teto LXV
PoStnina pla?ana v gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 2. februarja 1937
štev. 26 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din

Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
Telefoni nredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
— Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Tudi znamenje
našega časa
Ena izmed značilnosti naše dobe je brez dvoma nečloveškost,, ki bi je po tolikih stoletjih kulture in civilizacije ne pričakovali, ko bi ne bila tako zelo resnična. Politični in socialni sistemi, ki pravijo o sebi, da so »sodobni«, to sta zlasti komunizem in fašizem, sta se skozi potoke človeške krvi priborila do oblasti. Njuno na-daljno življenje, posebno kar tiče komunizma pa dokazuje, da je resničen pregovor: Oblast je mogoče držati le s tistimi sredstvi, s katerimi je bila pridobljena. Milijoni so plačali s svojim življenjem komunističen eksperiment v Rusiji. Toda od leta 1917, ko je komunizem prišel na oblast, ne preneha Rusija biti v izjemnem stanju. Procesi slede vedno novim procesom, sedaj tudi že proti tistim lastnim ljudem, ki so v prvih letih revolucije smeli še druge obsojati na smrt in jih tirati na morišče. Pravkar smo bili pri«? zopet novega procesa proti komunističnim voditeljem, ki so objektivno v splošno človeškemu smislu bili res da zločinci, vendar zonet ne taki zločinci, da bi jih smela ubijati sovjetska Rusija — ki je na zločinih zgrniena — ko ne bi ves svet vedel, da gre le za l judi, ki jih ie bilo treba pod neko pretvezo spraviti s poti ker so drugim postali — napoti. Podobna krvava »čiščenja« pozna tudi nemški fašizem. Enako pretresa ves kulturni svet španska državljanska vojna, v kateri odnatle manj kot petina pustnih žrtev na bojevnike po bojiščih: štiri petine je pomorjenih v zaledju, daleč od bojnih črt. ko zlosti komunisti trebijo vse. o katerih slutijo, da niso politični pripadniki njihovega režima. Ti zločini nad življcniem sodržavljanov se izvršujejo z vsaj tako rafinirnno naslado in krvoločnostjo, kakor so jo zmogli nekdanji barbarski naroda, kar nam je dokaz, da je vsa moderna civilizacija, s katero «e ponaša sodobni človek v jedru ostala brez vsake kulture.
Nečloveškost, ki jo kažejo novi kolektivi-stični socialni sistemi, nom dalje z neizpodbitno jasnostjo dokazuje, da je človek kot osebnost sredi najhujše krize. Izprožiln je novo miselnost prav za prav /e svetovna vojna. Vojna je pomenila zanikanje kulture in je na tisoč načinov znala poveiičati nasilje. Opevana in če-ščena je bila sila, fizična in tehnična moč. drzna brezobzirnost, živalska divjost. sovraštvo im demonsko nagnjenje do uničevanja Vojna je v miselnosti narodov v nekem smislu objck-tiviraia zlo.
Takoj po vojni se prično ka/ati obrisi ko-!ektiyističnega družabnega reda, za katerega je dni osnovo kapitalizem, ki je s svojo anonimnostjo, brezdušnoetjo in tcnni/.acijo pivi raz-Človečil in razvrednotil človeka. V kolektivu se isti proces le pospešeno nadaljuje. V kolektivu ne pomen.ja človek več najvišje vrednote, ali bolje, zanj človek sploh ni ver" vrednota. Ali je mladina, ki v teh socialnih sklopih dorašča res humanitarno vzgojena, ali ji je res ideal skupen napredek in vzajemnost človeške družbe? Nasprotno! Vemo, da se komunistična in fašistična mladina vzgaja v sovraštvu do vsega, kar ne pripada strogo k njenemu razrednemu ali nacionalnemu kolektivu. V kolikor ee ne posveča tehniki in se ne izživlja v športu (ki dobiva tudi vedno bolj brutalne oblike) pa kaže več smisla za vojaško dresuro in marširu-nje v četverostopih kakor pa za duhovne vrednote, ki naj zbližajo ljudstva raznih jezikov in jih oplemenitijo s skupnimi, splošno človeškimi ideali.
Sicer je bil človek kot osebnost v zgodovini vedno zatiran. Toda nobene dobe ne poznamo, da bi bil konflikt med osebnostjo in družbo, med kvaliteto in kvantiteto tako zaostren v pravcati sistem, kakor je to dandanes. Razvoj, kakor ga kažeta komunizem in fašizem, nam je tudi dokaz, da jima je pojmovanje o človeku, kakor ga je uvedlo krščanstvo, popolnoma tuje. Nihče ni tako visoko dvignil človeka kakor krščanstvo z naukom o nesmrtnosti duše, o odrešilnem delu Boga človeka, o bogopodob-nosti... in ga obenem s postavo ljubezni in pravičnosti obvezalo tudi k potrebnim socialnim dolžnostim. Razumljivo je, da že kapitalizem m bil prijatelj krščanstva, ker izrablja človeka in ga čisto abstraktno vrednoti le kot delovno moč, kot proizvajalni stroj. Zato je tudi visoka pesem liberalnih humanistov o človečanstvu hitro zamrla, kakor hitro je liberalno kapitalistično gospodarstvo nastopilo svojo zmagovito pot po zemlji. Še manj prijazen krščanstvu pa je sedanji mehanični kolektivizem, ki ga gojita komunizem in fašizem. Ti sistemi sovražijo vero, ki dviga in oblikuje osebnosti in ki tudi napram družbi poudarja človekove neodsvojlji-ve pravice. Kdor hoče ubiti vero v človeka, mora v vsakem primeru preje ubiti vero v Boga. Itazčlovečenje človeka mora iti vzporedno z razkristijanjem družbe. Kakor hitro človek ni več vrednoten kot osebnost z neumrjočo dušo. s svojimi človeškimi in božjimi pravicami, kakor hitro se njegova vrednost spremeni le v številko, v delovno enoto in etrojček. ki proizvaja snovne dobrine potem je oropan svoje časti i u «voje resnične vel jave Potem je prisiljen. da se zateče v maso. v kolektiv, da v trenju mogočnih, sil. ki jili giblje sovraštvo in volja do brezobzirnega boju, sploh še obstane. Seveda nič več kot osebnost, vendar pa vsaj kot številka, kot enotu. kot producent sredi vzdušja, v koterem je proizvajanje matcriclnih dobrin in pridobivanje postalo merilo /a človekovo vrednost Vendar človeško življenje, ki je izgubilo svoje duhovne in božje sankcije, ni več najvišja vrednota Najvišjo vrednoto ima edinole kolektiv vsemogočni razred ali vsemogočna država. Ta je postal oboževani malik kateremu se brez pomislekov in brez ozirov z lahkoto in lahkomiselno žrtvujejo na oltar hekatombe človeških življenj, ako nek brezimenski »kolektiv« tako hoče.
Pogled v življenje mnogih narodov nam razodeva, da smo se notranje oddaljili od temeljev krščanstva. Sebičnost in sovraštvo je. ki jih eibije. zato se zapletajo v vedno hujše težave in zmede Nove socialne organizacije, ki po svojih duhovnih načelih sovraštvo in nir/njo ne ie trpijo, ampak ga naravnost kiiltivirujn, ti socialni eistemi ne morejo premagati rastoče
l
Evharistični kongres v Manilli
Veličasten sprejem papeževega legata
Pogled na Manilo. Desno spodaj stolnica v Manili.
Manillu, 1. febr. TG. Davi oh četrt na 0 je pri-plul v manilsko luko italijanski veleparnik »Contc Rosso«. ki je, kakor znano, vozil iz Rima papeževega legala na svetovni evharistični kongres, ki se začne jutri v vsem svojem sijaju. Sveti oče je imenoval zu svojega legata ameriškega kardinala nadškofa Doughcrtyja in je to najvišje odlikovanje, ki ga je doslej dosegel kakšen ameriški cerkveni knez. Sveti oče je s te.ni hotel podčrtati važnost, ki jo polaga na katoliško Cerkev v Združenih državah Severne Amerike. Z isto ladjo je prišlo tudi veliko število evropskih udeležencev, med njimi škofov.
skoraj iz vsake evropske dežele. (Iz Jugoslavije se je pripeljal s »Contc Rossijem« barski nadškof dr. Dobrcčič, ki bo nu kongresu zastopal jugoslovanske škofe in jugoslovanske katoličane. — Op. ured.) Mesto Manilla je papeževega odposlanra najsloves-uejo sprejelo, že daleč ven na visoko morje je šla legatovi ladji nasproti f loti Iu bojnih edinic, ki so oddale častne strejc ter ladjo spremljale do pristanišča. Ko je »Conte Rosso« priplul v bližino pristanišča, kjer jo bilo zbranih' n» stotine ladij, vse v slovesnem okrasju, se je odtrgala od brodovja manjša bela jahta, vsa okrašena s filipinskimi in pape-
ževimi barvami ter plula veleparniku nasproti. Na njej se je nahajal guverner Manille ter predstavniki vlade, ki so kardinalu-legatu ie na ladji želeli dobrodošlico. Med pozdravom si je »Conte Rosso« nadel svoj »veliki okras« ter se dostojanstveno pomikal skozi stotere ladje, ki so vse oddajale pomorske pozdrave, med tem. ko so z obrežja grmeli topovi in je deset in deset tisoča množica, ki jo zasedla vsa obrežja in napolnila vse inanilske ulite, vriskala svojo navdušenje nasproti odposlancu svetega očeta. Na pomolu se je zbralo v posebnem častnem paviljonu vse, kar predstavlja oblast na Filipinih. Predsednik republike, vsa vlada, člani zlmrnice in drugi visoki državni uradnik ter vojaški in mornariški dostojanstvenki. poleg manil-skega nadškofa 0. Dougliertyja (piše se ravntako kot kardinai-legat), ki je legata pričakoval e vsem filipinskim episkopatom, z neštevilnimi pridati iz tihoinorskih otokov Avstralije, Nove Zelandije, Bornea, Sumatra in obalnih cerkvenih provinc Kitajske in Japonske.
Po pozdravu je kardinai-legat takoj odšel v stolnico, kjer je bila kratka zahvalna pobožnost. Na ulicah je vladalo nepopisno navdušenje in se pestrost Manille, na katero je sijalo čudovito tilio-morsko solnce, kjer so se stotere barve zastav in cvetja ter človeških oblačil mešale in borilo za prvenstvo, a jih je solnee zopet zbralo in povezalo v krasen, vedno spreminjajoči se šopek. Kardinal-le-gat je iz stolnice podelil množicam prvi blagoslov sv. očeta ter jim sporočil, da bo sv. oče s svoje bol niške postelje, čc mu Bog ta srečen treuutek da doživeti, po radiju blagoslovil iidelcžcnro kongresa. Manilskemu nadškofu pa je izročil papeževo darilo, to je dragocen zlat mašili kolih, ves obsnt z dragocenimi kamni. Evharistično slovesnosti na Manilli se oznaiijujejo veličastne in nepozabljive.
Sv. oče bo blagoslovil kongres po radiu
Rim. 1. febr. AA. Štefani: Bolezen sv. očeta je nespremenjena. Včeraj dopoldne oh 11 je sv. oče sprejel kardinala Paccelija. Med višjimi- osebno*! mi je včeraj sprejel tudi ravnatelja vatikanske radijske postaje. Obvestil je sv. očeta o pripravah postaje za prenos kongresa z Manille. Sv. oče bo na ta kongres j>oslal svoj blagoslov [н> valovih te postaje.
Avstrijski „vsenemci"
so se začeti skrivnostno gibati
Dunaj, 21. januarja 1937.
Vrhovni državni svet je zavrgel mnenje zvezne vlade, da je »Ostmarkisćher Volksverein«, kakor so nazvali ustanovitelji društvo, ki naj deluje izven območja uradne domvinske fronte, protiustavna tvorba in zato prepovedana. Vrhovni državni svet je izjavil, da ustava nima nič proti temu društvu. Zvezna vlada se je morala ukloniti in »Volksverein« je dobil dovoljenje, da se sedaj pravilno osnuje in začenja svoje delovanje.
Kakšno je to društvo, ki že takoj pri ustanovitvi izjavlja, da ima po vsej državi nad 1000 podružnic in krajevnih odsekov in ki hoče razvijati svoje delo izven domovinske fronte, ki ima v Avstriji monopol na politično vzgojo naroda. Pravila te nove tvorbe pravijo, da se bo nova organizacija bavila s kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi vprašanji in da bo na teh poljih skušala doprinesti svoje k napredku države. Pravila tudi pravijo, da hoče društvo »okrepiti med ljudstvom nemško zavest«, ki da je vsled »udarcev usode« mnogo trpela. Pravila se izjavljajo proti delovanju monarhistov (legitimistov), češ da je želja večine Avstrijcev, da ostane svobodna republika, nekako po zgledu Irske, Zanimiv program, ki se predstavlja javnemu mnenju v zelo tajinstveni obliki.
