strani pa je dolžno svoje naprave varovati pred večkrat neodgovornim odnosom slučajnega najemnika. Svet sodi, da je treba to vprašanje reševati na organizacijsko prilagojeni osnovi našim razmeram, ki pa mora biti drugačna od dosedanje prakse. Tretje vprašanje je investicijska politika v prihodnjih letih. Težko bi trdili, da je bilo temu vprašanju doslej posvečeno dovolj pozornosti, ker je bilo v pretežni meri več ali manj prepuščeno posameznim društvom. Svet misli, da je ta problem ena njegovih bistvenih nalog. Ce se vrnemo k vprašanju finančnih pogojev, ki jih je treba uspešno rešiti za delo društev, je Svet mnenja, da je nujna organizacijska oblika smotrnega finansiranja — ustanovitev telesnovzgoj-nega sklada pri občinskih ljudskih odborih. V ta sklad naj bi se 'tekala sredstva, ki so jih do sedaj razne organizacije neposredno nakazovale raznim društvom. Občinski sveti za telesno vzgojo bi na ta način s pomočjo družbenih organizacij postali organi, ki bi smotrno finansirali telesno vzgojo na svojem območju, upoštevajoč pomen določene panoge telesne vzgoje, uravnavali investicijsko politiko in s tem tudi ekonomsko izkoriščanje posameznih objektov. S tem bi bilo onemogočeno, kakršnokoli favoriziranje neke telesnovzgojne panoge na škodo drugih, ki pa so morda iz splošnih vzgojnih razlogov celo bolj koristne. V kolikor gre nri tem zn vprašanje večjih objektov, ki niso pomembni le zn določeni teritorij in imajo večji pomen (stadioni, kopališča itd.), ki presega območje občine, bi bilo treba postaviti način organizaci je s tega širšega koncepta. Na primer: območje ožjega dela Ljubljane, ki Ima največje športne objekte v severnem predelu mesta. ki pa so pomembni za vse mesto. Vprašanje je, če ne bi kazalo ustanoviti za te občine skupen sklad. Svet se je odločil, da bo tlaI (a predlog. Investicijska politika in problem dragega vzdrževanja teh naprav bosta v bodoče terjala neko podobno rešitev. Svet je pri razpravljanju o investicijski politiki prišel do sklepa, da sta pred nami v naslednjih letih dva objekta, ki bosta terjala vso našo pozornost: športni park v Mostah in enak park v Tivoliju. Za park v Mostah so deloma že ustvarjeni začetni pogoji, lako da bi v letu 1957 lahko pričeli s pripravljalnimi deli terena in rešili druga organizacijska vprašanja. Prav lako pa bo treba izdelati projekte za park v Tivoliju, ki naj bi sc začel razvijati iz svoje že obstoječe osnove, telovadišča in kopališča, v širši objekt splošne telesne vzgoje. Prav pri teh dveh primerih in nekaterih drugih večjih, že obstoječih objektih, pa bi bilo po mnenju Sveta treba razmisliti na eni strani o načinu finansiranja za gradnjo, na drugi strani pa o vzdrževanju in urejanju režima uporabe po dograditvi. Ker so to . nedvomno objekti, ki so izrazito komunalnega značaja, v širokem pomenu tega pojma, bi verjetno bila zanje dobra organizacijska oblika zavodov s samostojnim finansiranjem. Tak zavod, ki bi imel svoja lastna ustvarjena sredstva in redne* subvencije, bi s svojimi objekti služil kot komunalna ustanova najširšemu aktivu športnikov in ostalih prebivalcev. V takšno organizacijsko obliko bi sodili, kot rečeno, naši največji športni objekti in bi s tem dobili značaj široko zasnovanih javnih ustanov. Se vedno je odprlo vprašanje drugih 'športnih večjih objektov: hipodrom, veledrom in objekti za zimske športe. Posebno pa Svet opozarja na problem telovadnic. Obremenitev teh je na ožjem območju mesta, na katere so vezane tudi številne šole in druga društva, tolikšna. da ni mogoče več govoriti o nadaljnji širitvi te telesnovzgojne panoge. V občini Ljubljana Center sta na primer le dva doma »Partizana« in nekaj šolskih telovadnic ob veliki koncentraciji šol. Osnovno vprašanje na tem področju je vsekakor gradnja večje telovadnice v sklopu športnega parka v Tivoliju. Izven