Zaradi 157 evrov do ustavnega sodišča 90,6 95,1 95,9 100^ ST. 26 - LETO 65 - CELJE, 2. 4. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Dišalo bo po šunki in potici Velikonočni prazniki niso le dobrote, ki jih je polna miza, pač pa so za mnoge tudi čas duhovnosti, novega začetka in upanja. Za druge so to le prijetni prosti dnevi. Naj bodo lepi za vse! Na sliki otroci v Vrtcu Mavrica Vojnik med barvanjem »pirhov«. i i I Mag. Roman Krajnc: »V Celje privlačnejše avtobusne linije, pa bo!« Vročica pred povratno tekmo s Flensburgom narašča Dario Šaver ogorčen, ■ v v a molcec VELIKA NAGRADNA IGRA Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 Do polnega vozička brez mošnjička! Izrežite, izpolnite in pošljite kupon. "i I J OKNA Okna MIK omogočajo najvarčnejši energetski razred A. www.mik-ce.si 08012 24 Brezplačna Številka 2 DOGODKI NOVI TEDNIK MILENA B. POKLIC UVODNIK Samo v zdravju je rešitev Letošnji svetovni dan zdravja nas bo opozoril, kako pomemben je zdrav življenjski slog. Kaj vse to vključuje, bomo lahko v Celju videli in slišali z lastnimi očmi in ušesi, predvsem pa tudi preizkusili. Izgovora, da se v mestu ne da zdravo živeti, ne bo več. Pa saj že zdaj vemo, kaj je priporočljivo jesti in kaj ne, kako pomembna sta gibanje, sprostitev... Žal ni dovolj vedeti. Zdravo je treba tudi v resnici živeti. Če se vsaj malo ozremo okoli sebe, nam bo hitro jasno, da druge izbire nimamo več. Preprosto zato, ker si večina že zdaj ne more »privoščiti« bolezni, kaže pa še veliko bolj črno. Saj vemo. Čakalne vrste v zdravstvu so dolge in ob varčevanju se gotovo ne bodo skrajšale. Vsaj ne v javnem, vsem dostopnem zdravstvu. Samo-plačniških storitev si večina ne more privoščiti. Pokojnine so borne, bolniška nadomestila pri nizkih plačah potisnejo človeka na rob preživetja. Če oziroma ko se bodo še bolj znižala, bo šlo čez rob. Torej moramo ostati zdravi. Čim dlje zdravi in v dobri telesni in duševni pripravljenosti moramo ostati še zaradi enega tehtnega razloga. Kako bomo sicer dočakali pokoj? Vedno dlje v megleno prihodnost se premika meja, ko se nam bo dovoljeno upokojiti, in prav nič ne kaže, da si bomo s pokojninami lahko privoščili še izdatke za zdravila, kaj šele za kakšno razgibavanje v zdraviliščih ... Ni kaj. Ostati moramo zdravi. Vsaj telesno. Zdravje je namreč mnogo širši pojem. Še po malo zastareli definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje in ne samo odsotnost težav in bolezni! Že z duševno blaginjo je v teh časih težko. Če ni denarja, se vrstijo prepiri doma, na delu te hočejo ožeti do konca, skrbi se kopičijo . Preveč je vsega. O socialni blaginji pa je tako škoda vsake besede. Torej? Udobno obuvalo na noge, jabolko in steklenico vode v roke, pa gremo! Bo dobro za naše telo in dušo (žepu pa tudi ne bo škodovalo). Od 6. do 18. aprila bo v Citycentru razstava fotografij ob Svetovnem dnevu zdravja, ki jo bo pripravilo celjsko društvo fotografov Svit. Vse poštne pošiljke, oddane 7. aprila v Celju, bodo žigosane s posebnim žigom z napisom Celje Zdravo mesto. SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK ■r'i^fji -V;.',;."'' ■i.!'/,;." nm «s mtn mm VEDNO ZMAGOVITA KOMBINACIJA VZAJEMNI SKLADI PRQBANKE UPRAVLJANJE 080 2294 probanka-upravljanje.si www.problog.si (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) 7. aprila naj bi se stari in mladi združili v gibanju za zdravje. Dan, ko bo Celje središče zdravega življenja 7. aprila bo v Celju osrednja slovenska prireditev ob svetovnem dnevu zdravja V sredo, 7. aprila, bo v Celju osrednja slovenska prireditev ob svetovnem dnevu zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija ga je letos posvetila zdravju v urbanih naseljih in nosi slogan 1000 mest, 1000 življenj - Zdravje v mestih šteje. Posvečen bo torej zdravemu življenjskemu slogu in Celje bo ta dan pokazalo, kakšne možnosti ponuja svojim občankam in občanom. Prireditev pripravljata Mestna občina Celje z Javnim zavodom Socio in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Seveda je ne bi bilo, če ne bi bilo Celje že skoraj 20 let vključeno v mrežo Zdravih mest, ki jo je spodbudila Svetovna zdravstvena organizacija. Od leta 2004 je Celje tudi eno izmed projektnih mest in s tem neposredno vključeno v usmerjanje nadaljnjega razvoja tega svetovnega procesa. Kot edino mesto v Sloveniji ima že od leta 1995 tudi projektno pisarno Celje Zdravo mesto. Vsi ljubitelji kolesarjenja bodo lahko kolesarili po Fackini kolesarski poti. Štart bo ob 11. uri pred športno trgovino Giga sport. V dogajanja na različnih področjih, ki tako ali drugače vplivajo na zdravje, se aktivno vključuje skupina ljudi različnih poklicev in različnih starosti, združena v projektni svet. Vodi ga župan Bojan Šrot, njegovo delo pa koordinira Jana Govc Eržen: »Ljudje, ki so vključeni, so izjemni: imajo ideje in vo- ljo, s katero želijo spremeniti življenje v mestu tako, da bo omogočalo boljšo kakovost življenja ljudi,« je pohvalila člane projektnega sveta. Njihovo zagnanost bomo lahko ocenili tudi po dogajanju 7. aprila, saj je glavnina priprav v njihovih rokah. Zadovoljen je tudi predsednik projektnega sveta in župan MOC Bojan Šrot. Življenje in skrb za zdravje sta se po njegovih besedah v zadnjih dveh desetletjih bistve- katerih področjih, ki so težko rešljivi zgolj z lokalnimi aktivnostmi. Velik problem v Celju so bremena preteklih let (industrija) ter onesnaževanje s prašnimi delci, kar je predvsem povezano s prometom, zlasti s tranzitnim,« je dejal. Sicer pa lahko za zdravo življenje največ naredijo občanke in občani sami, je še poudaril župan in jih pozval, naj se 7. aprila v čim večjem številu vključijo v dogajanje ob svetovnem dnevu zdravja. Društvo za boj proti debelosti skupaj z Zdravo hujšam mobilnim fitnesom ter Alenko Godec, ambasador-ko zdravega hujšanja, organizirajo 2. humanitarni športni dogodek s tekom ali hojo v boju proti debelosti. Udeleženci bodo tekli ali hodili 10. aprila okoli Šmartin-skega jezera. Začetek s programom bo ob 9. uri pri Pušn šanku Pr' Tini. no spremenila. Prepričan je, da ima Celje v primerjavi z nekaterimi velikim slovenskimi mesti pomembne prednosti: »Osveščenost in kritičnost prebivalstva je na zavidljivo visoki ravni. Mislim, da v nobenem slovenskem mestu ni toliko diskusij ravno o zdravem okolju, o bremenih preteklosti in tudi v nobenem slovenskem mestu niso do sedaj toliko naredili za varovanje lastnega okolja kot ravno v Celju.« Kot je še dejal, je Celje v zadnjih dveh desetletjih uredilo številne možnosti za rekreacijo, veliko je vložilo tudi v čistejše okolje. »Tu imam v mislih izgradnjo kanalizacijskega sistema, čistilnih naprav, preskrbo z zdravo pitno vodo, odgovorno ravnanje z odpadki ... Problemi v mestu seveda ostajajo na ne- Za vsakogar nekaj Cilj osrednje slovenske prireditve ob dnevu zdravja je preprost: »Želimo, da bi se vključilo kar največ občank in občanov in da bi spoznali, da to mesto nudi veliko možnosti preživljanja zdravega prostega časa,« je poudarila Jana Govc Eržen. Zato se bo dogajalo povsod: v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, po krajevnih skupnostih, v društvih in organizacijah. V celem mestu. To je bistvo. Načrtujejo, da se bo množica udeležencev iz vseh teh okolij zbrala ob 13. uri na Prešernovem trgu pred Muzejem novejše zgodovine Celje, kjer bo osrednja prireditev na prostem. Zaključila se bo ob 14. uri z medgeneracijskim pohodom do Visečega mostu. V dvo- ranah Narodnega doma bo od 9. do 13. ure program namenjen strokovni javnosti. Vključeval bo predavanja, podpis slavnostne izjave slovenskih županj in županov ter okroglo mizo s predstavitvami dobrih praks. Pričakujejo predstavnike ministrstva za zdravje, koordinacije slovenske mreže zdravih mest, svetovne zdravstvene organizacije in na okrogli mizi predstavnike različnih segmentov življenja v mestih. A kot smo poudarili: ta dan je namenjen vsem občankam in občanom. Od 10. ure dalje se bodo lahko vključili v najrazličnejše dogajanje v središču mesta (Trg celjskih knezov, Prešernova ulica, parkirišče pred Turško mačko, Mestna tržnica Celje), v Mestnem parku in ob Savinjskem nabrežju. Vrstile se bodo športne tekme, predstavile se bodo šolske glasbene skupine, prisluhnili boste lahko različnim nasvetom, si ogledali reševalno in vojaško sanitetno vozilo z vso opremo ali prikaz reševanja iz vozila, poskusili ekološke pridelke . . Sodelovali bodo namreč Splošna bolnišnica Celje, Zdravstveni dom Celje, Športno društvo Gaberje, Celjski mladinski center, Projektna pisarna Celje Zdravo mesto, Klub Pinati, Vojašnica Celje, AMZS in ZŠAM Celje, Poklicna gasilska enota Celje, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Zavod za gozdove Slovenije, Vojašnica Celje, TIC Celje, TRC Celje, kolesarski klub, vrtci, osnovne in srednje šole. Najbolje, da si program ogledate na spletnem portalu Mestne občine Celje. BOJANA AVGUŠTINČIČ MILENA B. POKLIC Foto: SHERPA (arhiv NT) Vlada gradnje (še) ni ustavila Duhovi okrog Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in bloka 6 še zdaleč niso pomirjeni. Kot da v državi razmišljajo, kako in kaj, v Šoštanju pa gredo naprej. V sredo so namreč po 54 letih delovanja trajno zaustavili blok 1, včeraj pa je vlada naložila upravi Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), da v najkrajšem času izbere izvajalca za neodvisno presojo ekonomske smotrnosti naložbe v 6. blok. Ob vsem tem je zanimivo, da vlada ni naročila ustavitve del v Šoštanju. Vlada se je 18. marca sicer seznanila z doslej opravljenimi dejanji pri naložbi. Poslovodstvu HSE je takrat med drugim naložila, naj Teš zaradi spremenjenih razmer na svetovnem trgu investicijske opreme poskuša doseči znižanje cen opreme, ki jo bo Tešu dobavil Alstom. Znane so tudi preiskave v skupini Alstom zaradi suma korupcije, vendar naj bi šlo za naložbe v drugih državah. Ministrstvo je reagiralo in že naročilo komisiji za boj proti korupciji, da preveri sum takšnega dogajanja tudi v Sloveniji, vlada pa naj bi na ugo- tovitve reagirala v skladu s pristojnostmi. Vrednost pogodbe, ki sta jo za dobavo investicijske opreme podpisala Alstom in Teš, je zdaj, potem ko so lani izpogajali približno za sto milijonov evrov znižanja, okoli 695 milijonov evrov. Direktor Teša Uroš Rotnik naj bi se s predstavniki Al-stoma srečal aprila, v sredo pa je napovedal, da bomo razpravam o upravičenosti gradnje bloka 6 priča vsaj še pet let, dokler se bo blok gradil. »Jasno, da lastnik Teša, torej HSE, in država kot lastnica HSE z veliko skrbjo in zani- Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so podprli ustanovitev posebne skupine, ki bo spremljala dogajanje ob gradnji bloka 6 v Tešu. V mestu s 3 tisoč prebivalci na vrhuncu del pričakujejo 2 tisoč ljudi, kar bo seveda s sabo poleg nekaterih prednosti prineslo tudi različne probleme. Predsednica zbornice Cvetka Tinauer poudarja, da se skupina, v katero bodo povabili predstavnike gospodarstva in lokalnih skupnosti, v samo gradnjo bloka ne bo vmešavala, predvsem želijo pravočasno prepoznati priložnosti in izzive, ki jih ena največjih energetskih naložb, gradnja 1,1 milijona evrov vrednega bloka 6, prinaša Šaleški dolini. Blok 1, ki ga je direktor Uroš Rotnik (desno) s sodelavci ustavil v sredo, je v svoji življenjski dobi obratoval skoraj 320 tisoč ur. Od leta 1954 do zaprtja je blok 1 proizvedel več kot 7 milijard Mwh elektrike, za omenjeno proizvodnjo pa je porabil 10,5 milijona ton premoga. manjem spremljata ta projekt. Seveda jim posredujemo potrebne podatke, saj tudi sami želimo, da je vlada seznanjena z vsemi poročili,« je povedal Rotnik in poudaril, da sta tako Evropska investicijska banka kot Evrop- ska banka za obnovo in razvoj načrtovano gradnjo oziroma projekt temeljito pregledali. »Vse preglede so opravili z mednarodnimi nevtralnimi inštitucijami. Izkazalo se je, da je blok 6 dobrodošel za slovenski energetski prostor. Sicer imamo teh poročil zelo veliko, iz njih pa je več kot razvidno, da bodo tehnologija, ekonomija in ekologija novega bloka doprinesli v slovenski prostor veliko dobrega.« US Varnost in obramba pri pouku Učenci se bodo lahko odločali za nov izbirni predmet varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami V Šmartnem ob Paki so v petek pripravili dan varnosti in obrambe. Svoja sredstva, opremo in orožja so predstavili gasilci, policisti in Slovenska vojska, tudi predstavniki celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje, skratka službe in organizacije, ki delujejo v sistemu zaščite in reševanja. Med drugim so gasilci za vajo iz goreče šole reševali učence, policisti so predstavili akcije službenih psov, vojaki pa predvsem možnosti zaposlitve, šolanja in služenja vojaškega roka. Učenci so z zanimanjem prisluhnili tudi predstavitvi izbirnega predmeta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Organizator dogajanja v Šmartnem ob Paki je bila občina, župan Alojz Podgoršek pa je poudaril, da podobni dnevi bistveno pripomorejo k poznavanju sistema zaščite in reševanja. Novosti izbirnega predmeta Prihodnje šolsko leto se bodo učenci višjih razredov lahko odločili za nov izbirni predmet, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Novo izbirno vsebino je v Šmartnem predstavil Andrej Rupreht iz Mestne občine Velenje, pristojen za civilno zaščito in gasilce. »Učenci bodo spoznali sistem zaščite in reševanje ter glavne sile, ki delujejo v tem siste- Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so učenci v Šmartnem spoznavali tudi v živo. mu, seveda pa predvsem gasilce, ki največkrat pomagajo ljudem v nesreči,« je povedal Ru-preht, ki meni, da je predmet dobro zasnovan, seveda pa bo marsikaj odvisno od učitelja. V seznam izbirnih predmetov ga bodo uvrstili v prihodnjem šolskem letu. Vsebine so namenjene pridobivanje temelj- nega znanja učencev o pojavu naravnih in drugih nesreč, dejavnem odnosu človeštva do nesreč, vlogi sodobne družbe, načinu življenja, odnosu do okolja in njihovem vplivu na nastanek nesreč, ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, ukrepih za preprečevanje nesreč in ukrepanje pred in med nesrečo ter po njej ter pomenu prostovoljstva in delu reševalnih služb. Predmet naj bi pri učencih vzpodbudil oblikovanje dejavnega odnosa do okolja, zlasti pa do ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč ter pripravljenost na pomoč drugim in prostovoljno delo. Vsebine izbirnega predmeta naj bi izvajali v 7. ali 8. razredu v trajanju 35 ur ali 9. razredu v trajanju 32 ur. Pri predmetu je pomembno, da je učitelj povezan z organizacijami in društvi, ki v kraju delujejo na področju zaščite in reševanja. Usoda tega predmeta je po mnogih ocenah zdaj odvisna predvsem od ravnateljev osnovnih šol, ki morajo predmet varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami uvrstiti med izbirne predmete v svoji šoli, pri tem pa seveda poskrbeti tudi za nosilca vsakega izbirnega predmeta oziroma za učitelja. Vsi, ki bodo poučevali predmet, se bodo lahko dodatno usposobili na seminarjih, ki jih bo organizirala Uprava RS za zaščito in reševanje. URŠKA SELIŠNIK Novo poglavje s SwatyCometom »1. aprila se bo končalo eno poglavje zgodovine in začelo drugo,« je bil v sredo na seji zreškega občinskega sveta kar malo dramatičen Aleš Mikeln, tisti dan še prvi mož zreškega Cometa in mariborskega Swatyja, dan kasneje pa že direktor podjetja SwatyComet s sedežem v Mariboru. Združeno podjetje je bilo namreč registrirano 1. aprila. Zreške svetnike je seveda najbolj zanimalo, kaj novo podjetje pomeni za zaposlene v Zre-čah. »Vse bo odvisno od uspešnosti poslovanja. Trdno sem prepričan, da je združitev dveh dolga leta konkurenčnih podjetij edina varna pot za ene in druge,« je dejal Mikeln. Glede na poslovne rezultate v prvih treh letošnjih mesecih je optimističen, še zlasti glede na leto 2009. Naročila v Cometu so takrat upadla za 30 odstotkov in le z uvedbo 36-urnega delovnega tedna jim je uspelo zavreti izgubljanje delovnih mest. Od avgusta 2008 do zdaj se je število zaposlenih vseeno zmanjšalo s 750 na 589. »Zagotavljali smo likvidnost in normalno poslovanje,« je Mi-keln ocenil leto 2009, ki so ga v Cometu zaključili z 940 tisoč evri izgube. Za letos načrtujejo, da bodo naredili 20 odstotkov več kot lani. »V prvih treh mesecih nam uspeva, zato smo optimisti.« Z rojstvom novega podjetja bo v Zrečah ostala poslovna enota Flex. Od nje pričakujejo 65 odstotkov prometa podjetja in približno tolikšen delež zaposlenih, ki bodo delali rezalke in brusilne plošče za široko potrošnjo. V Ločah bo ostala enota Tehnične tkanine, v Mariboru proizvodnja industrijskih brusov. »Za Zreče to ni dobro,« je pripomnil zreš- ki častni občan in dolgoletni direktor Cometa Štefan Ne-meš, ki so ga tokrat povabili na sejo. »Vedno sem se boril, da bi pri nas delali tudi tehnološko zahtevne bruse z večjo dodano vrednostjo. Zdaj se to seli v Maribor.« Ker bo na eni lokaciji le ena vrsta proizvodnje, bo tudi več migracij delavcev, vsaj tistih s specifičnimi znanji. O številkah na začetku skupnega podjetja Mikeln še ni govoril, občinskim svetnikom pa je zagotovil, da viška proizvodnih prostorov v Zrečah ne bo. MILENA B. POKLIČ 4 GOSPODARSTVO O cetis Stopicanje v krizo Sašini gospodarstveniki opozarjajo na problem manjših podjetnikov, povezanih v gradbeniške verige Kriza in položaj podjetij v zgornjesavinjskih in šaleških občinah sta bili osrednji temi sredine seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Kot so ugotavljali, so jo nekateri kljub krizi dobro odnesli, medtem ko za druge, predvsem gradbeništvo, najhujše šele prihaja. Direktor zadruge Ivo Drev s predsednico in z direktorjem zbornice, Cvetko Tinauer in Francijem Kotnikom. V ospredju razmišljanj ni bil toliko kolaps gradbeni- IZJAVA TEDNA »S svojimi izdelki ne gremo v večje trgovske centre, ker se, grobo rečeno, ne želimo prostituirati.« Direktor KZ Šaleška dolina Ivo Drev o plasmaju lastne blagovne znamke Slodar US kov kot težak položaj manjših podjetnikov in obrtnikov, ki so povezani z večjimi podjetji. »V tem sektorju so najbolj ogroženi samostojni podjetniki, ki za dolgove jamčijo z osebnim premoženjem. Ogromno jih najema kredite, da lahko dokončajo posle, mnogi pa lahko zaradi nastalega položaja doživijo dramatične zgodbe,« je opozorila predsednica zbornice Cvetka Tinauer. »Na drugi strani za državno upravo še nismo slišali, da bi bilo zaradi manj posla manj zaposlenih. Število vlog za izdajo gradbenih dovoljenj se je lani zmanjšalo za 40 odstotkov. S tem se je gotovo zmanjšal fizični obseg dela v upravnih enotah, ki se niso prilagodile trenutnim razmeram, s tem pa vedno globlje stopicamo v krizo.« Anton Ploštajner iz nazar-skega podjetja BSH Hišni aparati, kjer sicer lani krize niso občutili v tolikšni meri, med drugim pa so že letos zaposlili 100 novih sodelavcev, je opozoril na preobsežne, prezahtevne in preveč zbirokratizirane dokumente za prijavo na razpise. Podobne kritike je doživljala vlada, ker se na razmere prepočasi odziva, med drugim tudi pri pripravi delovnoprav-ne zakonodaje. »Politika zavoda za zaposlovanje daje nezaposlenim preveliko potu-ho. Vzorce izobraževanja gradimo na statistiki brezposelnih, s katero si kupujemo socialni mir, problemov pa ne rešujemo,« je menil Milan Forštner iz Forija ob pripombi, da delodajalci težko najdejo ustrezen strokovni kader. Člani UO so tokrat gostovali v prostorih Kmetijske zadruge Šaleška dolina v Metlečah, ki jo je direktor Ivo Drev tudi podrobneje predstavil. Je namreč ena redkih zadrug, ki se poleg prodaje kmetijskih surovin, trgovine in drugih dejavnosti ukvarja z lastno proizvodnjo živine in sadja. Lani so začeli plasirati svojo blagovno znamko Slodar. Vseeno skoraj polovico prihodkov, lani so ustvarili 10 milijonov evrov, pridobijo z odkupom mleka in gove- da, s trgovino pa 41 odstotkov. V prihodnje načrtujejo gradnjo kmečke tržnice, veterinarske klinike in zavetišča za živali, veliko pa si obetajo tudi od različnih projektov, kot je na primer Čebelica Saša, kjer se povezujejo s čebelarji. Ob tem je Drev opozoril, da so zadruge večkrat omejene pri razpisih. US Gospodarstveniki so, v dogovoru z vsemi štirimi poslanci v Saša regiji, podprli optimizirano traso hitre ceste od Šentruperta do Velenja, torej del, ki je približan Gori Oljki, za samo Velenje pa želijo, da strokovnjaki še enkrat preučijo možnost poteka trase med jezeroma. Dario Šaver V I v v ogorčen, a molcec Nekdanji direktor podjetja Arka Dario Šaver je zanikal vse obtožbe, ki mu jih očitajo upniki podjetja, ki je od leta 2008 v stečaju. V pojasnilih, zakaj lahko to trdi navkljub ekspertizi, ki ponuja drugačne zaključke, je moral biti skop. »Morate me razumeti, na sodišču se po nasvetu odvetnika zagovarjam z molkom. Boste pa o tem lahko pisali čez kakšno leto, dve,« je pojasnil Šaver. »Odločno zanikam vse, kar je bilo zapisano v torkovi številki Novega tednika. Očitki so lažni, namen vašega vira pa so le manipulacije,« pravi Dario Šaver. Razložil je precej ozadij zgodbe, zakaj so določene stvari videti kot da je želel namerno oškodovati upnike, vendar jih javno še ne sme razkriti, poudarja. »Ampak že sedaj pa lahko povem, da imam povsem čisto vest. Karkoli mi je očitano, sam vem, da ne bi mogel zadev speljati bolje, kot sem jih,« je še dodal ter hkrati zavrnil tudi namige, da je zaradi podjetja Arka šlo v stečaj 20 podjetij. RP Največji Planet Tuš zdaj v Kopru Celjski Tuš Holding je v sredo odprl svoj peti in hkrati največji Planet Tuš. Od nakupa zemljišča do otvoritve je minilo 5 let, cel projekt pa je celjsko podjetje in najemnike lokalov stal 75 milijonov evrov. Če bo obiskovalcev letno 5 milijonov, kolikor jih pričakujejo, bo naložba v roku 10 do 20 let poplačana. Zabavno-nakupovalni center, ki meri 70 tisoč kvadratnih metrov, stoji na mestu, kjer je bilo pred petimi leti še močvirje. Je dvakrat večji od celjskega Planeta Tuš ter precej bolj dodelan. »V Tušu se hitro učimo in znamo v vsak nov projekt vnesti izboljšave,« je povedal direktor Tuš Nepremičnim Mitja Terče, ki je skupaj s koprskim županom odprl planet. Zgradba se že na zunaj precej razlikuje od celjske, obenem ima prostorno zunanjo teraso, novost pa je tudi t. i. ledena soba. Gre za sobo, v kateri se dejansko ponoči dela led, čez dan pa se na račun ponoči narejenega ledu hladi celoten objekt. »Izračunali smo, da bomo poleti precej prihranili, če bomo ponoči, ko je elektrika cenejša, izdelovali led ter z njim podnevi hladili prostor. Ta način smo uporabili zgolj v tem objektu, saj ga bo poleti glede na mediteransko klimo treba najbolj intenzivno hladiti.