Kdo so ustanovitelji te organizacije. Narodni socialisti odnosno hitlerjevci izrecno ne, ampak samo »nacionalni Nemci«, ki so že vedno kazali velike simpatije do Nemčije. Nacionalni Nemci, med katere je treba šteti tudi velenemce in sploh vse, kar je v avstriji liberalno svobodomiselnega, niso pokazali Bog ve kakšnega navdušenja za Schusch-niggovo državo. Na noben način se niso hoteli vele-niti v delo vlade, ampak so hodili po stranskih poteh Sedaj pa so se naenkrat javili s svojo organi-
Zemunska vremenska napoved. Oblačno po vsej kraljevini, v primorskih predelih dež, v notranjosti pa sneg. Veter bo po vsej državi krep-kejši. Temperatura bo po jugovzhodnem delu kraljevine močno padla, v severozapadnem delu se bo pa dvignila.
Dunajska vremenska napoved: nespremenjeno, od juga in zapada padavine, naraščanje temperature. sneg bo prešel v dež.
zacijo, v kateri želijo biti sotrudniki pri napredku Avstrije. Kako je bilo to mogoče. Iz sovraštva do monarhistov, ali ker morda čutijo, da se zvezna vlada na to stran nagiblje in je obema monarhija postala čedalje bolj mogoča. Nikdo ne ve dati odgovora. Morda pa je prišel preokret med »nacionalne Nemce« in večja razgibanost v njihovo delovanje zaradi političnih špekulacij, češ da je treba sedaj poloviti vse, kar je nacionalno nemško čuteče, kar je Nemčiji prijazno, hitlerjevsko in svobodnjaško, da se ustvari potrebni kader ljudi za vsak slučaj, ker abstinenca v politiki navadno škoduje. To bo pokazala šele bodočnost.
Vlada, ki je tako rekoč dobila ukor od vrhovnega državnega sveta, sicer ni zadovoljna, da se bo vsenemško društvo lahko kretalo izven okvirja domovinske fronte, toda ker je sprejela odločitev in končno društvo odobrila, je tako rekoč tudi priznala, da se tega gibanja ne boji, da ne vidi v njem nobene nevarnosti in da ga bo morda celo še potrebovala, da bo po krajih, kjer prebivajo narodne manjšine »krepila nemško zavest«, ne da bi si domovinska fronta, torej neposredno vlada sama, onesnažila rok z raznarodovanjem manjšin, ki jim je v mednarodnih pogodbah jamčila neokrnjeno uživanje vseh narodnostnih pravic.	Ing. Sch.
Nova japonska vlada
Tokio, 1. febr. c. Nova japonska vlada bo sestavljena še nocoj. Novi predsednik vlade lla.jaši je zunanje ministrstvo ponudil japonskemu vele-poslaniku v Washingtonu Saitu. V večernih urah bo lla.jaši novo vlado predstavil mikadu. Vojni minister postane general Nakabura, ki je kandidat vojske. Pomočnik zunanjega ministra bo po vsej priliki postal g. Siratori, japonski poslanik v Stockholmu. Notranji minister bo najbrže g. Kova-rada. bivši pomočnik notranjega ministra. Finančni minister bi bil Tojatro Jukaj, predsednik upravnega odbora Industrijske banke.
Za trdno računajo s tem, da se bo nova japonska vlada konstituirala še danes. Iz krogov, ki so blizu sedanjemu mandatorju, se je izvedelo, da bodo glavni cilji nove vlade tile: 1. povečanje obo-
zmede v svetu. Resnično zmago nad kaosom more prinesti le tetneljito prerojenje in duhovni prevrat od sebičnosti in sovraštva k pravičnosti in ljubezni. Kajti lo sta edini dve sili, ki vezeta in spajata pocdince, nu »udi družine in narode. Nasproti fatalizmu, ki mu narodi oropani svoboščin vedno bolj zapada j o, je treba vzgajati družbo, ki se ne bo prepuščala brezvoljno temnim racioneinim silam nekega kolektivnega valjarja, ki ne bo znpadala omotična »masovnim pokrefom« ampak si bo svesta svoje človeške vrednosti črpala moč iz božje stva-riteljne milosti in prave človeške svobode Tragika naše dobe je prav v tem. da politični in socialni tokovi, ki smo jih pravkar omenili in ki prepravljojo naš čas, kažejo strahotno liogopo-
zabljenost in s tem v zvezi tudi razčlovečenje človeku.
Človek krščanske kulture se kljub spoznanju duhovne revolucije, ki zajemu svet, ne bo malodtišno predajal obupu Saj je bilo krščan-
stvo vedno tuje tako vsakemu lahkomiselnemu
u nosi
Krščanstvo je življenjski realizem, ki tudi zn
optimizm
XIno tu n '.mu kak
or tudi črnogledemu pesimizmu.
navideznimi nesmiselnostmi in nemogočnostmi razume razbrati pravi smisel stvari in življenja. Človeštvo se dane« v mnogočem vrača nazaj v svoje prvotno stanje, lo je znamenje, da bo marsikje in v marsičem treba od kraja začeti v trdni veri, da je Bog ustvaril narode ozdravljive in du brc/, resnice in luči trajno ne bodo mogli živeti.	drin.
roževanja, 2. povečanje industrije in sploh gospodarskega delovanja v državi, in 3. čvrsta zunanja politika Japonske. V gospodarskih in poslovnih krogih se zdi, da so s preobratom v političnem položaju zelo zadovoljni.
S stromico ...
m
so ubili 13 obsojencev v Moskvi
London, t. februarja. AA. Reuter poroča iz Moskve: Smrtno kazen nad 13 na smrt obsojenimi so izvedli s strojnico. Usmrtitve ne potrjuje Se nobeno uradno poročilo Po nekih poročilih so smrtno obsodbo izvršili včeraj popoldne. Pred samo usmrtitvijo je P j a t a k o v padel v nezavest. Ko se je zopet zavedel, je vprašal, kje je njegova soproga. Odgovorili so mu, da je aretirana. M u r a 1 o v se je prisotnim uradnim osebam porogljivo smejal. O usodi Sokolnikove soproge ni nič znanega. Trde, da so jo izgnali na Solovjeski otok. Prav tako pravijo, da so aretirali Ljeninovo soprogo Krup-skajo. Trupla so takoj odpeljali na letališče v Ko-vinsk, kjer so jih pokopali. Tam so pokopali tudi že vseh 17 trupel iz proccsa proti Kamcnjevu in Zinovjevu.
Daranyi odstranjuje „zadnje oslanhe diktature"
Budimpešta, 1. februarja, b, Glasilo združene krščanske opozicije »Ujmenzedek« je objavilo davi senzacionalno poročilo o političnem položaju na Madjarskem, iz katerega se vidi, da predsednik madjarske vlade Daranyi zares pripravlja z grofom Bethlenom odstranitev zadnjih diktatorskih ostankov na Madjarskem. Ta list trdi, da je ostavka notranjega ministra Kozmc gotova stvar, da je bila v soboto že sprejeta na «eji vlade in da jo je odobril tudi regent Horthy. Dobro poučeni politični krogi trdijo, da ne bo stalo samo pri Kozmi. ampak bo odstranjen s svojega mesta tudi zunanji minister Kanya, katerega bo zamenjal groi Bethien. Vse kaže, da se minstrski predsednik Daranyi ne bo zadovoljil z enostavno rekonstrukcijo svoje vlade, temveč hoče pri setavi nove vlade imeti popolnoma svobodne roke. Ostali listi o tem ničesar ne poročajo.
Potres v Grčiji
Atene, 1. februarja, b. Na otoku Eubei je bil ponoči hud potres Prebivalstvo je v paniki zbežalo na ulicc. Po prvih poročilih je zahteval potres nekaj smrtnih žrtev in napravU ogromno škodo.
Plaz zasul vojaško četo
Suneo, I. februarja, b. Včeraj je snežni plaz zasul 23 italijanskih vojakov piemontskega planinskega polka, ki je imel vaje v dolini Maile Vojaki, ki so prišli reševal ponesrečence, so našli le Se njihova trupla.
Debata v finančnem odboru
Ekspoze ministra za gozdove in rudnike
Belgrad, 1. februarja. AA. Danes no plenu-mu narodne skupščine, kjer so določili dnevni red, je bila seja finančnega odboru. Predsednik dr. Janjič. je podelil besedo ministru /a gozdove in rudnike g. Djuri Jankoviću. ki jo podal svoj ekspoze.
Preden preide ua [»odrobno utemeljevanje proračuna, poudarja minister, da si ministrstvo za gozdove in rudnike prizadeva, da čim bolje zagotovi obrambo države in čim boljo izrabi pri-rodna bogastva naše države. Minister omenja železarno v Zenici, bakrove ruijnike v Boru in tovarno za celulozo v D r v a r u, dalje gradnjo k n k s a r n e za izdelovanje posebne vrste jekla. Ministrstvo je prevzelo pobudo za propagando, za nadomestitev tujih dragih goriv, z domačim gorivom, to je s čim večjim rabljenjem državnega lesnega plina. — Baba lesnega plina, bi znatno pri|>omoglu gospodarstvu, ker se s tem prihrani okoli 50% goriva.
Celotni izdatki so proračunani na '291,549.099 dinarjev, dohodki so pa proračunani na dinarjev 446,002.130, to je za 84,087.582 din več, kakor v sedanjem proračunu. Minister poudarja, da je proračunski predlog realen.
V nadaljevanju svojega ekspozeja je minister govoril o gozdnem nadzorstvu in o policiji in je v zvezi s tem navajal statistične podatke o površju gozdov, (7,686.153 ha ali 31.96% eelo'ne površine države). Celotna letna produkcija lesa se reni na 16,500.000 kubičnih metrov, in sicer na 6,750.000 kubičnih metrov koristnega lesa in pa 9.750.01X) kubičnih metrov drv. Za predelavo letne produkcije lesne mase je v državi vsega skup 3:230 žag raznega pogona s 68 07 i konjskih sil in s celotno letno kapaciteto 6,658.560 kubičnih metrov.
Za vrhovno gozdarsko nadzorstvo, kamor so vštete tudi banske uprave, je proračunano vsega skup 17,422.284.din kreditov, to je za 3.356.867 din več kakor v sedanjem proračunu. Za propagando gozdarstva je preračunanih 177.500 din. Za pogozdovanje krasa in goličav, kar tvori zelo važen problem in spada v pristojnost banskih uprav, je proračunanih 1,064.000 din Za ureditev hudournikov jo proračunan kredit 4,767.500 «lin. —-Izdelava gospodarskih načrtov v savski banovini, je stala v nižini 11 din za jutro, v hribih pa 40 dinarjev. V savski, dravski in donavski banovini se ti načrti še izdelujejo.
Krediti za gozdarstvo so proračunani po posameznih banovinah takole:
Drinska banovina 109.000 din, to jo 0.21% celotnih izdatkov; primorska banovina 876.0Ш din (2.33%); zetska banovina 648.704 din (1.44%); savska banovina 1,682.000 din (0,64%); dravska banovina 1,088.230 din (079%); moravska banovina 60.000 din (0.15%); vardarska banovina pa 972.880 din (2.40%).
Nato je minister prešel na oddelek za rudarstvo in je pojasnjeval ureditev rudarske stroke. Oddelek za vrhovno gozdarsko nadzorstvo in oddelek za upravo državnih rudarskih podjetij zaposluje 560 nameščencev in okoli 11.000 delavcev. Država ima 14 premogokopov, dva rudnika železne rude (V Lubiji in Varešu), eno železarno, topilnico in livarno za železo (v Varešu), elektrarno v Kreki. Bazen te elektrarne obstoje v vseh večjih rudnikih kalorične elektrarne za lastne potrebe rdnikov in za elektrifikacijo okolice. — Posebno zanimanje je vzbudilo ministrovo razlaganje o smernicah rudarskega delu, ko je podčrtal: Po osvoboditvi je bila poraba premoga večja od produkcije. Okupacija je uničila rudnike v Srbiji, v drugih pokrajinah so bili pa še neurejeni za potrebe naše kraljevine. Morali smo jih obnoviti in prilagodili pridelovanje porabi. — Zaradi otvoritve novih premogokopov je pridelovanje prekoračilo j>oial>o in nastala je nadpro-dukcija premoga. Ta okoliščina je postala pozneje še občutljivejša, ko je z nastopom gospodarske stiske začela padati poraba premoga pri državnih železnicah in v industriji. V premogoko|>u v Zenici se ne brez velikega truda dokončuje nova električna centrala, ki bo služila potrebam |ire-mogokopa v Kaknju, ker je tamkajšnja elektrarna premajhna. Na programu je tudi gradnja električne centrale v Brezi, ki bi delala vštric s centralo v Zenici. Za oskrbo sredtijebosenskega ba-
zena in tamkajšnje železne Industrijo. V državnem rudniku v Velenju smo dogradili novo električno centralo, ki izpopolnjuje potrebe dravsko banovine. Na programu je elektrifikacija kamnoloma diinavske banovine v Bukovcu. in rudnika v Vrb-niku. V teku so dela za elektrifikacijo Čuprijo in senjskega rudnika ter Banjaluke, ter banjulušltegu rudnika.