Ljubljane je v gradnji nov dom »Partizana« v Novi vasi na Blokah. Gradnja pa je obstala na sredi poti, ker ni finančnih sredstev. da bi se delo nadaljevalo. Prav takšno poreče vprašanje nadaljevanja gradnje je tudi v Kamniku, kjer je »Partizanu« dodeljeni objekt že v surovem dograjen in pod streho. ni pa sredstev, da hi se dela dokončala. Poleg teh ima telesnovzgojna organizacija »Partizan« vrslo investicijskih problemov; domovi so skoraj domalega vsi v skrajno slabem stanju, predvsem knr se tiče sanitarnih naprav. Jasno je. da bo treba težiti za tein. da bo investicijski program premišljeno izdelan za daljše razdobje in predvsem koordiniran tudi s programom športnih organizacij in šol. Koordinacija programa in nato koordinacija nadaljnjega dela pri telesni vzgoji je nujna, tako iz telesnovzeoinili kol finančnih razlogov pri gradnji športnih objektov. Prav tako tudi Zveza športov še nima preciziranega programa in postavlja Svet v svoj program dela to vprašanja kot eno svojih osnov iiih nalog. Točno določen perspek- V livni program ho lahko trdna osnova za smotrno nadaljnje delo Sveta in telesnovzgojiiih organizacij. Drug problem je vzdrževanje domov, športnih objektov in športnih rekvizitov. Svet ugotavlja, da so nekateri objekti v zelo slabem stanja in je sedanje vzdrževanje minimalno. Tu so največkrat odločilni objektivni razlogi, ker enostavno društva ne zmorejo velikih stroškov vzdrževanja, dejstvo pa je, da bi ponekod z boljšo organizacijo in večjo prizadevnostjo pr*" nekatera ■ vprašanja Toliko rešili. Osebna" iniciativa je vsekakor še vedno eden najvažnejših faktorje* pri reševanju neštetih problem*'* tega ali onega društvenega dela. Na deželi je posebno važno razumevanje ljudskih odborov za potrebe telesa«1 vzgoje, ki p*i povsod ni a® takšni stopnji, kot hi jo ta vzgoja, kot važen faktor splošne vzgoje ljudi, zaslužila. Zato se potem p*>jyv' ijnjo društva kot večni prosilci podpor pri okrajnih zvezah, gospodarskih in družbenih organizacijah ki pa, razumljivo, pomagajo le * omejenem obsegu. Prav zato pred- laga Svet smotrno rešitev teh vpru-šnnj, če hočemo, do ho telesna vzgoja dobila pomen, ki ji pripada. Okrajna zveza »Partizan« im® včlanjenih 54 telesnovzgojnih društev »Partizan«. Društva so v vseh občinah našega okraja. Koncentracija društev je najmočnejša v občinah v območju mesta. V devetih občinah je 24 društev, v ostalih 14 občinah pa 30 društev. Občin® Domžale ima največ društev m*'*1 vsemi občinami, in sicer 6. P ra* tako je večje število društev v občini Polje, kjer so 4. in prav toliko * ; ; občini Vič. Po 3 društva pa so * ‘ občinah Moste. Rudnik. Borovnica, "j Kamnik, Logatec. Ostale občin® *j imajo pa 2 ali 1 društvo. j J Okrajna zveza »Partizan« ima *’ društvih včlanjenih 1(2.153 član«’*' od lega 54,2% moških in 45.8"'1 žensk. V tem številu pn je 3378 članov. mladine 2181, pionirjev 3169, drče 2671 in 754 cicibanov. Po socialnem sestavu je največ dijak*)*’ in sicer 1818, uslužbencev je 147* delavcev 745. vajencev 508, gospodinj 349, obrtnikov 247, študent«1* 273 in 244 članov iz drugih poklice*-Nad 1000 članov imala dve diušl*1’ in sicer Ljubljana »Narodni doD’1 in »Tabor«, med 500 in 1000 člm>' 3 društva: Ljubijnna-Trnovo. Vič Spodnja Šiška. 30 društev pa i®1 med KM) in 500 člani ter 13 društe manj kot 100 članov. _ ji Z razvojem društev in njih Š«C jo viliun članstva še ne moremo b* i, zadovoljni. Zlasli je treba opozori^ na slabo organizacijo društev 1^, vaseh. Tako je n. pr. nekaj kral^j v našem okraju, kjer so bila Pr' i r« i it a mo/iii n ioliii, mina ilriivlVfl. '* vojno močim telovadna društva. Vv marsičem precejšnja pastorka jt*0,upleksu celotne vzgoje. Na niž-i)i Kiuinazije prihajajo dostikrat i(| °ei, ki še niso nikdar telovadili t„.?