« Tuš je z otvoritvijo petega Planeta Tuš postal tudi največji slovenski kinematograf. V novem zabavno-nakupovalnem središču (v njem je zanimivo tudi fitnes) je delo dobilo 590 ljudi, od tega 200 samo v okviru dejavnosti Tuš Holdinga. Še nekaj tehničnih podatkov: v centru je 78 trgovin in storitvenih lokalov, med njimi lokal z zdravo prehrano ter Gorenjska banka (ker z Banko Celje niso »prišli skupaj«, op. p.). Parkirišč je natanko 1.101, cel objekt pa stoji na 3 tisoč pilotnih stebrih. ROZMARI PETEK Gorenje ne načrtuje I v v ■ odpuščanj O poslovanju, predvsem pa odpuščanju v velenjskem Gorenju, ki naj bi bilo posledica višjih plač, se v javnosti velikokrat govori. V Gorenju pojasnjujejo, da so že konec lanskega leta napovedali, da bodo letos število zaposlenih v celotni Skupini Gorenje zmanjšali za 350. Gre za mehko varianto, torej predvsem upokojitve in sporazumne odhode. Poleg tega je uprava v začetku marca po posvetu s sindikatom in svetom delavcev potrdila novo sistemizacijo delovnih mest v Gorenju, ki predvideva 19 delovnih mest manj, večjih odpuščanj pa ne načrtujejo. Glede poslovanja pravijo, da v prvih treh letošnjih mesecih povečanja naročil po lanskem izjemno težkem letu še ne zaznavajo v dovolj velikem obsegu. Kot vsako leto se tudi letos srečujejo s sezonskimi nihanji naročil, ki jim prilagajo tudi obseg proizvodnje. Če se naročila ne bodo povečala in dela ne bo dovolj, bodo tako kot zadnjih deset let izvajali prerazporejanje delovnega časa, ki ga nadomestijo v obdobju večjih naročil, praviloma v drugi polovici leta. Letos tega ukrepa še niso izvajali. US Alpos še molči Iz šentjurskega Alposa še ni novih informacij o tem, kdo in zakaj blokira normalno poslovanje podjetja. Kot so predstavnikom sindikata pojasnili včeraj, bodo stvari bolj jasne po praznikih. Cilj uprave je ohranitev delovnih mest, delavci pa doslej pri plačah še niso bili prikrajšani, čeprav so od decembra večino časa doma na čakanju, zdaj pa imajo vsi kolektivno dopust. RP Pet minut po otvoritvi je bil Planet že poln. Se je pa veliko obiskovalcev spraševalo, kje je bil lastnik in direktor Mirko Tuš ... ©tOl] partturitMjbcyšlmokusom INTERVJU 5 V Celje privlačnejše avtobusne linije, pa bo! Mag. prometnih znanosti Roman Krajnc: »Javni potniški promet bi bilo treba v Celju nujno posodobiti!« Varnostna ograja in nov prometni znak na zahodni obvoznici, ograja na Teharski cesti, kjer so vozila grmela na dvorišče stanovanjske hiše, pa prometni znak na Teharjah, kjer so več let stanovalci opozarjali na nevarnost hitrih voznikov, talna označba na Ostrožnem ... Čeprav so uradniki sprva trdili, da te stvari niso nujne, so jih po objavi naših člankov vseeno uredili. Morda so to malenkosti, bi rekel nekdo, a vendar so še kako pomembne za prometno varnost. Pri pripravi vseh teh člankov nismo nikoli pisali »na pamet«, ampak smo vedno poiskali strokovno mnenje. Pri človeku, ki prav tako ne pove nič »na pamet«, ampak stvar razišče in šele nato pove svoje mnenje. Magister prometnih znanosti Roman Krajnc. 45-letni Celjan, sicer učitelj v Šolskem centru Celje, Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, gleda na promet v Celju kritično. Mnogi menijo, da je škoda, da ga ni v občinski ekipi, ki skrbi za prometno strategijo knežjega mesta. V svoji magistrski nalogi je celo na novo izdelal mrežo javnega linijskega potniškega prometa v Celju. »Trenutno v našem mestu nimamo kvalitetnega javnega prevoza,« pravi in doda, da pogosto vidi, kako po naših cestah vozijo prazni avtobusi. In kje vidi rešitev? »Ključna rešitev za popularizacijo je v posodobitvi javnega potniškega prometa. Linije bi morale biti tam, kjer jih potniki potrebujejo. Ne smejo obiti naselja, ampak peljati skozenj, mimo blokov in stolpnic. Potniku bi skrajšali čas hoje od avtobusnega postajališča do doma. Ko gledam vozni red avtobusov, opažam, da se ta že desetletje ni bistveno spremenil. Avtobusi mestnega prometa vozijo na pol ure ali uro. S tem potnika postavijo pred dejstvo: ali se pelješ takrat, ko je avtobusna linija, ali ti ostaneta taksi in uporaba osebnega vozila. Bi ljudje res raje uporabili avtobus kot svoj avto? Da. Morda v začetku rezultati ne bi bil tako dobri, na daljši rok pa bi bilo zagotovo večje povpraševanje. Če se javni prevoz približa uporabniku, zakaj ga ne bi koristil? Vendar mora biti privlačen, pogost. Kot je to drugje po Evropi. Avtobusi si sledijo v nekaj minutah. Če sem enega zamudil, vem, da kmalu pride drugi. Do- »Ne moremo se vedno zgovarjati, da je voznik edini krivec za nesrečo.« bra linija pomeni tudi možnost prestopanja. Torej bom koristil dve ali tri avtobusne linije in mi ne bo žal časa prestopanja, ker bom vseeno hitro prišel do cilja. Na celjski občini pravijo, da imajo z lokalnim potniškim prometom podobne težave vsa evropska mesta, ki so podobno velika kot Celje. Sam sem si nekatera mesta ogledal, o nekaterih sem bral. Menim, da bi Celje lahko primerjali z drugimi mesti, a se ne bi omejeval le na število prebivalcev. Javni prevoz ne more vedno dosegati zadovoljivih ekonomskih učinkov. Treba je računati tudi na slabši odziv v določenem obdobju. Naselja so se v preteklosti širila, linije pa temu enostavno niso sledile. V Velenju imajo brezplačnega Lokalca. V Celju pa temu naj ne bi bili naklonjeni. Tudi sam nisem temu naklonjen. Debata o ceni vozovnice je dobrodošla, vendar tudi cena ni odločujoči dejavnik. Na tem ne bi smeli graditi razvoja javnega prevoza. Meni na primer ne bi nič pomenilo, če bi bil avtobus brezplačen, če do mesta sploh nimam takšne linije, ki bi me privabila. »Trenutno v našem mestu nimamo kvalitetnega javnega prevoza.« »Rešitve vedno so, le najboljšo je treba poiskati. In te bodo našemu mestu dale celoto.« Prevozniki in trgovski centri naj bi bili pripravljeni sofinancirati potniški promet, ampak se menda občina z njimi še ni pogovarjala. Vi pa pravite, da je tako sodelovanje »jalovo razmišljanje«. Zakaj? Ne bi stavil na partnerski odnos. Trgovci imajo svojo filozofijo privabljanja kupcev, podjetja in javni uradi tudi, ko se govori o prihodu delavcev v službo. Trgovci pričakujejo kupce s širšega območja in ko ti pridejo po večjih nakupih, potrebuje- dobro! Tramvaj je pač ta hip zgolj teorija, ne rečem jutri, morda čez deset ali več let - toda javni prevoz bo treba počasi ločiti od ostalega prometa. So naše ceste, avtobusi sploh dovolj urejeni ali opremljeni za potniški promet, ki ne bi povzročal gneče, zastojev in ki bi bil privlačen? Odvisno od planske dobe cest. Sedanje stanje prometnih tokov kaže na prezasi-čenost cest in križišč. Moja filozofija je, da je križišče kakovostno prevozno še, ko pri zelenem signalu zapelje čez križišče vsa kolona, ki je stala pri rdeči luči. Mi pa čakamo eno, dve rdeči luči! Že davno nazaj bi se morali lotili gradenj obvoznic, ki bi obvozile mestno območje. Nova krožna križišča? Morda ob Kidričevi, kjer je nakupovalno središče. Krožno križišče je tudi lahko večje, ovalne oblike, v katerega se lahko vključi še več cest. Razumem, da smo omejeni s prostorom. Futuristič-no bi rekel »krožno še na Mariborsko«! Toda vendarle bo enkrat tudi tam treba nekaj narediti. Motornih vozil je namreč vedno več. Vsako leto se, vsaj ob evropskem dnevu brez av- Roman Krajnc je nekdanji inštruktor B-kategorije, po končani višji prometni šoli se je zaposlil kot učitelj v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Na Fakulteti za pomorstvo in promet Portorož je dobil naziv univ. dipl. inž. teh. prometa. Lani je magi-striral na Gradbeni fakulteti Maribor na temo javnega potniškega prometa. Čeprav je pričakovati, da bo kmalu odšel na delo v Ljubljano, kjer bo imel več priložnosti, zaenkrat še vedno uči. »Dijaki so v odraščanju in dojemljivi za informacije,« pravi. Na oglasno desko jim ves čas daje zloženke, plakate o prometni varnosti. Je eden redkih srednješolskih učiteljev, ki se dejavno vključuje v oza-veščanje o varnosti v prometu. Lani sta njegove dijake v sklopu preventivne akcije Društva paraplegi-kov JZ Štajerske obiskala celo ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in minister za promet Patrik Vlačič. Odmevna je bila tudi policijska akcija postavljanja križev v spomin žrtvam prometnih nesreč. Križi so bili postavljeni na igrišču Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. Je tudi predsednik društva ZŠAM Celje. jena? Cesta, voznik, vozilo, okolje: ti štirje dejavniki so ključni za varnost v prometu. Leto dni nazaj sem bil na posvetu na ministrstvu za promet, kjer so vendarle začeli razmišljati, da bo treba nujno zagotoviti te dejavni- »Nisem pristaš zapiranja ulic.« jo osebni prevoz. V Celju so nakupovalna središča na različnih območjih in če bi vezali linije nanje, bi morali pretehtati možnost trasiranja, saj imamo cestno infrastrukturo relativno omejeno. Če damo avtobus v obstoječi promet na teh relacijah, nismo dosegli optimuma kakovostnega javnega prevoza. Kajti če avtobus stoji v gneči, potnik s tem ne pridobi ničesar. Tramvajski promet mor- da? Ali je to preveč nerealno? Slovenske prometne rešitve zaostajajo za dejanskim stanjem. Avtocestni križ se je končal nedavno, načrti zanj pa so bili izdelani leta nazaj! Avtoceste so že zasičene, infrastruktura po dimenziji in širini ter številu pasov že zaostaja za gostoto prometa! Deset nakazanih rešitev da morda eno tomobilov, za en dan odpre vprašanje, ali bi morda mestno središče zaprli za motorna vozila. Zakaj bi omejevali osebni promet? Poskrbeti moramo, da občanom ponudimo več alternativ, ti pa naj se odločijo, katero bodo izbrali. Nisem pristaš zapiranja ulic, saj so tu še vedno dostave in intervencijske vožnje. Motornega prometa ne moremo povsem izkoreniniti, lahko pa ga »kanaliziramo«, da je čim manj obremenjujoč. Pogrešate na celjskih cestah več kolesarjev? Že nekaj časa ste kritični tudi do urejenosti kolesarskih stez. Vedno se vprašam, ali je najprej kolesar ali kolesarska steza. Zagovarjam stališče, da mora biti najprej steza. Zakaj? Ker ne moremo reči: »Zdaj čakamo kolesarje, potem pa bomo steze dodatno zgradili.« Ne, ko bo kolesar videl stezo, bo varno sedel tudi na kolo. Mislite, da bo vedno več žrtev nesreč ali svojcev, ki bodo tožili vzdrževalce, občino ali državo, ker morda neka cesta ni bila ure- »Ko gledam vozni red avtobusov, opažam, da se ta že desetletje ni bistveno spremenil.« ke - kakovostno. Ne moremo se vedno zgovarjati, da je le voznik edini krivec za nesrečo. Infrastruktura je tudi talna signalizacija, ki je tudi v Celju problem, je pa ena od osnov varnosti v prometu. Nekateri prehodi za pešce in nekatere vzdolžne in prečne označbe so uničeni in slabo vidni. Vzdrževanje bi moralo biti intenzivnejše! Se bomo čez deset let v Celju še vedno ubadali z istimi problemi v prometu? Žal da. Že nekaj let nazaj sem dajal pobude, da bi mesto glede na svojo velikost imelo oddelek za promet, ki bi bil krovni organ za urejanje prometa kot celote. To je prometno načrtovanje infrastrukture za vodenje prometa, razvoj javnega potniškega prometa, urejanje mirujočega prometa, prometno svetovanje idr. Na državnem nivoju imamo ministrstvo za promet. Kako, da na lokalni ravni ne potrebujemo samostojnega organa? To bi bili zametki sistemskega razvoja lokalnega prometa v navezavi z nacionalnim in mednarodnim. Rešitve vedno so, le najboljšo je treba poiskati. In te bodo našemu mestu dale celoto. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 6 AKCIJA NOVI TEDNIK Viktorija Potrata (levo) iz Laškega je nova rekorderka akcije, saj je nabrala za 115 evrov dobrot. V treh minutah za 115 evrov dobrot! pojdite tja in si oglejte, kako so razvrščena živila. Trije pogoji, ki še kako vplivajo na končni izid. Pa srečno! TS, foto: GrupA Osrednja slovenska prireditev ob Svetovnem dnevu zdravja v Celju 7. april 2010 OSREDNJA PRIREDITEV Osrednja prireditev na prostem, na kateri se bodo zbrali vsi sodelujoči, bo ob 13.15 pred Muzejem novejše zgodovine Celje. Prireditev se bo zaključila ob 14. uri z medgeneracijskim pohodom do Visečega mostu. SPREMLJEVALNI PROGRAM Spremljevalni program bo od 10. ure v središču mesta (Trg celjskih knezov, Prešernova ulica, parkirišče pred Turško mačko, Mestna tržnica Celje), v Mestnem parku in ob Savinjskem nabrežju. Odvijale se bodo športne tekme, predstavile se bodo šolske glasbene skupine ... OSTALE AKTIVNOSTI - Od 6. do 18. aprila bo v Citycentru razstava fotografij ob Svetovnem dnevu zdravja, ki jo bo pripravilo društvo fotografov SVIT. - Društvo za boj proti debelosti skupaj z Zdravo hujšam mobilnim fitnesom ter Alenko Godec, ambasadorko zdravega hujšanja, organizira 2. humanitarni športni dogodek s tekom ali hojo v boju proti debelosti. Dogodek bo 10. aprila okoli Šmartinskega jezera pri Celju, s štartom ob 9. uri pri Pušn šanku Pr' Tini. Podrobne informacije najdete na spletnem portalu Mestne občine Celje. i w o 0 1 h § iz; i h I * o 0 1 Pisal se je 31. marec, dan, ki se ga po navadi najbolj razveselijo upokojenci in to se je poznalo tudi v natrpanem Planetu Tuš. Ne samo, da je zadnji dan v mesecu, dan pokojnin, tudi prazniki so pred vrati. Ura med 12. in 13. je tokrat prinesla srečo Viktoriji Potrata iz Laškega, ki je bila izžrebana za nakup brez mošnjička. Čeprav jo je Tanja Seme skušala usmeriti k temu, da bi v vozičku pristala tudi jajca, je Viktorija začela s šunko. Nadaljevala je s pršutom, nato pa se preusmerila drugam - k zmrznjenemu osliču, suhi salami, piščancu, pa nazaj k zmrznjenim rogljičkom, štrukljem, pa spet k siru, nato pa k olju - bučnemu, olivnemu, navadnemu ter k pečeni papriki, kompotu in kumaricam. Če bi Viktorija izkoristila še zadnjih devet sekund, bi podrli rekord, a vseeno gre za zavidljivo številko. Kar 115 evrov je zapravila naša Foto utrinke iz tokratnega nakupovanja si lahko ogledate na www.radioce-lje.com. bralka. Tanjo je seveda zanimalo, zakaj Viktorija v vozičku ni želela jajc. Konec koncev brez njih ni pravih velikonočnih praznikov. Viktorija je pojasnila, da jih je že kupila. Manjkala ji je le še šunka, ki pa jo je na koncu s pomoč- jo Janka in Marije Cencelj iz Petrovč, ki sta se pohvalila, da sta naročnika Novega tednika že verjetno od njegovih začetkov, celo potrojila. Tri šunke v Tuševem vozičku poleg vseh ostalih dobrot izgledajo naravnost fantastično. Če bi radi tudi sami domov odpeljali za 115 ali še več evrov dobrot, je edini pravi način, da izrežete kuponček v Novem tedniku in ga pošljete na naš naslov. Mogoče bo srečna ura prihodnjo sredo namenjena prav vam. Pa še nekaj nenapisanih pravil ali bolje rečeno nasvetov v primeru, da vas izžreba srečna roka Simone Brglez. Imejte pripravljen nakupovalni listič, polno baterijo na mobilnem telefonu in če ne poznate Planeta Tuš, Janko in Marija Cencelj iz Petrovč sta pomagala Viktoriji do dodatnih šunk. Levo Tanja Seme, ki nakupuje namesto izžrebancev, in Zlatko Bobinac iz marketinga NT&RC. VELIKA NAGRADNA IGRA T , 3 ^ j — «t® ' , Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! ^^ i Izkoristite priložnost Í • in svoj hladilnik napolnite > brezplačno! sredo Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako oblH5 «p ' Radiu Celje : na • ••• • • • • ••• • • • Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. tus KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek:. Naslov:_ Št. Tuš klub kartice: Davčna številka:_ tus klub Telefon:. Podpis:. KCIJA HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE »Hujšarji« so staknili glave in se na praktičnem primeru učili načrtovanja jedilnika s pomočjo dnevno zaužitih prehranskih enot. Dnevno lahko zaužijejo »le« 1600 kilokalorij. Enota na enoto je zdrav krožnik Izgubljanje kilogramov naj ne postane zapleteno preračunavanje kalorij. Najboljši in najbolj preprost način je hujšanje z zvečanjem telesne dejavnosti ter zmanjšanjem količine maščob in sladkorjev, ki v prehrani predstavljajo največ kalorij. »Hujšarji« so se na torkovi delavnici na praktičnem primeru učili načrtovanje jedilnika s pomočjo dnevno zaužitih prehranskih enot. Glavni obrok za kosilo in večerjo naj vsebuje tri vrste jedi: priloge (škrobne jedi), zelenjavne prikuhe in me- sne jedi. Uravnotežen je krožnik, pri katerem priloga pokriva 2/5, zelenjavna priku-ha prav tako 2/5 in mesna Primer načrtovanja kosila s pomočjo enot: Legenda: PE - enota živil M - maščobe OH - ogljikovi hidrati B - beljakovine KOSILO Živilo Kol. (g) PE Splošna mera Energ. vred. (kcal) M (g) OH (g) B (g) brokolijeva juha - brokoli 50 0,5 pol lončka 12,5 2,5 1 moka 30 0,5 pol vel. žlice 35 7,5 1 1 žlička masla 6 1 1 žlička 48 5 piščančji zrezek - belo meso brez kože 70 2 1 zrezek 90 4 14 kuhan riž 200 4 8 žlic 280 60 8 1 žlička olja 5 1 1 žlička 48 5 kuhan korenček 50 0,5 1 lonček 12,5 2,5 1 kuhana cvetača 50 0,5 1 lonček 12,5 2,5 1 zelena solata 200 1 1 skleda 25 5 2 1 žlička olja 5 1 1 žlička 48 5 SKUPAJ - - - 611,5 19 80 28 jed 1/5 krožnika. H glavni jedi obvezno sodita še velika skodelica solate in košček črnega ali polnozrnatega kruha. »Hujšarji« so jedilnik načrtovali za 1600 kcal (kilokalorij), kolikor jih morajo dnevno zaužiti. Glede na priporočila so določili prehran-ske enote, ki jih lahko dnevno zaužijejo za posamezno skupino živil (10 enot škrobnih živil, 4 enote zelenjave, 3 enote sadja, 2-4 enote živil iz skupine mlečnih izdelkov, 3 enote mesa, 53 g - 5 žličk - vidne maščobe in 3 enote dodanega sladkorja). »Hujšarji« pridno napredujejo in so od prejšnjega tedna izgubili dodatnih 24,5 kg. V treh tednih, kolikor traja akcija, so skupaj izgubili 79,6 kg. Enote so porazdelili med pet obrokov, sestavili posamezen obrok, določali količino živila, splošno mero, energijsko vrednost in posamezne hranilne snovi ter na koncu vse skupaj sešteli. Žele- nih 1600 so presegli le za 22 kcal. Najpomembneje je bilo, da maščobe niso presegle 30 odstotkov celotne energijske vrednosti obroka. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Stanje v Celju alarmantno ni Pred vseslovensko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo 17. aprila, so tudi v Mestni občini Celje popisali divja odlagališča. To je ena najpomembnejših nalog pred čistilno akcijo, kajti le na ta način bodo prostovoljci iz narave lahko očistili vse tisto, kar vanjo ne sodi. Po besedah organizatorja popisa črnih odlagališč na območju celjske občine Iztoka Uranjeka so se pri tej nalogi zelo dobro organizirali mestna straža, celjska enota uprave za zaščito in re- ševanje ter zavod za gozdove. »Po njihovih teritorijih so potekale popisovalne akcije, fantje iz teh služb pa so nato določili mikro lokacije divjih odlagališč, jih poslikali in lokacije vseh odlagališč vnesli v register, ki je dostopen na spletni strani www.ocistimo.si,« pripoveduje Uranjek. Na območju celjske občine so evidentirali približno 80 divjih odlagališč. Sliši se veliko, vendar, pojasnjuje Uranjek, so pričakovali, da bo številka še večja. »Tu ne gre za takšna odlagališča, kjer bi bilo za tovornjak ali več odloženih stvari. V glavnem so to kosovni odpadki, kakšni štedilniki, hladilniki, deli avtomobilov. Tako da situacija v Celju res ni alarmantna,« pravi. Največ divjih odlagališč so odkrili na območju Ljubečne. Uranjek meni, da jih je tam največ verjetno zato, ker je to območje dovolj skrito in hkrati dovolj dostopno, da lahko občani do tja pripeljejo odpadke z avtomobili in jih od-vržejo v naravo. Vendar vseh črnih odlagališč 17. aprila ne bodo počistili. Gradbenih in nevarnih odpadkov ne bodo pobirali, ampak bodo o tem le obvestili pristojne službe, ki bodo ukrepale naprej. BA Kakšno vodo pijejo Celjani? Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je bil letos namenjen razpravi o vplivu čiste pitne vode na zdravje ljudi. Zaradi bolezni, povezanih s slabo kvaliteto vode, namreč na svetu vsako leto umre več milijonov ljudi, med njimi več kot milijon in pol otrok. Kakšno vodo pijejo Celjani, smo preverili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer redno spremljajo kakovost pitne vode v celjskem vodovodu. Kot je pojasnila specialistka higiene in predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na ZZV Celje dr. Simona Uršič, se redno vzorčenje pitne vode na določenih rednih odvzemnih mestih v vodovodnem omrežju osrednjega vodovodnega sistema Celje, iz katerega se oskrbujejo mesto Celje ter Vojnik in Štore z okoliškimi naselji, izvaja enkrat tedensko. Podatki za lani kažejo, da so bili od skupno 376 odvzetih vzorcev pitne vode, pregledanih v okviru rednih mikrobioloških parametrov, neskladni le štirje vzorci. Od skupno 151 opravljenih preiskav na nitrate v vodovodnem omrežju koncentracija le-teh ni bila prekoračena v nobenem primeru. Lani so opravili tudi tri preiskave pitne vode na prisotnost težkih kovin (arzen, kadmij, svinec), pri čemer prisotnost težkih kovin ni bila ugotovljena. Vse to dokazuje, da je voda v celjskih vodovodih dobra. BA Ne pustite se žejne peljati čez vodo, zala Ijrfrski riti f 8 CELJE STORE NOVI TEDNIK Poklicnim gasilcem podelili priznanja Župan MOC Bojan Šrot, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in direktor PGE Celje Janko Požežnik Poklicni gasilci že 55 let opravljajo požrtvovalno delo gašenja požarov in pomoči ljudem v Celju. Gasilski dom je bil v Celju zgrajen davnega leta 1961. K obnovi, posodobitvi opreme in prostorov so gasilci do danes pripomogli tudi s svojimi rokami in z denarjem iz lastnih dejavnosti. V domu so sami med drugim obnovili pisarne, sobe za gasilce, učilnico, jedilnico. Samo lani so celjski poklicni gasilci za vso svojo dejavnost potrebovali skoraj tri milijone evrov, malo več kot polovico denarja je primaknila občina, majhen del tudi ministrstvo za obrambo in Dars. Se je pa, kot smo že pisali, med moško ekipo gasilcev odlično znašla tudi prva slovenska gasilka. Vendar celjski gasilci, ki so jih v torek prišli pogledat številni občani, niso prisotni le pri posredovanjih ob nesrečah. Ukvarjajo se tudi s preventivno dejavnostjo, požarnimi stražami, servisom gasilnih aparatov, v letu 2008 so pridobili tudi akreditacijo za izvajanje tlačnih preizkusov jeklenk. Celjski poklicni gasilci so znani po tem, da imajo dobro urejen sistem pomoči ob nesrečah na avtocestah, kot se je to izkazalo januarja ob nesreči v predoru Trojane. V prihodnjih mesecih naj bi v Celje na usposabljanje na tem področju prišli tudi italijanski in hrvaški gasilci. Na torkovi prireditvi, kjer je bila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, so gasilcem podelili priznanja. Medaljo za hrabrost pri posredovanju v požaru v predoru Trojane sta dobila Rok Stiplovšek in Iztok Vaš. Bojana Hermana so nagradili s srebrnim znakom za vestno vodenje servisne dejavnosti. Zlati znak celjske poklicne gasilske enote sta dobila Albin Lorber, ki je s svojim delom ogromno pripomogel pri obnovi prostorov, ter direktor PGE Janko Požežnik. Pod njegovim vodstvom je poklicno gasilstvo v Celju namreč doživelo hiter in uspešen razvoj. SŠol, foto: GrupA Odkrita spominska plošča generalu Maistru Na pročelju I. gimnazije v Celju so v ponedeljek odkrili spominsko ploščo generalu Rudolfu Maistru. Z odkritjem obeležja so se spomnili njegovega dela in soustvarjanja zgodovine I. celjske gimnazije. Celje je s tem dobilo prvo obeležje, ki spominja na to, da je Maister živel in ustvarjal tudi v tem mestu. Pred prvo svetovno vojno, v letih 1913/ 14, je Rudolf Maister na I. gimnaziji vodil literarni krožek Kondor in z mladimi, ker je bil tudi sam pesnik, soustvarjal literarno glasilo Savinja. »Še pomembnejše je to, da je mlade tudi vzgajal v domoljubju, narodni pripadnosti in zavesti ter tako ustvaril lepo število borcev za severno mejo. Med drugim Franja Malgaja, Srečka Puncerja, Frana Roša in številne druge, ki so se zapisali v slovensko zgodovino. Na gimnaziji smo na to ponosni,« je ob odkritju spominske plošče poudaril ravnatelj I. gimnazije in predsednik Društva Nov občinski odbor SLS v Štorah Spominsko ploščo Rudolfu Maistru na I. celjski gimnaziji sta odkrila ravnatelj Anton Šepetavc in celjski podžupan Stane Rozman. Celjski mestni odbor Slovenske ljudske stranke bo še naprej vodil dosedanji predsednik mag. Marko Zidan-šek. Na volilnem občnem zboru so člani in članice izvolili tudi novega podpredsednika in tajnika. Funkcijo podpredsednika bo naslednja štiri leta opravljal Peter Pišek, tajnika mestnega odbora pa Brane Nezman. Kot je povedal Marko Zi-danšek, so cilji stranke za jesenske volitve ambiciozni: »Z našim delom in izpolnitvijo obljubljenih načrtov želimo nadaljevati. Tako bo treba dokončati izgradnjo Bežigrajske ceste, rekonstrukcijo mestnega jedra, urediti turistično infrastrukturo (npr. okoli Šmartin-skega jezera) ipd. To pa nam bo uspelo le s ponovitvijo re- zultata na zadnjih lokalnih volitvah, na katerih smo pridobili osem svetniških mest ter župana iz naših vrst. Prepričani smo, da nam bo uspelo vsaj to oziroma še več.« Občinski odbor stranke SLS pa imajo od nedavnega tudi v Štorah. Vodi ga Bojana Krof-lič, za podpredsednika pa so izvolili Klemna Godiclja. Na jesenskih volitvah so v občinskem odboru ambiciozno napovedali tri svetniška mesta. Zaradi neugodne finančne situacije v občini bo program stranke temeljil na dolgoročni sanaciji dolga in projektih, za katere bo občina pridobila sredstva iz strukturnih skladov, Evropskega teritorialnega sodelovanja, Programa razvoja podeželja RS in drugih namenskih sredstev. BA generala Maistra Celje mag. Anton Šepetavc. BA Foto: GrupA Lobnikar ponovno na čelu ZVD Zavod za varstvo pH delu (J. d. www.zvd.si celjskega Zaresa i rh unske in celovite storitve s področju varnosti in ztiravja pri delti, Zagotavljamo jih neprekinjeno le od leta I960 PE CELJE 059 063 $30 LJUBLJANA 01 585 51 00 PE KOPER 05 630 90 35 Celjski mestni odbor stranke Zares ima novega predsednika. Vodilno funkcijo je ponovno prevzel soustanovitelj stranke Zares in njenega mestnega odbora dr. Branko Lob-nikar. Lobnikar se je kot edini kandidat za predsednika celjskega MO predstavil na zbo- ru članov stranke že 16. marca, volitve pa so potekale po pošti. Rezultate nadomestnih volitev je v torek na zboru razglasil svet celjskega MO Zares. Lobnikar je MO stranke že vodil od njegove ustanovitve do marca lani, ko je odšel v službo v Ljubljano za državnega sekretarja na ministrstvo za javno upravo. Te- daj ga je pri vodenju MO Za-resa nadomestil Matjaž Pen. Pen je vodenje stranke zaradi svojih poslovnih obveznosti v tujini (vodenja predstavništva slovenskega gospodarstva v Dusseldorfu) zdaj ponovno prepustil Lobnikarju, ki je jeseni odstopil z mesta državnega sekretarja in se vrnil v lokalno politiko. Kot pravi Branko Lobnikar, je trenutno njegov glavni cilj pripraviti stranko na lokalne volitve, na katerih bo nastopila tudi s svojim županskim kandidatom. Branko Lobnikar je potrdil, da je sam eden od resnejših kandidatov stranke za celjskega župana. BA H'OiH'HIIN CEUE 9 Zaradi 157 evrov do ustavnega sodišča Aleksander Liechtenstein je prepričan, da ga je Energetika Celje pri obračunu porabe zemeljskega plina prinesla okoli - Energetika: »Z zneskom na položnici ni nič narobe.« Aleksander Liechtenstein živi razpet med Švico in Celjem. Ko se je v začetku februarja lani po enomesečnem bivanju v Švici vrnil v Celje, ga je v nabiralniku pričakalo presenečenje v obliki položnice za ogrevanje na plin. Glede na to, da je cel januar preživel v tujini in je pred odhodom, kot zatrjuje, peč izklopil, je seveda pričakoval, da bo znesek na položnici temu primeren. A so mu v Energetiki za porabo plina v januarju vseeno zaračunali 157 evrov. Tako visokih zneskov je Liechtenstein vajen v hudi zimi ob visoki porabi plina, zato mu nikakor ne gre v glavo, kako so mu lahko toliko zaračunali za mesec, ko porabe plina praktično sploh ni bilo. »Ko sem račun na Energetiki hotel reklamirati, mi je tehnični direktor rekel, da z zneskom na položnici ni nič narobe in naj položnico plačam, pri čemer mi je reklamacijo neutemeljeno zavrnil. Položnico sem nato po pomoti res poravnal, pri čemer sem pričakoval, da mi bodo naslednji račun v znesku 141 evrov priznali kot dobropis za preveč plačano prejšnjo položnico v višini 157 evrov. Namesto tega so mi na Energetiki zagrozili, da mi bodo izklopili plin, če neplačanega računa ne bom poravnal. Ampak jaz tega zneska ne bom plačal. Glede na to, da je bilo stanovanje med 7. januarjem in 7. februarjem lani prazno in v njem ni moglo biti nobene porabe zemeljskega plina, ne vem, kako je bila lahko položnica tako visoka,« se sprašuje Aleksander Liechtenstein, ki sumi, da števca tisti mesec sploh niso prišli popisat, ampak da so pri obračunu upoštevali kar pavšalno porabo. To naj bi mu potrdil tudi uslužbenec Energetike, ki popisuje števce. Ta naj bi Liechteinsteinu priznal, da je prav on na podlagi porabe v decembru 2008 določil pavšal za januar 2009. »Razumem, da imajo popisovalci ogromno dela, ampak to mene ne briga. Števec sem kupil in namestil na dostopno mesto v bloku prav v izogib takšnim pavšalnim obračunom. Porabo plina bi morali popisovati vsak mesec in ne kakor se jim zdi. Ne zanima me, če imajo pri Energetiki premalo popisovalcev in zato kar napišejo pavšal, namesto da bi odčitali dejansko stanje. To je njihov problem,« se ne pusti vleči za nos Liechtenstein. Na Energetiki zatrjujejo, da to ne drži in da števce redno popisujejo vsak mesec. »Skladno z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti se pli-nomeri popisujejo glede na obračunsko obdobje. V kon- Aleksander Liechtenstein je prepričan, da ga je Energetika ogoljufala, zaradi česar je pripravljen iti tudi do ustavnega sodišča. »Tehnično reklamacijo oziroma preverjanje plinome-ra v skladu s tehničnimi zahtevami, ki veljajo za merila v javni rabi, na zahtevo odjemalca opravi podjetje na podlagi pisnega zahtevka odjemalca. Če je sum odjemalca upravičen, vse stroške preverjanja plinomera poravna podjetje. Prav tako podjetje povrne vse prekomerno zaračunane količine zemeljskega plina za čas, ko je bila ugotovljena nepravilnost delovanja. Če je plinomer deloval pravilno, vse stroške preverjanja poravna odjemalec, za kar mu podjetje izstavi račun,« navajajo v Energetiki. kretnem primeru oziroma od-jemni skupini je obračunsko obdobje en mesec. Pavšalna poraba se lahko zaračuna v primerih, ko plinomer oziroma odjemno mesto ni dostopno, kar pomeni, da popisovalec ne more odčitati stanja plinomera,« pojasnjuje vodja komerciale in marketinga v Energetiki Matjaž Žmahar. »Nobenega pavšala ni bilo.« Uradni odgovor Energetike se povsem razlikuje od podatkov, ki naj bi jih Liechtensteinu povedal popisovalec. V podjetju namreč zatrjujejo, da poraba plina za januar 2009 ni bila izračunana pavšalno, ampak je bila dejansko odčitana s plino-mera. Kot dokaz so stranki predložili tudi izpis popisa merilnega mesta, iz katerega izhaja, da je bil popis opravljen 16. decembra 2008, prav tako 16. januarja 2009, enako tudi 16. fe- bruarja lani. Na osnovi popisanega stanja je bil v omenjenem obdobju narejen tudi obračun. »Na vašem odjem-nem mestu je bila v času med 17. decembrom 2008 in 16. januarjem 2009 ugotovljena poraba 220 m3, od 17. januarja do 16. februarja 2009 pa 87 m3 zemeljskega plina,« so v Energetiki še zapisali v obrazložitvi. Vendar Liechtenstein temu ne verjame: »Te meritve so bile lahko napisane naknadno,« pravi, »zato bom Energetiko prijavil računskemu sodišču.« Aleksander Liechtenstein je pomislil tudi, da je morda kaj narobe s števcem, zato je predlagal njegovo izredno kontrolo, a ne na svoje stroške. »Ko sem na Energetiki vprašal, katero podjetje je za to pooblaščeno, saj sem želel plinomer sam peljati tja, mi niso želeli povedati naslova. Dejali so, da bodo plinomer sami odpeljali v laboratorij za overja- nje plinomerov, in pristavili, da bom moral sam kriti stroške pregleda, če se izkaže, da je z njim vse v redu. Na to pa nisem pristal,« pripoveduje. Matjaž Žmahar je pojasnil, da so Liechen-steinu v zvezi s kontrolo podali vse informacije pisno in po telefonu: »Vendar se gospod ni sprijaznil s tem, da mora pooblaščena oseba sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina - Energetika Celje - plinomer demontirati in ga nato posredovati na pregled v za to registriran laboratorij.« Žmahar je navedel tudi, da ni nobena skrivnost, kdo opravlja kontrole in umerjanja meril - plinome-rov. Za to je pooblaščeno podjetje Laboratorijski sistemi, d. o. o., iz Maribora, Prečna ulica 9 b. Skratka: ker Aleksander Liechtenstein položnice ni hotel poravnati, je Energetika na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za izvršbo. Sodišče je izvršbo dovolilo, a je sklep po Liech-teinsteinovi pritožbi nato razveljavilo, primer pa prepustilo v reševanje celjskemu okrajnemu sodišču, od Na Energetiki porabo zemeljskega plina merijo s pli-nomeri, katerih stanje periodično popisujejo. Pri tem poudarjajo, da mora biti merilno mesto vedno dostopno uradni osebi. »Če je v poslovnih prostorih, stanovanju ali stanovanjski hiši in v času popisa ni bilo dostopno, uradna oseba pusti sporočilo s telefonsko številko, telefaksom in z elektronskim naslovom, na katere lahko odjemalec v treh delovnih dneh sporoči stanje, ki ga sam odčita s plinomera. Če stanja v treh delovnih dneh ne sporoči, se obračun opravi na podlagi izračuna pavšalne porabe, reklamacija porabe pa ni mogoča. Za namen sporočanja stanj plinomerov je podjetje uvedlo brezplačno telefonsko številko 080 15 99. Nanjo lahko odjemalci v primeru nedostopnosti plinomera oziroma odsotnosti 24 ur na dan vse dni v letu sporočajo stanja plinomera. Ob klicu na brezplačno telefonsko številko je po predvajanem pozdravnem govoru treba navesti ime in priimek, naslov, odjemno mesto in stanje plinomera,« imajo zapisano na svoji spletni strani. katerega Liechtenstein v kratkem pričakuje odgovor. Našega sogovornika pri tem najbolj čudi in obenem skrbi, da »ne odvetniki ne sodniki niti sodni izvedenec z ministrstva za pravosodje ne vedo, kako bi se rešila reklamacija tega računa. To pomeni, da se Energetiki dovoli, da goljufa. Zadevo sem hotel prepustiti odvetniku, a mi je ta kar naravnost povedal, naj raje plačam, saj tako in tako ne bom nič dosegel. Tudi sam vem, da se sodnik ne bo poglabljal v zadevo. A ne mislim odnehati. Šel bom tudi do ustavnega sodišča, če bo treba, a plačal ne bom, ker jim ta denar ne pripada. In prepričan sem, da bom na koncu uspel. Kajti tega, kar se dogaja v Sloveniji, ni nikjer na svetu.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA JAVNI VRTCI Mestne občine Celje obveščamo, da bo VPIS OTROK NOVINCEV za šolsko leto 2010/11 od 12. do 23. aprila 2010. Starši lahko vpišete otroke v vrtce: VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE Vsak delovni dan od 8. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah do 16. ure. Vpisujemo v enoti SONCE, Kajuhova ulica 5, telefon: 428 64 57. E-pošta: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletne strani: www.v-acernejeve.ce.edus.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE Vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enoti GABERJE, Mariborska cesta 43/a, telefon: 425 70 36. E-pošta: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletne strani: www.rcc-irc.si/vrtec VRTEC ZARJA CELJE Vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enoti ŽIV ŽAV, Zagajškova ulica 8, telefon: 426 64 00 E-pošta: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-zarja.si 10 PREBOLD I NOVI TEDNIK Negotova usoda graščine Zovnek Pred kratkim smo pisali o negotovi usodi stanovalcev graščine Prebold. Lastniki z graščino ne gospodarijo in trud občine, da bi upravljanje z objektom prenesli nanjo, ne obrodi sadov. Nekoliko bolje se godi stanovalcem v graščini Žovnek. Njegova lastnica je Občina Bra-slovče in upravnik žalski Sipro, toda zgodba o vračanju premoženja rodbini Westen, prvotni lastnici Žovneka, še ni končana. Graščina ni v najboljšem stanju, vendar si stanovalci sedmih najemniških stanovanj ne belijo glave s prepihom skozi stara in dotrajana okna, s streho, ki pušča, z neurejeno kanalizacijo, iz katere zaudarja ... Po denaciona-lizacijskih postopkih o vračanju premoženja Westnovim je lastnica graščine postala Občina Braslovče. Zahtevek po vračilu nacionaliziranega objekta je v imenu nekdanje rodbine nemških podjetnikov, ki je v Celju razvila industrijo emajlirane posode, vložila Ana Maria Westen. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vračilo, to je jugoslovanskega državljanstva, lastništva nad premoženjem ni mogla izkazovati. »Po pritožbi na upravno in vrhovno sodišče je slednje izdalo sklep, da jim lastnine ne vrne, temveč ta prei- de v last občine,« pravi občinska svetovalka za premoženj-sko-pravne zadeve Verica Kamin. Braslovčani so lastniki graščine četrto leto, prav toliko časa z objektom upravlja žalski Sipro. Občina že nekaj let napoveduje ureditev žovneške posesti v turistične namene in nekateri bi raje kot stanovalce v graščini videli muzej ali poročno dvorano. V tem primeru bi stanovalce preselili drugam. Razen besed o načrtih, povezanih z gradnjo golf igrišča in nekaterih drugih objektih na posestvu, pa se tam ni spremenilo ničesar omembe vrednega. Situacija se lahko obrne ob ponovni sprožitvi postopka vračanja premoženja enemu od dveh naslednikov rodbine Westen, ki je pridobil državljanstvo, s čimer se posto- Verica Kamin Turistično društvo Polzela je pripravilo v soboto tradicionalni pomladanski oziroma velikonočni sejem. Na sejmu so se predstavile in ponudile svoje dobrote kmetije in društva z območja občine Polzela. Tako so lahko obiskovalci kupili marsikaj, kar sodi v okvir velikonočnega praznovanja, torej tudi v košaro za blagoslov jedi. Gobje dobrote, Lastnica graščine je pred štirimi leti postala Občina Braslovče, toda zgodba o vračanju premoženja rodbini Westen, prvotni lastnici Žovneka, še ni končana. pek vračanja nacionaliziranega premoženja tako v Celju kot drugod po Sloveniji lahko začne. S primerom naj bi se ukvarjalo sodišče ali Upravna enota Celje. Kdaj se bo postopek začel, še ni znano, prav gotovo pa ne bo povsem enostaven. V Braslov- čah o novih postopkih vračanja Žovneka niso seznanjeni, prav tako jih čudi, da bi sodišče ponovno presojalo o zadevi, saj zoper sklep vrhovnega sodišča ni bilo možnega ugovora. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Družina Westen je bila pred drugo svetovno vojno lastnica industrijskih obratov po vsej Sloveniji. Poleg celjskega Ema je imela v lasti jeseniško železarno, trboveljsko premogokopno družbo in kemično tovarno v Hrastniku, odkupila pa je tudi Ljubljanski kreditni zavod skupaj z Mestno hranilnico in Hranilnico Dravske banovine. V lasti je imela tudi vrsto drugih nepremičnin in posestev. Po vojni so bili Westnovi obtoženi sodelovanja z okupatorjem. Max Adolf Westen, oče sedanjih dedičev in dena-cionalizacijskih upravičencev, je bil član nacionalsocia-listične stranke in sodelavec nemške tajne obveščevalne službe. Zato jim je bilo odvzeto državljanstvo in vse premoženje zaplenjeno. Velikonočni sejem med njimi bogato gobovo juho, so brezplačno delili člani Gobarsko-mikološkega društva Polzela. Župnijska Karitas je prodajala butarice in pripravila bogat srečolov. Svoje izdelke je ponudil tudi Muc, zavod za ljudi s posebnimi potrebami. Prijetnega vzdušja na sejmu ni mogel zmotiti niti dež, ki je vsake toliko poškropil sejmarje in obiskovalce. TT S smehom proti stresu Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije v Žalcu je ob svetovnem dnevu zdravja organiziralo delavnico o humorju in nasmehu, ki preprečujeta stres ter krepita samopodobo. Stres in nizka samopodo-ba vplivata na stanje zdravja posameznika, zato potrebujemo vzpodbudo, znanje, učenje za premagovanje stresa in krepitev pozitivnega pristopa k samemu sebi. Delavnico je vodila prof. dr. Gordana Pavleković z zagrebške medicinske fakultete. Vsebinsko inovativna predstavitev humorja in smeha, njun vpliv na zdravje ter spoznavanje prakse v svetu je polepšala dan vzgojiteljicam, učiteljem, socialnim delavcem in zainteresiranim občanom, ki bodo z otroki, učenci in odraslimi delili ter utrjevali pridobljeno znanje. Mojca Vrenko, profesorica zdravstvene vzgoje, je opozorila na pomen pohval v vzgoj-no-izobraževalnem sistemu, doma in na delovnem mestu kot nepogrešljivih sestavin odraščanja in medsebojne komunikacije. TT Marija Medenjak: »V graščini živim več kot 50 let. Ne pritožujem se preveč. Sploh zadnji dve leti, odkar so nam zamenjali streho, je življenje postalo znosnejše. Prej nam je teklo noter in strešniki so padali s strehe. Kljub nizki pokojnini se z najemnino še da shajati. Če se kaj manjšega pokvari, sami popravimo, za večje stvari pokličemo upravljalca. Če se bo treba odseliti, se pač bom, drugega mi ne preostane. Stanovanje ni moje.« Jože Kranjčevič: »Dokler smo tukaj, sem zadovoljen. Objekta ne moremo primerjati z novim. Graščina je stara in hvalabogu, da imamo upravnika in občino, ki postorita najnujnejše. Ne predstavljam si, kako bi shajali brez pomoči. Težko bi mi bilo oditi na drugo lokacijo, saj sem se navadil na življenje v graščini in okolici. Toda nič si ne bi mogel pomagati, temveč sprejeti, kar bi mi ponudili, in reči hvala.