Pridobivanje premoga v vseh državnih rudnikih. ki se v zadnjih dveh letih giblje okoli 1,500.000 ton, ne pomeni kajpada niti zdaleč ne l>rave kapacitete rudnikov. Ta produkcija se more po potrebi povečati na več ko dvakratno, pod |K)gojem, da se dobi plasinau za to količino blaga.
Iz teh podatkov se vidi važnost premogokopov, ne samo s fiskalnega stališča, temveč tudi s stališča splošno gospodarskega interesa. Državni rudniki upoštevajo tudi razen tega sodelovanje z zasebnimi rudniki. Okoli 70% vrednosti pre-moga pridobljenega v vseh državnih rudnikih, vzame država za svoje potrebe.
Posrečilo se je prodati železno rudo iz Lju-bije in do neke meje iz Vnreša, tako da je lani narasla proizvodnja na 251.059 ton, upati je pa, da bo letos tudi vsaj tolikšna. Vprašanje preureditve železne industrije v Zenici se je zaradi osamosvojitve zlasti pa v Interesu državne obrambe dokončno uredilo in bodo razširjene napravo konec leta 1937 že v obratu.
Člani finančnega odlKira so ekspoze ministra za gozdove in rudnike l)jura Jankoviča prisrčno pozdravili.
Spreminjevalni predlogi
Belgrad, 1. februarju. AA. Predsedstvo finančnega odbora je dobilo v proučevanje več spreminjevalnih predlogov, ki bodo preučeni v debati prodloga Viančuega zakona. Neki tak spreminjevnlni predlog zahteva, da se vsi živi upokojeni častniki in vojaški uradniki srbske in črnogorske vojske, ki prrjeniujo pokojnine po prejšnjih zakonih prevedejo na pokojnine, določene po zakonu iz leta 1981, iu da so to izvrši na podlagi zakona o narodnem priznanju za domrtvini) zaslužnim ljudem z dne 31. decembra 11)28. — Isto se zahteva tudi za njihove družine.
Drugi spreminjevnlni predlog pooblašča ministrski svet', ila z namenom nujne preureditve in spopolnitve vojaškega letalstva izvede potrebne spremembe in dopolnitve zakona o ustroju vojske iu mornarice.
Tretji aiuadepian pooohlaSčn notranjega ministra, da sme v nasprotju s členom 6 občinskega zakona v roku 6 mesecev |«> uveljavitvi finančnega zakona z uredbo združiti občine in ustanoviti nove občine, z ruzgrupacijti ter izločiti posamezne kraje iz one občine iu jih pridružiti drugi. V tistih banovinah, kjer se izvedo združitev občin po čl. 138 občinskega zakonu, se s to uredbo lahko ustanove občine z manj Uo il.O(M) prebivalcev. (' I. 58 zakona o občinah naj se doda nov odstavek: .Občinski nameščenec bo odstranjen iz službe, kadar to iz važnih državnih interesov zahtevajo nadzorna oblastvu. f'e si je lak nameščenec pridobil pravico do pokojnine, te pravice ne izgubi.« — Pooblašča se notranji minister, da sme z uredbo izločiti iz posiuiioziiih srezov in združiti i drugimi srezi občine, kjer (o narekujejo važni in pa upravičeni interesi prebivalstvu listih občin, glede na gospodarske razmere.
Domači odmevi
Seja skupščine
Belgrad. 1. februarja m. Na današnjem devetem rednem sestanku narodne skupščine je podpredsednik Franjo Markič imel uvodoma spominski govor za umrlim poslancem JRZ Milanom Dubrovičem. Nato so bile opravljene običajne formalnosti, nakar je bilo sporočeno, da je vlada predložila skupščini v ratifikacijo več mednarodnih konvencij. Med drugimi pogodbami je tudi konvencija o nočnem delu žen, ki je bila sprejeta na 18. zasedanju splošne konference mednarodnega urada dela v Ženevi, dne 4. junija 1934 ter konvencija o obveznem zaravo-vanju delavcev za onemoglost, starost, sinrt v kmetijstvu, industriji in trgovskih podjetjih. Za tem je bilo prečitanih več poslanskih interpelacij. Radi odsotnosti notranjega ministra dr. Korošca je nanj vloženo interpelacijo Djordje Jevtiča sprejel minister dr. Krek. Za to interpelacijo je bilo prečitano tudi obvestilo dr. Koro'ca, da bo nanjo odgovoril takoj, kakor liilro bo zbral potrebne |X>datke. Med drugimi interpelacijami je vložil Prekoršek vprašanje glede okrajnega načelnika v Celju na predsednika vlade, drugo interpelacijo pa na prosvetnega ministra proti referentu za ljudsko šolstvo Francu Erjavcu. Dežurni tajnik g. Dainič je nato prebral zahtevo jvravosodnega ministra za izročitev nekaterih poslancev sodišču. Med drugim zahteva izročitev Stanka Lenarčiča radi prestopka po S '36 k. z. 1er po čl. 4 zakona o varstvu javne varnosti in reda. Žaheva pravosodnega ministra je bila izročena imunitetnemu, odboru. Seja je bila nato zajj ključena ter je bil določen samo dnevni red za jutrišnjo sejo, ki se prične ob o. dopoldne, iu sicer jiretres trgovinskega Zakona, ki je bil že na lanskem zasedanju ra vrsti.
Konferenca mlinarjev
Belgrad, 1. febr. m. V kratkem bo v trgovinskem ministrstvu konferenca mlinarjev in zastopnikov mlinske industrije. Za to konferenco je Zveza mlinske industrije sestavila obširno spomenico, v kateri zahteva spremembo sistema skupnega davka, ki po mnenju te zveze zadene predvsem majhne mlinarje. Po statistiki našega kmetijskega ministrstva se pri nas letno troši na glavo 100 kg pšenice odnosno kruha. Po statistiki vseučilišča v Kaliforniji pa se na primer v Franciji troši letno na glavo 190 kg, v Italiji 171, na Madjarsikem 150, v Španiji 145, v Belgiji 134 kg moke odnosno kruha. Sorazmerno mala potrošnja
pšenice pri nas je posledica velike potrošnje koruze za prehrano. Društvo predlaga, da se te dajatve ali ukinejo ali ^>a vsaj znižajo na 2.5 do 3%. Istotako nastopa društvo proti samoupravnim trošarinam in zahteva njih ukinitev.
Bolniški lond za poštne uslužbence
Belgrad. 1. februarja, ni. V kabinetu pomočnika i Kritnega ministra je bila danes konferenca vseh poštnih ravnateljev, načelnikov poštnega ministrstva in predstavnikov Društva poštnih uradnikov, zvaničnikov, služiteljev ter Društva pogodbenih poštarjev. Proučevali so vprašanje ustanovitve bolniškega fonda za poštno usltižbeustvo.
Osebne vesti
Belgred, 1. febr. m. V katoliški cerkvi v Krunski ulici sta se včeraj poročila Ferdo Langus iz Bohinja, uslužbenec tukajšnjega češkoslovaškega poslaništva, in gdč. Marica Bala.
Belgrad, 1. febr. m. Prvak bivše SDS dr. Milan Kostič se je vrnil iz Zagreba, kjer je vodil konferenco s funkcionarji bivše SDS in je obiskal tukajšnje skupščinske opozicionalce ter jim izročil spomenico, ki so jo bivši SDS-arji sestavili o svoji konferenci.
Belgrad, 1. februarja, A A. Madjarsko poslaništvo v Belgradu ima |>гом. da priob&yiH»: lole sporočilo: Madjarski urad za zunanjo Irgoviny.je razrešil dolžnosti bivšega šefa oksjiozilure v Belgradu Teodorja Wagnerja, ki je izstopil iz službe urada za zunanjo trgovino. Za šefa ekspoziture v Belgradu jo imenovan Evgeu Filipy. Področje dr. (Jeze Silagyja, višjega vladnega svetnika in stalnega odposlanca madjarskega trgovinskega ministrstva, ostane neizpremenjeno.
Belgrad, 1. febr. m. Danes so se v prostorih tukajšnje trgovske zbornice zbrali zastopniki vseli industrijskih zbornic iz vse države. N'a konferenci, ki bo trajala več dni, pretresajo predvsem vprašanja spremembe davka na poslovni promet za les, za kurivo in za žilarice.
Belgrad, 1. febr. AA» Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, po katerem lekarnarji niso dolžni imeti trošarinsko dovoljenje za prodajo špirita in drugega trošarinskega blaga, navedenega v državni farmakopeji.
Belgrad, 1. febr. AA. Na vprašanje, ali je treba na prošnje za razrešitev krvnega ali duhovnega
sorodstva pri ienitvi plačali dve taksi, to je od obeh podpisnikov na prošnji, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, da takšne prošnjo za oba podpisnika pomenijo skupno stvar, ki se no more ločeno urediti, zaradi lega je treba, za takšno prošnjo plačati po taksnem zakonu le eno pristojbino. Kot osnovo za odmero te pristojbine jo treba vzeti neposredni davek, tistega prosilca, ki plača večji davek.
Petrovgrad, 1. febr. AA. V nedeljo, 7. februarja bodo proslavili našega znanega skladtelja Izidorja Bajiča. Proslavo priredi ljudstvo vseučilišče v Pe-trovgradu s sodelovanjem-krajevnih pevskih društev.
Belgrad, 1. febr. AA. Avstrijsko poslaništvo v Belgradu nas prosi, nuj objavimo tole: Avstrijski poslanik na belgrnjskem dvoru Schniidt, ki je imenovan na drugo mesto, je danes zapustil Belgrad. Pošlo poslaništva bo vodil do nadaljnega kot odpravnik poslov j>oelaniški svetnik Edvard Lourge.
Kruševac, 1. febr. m. Danes se je pričela tukaj razprava proti Gvozdenu Radenkoviču, bogatemu trgovcu z vinom in predsedniku trnjevske občine Mihajlu Vukojičiču in Dragutinu Deniču, ki so obtoženi umora poslanca Bogdana Milinčlča.
Belgrad. J. februarja. Veljavnost časnikarskih izkaznic za vožnjo |хз železnici je podaljšana do konca meseca februarja.
Torej vendar • desničarski blok 7
Ob ponovnih sporih v JNS se je tudi prota Milan Božič čutil primoranega, da poda kako izjavo. Čarnikarjem je dejal, da ni res, da bi Peter Živkovič računal na predsedniško mesto v osrednjem odboru organizacije stranke za Belgrad, Zemun in Pančevo. Dejal je tudi, da ni res, da bi se JNS, Ljotičev »Zbor« in Hodžerovi »Borbaši« kdaj nameravali združiti v kak »desničarski blok«. V teh razgovorih ne gre za združitev ali fuzijo, ampak za sporazum glede skupnega nastopa. — Kako daleč pa je od »skupnega nastopa« do dejanske združitve, to je pa ob sedanjem prelivanju strank oziroma njihovih pri-staršev itak znano, Torej moremo le pričakovati, da bo lepega dne desničarski blok skupno nastopil. JNS bo gotovo z vsakim zavezništvom več pridobila (takor pa mu bo dala.
Zanimanje za raka med zdravniki
V dvorani stare univerze v Belgradu je bil predvčerajšnjim občni zbor društva za proučevanje in pobijanje raka. Iz porpčila predsednika dr. An-tiča je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu 27 predavanj, ki se jih je pa udeleževalo le malo zdravnikov, čeprav so predavali sami priznani strokovnjaki. Tudi sicer poročilo toži radi velikega nezanimanja s strani zdravnikov. Odbor je razposlal 5000 pisem, v katerih je zdravnike vabil, naj pri-j slopijo k društvu, pa je dobil samo 4 odgovore! i
Belffrajsha univerza
Ob Svetosavski proslavi na univerzi v Belgradu je govoril tudi rektor Dragoslav Jovanovič, ki je opisal razvoj in sedanje stanje univerze. Po njegovih podatkih je belgrajska univerza največja jugoslovanska znanstvena ustanova. Ima sedem fakultet 7. vsemi potrebnimi oddelki (živinozdrav-niški fakulteta ie bila ustanovljena pred kratkim). Vlada je od belgrajske občine kupila za univerzo veliko zemljišče, na katerem bo pozidana univerzitetna kolonija najširšega obsega. Na tem .ozemlju bo Stal tudi strojni laboratorji, ki se že gradi, (fitSyt r znesku 5 milj. din je zagotovljen. Zagotovljen [e tudi kredit 12 milj. din zh novo palačo pravde fakultete, na spomlad Se bo začela graditi. Moderna otroška klinika bo dograjena še to leto. Preteklo leto pa je bila ustanovljena opazovalna postaja poljedelsko-gozdarske fakultete, za kar je univerza dobila 80 ha zemlje v bližini Skoplja in 600.00;) din podpore od Narodne banke, 100.000 din pa od poljedelskega ministra.
