UDK 811.163.1’36–124 Vanda Babič Filozofska fakulteta v Ljubljani MATEJ SOVIČ IN OHRANJENI ROKOPIS NJEGOVEGA LATINSKEGA PREVODA SLOVNICE MELETIJA SMOTRICKEGA (1619) IZ LETA 1773 V ROKOPISNI ZBIRKI NUK LJUBLJANA Avtorica v svojem članku predstavlja del Zoisove zapuščine v Rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani, tri med seboj povezane rokopisne enote: So vi ćev latinski prevod slovnice Г рамма тi- ки Славенски å правилное Сvнтагма Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773 in dva fascikla s korespondenco Mateja Sovića z Italijanom Albertom Fortisom. Pri prvi, najpomembnejši rokopisni enoti – latinskem prevodu in prepisu starocerkvenoslovanskega besedila, avtorica ugotavlja povezanost Sovićevega dela s prvo izdajo cerkvenoslovanske slovnice iz leta 1619 oziroma s popravljeno moskovsko izdajo iste slovnice iz leta 1648. The author surveys a part of Zois’s papers in the Manuscript Section of the National and University Library in Ljubljana, i.e., three interrelated manuscripts: Sović’s Latin translation of Meletij Smotrickij’s grammar Грамматiки Славенскиå правилное С√нтагма (1619) of 1773 and two fascicles of Sović’s correspondence with the Italian Alberto Fortis. In the fi rst, most important, manuscript – the Latin translation and transcription of the Old Church Slavic text – the author fi nds a connection with the fi rst edition of the Old Church Slavic grammar of 1619 or, rather, with the revised Moscow version of the grammar from 1648. Ključne besede: Matej Sović, prepis in latinski prevod slovnice Smotrickega, korespondenca med M. Sovićem in A. Fortisom, prva, jugozahodnoruska, izdaja (1619) in druga, moskovska, izdaja (1648) slovnice M. Smotrickega Key words: Matej Sović; transcription and translation of Smotrickij’s Grammar; correspon- dence between M. Sović and A. Fortis; fi rst, South-Western-Russian, edition (1619) and second, Moscow, edition (1648) of M. Smotrickij’s grammar V Rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani se kot del zapu ščine Žige Zoisa hranijo tri, vsebinsko povezane, rokopisne enote iz druge polovice 18. stoletja, ki jih uokvirja ime Mateja Sovića, hrvaškega duhovnika, prevajalca in pomočnika pri izdajanju hrvaških glagolskih knjig v Rimu. Med njimi je osrednja in najpomembnejša enota edini primerek Sovićevega latinske- ga prevoda slovnice Meletija Smotrickega Ãðàììàò·êèñëàâå‘íñêèå ïðà‘âèëíîå (1619) in hkrati njen prepis iz leta 1773. 1 Dobro ohranjena knjiga, s signatu ro Ms 165, 1 Na Sovićev prevod slovnice me je med pisanjem magistrske naloge opozorila men torica dr. Aleksan- dra Derganc. S prevodom oziroma s prepisom slovnice sva se začeli skupaj ukvarjati konec leta 2006, med preučevanjem in ponovnim iskanjem besedila pa se je izkazalo, da so s slovnico Smotrickega povezane kar tri samos tojne ro kopisne enote (poleg samega latinskega prevoda še dve), problematika vseh treh pa je precej kom pleksna (poleg tega se v besedilih in pismih v fasciklih ob slovanskem izmenjujeta še latinski in italijanski jezik), za to smo na Oddelku za slavistiko FF v Ljubljani oblikovali ožjo ra ziskovalno skupino treh razisko- valcev (Alek sandra Derganc, Vanda Babič, Robert Grošelj), z namenom, da fas cikle strokovno preučimo, raziskave pa ob na črtovani faksimilni izdaji Sovićevega prevoda posredujemo širši sla vistični javnosti. Ob tej priliki se obema sora zi sko val cema prisrčno zahvaljujem: dr. Aleksandri Derganc za korektno Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 32 Jezikoslovje je v trdi vezavi (velikosti pri b ližno A4 for ma ta, vi šine 28 cm, širine 20,5 cm in de beli ne 3,7 cm), na njenem hrbti šču je zapis: M: S: / GRAM. SLAU. / SMO TRISKY / 1619 / SO VICH / 1773. 2 Knjiga obsega 255 strani. Z omenjeno knjigo sta vsebinsko tesno po vezana dva fas cikla s signaturama Ms 185 in Ms 353. 3 Vsebina prvega fascikla (Ms 185) je v rdeči mapi shra njena knjiga trde ve zave, višine 29 cm, širine 21 cm in debeline 2 cm. Je dobro ohra njena, rahlo na- četo, odlepljeno je samo njeno hrbtišče. Knjiga je zelo raznovrstna, saj so v njej speta pisma različnih avtorjev in drugi sestavki iz zapuščine Mateja Sovića. Listi v knjigi so zato po obliki in obsegu zelo različni: večina med njimi je velikosti 28 x 20 cm, vmes pa je vpetih po več sklopov z listi manjših formatov. V fasciklu je skupno 92 listov. Drugi fascik el (Ms 353) je enovitejši, sestavlja ga 40 prepognjenih pol (višine 34 cm in širine 42 cm), ki skupaj tako tvorijo 80 li stov celote (širine 21 cm). Matej Sović in njegov latinski prevod slov ni ce Mele tija Smotrickega V vseh treh rokopisnih enotah so shranjena različna besedila iz zapuščine hrvaškega duhovnika in prevajalca Mateja Sovića (Peterburg, začetek 18. stoletja – Osor, 1774). Njegovo življenje in delo je bilo že od sa mega začetka vseskozi te sno povezano z Ma- tejem Karamanom (1700 – 1771), izdajateljem vzhodnoslova ni ziranih izdaj hrvaških liturgičnih knjig v Rimu, s katerim je prijateljeval od mladih nog. Z njim je tudi delil svoje prepričanje, da je vzhodnoslovanska redakcija cerkvene slovanščine prvotna, najčistejša in najbolje ohranjena različica slo vanskega jezika in bi kot taka morala po- stati knjižni jezik južnih Slovanov. 4 V tem duhu sta ustvarila tudi svoji naj pomembnejši deli Missale romanum slavonico idio mate – iz leta 1741 in posthumno izdan Bre viarium romanum slavonico idiomate – iz leta 1791 (izdajo je za tisk ponovno pri pravil rabski škof Ivan Petar Gocinić). 5 Sovićevo najpomembnejše samostojno delo je latinski prevod slov ni ce Mele tija Smotrickega (Grammatika Slavenskaja Meletia Smotriskago – Grammatica Slavoni- in plodno sodelovanje, Robertu Grošlju pa za pomoč pri razumevanju vseh zapisov v italijanščini. Hkrati poudarjam, da v članku podajam najosnovnejše ugotovitve dosedanjih preučevanj, ki bodo svojo pravo relevantnost pri do bi le s poglobljenimi preučevanji omenjene raziskovalne skupine. 2 V Katalogu Rokopisne zbirke je vpisana pod geslom Sović Matej (Katalog rokopisov … 1980: 25). 3 Obe enoti sta v katalogu Rokopisne zbirke vpisani pod geslom Smotricki Meletij, čeprav bi bilo verjetno bolje tudi njiju uvrstiti pod prvim geslom (Sović Matej), saj njuna vsebina ni tesno povezana s poimeno va nim ukrajin skim uniatom, avtorjem obsežne slovnice cerkvene slovanščine na vzhodnoslo vanskih tleh (Katalog rokopisov … 1980: 30 in 72–73). V prvi enoti je resda na začetku navedeno ime Meletija Smotrickega v cerkveno slovanskem ozi roma latinskem naslovu slovnice, vendar njegove slovnice v samem delu ni; druga vse bu je delni pre pis slov nice, vendar samo latinskega prevoda, ki je Soviće vo delo, ne vsebuje pa pre pi sa slov nice Smotrickega v cerk veni slovanščini. 4 Кritikа pomanjklji vega poznavanja »cerkvene slovanščine« med glagoljaši v Dalmaciji је Sovićevo delo Rifflessioni sull’ igno ran za della lingua slava letterale in Dalmazia, ki je izšla posthumno 1787 v Benet kah v re dakciji Radoša A. M. Vitturija. 5 O delu in življenju obeh hrvaških izdajateljev glagolskih liturgičnih knjig glej v: Strohal 1982: 43, Enci klo pedija Jugoslavije 5 1962: 201, in 7 1968: 436, Jagić 1913: 51, Jagić 1910: 40, Radonić 1949: 72–73, Ra donić 1950: 607–608, Stojković 1930: 120–131 in Babič 2000: 42–46 in 50–53. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 33 ca Meleiti Smotriski), ki jo je prevedel leta 1756 za slušatelje cerkvenoslovanskega jezika v Karama no vem glagolskem kolegiju (Collegium illyricum) v Zadru in Omišlju (...Ãðàììà‘ñ·êóñúÁ捷åþïî‘ìîù·þñîâåðøè‘õîìú,þˆæå„Iëëv‘ð·÷åñêîìóíàðî‘äóïó‘ñüâú ðàçóìå‘í·åâåñõà(ã)wÿ„祑êàÑëàâå‘íñêàãwè„çðàâíå ‘åññå  ...; Ms 165: 226b). Za tisk jo je uredil šele leto dni pred smrt jo (1773), 6 vendar je dokončno ostala samo v rokopisu kot del Zoisove zapuščine v ljubljanski knjiž nici (EJ 7, 1968: 436; Strohal 1982: 16 in 43). 