« CELJE,ŽALEC, LAŠKO rw- i S ç □GLASEVANJE NA DRDGDVIH JAVNE RAZSVETLJAVE s □ 41 33 14 SB H'OiH'HIIN ŽMABTWOO.Pj 11 Motoristi so se med panoramsko vožnjo ustavili na Homcah. Po pameti na motor Klub motoristov Packenstein iz Šmartnega ob Paki je v nedeljo pripravil tretje srečanje motoristov, ki se ga je udeležilo več sto ljubiteljev motorjev iz Slovenije in tudi tujine. Dopoldne so se motoristi prli, blagoslov pa mogoče še pomerili v različnih spretnost-nih in zabavnih igrah. Nato so se podali na panoramsko vožnjo proti Zgornji Savinjski dolini, srečanje pa končali z blagoslovom motorjev pred Hišo mladih v Šmartnem, kar je pomenilo tudi uradni začetek sezone. Motoristom je čim manj nesreč in poškodb zaželel šmarški dekan Ivan Napret. »Že lani se je zbralo več motoristov, kot smo pričakovali, podobno pa je bilo tudi letos. Sezono smo sicer nekateri že od- druge motoriste spodbudi, da motor pripeljejo iz garaže ter na spretnosti vožnji malo osvežijo osnovne veščin ravnanja z motorjem na mestu, slalom vožnje, obračanja .. , torej spodbudijo reflekse, ki so mogoče čez zimo, ko motor ni bil v uporabi, malce zakrneli,« je namen nedeljskega srečanja opisal predsednik šmarš-kega kluba Peter Podgoršek. Srečanja so se udeležili člani klubov iz okolice Šaleške doline, skupine iz Prekmurja, Koroške, Ljubljane in seveda še iz drugih krajev, prireditev pa seveda ni bila namenjen le motoristom. »Pripravili smo razstavo, različne družabne igre, skratka, za vsakega se je nekaj našlo,« je poudaril Podgoršek. Klub motoristov, ki v Šmartnem šteje 40 članov, pridružujejo pa se mu tudi novi, so ustanovili za širjenje pametne moto kulture, organiziranje varne vožnje motoristov in Kje je 3. razvojna os? Čeprav v zadnjem času ne govorimo veliko o 3. razvojni osi, v ministrstvu za okolje in prostor zagotavljajo, da gre projektiranje po predvidenem terminskem planu. Denar za izdelavo projektne dokumentacije je zagotovljen, osnutek umestitve trase v prostor pa naj bi bil izdelan do decembra, ko ga bodo uradno predstavili. Trenutno je v ospredju projektiranje hitre ceste od avtoceste do južnega roba Šaleške kotline oziroma do Gorenja. Za Velenje še iščejo nekatere rešitve, očitno pa bo problem tudi trasa skozi občino Šmartno ob Paki. Optimizirana trasa, umaknjena pod Goro Oljko, seveda mnogim ni po godu, cesta pa bi bila potisnjena na zasebna zemljišča, kar bi gradnjo bistveno podražilo. Tudi zato načrtujejo sestanek med vsemi župani občin in projektanti, na katerem bi razrešili nekatere dileme. Vlada pa naj bi na eni od sej oblikovala odgovor poslancu Zmagu Jelinčiču, ki opozarja, da bi se z izločitvijo 3. razvojne osi iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-23 ukinile pravne podlage za umeščanje te osi. Kot odgovarjajo v vladi, resolucija ni pravna podlaga, temveč zajema indikativni nabor ključnih razvojnih investicijskih projektov. Izbor in dejanska izvedba projektov sta odvisni od njihove pripravljenosti in zagotovljenih finančnih sredstev. Za gradnjo razvojnih osi je kar nekaj pravnih podlag, glede na zagotovljene finančne vire pa bodo nadaljnje aktivnosti tako na severnem kot tudi na srednjem in južnem delu 3. razvojne osi. V vladi še odgovarjajo, da umeščanje severnega dela 3. razvojne osi v prostor z vidika financiranja projekta ni ogro- ženo. US drugih udeležencev v prometu, skupne izlete in potovanja po Sloveniji ter širše. »Imamo že kar nekaj načrtovanih poti, na katere se bomo odpravili skupaj. Dobro poslanstvo kluba se mogoče kaže tudi v tem, da v treh letih nismo imeli prometne nesreče ali poškodbe. Očitno imamo pameti dovolj, mogoče pa pomaga tudi nedeljski blagoslov,« je klepet zaključil Podgoršek. URŠKA SELIŠNIK 6s|crta s plinom in toploto Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, h.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetika-ce.sl NA KRATKO Šmarje na državnem tekmovanju ŠMIHEL NAD MOZIRJEM - V Šmihelu so v soboto zvečer pripravili tekmovanje Mladi in kmetijstvo za celjsko regijo, ki se ga je udeležilo sedem tričlanskih ekip. Največ znanja iz tem o zele-njadarstvu, stročnicah, o slovenskih avtohtonih pasmah v živinoreji, o varni hrani od polja do mize ter o združenju evropske podeželske mladine je pokazala ekipa iz Šmarja pri Jelšah, druga je bila ekipa Šmihela nad Mozirjem, tretja pa ekipa društva podeželske mladine Šaleška dolina. Državno tekmovanje bo 10. aprila prav tako v Šmihe-lu, na njem pa bo celjsko regijo poleg ekipe domačinov zastopala ekipa Šmarja pri Jelšah. TT Uspel dobrodelni koncert VELENJE - V četrtek so v nabito polni dvorani Doma kulture pripravili 21. dobrodelno prireditev ob materinskem dnevu, Bolero 2010. Čisti dohodek je bil namenjen Območnemu združenju Rdečega križa Velenje za pomoč socialno najbolj ogroženim družinam in posameznikom. Gonilna sila in organizator prireditve je bil tudi letos Marjan Marin-šek, upokojeni organizator kulturnih prireditev nekdanjega kulturnega centra in Knjižnice Velenje. S pomočjo do-natorjev in posameznikov ter s prodajo vstopnic je bil izkupiček prireditve rekorden. Zbrali so več kot 8.500 evrov, kar pomeni, da bodo lahko kupili kar 568 paketov osnovnih živil in tako pomagali kar veliko družinam v stiski. US Najboljši štirje po vašem izboru! Izdelki Tuš so izredno kakovostni, kar potrjujejo tako ocene strokovnjakov na živilskih sejmih kot rezultati slepega testiranja z uveljavljenimi blagovnimi znamkami, kjer so se odlično odrezali trajno mleko, tuna v oljčnem olju, navadni jogurt in šampinjoni in zasedli i. mesto. Izbirate lahko med več kot 750 izdelki z oznako Tuš, ki so tudi do 60 % cenejši od drugih blagovnih znamk. Tudi vi bi protestirali, če bi vas neupravičeno podcenjevali. Dajte Tuš izdelkom priložnost in prihranite! 12 ŠENTJUR Šentjurčani še iščejo zdravnike Kljub začasni »zamrznitvi« podeljevanja koncesij zdravstvenim delavcem v Sloveniji, jo je šentjurskemu zdravstvenemu domu (ZD) ob posredovanju občine uspelo dobiti. Kar pa še ne pomeni, da je za ZD konec skrbi glede zdravniškega kadra zaradi več upokojitev. Hkrati ostaja odprto vprašanje zdravstvene postaje na Planini pri Sevnici. V šentjurskem ZD so precej odslej kot koncesionarka dolgo čakali na koncesijo, saj ministrstvo za zdravje trenutno težki k vračanju programov, ki so bili odvzeti zaradi koncesij, v zdravstvene domove. Zato so morali v Šentjurju pridobiti tudi mnenji zavoda za zdravstveno zavarovanje ter zdravniške zbornice. Medtem je delo v otroški zobozdravstveni ambulanti tudi po upokojitvi še opravljala Andreja Šmid Kalajdžiski. Ta je počakala, da je specializacijo iz otroškega zobozdravstva opravila Aleksandra Ferlež, ki bo opravljala zasebno zobozdravstveno dejavnost za odrasle, otroke in preventivno zobozdravstvo. Kot je povedala Ferleževa, jo veseli, da bo lahko prevzela dobro organizirano otroško zobozdravstvo. S tem še ni konec kadrovskih stisk šentjurskega ZD. Kot je povedala direktorica Melita Tasić Ilić, se je z marcem upokojila tudi Draga Kovač Škoberne, specialistka šolske medicine. »Razpis za specialista šolske medicine ali specialista pediatra je objavljen že nekaj mesecev, vendar še ni bilo nobene prijave. V ZD so od lani zaposlene tri spe-cializantke družinske medicine in ena specializantka pedia-trije. Torej nas trenutno najbolj skrbi vprašanje dispanzerja za šolsko medicino. Konec leta se bo verjetno upokojila še pediatrinja, vendar kljub razgovorom z zdravniki rešitve še ni na vidiku,« pravi Tasić Ili-ćeva. Kdaj na Planini dom starejših in zdravnica? Drugo vprašanje pa je že dlje časa prazna zdravstvena postaja na Planini. Ne le glede zdravnika, na zadnji seji občinskega sveta je nekatere svetnike zmotila načrtovana S težko pridobljeno koncesijo so v Šentjurju rešili vprašanje otroškega zobozdravstva. Aleksandra Ferlež in Štefan Tisel pri podpisu pogodbe V vrtec spet številčna generacija Vrtec Šentjur je včeraj v svoje enote začel vpisovati novo generacijo otrok. Že lani so se soočali s precejšnjo prostorsko stisku, pri čemer tudi letos pričakujejo velik vpis, medtem ko nič ne kaže na to, da bi lahko oblikovali nove oddelke. Starši lahko otroke v enote šentjurskega vrtca vpišejo vse do 15. aprila, trenutno pa je v vrtec vključenih skupno 622 otrok - v desetih enotah imajo 34 oddelkov. Toliko jih načrtujejo tudi za naslednje šolsko leto, sai so v letošniem že vmes odprli dva nova oddelka. Hkrati je še vedno na čakanju 30 otrok za oddelke prve starostne skupine. Vrtec bo jeseni zapustilo 150 otrok, če se bodo lahko oddelki formirali tako kot v tekočem letu, bodo prav toliko otrok na novo vpisali. Ob tem predvidevajo množičen vpis, čeprav bo treba na točne podatke počakati do končanega postopka vpisa, ko se bo tudi videlo, koliko otrok bo ostalo »na rešetu« izbire po prednostnih kriterijih. V bližnji prihodnosti šenti'urski vrtec ne upa na kak- šne nove prostorske pridobitve, medtem ko občina še vedno čaka na ustrezen razpis ministrstva za šolstvo, na katerem bi lahko kandidirala s kakšnim projektom za zagotovitev novih kapacitet. V naslednjih dneh pa enote šentjurskega vrtca vabijo na dneve odprtih vrat, ko bodo ljudje lahko spoznavali vsakodnevne aktivnosti in utrip. Začnejo v torek, 6. aprila, ko dan odprtih vrat ob 17. uri pripravlja enota v Slivnici, v sredo, 7. aprila, ob 17. uri bosta vrata odprli enoti Pešnica in Hruševec, najbolj pestro pa bo v četrtek, 8. aprila, ko bo mogoče ob 16.30 obiskati enoti na Planini in Prevorju, ob 17. uri pa enote Šentjur - Center, Blagovna, Loka in Ponikva. Za otroke pripravljajo ustvarjalne delavnice ter ogled razstave likovnih izdelkov. PM NOVI TEDNIK 'DVA KONCERTA- EN VEČER- ENA CENA' m 4 Dražen_ Ejj ' Í Jasmin 5TAVROS Petek J '-V'i ! ■ T - I ■ OlJ 20.00 Zdravstvena postaja na Planini bo vsekakor ostala, a v šentjurski občinski upravi pojasnjujejo, da je stavba prevelika in dotrajana ter da bodo s pridobitvijo investitorja za oddelek doma starejših obnovili prostore za potrebe zdravstvene postaje, preostanek pa namenili oskrbi starejših, zaradi česar bodo zgradili tudi prizidek. (Foto: Sherpa) prodaja zemljišča na Planini. Ta parcela naj bi bila sicer predvidena za stvarni vložek občine pri javno-zaseb-nem partnerstvu za izgradnjo enote doma starejših. Vendar so prodajo svetniki potrdili. Kot so nam zagotovili v Občini Šentjur, bo zdravstvena postaja na Planini ostala. Pojasnjujejo pa, da je stavba prevelika in dotrajana ter da bodo s pridobitvijo investitorja za oddelek doma starejših obnovili prostore za potrebe zdravstvene postaje, preostanek pa namenili oskrbi starejših, zaradi česar bodo zgradili tudi prizidek. Razpis za investitorja naj bi bil objavljen kmalu. Seveda nas je še zanimalo, glede na to, da z dežurstvi zdravniško oskrbo na Planini še vedno krpata dva upokojena zdravnika, kdo bo sploh delal v obnovljenih prostorih. Tasić Ilićeva vendarle vidi luč na koncu predora. »Študentka medicine, ki ravno končuje študij, je domačinka in bi rada delala na Planini. Čez eno leto se želi prijaviti na specializacijo iz družinske medicine in me je prosila za mentorstvo, da bi se potem lahko zaposlila v našem ZD. To bi bila vsekakor trajna in kvalitetna rešitev za zdravstveno postajo na Planini, a nas od nje še loči nekaj let. Tako da še vedno računam na pomoč naših upokojenih zdravnikov.« POLONA MASTNAK Prodajna mesta: Bencinski servisi PETROL, blagajna bazena GOLOVEC Celje, menjalnica EKOPOOL Celje, TIC Laško, Hotel ŽONTA Šentjur, hiša vstopnic Evropark Maribor in City park Ljubljana, poslovalnice BIG BANG, KOMPAS, delavski dom TRBOVLJE, www.eventim.si.www.vstopnice.com MIDOS. Dušan Otoreoec s.d.. Kaiuhova 5. SI - 2319 Poličane Cà PROMETNI TELEFON RAMA CELJE sss Z^éťl VABLJENI na Partizansko 12 v Velenje VJ www.qorenie.si H'OiH'HIIN ŠMARJE P. J.| KOZJE Od smeti do uporabnega predmeta 13 Fitnes pri gasilcih V Tuncovcu pri Rogaški Slatini, kjer je večje odlagališče odpadkov, bo začel delovati prvi Center ponovne uporabe v Sloveniji. Po vzorih iz razvitih držav bodo odvrženo belo tehniko, pohištvo, male gospodinjske aparate, igrače in podobno popravljali ter prodajali po simbolični ceni. Glavna cilja sta zmanjševanje količine odpadkov ter odpiranje novih delovnih mest. V Tuncovcu so halo za Center ponovne uporabe že postavili, prav tako so med 32 brezposelnimi občani izbrali deseterico, ki jo bodo v torek začeli usposabljati. Med izbranimi so nezaposleni iz dveh težje zaposlji-vih skupin, v starosti do 25. leta ter starejši od 50 let. Med trimesečnim usposabljanjem, med drugim v avstrijskem Gradcu, kjer imajo uveljavljeni center ponovne uporabe BAN, jih bodo Dr. Marinka Vovk poudarja velik pomen centrov ponovne uporabe. naučili vsega potrebnega, nato bodo s poletjem tri delavce redno zaposlili. Za pozneje računajo, da bo lah- ko dovolj dela za od 5 do 7 redno zaposlenih, saj ponovno uporabnih odpadkov ne bo zmanjkalo, cene popravljenih zavrženih izdelkov pa bodo ostale simbolične. Projekt ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pri katerem sodeluje komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina, je financiran iz evropskih skladov. Njegov prijavitelj je konjiški okoljsko raziskovalni zavod, partner projekta, ki bo delavce zaposlil, je celjsko podjetje EKO-TCE Tehnološki center za aplikativno ekologijo. Kot je povedala dr. Marinka Vovk iz EKO-TCE, bodo v prvem Centru za ponovno uporabo v sklopu usposabljanja v Tuncovcu začeli z demontažo, popravili in podobnimi opravili predvidoma sredi aprila. BRANE JERANKO Nov Dom krajanov in gasilcev na Sladki Gori bodo uradno predali namenu šele konec maja, vendar je v njem že precej živahno. V začetku leta je bilo izdano uporabno dovoljenje, v stavbi pa se že vrstijo različne dejavnosti. V novi stavbi, ki so jo morali zaradi vplivnega območja zaščitenega kulturnega spomenika na Sladki Gori graditi po smernicah spomeniškega varstva, so tako že občni zbori, med kulturnimi prireditvami je bilo zadnjo soboto srečanje folklornih skupin. V stavbi sta poleg gasilskih garaž in drugih gasilskih prostorov dvorana s 150 sedeži ter manjša dvorana za športno društvo, kjer igrajo namizni tenis ter vadijo aerobiko, v domu pa imajo celo prostor za fitnes. Poleg tega sta v stavbi manjši razstavni prostor ter kuhinja, ki jo pravkar opremljajo. Veliko zanimanje obstaja za najetje prostorov, ki jih potrebujejo za različna družinska praz- Nov Dom krajanov in gasilcev na Sladki Gori ne kvari znamenite vedute. Star dom so pred dvema tednoma podrli. novanja, med drugim sta napovedani celo dve poroki. Nov Dom krajanov in gasilcev na Sladki Gori, ki ga je zgradila Občina Šmarje pri Jelšah, je stal več kot milijon evrov, od tega predstavljajo približno eno četrtino sredstva iz Evropske unije, posamezna dela pa so s prostovoljnim delom opravili kar gasilci sami. Z novim domom upravljata gasilsko društvo in Krajevna skup- nost Sladka Gora, ki imata tam svoj sedež. Trenutno iščejo še novo ime doma, ki se zaenkrat imenuje Dom krajanov in gasilcev Sladka Gora, a ga želijo skrajšati in poenostaviti. Dosedanji gasilski dom, ki je bil veliko skromnejši ter je med drugim kvaril znamenito veduto Sladke Gore, so pred dvema tednoma podrli. BRANE JERANKO Za Janka zbrali 18 tisoč evrov Na pobudo kozjanskega rojaka Marjana Ma-rinška so v sodelovanju s KO RK Kozje in Občino Kozje pripravili na cvetno nedeljo dobrodelni koncert z naslovom Pa bo pomlad prišla. Obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili gasilski dom v Kozjem z namenom, da bi pomagali pri nakupu kvalitetne proteze za nogo svojemu krajanu Janku Strnadu iz Zdol pri Kozjem. Lani septembra, le dva tedna po upokojitvi, je bil namreč udeležen v prometni nesreči, po kateri so mu morali amputirati nogo nad kolenom. Marljivemu kmetu, mnogi Kozjani pa ga poznajo kot dobrega delavca v okviru javnih del, se je nenadoma zrušil svet. Ker vrednost proteze presega njegove plačilne zmož- nosti, so se dogovorili, da mu bodo pri nabavi le-te pomagali. Tako so zanj odprli račun na OZ RK Šmarje pri Jelšah, na katerem se je do petka zbralo 10.400 evrov, v nedeljo pa so obiskovalci dobrodelnega koncerta zbrali 7.770 evrov. Zaradi tako telesnih kot srčnih bolečin Janko na koncertu ni bil prisoten, se je pa v njegovem imenu vsem ljudem odprtih src zahvalila njegova žena Marija. Številni obiskovalci, ki so Janku prižgali novo iskrico upanja, pa so uživali v triurnem koncertu, na katerem so nastopili: Slovenski oktet, Robert Go-ter in njegovi učenci, David Grom, Rafko Irgolič, Ivo Mojzer, Foxy Teens, Marjan Šarec, Atomik Harmonik, Tanja Žagar in Adi Smolar. MAJDA REZEC Ambasadorka radostnega staranja Študijski krožek Beremo z Manco Košir knjižnice Šmarje pri Jelšah je v torek gostil promotorko bralnih krožkov dr. Manco Košir. Večera s klepetom sta se udeležila tudi vodja projekta študijskih krožkov dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije in pater dr. Karel Gržan, katerega dela prebirajo bralci v sklopu bralne značke za odrasle in trenutno biva na Sladki Gori. Sproščen klepet ob glasbenih vložkih na klavirju Alberta Zaveršnika Bertija je vodila Jana Turk Šulc, koordinator-ka in organizatorka kulturnih prireditev v knjižnici. Manca Košir je sebe predstavila kot ambasadorko radostnega staranja. Z zgodbami, ki jih piše, spreminja življenje. Poudarja, da mora vsak posameznik prepoznati svojo pot, ne glede na to, kaj porečejo drugi. Človeka kot osebo je primerjala s klavirjem. Vsakdo mora kdaj udariti po črni tipki, da njegovo življenje postane bolj polno. Predstavila je tudi svoje delovanje v Slovenskem društvu hospic. PB Manca Košir je s pozitivno energijo očarala publiko. Jana Turk Šulc (levo) je povezovala klepet. IS LJUDSKA CELJE Ker Je več znašla danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si CANKARJEVA ULICA 1,3000 Celja, Slovenija VABIMO K VPISU Žuželke na gradu • Brezplačna Osnovna šola za odrasle • Tehnik računalništva - SSI • Tehnik elektronskih komunikacij - SSI • Računalnikar - SPI • Predšolska vzgoja - poklicni tečaj ter 3. in 4. letnik •Splošna gimnazija - 3. in 4. letnik • Ekonomski tehnik - PTI po končani trgovski šoli •Trgovec - 1.,2.,3. letnik TEČAJI IN DELAVNICE Naravoslovne ilustracije Željka Vrezca so izjemno prefinjene in risarsko dovršene, ugotavljajo poznavalci njegovega ustvarjanja. Na gradu Podsreda bodo danes, v petek, odprli razstavo Ilustracije Željka Vrezca, ki med drugim riše različne žuželke. Prvo letošnjo razstavo na gradu posvečajo letu biotske raznovrstnosti. Akademski slikar Željko Vrezec je žuželke, preden je narisal njihovo prvo risbo, vrsto let preučeval. K temu ga je pritegnilo sinovo zanimanje za zoologijo ter nato posebej za entomologijo, vedo o žuželkah, zadnjega četrt stoletja pa je še član slovenskega entomo-loškega društva. Poznavalci Vrežčevega dela poudarjajo, da odlikuje njegovo naravoslovno ilustracijo izjemno prefinjeno in risarsko dovršeno upodabljanje morfoloških značilnosti živali. Uporablja tehniko barvnega svinčnika na akrilni podlagi. Akademski slikar Vrezec se je doslej predstavil na več kot sto samostojnih razstavah ter prejel 26 slovenskih in mednarodnih slikarskih nagrad. BJ • Retorika in komunikacija • Računovodstvo - osnovni, nadaljevalni modul • Računalništvo - word, excel, internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje •Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • Računovodja / računovodkinja • Knjigovodja / knjigovodkinja • Posrednik / posrednica za nepremičnine • Hišnik / hišnica Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj Polagalec / polagalka talnih oblog Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI • CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje • SSU - Središče za samostojno učenje • Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 SO; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Ce|je 14 SL. KONJICE I NOVI TEDNIK Gasilci na Stranicah z novim vozilom Prostovoljno gasilsko društvo Stranice je v velikem vzponu. To so ugotavljali na občnem zboru, ki so ga okronali s prevzemom in blagoslovom novega gasilskega vozila. Društvo s stotimi člani (9 novih članic in enega člana so sprejeli v svoje vrste prejšnji teden), ima sedaj tako po besedah predsednika Maksi-miljana Brečka kot poveljnika Vladimirja Wravorja vse, kar potrebuje za dobro delo. V prvi vrsti so to seveda usposobljeni gasilci, ki imajo tudi zelo aktiven podmladek, za uspešno delo pa je pomembna tudi oprema. Dve vozili na štirikolesni pogon sta bili zaradi terena, na katerem delujejo, nuja. »Drugo vozilo je bilo naša dolgoletna želja. Da smo jo uresničili, smo se marsičemu odrekli,« je poudaril Maks Brečko. Avtomobil, kakršnega so si želeli, je stal preko 93 tisoč evrov. Pri nakupu jim je po- Zidak za Majino sobo V soboto je bila v konjiškem kulturnem domu predstava Kulturnega društva Studenec Niti tat ne more pošteno krasti. V dobrodelni namen jo je pripravil Lions klub Konjice. Celoten izkupiček od predstave in prodaje dobrot turistične kmetije Geršak s Frankolo- vega, dobrih 500 evrov ga je bilo, so namenili za akcijo pod imenom Za Majino sobo. V njej zbirajo pomoč za ureditev primernih prostorov v domači hiši 26-letne vzgojiteljice Maje Ko-stove iz Oplotnice, ki je bila po srčnem zastoju šest mesecev v komi, zdaj pa je slepa in priklenjena na voziček. Akci- V Hudičev graben bo peljala širša cesta Jeseni so na Dobrni začeli prenavljati dotrajano lokalno cesto Dobrna-Hudičev graben-Krištaje, a so morali pozimi dela zaradi obilice snega prekiniti vse do sredine marca. Zdaj je na gradbišču spet živahno. Obnova slabih 300 metrov dolgega odseka je za občino Dobrna velikega pomena, saj je to prvi projekt, ki predvideva celostno prometno ureditev tega dela Dobrne. To pomeni, da bodo hkrati s posodobitvijo ceste poskrbeli tudi za pešce in kolesarje. Obnova namreč za- jema razširitev vozišča, gradnjo pločnika in kolesarske steze, postavitev cestne razsvetljave in gradnjo novega mostu čez Dobrnico. Kot pravijo na Občini Dobrna, bo po obnovi cestišče širše skoraj za meter. »Pločnik in kolesarska steza bosta na obeh straneh ceste, pri čemer bo del, ki je predviden ob desnem robu, od vozišča ločen s travnatim pasom. Takšen potek je predviden do novega mostu čez Dobrnico, v nadaljevanju pa sta predvidena pločnik oziroma kolesarska steza le ob desnem robu vozišča, ki bo prav tako fizično ločen z vmesnim pasom,« pojasnjujejo. Ob cesti nameravajo zgraditi tudi kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda s cestišča. Novozgrajena kanalizacija bo priključena na obstoječ kanalizacijski sistem Dobrne. Naložba je ocenjena na 755 tisoč evrov. Zanjo je občina od Evropske unije prejela dobrih 404 tisoč evrov, preostanek, okoli 350 tisoč evrov, pa bo morala zagotoviti iz svojega proračuna. Dela morajo biti končana do jeseni. BA magala Občina Zreče in številni donatorji na čelu z GKN Driveline. Del denarja so dobili tudi s prodajo starega avtomobila. Novo vozilo je primerno tako za prevoze kot za intervencije, saj ima vso potrebno opremo: prenosno in visokotlačno črpalko, cevi, dihalne aparate ... Želijo si le, da bi ga ne bi bilo potrebno pogosto uporabiti za intervencije (lani so uspešno posredovali 3-krat). MBP jo je sprožil Vrtec Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice, kjer je Maja pred boleznijo opravljala pripravništvo in kjer jo je čakala zaposlitev. Pobudnica akcije, ravnateljica tega vrtca Ivana Leskovar, je akcijo predstavila tudi obiskovalcem gledališke predstave v Slovenskih Konjicah. Hkrati z obnovo ceste bodo na Dobrni na novo zgradili tudi Hajderjev most čez potok Dobrnica. Most je bil od poplave leta 2007 v izjemno slabem stanju. Želite postati župan? MBP Stranke se na jesenske lokalne volitve že resno pripravljajo. V OO Zares Slovenske Konjice so se priprav lotili na izviren način. V želji, da bi volitve čim bolj približati volivcem, v svoje vrste vabijo nove obraze za posamezne kandidature ali za pomoč pri oblikovanju volilnega programa. »Razvoj občine Slovenske Konjice želimo popeljati na višjo raven. Da nam bo to uspelo, moramo imeti program, ki bo zajemal konkretne rešitve, ki jih zahteva lokalna skupnost. Kaj točno si želijo ljudje v naši občini, pa lahko izvemo le od njih,« je kot razlog k vabilu širše javnosti pri soustvarjanju nove politike v občini Slovenske Konjice navedel Anton No-ner, predsednik OO Zares Slovenske Konjice. Kot je še povedal, v stranki Zares verjamejo, da bodo na lokalnih volitvah tokrat uspešne tiste stranke, ki bodo znale prisluhniti ljudem in bodo spisale takšen program, ki bo pisan na kožo ljudem, ki tam živijo. »Hkrati morajo ponuditi kvalitetne in sposobne kandidate, ki jim bodo ljudje zaupali in verjeli vanje, da bodo predvolilne obljube tudi v resnici izpolnili.