Drobne vesti
Tirana, 1. februarja, b. Včerajšnje parlamentarne volitve so se končale z veliko zmago albanske vlade. Novi albanski parlament je sestavljen od 58 članov. Vsega skupaj je bilo izvoljenih samo 15 novih narodnih poslancev, drugače pa je ostalo vse pri starem. Volitve so se izvršile v najlepšem redu.
Salamanca. 1. februarja. A A. (DNB) Vrhovno i jioveljstvo objavlja, da včeraj ni bilo važnejših 1 dogodkov na fronti, ker je slabo vreme oviralo vsako večje vojaško premikanje.
Kemija naj
hrani in oblači novo Nemčijo
Presenetljivi uspehi v borbi za surovine
Nemško propagandno ministrstvo je izdalo zelo spretno in nazorno prirejen jiropagandni materijal, iz katerega je razvidno, kje, na katerih področjih jo Nemčija pod hitlerjevskini režimom napredovala v štirili letih odkar je Hitler prišel na oblast. V naslednjem posnemamo samo nekaj teh statističnih podatkov.
Brezposelnost, ki je' bila 1. 1928 1,300.000, je dosegla svoj višek pred 4 leti, 1. 1932, ko je dosegla 5 iu pol milijonov brezposelnih. Od lakrat neprestano vsako leto jiada in znaša 1936 zopet samo poldrugi milijon.
Dnevne plače delavstva so znašale 1. 1913 23 in pol milijona mark, 1. 1928 so prišle na 31 milijonov mark in so se v 4 hitlerjevskih letih neprestano dvigale ter so dosegle 1936 svoj višek s 34 in pol milijona mark.
Nova stanovanja so se pridno gradila, i., 1932 jih je bilo zgrajenih 131.000, jiotem pa vsako leto več, največ pa 1. 1936, ko jih je bilo zgrajenih 270.000.
Športnikov, ženskih in moških, ki so si pridobili državni športni znak, jo bilo 1. 1932 samo 39.800, štiri leta pozneje, torej I. 1936 pa že 88.000.
Število rojstev je bilo do 1. 1932 v neprestanem padanju. L. 1926 je znašalo Se 19.8 rojstev na 1000 prebivalcev, I. 1932 je bil dosežen najnižji količnik s 14.7. Nato pa so rojstva vsako leto rastla tako da so 1. 1936 dosegla višino 18.9 1er še vedno rastejo.
Tujski promet, ki je znašal 1. 1932 okroglo 2 milijona turistov na leto. se je v 4 letih dvignil že na okroglih 6 milijonov,
Pri zgradbah novih cest je bilo I. 1!l32 zapo-slenili komaj par tisoč ljudi. Naslednje leto jih je že 36.000, v letu 1935 je število cestnih delavcev že jirekoračilo 100.000 in je v I. 1930 doseglo visoko številko 120.000 stalno zaposlenih. To se da razlagati samo, če primerjamo števiike zaposlenega delavstva s Stevilknml
novo-zgrajenih cest. V začetku 193,"i. ko so začeli gradili . hitlerjevske avtomobilske ceste', so
zgradili koiuaj 150 km. V naslednjem letu 1936 pa kilometri naglo naraščajo od meseca do meseca, lako, da jih je bilo v septembru 1936 zgrajenih 1000 km, vsega skujiaj jia v |>rošlent letu okroglo 4.000 km.
Neodvisnost Nemčije glede prehrane je stalno naraščala. Med tem ko je bila Nemčija I. 1927 odvisna od uvoza iz tujine še za 35% svojih živežnih potreb, se je vsako leto bolj osamosvojila in potrebuje v j. 1936 iz tujino samo še 10% svojega |>olrobnega živeža.
Obdelana površina za koruzo je znašala leta 1032 2.500 ha. L. 1936 znaša že 19.300 ha. Pri lanu se je površina dvignila od 5.000 lia na 50.000 ha, pri maku od nič na 2.600 ha, pri repi od 5.200 na 54.600 lia, j>ri zelju od nič na 36.500 lia. pri cvelr.či od nič na 6.000 ha, pri fižolu od nič na 11.000 ha, pri kumaricah, paradižnikih in čebuli od nič na 6.800 lia, pfi sadju od nič na 102.000 lia.
Avtomobilizem je naraščal tako, da je bilo I. 1982 spuščenih v promet 41.118 novih osebnih avtomobilov, 1. 1936 pa 'že 218.580 avtomobilov. Pri tovornih avtovoziliii je isto. L. 1932 jih je |>ri-šlo v promet 7.030, 1. 1936 pa že. 50.337.
Razvoj industrije jo zelo nagel in pomemben. Vrednost industrijskih izdelkov je znašala 1. 1932 okroglo 34 milijard mark, v letu 1935 že okroglo 55 milijard mark med tem ko je v I. 1936 dosegla že vrednost okroglo 65 milijard mark.
Pridelovanje umetne (celulozne) volne na primer, ki je 1. 1932 bili» brezpomembno, se je hitro dvignilo, lako, du je 1. 1936 doseglo že letnih 80.000 ton.
Uspehi
prve stirïïetb.c
Minili so rasi. ko so države na debelo drm'n z drugo zamenjavale surove oi.cvi /a industrijo. Nič več ne živimo v listi, lako rekoč prirodni dobi, ko so države, ki so imele dosti surovin, oddajale
svoje surovine državam, ki jih niso Imele in da so te plačevale surovine s svojimi industrijskimi izdelki. Po svetovni vojni se je vse to spremenilo. Politično - prijateljsko - sovražno skupine jioe-dinih držav so Iu in lam pretrgale vezi, ki so bile gospodarskega pomena. Politika se ni zmenila za takozvano gospodarsko pamet. Zlasti Nemčija je jiostaln na la način precej osamljena in odrezana »od sveta s surovinami«.
V	Nemčiji ustvarja zdaj surovine le — kemija. Kemija i nisi to zaslugo, da krije |x>trebe po surovinah, kolikor je le mogoče. V listu »Unsere VVelt : (Naš svet, Leipzig, november, 1936) poroča kemik dr. R. Freilag » kemičnih izdelkih, ki nadomeščajo v Nemčiji surovine za industrijske izdelke.
V	tekstilni industriji nadomešča prislno volno in bombaž, ki so jo morali Nemci doslej uvažati in ta uvoz drago plačevali, doma izdelana umetna volna in umetna svila. V Nemčiji so I, 1932 izdelali 27 milijonov kilogramov umetne svile, a leta 1935 — žo 50 milijonov. Prav tako jo naraslo izdelovanje umetne volne, ki jo menijo leta 1937 izdelali 70 milijonov kg.
Nemška kemija izdeluje tudi umetna črevu iz smrekovega lesa, ker so jih morali prej za 50 milijonov mark na leto uvažati.
Dalje proizvaja nemška kemija kar vrsto sintetičnega bencina, jilinovega in težkega olja. Samo eno podjelje je lela 1986 izdelalo 360.0C0 ton sintetičnega bencina. Tudi izdelovanje Dieselovega olja je za Nemčijo — rudi številnih Dieselovih molor-jev — jako važno. Izdelujejo ga z destilacijo katrana, katerega pa spot pridobivajo iz rjavega jire-iiiogn. Nedavno sla kemika Polt in Hroebe iznašla način za kemično proizvajanje natte.
Velikega gospodarskega pomena je tudi kemično izdelovanje sintetičnih niašrobnih kislin. Približno 15 odstotkov nemške ujiorabc maščob gre le na račun tehnike. Po iiekeiti najnovejšem načinu more kemija Iz parnfinnt, ki je stranski produkt pri tvorjtvi sintcitčnega bencina, proiz-vajali muščobne kisline z oksidiranjem zraka * katalizatorji. Pri proizvajati ju sintetičnih miiščob-nill kislin je moči dandanes tudi stvoriti umetni vosek, ki je jako podoben pristnemu Vosku. Važno je tudi kemično izdelovanje umetnega ivfpla iz gorilnega plina in še neke plinske pritrtfcâi (1. 1935 so ga naredili že 85.000 ton).
Splo'no je že znano izdelovanje sintetičnih draguljev, posebno snlirnv in rubinov. Nedavno so kemično naredili celo -inarairil
Umetni gumi,j izdelujejo na debelo iz karbid», ki so ga svoj čas pridobivati iz apna in oglja. Celo mctilui alkohol (methanol) tvorijo umetno in sicer iz vodikovega plina. Samo za proizvajanje umetnega bencina je treba na leto 100.000 ton me-lltanola.
Velikega pomena jo umetno izdelan karbid. Z njim bo v bodočnosti mogoče proizvajati velike množine najfinejših plinskih saj in sicer iz razkrajanja acetilena (iz karbida, ko sc razkraja v vodi).
Če radi živilske preskrbe ne bo mogoče v zadostni meri izdelovati alkohol iz krompirja, je moči proizvajati alkohol . tudi iz aeelilenovega plina; prav lako pa tudi tehnično-važno oetovo kislino, katero že zdaj narejajo več ko 80 odstotkov iz karbida. Dandanašnji jvorabijo v Nemčiji na leto 600.000 ton karbida za izdelovanje sintetičnih proizvodov, kot za razna ol ja, aceton i Id.
Tudi industrija živil se dandanes raduje uspešnega izrabljanja ogljikovih hidratov, ki so jako važni za človeško prehrano. Teh hidratov ima Nemčija dovolj, a mast in beljakovine mora uvažati. Zato si nemška kemija prizadeva, da bi s kulturami kvasovih glivic izdelovala beljakovino. Če pripravijo iz kvasa kulturo glivic na razredčeni raztopini lesnega sladkorja in ji dodajo kalija, magnezija in fosforovih zmesi, dobijo lieljakovlnasto snov. ki je uporabna za hranivo. To hranivo jc moči kemično pridobivati iz lesa, ki ga ima Nemčija dovolj. Iz 100 kg lesne snovi je moči dobili 21 kg beljakovinaslih snovi. Sem spada tudi proizvajanje lesnega špirita. Zdaj dobivajo nekakšno lesno sladkorno raztopino iz predelane razredčene žveplene kisline, ki daje s|>et — alkohol in sicer dobijo iz ICO kg lesno snovi približno 24 kg alkohola.	•'
Slednjič je omeniti še umetno pridobivanje kovin. Aluminij (in njegove zlitine) nadomešča one kovine, ki jih mora Nemčija uvažati: cink, baker. nikelj. V Nemčiji pridobivajo največ aluminija na svetu. Leta 1933 so ga imeli 18.000 ton, I. 1935 že 70.000 ton. Aluminij iz delujejo iz gline, ki je iillajo dovolj. Izdelujejo tudi tako pomembni kovina,sli magnezij in cink. Cink spada k onim kovinam. ki mora še zlasti nadomeščali inozemske kovine.
Najvažnejša so pa dela za uporabo domačega papirju iz lesa. kr ga izdelujejo iz liorovoga lesa in je jako lep. — Ves gosjiodarski načrt za kemično preskrbo surovin je v Nemčiji do podrobnosti
Izvršen.
Na kongres Kristusa Kralja v Poznanj!
7. februarja bo v Moskvi svetovni kongres vseh brezbožniških in svobodomiselnih organizacij. 1600 udeležencev iz 46 različnih držav se bo zbralo. Program kongresa je tale: 1. Ustanovitev centrale za svetovno brezbožniško propagando. 2. Ustanovitev mednarodne brezbožniSke organizacije (brezbožna internationale). 3. Določitev smernic za brezbožniško propagando po vsem svetu. 4. Poročilo o skušnjah v borbi proti veri po vseh deželah. 6. Določitev finančnih virov za podpiranje brez-božniške organizacije.
Bolgarski komunist Dimitrov je napisal predgovor k novi propagandi brezbožniški knjigi, ki je razširjena po Rusiji v mnogih milijonih. Tam imenuje vsako vero, zlasti krščansko, najhujšo sovražnico komunizma. Vse je treba zatreti brez sledu! V tem boju ne zadostujejo govori in knjige, tudi orožje se mora rabiti proti veri. »Očitajo nam, da rušimo cerkve in samostane. To očitanje nas ne sme omehčali, ker na par porušenih cerkev ni gledati, če hočemo ustvariti nov komunistični svet. Na ruševinah starega sveta gradi komunizem pravi socializem.«
Vodja ruskih brezbožnikov, Jaroslawsky, je poslal nedavno svojim pomagačem poziv, v katerem pravi: »Zažgati hočemo vse cerkve celega sveta v eno samo silno ognjeno morje. Naše brezbožniško gibanje je postalo orjaška moč, ki bo iztrebila vse, kar je verskega. Pa jo moramo še ojačiti. Služabniki vseh ver naj vedo, da jih noben Bog, noben svetnik in nobena molitev ne reši pogina!«
Katoličani! Ta strašen naskok pekla nas mora končno vendar spraviti iz našega mira, nas podžgali in strniti v energičnem odporu. Sv. oče je že v okrožnici »Caritate Chrieti compulsi« z dne 3. 5.