7 Kratka predstavitev vsebine in pisav v rokopisnih enotah 8 Prvo rokopisno enoto (Ms 165) vsebinsko zaokrožata dve samostojni poglavji. Na prvih dvaintridesetih straneh knjige je z drobno, čitljivo in vezano pisavo izpisan So vićev latinski uvod Lectori Dalma tae / Matthaeuv Sovich Catthe dralis Ec c lesiae / Auxerensis Archidia co nuv z začetnim besedilom Et tibi, amice Lector, in lucem prodit Opuv, quod haud parum a nostra Dalmata Natione desiderabatur ... 9 Listi z uvo dom (velikosti 27 x 18 cm; besedilo višine 25 cm in širine 14,5 cm) so za centimeter v višino in 2 cm v širino manjši od listov v samem slovničnem delu, kjer zuna nje meje besedila tvorijo enak pravokotnik kot robovi listov v uvodu. 10 Neposredno za uvodom sledi (samo) na verso straneh (velikosti 27 x 18 cm) Sovićev latin ski prevod slovnice cerkvene slovanščine Meletija Smo trickega iz leta 1619. 11 Be sedilo slovničnega dela poteka v dveh stolpcih ši ri ne prib ližno 8,5 cm, saj slovnica vzporedno podaja tako izvirno besedilo v cerk ve ni slo van ščini (le vi stolp ec) kot latinski pre vod (desni stolpec). Iz jema v zapi su so cerk ve noslo van ski primeri (grafemov , sklanjatve nih, spregatvenih zgledov itn.), ki so za pi sani sa mo po en krat (cerkvenoslovanskemu zgledu takoj sledi la tin ski prevod, npr . ¹„ìó äðå‘þ/ erudio : ¹„ññó ïó‘þ / cedo locum ...) in razvrščeni čez ce lotno stran v nepre tr ga ni verigi, tako da pre ki njajo sicer uravnoteženo ob liko dveh po dol govatih, navpičnih pravo kot ni kov. Pisava je tako kot v la tin skem uvo du čit ljiva in jasna, vendar tokrat izpisana s ti ska nimi črkami, tako v ci rilskem kot latin skem delu. Nedvomno je ce lotno knjigo pisal isti člo vek, vendar je iz primerjave tega rokopisa s Sovićevimi pismi Al bertu Fortisu med leti 1770–1773 (shranjenimi v fasciklu Ms 185) jasno, da to ni bil Matej Sović. Nenazadnje je ljubljan ski primerek iz leta 1773 vendarle samo prepis Sovićevega originala iz 1756, zato je povsem verjetno, da ga je, sicer pod budnim oče som samega Mateja Sovića, sedemnajst let ka sneje kot osnutek za natis ustvaril nekdo drug, ki je bil prav tako vešč lepopisa in pisanja la tinskega in 6 V Zoisovi zapuščini v NUK v Ljubljani se nahaja samo primerek rokopisa Sovićevega latinskega prevoda slovnice Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773. Predvidevamo lahko, da je to prepis originalnega prevoda iz 1756. 7 Matej Sović je prijateljeval tudi z Italijanom Albertom Fortisom, s katerim si je dopisoval in razglabljal o slovanskih jezikovnih vprašanjih. Zanj je v cirilico prepisal Hasanaginico in tako pripomo gel k prodoru ljudske pesmi v svetovno književnost. 8 Obširnejši opis rokopisnih enot in razvrstitev njihove vsebine glej v: Babič 2007: 147–167. 9 Ob zgornjem levem kotu prve strani Sovićevega latinskega uvoda k slovnici (rokopisna enota Ms 165) je droben pripis neznanega avtorja v dveh vrsticah: Praefazione della Gram/matica Illy rica del Sovich. 10 To nas spodbuja k mne nju, da je uvod nastal ločeno od prevoda in je bil k slovničnemu delu priključen nak nadno, čeprav je pisava v uvodu ista kot v slovničnem delu knjige. 11 V Katalogu Ro kopisne zbirke NUK (1980: 25) na stra neh 1b–226b. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 34 Jezikoslovje slovanskega besedila. 12 Ni pa znano, ali je bil v Sovićevem originalu (1756) tudi nje- gov latinski uvod. Vsebina fascikla Ms 185 je od vseh treh rokopisnih enot najraznovrstnejša, tudi različnih pisav je v tej knjigi neprimerno več kot v ostalih dveh (najmanj trinajst, med njimi so tri znane: rokopis Mateja Sovića, Alberta Fortisa in Mateja Karamana). Pred- vsem pa se ta fascikel odlikuje po tem, da so samo v njem shranjena originalna besedila iz Sovićeve zapuščine. V ostalih dveh rokopisnih enotah gre namreč le za prepise bodisi besedil iz omenjenega fascikla ali iz drugih predlog (npr. Sovićevega originala iz leta 1756). Edina izjema je izvirno besedilo Blaža Kumerdeja v fasciklu Ms 353. Na prvi stra ni fascikla (takoj za notranjo platnico) je originalen, s Sovićevim rokopi- som, izpisan naslov latinskega prevoda slovnice M. Smotrickega v cirilici: Ãðàììàòiêà ñëàâå’íñêàÿÌåëå’ò·àÑìîòðè‘ñêàãwìí¶‘õàÐwññ¶‘è‡ñêàãw…âîÂè‘ëíýàõ»¶èçäà‘ííàå í¥‘íý Ìàò»å‘åìúÑî‘âè÷åìúÖðåñàíèíîìúàðõ·ä·à‘êîíîìú „Îñî‘ðñêèìúëàò¶‘íñêèïðåâå‘äåíà...in v latinici: Grammatika slavonica Meletii Smotriski Monachi Rutheni … Vilnae 1619 edita, nunc a Mattheo Sovich Chersensi Archidiacono Auxerensi Latinè explanata … Naslov je v celoti naveden samo v tem fasciklu (v Ms 353 npr. najdemo samo prepis latinskega dela naslova, ne pa tudi cerkvenoslovanskega). Zanimivo je, da naslova ni v rokopisni enoti Ms 165, saj bi ob celotni slovnici oziroma latinskem prevodu le-te pričakovali tudi popoln naslov. Vendar pa v tej knjigi naslovne strani ni, slovnični del knjige pa se začne »skromno«: Ñëàâåíñêàå ãðàììàòiêèêíèãàïåðâèå . Za naslovom sledi Sovićev latinski uvod Lectori Dalma tae / Matthaeuv Sovich Catthe dralis Ec c lesiae / Auxer en. Ar chidia co nuv. To je edino skupno besedilo vseh treh rokopisnih enot; original je shranjen samo v fasciklu Ms 185, saj sta uvoda pred slovnico (Ms 165) in v fasciklu Ms 353 le prepisa osnovnega besedila iz omenjenega fascikla. 13 Besedilo je v vsaki enoti pisala različna roka (Sovićeva v Ms 185). Naslednji sestavek v fasciklu je v katalogu Rokopisne zbirke (1980: 30) zabeležen kot Alfabeto Slavo, v njem pa je na borih treh straneh v zgoščeni obliki predstavljenih šest različic slovanskih črkopisov (hrvaška glagolica, tri cirilice – Cirilliano usuale, Serviano an- tico in Serviano, okrogla glagolica iz Assemanijevega evangelija in majuskula hrvaške glagolice senjske tiskarne) in črkovni nizi iz različnih ohranjenih spomenikov. Poime- novanja pisav in spremno besedilo k njim (verjetno pa tudi vse nave dene črkopise) je pisala ista roka kot sam naslov in la tin ski uvod (po vsej verjetnosti Sovićeva). Ne- posredno pred bogato korespondenco so v knjigo vpeti trije listi, po dolžini in širini različne velikosti, a s podobno vsebino: na vsakem izmed njih je izrisan/izpisan po en zapis v neznani pisavi in kratko pojasnilo v italijanščini o tem, kje se po samezen zapis nahaja (npr. prvi v Prologu, 150 milj od Zadra po kopnem, drugi ver jetno na Lošinju itn.), oziroma kratka notica o značilnostih predstavljene pisave. Pisava italijanskih 12 Matej Sović je leta 1773 štel že (okrog) častitljivih sedemdeset let. Predpostavljamo lahko, da bi mu lepopisno pi sanje takega obsežnega besedila verjetno predstavljalo velik napor. 13 Celotna vsebina latinskega uvoda v fasciklu Ms 185 obsega 39 strani, v latinskem prevodu slovnice (Ms 165) 32 strani, najmanj (21 strani) pa v fasciklu Ms 353 (opazna značilnost prepisov v tem fasciklu je izpuščanje vseh cerkvenoslovanskih primerov /zapisanih v cirilici/; izjema od tega pravila je samo nedokončani prepis latinskega dela slovnice iz rokopisne enote Ms 165, v katerem so zapisani tudi cirilski primeri iz originala). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 35 pojasnil je bodisi For tiso va – na prvem listu (zapis v neznani pisavi s te strani je npr. izpisan tudi v njegovem pismu Soviću z dne, 10. avgusta 1773), bodisi Sovićeva – na tretjem listu in morda prva vrstica poja snila na drugem (med tem ko je rokopis druge vrstice neznan). Sledi obsežna korespondenca, v kateri je ohranjenih deset pisem v italijanščini: sedem Sovićevih Albertu Fortisu, napisanih med leti 1770 in 1773 (dve pismi sta brez podpisa), eno Fortisovo Mateju Soviću iz leta 1773 ter dve pismi Mateja Karamana: prvo je naslovljeno na M. Foscarinija, drugo pa je samo Karamanov prepis pisma Ga- briela Palkovicha (obe pismi sta datirani z letom 1754). Prijetno popestritev celotnega fascikla predstavlja zapis, na ža lost samo ene strani Hasanaginice v cirilici (v knjigo je umeščena pred zadnje, nedokončano Sovićevo pismo, v katerem avtor pisma po- daja razlago problematike jezika te balade). Zapisana je v ljudskem jeziku, vendar pa v pravopisu vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanščine. 