° zato razumljivo neokretni in Vy1 zaostali v telesnem ' razvoju. H(1r"k za to je pomanjkanje pro v6 l"v pri osnovnih šolali za telo-lilli- 'n tudi pomanjkanje vzgo-n/tjev. Mnenje, da učitelji na h, °vnih šolah niso sposobni voditi i, ,| *6e vzgoje, je napačno in izvira U-tih. ki se izogibajo tega dela. ii8,‘, je ta pojav posebno viden v iijli''1 krajih, kjer ni niti velovadnih lik ,P°rtnih društev, le stanje to-ti> 0 Dol j kritično. Ni dvoma, da bi 'šliL ^°bfo voljo In prizadevnostjo 0 marsikaj napravilo. !»,)■ z8dnjem času tudi temu vpra-V« posvečamo več pozornosti. Urn,- 7-8 šolstvo organizira posebne »5 J"afje, do bi se izboljšala teles-dsi*6°j& v osnovnih šolah. Pomoč V»Hi Društvo učiteljev in pro-ši0sv|Vv telesne vzgoje. Sveti zn !vetij' *? bodo morali nedvomno zn po- kej,).' temu vprašanju mnogo več kfiV,^ kot doslej, obenem po pre-1 učitelje oz. upravitelje, da skrbijo na svojih šolah Za telesno vzgojo. Seveda velja ta pripomba za šole, kjer so pozabili na telesno vzgojo. Na gimnazijah je v plošnem pouk telesne vzgoje bolje urejen, ker jv tudi strokovni kader številnejši. Vendar so tudi na gimnazijah št; problemi, ki kličejo rešitve. Najslabše pa je poskrbljeno z.a telesno vzgojo na strokovnih šolah. Redke so šole, ki imajo predavatelje in strokovnjake za tu predmet. Treba bi bilo premisliti mogoče prav pri teh šolah sistem telesne vzgoje. Ni dvomu, tla bi bilo mogoče koordinirano delo društev »Partizana« in telesne vzgoje v šolah, kar bi bilo treba razmisliti. Šolanje telesnovzgojnih učiteljev bo verjetno treba izpopolniti, dn bomo lahko zamašili današnje vrzeli. Ustanovila naj hi se tudi srednja šola za telesno vzgojo, na filozofski fakulteti pu naj hi se uvedel tildi predmet telesne vzgoje, saj bi ga lahko obiskoval marsikateri slušatelj, ki bi kasneje svoje znanje s pridom uporabil. Okrajna zveza športov V Zvezi je včlanjenih 146 klubov in sekcij. Od 20 športnih panog sto najmočnejši nogomet in kegljanje, s katerima se ukvarja 27 klubov za vsako panogo. Balinearskih klubov je 23. namiznoteniških 16, nato imata košu/nka in odbojka vsaka po 7 klubov, atletika 6, plavanje In kolesarstvo po 4, tenis, hokej in težka atletika po 2, kotalkanje in veslanje pa po I klub. Več sekcij iz teh področij telesne vzgoje ima tudi »Partizan«. Najmočnejša športna društva so 2SD »Ljubljana«, ki ima 12 klubov. ARK »Olimpija« z 11 klubi, šl) »Odred* z 8 klubi in SD »Kamnik« s 7 klubi. Ostala društva imajo od 2 do 5 klubov. Skupno je v klubih po podatkih, s katerimi razpolagamo. 9060 članov, od tega 7889 moških in 1171 žensk. Več kot polovica članov je starejših od 18 let. Mladine je nedvomno veliko premalo v naših klubih, pri tera mislimo mlajše letnike, ki naj bi bili včlanjeni v večjem številu, saj pomenijo osnovo za delo klubov. Športnih objektov, ne vštevši objekte, ki jih imajo šole ali podjetja v našem okraju, je 114. Največ je balinearskih Igrišč. In sicer 29, nogometnih 22, kegljišč 21. Veliko manj p« je ierišč zn košarko, ki jih ima 6. za odbojko z 7 igrišči. Prav toliko ie tudi igrišč za tenis in plavalnih bazenov. Atletskih slez je le 5. smučarskih skakalnic pa 10. Med občinami izven Ljubljane je na ivečje število športnih objektov v Kamniku, saj jih je sedem: stadion. plavalni bazen, igrišče za košarko in odbojko, tenis igrišče in smučarska skakalnica, kar daje velike možnosti za razgibano športno življenje. V nekaterih občinah pn skoraj ne moremo govoriti v športnih objektih. Tir nekje so naši osnovni problemi. čeprav ne moremo trditi, da je odvisno športno življenje zgolj od objektov, ki so lahko tudi pro-vizorni. pa vendar dajo tudi možnosti za gojitev športa. 