« Zato poleg posameznikov, ki bi jim pomagali pri oblikovanju predvolilnega programa, iščejo tudi potencialne kandidate, ki bi na lokalnih volitvah nastopili na njihovi kandidatni listi. Če želite postati kandidat za člane sveta krajevne skupnosti, občinskega sveta ali celo za župana, jim lahko svojo namero sporočite do konca marca na elektronski naslov slovenskekonjice@za-res.si ali se oglasite v njihovi pisarni na Starem trgu 32 vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. MBP Vlogi za čistilni napravi še dopolnjujejo Jurij Šarman, predsednik 3. cone 4. regije Districta 129, Ivana Leskovar, vodja akcije Za Majino sobo, in Stanko Kolar, predsednik Lions kluba Konjice Prejšnji teden so bili predstavniki občin Slovenske Konjice in Zreče na ministrstvu za okolje in prostor na pogovorih v zvezi z vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev za čistilni napravi v obeh občinah. To je bil že drugi usklajeval-ni sestanek v marcu. Kot je povedal konjiški župan Miran Go-rinšek, so na njem uspešno od- pravili po mnenju ministrstva zadnjo bistveno formalno pomanjkljivost: »Uspeli smo zagotoviti 95-odstotno priključe-nost prebivalstva na sistem in s tem tudi na čistilno napravo v Slovenskih Konjicah. To je namreč eden bistvenih pogojev za doseganje ciljev, ki morajo biti do konca tega finančnega obdobja zagotovljeni.« Dogovorili so se tudi za nekatere manjše dopolnitve oziroma dodatna pojasnila glede projektnih rešitev, ki pa jih bo pripravil projektant. Občini morata še zadnja dopolnila vloge oddati do 15. aprila, ko bo vlogo prevzela služba vlade za regionalni razvoj in lokalno politiko. »Potem bo vse odvisno od hitrosti državnih uradnikov,« je pospremil Miran Gorinšek obljubo, da lahko pričakujejo odločbo še pred poletjem. V obeh občinah upajo, da se bo to zgodilo vsaj do konca avgusta. MBP Celjani odlično na mednarodnih tekmovanjih Učenci celjske glasbene šole so v zadnjem času sodelovali na kar treh pomembnih mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov in se odlično odrezali. Na drugem mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije je v Velenju sodelovalo pet učenk Glasbene šole Celje, ki so v različnih kategorijah tekmovanja osvojile lepa priznanja. Tinkara Šerbec in Lara Hrastnik sta prejeli srebrno, Dominika Kastelic in Lara Pelikan pa bronasto plaketo. Njihova mentorica je Erika Gričar. Pod mentorstvom Daliborja Bernatoviča je dijakinja glasbenega oddelka I. gimnazije v Celju Veronika Ta-dina prejela zlato plaketo. V Beogradu je bilo mednarodno tekmovanje Davorina Jenka za pianiste in pihalce. Pianistka Lara Gobec je pod mentorstvom Primoža Mavri- ča prejela prvo nagrado. Odlično so se odrezali tudi klarinetisti in flavtistke: Filip Bre-zovšek je pod mentorstvom Simona Mlakarja v svoji kategoriji prvo nagrado, Anže Po-povič pod mentorstvom doc. Slavka Kovačiča v svoji kategoriji prav tako prvo nagrado, Eva Zore drugo nagrado, Mitja Lampret pa je pod mentorstvom Mitje Ritlopa v svoji kategoriji dobil 3. nagrado. V predkategoriji flavta so Klara Krumpak, Tinkara Žnidar in Vesna Ploštajner Mužar, učenke mentorice Mirjane Bo-žičnik, prejele prve nagrade, drugi nagradi pa sta osvojili Leja Štukelj in Eva Černec. Na mednarodnem tekmovanju mladih pianistov v srbskem Šabcu je Nataša Hudej v svoji kategoriji pod mentorstvom Jelene Dukić Segečić prejela prvo nagrado. ML Učenci celjske glasbene šole so se odlično odrezali na kar treh mednarodnih tekmovanjih. OCENJUJEMO V plesnem vrtincu Najlepši letni časi Plesni forum Celje je pre-mierno predstavil novo plesno gledališko predstavo za otroke Kateri letni čas je najlepši. Nastala je po zgodbi devetletne plesalke Brine Jen-ček, v koreografiji Gordane Stefanovič Erjavec, na Vival-dijevo glasbo in v kostumih Darje Vrebac. Veter je tisti ki je prisoten v vseh letnih časih, zato naj bi prepirom navkljub bil tudi razsodnik o lepoti letnih časov. Sam se ne more odločiti, kajti vsak letni čas ima svoj namen, saj pomlad prebuja, poletje razgiba, jesen umirja in zima poskrbi za počitek. Veter, ki v vsakem letnem času odigra svojo vlogo, na koncu predstave modro ugotovi, da je lepota v različnosti. Spodbudnemu razmišljanju mlade Brine in željam njenih vrstnikov je znala prisluhniti koreografinja, ko je za to generacijo na oder postavila predstavo barvite mladosti, plesnega rajanja, petja in govora. Sedemnajst mladih v zahtevnostih plesnih korakov, v prostorskih krivuljah, krogih in diagonalah sproščeno in uigrano zaobjame odrski prostor, ter predstavi značilna zaporedja letnega cikla, kjer v koreografiji kot prva nastopi zrela jesen in se predstava zaključi v poletnih radostih. Nasmejani obrazi in razigrani gibi nastopajočih dovolj slikovito pričajo o toplem sožitju, užitkih in veselju otrok ob tem plesnem nastopu, ki vidno navdušuje tudi vse tiste na drugi strani odra. Srčnost otroškega smeha in iskrice v očeh so tako znova napolnile oder in se še posebej iskrile v nemirnem kipe-nju plesne pomladi, v skrivnostni modrini poletja, v strnjeni moči nevihte, v skladnem plesu zrele jeseni ter v skrivnostnem poplesavanju pod belim ogrinjalom zime. Kostumografija je bila zaupana Darji Vrebac, ki je barvito impresivno in oblikovno domiselno izdelala plesne kostume za vsaki letni čas in vse nastopajoče posebej, kar je bilo za potrebe otrok, ki so praktično ves čas bili prisotni na sceni, zahtevna naloga; saj so se otroci preoblačili za kulisami kot po tekočem traku. Predstava Kateri letni čas je najlepši je tisti večer vela po odru kot veter teh pomladnih dni, kot dih svežine, ki se je širil ob zvokih klasične glasbe. Kot vsa leta svojega koreo-grafsko pedagoškega opusa Gordana Stefanovič Erjavec oblikuje še eno novo generacijo mladih ustvarjalcev, jim sledi, jih podpira, usmerja in spodbuja njihove umetniške potenciale. DALIBORKA PODBOJ Prireditev V plesnem vrtincu v organizaciji celjske izpostave JSKD je že vrsto let pomembno srečanje plesalcev sodobnega plesa na območju Celja. Letos je bila prireditev zaradi pomanjkanja ustreznih dvoran razdeljena na dva dela. 19. marca se je v dvorani I. OŠ s samostojnim nastopom predstavila plesna šola Harle-kin pod vodstvom Ane Vovk Pezdir. Teden kasneje so se v dvorani Plesnega foruma Celje s svojo bogato plesno ustvarjalnostjo predstavile različne skupine Plesnega foruma Celje pod vodstvom Gor-dane Stefanovič Erjavec. AB _ v v Lašcane spravil na noge Miha Alujevič je z odlično interpretacijo glasbe iz muzikalov prejšnji četrtek polno dvorano laškega kulturnega centra spravil pokonci. Pokazalo se je, da je občinstvo željno glasbe iz muzika-lov, ki so zaznamovali gledališke odre in filmska platna v preteklih letih. Miha Alujevič je ob spremljavi Kolektiva 69 Laščanom postregel s pravo glasbeno predstavo. Po tujih napevih je občinstvo v drugem delu koncerta uživalo ob melodijah slovenskih popevk in skupaj zapelo vsem tako ljubo Poletno noč. Miha že napoveduje nov koncert, ki bo aprila ob spremljavi revijske-ga orkestra v štajerski prestolnici. UO Iz Griž v svet Slikarstvo Vasje Grabner-ja iz Griž je opomin na šab-lonsko življenje in pomanjkanje družbenokritičnega dojemanja sveta, v katerem živimo. Grabner je grafični in industrijski oblikovalec in v zadnjem obdobju predvsem slikar. Kreativno je začel ustvarjati pred 15 leti kot oblikovalec v manjših studiih in delo nadaljeval vse do danes, ko dela kot umetniški direktor v velenjskem AV studiu. Med večje projekte uvršča pripravo komunikacijske podpore in podobe mednarodne konference človekovih pravic v Črni gori, poleg tega soustvarja komunikacijsko strategijo v velenjskem Gorenju, zaslužen je tudi za celotno podobo komunikacijskih orodij turistične znamke I feel Slovenia. Grabner je uspešen tudi kot oblikovalec. S celjskim podjetnikom in inovatorjem Avguštinom Peničem sta v sodelovanju z zdravstvenim specialistom oblikovala stol za glasbenike. Stol omogoča pravilno sedenje zlasti glasbenikov godalcev in so ga razstavili na nedavnem glasbenem sejmu v Frankfurtu. Stol bodo razvijali dalje za uporabo v kuhinji in pisarni. Vsestranski Grabner je v zadnjem obdobju močno vpet v slikarski projekt Art for Justice. Z oljem na plat- Vasja Grabner - grafični in industrijski oblikovalec ter v zadnjem obdobju predvsem slikar nu opozarja na »utišanje« ustvarjalnosti, na načrtno zaviranje razvoja umetnosti. Razstavljal je na Švedskem, čaka ga razstava na Dunaju, v Berlinu, z njo naj bi potoval tudi v Ameriko in Kanado. Grabner obsoja konzer- vatizem v umetnosti. »Michelangelo je Davida na ogled postavil leta 1500, v sodobnem času pa imamo slikarji težavo, kje razstaviti naslikani penis,« pravi. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Voščilnicam slabo se ■ v piše V Kozjanskem parku so pred veliko nočjo izdelali V • • 1 množico »pirhov« Toliko »pirhov«, kot so jih izdelali pred veliko nočjo v Kozjanskem parku v Podsredi, so jih redkokje. V njihovih delavnicah, ki jih pripravljajo več kot desetletje, jih več kot sto učencev kozjanskih osnovnih šol krasi dan za dnem z velikim veseljem. Delavnice vodi kustosinja v parku Nataša Ferlinc Krašovic, zadnji učenci pa bodo delavnice zapustili danes. »Jajca simbolizirajo Kristusovo vstajenje, upanje. Od šestnajstega stoletja naprej se v Evropi pojavljajo rdeče pobar- Vodja velikonočnih delavnic Nataša Ferlinc Krašovic vana jajca, ki so se jim stoletje pozneje pridružila še pisana,« pojasnjuje vodja delavnic. V Kozjanskem parku prisegajo na batik tehniko. »Gre za belokranjski način, po katerem se da v posebno pisalko izumira, nadomeščajo ga voščila po elektronski pošti ter prenosnem telefonu. »Kljub temu smo otroke vzpodbudili, da voščilnico ustvarijo sami ter jo pošljejo po navadni pošti,« je zadovoljna kustosinja. V delavnicah v Podsredi ni manjkalo niti velikonočnih živalic, piščančkov ter zajčkov, ki so jih izdelali s pomočjo odpadnega materiala. Zbrane odpadne role papirja so v delavnicah ob-lepili z okrasnim papirjem ter poskrbeli za dodatke, iz katerih so se porodili piščančki in zajčki. »Najmlajši so bili zares navdušeni,« je ugotovila vodja delavnic. In kakšno zvezo sploh imajo priljubljeni velikonočni piščančki in zajčki z veliko nočjo, s Kristusovim vstajenjem? »Piščanec, ki razbije jajčno lupino, vstopi v življenje ter ponazarja vstajenje, preporod. Zajec pa je prastar simbol plodnosti, ki je povezan z mesecem. Naši najmlajši častijo zajčka celo podobno kot Božička, ki prinaša po novem zelo bogata darila,« pojasnjuje Nataša Ferlinc Krašovic. V Kozjanskem parku pripravijo vsako leto tudi vsaj dve velikonočni delavnici za starše otrok ter druge odrasle obiskovalce. BRANE JERANKO, Foto: GrupA Kustosinja Nataša Ferlinc Krašovic ima v Kozjanskem parku predvsem na skrbi razstave na gradu Podsreda ter pestro dogajanje Glasbenega poletja na gradu Podsreda. V Kozjanskem parku so lani celo zabeležili porast števila obiskovalcev. čebelji vosek. Pisalko nato nad plamenom sveče ogrevamo ter po jajčki rišemo ornamente,« opisuje Ferlinc Krašoviceva nastajanje številnih »pirhov« v delavnicah Kozjanskega parka. Narisano pomočijo v rdečo barvo, ki jo pripravijo iz krep papirja, otroke pa nato vzpodbudijo, da narišejo po rdeči barvi še en sloj. Vse skupaj nato skuhajo v črni barvi, vosek odstopi in jajčka se pojavijo v vsem rdečem sijaju. Uvod v veliko noč je bilo izdelovanje cvetnonedeljskih butar, ki jih Kozjanci izdelujejo s pomočjo zelenja, ki raste ob njihovih hišah. Tudi v delavnicah so jim za osnovo služile leskove šibe, nato brš-ljan, pušpan ter na primer rumeni dren. Vse skupaj so nato okrasili s trakci iz krep papirja. Po uveljavljeni navadi s konca 19. stoletja, ko se je začelo pošiljanje poštnih velikonočnih voščilnic, so v delavnicah izdelovali prav tako voščilnice iz kartona in papirja, z lepljenjem okrasja na karton. Pošiljanje poštnih voščilnic Z ene od velikonočnih delavnic Kozjanskega parka, kjer so učenci izdelovali zajčke iz odpadnega materiala. Zajec, ki razveseljuje za veliko noč najmlajše podobno kot Božiček, je prastar simbol plodnosti. Simboli velike noči Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki se začenja na cvetno nedeljo, višek velikega tedna, velikonočno tridnevje, pa se je začel s sinočnjo mašo velikega četrtka. Na veliki četrtek se spominjajo obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev zakramenta sv. maše ali evharistije. Pri večerji je Jezus kruh posvetil v svoje telo in vino v svojo kri ter učencem naročil, naj deja- nje posvetitve tudi oni odslej obhajajo v njegov spomin. Tu velja tudi obred umivanja nog, pri katerem škof ali duhovnik vzame posodo z vodo, poklekne pred izbrane vernike ali predstavnike vernikov in jim umije ter obriše noge, s čimer posnema Jezusovo umivanje nog apostolom pri zadnji večerji. S to gesto pokaže, da je kljub službi dostojanstva služabnik zaupanim ljudem. Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Velja strogi post, je pa tudi edini dan v cerkvenem letu, ko ni svetih maš. Med obredi velikega petka se bere pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju ter časti križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Pri nas poznamo obrede velike sobote, ko zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in po-kropijo domove. Kjer še kurijo na trda goriva, gospodinje na ognju, ki ga zanetijo z blagoslovljenim velikonočnim ognjem, pripravljajo velikonočne Barvanje velikonočnih pirhov v vrtcu Mavrica v Vojniku. dobrote. Sicer je ogenj znamenje zmage luči nad temo, topline nad mrazom, življenja nad smrtjo; voda pa je znamenje notranjega očiščevanja. Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Posebno simboliko ima velikonočni blagoslov jedil. Gre za obred ljudske pobožnosti, ki je namenjen temu, da se zavedo Božje dobrote in darov ter da začutijo njegovo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Velikonočne jedi predstavljajo tudi znamenja z globjo vsebino in simboliko. Tako je kruh znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. K blagoslovu prinesejo pet rdečih pir-hov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran oziroma kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Velika noč je največji krščanski praznik, ker se na ta dan spominjajo največjega čudeža in temelja vere, to je vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi so po nekaterih župnijah v jutranjih urah tako imenovane vstajenjske procesije. Sveti maši sledi zajtrk, ob katerem se zbere vsa družina, na mizi pa se znajdejo blagoslovljena jedila. Na ta dan naj bi ostali doma, v krogu družine, na velikonočni ponedeljek pa naj bi kristjani utrdili vero v vstalega Jezusa tako, da vese- lo novico o vstajenju podelijo s prijatelji in se skupaj z njimi veselijo. Obiskovanja in osebna voščila so dobra priložnost za osebni stik in sporočilo upanja. US Nov začetek in novo upanje Drage bralke, dragi bralci Novega tednika! V teh prazničnih dneh pišemo velikonočna voščila, si segamo v roke in izmenjujemo najboljše želje za srečne, vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Tudi jaz se, kot novoimenovani celjski škof, pridružujem temu prisrčnemu dogajanju z najboljšimi željami za lepo in bogato doživeto praznovanje velike noči in obilo duhovnega veselja in miru in sreče, ki jo prinaša od mrtvih vstalih Odrešenik. Ko si želimo velikonočnega miru, veselja, sreče, zdravja in vsega dobrega, mislimo na sadove velikonočnega praznovanja, ki izhajajo in imajo svoj začetek, moč in sijaj v Jezusu Kristusu, ki je v teh dneh s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem izvršil delo izvršenja in nas popeljal na pot novega življenja, ki kljub vsem oviram človeštvo vodi v smeri novega neba in nove zemlje, kakor to svetlo prihodnost človeštva imenuje sveto pismo. Velikonočno praznovanje doseže svoj vrhunec pri obha-janju velikonočne vigilie na veliko soboto in v velikonočnem jutru pri slovesnosti vstajenja, velikonočni procesiji in slovesni sveti naši, ki je izpoved vere, veselja in hvaležnosti, da je Gospod z nami in smo mi z njim. Zelo želim in vas vabim, da v krogu vaših domov in družin obhajate in s skupno družinsko molitvijo bogatite lepe domače običaje, ki izhajajo in vodijo k velikonočnemu bogoslužju, ki se v teh dneh obhaja po naših cerkvah. Po tem bodo velikonočni prazniki resnično srečni in veseli in bodo pomenili nov začetek in novo upanje, ki si ga vsi želimo in smo ga zelo potrebni. msgr. dr. STANKO LIPOVŠEK, novoimenovani celjski škof Ljubiteljem mesnih dobrot bi se gotovo zazdelo, da se je košček nebes utrgal od matične enote in padel na zemljo, natančneje v Trobni Dol pri Laškem. Kajti kjerkoli se človek na kmetiji Križnikovih zazre pod strop, vidi šunke, vra-tovino, klobase, želodce (savinjske), obkrožajo pa ga vonjave, ob katerih sline tečejo v potokih. In čisto vsak izdelek, preden roma v lonec ali na mizo, preveri gospodar Vinko Križnik. Ki več ali manj tudi natančno ve, kdo ga bo sne-del. Niti približno pa ne trpi »šlamparije«. Kot tudi ne pri pokanju z možnarji ... En mož, nešteto ljubezni, konjičkov in zanimanj. Na domačijo na kar nekaj konkretnih metrih nadmorske višine prvotno pridemo z namenom, da nam »prvi laški možnarist«, kot mu pravijo, opiše pokanje z možnarji. Vendar nas, meso je pač šibko, premamijo domače šunke, kajti suhoparen opis me-snopredelovalna dejavnost za Križnikove še zdaleč ni dovolj. Vinko Križnik je iz mesnih izdelkov naredil pravo filozofijo. Koncept. Daj v usta manj, vendar kvaliteto Takoj se strinjava, da je človeški način prehranjevanja naredil zanimivo pot. Še ne tako dolgo nazaj se je doma »šparalo« najlepši kos mesa ravno za veliko noč, kolin je že zmanjkovalo, otroci so lahko le vonjali, gledali in čakali na srečni dan, ko bo šunka pristala na mizi. Potem je napočil čas blaginje in živimo v časih, ko si šunko lahko privoščimo vsak dan. Ker je poceni in »v akciji«, saj veste. »Vedno znova me čudi, Takole se rokuje z možnarjem. Seveda odsvetujemo uporabo v dnevni sobi ... koliko dajo ljudje na videz, na avtomobil, obleko, a tako malo na to, kaj dajo v usta. Ampak tudi to se spreminja. Kvaliteta se vrača. Tako je tudi prav. Zakaj bi kupili tri kilograme poceni klobas? Kupite eno kvalitetno in uživajte v hrani. Nima smisla pojesti neizmernih količin mesa. Jedlo naj bi se glede na sezono primerno meso,« pojasnjuje Vinko svojo filozofijo, ki ji zvesto sledi. Ve, da je na pravi poti, o tem je bil vedno prepričan. Mesar, ki je predelavo mesa, kakorkoli se že to sliši, spremenil v umetnost. »Veste, lahko bi naredil pet tisoč želodcev. Zakaj? Naredim jih dva tisoč in sem z njimi zadovoljen. Morda bi pri 3-tisočem lahko postal >šlampast< in tega si ne dovolim,« pove brez zadržkov. In pojasni, da ima na kilogram mesa le 70-odstotni izkoristek, torej končnega izdelka. Mesnice isto količino izkoristijo tu- di do 230-odstotno.