14 Napisal jo je isti prepisovalec kot celotno rokopisno enoto Ms 165 (vendar ne Sović). Proti koncu fascikla Ms 185 so vpeti štirje listi: vsi nekoliko manjši od ostalih, vi ši ne 23 cm in širine 17 cm. Na slov razdelka je Voci illiriche in je poskus slovarja hrvaških besed v razmerju do an gle ških, italijan skih, latinskih in grških (razdelek obsega 7 strani). Pregle do valcu slovarja je kmalu jasno, da je v njem po s kus na, neizčiščena različica slovarja (morda je naj primernejša oznaka začetni os nu tek slovar ja), saj je črkopis na teh listih neugleden in ne či t ljiv, veliko je popravkov, gesla še zdaleč ni so pre vedena v vse naštete jezike itn. Po pisavi so deč sta avtorja razdelka dva; različni pisavi oblikujeta dve zaključeni enoti slovarja: prva roka je pisala besedne primere z ustreznicami v različnih jezikih na prvih treh straneh, druga pa je oblikovala besedilo na preostalih štirih straneh razdelka, kjer so poleg samih prevedenih besed navedeni tudi primeri njihove rabe. Zadnji popisani strani v fasciklu Ms 185 sta vse bin sko po vezani; na obeh je namreč izpisana krška različica istroromun ske ga Očenaša. 15 Na prvi strani je najverjetneje izpisana prvotna verzija tega besedila: Çiaççe no sstru, carle jesti in Çer, svetase nume attev ... (Pod vsako od šestih vrstic z istroromunskim besedilom je z isto pi savo predstav- ljena latinska različica Pater noster , qui es in Coelis ..., na dnu celotnega besedila pa še kratek slo var ček la tinsko – istroro munskih ustreznic). Dru gi zapis z naslovom Pater noster in dialetto Po glizano dell’Isola di V e glia sln. Očenaš v polji škem na rečju z otoka Krka je pet vrstični, pravopisno ne ko liko popra vljen, prepis ist ro romun ske ga Oče naša s prejšnje strani (pisava prepisa je ista kot na prvih treh straneh razdelka V oci illiriche, naslov pa je, verjetno kasneje, izpi sal sam Alberto Fortis). 16 Obe različici Očenaša z la tin skim prevodom in s sezna mom latinsko – istroromunskih besed sta najstarejša do se daj zna na zapisa kr škoromunskega besedila (Muljačić 1976: 53–54). 14 Celoten prepis edine strani Hasanaginice v fasciklu Ms 185 in Fortisova različica v latinici iz leta 1774 sta podana v: Babič 2007: 160–161. 15 Za namig na istroromunsko različico Očenaša in Muljačićev članek se zah valjujem Robertu Groš lju. 16 Obe različici Očenaša sta navedeni v: Muljačić 1976: 54–55. Pisavi obeh Očenašev sta različni, nobena pa ni niti Fortisova, niti Sovićeva. To potrjuje tudi Željko Muljačić, ki me ni, da je prvo raz ličico, pri kateri je oblika črk debela, pravopis pa nedosleden, na prošnjo M. So vića ali A. For tisa (skupaj z latin skim pre vodom in s slovarčkom) zapisal bodisi kak vaški žup nik ali drug človek, ki je bil vešč pi sanja. In tako se je ohra ni lo be sedilo v tem »ek sotič nem« narečju (Muljačić 1976: 53). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 36 Jezikoslovje Fascikel Ms 185 se zaključuje z osemvrstičnim zapisom v francoščini (na zadnji strani, za drugim istroromunskim Očenašem): Le premier jour de May les garçons amoureux ont la coutume de planter / avant le lever du Soleil dans les petites places de la ville ... neznanega avtorja. Fa scikel Ms 353 so zaznamovale tri pisave, med njimi je znana samo prva in sicer rokopis Bla ža Kumerdeja 17 v besedilu Prae fatio Editoris Ad Lector es Slavos, ki je edini izvirni rokopisni izdelek v tem fasciklu. Zapis je droben in težko berljiv, v be sedilu, ki je raz po rejeno samo na desni polovici strani (na levi so izpisani popravki oziroma do datki k os nov nemu tekstu), pa je ogromno napak, po prav kov in črtanj. Preostala besedila v fasciklu sta ustvarila dva neznana prepisovalca, njuna rokopisa ločujeta preostalo vsebino fascikla glede na izvorno predlogo na dve zaključeni enoti: • prvi prepisovalec je ustvaril latinski uvod Lectori Dalma tae / Mattheuv Sovich Catthe dralis Ec c lesiae / Auxer en. Ar chidia co nuv in vsa preostala be se dila iz fas- cikla Ms 185: latin ski na slov Sovićevega pre vo da slovnice M. Smotrickega (pred latinskim uvodom), kratka pojasnila v italijanščini k zapisom v neznanih pisa vah in šti ri pisma v itali jan ščini iz korespondence med Matejem Sovi ćem in Albertom Fortisom (pisma si sledijo v enakem vrstnem redu kot v fasciklu Ms 185; zad nje pismo ni do kon čano, napisano je samo do Im pr o priae omnes ... na sedmi strani pisma v fasciklu Ms 185); • izdelek drugega prepisovalca je zadnje besedilo v fasciklu – Sovićev latinski pre- vod vzhodnoslovanske slovnice iz rokopisne enote Ms 165 (pri tem je po trebno po- udariti, da rokopis slovničnega dela v Ms 353 in Ms 165 ni isti); prevod ni prepisan v celoti, ampak samo do sredine 88. strani. Omeniti moram, da sta prepisovalca iz izvirnikov pre pi sala izključno latinski ozi- roma italijanski del besedi la (tako je iz Ms 185 prepisan samo latinski na slov prevo- da slovnice, ne pa tudi cerkvenoslo vanski; podani so samo komentarji k zapisom iz izvirnika, samih zapisov neznanih pisav pa ni; prav tako v prvem, tretjem in četrtem pismu kore spondence niso izpisani pri me ri različ nih pi sav , bodisi cirilskih, glagol skih ali nezna nih črkopisov; na vseh teh mestih je v besedilih pra zen prostor); prepisan je tudi sa mo Sovićev latinski prevod slovnice (ne pa tudi cerkvenoslo vansko besedilo), vendar tokrat za razliko od pred hod nih bese dil z vsemi cerkve noslovan ski mi primeri v slovnici. 17 Kumerdejevi sta tudi dve opombi v zadnjem razdelku fascikla – v prepisu Sovićevega prevoda slov- nice, prva (na drugi strani) je pre pi sana opomba (o problematiki zapisa grafema ñ /t/) iz predloge v Ms 165 (2b), druga je izvirna Kumerdejeva: ob robu tretje strani navaja tri cirilske pri mere z latinskimi ustreznicami (÷à‘ñòú densus, ÷à‘ñòü pars, êðî‘âú tectum) iz slovnice Smotrickega, ki jih Sović (v Ms 165) ni uvrstil v svoje besedilo (preostali manjkajoči primeri iz slovnice Smotrickega so s Kumerdejevo pisavo pripisani kar nad tretjo vrstico v samem bese di lu). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 37 Značilnosti Sovićevega prevoda slov ni ce Meletija Smotrickega 18 ter povezanost prepisa vzhodnoslovanske slovnice z njeno prvo (1619) ziroma drugo izdajo (1648) 19 Latinski pre vod slovnice je, tako kot sam izvirnik, obsežno delo in za ob jema ce- lotno slov nico Meletija Smotrickega. Tudi v Sovićevem delu si osnovni sestavni deli slovnice sledijo v enakem vrstnem redu kot v vzhodnoslovanskem originalu: prаvopis (î„ð»îãðà‘ô·å     ), oblikoslovje (億òv”ìîëî‘ã·     å), skladnja (ñv‘íòà¿·ñ) in pro zodija (ïðîñw‘ä·  å); v sklopu zadnjega poglavja je na koncu slovnice dodano še krajše poglavje o me- triki (w„ñòå‘ïåíåõúñò·õîòâî‘ðí¥å ìý‘ð¥). Štiri glavna po glavja je Sović naslovil s êíè‘ãà ïåðâàå , âòîðà‘ å, ñðå‘ñ·å in ÷åñâåðñàå (latinsko Liber Primus, Secundus ...), posa mez- ne razdelke v njih pa za razliko od Smot ri ckega na podpoglavja, imenovana ãëàâà à, ፠itn. (latin sko Caput I, II ...). Podrobnejša pri merja va So vićevega prepisa s slovnico Smot ri cke ga nam izkristalizira osnovno ugotovitev, da pri pre pi su in prevodu prav- zaprav ne gre za natančno preslika vo izvirnika, ampak za njeno predelavo, z mnogi- mi spremembami, 20 dodatki, 21 predvsem pa s števil ni mi skrčenji. 22 To na čelo v sami Sovićevi knjigi ni pojasnjeno, za bele ženo pa je v popolnem naslovu slovnice, ki je v obeh jezikih shranjen na prvi strani fascikla Ms 185 (v latinskem jeziku pa tudi v Ms 353):ãðàììàòiêà / ñëàâå‘íñêàÿ (...) ìíw‘ãèìú êðà‘òîñòè ðà‘ äè / è„ç ‘ò¥ìú / íý‘êèìúâúñò¥‘õú ¶‘ âë·àõúñìîòðå‘í·ìú / ïðèëîæå‘í¥ìú ìà‘ë¥ìúèç ìý‘íåí¥ìúö GRAMMATIKA / SLAVONICA (...) plu ri bus br evitatis causa r e jectis, / non nullis Sa crorum obser va tione Bibliorum / additis, pa ucis immutatis. O izčiščeni različici slov nice je po Sovićevi smrti pi sal že Alberto Fortis, ki je v svojem Potovanju po Dalma ci ji (1774) zapisal, da je Matej Sović ustvaril delo izjemnega truda, očiščeno vsega nepotrebnega, in obogateno z novimi opažanji, kakor je pri mer no za rabo novih ilirskih cerkvenih mož (Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus …: XVII–XVIII). 