1932 pozival k organiziranemu odporu proti početju sovražnikov božjih: »Potrebno je, da vsi združimo svoje moči v enotno in močno armado. Zalo rotimo vse v imenu božjem: Vsi naj se vendar združijo, tudi za ceno velikih žrtev, da rešijo človeško družbo!«
Katoličani! Ali hočemo ta klic našega vodje preslišati? Usodno uro pamuditi? No glejmo vendar tega divjanja zakletih sovražnikov božjih več tako mirno! Katoličani vseh dežela, združite se za obrambo svojih najvišjih dobrin! Skrajni čas je, da stvorimo krepko fronto proti fronti brezbožne internacionale!
Prihodnji kongres Kristusa kralja, ki bo od 25. do 29. junija letošnjega leta v Poznanju, na sedežu Nj. Em. Avgusta Hlonda, poljskega kardi-nala-primasa, nam nudi k temu priložnost.
Doslej so bili štirje kongresi te vrste, a v manjšem obsegu. Peti mora biti svetovni kongres! Vršil se bo z izrečnim odobrenjem sv. Očeta, pod protektoratom istega kardinala-primasa in kardinalov Teodorja Inniterja z Dunaja ter Janeza Ver-diera iz Pariza kot zastopnikov treh velikih narodnih družin evropskih, da se tako označi kongres kot skupna zadeva nas vseh.
Ves verni svet hočemo pozvati, organizirali in mobilizirati proti nezaslišani divjosti in nasilnosti brezbožnikov. Kongres na Poljskem, pred vrati Rusije, naj bo začetek svetovne ofenzivo proti peklenskim nakanam sovražnikov božjih. Njih svetovni organizaciji in agitaciji moramo nasproti postaviti svetovno organizacijo in agitacijo vseh vernih!
Katoličani, pridite številno na kongres!
Mednarodni odbor za kongres Krista-kralja.
K poglavju o našem izseljenstvu:
Slovenci v Zlati dolini
Odkrit zlati rudnik — Novo mestece v Kanadi -Vsaka deseta hiša gostilna — Strašno popivanje
in kartanje
V nekem zelo oddaljenem kraju severno-vzhodne Kanade, v obširni provinci Quebec, so nedavno odkrili zlatonosne rudnike. Takoj so začeli kopali zlato rudo in blizu tam je v nekaj mesecih nastalo novo mestece. Imenuje se Val d'Or, kar bi se menda po naše reklo: Ziata dolina.
Od vseh strani so začeli prihajati v tisti zakotni del sveta rudarji ali knapi, med drugimi tudi precejšnje število Slovencev. — Prišli so iz Združenih držav, iz Kanade in nekateri tudi naravnost iz domovine.
Kako je sedaj tam gori, bomo najprej posneli iz nekega angleškega lista, ki izhaja v Clevelandu. Potem bomo dostavili se nekatere stvari, o katerih smo se informirali naravnost pri nekem človeku v dotičnem kraju. To naj bo samo nekoliko doprinosa k vprašanju, kako se naši ljudje imajo v tujini in kako so zavarovani pred — propadom.
Dopis v tistem elevelandskem listu ima naslov: V Zlati dolini je bučno življenje. Dodan je Se podnaslov: Kadar rudniki dobro delajo, lahko kupiš pijačo v vsaki deseti hiši. Potem sledi urednikov uvod, ki se takole glasi:
Kaj dela bogastvo zjate rude v rudniških okrajih Quebec in Ontario in kako vpliva na življenje rudarjev, je tu opisal naš poročevalec — veteran in dopisnik tujih listov, ki je nabral potrebnega materiala na potovanju po tistih krajih. Naj dobi besedo dopisnik sam. Takole poroča: Zlata dolina je živahna naselbina, ki ima komaj dobro za seboj prvo obletnico svojega postanka. Ima tristo hiš in lahko si kupiš pijače v vsaki deseti hiši. Imajo samo eno ulico, ki je že krščena in se imenuje Glavna cesta. Bila je pa skozi vso jesen grdo razkopana, zakaj kontraktor, ki je prevzel delo polaganja odvodnih cevi, si ni prav na jasnem, kako naj svoje delo koristno konča. Samo ena hiša je šele pobarvana v Zlati dolini, pobarvanih žensk je pa precej. Neka blon-dinka v Zlati dolini bo v kratkem odprla novo pivnico. Pravi, da si upa v šestih mesecih dobiti nazaj ves denar, ki ga je izmetala in ga še bo za novo pivnico; le ogledal bo toliko in tako dragih, da denar zanja še ne bo povrnjen v šestih mesecih... Tudi pravi, da ne bo točila piva. Po njenem mnenju vsak, ki pije pivo, postane prej ali slej potepuh. In še dostavlja: Ce se ljudje ob pijači stepejo, se bolj izplača, da se stepejo s steklenicami, nego s kozarci. S steklenico se stvar bolj temeljito naredi. (V steklenicah je seveda kaj močnejšega ko pivo. — Op. prev.)
Zadnjič, ko se je mestni svet sešel k seji, da bi uredil vprašanje kanalizacije na Glavni cesti, je bilo, vsako posvetovanje nemogoče. Mestni svet se namreč sestaja k sejam v neki koči iz obtesa-nih hlodov. Takoj zraven so pa pivnice. No in v tistih pivnicah je bil tak kraval, da se seja ni mogla vršiti. Odborniki drug drugega niso mogli slišati. Zato so poslali po načelnika policije. Prišel je, stopil v pivnico in bilo je slišati odmev klofute in padec po tleh. Načelnik se je vrnil in dejal svetovalcem: »Gospodje, nadaljujte sejo!« Sel je nazaj v pivnico in dalje mikastil pijance. Pet rudnikov obratuje v bližini naselbine Zlata
dolina in kakih 2000 delavcev je zaposlenih. Kar je drugih naseljencev tam, se bavijo s prodajo in kupovanjem delnic za nove rudnike, ki se imajo odpreti v tistem okraju.
Ako hočeš napraviti izlet v Zlato dolino iz mesta Amos, ki je enkako 50 milj oddaljeno, boš plačal za avtotaks dva dolarja, če slučajno nima drugega dela. Kadar je precej zaposlen, ti bo računal štiri dolarje. Ko se boš pa hotel vrniti iz Zlate doline v Amos, boš plačal za avtotaks 15 dolarjev, posebno če ni ravno brez dela.
Imajo pa v Zlati dolini več avtotaksov nego imajo ulic. Tudi več psov nego otrok. En sam gostilničar naredi več zaslužka kot župan. Deset restavracij v naselbini je odprtih celo noč. Imajo tudi dva igralska kluba s kartami, ki si delata hudo konkurenco.
Imajo tudi svoj časopis. Nastal je takoj ob prvem postanku mesta in je preko poletja narastel na osem strani tedensko. Ako se hočeš poučiti, kako se je naselbina pretolkla skozi poletje, boš dobil najboljšo sliko v tem listu, ki je zelo odkritosrčen.
V mesecu juniju je urednik objavil apel na red in zakonitost in je stvar takole povedal: »Naša Glavna ulica je kvečjemu 90 vatlov dolga. Toda če bi policija redno patrolirala po njej, bi ne imeli mi vsi toliko opraviti s pijanimi razgrajači... Na bi se naša policija zavedala, da je en policaj na ulici več vreden kot trije za mizo v policijski postajni hiši. Zato pozivljemo naše policaje, da se dajo vedno videti zunaj na cesti.«
Morda je ta poziv povzročil, da se je lepega dne pojavil močan oddelek deželne policije v naselbini in jo «napadel». V kratki dobi je bilo 61 aretiranih. Ta racija se je podvzela, ko je deželna policija ugotovila, da je v Zlati doilni preveč prepovedane alkoholne pijače, preveč prostitutk in preveč igralnic. Torej je planilo v zgodnjem mraku nekega mrzličnega večera kak tucat policajev iz kolibe, ki je pokrita s smolnatim papirjem. — Vdrli so v nepobarvano kegljišče v Glavni ulici in so vlačili kvakajoče žrtve v ječo, zgrajeno iz obte-sanih hlodov. Ko so se poiicaji naveličali loviti «goste» iz več drugih javnih prostorov, ki so po poročilu mestnega časopisa zbežali v gozdove skozi zamrežena okna, je bila mala lesena ječa že nabasano polna. Vseh skupaj je bilo aretiranih 112, toda samo 61 so jih pridržali za obravnavo. Vse te so stlačili v ječo, ki meri dobrih 8 m v kvadratu.
Vsak aretiranec, ki je imel in bil voljan dati 10 dolarjev varščine, je bil izpuščen. Tako je odločil policijski častnik, ki je moral precej raztegniti deželno postavo, da je smel vzeti varščino. V ječi je bilo mnogo razgrajanja med onimi, ki so morali ostati. Tam so bile ženske iz javnih hiš in igralci za denar in vsakovrstni postopači. Bili so razkačeni in divji in mnogi še vedno dovolj pijani.
Drugi dan se je vršila obravnava v Princess gledališču. Zločince so peljali v procesiji iz ječe v gledališče. Med potjo so moški žvečili tobak, ženske so si pudrale nosove, vsi pa so brez vsake zadrege mahali v pozdrav meščanom Zlate doline,
ki so se bili nabrali ob Glavni cesti, da bi videli ves špas.
Obravnava se je pričela in dolg policaj je nastopal v vlogi državnega tožitelja, v imenu angleške krone. Naenkrat se dvigne majhen mestni odvetnik in protestira, češ da navaden policaj ne more biti za državnega tožitelja. To je spravilo v zadrego krajevne trgovce z železnino, apotekarje in trafikante, ki so krajevni mirovni sodniki in so predsedovali obravnavi. Razglasili so odmor in so telefonirali v Quebec, da bi zvedeli ,kdo ima prav. Odgovor se je glasil, da ima prav odvetnik, zato naj on prevzame službo državnega tožitelja. Tedaj se je obravnava nadaljevala.
Od tistega časa deželna policija ni več nadlegovala Zlate doline. Od časa do časa še vedno izide v domačem časopisu apel k redu in zakonitosti, sicer se pa nova naselbina veliko bolj zanima za vprašanje, če se bo kanalizacija dokončala ali ne, nego za krepost in čednostim življenje svojih prebivalcev. Vsaj krajevni časopis zatrjuje tako. Do 5. novembra se kontraktor še vedno ni domislil, kako bo treba na pravilen način položiti odvodne cevi, in je hodil okrog ves v skrbeh in bledega obraza.
Poročevalec, ki to piše, je stopil k domačemu uredniku in dejal: »Ta naselbina je nekaj strašnega.« Urednik se je porogljivo nasmejal. S težkimi žeblji podkovane čevlje je z nogami vred položil na nepobarvano mizo in dejal: »Zdaj ni več tako hudo, ali pretekla pomlad je bila res strašna. Zdaj imamo samo še 35 beznic, zravnsnje javnih cest nas stane samo 50 tisoč dolarjev na mesec in prepovedane pijače se proda samo za 80 tisoč na mesec. Največji gavnarji so se izselili in odšli naprej doli v «Pariško dolino». Tam doli se nikomur in treba bati ječe, zakaj vsak policaj se boji stopiti na cesto.« Potem se je pripravil, da napiše nekaj pisem samemu sebi, ki bo potem v časopisu nanje odgovarjal. Ima posebno kolono v listu z naslovom: Pisma uredniku. Toda na vrhu te kolone očitno priznava, da vsa tista pjsma sam sebi piše. — Kaj pa hoče drugega, ko v Zlati dolini ni dovolj novic za časopis ...
»Ampak tam doli v Pariški dolini, tam bi novic ne manjkalo ...«
Tako je torej poročilo onega elevelandskega lista. Pisano je v humorističnem tonu kot večinoma pišejo ameriški poročevalci, vendar se človek zgrozi, ko bere te vrste. Zdaj si pa mislite, kako žive v taki naselbini naši slovenski ljudje, posebno če pridejo naravnost iz «starega kraja»...
Precej ugodno poročilo, ki smo ga privatno dobili od tam, se takole glasi:
Neka dobra slovenska žena je komaj dve leti tu in je še polna starokranjskega duha in vere. Le v cerkev nič ne gre, nikoli je ni videti tam. Cuje se pa, da doma vedno moli s svojo hčerko navadne molitve. Njeni bordarji (delavci, ki imajo pri njej stanovanje in hrano) se ji pa smejejo in norce brijejo iz nje, ko jo slišijo moliti...
Kako dolgo bo taka sirota zdržala...?
Imajo torej v Zlati dolini tudi cerkev? Da, še precej lepa cerkev je videti na sliki, čeprav je oni elevelandski poročevalec nič ne omenja. Nastala je v teku preteklega poletja in za župnika je neki francoski duhovnik. In pravijo, da je natlačena vsako nedeljo, samo naši Slovenci se je ogibljejo. O enem samem je znano, da ga nikoli ne manjka. Tisti je skušal celo spraviti skupaj mešani pevski zbor štirih pevcev, ki bi zapel ob kaki priliki latinsko mašo, zraven morda tudi kako slovensko pesem. Kolikor je znano ,se mu načrt ni posrečil.