« Aha. In sva pri tistih lepih roza šunkah, skoraj preveč lepih. Kako so lahko razmeroma poce- Hči Tanja je, medtem ko smo »zasliševali« Vinka, pridno tekala med sušilnico, hladilnico ... Pred prazniki dela kar noče zmanjkati. Kraljestvo mesnih dobrot. Vsak dan jih je treba pregledati. Vonj po šunki in smodniku Med mesnimi dobrotami možnarista Vinka Križnika - Šunka, ki si zasluži častno mesto na velikonočni mizi ni, ko pa meso ni ravno najcenejša dobrina, mi ne gre v glavo. Vinko je bil že v marsikaterem predelovalnem obratu po Evropi. »Veste, meso najprej zvaljajo in stisnejo zelo na tanko, raztrgajo na koščke. Potem v to pridno injici-rajo vodo, veliko vode, sol, začimbe, konzervanse ...« Neee! Stop! Žal mi je, da sem sploh vprašala. Nič ne gre na silo No, kako pa nastane šunka, ki jo Vinko skorajda ljubeče pestuje, sprašujem, v dvomih, ali je dobro mojstra spraševati po skrivnostnih re-cepturah. »Saj ni kaj skrivati! Še vedno so mi nepojmljivi ljudje, ki pridejo k meni na delavnice in pazijo, da ja ne bi kaj drugemu izdali. Že če bi skupaj staknili glave, bi naredili dobro salamo!« Sam prisega na tradicijo. Na zorenje. »Meso rabi svoj čas, naši predniki so to dobro vedeli. Za dobro staro šunko predvsem potrebujemo lep kos kvalitetnega mesa, ki ga na-solimo. Takšno meso nepro-dušno zapremo za nekaj dni, nato skuhamo slanico, ga z njo zalijemo, pustimo v tem nekaj tednov, pravim, da kakšen teden na kilogram, nato se mora razsoliti v vodi in zatem roma v prekajevalnico. Začimbe so tradicionalne, poleg soli še sladkor, poper, kakšen lovor. Kakšni aditivi neki,« na hitro povzame Vinko in ne pozabi poudariti, da nič ne gre na silo. »Zorenje je proces, v katerem se meso >nare-di<, razvije okus. Ljudje prehitevajo. Danes koline, jutri bi imeli že vse pospravljeno,« nas zapriseženi nasprotnik »Tale je takšna prava, velikonočna,« je šunko pokazal Vinko Križnik in nas poučil, kako mora izgledati notranja struktura. »prisiljevanja« mesa Vinko popelje skozi polne sušilnice in prekajevalnice in mimogrede pokaže na sod domačega jabolčnega kisa, ki ga naredijo v prvi vrsti za čiščenje desk! Za njegove letošnje šunke ste že prepozni, saj so že zdavnaj rezervirane. Poučil vas bo tudi, da ima vsak mesni izdelek »svoj čas«. »Tako kot dekle. Odraste že prej, včasih pa so rekli, da dozori šele v tisoč tednih,« v smehu pravi Vinko. Svojega načela se trdno drži, zato januarja pri njem ne boste dobili želodca, poleti ne paštete. »Vse ob svojem času,« pravi Vinko, ki mu časa, čeprav mu pri delu pomaga družina, za pokanje z možnarji že kar primanjkuje. Ni pravega praznika brez »ornk« poka Vinko Križnik se je nad mož-narji navdušil že pred leti. Kot strasten zbiralec starin, ki jih je domačija polna, jih je svoj čas imel kar 50. Včasih so jih imeli pri vsaki hiši, pokalo se je ob velikih praznikih ter posebnih priložnostih, predvsem ob veliki noči. »Si predstavljate, kako je donelo, ko so fantje prinesli možnarje skupaj in sprožili salve, da je odmevalo do sosednje vasi?« pravi Vinko. »Svoj čas nas je bilo mož-naristov povsod polno, udeleževali smo se prikazov starih običajev, pokali ob >oh-cetih< in podobno, potem je zakonodaja vse skupaj omejila. Sicer pa možnar še zdaleč ni igrača, treba ga je jemati resno,« nam pokaže, kako se ga napolni s smodnikom, zamaši s kakšnim fil-cem ali servieto, vse skupaj nabije z lesnim kijem. »Raje ne z železnim, drugače se hitro lahko vname kakšna iskrica,« pravi in doda, da se nato prižge z zažigalno vrvico, žarečo kovano glavo ali baklo. Seveda smo rekli še marsikatero preventivno, češ da možnar ni za vsake roke, in modrovali o tem, za kako staro tradicijo gre in ali so že naši poganski predniki s pokom odganjali zle sile. Pokali nismo, ker je to strogo prepovedano, bo pa gotovo z marsikaterega hriba donelo v nedeljo. Čeprav, na žalost, v duhu časa, pretežno zaradi pirotehničnih sredstev. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Vročica pred povratno tekmo s Flensburgom narašča Dobro prodajo vstopnic stopnjuje tudi dejstvo, da TV-prenosa ne bo - Tone Turnšek spet predsednik kluba - Remi v Kopru zagotovil Vugrinec Na izredni skupščini je klub izvolil novega predsednika, znova Toneta Turnš-ka, dolgoletnega predsednika (med leti 1990 in 2008), ki je imel zadnji dve leti funkcijo častnega predsednika. Skupščina je najprej razrešila dosedanjega predsednika Boška Šrota, ki je pred časom podal svoj odstop ter razrešila in imenovala tudi nov upravni odbor ter imenovala ostale organe kluba. Skupščina je bila zaključena v 23 minutah. »Verjetno smo plačali davek« Vse točke dnevnega reda so bile sprejete in potrjene brez zapletov. Člani skupščine so se za dosedanje delo zahvalili predsedniku in direktorju kluba, saj sta poslovno zelo dobro vodila klub, ter prav tako vsem ostalim, ki so delovali v okviru kluba, tako sponzorjem, odborom, zaposlenim, igralcem in navijačem. Klub je v obdobju od leta 2006 do 2009, v zadnjem letu prvič ustvaril pozitivni finančni rezultat. V novem upravnem odboru so Dušan Zorko (Pivovar- na Laško), Marko Jugovič (Pivovarna Laško), Gorazd Luk-man (Pivovarna Laško), Izidor Krivec (Celjske mesnine), Franci Pliberšek (MIK Celje), Iztok Seničar (Kovintrade) in Janez Škoberne (CPM), skupščina pa je podelila mandat še štirim neimenovanim članom odbora, ki jih lahko ta medse sprejme kasneje, ne da bi morala zato biti sklicana skupščina. Boško Šrot je med drugim dejal: »Pred tekočo sezono je upravni odbor sklenil, da vrne izgubljene sinove. V tej sezoni še nismo izgubili tekme v domači konkurenci, v pokalu EHF pa smo še vedno v igri za polfinale. Vodstvo kluba se je držalo še enega pravila, namreč ni se več ukvarjalo s sodniki in sojenjem, čeprav smo vsi videli, da v prejšnji sezoni ni bilo korektno. Verjetno smo plačali davek, ker nismo kupili nasveta znanega rokometnega delavca, češ če lahko ima klub štiri milijone proračuna, bo pa imel še 50 tisočakov za sodnike. Zahtevali smo profesionalnost in zakonitost poslovanja. Posebej smo naložili profesionalnemu vodstvu, da se prevetrijo pogodbe, glede na to, da smo kot Med razpravljavci na skupščini kluba je bil tudi župan MOC Bojan Šrot. Levo od njega so direktor kluba Mijo Zorko, Boško Šrot in Saša Lešek, vodja financ v klubu. po pravilu izgubljali vse pravde, posebej z mlajšimi igralci. Odstopil je trener Tone Ti-selj, ki je imel našo podporo, podprli smo prihod novega, Zvonimirja Serdarušića, s katerim smo osvojili slovenski pokal.« »Protiigre ne morejo natrenirati« V Kopru so se rokometaši Celja Pivovarne Laško izog- nili porazu, kot so to znali v tej sezoni že nekajkrat. V 3. krogu lige za prvaka je celjski trener Zvonimir Serda-rušić 26 sekund pred koncem zahteval minuto odmora, po njej pa so pivovarji v igro namesto vratarja poslali šestega igralca, ko sta obe ekipi imeli po enega izključenega, in izkoristili višek, ko je po lepem prodoru zadel in na 31:31 izenačil Renato Vugrinec. Celjski klub je praktično zelo blizu naslova državnega prvaka, kar pa Serdarušić odločno zavrača: »Moramo še odigrati dve tekmi z Gorenjem, tudi drugod ne bo lahko ...« Za povratno tekmo četrtfi-nala pokala EHF s Flensbur-gom zanimanje strmo narašča, predvsem zaradi dejstva, da televizijskega prenosa ne bo. Športni direktor Roman Pun-gartnik se je ozrl na prvi obračun in omenil tudi drugega: »Pred tekmo se lahko sprašujemo, ali so štirje zadetki zao- stanka veliko ali malo. Vemo pa tudi, da je bila večina poznavalcev skeptična pred prvo tekmo. Mi smo se zdesetkani postavili ob bok nemškemu velikanu. Doma želimo predvsem zmagati, če pa bo to dovolj za polfinale, pa bomo videli. Z aktivnostmi glede pro- daje vstopnic smo bili precej uspešni, saj pričakujemo vsaj 4.000 gledalcev.« V soboto bo blagajna dvorane odprta med 10. in 13. uro in od 17.00 dalje. Serdarušić je v napovedi jutrišnje bitke izpostavil: »Vem, da je Flensburg močna ekipa, ki se na prvi tekmi ni najbolje znašla proti naši obrambi. A tudi v enem tednu se igre proti takšni obrambi ne da natre-nirati. Seveda si želim, da bi zmagali za pet zadetkov, a najprej bomo poizkušali to tekmo sploh dobiti.« Aleš Pajovič pred tednom zaradi poškodbe hrbtenice ni nastopil, v sredo pa se je vrnil na igrišče: »Bolečine so se pomirile. V Kopru sem se dobro ogrel in zaigral. Še vedno hodim na terapije in verjamem, da bom jutri v postavi.« Flens-burg je uspešno opravil gostovanje v nemškem prvenstvu, ko je ekipo Balingena ugnal z dvema goloma razlike. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA SLAVKO KOLAR V dvorani Bonifika bolečin v hrbtenici ni več čutil Aleš Pajovič in je štirikrat uspešno zaključil celjske akcije. Športnika leta Ratejeva in Sivka Športnica leta 2009 v konjiški občini je slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej (AK Šentjur), športnik leta pa košarkar Boštjan Sivka (KK Slovenske Konjice). Najboljše moštvo imajo nogometaši Dravinje, najboljšo žensko ekipo pa košarkarice Konjic. Najboljšim športnikom preteklega leta so skupno namenili preko 40 priznanj. Prejeli so jih perspektivni športniki, posamezniki in skupine, ki so bili najbolj uspešni na rekreativnem področju ter zaslužni delavci v športu: Aleš Lipuš, Stojan Fink, Vladimir Keber st., Tomaž Rihtaršič, Silvo Stermšek, Stanislav Košir in Bojan Podkrajšek. MBP Vsi najboljši: predstavnik NK Dravinja Bojan Podkrajšek, Boštjan Sivka, Martina Ratej in KK Konjice. Rudar zmagal v gosteh, Celje izgubilo doma U) 'u' Odigrane so bile zaostale tekme 25. kroga v prvi slovenski nogometni ligi. CM Celje je bil slabši od Maribora, državni prvaki so z 2:0 dobili 58. štajerski derbi. Drugi zaporedni poraz V Areni Petrol je bilo več kot tisoč gledalcev, gostitelji pa so zelo pogrešali kaznovanega Sebastjana Gobca, ki je prejel rumeni karton v končnici obračuna s Koprom. Na njegovem mestu je zaigral Domagoj Duspara, napadalec, ki ponavadi ni nevaren za nasprotna vrata, nekajkrat v tej sezoni pa je skoraj matiral lastnega vratarja. Tokrat je zamudil v 23. minuti, ušel mu je Plut, ki je stekel za žogo, ki jo je odbil vratar Mujčinovič. Duspara ga je povlekel za dres, dobil rumeni karton, sodnik Ponis pa je pokazal tudi na belo točko. Z nje je bil natančen Jelič. Amel Mujčinovič ima Rudar (4-3-2-1): Savić - Jeseničnik, Cipot, Stoj-nič, Jelečevič - Golob, To-limir, Metelka - De Mo-raes, Kronaveter - Selimi. Igrali so še Mujakovič, To-mažič Šeruga, Tomčak. ogromno zaslug, da Maribor ni napolnil celjske mreže. Njegovi soigralci so bili najbližje izenačenju v 61. minuti, ko je povsem s strani odlično sprožil Roman Bezjak, žoga pa se je od prečke odbila nazaj v polje. Gostje so zapravljali protinapade, končni izid pa postavili po podaji s kota, ko je s CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - Duspara, Kačič-nik, Andželkovič, Baka-rič - Močič, Urbanč, Bre-zič, Purišič - Rep, Bezjak. Igrali so še Mijatovič, Po-povič, Lovrečič. zmage Tako kot v 1. krogu košarkarske lige za prvaka sta bili tudi v drugem moštvi s Celjskega poraženi. Laščani so s 74:54 izgubili proti Helio-su, Šentjurčani pa šele po treh podaljških s 109:106 proti Parkljem. Igralci Zlatoroga so začeli odlično, po dveh trojkah Dražena Bubniča in dveh točkah Miljana Goljoviča so povedli z 8:0. Najvišjo prednost so imeli v 5. minuti, 16:3. Helios se je počasi bližal in v 16. minuti izenačil na 26:26. V 3. četrtini se je ponovila laška zgodba s tekme proti Olimpi-ji, ko je zopet razpadel domači sistem. Gostje so dosegli ob-čutnejšo prednost, 55:40 v 28. minuti, in tekma je bila praktično že odločena. Helios je v zadnji četrtini prednost brez težav obdržal, do konca srečanja jo je celo povišal na 20 točk. V domačem moštvu je bil razpoložen le Dražen Bub-nič, ki je dosegel 22 točk: »Morda smo zaradi utrujenosti padli v igri. Prejeli smo dosti lahkih košev in tega ni lahko nadoknaditi proti tako iz- kušeni ekipi, ki kaznuje vsako napako. Pride slab dan, gremo naprej.« Gostje so povsem zaustavili kapetana Nejca Strnada, ki je zabeležil le točko, trener Aleš Pipan pa ni skrival razočaranja: »Z dvema porazoma smo nekoliko psihično padli. Treba se bo takoj pobrati in pripraviti na Parklje, ki imajo dobro ekipo, sploh za nas. Zaustaviti moramo njihove strelce z razdalje, če želimo poseči po vidnih rezultatih.« Tekma bo v Ljubljani. Šentjurčani so želeli ugnati presenečenje prvenstva Parklje, vendar je ostalo le pri tem. Ljubljančani so slavili že deveto tekmo zapored. Po izenačenem srečanju je 14 sekund pred koncem rednega dela Luka Lapornik s trojko izenačil rezultat in izsilil podaljšek. V le-tem je bolje kazalo gostiteljem, ko so vodili že z 88:84, vendar so Parklji do konca podaljška petih minut uspeli izenačiti in izsiliti še drugi podaljšek. Tudi v tem so bili bližje slavju Šentjurčani, a so gostje zopet izenačili. 14 sekund pred koncem je Murič zadel za 97:97. V tretjem podaljšku so gostitelji vodili s 102:99 in 104:101, a so Parklji dosegli 6 točk zapored in tekma se je prevesila na stran gostov, ki so s prostima metoma Džape v zadnjih sekundah le še potrdili zmago. Za Šentjur je Marcus Angelo Crenshaw dosegel 24 točk. Šentjur bo jutri gostoval pri Krki. V ligi za obstanek se nadaljuje uspešen niz Hopsov. Moštvo Boštjana Kuharja je proti Elektri odigralo zadnje srečanje v domači dvorani, zmagalo z 81:62 in zabeležilo 16. prvenstveno zmago. Elektra se bo morala v zadnjih šestih krogih potruditi, da ne bo pristala na predzadnjem mestu, ki pelje v kvalifikacije za obstanek v ligi. Jutri bo gostila Škof-jeločane, Polzelani so prosti. Novi prvoligaš pa je postal Maribor Messer, ki si je prvo mesto zagotovil že pred zadnjimi tremi krogi v 1. B ligi. Če ne bo večjih presenečenj, bo prvo moštvo v kvalifikacijah za 1. ligo Rogaška. MITJA KNEZ Foto: SHERPA treh metrov žogo v mrežo z glavo odbil Džinič. »Prikradli sta se nam dve katastrofalni napaki in moštvo, kot je Maribor, to zna kaznovati. Svojim fantom nič ne očitam, spet so se zgledno borili,« pravi trener Milan Đuri-čić. Njegovo moštvo bo v sedmih dneh gostilo tri trenutno najboljše ekipe lige: Koper in Maribor sta v Celju zmagala, v soboto prihaja še Nafta. Skupina celjskih navijačev Celjski grofje je polnoletna (18. obletnica od nastanka), v sredo je bilo navijanje zelo glasno - dodano vrednost so preprečili domači nogometaši, tokrat s težavami tudi pri sprejemanju in oddajanju žoge. »Knapi« jutri v Ljudski vrt Velenjski Rudar je zmagal na Ptuju proti Dravi po golu Selimija. V kazenski prostor je podal Kronaveter, žogo je proti sredini kazenskega prostora vrnil Metelka, Nedzbe- LESTVICA1. SNL Vratar Maribora je bil nemočen pri strelu Romana Bezjaka, toda žoga je pri izidu 0:1 zatresla prečko. 1.LUKA KOPER 2. MARIBOR 3. NAFTA 4. HIT GORICA 5. RUDAR 6. CM CEUE 7.0UMPIJAI-2) 8. DOMŽALE 9. INTERBLOCK 10. LABOD DRAVA 28 17 28 16 28 12 28 11 28 12 28 10 28 10 28 9 28 9 28 6 8 3 44:25 59 4 8 52:37 52 5 11 41:42 41 7 10 51:43 40 2 14 36:41 38 6 12 40:47 36 6 12 34:28 34 6 13 37:47 33 5 14 31:41 32 7 15 27:43 25 din Selimi pa je bil dovolj zbran, da jo je skozi gnečo potisnil proti mreži. Kasneje so imeli Velenjčani precej sreče, gostitelje so le centimetri ločili do izenačenja. Obenem so varovanci trenerja Francija Oblaka dobro tekli in bi lahko predčasno odločili zmagovalca. V prejšnjem krogu je Damjan Trif-kovič prejel rdeči karton v Lendavi. Zelo strogo sodniško odločitev pa je stopnjeval disciplinski sodnik, ki ga je kaznoval s tremi tekmami prepovedi igranja. Vodstvo velenjskega kluba se je na nerazumno kazen odločno pritožilo. Zdaj so Velenjčani peti z dvema točkama več od Celjanov. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Domagoj Duspara (levo, št. 24) je za dres potegnil Pluta, ki je padel, povsem upravičeno pa je bila dosojena enajstmetrovka. Še vedno brez »Mestni derbi« mladih smučarjev Na Rogli je bila že četrta tekma za pokal alpskih šol celjske regije. Udeležilo se jo je okoli 100 otrok. Za organizacijo sta poskrbela predvsem Barbara Dvoršak, vodja smučarskih tečajev pri SD Snežak, in Damjan Prosenak, vodja alpske šole pri Uniorju Celje. Po kategorijah so bili zmagovalci Taja Čerčnik, Erazem Hren, Nejc Čerčnik, Sara Brezovnik, Jan Gregorc in Eva Lajher (vsi Unior Celje) ter Taja Cekuta, Domen Omladiš, Ajda Hedžet, Nejc Macuh, Nika Kotnik, Timon Pliberšek in Luka Smajila (vsi Snežak Celje). DŠ 20 ŠPORT NOVI TEDNIK Braslovčani v drugo ligo Odbojkarji DTV Partizan Braslovče so se po treh sezonah nastopanja v 3. državni ligi uvrstili v višji rang tekmovanja. Osnovo za boljše rezultate je pred leti predstavljalo odprtje nove športne dvorane in velik posluh občine, ki po svojih močeh pomaga pri razvoju športa. TONE TAVČAR Braslovški odbojkarji s trenerjem Tomažem Marovtom in njegovim pomočnikom Andrejem Hribernikom. Brusu zmaga v Tacnu V soboto je bila prva letošnja tekma v kajakaškem slalomu pri nas. Na izredno zahtevnih brzicah Save v Tacnu ob povečanem vodostaju je Celjan Simon Brus ponovno presenetil kajakaško Slovenijo. Zaradi letošnjega SP v Tacnu je bila že prva tekma kakovostno zastopana, nastopilo je 120 kajakašev in kanuistov iz devetih držav. Brus, ki je star komaj 16 let, je premočno zmagal pri mladincih (do 18 let), razveseljuje pa podatek, da so ga od Slovencev premagali le naši članski reprezentantje, Peter Kauzer, Dejan Kralj, Simon Artelj in Martin Albreht. Zelo dobro sta se pri mladincih uvrstila naša komaj 14-letna kajakaša Vid Karner (sedmi) in Martin Srabotnik (deseti). DŠ Simon Brus PANORAMA NOGOMET 1. SL, 29. krog: CM Celje - Maribor 0:2 (0:1); Jelič (24-11 m), Dži-nič (84), Drava - Rudar 0:1 (0:1); Selimi (19), Koper - Olimpija 1:0, Interblock - Gorica 0:5, Domžale -Nafta 3:1. 2. SL, 17. krog: Šentjur - Mura 1:2 (0:0); Podbrežnik (74); Zlatar (66), Pejnovič (78), Primorje - Dravinja 3:1 (0:1); Živec (49, 82), Graf (72); Firer (8). Vrstni red: Primorje 38, Triglav 34, Mura, Bela krajina 27, Dravinja 25, Aluminij 21, Livar 19, Šentjur, Šenčur 16, Krško 9. ROKOMET 1. SL, za prvaka, 3. krog: Gorenje - Slovan 34:28 (15:11); Rnić 11, Har-mandić, Žvižej, Šimič 5, Natek 3, Cehte, Čupić 2, Golčar 1; Božovič 7, Božič 6, Cimos - Celje Pivovarna Laško 31:31 (19:15); Poklar 8, Praznik, Dobelšek, Konečnik 5; Kokša-rov 11, Vugrinec 6, Pajovič, Gajič 4, Zorman, Toskić 2, Marguč, Raz-gor 1. Vrstni red: Celje 42-4, Gorenje 35-9, Cimos 35-11, Slovan 2323, Trimo 22-10, Ormož 19-25. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 2. krog: Zlatorog - Helios 54:74; Bubnič 22, Goljovič 11, Dimec 6, Rizvić, Pelko 4, Zupanc 3, Čmer 2, Collins, Strnad 1; Snow 17, Delič 16, Šentjur - Parklji 106:109; Crenshaw 24, Čebular 20, Lapornik 18, Simović 17, Alispahić 10, Ferme 7, Jovanovič, Sebič 5; Eržen, Đapa 21. Vrstni red: Helios, Union Olimpija, Parklji 4, Krka, Zasavje 3, Šentjur, Geoplin Slovan, Zlatorog 2. 1. SL, za obstanek, 4. krog: Hopsi -Elektra 81:62; Thondique 23, King 18, Sebič 13, P. Kobale 11, Venta 8, Skok 5, Godler 3; Koštomaj 14, Lelič 13, Ćup 12, Nuhanovič 8, Miljkovič 6, Podvršnik 3, Lekič, Bilič, Horvat 2. Vrstni red: Hopsi 42, Mercator 36, Elektra 35, Koper 30, Šenčur 25. 1. SL (ž), za prvaka, 7. krog: GVT - Kranjska Gora 50:95; KOLEDAR Petek, 2. 4. MALI NOGOMET 1. SL, četrtfinale, 2. tekma, Tolmin: Puntar - Dobovec (20). 1. SL, liga za obstanek, 1. krog: Ptuj - Nazarje (20). KOŠARKA 1. B SL, 24. krog: Rogaška - Litija (19). Sobota, 3. 4. NOGOMET 1. SL, 29. krog: CM Celje - Nafta (17), Maribor - Rudar (20.15). 2. SL, 18. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šenčur, Kranj: Triglav - Šentjur (16.30). 3. SL - vzhod, 18. krog: Veržej -Mons Claudius, Štore: Kovinar -Odranci, Sladki vrh: Paloma -Šmartno, Dravograd - Simer Šampion, Zreče - Čarda (16.30). Štajerska liga, 18. krog: Vransko - Šmartno, Šoštanj - Podvinci, Rogaška - Bistrica (16.30). ROKOMET Pokal EHF, četrtfinale, povratna tekma: Celje Pivovarna Laško -Flensburg (20). Liga prvakov, osmina finala, 2. tekma, Ciudad Real - Gorenje (18). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 3. krog, Ljubljana: Parklji - Zlatorog (19), Novo mesto: Krka - Šentjur (20). 1. SL, za obstanek, 5. krog, Šoštanj: Elektra - Mercator (20). 1. B SL, 24. krog: Medvode - Konjice (19). 