18 V svojem opisu se ne dotikam niti obsežnega Sovićevega latinskega uvoda niti samega prevoda slov- nice v latinščino, ki zahtevata natančnejše preuče vanje latinista. Trenutno se pripravlja natančen in strokoven pre vod besedila v slovenščino, ki bo zaobjet v kasnejših preučevanjih. 19 Pri navajanju primerov iz slovnic uporabljam naslednje okrajšave: GS – slovnica M. Smotrickega (1619), GM – moskovska izdaja slovnice (1648), SO – latinski prevod slovnice M. Sovića (1773) v rokopisni enoti Ms 165, GZ – slovnica L. Zizanija (1596). 20 V razdelku w„¹„äàðå‘í·è(podpoglavja w„ïðîñw‘ä·è) Matej Sović ni sledilvzhodnoslovanski predlogi, ampak je oblikoval svoje lastno besedilo (SO: 12b–15b). Pri nepregibnih besednih vrstah je zanimiva zamenjava poimenovanja za prislov (na me sto oblike íàðý‘÷·å se je Sović odločil za íàäãëàãî‘ë·å; SO: 21b). 21 Smotricki navaja v poglavju w„îˆð»îãðà‘ô·è samo cirilski azbučni red, Sović pa poleg tega (ïðïDáíàãw Êv¨ð¶‘ëà) še glagolski (ïðïDáíàãw„I2ðî‘ív¨ìà). Oba osnovna azbučna reda (prvi je povzet po Smotri ckem, drugi pa podaja nabor oglatoglagolskih zna kov, značilnih za Karamanove rimske vzhodnoslo va ni zi rane iz da je misala in brevirja) imata ob sebi še dodatno različico: cirilska je, po Soviće vih besedah, zapisana v stari, majhni cerkveni knjigi v Vatikanski knjižnici, gla gol ska pa v »âîâåëìè’äðå‘â íåè‡ñà‘êî æäåöåðêîâíýè‡êíè‘çý ¹„ïðåìó‘ äðàãwìó‘æà« J. S. Assema nija, tj. okro gla glagoli ca (SO: 2b). Pri prvi sklanjatvi (samo stal nikov a-skla njat ve žen skega spola) je Sović izjemoma dodal dva vzorca sklanjatve sa mo stalnikov mo škega spo la, oba z osnovo na velar (ñëóãà’, ëóêà’) in z ustrezno premeno v dat. in lok. sg. (ñëóçý’, ëóöý’; SO: 38b). 22 K skrčenemu prepisu slov ni ce nedvomno prispeva dodana samostojna predstavitev zaim ka òî‘è‡, òà  ‘ å, òî‘å nepo sred no pred prvo skla njatvijo (SO: 35b–36b). Ta prvina je v izvir niku pri vseh sklanjatvenih zgledih vedno nave de na kot sestavni del vseh sklonskih oblik (za tak način predstavitve se je Sović od ločil samo pri treh začetnih vzorcih imenske sklanjatve, nato pa je zaimenske oblike pred sa mostalniškimi oblikami opu stil). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 38 Jezikoslovje 23 Tako npr. izvirni gra matični opis tipa ×òî‘å„ñòúïèñìå ’ z odgovorom„1ñòúðå÷å‘í· å÷à‘ñòüíåðà ç äý‘ëíàÿ  skrči na Ïèñìå ’å„ñòüðå÷å‘í·å ÷à‘ñòüíåðàçäý‘ëíàÿ ... in podobno (SO: 2b) 24 Za razliko od hrvaške različice Smotricki svoje sklanjatvene paradigme podaja urejeno, vedno verti- kalno – vse sklonske ob like so, ob vsakokratnem poimenovanju sklona, vedno izpisane v celoti. 25 Sicer pa je Matej Sović pri predelavi slovnice pravopisno sledil pravilom in pravopisnim dolo čitvam vzhodnoslovanske slovnice. Pri tem je uporabljal vse »posebne» cirilske znake in vsa nadvrstična znamenja, ki »plemenitijo« vse vzhodnoslovan ske slovnice cerkvene slovanščine ta kratnega časa (poleg omenjene npr. še predhodni, dvojezično ΑΔΕΛΦΟΤΗΣ – Ãðàììàò·êàäîáðîãëàãîëèâàãîåëëèíîñëîâåí ñêàãîªç¥êàiz 1591 in slovnico Ãðàììàò·êàñëîâåíñêà Lavrenti ja Zizanija iz leta 1596). Mednje spadajo grafemi ý, ¥, è‡, nosnik å kot grafični ekvivalent cirilskega ÿ,večji 2in w – obaza zapis mno žin skih oblik (GS gen. pl. òýõ‘úî„ò2‘öú, dat. pl. ò¥‘ìúÂî‘èíwN  : SO î„ò2‘öú, âî‘èíwìú); poleg liga ture ó za običajni digramni ¹ se kot pri Smotrickem upo rabljajo še štiri zna čilne grške črke ¿, ¾, », v¨. Sović nad be sednimi oblikami za pisuje vsa nad vrstična znamenja – akcente in pridihe, ki sicer že v sa mem izvir ni ku ne odra žajo slovanskega naglasa, ampak te- meljijo na grškem grafičnem siste mu in so umet no pre ne sena v slovansko maniro zapisovanja. Be sedilo slovnice je pri Soviću napi sa no skoraj brez na pak in iz pričuje dobro po znavanje tako jezika kot zako nitosti vzhod noslo vanske cirilske pisa ve. 26 Poudariti pa moram, da se v cerkvenoslovanskem in latinskem naslovu Sovićevega dela, izpisanem na prvi strani fascikla Ms 185, omenja samo izdaja slovnice iz leta 1619 s popolnim imenom izdajatelja (glej tu, str. 32), zato so raziskave usmerjene zgolj na primerjanje vseh treh slovničnih del (prve in druge izdaje slovnice Smotrickega ter Sovićevega prevoda) in na razmejevanje razlik in sličnosti tako v teoretičnem opisu slovničnih kategorij kot v sami predstavitvi slovničnega materiala. Matej Sović je sku šal pri prepisu cerkvenoslovanskega besedila in prevodu po- samezne opise kar se da strniti, tako npr. pra viloma izpušča zna čilne (velikokrat »za razumevanje ne nujno potrebne«) vprašalne stavke iz slov ni ce Smotricke ga, 23 podna- slovov v posameznih podpoglavjih iz prevajane slovnice velikokrat ne navaja, ampak sama pravila (oz. razlage) iz njih strnjeno niza drugo za drugim ali pa posamezne razlage celo samo povzame in jih združene predstavi v enem samem stavku (pogosto je posamezna pojasnila iz izvirnika izpustil, včasih dodal nova). Besedili, tako slovan- sko kot latinsko, sta v rokopisni enoti Ms 165 tudi sicer vizual no strnjeni, saj so vse sklanjatvene para dig me (z iz je mo začetnih paradigm samostalnikov in pete skla njatve pri devnikov) podane v vodo ravni lini ji, skloni si sledijo brez poimenovanj, dostikrat so izpi sani sa mo za ključki sklonskih oblik (npr. pri daljših besednih oblikah ali pa je na tak način okrajšana samo druga sklonska različica), npr.Êëåâðåòú,òà,òó,òà,òå, òîìú,òýitn. ali Ìðå‘æà,ìðå‘æèæå ,ìðåæè itn. 24 Pri sklanjatvah Sović velikokrat ne na va ja vseh primerov, navedenih v pojasnilih vzhodnoslovan ske slovnice; v prepisu slovnice tudi ni značil nega okraj ševanja z nadpisanimi črkami iz slovnice Smotricke- ga: besede v Soviće vem prepisu so pravi loma predstavljene v celoti in ne v skrajšani obliki kot pri Smotri ckem, npr. GS íèæà‘è‡øåN, âñaý, w„êîO¡÷å‘í·å , ñò¥è‡: SO íèæà‘è‡øåìú, âñýõú, w„êîí÷å‘í· , ñâå ò¥‘è‡ itn. 25 Razlike med osnovnim cerkvenoslovanskim besedilom v slovnici Smotrickega in Sovićevo predelavo pa ne opazimo samo v spremenjenem nizanju celotnega besedila, v preoblikovanju, izpuščanju ali dodajanju pojasnil in pravil, ampak je Sović v pogla- vju w„億òv”ìîëî‘ã·è posegel tudi v same sklanjatvene in spregatvene paradigme ter s tem vnesel spremembe v morfološko normo izvirnika. Zato se upravičeno poraja vprašanje, ali ni morda na Sovićevo predstavitev cerkvenoslovanske slovnične strukture vplivala tudi druga izdaja iste slovnice iz leta 1648. 26 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 39 Izvirnik Ãðàììà ò· êè ñëàâå‘íñêèå ïðà‘âèëíîå Meletija Smotrickegaje po mnenju Vasilija V . Nimčuka najpomembnejša stvaritev »starega« slovan skega jeziko- slovja in je kot taka imela ve lik vpliv na razvoj jezikoslovja pri vseh Slovanih (Nimčuk 1979: 22). Na stala je le ta 1619 v Jevju pri Vilnu, pravopisno pre obli ko va na po gr škem vzoru in z je zi kov nimi po seb nostmi, značilnimi za jugozahodno rusko re dak ci jo cerk- ve ne slo van ščine. Ob se ga 498 stra ni in je zaradi svoje pomembnosti doži vela še dva ponatisa, oba v Mo skvi, ven dar z raz lično jezikovno osnovo: leta 1648 predelano po pra vilih velikorus ke norme, le ta 1721 pa po novno po izvirniku – z jugoza hodnorusko nor mo cerk ve no slovan skega je zi ka. Slovnica je izčrpnejša od predhodne, Zizanijeve iz leta 1596. Smotricki je samostalnike razporedil v štiri sklanjatve z mnogimi primeri za posamezne podtipe, kot posebеn sklon je zapisal mestnik, 27 razložil je kategorijo živosti in neživosti, opustil člen kot posebno besedno vrsto; obširno je obdelal glagolske oblike (vendar je posamezne oblike preteklih časov mešal med seboj) itn. (Derganc 1986 /2/: 73–75). 28 Druga izdaja slovnice Smotrickega je izšla 2. februarja 1648. leta v Moskvi s po- enostavljenim naslovom Ãðàììàòèêà in brez avtorjevega imena. 