7,a objekte pa, ki so postavljeni, je nedvomno treba skrbeti in so naša društva večkrat pred nerešljivim vprašanjem: kako? Po vzoren občine Kamnik. ki Je športne objekte določila pod upravo komunalne službe, bi verjetno lahko rešili tudi to važen problem. Ze na začetku smo opozorili na vprašanja sredstev, ki jih posamezna društva zbirajo iz naj- različnejših virov. Rešitev je v boljši organizaciji zbiranja in razdeljevanju, kot smo jo pokazali, in v odločitvi, da so naši športni objekti komunalne naprave, ki naj imajo urejen režim vzdrževanja in tudi uporabljanja določenih objektov. Mislimo, du je treba ponovno opozoriti nu ta problem, če nočemo, da nam objekti propadajo, da način uporabe ni urejen, kar je večkrat vzrok sporov med društvi, ki so zainteresirana na uporabi istega objekta. Sveti za telesno vzgojo bi bili lahko važen regulator reševanja teh vprašanj, zlasti pri smotrnejšem izkoriščanju naprav. Rezultat bi nedvomno pokazal širše za jetje" športnikov v delo. Problem amaterstva v športu v odnosu do profesionalizma je vprašanje, kateremu je bila prav v zadnjem času posvečena pozornost, ki jo kot problem zasluži. Vsekakor se bo Svet tudi z njim ukvarjal, čeprav je njegova rešitev predvsem vprašanje športnih zvez in klubov samih. Več napora pu bo potrebno, da bomo vzgojili strokovne kadre, ki nam na vseh področjih zelo manjkajo. Strelski odbor /a okraj Ljubljana razvija zelo plodno društveno življenje. Do sedaj ima organiziranih že 95 strelskih družin, v katerih ima včlanjenih 5520 strelcev, od najmlajših do naših vrhunskih tekmovalcev. Člane družin vodi 46 inštruktorjev. Poleg štirih dobro urejenih strelišč ima še 18 strelišč, ki so sicer urejena le za silo, in 17 tako imenovanih terenov, vendar kljub svoj! tehnični zaostalosti le služijo razvoju strelskega športa. V konjeniški zvezi so v našem okraju 4 društva, in sicer dve v Ljubljani, po eno pa v Domžalah in Komendi. Ta društva imajo 305 člane. Do sedaj imajo vsa društvo le en zasilni* hipodrom v Komendi s 520-metrsko stezo, kar je v resnici le zasilen objekt. Zveza teži za tem. da bi se zgradil v severnem dela Ljubljane primeren hipodrom, katerega gradnja naj bi se razvijala v etapah. Načrti so pripravljeni in zveza si prizadeva, da bi dobila odobreno lokacijo. Planinska zveza ima v našem okraju II planinskih društev z 11.758 člani. Naj večje društvo je Ljubljana matica, ki ima 7508 članov. Med večjimi društvi po številu članov so še: PD Kamnik z 884 člani, PD Univerza s 652 člani in PD pri PTT v Ljubljani s 61t člani. Razen dveh društev PD Litostroja in PD Univerza imajo vsa druga društvo v upravljanju planinske postojanke. Naiveč domov, in sicer 6. iina PD Ljubljana matica. PD Kamnik pa ima 3 domove, ostala društva pa imajo le po en ali dva domova. Skupno upravi ja jo vsa ta društva 16 planinskih postojank. RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje; 1. mesto dveh proračunskih inšpektorjev v odseku z.a proračun, 2. mesto strojepiske v upravno pravnem odseku. Pogoji: Ad L: višja ali srednja strokovna Izobrazba in praksa v proračunski stroki. Ad 2.: nižja strokovna izobrazba in praksa v strojepisju. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti do 31. V. 1957 v Uradu tajnika OT.O, Mačkova ulica 1, soba št. 13/1. Vsi domovi seveda niso na teritoriju našega okraja. Vzdrževanje teli postojank zahteva določena investicijska sredstva. Društva iz lastnih sredstev ne morejo kriti vseh izdatkov in je zato Planinska zveza Slovenije do sedaj dajala določene dotacije. Vedno manjša sredstva, ki jih dobiva Zveza, bodo način dotiranja spremenila in bo"potrebno, da priskočijo na pomoč tudi okraji oziroma občine. Pl) Ljubljana matica je lani začelo z deli pri povečanju planinske koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. Dosedanja kapaciteta je občutno premajhna in je povečanje utemeljeno. Izvršena so le dela pri dograditvi temeljev in plošče. Potrebnih bo bik) še 21,000.01)0 din za dovršitev. Društvo samo ne zmore teli investicij. Veliko aktivnost je razvilo društvo »Železničar« pri gradnji