1. SL (ž), za prvaka, 8. krog, Celje: Merkur - GVT (18). Velikonočni hren Na korenino hrena se je morala Jožefa Vrbovšek iz Oj-stra spraviti kar s krampom. Seveda hren ne bo za okras, ampak bo prav teknil zraven šunke za veliko noč! Oblečeni »pirhi« Pri Vinklerjevih s Prevorja poskrbijo, da se v njihovem domu in njegovi okolici skoraj vsak praznični čas zrcali v simbolih na vsakem koraku. Največ zaslug pri tem ima gospodinja Zalika Vinkler, ki je prava umetnica kvačkanja in drugih ročnih izdelkov. Tudi hči Simona stopa po njeni poti, vendar, kot pravi mama Zalika, se ona bolj spozna na okrasitev. Velika noč je eden od praznikov, ko pri Vinklerjevih oblečejo jajca v kvačkane vzorčke in jih obesijo na vejice for-zicij. Tokrat so jih skupno porabili 120 in prav vse grejejo kvačkani vzorčki. Kot simbol velike noči je Zalika zraven postavila še kvačkane piščančke in kokoško. Tudi na vhodnih vratih obiskovalca te družine pozdravi čudovit aranžma, enega pa lahko v teh dneh občudujejo celo v cerkvi sv. Ane na Prevorju. MAJDA REZEC VELIKONOČNI ZAJČEK OBDARUJE BRALCE NOVEGA TEDNIKA Zalika Vinkler s svojim velikonočnim aranžmajem TENERIFE - DIREKTEN LET IZ LJUBLJANE HOTEL FIESTA PARAISO FLORAL 3*, POLPENZION 02., 09., 16., 23.04. od 479€ I EGIPT - HURGADA ! HOTEL ALF LEILA WA LEILA 4*, VSE VKLJUČENO 03., 10., 17., 24.4., 01.05. od 569€ PALMIN KLUB V PULI HOTEL BRIONI ** 1 23.04. - 02.05.2010, 3X polpenzion 93 €/dan BUDIMPEŠTA, 10.4., 2 dni, 79 € DUNAJ, 10.4., 2 DNI, 92 € Podrobnosti na spletni strani www.palma.si CE: 03 42 84 304, MB: 02 48 03 900, VE: 03 8 9 8 4 3 70, LJ: 01 52 02 700 DARILNI BON V VREDNOSTI za razvajanje v vrhunskem ' masažno lepotnem centru Hiša na travniku TV' ° Terme Dobrna Navdihujemo življenje Bon je veljaven do vključno 18.04.2010. Ob koriščenju storitev ga predložite na recepciji Miše na travniku. Bona ni mogoče koristiti za nakup kozmetičnih izdelkov ali drugih storitev iz ponudbe Term Dobrna. Za menjava za gotovino ali vračilo v gotovini nista možna. Popusti in boni se ne seštevajo, možno je hkratno koriščenje enega bona. Brezplačno na otok z največjim številom s Sonce na svojih počitnicah si privoščite s turistično agencijo SUNHOLIDAYS, ki je na slovenskem trgu prisotna že devet let, dan po valentinovem pa so poslovalnico odprli tudi v Celju. SUNHOLIDAYS je agencija, ki slovi kot specialistka za počitniške aranžmaje na Hrvaškem, v Grčiji in Turčiji. SUNHOLIDAYS je agencija s tradicijo na Jadranu. Na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Črni gori ponujajo pester izbor Turistično agencijo SUNHOLIDAYS najdete v središču Celja. namestitev in popuste za otroke tudi do 14. leta. Na Mediteranu imajo šestletno tradicijo, otok Rodos pa je bil prvi otok, na katerega so ponudili tudi lastne čarterske polete. Dopustu-jete lahko tudi na Kosu, ki mu pravijo »Rodos v malem«. Prav za letošnjo sezono pa so razširili ponudbo na Kreti, kjer lahko dopustujete ne le v Haraklionu, temveč tudi na zahodni strani v Chanii. Sonce vas bo na vaših počitnicah spremljalo tudi v turški Antalyji. Bodite pozorni na SUNHOLIDAYS družinske klube, kjer so prisotni slovenski predstavniki in animatorji. SUNHOLIDAYS vam ponuja tudi bisere Atlantika. Preženite stres s počitnicami na Madeiri, ki je raj za telo in dušo. Če želite zbežati od masovnega turizma, bo pravi izbor otočje Azori. Otočje Cabo Verde ali Zelenortski otoki bodo privabili ljubitelje kristalno čistega morja. Sonce vas bo spremljalo tudi v deželi sambe, nogometa, kave. SUNHOLIDAYS vas namreč popelje tudi v Brazilijo. Prvo sonce si lahko privoščite že med prvomajskimi počitnicami. Najbolj prepoznaven družinski klub, ki vam ga v tem času ponujajo, je na Bolu na Braču. SUNHOLIDAYS vam organizira tudi počitnice po naročilu, poskrbi za individualna potovanja, letalske karte ... In poskrbi tudi za vaš brezplačen dopust. Preživite teden dni na Rodosu, otoku najčudovitejših neskončnih plaž, otoku, ki ga varuje Helios, bog sonca, ki je po otoku sejal toplino in veselje ter naravne lepote. Morda boste na bazenu hotela Manoussos ležali prav vi. SUNHOLIDAYS vas nagrajuje z brezplačnim sedemdnevnim oddihom na Rodosu, kamor boste odleteli iz Ljubljane.Privošči-te si užitek v hotelu Manoussos, v centru mesta Rodos, nedaleč od peščene mestne plaže. SUNHOLIDAYS vam podarja brezplačni oddih za eno osebo. o s o UJEMITE BREZPLAČEN, SANJSKI DOPUST NA RODOSU! nagradni kupon Rodos, 7 dni, za i osebo Sonce na Vaših počitnicah sun PE Celje, Stanetova 6, tel: 03 426 01 20/21 www.sunholidays.si, celje@sunholidays.si J1.majski klub na Bolu, h. Elaphusa 4*, 4x POL, že od 122 EUR JCabo Verde, odhod 18.,25.4., 7x ALL, že od 849 EUR J Otok Kos, h.Princess of Kos 4*, 10.6., 7x ALL, 459 EUR J Otok Kreta-Heraklion, h. Palm Bay 3*, 11.,18.6., 7x POL, 419 EUR J Otok Kreta-Chania, h. Adelais 4*, 12.6., 7x ALL, 474 EUR J Otok Rodos, h. Delfinia 3*+, 10.,17.6., 7x ALL, 499 EUR Ime in priimek: Ulica: E-mail: Davčna številka: Kupone pošljite na NT&RC d.o.o., Prešernova 19, Celje, do 25.maja 2010. Splošni pogoji in navodila za sodelovanje v nagradni igri so objavljeni na www.sunholidays.si. Organizator nagradne igre je podjetje Sunholidays d.o.o. Št. 26 - 2. april 2010 - Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Zemljišč ne bomo prodali Kdaj se bomo zavedli, da z izginjanjem kmetijskih površin in s tem zmanjševanjem možnosti za pridelavo zdrave hrane sami sebi žagamo vejo, na kateri sedimo? Te vrstice pišem kot utrinke na članek Zemljišč ne bomo prodali, objavljen v 23. št. Novega tednika 23. marca 2010. Človekovo življenje je tudi zelo odvisno od rodovitne zemlje, ki edina lahko proizvede hranljivo in zdravo hrano. Res je, da mnogi večinoma posegajo po industrijsko predelani in povsem razvrednoteni hrani, toda slej ko prej bomo ugotovili, da so vzroki za vse slabše zdravstveno stanje populacije skriti predvsem v neprimerni prehrani. Ugotovili bomo, da plastične in kemično proizvedene hrane ne moremo jesti brez hudih posledic. Vse razumnike zato zelo skrbi, da smo tako lahkomiselno pripravljeni žrtvovati najrodovitnej-šo zemljo in jo vkleniti v beton. Ko bomo čez nekaj časa, in to bo prav kmalu, ugotovili, da skorajda nimamo več zdrave zemlje (samo iz te lahko raste zdrava hrana), bomo izsekavali gozdove in po hribih in strminah iskali prostor za sajenje. Podpiram Civilno iniciativo Kameno, ki se s preprosto kmečko logiko globoko in modro zaveda usodne napake, ki jo želijo vrli politiki slepo napraviti. Odklanjajo ponujene gozdne površine in hočejo betonirati ravno rodovitno zemljo, ki je za razumne vaščane življenjskega pomena. Lahkomiselno betoniranje rodovitne zemlje že leta nemočno opazujemo tudi v naši občini (Vojnik), kjer kot gobe po dežju na najrodovitnejših in za obdelovanje najbolj primernih površinah rastejo objekti, ki bi lahko bili locirani na površinah, ki za kmetijstvo niso primerne. Razmisliti bi veljalo tudi o resničnih potrebah po gradnji. Recimo, prej smo imeli v Vojniku, Arclinu, Novi Cerkvi trgovine, ki so zadoščale, zdaj pa namesto enega (ki bi povsem zadostoval) kar po vrsti gradimo trgovske centre, ki so potem napol prazni. Obeta se tudi betoniranje najrodovitnejših površin (naplavin) ob reki Hudinji. In še in še. Človek se premalo zaveda svojih vitalnih potreb in naravnih elementov, od katerih je usodno odvisen. MARJAN VIDENŠEK, Vojnik PREJELI SMO Slovenec, le kaj je s teboj? Vedno bolj se mi poraja to vprašanje, na katerega vedno težje najdem pravi odgovor. Pri vseh teh političnih farsah, pri korupciji in pohlepu, ki ne pozna več nobenih meja, pri potvarja-nju zgodovine, blatenju lastne domovine, pri brezposelnosti strahotnih razsežnosti, različnih aferah najbolj nizkotnih oblik in popolnem razvrednotenju dela in delavstva ter totalne finančne nediscipline je to vprašanje kar na mestu. Vendar, dragi Slovenci, temu ni botrovala posledica gospodarske krize iz obdobja zadnjega leta, temveč daljšega obdobja, po mojem globokem prepričanju, kar od osamosvojitve leta 1991 naprej. To, kar se dogaja v politiki, je vse postavljeno na glavo in je vredno vse obsodbe. Popolnoma razumem posamezne predsednike parlamentarnih strank, ki se na vse možne načine borijo in trudijo za volivce in volilne glasove tudi, če je treba krasti, goljufati in rožljati z orožjem. Samo da pridejo v parlament, da imajo naslednja štiri leta zagotovljen lep osebni dohodek in ljudem solijo pamet in nas prepričujejo, kako so pošteni, kako se borijo za nas in kako trpijo na svojih stolčkih. Za nameček pa se še dajo v času volitev na večje število krajev po državi za nosilce liste, da zagotovo pridejo v parlament. To bi morali z zakonom preprečiti. Na listi si lahko samo tam, kjer imaš stalno prebivališče in ne po celi državi. Njih seveda razumem, zelo dobro razumem, se pač borijo zase in skrbijo samo za svojo rit. Nikakor pa ne bom razumel in ne morem razumeti tistih ljudi, ki takšne politike vsake štiri leta tudi volijo. Tega ne bom nikoli razumel. Da ljudje volijo tudi tiste politike in njim podobne, ki pošiljajo na tuja veleposlaništva pisma z vsebino, ki blati našo domovino, da se temu čudijo celo tujci, je skregano s vsako človeško logiko in zdravim razumom. Kako kratek spomin ima v resnici naš človek, to zelo težko razumem oziroma sploh ne razumem ali pa sem celo tako neumen. Med drugo svetovno vojno je nemški okupator izselil v letih 1941-1942 60.000 ljudi, med drugim veliko inteligence, duhovnikov, učiteljev ..., 15.000 ljudi so od- peljali na prisilno delo in taborišča po Nemčiji, 2860 ljudi so ustrelili v zaporih Begunje, Celje, Ptuj, Maribor. Z avstrijske Koroške so izselili 917 zavednih Slovencev in iz ljubljanske pokrajine odpeljali 25.000 ljudi in napolnili taborišča na Rabu, Gonarsu, Monigu, Renicciju . Na otoku Rabu so umirale cele slovenske družine. Tem okupatorjem so pomagali domači izdajalci in oborožene enote domobrancev, ki so uradno pristopili k okupatorju, ter ustaši in četniki v drugih republikah. Ko so slednji bežali čez Slovenijo proti Avstriji, so skoraj povsod pustili pogorišča, kradli in posiljevali. In tem vojnim zločincem bi se morali mi navadni državljani in celoten državni vrh zdaj klanjati, jim prižigati sveče, polagati vence in jih kovati v nebesa. Tem vojnim zločincem? O sveta nebesa, kam smo prišli? Ko se je predsednica ene od strank obregnila v obnovo po neurju obnovljene bolnice Franje, me je dobesedno zabolelo srce in ta predsednica prižiga sveče tistim, ki so v Jasenovcu klali naše duhovnike. In komu naj pripišem še naslednjo neumnost? Nekje sem zasledil, da v vrtcih in šolah ne bodo smele varuške in učiteljice več pregledovati otroških glavic zaradi morebitnih uši, ker bo menda to po novem zelo grob poseg v otrokovo zasebnost, če sem pravilno razumel. O, Marija pomagaj, da te kap. A posrane plenice pa bodo lahko menjavale tako otroku kot starejšim in invalidnim ljudem? Bo tudi to grob poseg v človekovo zasebnost? Se mi dozdeva, da si določena »elita« pripravlja zakone sebi v prid, da bo na račun morebitnih tožb služila lepe de-narce. Neomejena pokvarjenost in pohlep v tej deželi ne poznata nobenih meja več. Čakam samo še trenutek, ko bo učitelju v šoli celo prepovedano spraševati otroka zaradi posega v njegovo zasebnost. Verjemite mi, da nismo daleč od tega. SREČKO KRIŽANEC, Štore Ali je nova država SHS mogoča? Na zgoraj postavljeno vprašanje prijatelja, ki mi ga je postavil ob nedavnem obisku predsednikov vlad Slovenije, Hrvaške in Srbije na Ptuju, sem brez razmišljanja odgovoril pritrdilno. Debelo me je pogledal. Zato sem nadaljeval in mu pojasnil, da pri takšnih vprašanjih ni nič nemogoče, če zato obstaja ustrezna volja. Z mojimi pojasnili ni bil zadovoljen, zato mi je odgovoril, da smo, mislil je na Slovenijo, vendar v Evropski uniji in da bi to lahko bila ovira nekemu, morebitnemu, ponovnemu združevanju Slovencev, Hrvatov in Srbov v enotno državo. Razložil sem mu, da biti v Evropski uniji samo po sebi ni ovira za neko geopolitično regionalno tesnejše skupno državotvorno povezovanje, pod pogojem seveda, da sta oziroma da bosta Hrvaška in Srbija tudi članici te evropske povezave. To tem bolj, ko sta z istim imenom in istimi tvorci že obstajali dve državni tvorbi na istih tleh. Slednje še posebej tudi zaradi mnogih (še) nerešenih razdružitve-nih vprašanj za pokojno SFRJ na eni in na drugi strani mnogih enakih, skupnih, podobnih in drugih vprašanj, ki vežejo južne Slovane na Balkanu. Res pa je, sem nadaljeval, da enakih napak, kot smo jih delali v preteklosti, ne bi smelo biti ter da bi medsebojna razmerja v neko novo skupno državo vstopajočih sedanjih državnih tvorb morala vsebovati rešitve in varovalke, do katerih smo prišli in / ali je do njih prišel civiliziran svet po tolikih morijah na tem kontinentu. Da moj prijatelj ne bi menil, da sem postal ju-gonostalgik, sem mu rekel, da o tem, kar govorim, je lahko stališče nekaterih krogov v Sloveniji. Ne vem pa, kako je glede tega na Hrvaškem in v Srbiji, še posebej, ker so nas pred 20 leti pošiljali v Gradec in Fila-delfijo. Spomnil sem ga, da je že v fiziki tako, da sočasno obstajajo sredotežne in sredobežne sile, rezultat pa prinaša vedno razlika med njimi. Bolj drugotnega pomena je, sem modroval naprej, ali bi takšna državna tvorba v resnici bila neka tretja SHS ali pa bi ustvarili neko peto Jugoslavijo, ki naj ne bi bila takšna, kot je bila kraljevina in ne SFRJ. Lahko bi bila celo t. i. balkanska federacija, to je skupaj z Bolgarijo, o čemer je bil jugoslovanski politični vrh zelo zagret leta 1946. Vse te in druge ideje o t. i. bratstvu in edinstvu še niso zamrle. Za to so različni razlogi. Eden je gotovo nostalgija za t. i. zlatimi časi, to še tembolj, ko gre večini ljudi danes ekonomsko slabše kot v tistih časih splošne uravnilovke, tudi kar se želodca tiče. Drugi razlog bi lahko bil ta, da je vsaj polovica Slovencev zaljubljena v Jadran, kjer letno letuje, posluša dalmatinsko glasbo, uživa ob ribicah in hrvaškem rdečem vinu. Obstajajo tudi sorodstvena razmerja, ki pritegujejo. Ne smemo pozabiti na gospdar-ske stike, slovenski izvoz v bivše jugoslovanske republike, poceni delovno silo, ki jo od tam pridobivamo, in na še mnoge druge koristi, ki so na balkanskem trgu na razpolago. Iz vida ne smemo izpustiti športnih področij, ki bi kaj klavrno shajala, če se kadrovsko ne bi krepila s športniki od tam, s trenerji in z drugimi funkcionarji. Res je, sem zaključil pogovor o tej temi s prijateljem, da bi vsak poskus ustanavljanja neke nove države SHS, Jugoslavije, karkoli se bi že imenovala, bil v pr- vi vrsti odvisen od stališča Washingtona. Tam se namreč odloča o vseh pomembnih stvareh danes na tem svetu, sem zaključil. Prijatelj je bil s tem odgovorom pomirjen. VLADIMIR KORUN, Velenje ZAHVALE Zahvala Slovenskim železnicam Zahvaljujem se za 17. 3. 2010, ko sem se z Globokega do Maribora peljala s potniškim vlakom, in sicer tistim, ki so mi nudili zdravniško pomoč, ko sem na vlaku dobila epileptični napad. Še enkrat iskrena hvala. Simona iz Šmarja (naslov v uredništvu) PRITOZNA KNJIGA Ob rob koncertu Wernerja Z veseljem vedno obiskujeva koncerte, zato sva se odločila, da kupiva vstopnice za koncert Wernerja na najbližji bencinski črpalki v Radečah. Napočil je dan, vendar sva 26. marca prvo presenečenje doživela pri dvorani Golovec, kjer naju je varnostnik napotil v Kino Union. Nakar sva prišla v nabito polno dvorano, vstopnice so žal varnostniki že odtrgali oziroma uničili. Odšla sva do prodajalca vstopnic, pri katerem sva zahtevala, da naj nama vrnejo denar. Varnostnik nama je vrnil kupone, prodajalec pa je zagotovil, da denar vrnejo prodajna mesta, kjer so bile vstopnice kupljene. Takoj sva se odpeljala na Petrol v Radeče in povedala, kaj se je zgodilo. Dogovorili smo se, da pokličem čez dva dni, ker se mora pogovoriti z organizatorjem. Poklicala sem v ponedeljek in dobila številko gospe Jasne Grmek, ki mi je arogantno in nesramno odvrnila, da denarja ne mislijo vračati, saj bi lahko bila prisotna na koncertu in da sem edina stranka, ki se je pritožila. Čeprav vem, da nisem edina, ki sem zapustila dvorano, mislim, da smo za ta denar pričakovali več, kot nam je bilo namenjeno. Pred nami je še ogromno koncertov, vendar bomo bolj previdni oziroma se bomo že prej pozanimali glede nakupa kart, kje bo koncert in seveda kdo ga bo organiziral. MARINKA ZOREC, JOŽE VITASOVIC Radeče STANOVANJA MOŽNOST NAJEMA) NA LOKACIJI LIPA ŠTORE —"Ti _ _ _ VELIKOST STANOVANJ: 36-89 mz INFORMACIJE: MATEJA K0MP02 Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586,041519 729 E-pošta: mateja.kompoz@cm-celje.si spletna stran: www.an-celje.si 22 GARAŽNIH MEST CMCeUe CESTE MOSTOVI CEUE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje Indukcijsko kuhališče IT 604 ASC gorenje www.gorenje.si PRODAJNI SALON Partizanska 12, Velenje Sodni senat ob obletnici na kraj streljanja Čeprav je bilo sprva videti, da se bi sojenje policistu Mateju Boberi zaradi umora Naserja Beriše pred več kot desetimi leti lahko končalo v naslednjih dneh, očitno ne bo tako. Že tretje sojenje se je v torek nadaljevalo z zaslišanjem psihiatrične izvedenke Zdenke Čebašek - Travnik. Bobera je Berišo ustrelil na Cinkarniški poti v Celju leta 1999, dva strela sta bila smrtna. Kmalu bo tudi obletnica dogodka in ravno na obletnico si bo moral sodni senat kraj streljanja tudi ogledati. Psihiatrinja Zdenka Čeba-šek - Travnik je tudi tokrat v dopolnjenjem izvedenskem mnenju ponovila, da so v času streljanja bile policistove zmožnosti, da bi imel v oblasti svoje dejanje, bistveno zmanjšane. »Bil je v intenzivnem strahu, zato je rav- nal impulzivno, da bi obvaroval sebe. Dejanje je sicer razumel, vendar bistveno zmanjšano zaradi strahu,« je razlagala. Svoje mnenje je morala dopolniti, ker so vmes opravili tudi rekonstrukcijo dogodka. To, da se je policist med streljanjem postavil v strelski prežeč položaj, na njeno mnenje ne vpliva, je dejala. Odvetnik Beri-ševih Gorazd Fišer namreč ves čas trdi, da ravno ta strelski položaj kaže, da ni šlo za zmoto (kot so zapisali tožilci ob odstopu od pregona). Fišer je zato predlagal novega psihiatričnega izvedenca, češ da Čebašek - Travni-kova ni bila dovolj jasna, vendar je senat predlog zavrnil. Obregnil se je tudi ob to, da je tudi varuhinja človekovih pravic, kar ji vzame veliko časa, toda zagovornik obtoženega Daniel Planinšec je Na sodišču in pred njim je ves čas sojenja, pa tudi nekaj ur pred njim, poostrena varnost. Takole so policisti kar nekaj časa čakali voznico, ki je avtomobil parkirala pred sodiščem. Zakaj? Ker je na zadnjem sedežu vozila imela plastično igračo v obliki pištole ... k temu dodal le, da če je obenem varuhinja, je zaupanje v to, da je mnenje izdelala strokovno, lahko le še večje. V torek so zaslišali tudi Sonjo Marinček, ki je stanovala v bližini kraja streljanja, a ni ničesar videla, slišala je le pok. In tako kot ostali bližnji stanovalci menila, da gre za petarde. Pred senat je spet stopil kriminalistični inšpektor Stanislav Brglez, ki je takrat policistom svetoval previdnost, saj naj bi bil Be-riša, za katerim je bila razpisana tiralica, nevaren. Na prvem pričanju pred leti je celo povedal, da so Berišo povezovali z nekim še neprei-skanim umorom, ki se je zgodil malo pred letom 1999, vendar kaj več ni mogel po- Policista Mateja Bobero v dvorani in pred sodiščem varuje kar nekaj kriminalistov. vedati. Tokrat je odgovoril le na vprašanje Daniela Planinš-ca, da se policisti takrat niso urili za streljanje v temi. Mimogrede, Berišo je med begom Bobera ustrelil okoli 21. ure. Je pa Fišer predlagal tudi ogled kraja dogodka. Rekonstrukcija je bila že narejena, vendar bi bilo zelo pomembno, pravi, da bi si kraj dogodka ob enakem času, kot se je tragedija zgodila, senat tudi ogledal. Na Cin-karniško pot bodo tako člani senata odšli natančno na 11. obletnico, 23. aprila ob 21. uri. Senat je tudi sklenil, da bodo zaslišali še okoli 10 prič, med njimi še pooblaščenca Beriševih Milana Krstiča v zvezi s tulcem, ki so ga našli na kraju dogodka in ga je - namesto, da bi ga predal - hranil kar pri sebi. Sojenje se bo nadaljevalo 5. maja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Psihiatrinja Zdenka Čebašek - Travnik: »Policist se je bal za svoje življenje.« Policistom vendarle odškodnine Zavarovalnica najprej zavrnila zahtevke za odškodnine, zdaj pa jih bo vseeno plačala Pred dobrim mesecem smo pisali o jezi med policisti. Zavarovalnica Allianz je namreč kot po tekočem traku negativno odgovarjala na vse poskuse izterjave odškodnin s strani policistov, ki so se poškodovali med delom. Od oktobra lani, ko je slovenska policija razdrla pogodbo s Triglavom, do konca februarja zavarovalnica Allianz ni pozitivno odgovorila pravzaprav še v nobenem primeru poškodovanih policistov. Na to je javno opozoril tudi Sindikat policistov Slovenije. Po naših podatkih so se stvari zdaj vendarle začele premikati. Celjski policist Janez Pavlič si je poškodoval nogo med tekom za poljskimi navijači. Ti so prišli na tekmo v Maribor, pri čemer veljajo za najhujše evropske huligane. Mesec dni je bil v bolniškem staležu. Ko je zaradi poškodbe med delom poskušal izterjati odškodnino, je iz zavarovalnice dobil negativen odgovor, češ da bi » ... kot policist moral predvideti, kaj se nahaja v travi pred njim .« Iz razlag, zakaj je zavarovalnica negativno odgovarjala na zahtevke, je bilo mogoče razbrati, da je policijsko delo zanjo pač nenevarno, so opozarjali policisti. Ti so zatem začeli vlagati tudi tožbe, kar pa je povezano spet s stroški. Policistom v bran sta se postavila tudi generalna policijska uprava in ministrstvo za notranje zadeve. Slednje je zavarovalnici na izrednem sestanku v začetku marca celo zagrozilo z odpovedjo pogodbe o zavarovanju policistov, če se bo takšna praksa nadaljevala. Zavarovalnica je nato pozvala vse policiste, ki jim je negativno odgovorila, naj zah- Je pacient umrl zaradi strokovne napake? Pisali smo, da so v začetku marca v celjsko bolnišnico zaradi bolečin v trebuhu sprejeli 35-letnega pacienta. Pacient je zaradi sepse po operaciji umrl. Iz ministrstva za zdravje so včeraj sporočili, da so v internem strokovnem nadzoru ugotovili, da je šlo »za določene tehnične pomanjkljivosti in za dve strokovni napaki«. Ministrstvo je predlagalo, predlagalo, da zdravnika, ki da celjska bolnišnica prosi Zdravniško zbornico Slovenije za zunanji strokovni nadzor. Bolnišnici je tudi je operiral 35-letnika premesti na drugo, manj stresno delovno mesto. Kot nam je nekaj dni po dogodku de- jala strokovna direktorica bolnišnice Frančiška Škrabl Močnik, interni nadzor ni pokazal napak ali morebitne krivde za smrt pacienta. Pacient je pomoč v bolnišnici iskal zaradi slabosti in bolečin v trebuhu. Težava, ki jo je imel bolnik, je bila posledica operativnega posega pred leti. »Zaradi njegove prejšnje bolezni je prišlo do posebno redkega zapleta. Analiza je potrdila, da je šlo za redek, vendar pričakovan zaplet, ki je potekal po protokolu,« je takrat pojasnila Škrabl Moč-nikova. MJ Celjski policist Janez Pavlič tevek za odškodnino vložijo ponovno. In -kako zanimivo: po naših podatkih so v mesecu dni štirim policistom, ki bi se prej za odškodnino lahko obrisali pod nosom, zdaj denar vseeno izplačali. Tudi Pavliču. Čeprav zavarovalničarji policijskega dela prej niso videli kot nevarnega, so si zdaj očitno premislili, saj so v istih primerih zdaj kar naenkrat lahko odločili drugače . SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Ni bila prvoaprilska S celjske policijske uprave so včeraj sporočili: »Po daljšem času nismo pridržali nobenega alkoholiziranega voznika.