29 Izvirno izdajo slov- nice sta opazno tekstološko in jezikovno predelala ter dopolnila moskovska urednika Mihail Stefanovič Rogov (umrl po 1650) in Ioann Vasiljevič Ševelev Nasedka (okoli 1570 – okoli 1660), 30 ki sta slovnico pravopisno in slovnično preoblikovala v duhu mo- skovske lingvistične ideologije in po zakonitostih velikoruske jezikovne norme. Spre- menila sta npr. že sam začetek slovnice: za Moskovčane vsebinsko nezanimivi, povrh vsega pa v prosti movi napisani, uvod Meletija Smotrickega Ó¡÷èòåëåìúøêîëí¥ìXÀˆâòîðú iz prve izdaje (GS: 1a–4b) 31 sta zamenjala z novim, obsežnejšim ñúáãîìúïî÷èíà‘2ìú, çäý’â°ïðåäèñë3‘â·åâ°ïèñà‘õwN... (brez naslova; GM: 1a–44a), katerega vsebino sestavlja pet sklopov svetopisemskih, patrističnih in hagiografskih citatov, s katerimi je slovnica postala pomembna tudi s teološkega vidika kot sredstvo za spoznavanje bistva božje resnice (Kuzminova – GM: 498–513), s prenovitvijo gramatičnega dela pa je pridobila status »uradne izdaje moskovske pismenosti« (Jagić 1910: 30). 27 Že Zizanij je v svoji slovnici kot samostojen sklon predstavil orodnik –òâîðè‘òåëí¥è‡ïàäå‘æú (medtem ko je oblika mestnika praviloma zapisana kot druga različica sklona pri dajalniku), Smotricki pa je para- digmo dopolnil še z mestnikom – ñêàçà‘òåëí¥è‡ïàäå‘æü. Spremenil je tudi vrstni red sklonov iz Zizanijevega èìåíî‘âí¥è‡, ðî‘äí¥è‡, äà‘òåëí¥è‡, òâîðè‘òåëí¥è‡, âèíè‘òåëí¥è‡ in v sklanjatvenih paradigmah tudi çâà‘òåëí¥è‡ (čeprav ima pri predstavitvi slovničnih kategorij navedenih samo prvih pet sklonov) na novejši èìåíè‘òåëí¥è‡, ðîäè‘òåëí¥è‡, äà‘òåëí¥è‡, âèíè‘òåëí¥è‡, çâà‘òåëí¥è‡,òâîðè‘òåëí¥è‡, ñêàçà‘òåëí¥è‡. 28 V eč o vzhodnoslovanski slovnici cerkvene slovanščine in samem Smotrickem glej obsežno v: Nim čuk 1979: 7–111, ter v: Sgambati 1983: 114, Uspenski 1987: 201, Derganc 1986 /2/: 70–75, Jagić 1910: 29–30, Ba bič 1996/1997: 256–261, 2000: 37, 80–82. 29 Meletij Smotricki (med 1577 in 1579 – 1633) je junija 1627 sprejel uniatstvo, zato so ga v Moskvi imeli za odpadnika protestantstva (Nimčuk 1979: 19). 30 Oba imenovana sta bila v sredini 17. stoletja vodilna urednika moskovske tiskarne (Московский Печатный двор); M. Rogov je bil njen odgovorni urednik v letih 1640 – 1649, I. Nasedka pa po odstavitvi Rogova do 1652. leta (Kuzminova – GM: 495). 31 Uvod Smotrickega vsebuje metodološka navodila za predavatelje slovanskega jezika v bratskih šolah (od konca 16. stoletja je bila v Jugozahodni Rusiji slovnica grškega, latinskega in cerkvenoslovanskega jezika vključena v pedagoški proces v bratskih šolah in učiteljiščih), v Moskovski Rusiji pa vse do prve četrtine 18. stoletja organizirani učni sistem ni obstajal, zato vsebina originalnega uvoda za Moskovčane ni bila aktualna. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 40 Jezikoslovje Med najbolj predelana poglavja v moskovski izdaji slovnice nedvomno sodi pogla- vje w„3„ð»îãðà‘ô·è, natančneje razdelek Ïðà‘âèëà3„ð»îãðà‘ô·è (GM: 51a–57a), katerega vsebina delno ustreza »nasvetom oz. dodatnim pojasnilom« iz prve izdaje slovnice (t. i. „Óâýùå‘í· å; GS: 9b–12a), 32 v katerih so predstavljena določila pravilne rabe grafi čnih dvojnic å – 2, î – w, è – ·, ¹ – ó, ÿ – å , þ – ©, nekaterih posameznih črk, npr. ¥, ý, ú, ü, in iz grškega grafi čnega sistema prevzetih grafemov – v”, oziroma v, , » v razmer- ju do ô, ¿ in ¾ (Kuzminova – GM: 519). Moskovska izdaja je pravopisna pravila „Óâýùå‘í·è‡ spremenila in jih uskladila z velikorusko pravopisno normo. Pri revidiranju sta se moskovska urednika zgledovala tudi po slovnici Lavrentija Zizanija Ãðàììàò·êà ñëîâåíñêà (Vilno, 1596), ki je bila od začetka 17. stoletja v Moskovski Rusiji precej razširjena, in med svoja pravila vključila kar nekaj pravopisnih sestavkov iz njenega poglavja Êàíîí¥Îð»îãðà‘ô·è (GZ: 88a–91b). 33 Lahko rečemo celo, da so pravopisna pravila v drugi izdaji slovnice Smotrickega zbir (za velikorusko pravopisno normo ustreznih) pravil iz obeh vzhodnoslovanskih slovnic, saj sta M. Rogov in I. Nasedka pri opisu uporabljala tako omenjeno poglavje iz Zizanijeve slovnice kot pravopisni sestavek Smotrickega. Pri tem sta posamezne pravopisne opise spremenila, dopolnila ali dele opisov izpustila, npr. v primeru, če navodilo ni v celoti odgovarjalo moskovski pravopisni ali slovnični normi (natančen opis Pravopisnih pravil v moskovski izdaji slovnice glej v: Kuzminova – GM: 519–545). 34 Zaradi opaznih razlik med prikazoma jugozahodno-ruske pravopisne norme v prvi izdaji slovnice in velikoruske v drugi je sestavek o pravopisnih pravilih pomemben vir za ugotavljanje sličnosti med Sovićevim cerkvenoslovanskim slovničnim besedilom (v rokopisni enoti Ms 165) in moskovsko izdajo slovnice ter morebitnega vpliva le-te na Sovićev prevod. Natančen pregled Sovićevega pravopisnega sestavka (SO: 6b–10b) vpliva druge izdaje vzhodnoslovanske slovnice ne potrjuje, saj je Sović pri predsta- vitvi cerkvenoslovanskega dela slovnice zvesto sledil predlogi iz leta 1619, čeprav je Poleg tega pa uvod tudi jezikovno ni ustrezal moskovskim izdajateljem, saj je imel v Moskovski Rusiji status knjižnosti le cerkvenoslovanski jezik, zato prosta mova, v kateri je bil zapisan uvod, po njihovem mnenju, ni bila ustrezna oblika jezika za gramatični priročnik (Kuzminova – GM: 497). 32 Zanimivo je, da moskovska izdaja vsebuje dva sestavka z enakim naslovom Ïðà‘âèëà3„ð»îãðà‘ô·è: prvi nadomešča omenjene »nasvete oz. dodatna pojasnila« iz prve izdaje, drugi pa v celoti povzema »pra- vila ortografije«, ki pri Smotrickem sledijo neposredno za »nasveti« (izjema so le primeri grških besed pri četrtem pravilu, ki v izdajo iz leta 1648 niso vključeni; GS: 12a–13b in GM: 57a–58b). Sović v svojem delu sledi originalni izdaji iz leta 1619, le da je pri »pravilih« v svoje delo od šestih vključil samo tri, nekolika skrajšana, pravila (prvo, drugo in šesto; SO: 11b). 33 S êàíî‘íú sta poimenovala celo nekatera posamezna pravopisna pravila, tako npr. že prvo – o črki à, ki sta ga tudi sicer prevzela iz Zizanijeve slovnice (GZ: 88a, GM: 51a), saj ga Smotricki nima. Pravila si v moskovski izdaji sledijo v enakem vrstnem redu kot pri Zizaniju, prav tako je iz iste slovnice prevzeto tudi njihovo številčenje. Moskovska izdaja slovnice ima obravnavane iste besedne vrste kot Zizanijeva slovnica, torej tudi ðàçëè‘÷·å (è ˇæå,ÿ ˇæå,2 ˇæå), ki ga je Meletij Smotricki v svoji izdaji zamenjal z medmetom (ìåæäîìå‘ò·å) – isto razvrstitev besednih vrst kot Smotricki je v svojem prevodu obdržal tudi Matej Sović. 34 Moskovska izdaja slovnice je nastajala v različnih časovnih obdobjih. Znano je, da sta moskovska urednika poglavje w„3„ð»îãðà‘ô·è oblikovala šele potem, ko sta že vnesla popravke v posamezne sklanjatvene in spregatvene paradigme. Zato je razumljivo, da sta v Pravopisna pravila vključila tudi nekatera dodatna pojasnila o rabi črk, ki praviloma odsevajo njuno negativno stališče do pravopisnih določitev, ki jih Smo- tricki v svojem pravopisnem sestavku sicer ni posebej pojasnjeval, so pa v prvi izdaji slovnice razvidne iz predstavitve slovničnega materiala (Kuzminova – GM: 545). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 41 tako kot v drugih poglavjih vnesel nekaj sprememb: tu pa tam je vključil nove besedne primere, ki dodatno ponazarjajo razlage, pravopisna pravila je oštevilčil (vendar pa številčenje ni enako kot v moskovski izdaji; ponovno glej op. 33), spremenil je peto pravilo, v katerem razlaga le razmerje med ó in ¹(ne predstavi pa grafema y), 35 poeno- stavil oziroma priredil je nekatera pojasnila iz izvirnika, npr. GS: âXÐó‘ñêèaæåðå÷å‘í·èa§ËàDñêàãwè„Ëàò¶‘íñêàãwÿ„祑êàïðèâøåDøèaè„·å,脶îâîñâî2N è„ìà... SO: âî ññðà‘íí¥õú ¹„áw Ðå÷å‘í·èõú êú íà‘ìú ïðèõîä å ‘ èõúè„ ·å, è„ ¶î âî ñâîåìú èˆìà ñâî‘è‡ñòâý ... Opazila sem samo dve stični točki z drugo izdajo vzhodnoslovanske slovnice. Obe deli namreč izpuščata vse neslovanske (grške in latinske) primere, ki jih je Smotricki navedel na začetku „Óâýùå‘í·è‡. 