tovorne žičnice na planinsko postojanko Vogel nad Bohinjem, saj je doslej skupno z vrednostjo prostovoljnega dela investiralo vanjo več kot 20,000.000 dinarjev. Žičnica bi omogočila tudi nadaljnjo gradnjo skromnega zavetišča na Voglu ob idealnih smučiščih. Tretje vprašanje pa je dograditev doma na Jančah, za kar bi bilo letos Investirati 3,000.000 din in bi dom lahko začel zasilno obratovati. Planinarslvo je naša močna organizacija. sa j ima Planinska zveza Slovenije 37.629 članov. Ker se društva zavedajo nalog, ki jih imajo do mladine, so začela sistematično akcijo vključevanja mladine, ki je imela prav dobre rezultate, saj je že danes skoraj tretjina vsega članstva Iz vrst mladine. Vendar so pri tem mnoga še nerešena vprašanja, kako mladino vzgajati v planinnr-stvu. za kar so potrebni vzgojni kadri, in kako mladini omogočiti, da se bo lahko udeleževalo skupnih izletov, tečajev in podobno. Treba bo tudi planinarstvo le mogoče podpirati. Okrajni taborniški svet za okraj Ljubljana vključuje 7 enot, in sicer pet rodov in 2 samostojni družini. Pet jih ima v Ljubljani, eno družino pa v Domžalah in en rod v Kamniku. Notranja organizacija po navedenih enotah ima 18 družin, 110 rodov in 3 klubov. Obstajajo tudi potrebni oddelki, tako imenovane »Gorske straže«, ki skrbijo za varstvo prirode v njim določenih predelih. Vse te enote imajo 1492 aktivnih članov, v glavnem mladine od 7 do 18 let starosti. Organizacija ima vzgojno športni značaj. Osnovni namen je navajanje mladine na kolektivno delo in življenje s posebnim poudarkom na samoupravljanje in praktično delo. Program dela zajema poleg taborjenj in izletov še urjenje v raznih spretnostih. Stopnja usposobljenosti se preverja s preizkušnjami in tekmovanji. Poleg drugega programa zajema tudi snov predvojaške vzgoje, kot je topografija, orientacija, signalizacija itd. V organIzaci ji je premalo starejših članov. V nekaterih enotah skoraj ni članov, starejših nad 20 let. To je tudi glavni vzrok, dn se organizacija ni mogla razširiti v drugih krajih okraja. Mladina se sama vzgaja brez zadostnih organizacijskih izkušenj in zaradi tega je proces organskega rasla in utrjevanja organizacije počasnejši. Zaradi pomanjkanja starejših Članov je gotovo nezaupanje staršev do organizaeiie. kar se zlasti odraža pri vključevanju ženske mladine. Večina enot je brez kakršnih kanje prostorov in orodja otežkoča Svet zn telesno vzgojo, ki je koli prostorov; z.aradi tega je kon- zlasti delo s tovarniško in vajensko eden najinlujših svetov, še ne more tinnirano delo in utrjevanje orga- mladino. danes v večjem obsegu pokazati na nizacijc še bolj otežkočeuo. Tabor- Ni dvoma, da ima ta orgaruza- svoje delo. Danes so mu že v limona in druga oprema je pomanjk- cija velik pomen pri vzgoji mla- gočem jasne naloge in načrti, ki jih Ijiva in nezadostna, kar tudi ovira dine in bi morali zanjo mnogo več bo treba uresničiti. Zato pa je ue-ustanavljanje novih enot. Potnanj- napraviti, kot smo doslej. dvourno potreben daljši čas. Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA CERKNICA 107. Na podlagi 3. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19-118/53) in uredbe o dopolnitvah te Uredbe (Ur. list FLRJ št. 24-251/55), 2. točke 24. člena statutu Občinskega ljudskega odbora Cerknico, 1. in 6. člena odloka Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS o najvišjih stopnjah turistične takse v LR Sloveniji (Ur. list LRS št. 45-176/56) in s poprejšnjo pritrditvijo OLO Ljubljana na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, dne 19. IV. 1957, je Občinski ljudski odbor Cerknica na 13. seji, dne 29. IV. 1957 izdal ODLOK o turistični taksi na območju občine Cerknica 1. člen S tem odlokom sc predpisuje turistična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti v krajih na območju občine Cerknica. 