Tisti mož je tudi naročen vsaj na en katoliški mesečnik in v stanovanju ima svete podobe. Tudi skuša nekoliko inisijonariti med Slovenci, toda naše poročilo pravi, da ima jako malo uspeiia. Ko
—t
je v nedeljo na poti v cerkev, srečuje svoje rojake Slovence, ki zapuščajo beznice in se komaj drže na nogah. Čeprav so pijani, so vendar še toliko pri zavesti, da poznajo onega moža in vedo, kam je namenjen. Brž se toliko streznijo, da najdejo besede zaničevanja in zasramovanja in kriče za njim in ga obmetavajo z najgršimi psovkami, dokler upajo, da jih sliši.
Naše poročilo dostavlja: Tako delajo ti siromaki, doma je pa največja revščina in pomanjkanje, ko bi lahko živeli v precejšnjem blagostanju, če bi hodili v cerkev namesto v beznice...
Ali ni prav za prav po vsem tem kar čudno, da je v takem kraju mogla zrasti z novo naselbino vred tudi katoliška cerkev? Se bolj čudno pa je, da je celo polna in natlačena ob nedeljah? Morda je pa poleg tega še najbolj čudno, da se cerkve ogibljejo v prvi vrsti — Slovenci? Vsaj tako bi človek po vseh informacijah sklepal...
Še to naj povem. Ko sem dobil te informacije, mi je bilo izrecno naročeno, da ne smem izdati nikomur, kdo mi je informacije poslal. Če bi namreč Slovenci, ki jih jo tam «precej», zvedeli za ime «izdajalca», bi se mu nikakor ne godilo dobro ...
Tako je življenje tam gori v Zlati dolini prav v naših dneh. Pred nekaj desetletji je bilo podobno najbrž tudi v mnogih krajih Združenih držav, ko so se odpirali novi rudniki ali nova industrijska podjetja ter so obenem z njimi nastajale nove naselbine. Tudi v tistih krajih so se z drugimi narodnostmi vred naseljevali Slovenci. Tudi ti so srečavali tam podobe nevarnosti in skušnjave kot današnji naseljenci v Zlati dolini...
Pogosto se zgražamo nad versko in moralno propalostjo velikega dela naših ameriških Slovencev. Posebno se zgražajo verni Amerikanci, ki ču-jejo praviti, da je naš narod doma ves katoliški. Toda če vse to premislimo, moramo končno reči: Čudno je, da se je še toliko rešilo in da so naši Slovenci danes še toliko verni, kolikor so. Ali ni vreden vsega občudovanja, kdor se je rešil skozi razne «Zlate doline» in ostal zvest Bogu in krščanskemu življenju?
P. Bernard Ambrožič O F M, Lemont, III.
Lokomotiva jo je ubita
Ljubljana, 1. februarja.
Davi okoli pol 9. se je pripetila pri St. Vidu nad Ljubljano smrtna nesreča na železniškem prelazu, ki vodi čez železnico v bližini zavoda Sv. Stanislava. Po tej poti je šla davi 65 letna vdova po železničarju Marjana Trojanškova, ki je prijemala j skromno kronsko pokojnino ter je sem in tja morala tudi beračiti. Nameravala je obresti Št. Vid, Vižmarje, Tacen in nato nadaljevati pot proti Jezici. Stanovala je v tako zvani Španovi jami v leseni kolibi blizu tovarne Štore. Trojanškova je prekoračila železniški tir v trenutku, ko je privo-
zil železniški stroj, ki je bil poslan z Jesenic v Ljubljano. Tudi strojevodja ni mogel opaziti stare ženske, ki se je nenadoma pojavila na tiru. Stroj je žensko podrl ter jo butnil v stran. Neki deček je opozoril krojaškega mojstra g. Vrhovca, ki ima v bližini hišo, da leži smrtno nevarno ranjena ženska na tiru. Gosp. Vrhovec je šel pogledat, toda žensko je našel že mrtvo. Obvestil je o tem orožnike, ki so takoj nato prišli in odredili prevoz, trupla v mrtvašnico. Uradna komisija je ugotovila, da je lokomotiva zlomila ženski hrbtenico ter ji razbila tudi več drugih kosti.
Vel d'or: Pitno vodo duvax«io.
André Gide:
Vrnitev iz Sovjetske Rusije
Z današnjo številko začnemo priobčevati v slovenskem prevodu delce slavnega francoskega pisatelja, ki se je razočaran vrnil iz sovjetske Rusije in dal temu razočaranju duška v spominih, ki nosijo ta naslov. Knjiga je v Franciji in po vsem svetu vzbudila ogromno pozornost. Ni je mogoče smatrati za golo protiboljševiško agitacijo. Ne, pisatelj v njej ob vsaki priliki hvali, kar le more. Videti je, kako zelo si je želel, da bi se v Rusiji ne razočaral po vsem tistem odločnem in nedvomnem nastopanju za boljševizem, s katerim se je njegovo delo zadnja leta odlikovalo. Vendar pa je v knjigi toliko krute resnice o pravi podobi Rusije pod boljševizmom, da vtis o razočaranju zapadnega kulturnega človeka na vsaki strani prevladuje. Gide ni strokovnjak za socialna in gospodarska vprašanja, temveč umetnik, ki ga zanimajo predvsem duhovne posledice novega reda v Rusiji. Zanima ga usoda človeškegu duha v socialistični državi ter bodoče kulture. O vseh teh vprašanjih pa je dobil Gide v Rusiji porazen odgovor.
Ker je knjigo napisal pisatelj svetovnega slovesa, mu nihče, naj Imi tega ali enega prepričanja, ne ho mogel odrekati verodostojnosti. Tudi slovenskemu razumniku bo knjiga povedala marsikaj, čemur bi iz drugih ust ne verjel. Zato mislimo, da bomo s prevodom tega dela ustregli vseni, ki jih stanje v sovjetski Rusiji zanima.
Razgovor s ponarejevalcem denarja
Ljubljana, 1. februarja. Na stolu v kriminalnem uradu ljubljanske policije je sedel včeraj in danes dopoldne skromen mož, vdan v evojo usodo. Vedel je, da ga čaka zapor in je prav mirno odgovarjal na vprašanja kriminalnih nadzornikov in policijskih agentov. Moža so namreč ujeli v soboto malo pred poldne, ko je hotel v gostilni hotela »Balkan« na Sv. Petra cesti zamenjati ponarejeni kovanec za 20 Din.
Možu se takoj pozna, da ni noben kriminalen lip. Prostodušno priznava vse, kar mu more policija dokazati. Je star 48 let in je po poklicu mizarski mojster iz Spodnje tlrušice. Višji kriminalni nadzornik gosp. Matija Močnik je z lepa pridobil moža da mu je je odkrito vnse povedal, kako jc prišlo do tega, da sedi sedaj na policiji kot po-
narejevalec denarja. Del tega zasliševanja je ujel tudi naš poročevalec.
»Kako ste prišli na misel ponarejati denar?«
»Gospod, lak revež sem, da imam samo to sraj-oo, ki jo imam na sebi! Nikoli do sedaj nisem ponarejal denarja in nikoli nisem bil še kaznovan, toda sedaj me je prijela želja, da bi sam delal denar. Za dva dinarja sem kupil pri neki ljubljanski železarski trgovini medeninaste pločevine, si napravil doma model iz mavca, lesa in te pločevine. Kovino sem dobil od starih sifonskih steklenic, ki sem jo prelil!«
»Vi ste vendar mizar. Kako se morete spoznati na kovine?«
»To ni težka reč! Nisem uporabil nabenc druge kovine, kakor to od sifonskih steklenic! Saj vidite da 60 ponarejeni denarji zelo slabi in da bi jih kmalu vsak otrok epoznal. Ko sem napravil prvih devet kovancev po 20 Din in enega za 50 Din. sem odšel v Ljubljano, kjer sem jih hotel izmenjati. Prišel sem v gostilno na Sv Petra cesti, tam naročil četrt litra vina in ko sem hotel plačati s ponarejenim denarjem, so me takoj imeli. Gostilničar je dal poklicati stražnika, nekateri gostje so me pa stražili, da nisem pobegni! Saj priznam vse, kar je res!«
»Kje pa sle imeli skril ponarejeni denar?«
»Ponarejeni dvajsetak scin imel v žepu, ostalih osem kovancev po 20 Din in enega za 50 Din sem imel skrite za srajco. Ko so me stražniki preiskali, so našli vse. Več jih nisem napravil in tudi poprei ni6em nikoli ponarejal denarja. Prvi poskus se mi je popolnoma ponesrečil. Sokrivcev nimam nobenih, vse sem delal sam in nihče mi ni pomagal!«
Zaplenjeni ponarejeni kovanci so izgledali res slabo in pri nekaterih niti rob ni odpiljen. Tak »denar« ni bilo težko nikomur spoznati. Moža je pač zapeljala želja po denarju, za kar se sedaj bridko kesa, ker ga čaka seveda zaporna kazen. Doma pa ima ženo in štiri otroke.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Rog. po min. eoc. pol. In nnr. zdr. S-br. 15485, И. V. ».
I pravite?
O židovstvu in Židih je danes veliko pisarijo po vsem svetu. Preganjajo jih Ncmci, sovražijo jih Arabci, streljajo jih Rusi. In vendar bi morali biti Udje zgled drugim narodom zaradi svoje skupne zavesti. Slovenci smo bili do zadnjih let prosti židovskih ofenziv, in židovski trgovec, ki •se je morda naselil kje v kakšnem dolenjskem kraju, je moral gladko čez leto dni pobrati šila in kopita. Slovenska tla niso za Ude. — Toda ■»Kranjec*, ki gre na obisk v Prekmurje, se čudi tam, kako ljudstvo zatrjuje, da kristjan sploli ne more biti trgovec, še manj pa Slovenec, temveč le Žid. Žid si je povsod, koder ni bilo Kranjca, prilastil monopol na trgovino, na živinsko mešetarijo, na gostilničarstvo in celo na mesarijo, čeprav prašičev noče klati.
Rasna teorija ni iznajdba Hitlerjeve Nemčije. To so Žid je sumi iznašli, ki se imajo za prvo ljudstvo na svetu. V Nemčiji jih tepe njihova lastna teorija. Slovencu je rasna teorija predsodek, ki je že premagan. Pač pa ni predsodek prava židovska mafija, ki stega sedaj prste tudi po Sloveniji. V Sloveniji in najbolj v
f.jubljani,	vidimo, kako židovski potnik podpira židovskega, kako židovski kapitalist daje kredit soverniku Židu, kako židovski kapitalist podpira židovskega reveža, kako židovski trgovec kupuje le od židovskega producenta. Povrh vsega pa vidimo tudi, da Žid je brezobzirno ignorirajo slovenski jezik ter da raje govore pri nas o jeziku toliko jim osovražene Hitlerjeve države in prav redki so tisti Žid je, ki govore v Sloveniji vsaj srbohrvatski jezik. Ne rasni predsodki, temveč skrb za lasten obstanek nam narekuje pozornost pred novimi pojavi v našem gospodarskem in družabnem življenju.
ARTIN
! A C É ES
DOBRA PREDAVA
POL ZDRAVJAI
Lahko normalno izpraznjeni« pri zapeki, lenivosti črevesja Vam omogočijo
ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA.
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-
žcj Din 8-— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50.
0£l. reg. pod S. br. 22113/33.
Položnice
prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vse poštne naročnike, da se z njo poravna naročnina za čas od 1. februarja 1937 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. — Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista.
Po teh položnicah p. n. naročniki, ki morda nimajo pri roki prave položnice, tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj na vrhu srednjega dela to izrecno pripomnijo.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do jSlovenčeve« smrtnonezgod-11e podpore samo dediči onih p. n. naročnikov, ki so imeli oh času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda.
On p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika. Štev. ček. računa 10.(150.
Koledar
Torek, 2. februarja: Svečnica, Darovanje Gospodovo.