36 Izogibanje neslovanskemu jezikovnemu materialu je tudi sicer razpoznavna značilnost obeh primerjanih izdaj (tako Sovićeve kot mos- kovske), saj do njega prihaja v vseh poglavjih slovnice. Najopaznejše je gotovo v sintaktičnem delu pri citatih iz Septuaginte, 37 ki v slovnici Smotrickega služijo kot nazoren prikaz sorazmerja med grškimi in cerkvenoslovanskimi sintaktičnimi kon- strukcijami (Kuzminova – GM: 513). Tako Sović kot moskovska izdaja slovnice sta skladenjsko pred stavitev Smotrickega osiromašila za citate v grškem jeziku, vseeno pa bi težko potegnili vzporednici med obema sintaktičnima poglavjema, saj se močno razlikujeta med seboj. 38 Zanimivejšo podobnost med obema gramatičnima izdajama je ustvarila dodatna razlaga rabe grafemov ÿin å v Sovićevem prevodu Smotrickega (SO: 10b), ki predvideva zapisovanje å v akuz. pl. f. 39 in razlikovanje homonimne oblike s pomočjo zapisa grafema ÿali å na začetku oblike. Pravilo je nave- deno tudi v slovnici 1648 (GM: 55a–55b), vendar je oblikovano drugače, različna pa 35 GS … ¹âˆíà÷à‘ëýðå÷å‘í·è‡,óæåè„yñðå‘äýè„âˆêîíöè’¹„ïîòðåáëå ‘åìà... 35 SO … ¹âúíà÷à‘ëýÐå÷åí·è‡,óæåâúñðå‘äýè’âúêîíö葹„ïîòðåáëå ‘åìà... 36 Pri tem je Sović izpustil tudi razlago in primere za grški (tega grafema tudi sicer v svojem prevodu slovnice ne uporablja), razlago ostalih, iz grškega grafičnega sistema prevzetih grafemov v”oz. v, », ¿ in ¾, pa je povzel po originalu. Moskovska izdaja omenjenih grafemov v svojih pravopisnih pravilih niti ne omenja. 37 Citati so v preučevanih slovničnih delih na straneh: GS: 206b–210b, GM: 292b–296b in SO: 146b–147b. 38 Moskovska izdaja ohranja spremno besedilo izvirnika v celoti, vse prevode citatov v cerkveno slovanščino in pet grških citatov (od petindvajsetih) v cirilski transliteraciji (Kuzminova – GM: 513), nasprotno pa je Sović citate iz Septuaginte izpustil v celoti (íåñâî‘è‡ññâå‘ííýè„ññîëêîâó‘åìúïîñëå‘äóþùàå   Áæåññâå‘ííàãwÏèñà‘í· åìý‘ññà,è„èˆíàå ìíw‘ãà å; SO: 147b), vključil je le del prvega citata (zapisanega v cerkveni slovanščini), preoblikoval pa je tudi sámo spremno besedilo poglavja. Razlike med omenjenima deloma so tudi pri drugi sklanjatvi samostalnikov, kjer je moskovska izdaja zadržala samo sklanjatveni vzorec ¶„ñ, ¶„ñà, ¶„ñó …, Sovićevo delo pa zvesto sledi izvirniku in podaja vse primere sklanjatvenih vzorcev samostalnikov grškega izvora, npr. 3„ðå‘ñòú, ⶑàñ ... (GS: 54a–57b, GM: 117b–118a, SO: 47b–49b). Enako tendenco opazimo tudi pri tretji in četrti sklanjatvi, kjer primere Ñv‘íòà¿·ñ, à„vòî‘ð·òàñ in êîñíî‘â·îí navajata in sklanjata samo originalna izdaja slovnice Smotrickega in Sovićevo delo (GS: 61a–62b in 70b–72a, GM: 122a in 130b, SO: 51b–52b in 55b–56b). 39 Ni jasno, zakaj Sović v razlagi omenja le akuz. pl., saj je v sklanjatvenih paradigmah mehke sklanjatve samostalnikov ženskega spola enaka končnica tudi v nom. in vok. pl.; deveto pravilo moskovske izdaje ima npr. splošnejši opis: da se  zapisuje v množinskih oblikah samostalnikov ženskega spola (po- dobno pravilo je tudi v Zizanijevi slovnici, le da se v njej spola ne omenja; o tem natančneje: Kuzminova – GM: 537). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 42 Jezikoslovje so tudi poimenovanja: – tako je v moskovski izdaji slovnice å „祑êú: ¹„äúòýëå‘ñí¥è, pri Soviću pa ãëàãîëà‘í· å î„ðóä·å; – oblika ÿ„祑êú ima v rokopisni enoti Ms 165 pojasnilo: ðî‘äú, v moskovski izdaji pa je naveden le primer rabe: ÿ„祑öèw„êðå‘ñòí·è. 40 Tudi v poglavju morfologije (億òv”ìîëî‘ã· å) ne najdemo neposrednih dokazov o tem, da je na Sovićev prevod vplivala tudi druga izdaja Smotrickega, saj so vse razlage slovničnih kategorij (in vsa pojasnila k njim) v Sovićevem delu bodisi povzeta po ori- ginalni izdaji bodisi preoblikovana neodvisno od besedila druge izdaje. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da v tem delu ni opaziti prepoznavnih prvin moskovske morfološke norme (v večini primerov tesno povezanih s pravopisnimi zakonitostmi), pa naj si bodo le-te neposreden odsev izdaje iz 1648. leta, ali pa izpričujejo zgolj zelo dobro poznavanje moskovske norme obeh izdajateljev hrvaških glagolskih liturgičnih knjig v Rimu v sredini 18. stoletja. 41 V pričujočem članku omenjam nekaj najopaznejših oblikoslovnih značilnosti sklanjatev samostalnikov, 42 ki izkazujejo morebitni vpliv moskovske izdaje na Sovićevo delo. Pri sklanjatvi samostalnikov ženskega (moškega) spola mehkih osnov (ïå‘ðâîå ñêëîíå‘í·å) 43 ima Sović v posameznih sklonih navedene dvojne končnice (tako iz prve kot iz druge izdaje vzhodnoslovanske slovnice), npr. gen. sg. SO ìðå‘æè / æå , nom., akuz. pl. SO ìð2‘æè / æå,  (prim. GSìðå‘æå 44 :GM ìðå‘æè). 45 40 Omenjenega pravila rabe ÿin å Smotricki v svojih „Óâýùå‘í· åõú (GS: 11b) nima, zato se v njegovi izdaji v obeh pomenih uporablja vedno enaka oblika ÿ„祑êú (oblike s pomenom »govorni organ« so zato v moskovski izdaji popravljene na å „祑êú). Različen zapis homonimih oblik ima svoj izvor v južnoslovanskem pravopisu, saj ga predvideva že Konstantin Kostenečski v svoji razpravi Ñêàçà‘í¶åè„çüÿ„â묑ííîw„ïè‘ñìåíåa (nastali pribl. 1424 – 1426), ki protistavlja ¬„祑êú= ãëî‘ñ°ñà : 2„祑êú=剻íîT ; Jagić 1885–1895: 405–406). Odraz njegovega pravila je pri Vzhodnih Slovanih opazen tudi v slovarju Pamve Berynde (Kijev, 1627), katerega sta pri popravljanju slovnice uporabljala tudi M. Rogov in I. Nasedka (Kuzminova – GM: 537). 41 Marsikatero skupno značilnost je namreč moč najti tudi v glagolskih izdajah Misala 1741 in Brevirja 1791 ter v latinski razlagi glagolskih in cirilskih črk, njihovega izgovora in rabe v slovanskih jezikih In Alphabetum Illyricum expovitio… Karamanovega Bukvarja iz 1739. oziroma 1753. leta (druga izdaja). 42 V podpoglavju w„èˆìåíè so prve štiri sklanjatve namenjene samostalnikom, peta sklanjatev pa pred- stavitvi sklanjatvenih vzorcev pridevnikov in števnikov. Pri prikazu sklanjatvenih vzorcev se je edino Sović odločil za vrstni red števil ednina – množina – dvojina (v vseh ostalih primerjanih slovnicah ednini sledi dvojina in kot zadnja množina), ki pa ga je pri glagolu spremenil in ga uskladil z izvirnikom. 43 Prva sklanjatev je v preučevanih slovnicah na straneh: GS: 32a–42b, GM: 93b–104b in SO: 36b–42b. 44 Dvojnice ima Sović v istih sklonih (pa še v nom. sg. ter akuz. pl.) tudi pri sklanjatvi samostalnika Ñàìàð í¥‘íè / í , v dat. sg. pa samo obliko Ñàìàð í¥‘íý iz druge izdaje. 45 Pri množinskih paradigmah samostalnikov, ki imajo v osnovi e ali o, je Matej Sović pogosto navadni å oziroma îiz ednine zamenjal z 2 oziroma w(redkeje v celotni paradigmi, pogosto pa v nom., gen. in vok. /ter akuz./ pl.), npr. SO: pl. ìð2‘æè / æå ,ìð2‘æú,ìð2‘æàìú,ìð2‘æè / æå  ,ìð2‘æè,ìð2‘æàìè,w„ìð2‘æàõú; ñíw‘õè, ñíw‘õú, ñíî‘õàìú, ñíw‘õè, ñíw‘õè, ñíî‘õàìè, ñíî‘õàõú; enako: pl. þˆíwøè, þˆíwøú, þˆíîøàìú, þˆíw(ø¥)øå  , þˆíwøè ...; äð2‘âà, äð2‘âú, äðå‘âwìú ...; Preučevani vzhodnoslovanski izdaji ohranjata å in î (iz ednine) tudi v večini množinskih sklonov; izjema je pogosto gen., redkeje dat. pl. (dosledneje izvedeno v moskovski izdaji), npr. GS:pl. ò¶‘ å ñíî‘õè, òýõ‘úñíw‘õú, ò¥Nñíî‘õàìú, ò¥‘å ñíî‘õè, w„ñíî‘õè, òýì‘èñíî‘õàìè, w„òaýñíî‘õàõú; ò¶‘èþˆíîøè, òýõ‘úþˆíwøú, ò¥Nþˆíîøàìú ...; ò¶‘èî„ðå‘ñòè, òýõ‘úî„ð2‘ñòú, ò¥Nî„ðå‘ñòwN ...; GM: pl. ò¶‘ å äðå‘âà,òýõ‘úäð2‘âú,ò¥ìúäð2‘âwìú,ò¥å äðå‘âà ...; ò ¶ ‘  å ìðå‘æè,òýõ‘úìð2‘æú,ò¥ìúìðå‘æàìú ...; ò¶‘èä3‘ìè, òýõ‘úäîìw‘âúè„äw†ìú, ò¥ìú äîìw‘ìú...;  Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 43 Pred omenjeno sklanjatvijo ima (samo) Sović dodano pojasnilo oziroma izjemo (è„ç ‘å ‘ò·å), v kateri posebej navaja končnice samostalnikov z osnovo na æà, öà, øà, ùà, med drugim tudi, da je âèíè‘ò.ìíîæåñòâ.