2. člen Za turista se smatra vsakdo, ki nima na območju občine Cerknica svojega stalnega bivališča in prenočuje vsaj enkrat v obratih, ki so navedeni v prvem odstavku 4. člena tega odloka. 3. člen Turistična taksa se pobira od nočnin. 4. člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v državnem, zadružnem ali zasebnem gostišču oz. gostinskem podjetju ali v registrirani turistični oz. tujski sobi proti plačilu ustrezne nočnine, in sicer: a) v času od t. julija do 31. avgusta v vseh nočiščin v znesku 30din od noči; b) v ostalem času v vseh noči-ščih v znesku 15 din od noči. 5. člen Turistično tnkso so dolžna pobirati podjetja odnosno zasebniki istočasno z nočnino in jo odvajati Občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu. 6. člen Dohodke od turističnih taks uporabi Občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma. Način uporabe se določi z občinskim proračunom. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pobiranju turističnih taks na območju občine Cerknico št. 01/1-1239/1, z dne 19/8-1956. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »GlasuikiK, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Cerknica, dne 29. aprila 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jože Telič l. r. OBČINA LITIJA 108. Na podlagi 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-88/521 in 2. točke 24. Člena Statuta občine Litija, je Občinski ljudski odbor Litija na svoji 22. redni seji dne 16. IV. 1957 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada za stanovanjsko komunalno graditev 1. člen Razveljavita se odlok o ustanovitvi sklada za stanovanjsko komunalno graditev, ki je bil sprejel na 15. redni seji Občinskega ljudskega odbora Litija dne 13. avgusta 1956 in objavljen v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana št. 75 z dne 28. septembra 1956 ter odlok o spremembi odloka o ustanovitvi sklada za stanovanjsko komunalno graditev^ ki je bil sprejet na seji Občinskega ljudskega odbora Litija dne 20. XII. 1956 in objavljen v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana št. 5 z dne 18. I. 1957. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem gksilu OLO Ljubljana. Nadomestil je predsednika podpredsednik ObLO Albin Jesenšek I. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 109. Na podlagi 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) ter 23. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Moste izdaja Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Moste na svoji TV. seji dne 2'3/4-l957 ODLOK o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada zn stanovanjsko komunalno gradite'' na območju občine Ljubljana Moste 1. člen Odlok o ustanovitvi sklada za stanovanjsko komunalno graditev na območ ju občine Ljubi jana-Moste. ki je bil sprejet na X. seji dne 8. VI. 1956 in objavljen v »Glasniku« OLO Ljubljana št. 54 z dne 17-7/1956. se razveljavi, 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ciril Fain 1. r. OBČINA LJUBLJANA-SENTVID 610. Na podlagi 1. odst. 15. čl. in 2. tč. 50. čl. Zakona o ObLO (Ur. list LRS št. 19-88/52) ter 24. čl. statuta Občinskega ljudskega odbora Ljub- Ijana-Seutvid, je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Sentvid na svoji XVI. seji dne 26. aprila 1957 sprejel ODLOK o praznovanju občinskega ljudskega praznika in krajevnih praznikov v občini Ljubljana-Sentvid t. člen 22. julij, .zgodovinski dan, ko je bil leta 1941 v Šmartnem pod Šmarno goro izstreljen prvi partizanski strel iz puške prvoborca rušiške čete, se praznuje kot občinski praznik občine Ljubljana-Sentvid. 2. člen Dosedanja občinska ljudska praznika, v Šentvidu dan 8. junij in v Vodicah dan 13. junij, sc praznujeta kot krajevna praznika. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Podpredsednik Jakob Mesojednik I. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ m. Na podlagi 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19-88/52) v zvezi z 58. in 59. členom uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-63/54) in 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov — priloga UA, točka LXXVIII (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) (er v zvezi s 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 46-428/51 in št. 58-633/55) in na podlagi 24. in 47. člena statuta občine je sprejel Občinski ljudski odbor Ljuhljnna-Vič na 20. redni seji dne 18. npr. 1957 ODLOK o oddajanju zasebnih turističnih sob in dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju Občine Ljubljann-Vič l. Oddajanje zasebnih turističnih soh 1. člen Zasebniki lahko oddajajo turistom in potnikom samo tiste opremljene sobe, ki spadajo v okvir njihovega stanovanja. Oddajanje sob, ki ne spadajo k rednemu stanovanju zasebnika, se smatra za gostinsko dejavnost, za katero je potrebno dovoljenje po določbah uredbe o zasebnih gostiščih. 2. člen Zasebniki, ki nameravajo oddajati turistom opremljene sobe, morajo to prijaviti občinskemu ljudskemu odboru. V prijavi morajo navesti opis sob. število postelj in ceno, za katero bodo sobe oddajali. 3. člen Prijavljene zasebne turisti* sobe pregleda komisija, ki jo loči svet ObLO, ki je pristojen turizem in gostinstvo. Komisija ugotavlja primero«1 sob. 4. člen Oddajanje zasebnih turisti#6 sob dovoljuje upravni organ občin ki je pristojen za turizem in stinstvo, na podlagi mnenja kon1 sije iz predhodnega člena tega loka. Proti odklonitvi dovoljenja i"1 prizadeta stranka pravico ngoV<« na Svet za industrijo, trgovino 1 gostinstvo občinskega ljudskega bora. Organ, rvaveden v prvem odst*1 ku tega člena, pošlje prepis do* Ijenja tudi Tajništvu za notrao zadeve OLO Ljubljana in poto** nemil uradu. 5. člen Upravni organ občine, ki je P1 stojen za turizem in gostinstvo, v0\ register zasebnih turističnih *r v katerega vpisuje pregledane namenu ustrezajoče sobe z nasl«* njimi podatki: a) ime in priimek, poklic in st* no bivališče lastnika sobe; b) število prijavljenih sob; c) število postelj v teli sobah! č) cena za vsako posamezno sob1' d) številka in datum dovoljeni' na podlagi katerega lahko zašel)*' oddaja sobe turistom. 6. člen Zasebnik, ki oddaja sobe, n*«1 goste prijaviti po uredbi o prii« ljanju prebivališča in pobirati 8 njih turistično takso ter jo odval* občinskemu ljudskemu odboru. Za prodane usluge (prenočišča S morebitne zajtrke) mora last*j sobe izdati gostu račun in hran* njegovo kopijo. Dajanje hrane abonentom o zaseh^ gospodinjstvih 7. člen Ako dajejo hrano zasebna l#' spodinjstva več kot petim abol'«' tom, ki niso njihovi stalni st«1!' valci, se šteje to za gostinsko « javnost, za katero je potrebno " voljenje po predpisih uredbe o v sebnih gostiščih. 8. člen Zasebnik, ki oddaja zasebne *(, ristične sobe brez dovoljenja a 4. člena lega odloka ali ki proti določbi 7. člena hrano več \ petim abonentom, stori prek**.., ki se kaznilje z denarno ka*«1 do 3000 dinarjev. Ljubljana, dne 18. aprila trf' Predsednik OblO'- dr. Stefan Solin *• 15 107 10N 109 110 til Vsebina ^ Odlok o proračunu Okrajnega IJud"* odbora Ljubljana za leto 1957. Poročilo o delu Sveta za teles*® turo zu leto 193f> . jpr Razpis mesta dveh proračunskih RU torjev in strojopiske v upravi Ol^ri Odlok o turistični taksi občine nira. - , Odlok o razveljavitvi odloka o 11 „ii# vitvi sklada zn stanovalijsko k‘>1 graditev občine Litija. .ta1*1'. " razveljavitvi odloka o Odlok vitvi sklada za stanovanjsko graditev »a območju občine Moste ifi graditev na območju Moste Odlok o praznovanju obČInskeK*^ nikn in krajevnih praznikov ^ Ljubljana-Sentvid. •, Odlok o oddajanju zasebnih t111.1 v f sob in dajanje brane abonetii®flV|j*F nebnih gospodinjstvih občine LJU Vič.