Novi grobovi
-f- V Polhovem gradcu je v nedeljo zjutraj mirno v Gospodu zaspala v 95. letu etarosti gospa Lujiza Urbančič roj. Altmann, vdova dr. Lovra To-mana. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne na župnem pokopališčub v Polhovem gradcu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel
+ V Ljubljani je umrla gospa Marija dr. Zu-pančeva roj. Pleiweiss, vdova dvornega svetnika. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
-j- Gosp. Jakob Hvale, upokojenec tobačne tovarne, je v nedeljo mirno v Gospodu zaspal. Z njim lega v grob odločen krščanski mož, dober soprog in nad vee skrben oče. V tobačni tovarni je služil nad 40 let in je bil pred tremi leti nasilno upokojen z mesečno pokojnino 250 dinarjev. Rajni je vedno vneto sodeloval pri raznih katoliških organizacijah, bil je vedno zvest pristaš bivše SLS in sedanje JRZ ter dolgoletni naročnik »Slovenca«. Njegov sin g. Jože Hvaje, uradnik Zadružne gospodarske banke, je odličen organizator slovenske katoliške mladine. Pogreb blagega pokojnika bo danes popoldne ob 4 iz Rožne doline VI.-14 (pri kapelici) na župno pokopališče na Viču. Naj počiva v Bogu, ki mu je vse življenje služil. Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
+ V Dubrovniku je dne 28. januarja t. 1. umrl
g.	Franjo Srabotnak, kapetan v p. in bančni arhivar, Slovenec iz Štajerske. Po Dubrovniku gre eamo en glas o njem: da je bil jako dober človek. Pokojnik je bil mohorjan. Naj mu eveti večna luč!
Osebne vesti
= Duhovniške spremembe v ljubljanski Škofiji.
Za prodekana moravške dekanije je bil imenovan Jakob Š t r e k e I j, župnik v Blagovici. — Podeljena je župnija Moravče Jerneju Hafnerju, župniku v Starem trgu pri Ložu. — Za upravitelja župnije Moravče je imenovan ondotni kaplan Jožef Ferkulj, za upravitelja župnije Adlešiči pa Ivan Š t r u s, kaplan v Črnomlju. — Za ekspozita v Bevke pri Vrhniki je šel Anton Pipa, žup. upravitelj v Adlešičih. — Premeščeni so bili kaplani: Alojzij P e č e k iz Drage v Kranj, Franc P a -h u 1 j e iz Podzemlja v Črnomelj, Ivan D o 1 š i n a iz Smlednika v Moravče in Ludovik Č e p o n iz Boh. Srednje vaei v Smlednik. — Nameščen je bil za kaplana na Vrhniki duhovnik Slelan K r a 11 i č. — Franc Firôlich, kaplan na Vrhniki, odide na Koroško in je imenovan za provizorja v Kamnu v Podjunl. — Župnija Stari trg pri Ložu ie razpisana z rokom do 10. marca 1937.
=. Poročila sta ie 1. februarja v cerkvi svete, ga Frančiška As. v Spodnji Šiški gdč. M i n k a Godec in g. Stanko Golob. Oba sta odlična sodelavca kat. prosvetnega društva v Šiški. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poli.
= Poroči se danes g. Zanek De v iz Mokronoga z gdč. Rudo Škulj, hčerko znanega ljubljanskega gostilničarja pri Amerikancu. — Bilo srečnoI
—	Pri zaprtju, motnjah v prehavi vzpmite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Krauz-Jo-sef grenrice«.
—	Svetosavske nagrade na univerzah. 2e več
let se na naših univerzah razpisujejo znanstvene naloge, za katere izdelovalci nalog prejmejo javno razglašene nagrade Nagrade se navadno razdeljujejo na pravoslavni praznik sv. Save, ko se ob posebni slovesnosti razglasi, katere naloge je mogoče smatrati za znanstveno tako zrele, da se jim more prisoditi nagrada, ob tej priliki se navadno razglasijo tudi naloge za prihodnje leto. V Ljubljani so navadno oddane vse naloge in razdeljene vse nagrade, ki ilak ne dosegajo bogvc kakšnih vsot. Drugače pa jo v Zagrebu. Od več kot 5100 vpisanih akademikov se lotijo svetosavskih nalog večkrat komaj štirje! Neredkokdaj se zgodi, da vsaka naloga dobi nagrado, ker pač drugih ni, pa še niso razdeljene vse nagrade in mora univerza poslali denar nazaj. Zagrebška univerza prejme v ta namen na leto 10.000 Din, pa so letos samo štirje akademiki delali te naloge in tako dobili štiri nagrade v skupni vsoti 4429 Din, ostalih 5571 Din pa je ostalo neizrabljenih. Pred leti tudi na belgrajski univerzi ni bilo veliko bolje, saj je bivši rektor dr. Corovič ob neki priliki dejal, da vse take nagrade odnesejo ruski emigranti, dočim srbski akademiki zborujejo in politizirajo. Univerzitetni krogi premišljujejo, kako bi poživili zanimanje za svetosavske naloge.
—	Končni uspeh januarske amnestije. Po podatkih ljubljanskega okrožnega sodišča je bilo samo pri tej sodni inštancl v smislu pomilostitvene-ga ukaza z dne 5. januarja t. 1. pomiloščenih 235 oseb, ki jim je bila kazen popolnoma ali deloma odpuščena. Kazen do višine 1 leta je bila popolnoma odpuščena 100 obsojencem v skupnem 75 let in 7 mesecev zaporne kazni. Mnogim so bile odpuščene tudi denarne kazni do višine 5000 Din. Amnestiranih je bilo dalje 22 oseb, obtoženih zaradi manjših političnih deliklov po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, izvzemši komuniste. Proti 58 obtožencem odnosno obdolžencem so bile ustavljene tiskovne pravde, od teh pripada na dnevni tisk 28 pravd. Delno je bila kazen odpuščena 25 osebam, ki so bile obsojene nn nad 1 leto robije ali strogega zapora. Njih kazen skupaj je znašala 43 let in 10 mesecev. Skupaj bi morali obsojenci presedeti 119 let in 5 mesecev zapornih kazni.
_ Uprava »Naše zvezde« sporoča vsem novim
naročnikom, da so vsi izvodi dosedanjih Številk tako za dijake kakor za dijakinje pošli. Ostalo je le še nekaj izvodov zadnje (t. j. šeste) in predzadnje (pete) številke, ki smo jo tiskali v povečani nakladi 400 izvodov. Navedene številke (1—4) naj torej novi naročniki sami poiščejo pri takih dosedanjih naročnikih, ki ne mislijo vsega letnika zbrati in shraniti.
—	Uprava »Luči« sporoča, da so vse dosedanje številke lista razprodane. Zato prosimo gg. ka-tehete, ki jim izvodi preostaiajo, naj jih vrnejo, da drugim postrežemo z njimi. Na razpolago pa bodo »Luči« od 6. št. dalje.
_ Izprrmemha rodbinskega imena. Ranska
uprava v Ljubljani je dovolila Francu Germu, rojenemu na Raki, članu mestne občine ljubljanske, izpremembo rodbinskega imena iz »Germ v »Grm«.
—	Popravek k članku »Slovenska arhitektura v L 193(1«: Prof. Ivan Vurnik nas naproša za ugotovitev, da ni imel niti pri leseni cerkvici v Mostah pri Ljubljani, niti pri sedaj zgrajeni v Hrastniku prav nobenega posla.
—	Občni zbor živinozdravnikov dravske banovine. V nedeljo, 24. januarja t. 1. se je v Celju vršil letni občni zbor dravske eekciie Jugoslovanskega veterinarskega združenja, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik tov. dr. Hribar, podpred. tov. Rigler, tajnik tov. Zupančič, blagajnik tov. Skokovič, vsi iz Ljubljane, knjižničar tov. dr. Kolendo, Prevoje; odbornika: tov. dr. Malen-šek, Laško, in tov. dr. Moder, Kozje: namestnika: tov. Kulterer, Konjice in tov. Benedik, Kranj; revizija: tov, dr. Veble in tov. Stupar, Celje. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik centralnega JVZ tov. Gec iz Belgrada.
Zanimivo 8 dnevno poto-1ЛЛПМ vanje po Italiji od 20. do j\V^/KlM28. febr. v Rim, Neapel, Vezuv, Pompej, Capri in Benetke. Potuje se z brzim vlakom 20. febr., odhod ob 17.02 iz Ljubljane 6 prihodom 8.30 zjutraj v Rim, 21., 22., 23. febr. ogled znamenitosti večnega mesta Rima. Po Rimu bo tudi krožno potovanje po mestu z avtobusom. Za vodstvo bo vsestransko poskrbljeno. 24. februarja odhod ob 7.20 iz Rima s prihodom ob 10.13 v Neapel. 24., 25., 26. febr. ogled Neapla, otoka Capri, Pompejev in izlet na Vezuv, 27. febr. odhod iz Neaplja ob 7.35 s prihodom v Benetke ob 18 15. 28. febr. ogled Benetk in zvečer ob 17.20 odhod proti Ljubljani 6
prihodom ob 24 uiri. Cena vožnje z vso oskrbo in vodstvom ter italijanskim vizumom in raznimi taksami v III. razredu 1850, v II. razredu 1980 Din. — Pomislite, za tako malo denarja toliko novega sveta videti je zares izredna prilika. Prijave sprejema izletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana, telefon štev. 26-45.
—	Vremenska napoved! Evropa: Topli val je zajel zahodno Evropo, hladni val zraka pa se nahaja nad vzhodno poiovico Evrope, kjer vlada silen mraz. V Romuniji je zabeležena najnižia temperatura —35 etopinj, v Rusiji —29 stopinj, v Poljski pa —30 stopinj. — Jugoslavija: Prevladuje oblačno vreme, tu in tam nekoliko vedrine. Košava v Podunavju. Temperatura se je dvignila na zahodni polovici, na vzhodni pa je padla. Najnižja temperatvura je zabeležena v Zaječarju —12, najvišja pa v Dubrovniku +12 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno po vsei kraljevini. Dež v primorski hdelih. Vetrovno po vsej kraljevini. Temperatura ee bo znatno znižala v južnem delu kraljevine.
—	Božična igrai Kralj z neba — sedem znamenj ob času rojstva našega Odrešenika, na podlagi evangelija in tistega ča.sa napisal Eduard Gregorin, član narodnega gledališča v Ljubljani, cena 15 Din.Naročila «prejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Kako posrečeno in polno dramatičnih prizorov je to najnovejše delo našega mladega umetnika, dokazujejo prve predstave na odru našega narodnega glcdaliSča. Ob praznikih je bilo pri vseh predstavah gledališče popolnoma razprodano in mnogo jih ie moralo oditi brez vstopnic. Pač največji dokaz vrednoeti in lepote te
PDVOVBSTNT
SANKE ~~ »rac c«
LJubljano, Hersnlhovo 1
nove božične igre, s katero je bilo občinstvo brez razlike zadovoljno. Zato opozarjamo naše podeželske odre, da si igro pred uprizoritvijo ogledajo in bodo spoznali način njene umetniške uprizoritve in uvideli, da ee da igra uprizoriti tudi na manjših odrih. Ker je zaimanje pri Prosvetnih društvih za uprizoritev te igre veliko, priporočamo za božično dobo to pomembno igro.
—	Opozarjam naročnike »Adresarja velike Ljubljane«, da nisem v nikaki zvezi z izdajo istega, za katerega nabirajo naročila razni akviziterji neupravičeno pod mojim naslovom — V. Hribar, Beethovnova 15/11.
—	Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KAM1-LIĆNO MAZILO«,
Jezica
Preteklo nedeljo smo imeli prav lepo uspelo akademijo, posvečeno slovenski besedi. Z razumevanjem je številno poslušalstvo sledilo govoru gosp. prof. J. Šolarja, ki je jxwedal. kaj je in kaj mora niti slovenska beseda, ki je dokaz naše narodne moči, kulturnih prizadevanj in naša narodna svetinja. Poleg govora pa so bile tudi recitacije, de-Idamacije in solospevi iz del slovenskih klasikov. — Danes bo ob 3 popoldne v cerkvenem domu vesela vaška igra v treh dejanjih »Ploha«.
Ljubljana
V lorek, 2. februarja.
Gledališče
Drama: 2. febr., ob 15: Kralj z neba". Izven. Zničane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: Na ledeni plošči«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — 3. febr.« »Korajža veljat. Red Sreda. — 4. febr.: »Dež in vihar«. Red A. — 5 febr.: zaprlo.
Op'eru: 2. febr., ob 15: -Madame Butterfly«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Nuvihanka*. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — 3. febr.: Pri treh mladenkah Izven. Popust za abonente. — 4. febr.: :. Hovanščinu .. Red Četrtek. — 5. febr.: zaprlo.
Predavanja
Cerkveim dvorana pri Sv. Petru: Moški odsek prosvetnega društva ima v sredo, 3. februarja ob S zvečer svoj redni sestanek. Predava o gospodarskih vprašanjih g. ravnatelj Zadružne zveze Ga-brovšek.
Verandna dvorana L'niona: Petek %7 literarno predavanje profesorja Fr. Koblarja za članice Savice t: in za srednješolke.
Mala tilharuinnična dvorana: Ljudska univerza v Ljubljani: V sredo ob 8 zvečer bo predaval konservator dr. Franc Štele o srednjeveškem slikarstvu v Sloveniji. Predavanje tiodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost.
Društvo šola in doni v Ljubljani priredi v j petek, dne 5. februarja ob 8 zvečer v risalnici dr- j žavnega učiteljišča v Ljubljani predavanje o -.So- j dobnili vzgojeslovnih vprašanjih«. Predava g. učitelj Lozje Hreščuk. Po predavanju bo redni občni zbor društva. Starše naše učeče se mladine vljudno vabimo, da se tega zanimivega predavanja udeleže v cim večjem številu. Vhod z Resljeve ce sle, leva vrata, drugo nadstropje.