íà¥,è„íàè, 46 zato so oblike tega sklona: akuz. pl. SOìðå‘æè / æå  ,vendar pa GSìðå‘æå  in GM ìðå‘æ¥. Pri samostalnikih z osnovo na -c (vseh treh spolov) je med obema vzhodnoslovan- skima izdajama največ razlik, saj so v drugi izdaji končnice dat. in lok. sg. f. poprav- ljene z -è(jugozahodnoruska norma) na -ý (moskovska norma; o tem natančneje v: Kuzminova – GM: 533 in 564), spremembe pa so še (samo pri samostalnikih ženskega spola) v nom., akuz. in vok. pl. -å  (prva izdaja) in -è (druga) itn. Samostalnik ï·å ‘íèöà (m. in f.) sklanja Sović enako kot Smotricki, 47 vendar je za paradigmo podal pojasnilo, da imajo nekateri samostalniki ženskega spola na öà v gen. sg. -¥ (ponovno glej op. 47), v dat. sg. (kategorija živosti) in lok. sg. (kategorija neživosti) pa -ý (prim. dat., lok. sg. GS ï·å ‘íèöà : GM ï·å ‘íèöà). Medtem ko je pri samostalnikih ženskega spola končnica -ý v lok. sg. pri Soviću navedena kot možna različica samo v dodatnem pojasnilu, pa je pri samostalnikih moškega spola vključena tudi že v sámo sklanjatveno paradigmo (âòî‘ðîåñêëîíå‘í·å), 48 saj je v tem sklonu tako oblika po jugozahodnoruski normi î„òöè’ kot oblika po moskovski î„òöý’. 49 Preseneča pa oblika istega sklona pri samostalnikih ÷âà‘íåöúin æðå‘öú (m.), kjer je samo končnica -è, prav tako pa tudi dve obliki ñå‘ðäöè inñå‘ðäöý pri samostalnikih srednjega spola na -c, kjer imata obe vzhodnoslovanski izdaji samo prvo obliko. Pri istem samostalniku srednjega spola dovoljuje Sović v lok. pl. kar tri različne končnice: ñå‘ðäöåõú, öèõú in öàõú(od tega ima GS prvi dve, GM pa prvo 50 in tretjo obliko). Sovićev zapis samostalnika nt-sklanjatve îòðî÷ å: î„òðî÷à odraža že vzhodnoslovanski izgovor a za soglasniki č, ž, š in cpo razvoju psl. *ę. Enake oblike je ta samostalnik v Zizanijevi slovnici, z à pa sta zapisani tudi dve obliki v moskovski izdaji slovnice: Zapis z w v (celotni) množinski paradigmi pa predpisuje npr. Zizanijeva slovnica: GZ: pl. nom. áw‘sè, gen. áãwNè„áwC¡, dat. áãwN è„áî‘saý, instr. áwãè’, akuz. áwãè’, vok. áw‘sè; GZ: pl. nom. êw‘ñòè, gen. êw‘ñò·è‡è„êw‘ñòåè‡, dat. êw‘ñòåìú è„ êw‘ñòåõú, instr. êw‘ñò ’ʹìè, akuz. êw‘ñòè, vok. êw‘ñòè. Primerjaj še z oblikama nom. pl. in gen. pl. ; obe obliki sta izpričani v vzhodnoslovanizira- nem Brevirju 1648 (avtorja Rafaela Levakovića), zadnja pa tudi v Brevirju 1791 Mateja Karamana (Babič 2000: 228 in 231). 46 Enako pravilo je zapisano tudi v Karamanovem bukvarju pri razlagi črke & å , le da je pripisano moskovskemu izgovoru (Babič 2000: 98). Jery oziroma -è v akuz. pl. m. in f. (pri samostalnikih ženskega spola tudi v gen. sg.) najdemo tudi v Karamanovih rimskih izdajah misala in brevirja, npr. akuz. pl. ovcy, pticy, koncy in svěći’ ter gen. sg. f. čašy, duši, zemli (Babič 2000: 231–233). V slovnici Smotrickega in v Sovićevem prevodu le-te se po sklanjatvenem obrazcu ìðå‘æà poleg samo- stalnikov ëó÷à’, äóøà’, ïè‘ùà, â¥å‘ itn. sklanja tudi çåìëå ’ (za razliko od moskovske izdaje, kjer so iz razlage izločili samostalnika çåìëå ’ in ⥑ å ). 47 Z dvojnicami v gen. sg., nom. in vok. pl.: GS m. ï·å ‘ íèöè, f. ï·å ‘íèö å in SO ï·å ‘íèöè / öå (GM samo ï·åíèöè), vendar pa ima Sović v akuz. pl. navedeno samo končnico, ki je kot edina predvidena tudi v drugi izdaji slovnice: SO ï·åíèö¥ (prim. GS m. ï·åíèö¥, f. ï·å ‘íèöå : GM ï·å ‘íèö¥). Samo moskovska izdaja navaja pri t. i. prvi sklanjatvi tudi paradigmo samostalnika 3„âöà’. 48 Druga sklanjatev je v preučevanih slovnicah predstavljena na straneh: GS: 42b–59b, GM: 104b–120a in SO: 42b–50b. 49 Zanimivo pa je, da sta tako Sović kot moskovska izdaja povzela pravilo iz prve izdaje Smotrickega (zapisano za samostalnikom î„òå‘öú), da je pravilna končnica v lok. sg. končnica -è. 50 V moskovski izdaji je končnica lok. pl. m. in n. pogosto zapisana z večjim 2, npr. ïðîð3‘ö2õú, ñå‘ðäö2õú, obe ostali primerjani deli pa imata pri oblikah tega sklona vedno navadni å. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 44 Jezikoslovje 3„òðî÷à‘òà (nom., akuz. in vok. du.) in3„òðî÷à‘òó (gen. in. lok. du.), medtem ko preostale oblike te izdaje pa tudi vse oblike originalne izdaje ohranjajo zapis z å . Po tretji sklanjatvi samostalnikov (òðå‘ò·åñêëîíå‘í·å) 51 se sklanjata dva slovanska samostalnika çà‘ïîâýäü in ìà‘òåðüè„ëè’ìà‘òè (glej tudi op. 38). Pri obeh je Sović (za razliko od Smotrickega) v gen. pl. poleg oblik çà‘ïîâýä·è‡ in ìà‘òåð·è‡ navedel še dodatno končnico -2è‡, 52 pri prvem samostalniku pa (samo v razlagi, zapisani pred sklanjatvijo) tudi dodatno v vok. sg. -å (poleg pričakovane -è). Obe končnici (tako -2è‡ v gen. pl. kot -å v vok. sg.) sta kot drugi različici sklona zapisani že v moskovski izdaji. 53 Do vključevanja končnic iz obeh vzhodnoslovanskih izdaj prihaja v Sovićevem prevodu tudi pri četrti sklanjatvi (÷åòâå‘ðòîåñêëîíå‘í·å), 54 npr. v nom. in vok. pl. ïà‘ñò¥ð·å ðåðè(prim. GS ïà‘ñò¥ð·åè„ëè’ïà‘ñò¥ðå : GM ïà‘ñò¥ð·åè„ëè’ïà‘ñò¥ðè – končnica -å je bila v moskovski slovnici potisnjena na rob gramatične norme; Kuzminova – GM: 569). Trojne različice teh dveh sklonov najdemo še pri samostalniku ñâèäý‘òåëü (ki ima pri Soviću že moskovsko obliko, medtem ko ima prva izdaja ñâýäè‘òåëü), 55 dvojne pri ¶…åðå‘è‡ : ¶…åðå‘2 in ¶…åð2‘è (prim. GS ¶…åðå‘å : GM ¶…2ðå‘è), pri ostalih sklanjatvenih obrazcih pa imamo samo po eno obliko: bodisi iz prve izdaje, npr. õîäîòà‘å, äðåâîäý‘ëå (čeprav je v GM õîäîòà‘è in äðåâîäý‘ëå-è), 56 ali enako obliko iz obeh izdaj, npr. ìðà‘â·å, ëþáîäý‘å. Povsem novi sta pri Soviću drugi različici nom. in vok. pl. çíîååâå,êðàãó‘ååâå. Razpoznavna značilnost imenske sklanjatve v moskovski izdaji slovnice je dosledno zapisovanje oblik instr. sg. samostalnikov moškega in srednjega spola s palatalnim re- dukcijskim vokalom, ki je na eni strani omogočilo ponovno grafi čno razlikovanje med gramatičnima homonimoma instr. sg. in dat. pl. samostalnikov moškega in srednjega spola, priporočano v pravopisnih priročnikih 16. in 17. stoletja (Kuzminova – GM, 566–568), po drugi pa je sledilo starocerkvenoslovanskemu razmerju (npr. instr. sg. m. ðàáîìü : dat. pl. m. ðàáîìú). M. Rogov in I. Nasedka sta tako pri sklanjatvenih vzorcih samostalnikov druge in četrte sklanjatve oblike instr. sg. iz prve izdaje slovnice Smo- trickega êëåâðå‘òîìú, äðý‘âîìú, è„ìåíåìú, âðà÷å‘ìú, äðåâîäý‘ëåìú itn. praviloma popravila na êëåâðå‘òîìü, äðý‘âîìü, è„ìåíåìü, âðà÷å‘ìü, äðåâîäý‘ëåìü (le redko ostajajo oblike iz prve izdaje nespremenjene, npr. ÿ„ðì3‘ìú, äð¹‘ãúäð¹‘ã3ìú, êà‘ìåí·åìú). 57 Zanimivo je, da 51 Tretja sklanjatev je v preučevanih slovnicah na straneh: GS: 59b–63a, GM: 120a–122b in SO: 50b–52b. 52 Ta končnica je bila v jugozahodnoruski izdaji namenjena le samostalnikom moškega spola: ïà‘ñò¥ð2è‡, tudi ì åòå‘æåè‡ itn., moskovska izdaja pa je njeno rabo razširila tudi na samostalnike ženskega spola (Kuz- minova – GM: 569). 53 Morda velja omeniti še različno zapisovanje končnic instr. pl. in du., kjer je v GS zapis çà‘ïîâýä‘ìè in çà‘ïîâýä‘ìà, v GM çà‘ïîâýäüìè in çà‘ïîâýäüìà, pri SO pa v množini vedno zapis brez redukcijskega vokala: çà‘ïîâýä‘ìè, v dvojini pa z njim: çà‘ïîâýäüìà (vendar pa pri četrti sklanjatvi: ïà‘ñò¥ðìà). 54 V preučevanih slovnicah je četrta sklanjatev na straneh: GS: 63a–74a, GM: 122b–132b in SO: 52b–57b. 55 Primerjaj tudi z obliko gen. pl. v Karamanovem Misalu 1741 (Babič 2000: 204). 56 Pri samostalniku âðà‘÷üso oblike omenjenih sklonov povzete po Smotrickem:âðà‘÷·å,âðà‘÷åè„ëè’âðà‘÷åâå (moskovska izdaja je srednjo obliko zamenjala s pričakovano âðà‘÷è), zanimiva pa je tudi prva genitivna oblika âðà÷úè„ëè’âðà‘÷2âú, ki je tako v izdaji iz 1648. leta kot pri Soviću zapisana s palatalnim redukcijskim vokalom: âðà‘÷ü. 57 Enako razlikovanje med omenjenima sklonoma oziroma popravljanje oblik v edninskih paradigmah je v moskovski izdaji izraženo tudi pri sklanjatvah pridevnikov in deležnikov, redkeje zaimkov, npr. instr. sg. GM íè‘ùèìü, á·þ‘ùèìü inñè‘ìü (vendar pa n. íè‘ùèìú, n. áè‘âøèìú in m. in n. òýìú; prim. GS m. in n. ñò¥‘ìú, á·þ‘ùèìú in ìîèìú itn.). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 45 odraza tega sistematičnega uvajanja moskovskega pravopisnega pravila v Sovićevem prevodu slovnice ni, saj so vse oblike tega sklona pri samostalnikih (in vseh ostalih sklonljivih besednih vrstah) zapisane enako (z velarnim redukcijskim vokalom) kot v slovnici 1619 (in nenazadnje tudi v Zizanijevi). Iz poglavij w„3„ð»îãðà‘ô·è in w„億òv”ìîëî‘ã·è (pri sklanjatvi samostalnikov) sem prika- zala samo tiste razlike med originalno izdajo slovnice Smotrickega (1619) in Sovićevim prevodom le-te (1773), ki bi svoj vzgib lahko dobile prek druge izdaje vzhodnoslovan- ske slovnice (1648). Šele iz nadaljnjih raziskav podobnosti in razlik med temi tremi deli pa bo moč zagotovo potrditi resničen vpliv moskovske izdaje na Sovićevo delo. VIRI IN LITERATURA A Rokopisna enota s signaturo Ms 165 iz zapuščine Žige Zoisa (brez naslova). Vsebina: Matej SOVIĆ, Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega (1619) iz leta 1773. Iz Rokopisne zbirke NUK v Ljubljani. 245 strani. (SO) Fascikel s signaturo Ms 185 iz zapuščine Žige Zoisa (brez naslova). Vsebina: Alfabeto Slavo. Korespondenca med Matejem Sovićem in Albertom Fortisom. Prepis strani Hasanaginice. Voci illiriche. Istroromunski Očenaš. Iz Rokopisne zbirke NUK v Ljubljani. 92 strani. Fascikel s signaturo Ms 353 iz zapuščine Žige Zoisa (brez naslova). Vsebina: Besedilo Blaža Kumerdeja Prae fatio Editoris Ad Lector es Slavos. Delni prepis kore spondence med Mate- jem So vićem in Albertom Fortisom. Nedokončani prepis Sovićevega latinskega prevoda slovnice Meletija Smotrickega. Iz Rokopisne zbirke NUK v Lju bljani. 80 strani. B Мелетiй СМОТРИЦЬКИЙ, Ãðàììà ò· êè ñëàâå‘íñêèå ïðà‘âèëíîåñv‘íòàãìà, Ев’е 1619. Faksimilna izda- ja. Kиїв 1979. (GS) Грамматика 1648 г. /Предисловие, научный комментарий, подготовка текста и составле- ние указателей Е. А. Кузьминовой. – М.: МАКС Пресс, 2007. 624. – Сер.: Памятники словесности. (GM) Лаврентiй ЗИЗАНIЙ, Ãðàììàò·êàñëîâåíñêà, Вiльно 1596. Faksimilna izdaja. Kиїв 1980. (GZ) Matej KARAMAN, . Rim 1753. Primerek iz NUK v Ljub ljani. /Sign. II 20740/ C Vanda BABIČ, 2000: Vpliv vzhodne cerkvene slovanščine na hrvaške glagolske tekste iz 17. in 18. stoletja, Ljubljana. – – 1996/1997: Vzhodnoslovanizacija hrvaških glagolskih liturgičnih tekstov v 17. in 18. sto- letju in oblikovanje značilnih grafi čnih sistemov Levakovićevih izdaj misala in brevirja, Slovo 47–49. 255–284. – – 1998/99: Bukvar – nastopna izdaja Mateja Karamana in njegovo mesto pri oblikovanju posebnega glagolskega grafi čnega sistema v Karamanovih izdajah liturgičnih knjig. JiS 44/3. 71–88. – – 2007: Latinski prevod slovnice Meletija Smotrickega in dva fascikla s korespondenco Ma- teja Sovića. Slav. rev. 55/1–2. 147–167. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 46 Jezikoslovje Aleksandra DERGANC, 1986 /1/: O morebitnem vplivu Bohoričeve slovnice na cerkveno slo van- sko slovnico Meletija Smotrickega. Obdobja 6. 319–325. – – 1986 /2/: Prve cerkvenoslovanske in Bohoričeva slovnica. SRL 34/1. 67–76. EJ 5: Enciklopedija Jugoslavije, 5 – 1962. Zagreb. 201. EJ 7: Enciklopedija Jugoslavije, 7 – 1968. Zagreb. 436. Vatroslav JAGIĆ, 1885–1895: Разсужденiя южно-славянской и русской старины о церков- но-сл ав ян ск о мъ языкâ . Изслâдованiя по русскому языку. Томъ І. Санктпетербургъ. – – 1910: История славянской филологии. (Энциклопедія славянской филологіи. Т. 1). Санктпетербург. – – 1913: Hrvatska glagolska književnost. B. Vodnik: Povijest hrvatske knji žev nosti, knj. 1. Zagreb. 9–64. Јован РАДОНИЋ, 1949: Штампарије и школе римске курије у Италији и јуж нословен ским земљама у XVII веку. Посебна издања САН, књ. CXLIX. Београд. – – 1950: Римска курија и јужнословенске земље од XVI до XIX века. Београд. Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 100 – Ms 399. 1980. Ljub ljana. Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus – Cločev glagolit (uredil in spremno besedo napisal Jože Toporišič; prevedel Martin Benedik), 1995. Ljubljana. Željko MULJAČIĆ, 1976: Über zwei krkorumänische Texte aus dem 18. Jahrhundert. Zeit schrift für Balkanologie XII/1. 51–55. Василий Васильевич НІМЧУК, 1979: Граматика М. Смотрицького – перли на давньоко мовознавства. Київ. Emanuela SGAMBATI, 1983: Udio Rusina u izdavanju hrvatskih glagoljskih knjiga u XVII stoljeću. Slovo 32–33. 103–122. Marijan STOJKOVIĆ, 1930: Pokušaj uvođenja ruskoslavenske gramatike M. Smo trickoga kod Hrvata katolika. Nastavni vjesnik, knj. 38. Zagreb. 120–131. Rudolf STROHAL, 1982: Hrvatska glagolska knjiga. Zagreb. Б. А. У СПЕНСКИЙ, 1987: История русского литературного языка (XI–XVII вв.). Mün chen. SUMMARY Matej Sović and His Latin Translation of Meletij Smotrickij’s Old Church Slavic Grammar of 1773 The Manuscript section of the National and University Library in Ljubljana holds, as part of the papers of Žiga Zois, the only copy of Sović’s Latin translation of the extensive Old Church Slavic grammar by Meletij Smotrickij Грамматiки Славенскиå правилное Сvнтагма (1619) of 1773. The Croatian priest and translator, Matej Karaman’s assistant for the publication of Glagolitic sacred books in Rome, and an ardent advocate of the East-Slavic redaction of Church Slavic, Matej Sović translated the grammar in 1756 for students of Old Church Slavic in Kara- man’s Glagolitic course (Collegium illyricum), and prepared it for publication in 1773, but the grammar remained in a manuscript form. The copy preserved in Ljubljana (1773) is a transcription of Sović’s text from 1756 and is a calligraphic work by an unknown scribe. The book is, like the original, an extensive work (245 pages in total) and includes the entire grammar by Meletij Smotrickij. The pages have two parallel columns with a copy of original Smotrickij’s grammar in Cyrillic and Sović’s Latin translation. In his revision of the grammar, Matej Sović followed the orthographic rules of the East-Slavic grammar. He used all »special« Cyrillic characters and all diacritic marks above the letters, which »enhance« all East-Slavic grammars of Old Church Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Vanda Babič, Matej Sovič in njegov latinski prevod cerkvenoslovanske slovnice … 47 Slavic of that time. He translated the entire Smotrickij’s grammar, which consists of the fol- lowing sections: orthography (î„ð»îãðà’ô· å), morphology (億òv”ìîëî’ã· å), syntax (ñv’íòà¿·ñ), prosody (ïðîñw’ä· å), and metrics. It is important to point out that the transcription of the Grammar in Sović’s book is not an exact replica of the original, but is a revision, with many abbreviations, additional explanations, and changes. In the morphological section, Sović made changes to the declensional and conjugational paradigms, i.e., to the morphological norm of the original, which poses the question whether Sović’s presentation of the Old Church Slavic grammatical structure might have been infl uenced by the second edition of the grammar from 1648. The grammar part is preceded by Sović’s extensive original Latin introduction Lectori Dalmatae / Matthaeuv Sovich Catthedralis Ecclesiae / Auxerensis Archidiaconuv, written in the same hand. Closely connected with the aforementioned book are two fascicles in the same section of the library containing the correspondence between Matej Sović and the Italian Alberto Fortis. However, this is just a general characterization of the content, as the fascicles also include letters of some other authors (including Karaman’s) and many miscellany, e.g., Alfabeto Slavo – a survey of Slavic alphabets, copies of three recordings of unknown alphabets, one page of Hasanaginica in Cyrillic, and the Krk variant of the Istro-Romanian Pater Noster. Common to all three manuscript units is Sović’s Latin grammar introduction. One of the fascicles, which mainly holds copies of letters and various other texts from the other two manuscript units, also includes a partial copy of Sović’s translation (only of his Latin text, without a copy of the original of Smotrickij’s grammar). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2008_Kongresna_3.pdf | DOST. 15/03/24 10.41 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)