« Ker je bil 1. april, celjsko območje pa slovi po pijanih voznikih, smo to vest za vsak slučaj dvakrat temeljito preverili. Čeprav smo vedeli, da se policija s tem ne bi šalila, se nam je to, da na Celjskem niso pridržali nobenega pijanca, vendarle zdelo popolnoma nemogoče. Toda, po preverjanju so nam večkrat zagotovili, da ta informacija drži. Ko bi bil vsak dan 1. april. Vozilo mu je zapeljalo čez glavo V torek, nekaj pred enajsto uro dopoldne, se je v Stu-dencah na območju občine Žalec, zgodila tragična delovna nesreča. Nesreča se je zgodila, ko je 41-letni voznik tovornega vozila k novogradnji v Stu-dencah pripeljal material in ga s pomočjo dvigala, ki ga je zavaroval s podpornimi nogami, raztovoril. Po končanem raztovarjanju je nameraval pospraviti podporne noge dvigala, pri tem pa se je tovorno vozilo odpeljalo. Voznik je padel pod zadnja leva kolesa vozila, ki so mu zapeljala čez glavo. 41-letni voznik, doma iz Po- lja ob Sotli, je umrl na kraju nesreče. MJ [STE POŠKODOVANI? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! gyBsjauOrfSso is i7 PE CELJE. L|uU|aniha c. T ITPC Vrtnic»! E o u <ù u O "C ® C o Goronaiu khditii 24 INFORMACIJE NOVI TEDNIK I M I I I I I I I I I I I I I LUJLj I I I I I I I I I I I.....I I I I I I I.....Ill 031 692 06 MIZARSTVO MIO OPREMA Nakup kuhinje ni več nočna nora Je nakup kuhinje nočna mora, vam povzroča prevelike skrbi in slabo voljo? Ne pri nas! V podjetju Mio Oprema poskrbimo, da bo po- stal nakup lepa izkušnja. Ugodno financiranje z možnostjo kreditiranja, italijansko oblikovanje, brezplačni prevoz in montaža, svetovanje in izrisi situacije. Vse to so dejavniki, ki poskrbijo, da smo prava odločitev za nakup kuhinje. Izkoristite ugodno financiranje nakupa kuhinj podjetja Mio Oprema in se na lastne oči prepričajte o kvaliteti in vrhunskem oblikovanju italijanskih oblikovalcev v našem prodaj-no-razstavnem salonu v Višnji vasi 15. Mio Oprema, d.o.o. Višnja vas 15 3212 Vojnik V mesecu aprilu 15% popust na kuhinje Mio Oprema in še dodatni dopust na določene modele kuhinj. Vîînja Vas t 3212 Vojnik Tri; 03/78-00-750 GSM. Ol1i'645 7T5 www.rnioojxefiiaji PUN IRANJEIEMLJIŠÍA Z BULDOlERJI, UREJANJE OKOLICE, AVTOPREVOZN1STVO IZKOPI I BAGRI IN MINI BAGRI, GRADBENA Juíef K1PERSKIPREVOZI GRAMOZA, MliH AIVIX AC IJ A Arvenírk s.p. IZPOSOJA MIHI BAGROV, Tuirra2a, ÍJ63 Gorica pri Slivnici VALJARJEV, VI &R0PL0K, Til,: 03/748-30011; GSM ÓÍIAH4-&6B KOMPRESORJEV tNJIGREGATOV. Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: 031 692 860 b- 1 C Vedno z Vami in za Vas. ç TAXI BUCKO S 031 490 810 J Sanja Dam ja nič s.p., U I. Frankolovih žrtev IS, 3000 CeSje darko mavric ïu C. tujiuh*s* odnda 15a. £wityur M.: 02 T« 3D DC, MS it 7T bi: 01 »110 07,749 2* 74 GSM: 0116100« Hull: (UrkwifMinr.ti bdttava ddnfitw ^ pradsja: ialuzí], k lamelnih zavts, £ i pOujm, -o senill, ć ■«to «ni, ■ SERVIS msnoMUE vijSHovlii /^Vk IZVEDBA VODOVODNIH IN tENTVJUHItt lDgnDl NAKUAV TBI SANACIJA KOPALNIC HHUiCmWmriD tu foftnib <19 34/t àlnra, gniL Ml BBS 90? L^ r OuhîIi fin 1 k h iprvis plinskih pňč: JUNKERS" BUDERUS *VIËSSMANN * UNICAL * SAUNIR DUVAL Stanko Fa rte!j s.p. Gospwka Ulica 3 3000 Celje gsm: 041/68 t4 63 tel: 03/S441753,03/49! 3Ë00 www. elekt rom eiianpfeo -sp, si r: lektro riieh an i ka .fartćlj @ voSja. nei BJFOSTIL ^^ QfewoowjcoH STORITVI: nmiM:™ Ppînjii C 3i3ûWjur ćifenja pcîlûvnihpimtoroy.hii.ildnownj Mail: infaSeuiwtil itwLtvtsi www.fuwstii-itorrtve si íBWtol' Til: 0J'7BI)59úC rtnnm.'fiWBiifOTHi, aluminija, ihi^íiwoí.ipIcIj, plastičnih mai Gsm: 041675S9S Ekotoito QSSaje modu Ion wnrn ih elektrarn ar lu tektura Umnii™. ittiarjt 14 notranja opremal jhitu»* SlwiiM pripre 'imil.foočtiinajl.ctim ipltl: wbïft.limal.M oblikovanje ojcktnc liotromcnladjc (PGD.ra.piri) LA/nAL s ^p^E® Tel.: 040/ 797-54« www.debra-design.com ^ Debra Design ■ j " |. .i i n ;1 ' ■. i - iuhomomanil siïteml - 5Hfcopl«tar5t*o (predelne strne, spuïienl îtrofwvl, ' - bdáú f aud izdelm mansard In napuîcevi íř* - kra/st vu kJepa retro -po fagsnje talnih oblog Dejan BrstuJek vp„ Cesta Talcev 5, 3370 Velenje KLJUČAVNIČARSTVO APlENC ANTON s.p. Pietou ;sa ■ Î31I Škofja vas - tíloíwi sa n,ffiM:04i sil m možnost kurjave na drva, olje in premog IZDELAVA PEČI IN BOJLERI EV ZA CENTRALNO OGREVANJE H^utinuHtKtïunM.rvMea MniaDiAMMAOQMur 4 BitunilnUii irrvli ni a omu I o -lid»<"v« ipliMh itrinl In ip|JK*clp ™ -Hituiulnilfc« tfinii*tij. in Mitji j -Piiit(in*Ticlrtfifwi|> ïtpaqtlj* + \V . Oroduji nntUio* APPLE OĚLU Jy .Parpoc ilwijilni eri uporifii t»)wutrfh rjp-iv 031779 778 liiKiiiiaiiliiiiiiiBti iiHVimt-iiiHilinl t nut ■>■ Z=r=rz- Št. 26 - 2. april 2010 MM INFORMACIJE .................."i " " '" " 1 " 1 ■1 ■ • ■f 111 n I li i w Vilko Bfulco vič s.p, Kosovelova 16, Celje GSM: 041 734443 -vsa notranja in zunanja pleskariks dela - poslikave, dekoracije sten ■ testne unikáme tehnike barvar>ja^_g «S*» Matfai Železník tiglaimnjc klavirjev gsm: 041 714 240 L^pošla: maljoiLzdtzrukia'sinijTEl glasbeni center Gwpnsl 06, faks; 03 548 40 60 MAC -ŽELEZNÍKd.D.D. Milfimkega 12, 3000 Celje 63,! 03 541 32 f tD; 513S2A53W svečarstvo trgovina galanterija Lesk d.o.a. Pf Slavensk« Konjice irdntolOmUf LiptavSiVa Ulica 34 3213 Fr«ikofcw 3210 Slovenske Konjice T : ■ i:ić (0)3 781 4555 T.: +386 (0)ï 7SS If! 30 F_ + JSÚ (0)3 Î77 <7 33 F^ +33Ů (0)3 7SS 1S S4 t.: E.: leskt^fsk-si A ISS* Cvetlicama 0iiídnafowdia43r " im n i n fl " 3230 ^u 1 n r"teiiu ÍVIH J UM lil.:03 5741 100 . MAJDA MAUER s.p. O Šveie (eitino cvetje in bnfnice O Cvetje za različne prilornoni O Poročne tlekoratije _Q Lonrnitt v pozivnih pfostanh O îaini i/đfiiki ^P^HTTOIHÎÎHÎÏHFHTÏÎM ^^/ovaiije v oglasi rt 031 692 s6 ELEKTRO KUMA ViUIJimM lit 331 ivinih r(l 03 ?SM ÎJ-61 intoHainu- itiçc)JI nwrklirm iliQai n toplotne Črpalke i klimatske naprave mm?mowwišm /mM* tmti&mate BliMj irt u, ÍOOO Cilj- o» m |i n (141 É14 «41 S DOfcfORjl www.kitajskamedicina.si TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICIN Mariborska 122,3000 Celje Tel.: 040 720189 Zelene ulica 17,2000 Maribor Te!.: 040 417 463 ali 05 512 43 43 Izdelava notranje opreme w stanovanjske objekte, poslovne prostore in izdelava stopnic Mizarstvo Majger Janko s.p. Lei in faks: 03 427 0020 gsm: 041 535 232 e-mail : ja nko.majger@slo1 .net : , ^ POMOĆ STAHUÎIM * SPHí MSTVO 05ÍB DO ZDRAVNIKA, ~ " i^B IN INVALIDNIM OSEBAM EOLNlSMCE ■ prf m; , CElOmEVNOWRSlVO * UREDITEV STAHOVAL) ALI ttlS > I 'I™ -mm -u f ----M. /gALEGRA GSM: 041 802 145 M u z e j -s k i irg 7, 3000 Celje KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE. gsm: Ml 675621 IeH.: 02 40 gsm: Ml 67715-3 fes;03/781 02 41 e pošla: riia1:ejcanzik;îgmarl.f0m šMre . -IZD. KOV. NADSTREŠKOV ,(ZD RAZN|H K0Vi «ONSTR KLJUČAVNIČARSTVO AZÙ DVORIŠČNIH VftAT IN OGRAJ -IZD. KOV. STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV. IZDELKOV SeŠče 5,3312 Prebold kljuca vnicarstvo-h erod ez@ stol. net GSM: 041 78 33 BO tel.: Û3 705 30 48 EitroiéÉíflji LILIJA ko, ELEKTROINSTALACrjE PROJEKTIVA-MERITVE Qis taafosteb -, 3004 ŒUF tfc (0) # ID «fl i -aï éàsmâài I ïoi^dm ir DOBRODOŠLI V N0VJ LEPOTNITOťKI V CENTRU LAŠKEGA HLDJMOVAM: - KU:/Nh K! Cf OHftVA -SatóHEVUWtHUIEa« ímjaD - učí e«: ní ^àwvwie a iUWUVWd tOSW MMOlSlIiOffiMifliV -WN*IKJ ÎINHWHmiffill -flfOiuM - líwrrtíív HÏÏTWÎE« in>e INFINITY ........i OroiaflïtrçiiUSI» I INM#t*UlCUfc::W- M55 œss.tli_ 0Í5J3 J4S.È flKU mbfaitifpie dilnifyji f l/l SELITVE PREVOZI in ODI/OZI CELJE I#1 Ípeíiaino íiídenje tain ili, zidnih pavriin inoazenair. M poslu línih prostoroif, stflnowonj, podstrešij, gard, kleti, pûhiityû, ûparatav, odvozi na deponijo flïm: 05 l/SSI 7 88 040/371793 ■|r«lf{ SlOMHvJl kp. mhl>n«l li. ri SI-BOO Miř Tomislav Zupane s.p. Tel PHIUPS k uí/5717-484 I débité! I Šlandfov trg 20,3310 Žale \:03/ " I 00PEUEM0 2 3 toplIfnV-?™ladj5kih fasad; ŽAB UKO VSEK l2(!fMVđ lldpušitV; IflBUKĐViEIC in partnerji d.n.o. V PlKtjKltjirfili- Žlie4,3215 LOťE __ Pleskarska dela; k, ZakJjum deli vgradbfňlitvu; Uporabljamo naslednje materiale: jub. Fra g mat, roefix, ba u m it. IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, ïtirl ko lesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja In montaža s.p. Vransko ISb.HOÍ Vransko S7ÎS106, ^m (Ml i88 655,031 814999 t-m3il:iyvitd.mdm-.;ííÍDl.n(t.www.n>am ïiiinsko.ner iasi tPQflOo SQEâjD ŠIVILJSTVO KRPIC^f Mariborika tasta S6 3000 Celje, Tel.: 03ÍM-12-29S ODPIMLNICAS; ponedeljek - petek I sobota OĚÍH3- tSW 07:00 ■ 13:00 ZAPRTO ma nji a EKSPfîESNA popravila original krajšanje jeansa -oienje oblatil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblaiil -iiščenjE usnjenih oblačit I nedelja fn prainlki Elektro storitve Boris Kraflič s.p. Vrhe 15, 3221 Teharje *--tcWI 370 2-10 www, i: lekl rok ru 11 Its I L£5GNA0KNA IN V M [1 UNA V If ATA Z A VAS [JOM [jTOWfl. s»[fiVin p iiiipl a*đ. man iiii ilom nnrii a we ptmiah ieljitii Kontakti: Tel. Oi 7055 02Í Fax 03 S7 26390 MIZAMTVO KORUN e-mail: mizarstvo.korun@5iol.neL' splet: www.mizarstvo-korun.si GAL, ER I Najboljša Izbira okvirjev v mestu. Galeriji OVïir. ijnrarFmiim SůnrUm tudi letnik 2010 4 i! lFs prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. sass?" NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika NOVI TEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka Letos jo jemo 4. aprila žensko zoženje cevast1h organov kemična spojina šega, navada obžalovanje, kesanje grafično obuko-vanje matevž bokauč DALJŠA VRSTA jočlh matjaž smodiš radioaktivni žlahtni pln(rn) glasbilo s strunami in kladivci redek izraz za smrkljo gorata grška pokrajina pesem hvalnica namesttïev kje z skrivni namenom nabada odpos- popolna desni pri-lanec praznina, tok volge ništrc v rusiji 11 sveto rešnje telo novinar kanoni slov. igralka (nina) 16 ploščica, plat1ga prttr-dlnica 20 23 solata z dlakavimi usti 22 trenutek avtomob. oznaka reke aktualna jeprvo-aprilska sašo peče KEMUSKI znak zairidu novi uublj. nadškof (anton) 14 tebe krajše otok med molatom in škardo pogašeni delci premoga, ugasek planota vjz. slovenui narav. nati 26 12 doba treh let 24 glavno mesto pokrajine tibet ■skromen' grški filozof 25 ZAVRNITEV KONTRE pri taroku večja skupina živali deklica prosu iz vaj podobno prve azijsko pomoči žito 13 nevtral za množenje franc. íssř slikar cPt" ngrafk rola (odilon) 28 izumitelj dinamita (alfred) pevka viler 17 hoduuica igralec pacino in gangster capone dvorni zabava vladarja ŠTEFAN arktični ptič, njorka čutilo, s katerim vidimo nenadno ŠROKO odprtje ust tole 15 ameriški metan, košark. etan, trener „.v?, „ propan (hank) s""""1__ 10 jennifer 27 aniston islandski vroč vrelec 18 priproš-slov. njik pesnik vsiu vipotnik vkatol. cerkvi 19 Slovarček: ATIKA-gorata grška pokrajina z Atenami; DIOGEN - v sodu živeči grškifilozof; REDON, Odïlon - fr. slikar in grafik (1840-1916); STENOZA - bolezensko zoženje cevastih organov; TEBE - staroegiptovsko mesto; VAAL - največji desni pritok Oranja v Južni Afriki. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za vstop v Deželo savn (3 ure) Term Dobrna za eno osebo in bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut 2. nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem 3.-5. nagrada: darilni bon za 10 EUR v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 8. aprila. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 26. marca. Rešitev nagradne križanke iz št. 24 Vodoravno: SKIP, TOREK, OMARA, PINOT, ATENE, ALEC, BRON, DRS, JAZ, TERITAL, SKELET, KOMENTAR, POLDNE, AGAVA, LA, AM, WIDOR, ČELČEK, KOMIK, STO, MIR, ADEN, DT, KIA, TAT, AČ, PI, SADRA, NE, OSKAR JE TO KAR, VIDITE, IRSKA, HIS, NANI, ON, AK, ŠOK, SEL, IRIS, TRUP, AVT, ATA. Geslo: Letošnja voditelja prireditve Oskar Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za vstop v Deželo savn (3 ure) Term Dobrna za eno osebo in 2 vstopnici ZPO Celje, prejme: Silva Černoša, Smrekarjeva 2, 3000 Celje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Ime in priimek: Naslov: _ OVEN Ona: Bodite malo bolj prizanesljivi do sebe in laže vam bo. Kila gor ali dol, zaradi tega se ne bo podrl svet. Proti koncu tedna se vam obeta nora zabava, kjer boste spoznali nekoga, ki se vam že dolgo izmika. On: Nekdo vam sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar vam zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi ta oseba ni ravno hladna, zato boste z malce potrpežljivosti dosegli, da bo naredila prvi korak. Ona: Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se vam bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenili boste zanimivo poznanstvo, ki vam bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči. On: Zadovoljni si boste lahko pomeli roke, saj se bo večina vaših poslovnih načrtov povsem uresničila, pa bodo tako tudi finančni rezultati več kot ugodni. To vam bo prineslo precejšnje spoštovanje tako prijateljev kot tudi nasprotnikov. Ona: Ljudje vam vse prevečkrat očitajo stvari, za katere niste popolnoma nič krivi. Povzdignite glas in se zavzemite zase, drugače vas bodo tekmeci pohodili. Je že tako, da je sedaj čas neusmiljene konkurence. On: Vaše sprenevedanje vam ne bo prav nič koristilo, ampak se vam lahko še zelo maščuje. Obiskal vas bo stari znanec in vam predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudite se in ne bo vam žal. Ona: Situacija se spreminja vsak trenutek. Pred poslovno odločitvijo se rajši posvetujte z dobrim prijateljem in upoštevajte njegov nasvet, ki vam lahko prinese velike materialne koristi. Dober prijatelj je zlata vreden! On: Obiskali boste nekdanjo prijateljico in pri njej preživeli prijetne trenutke ob obujanju spominov na dobre stare čase. Potem pa se čim prej vrnite domov in se posvetite tudi svoji partnerki, ki že dalj časa pogreša vašo bližino! DVOJČKA **. STRELEC # Ona: Konec tedna boste izkoristili za obiske pri vaših sorodnikih, tam pa boste konec koncev izvedeli tudi novico, ki vas bo precej presenetila. Sedaj vam bo marsikaj iz preteklosti postalo veliko bolj jasno. On: Naleteli boste na nepričakovane težave, ki pa jih boste s pomočjo prijatelja kar hitro rešili. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki vas bo na vsak način razveselil. P Ona: Spoprijeli se boste s težavami na delovnem mestu in se dobesedno zakopali v delo. Od začetka vam sicer ne bo šlo vse po načrtih, vendar pa boste na koncu z rezultati vsekakor izredno zadovoljni. On: Pogovor s prijateljem vas bo tako pomiril, kot tudi prinesel sicer že zdavnaj izgubljeno samozavest. Ne trudite se, da bi ubogali »dobronamerne« nasvete, ampak raje delajte po svoji glavi. Presenečenje! 2. nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem, prejme: Ivanka Lavrinc, Dobrna 3b, 3204 Dobrna. 3.-5. nagrado, darilni bon za 10 EUR v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dram-ljah, prejmejo: Ljudmila Belaj, Pariž-lje 95, 3314 Braslovče; Rado Bremec, Čopova 2, 3000 Celje in Katarina Oj-steršek, Valentiničeva 33, 3270 Laško. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Ko boste prekršili pravila in si privoščili prepovedano stvar, bo življenje postalo veliko lepše. Torej spremenite dosedanji način življenja, ki je prav dolgočasen. Potrudite se in si naredite življenje srečno! On: Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega zaupanja enostavno niso vredni. To vas lahko še drago stane, še predvsem, kar se tiče vaših ljubezenskih načrtov. Pazite se! DEVICA Ona: Privoščili si boste zvrhano mero počitka, ki pa si ga po napornem obdobju tudi pošteno zaslužite. Podali se boste na pohajkovanje po mestu in pri tem naleteli na stare prijatelje, s katerimi si boste imeli marsikaj povedati. On: Namesto da neprestano brskate po preteklosti, se raje ozrite v prihodnost, ki vam obeta obilo lepih in prijetnih trenutkov. Najlepše možnosti imate predvsem v ljubezni, kjer ste trenutno resnično na vrhuncu. Ona: Malo se zamislite nad besedami, ki so vam jih izrekli. Res je, da niso zvenele najlepše, vendar so bile iskrene, zato nikar ne bodite užaljeni. Iskrenost je lepa vrlina, zato se jo naučite ceniti! On: Če hočete zvedeti, kaj prijatelj misli o vas, mu stopite na žulj, pa bo gotovo povedal v obraz to, kar v resnici misli. Res da včasih resnica boli, vendar pa je to edini možni način za odkrite in poštene odnose. KOZOROG Ona: Nikar se ne zaletite, ampak raje vse skupaj še enkrat dobro premislite. Pred časom ste se že grdo opekli, zato nikar ne ponavljajte istih napak. Bodite skrajno previdni, še predvsem, kar se tiče ljubezenskih stvari. On: Prijeten nasmeh bo povzročil hitrejše bitje vašega srca, ki tudi drugače ni kdo ve kako stabilnega značaja. Kaj hitro se boste zapletli v prav prijetno avanturo, ki pa ne sme priti na ušesa vaše partnerke. HM.1,'M Ona: Partner zelo pogreša vašo nekdanjo pozornost. Če boste tako nadaljevali, se vam lahko zgodi, da boste dobili rogove. Zato se mu čimbolj posvetite in se skušajte odkrito pogovoriti o nastalih problemih, saj vam lahko to le koristi. On: Če mislite opravljati ljudi, boste morali izklopiti svojo vest, drugače se vam prav lahko zgodi, da boste postali živčni. Nekdo si bo to zapomnil in kdo ve, kdaj vam vrne milo za drago. Vsekakor previdnost ni odveč... Ona: Razkrila se bo skrivnost, ki ste jo dolgo skrivali v sebi, pa čeprav ste se zavedali, da to ni najbolje. Sedaj si boste končno oddahnili in si uredili življenje tako, kot ste si želeli. On: Sreča bo ponovno na vaši strani, vi pa je že spet ne boste uspeli izkoristiti. Vse skupaj zgleda, kot da to počnete namenoma. Partnerka vam bo pripravila prijetno presenečenje, vi pa se ji poskusite kar najlepše zahvaliti. RUMENA STRAN Namučil se je Celjskega podžupana Staneta Rozmana v teh dneh najbrž vsaj malo bolijo roke od odkrivanja spominskih plošč. Najprej je minuli teden spominsko ploščo odkril v spomin literatu Franu Rošu na hiši v Jenkovi ulici, v ponedeljek pa jo je odkril še Rudolfu Maistru na I. celjski gimnaziji. Tu se je pošteno namučil, da je z obeležja potegnil pregrinjalo. To ni in ni hotelo z njega. Smo že mislili, da bo morala na pomoč priskočiti vojska, ko je podžupanu ob intervenciji dijaka končno uspelo. Zadovoljen si je zaploskal še sam. Foto: GrupA »i ir * a. , v Varčuje Ministrica Ljubica Jelušič je v Celje pred dnevi prišla s škotskim vzorcem na svojem ogrinjalu. Morda je hotela glavnemu celjskemu gasilcu Janku Požežniku (levo) in županu Bojanu Šrotu sporočiti, da naj je nikar ne prosita za kak dodaten denar, ker se ona obnaša po »škotsko«, to je skrajno varčevalno! Foto: SHERPA Ljubenske lepote Med svojimi Prim. Jana Govc Eržen je po petih letih izpolnila obljubo in v Preboldu spet pripravila predavanje o tem, kaj lahko sami naredimo za svoje zdravje. V kraj, kjer je preživela otroštvo, se zelo rada vrača, spije kakšno kavico z mamo in se sprehodi po njej ljubih poteh. Tokrat je na prireditvi, ki jo je začinila skupina Shalom, govorila o tem, kako se zdravo prehranjevati. SB Foto: DN Jana Govc Eržen z mamo Ivico Govc in županom občine Prebold Vinkom Debelakom, s katerim sta bila v osnovni šoli sošolca. Županja Anka Rakun je »potico« kupila na eni od delavnic, ki so jih pripravili pred cvetno nedeljo, zato ne vemo, če šteje v boju za najlepšo. Zagotovo pa se je v ocenjevanju »potic«, kar se tiče izvirnosti in izdelave, izjemno visoko uvrstil Lojze Gluk, predsednik Savinjskega društva gozdarjev Nazarje. Ljubno je v nedeljo cvetelo kot že dolgo ne. Ne samo zaradi čudovitih »potic« oziroma butar, pri izdelavi katerih so se domačini spet potrudili, še bolje so se med takšnim in drugačnim zim-zelenjem znašli številni politiki, ki so se kot po čudežu znašli na Ljubnem. Ampak teh, politikov torej, se bomo do jeseni še nagledali. Foto: JOŽE MIKLAVC In še dokaz, da so ljubenske »potice« vseh vrst, oblik in postave. Neumorni planinec, pravzaprav duša in srce ljubenskega planinskega društva, Alojz Mikek se je ponašal s povsem novim klobukom. A Jože pa s tako malim? Ne, ne, zagotovo ne. Tako majhen »pirh« ima Žlausov Joža le v svojem ateljeju, sam pa že nekaj let zapored na velikonočno soboto v cerkev k »žegnu« pripelje velikansko jajce. Ker tako velike kokoši, ki bi bila zmožna znesti tako veliko jajce, da bi ga v cerkev lahko peljal z vozičkom, še ni našel, jo vsako leto iz stiropora naredi sam. Tako bo tudi letos. Sploh so Frankolovčani »mahnjeni« na XXL velikosti. Pred leti so izdelali 82 metrov dolgo butaro, letos so se pohvalili z več kot 20-metrskimi stoječimi butarami, malo pa so s to evforijo okužili tudi župana Bena Podergajsa. Ta je lani na sobotni blagoslov ognja prinesel največjo drevesno gobo ... Foto: GrupA