Prireditve in zabave
Nova frančiškanska dvorana. Ljudski oder vprizori danes ob 5 popoldne Dielzen-chinidlovo igro »Krištof«. Predprodaja vstopnic je v dobro- , delni pisarni v frančiškanski pasaži.
V novi frančiškanski dvorani vprizori dram. odsek SK Zaloga dramo »Ob prepadu«. Predstava je v soboto ob osmih in v nedeljo ob petih popoldan.
Frančiškanska dvorana: Društvo za varstvo
deklet v Ljubljani bo imelo svojo letno prireditev v nedeljo, 14. februarja ob 5 popoldne v franči-, škanski dvorani. Prireditev je dobrodelnega značaja in je čisti dohodek namenjen za vzdrževanje socialnih naprav Društva za varstvo deklet: Kolodvorskega misijona, zavetišča za brezposelne služkinje, za posredovalnico in posvetovalnico.
Ljudski dom v Mostah. Prosvetno društvo v Mostah vprizori drevi ob 8 veseloigro »Zmešnjava na zmešnjavo«.
Velika filharmonična dvorana: Violinski koncert Vaše Prihode bo v petek, 5. februarja ob 8 zvečer.
Trnovski prosvetni dom (Karunova ul. 141: Ob 20 uprizori Prosvetno društvo Trnovo veseloigro s petjem »Tri sestre«, spisal dr J. Ev. Krek. — Predprodaja vstopnic od 10. do 12. dopoldne.
Sestanki
Kazina: Občni zbor Akademskega odseka J-č. lige bo v sredo, dne 3. februarja ob 20 z običajnim •sporedom.
Diskusijski sestanki društva »Pravnika« o Pre- | hodnemnačrtu državljanskega zakonika bodo v mesecu februarju v dneh 4., 11., 18. in 25., vsakokrat ob 16. popoldne v prostorih Odvetniške zbornice, : Dvorakova ulica. Predmet razgovorov: Pravna raz- ] merja med roditelji in otroki (§§ 174 do 226), skrbstvo (§§ 227 do 319).
Rokodelski odei
»Utopljenca« na odru Rokodelskega doma.
Kdor še ni videl velezabavne veseloigre »Utopljenca«, naj pride drevi ob pol osmih v Rokodelski dom. Pa tudi vse, ki so jo že videli, bodo prišli zaradi izbornega igranja, novih kupletov in lepega petja, Predprodaja vstopnic je danes dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica št. 12.
Cerkveni vestnik
Redni mesečni shod k rižanske moške in mla-rlcniške kongregacijc bo danes zvečer ob šestih. Po litanijah prejmejo navzoči blagoslov sv. Blaža.
Kongregacija za gospodične pri sv. Jožciu v Ljubljani. Na Svečnico ob treh popoldne slovesen shod in darovanje.
Kino
Kino Kodeljevo: Danes ob 3 barvane Miki-miške po enotni vstopnini 2.50 Din. Ob 5 in 8 in jutri ob 8 »lvje« (Zima med gozdovi) s H ans i Kno-teck in »Trije snubci učiteljice Kristine« (Hans Sohnker. Maria Andergast).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarn«! Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; mr. Hočevar, Celovška c Л2. in mr. Gartus. Moste.
1 Lep jubilej dela. V družini ge. Ljudmile Kam-bičeve, lastnice palače Viktorija in znane ljubljanske podjetnice slave danes lep jubilej dela. Še kc je bila ga. Kambičeva samska in se je tedaj pisala gdč. Kubelka, so ji priporočali pošteno dekle z Dolenjskega za kuharico. To dekle je bila gdč. Ana Sukovičeva, doma z Mirne peči na Dolenjskem. Pri ge. Kambičevi je sedaj že 25 let v službi, poprej pa je bila 10 let v službi pri ge. Malenškovi v Trebnjem. Ga. Kambičeva ne more prehvaliti svoje kuharice, ki je izredno pridna in vestna uslužbenka. V Kambičevi družini je gdč. Sukovičeva kot domača, kot članica družine, Danes bo v Kambičevi družini prirejeno domače slavje na čast marljivi gdč. Sukovičevi. Ga. Kambičeva se bo svoje zveste uslužbenke primerno spomnila ter ji naklonila res lepo darilo v zahvalo za dolgoletno zvesto službo. Gdč. Sukovičeva je tudi vzorna kristjanka ter je znana po svoji pobožnosti. Ob tem jubileju moramo izreči priznanje tako vrli uslužbenki gdč. Sukovičevi, prav tako pa tudi njeni vzorni gospodinji ge. Kambičevi! Bog jima daj, da bi še dolgo let obe živeli v vzornem gospodinjskem sožitju!
1 Katol. akademičarke bodo imele v četrtek 4. februarja od 5—6 zvečer v uršul. kapeli spravno adoracijo za brezboštvo in bogokletje. Naslednje jutro ob 7 je recitirana sv. maša z zaščitnim sv. obhajilom. Pridite v častnem številul
I L'dcleleženke lanskega socialnega tečaja za žene in dekleta, ki se je vršil skozi vso zimo pri uršulinkah, prosimo, da se zglase do 7. februarja v pisarni Društva za varstvo deklet, Masarykova cesta 12 da oddado svoje točne naslove in izvedo vse potrebno za seminarsko delo, s katerim pričnemo še v februarju. To delo bo naduljevanje lanskega temeljnega tečaja in je potrebno, da vsaka tečajnica prijovi svoje zanimanje za predmete, ki se bodo v seminarskem delu obravnavali. Za sprejem se morejo javiti le lanske udeleženke; novinke pridejo na vrsto i>oznejo. Ker je treba vedeti zaradi jiroslorov, je nujno, da se vse, ki se mislijo udeleževali tega nadaljevanja, lakoj prijavijo, ker se na poznejše prijave де bo moglo ozirati!
1 Sadjarski tečaj, ki se je doslej vriil v šoli na Grabnu, se bo nadaljeval vsaki dan, razen praznikov od 3. do 13. februarja t. 1. v šentjakobski šoli od 18.15 do 20.15. Predavanja je prevzelo sedem strokovnjakov. Razen rednih učencev je obisk prost vsem, ki ee zanimajo za sadjarstvo in vrtnarstvo. Vabljeni eo zlasti lastniki vrtov, da se usposobijo samostojno dojiti svoje sadno drevje.
1 Društvo upok. učiteljstva bo imelo komemo racijo za svojim pokojnim predsednikom Franom Gabrškcm v četrtek, dne 4. t. m. ob 16 popoldne pri Novem svetu. Pridite vsi!
I Pester spored barvanih Mikimišk za staro in mlalo igra danes ob 3 kino Kodeljevo. Cena enotna 2.50 din.
1 Zahvala, Vsem, ki so so me ob priliki štiri-desetletnice obstoja mojega brivskega in frizerskega salona ljubeznivo spomnili, se tem potoin najlepše zahvaljujem. — Matija Podkrajšek, Sv. Petra cesta št. 12.
I Obveznice G% obligacijskega posojila meat^]f. občine ljubljanske so podpisnikom na razpolago in se podpisniki lahko že v sredo, dne 3. februarja 1937 in naslednje dni zglasijo v Mestni hranilnici ljubljanski s potrdilom o podpisu in bodo prpjeli njim pri|)adajočc obveznice. Mestna hranilnica bo še posebej obvestila podpisnike o tem, vendar jim ni treba čakati na to obvestilo, temveč obveznice lahko že lakoj dvignejo.
1 Ofertalno licitacijo del za postavitev vremenske hišice iz umetnega kamna v Zvezdi razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani. Natančnejši po-datki in pogoji so razvidni iz zadnjega Službenega lista kralj, banske uprave.
1 Gospodarstvo mestne občine v zadnjem letu, kako je ljubljanski občini grozil gosjiodarski propad in kako ga je nova uprava rešila propada in ga bistveno izboljšala, nain pove brošura z naslovom »Eno leto nove mestne uprave ljubljanske«. Brošura se dobi v vseh večjih ljubljanskih trafikah in slane 1 Din.
1 «Zdravnik» brez zakonite prakse obsojen. Policijski stražnik Alojzij Križman je lani poleli prišel na neko stanovanje v Idrijski ulici, kjer je imel svoje ordinacije brivec Tittel iz Slov. Bistricc. Imel je dobro klijentelo in državni tožilec je navajal, da je vodil poseben seznam klijentov ter Je dosegel oliisk do 00 pncijentov. Tittel je izreden veleuni, ki zna s jxigledom v oko ugotoviti pri vsakem bolniku vse bolezni. — Zapisoval je kot zdravilu razna zelišča in čaje. Svoje klijente je imel celo v najuglednejših ljubljanskih krogih. Imel je ludi protektorje in neki dopisnik se je celo v «Jutru:> zanj toplo zavzemal. Pred sodnikom-jMiedincem g. Gorečanom je zanikal krivdo, po-vdarjajoč, da ni zahteval za zdravniško nasvete nobenega honorarja, pač pa so mu pacijenti dajali za stroške in druge izdatke. Tittel je bil zaradi prestopka po § 262-1 k. z. obsojen na 360 Din denarno kazni odnosno na 6 dni zapora, pogojno za 2 leti. O njein je «Zdravniški Vestnik» lani napisal daljšo razpravo. Tittel je osodlio sprejel.
1 Vlom v Dolinškovo mesnico. V noči od so-bole na nedeljo je neznan vlomilec vlomil v mesnico mesarja Jožeta Dolinška z Ižanske ceste 40. Ta mesnica je na Vodnikove mtrgu ob Mahrovi hiši. Dolinšek ne more ugotoviti ali jc tat odprl mesnico s ponarejenim ključem, ali pa s pravim, ki mu je pred tednom dni izginil. Vlomilec je odnesel 60 kg slanine, telečje stegno, dve prašič ji plečeti in dva flama. Dolinšek trpi okoli 800 Din škode.
1 20 hranilnih knjižic ukradenih. Odvetnik g. dr. Vrtačnik je včeraj prijavil policiji, da je v njegovo pisarno v Šelenburgovi ulici vlomil neznan vlomilec ter iz predalov odnesel približno 100 Din gotovine in kakšnih 20 hranilnih knjižic, ki jih je dr. Vrtačnik hranil za svoje klijente.
Novo mesto
Današnji dobrodelni koncert ▼ prid bodoči imihelski sirotišnici bo nudil mnogo umetniškega užetka. Na sporedu je: 1. Puccini: Arija Mirni iz opere »La Boheme«, Leoncavallo: Arija Nedde iz opere »Glumači«. Izvaja gospa Ivanka Ribičeva. 2. Dr. B. Ipavec: Ciganka Marija, Gotova: Pijem. Izvaja gospod Steian Marčec. 3. Schubert: Smrt in deklica. Saint-Saens: Arija Dalile iz opere »Samson in Dalila«, Mayerbeer: Romanca beračice iz opere »Prerok«. Izvaja gospa Franja Bernot-Golobova. 4. Puccini: Duet iz opere »Madame Butterfly« (Butterfly in Pinkarlon). Izvajata g. Ivanka Ribičeva in g. Stefan Marčec. Na klavirju spremlja g. Gallatia. Sodeluje Sokolski salonski orkester novomeški. Vstopnina: 15, 12, 10 in 8 din, galerija 6, stojišča 2 din. Predprodaja vstopnic v trgovini gospe Marije Klcmcnčičeve.
Resnica o Pogrebni zavarovalnici
•>Jutro< je prineslo notico, da se vrše pogajanja nieil mestno občino ljubljansko in Vzajemno zavarovalnico za ustanovitev Pogrebne zavarovalnice, s pomočjo katere da si Vzajemna zavarovalnica namerava zagotoviti ugodnejše cene pogrebov za svoje zavarovance. Slednje naj bi bila posebna privlačnost za Vzajemno zavarovalnico. S tem spravlja v zvezo g. župana dr. Adlešiča, ki je v upravi tega vzornega slovenskega zavarovalnega zavoda.
Preveč poznamo skrajno objektivnost in ne-pristranost g. župana in sedanje občinske uprave, ki pri vsem občinskem gospodarjenju gleda zgolj na koristi občine, kar dovolj jasno pričajo veliki ln vsem občanom vidni uspehi. Da onemogočimo tako namenoma izvršen madež i g. županu in delavni večini na našem magistratu, smo se obrnili za informacije na merodajno mesto (kar bi pred objavo, če ne bi bila zlonamerna — lahko storilo ludi ï'.lutro) in smo dobili naslednja pojasnila:
Pri mestnem pogrebnem zavodu si jo upravni odbor stavil za nalogo:
1.	uvesti redno, pošteno in skrajno varčno poslovanje,
2.	z varčevanjem in skrbnim gospodarjenjem omogočiti gradnjo (odplačilo) mrliške veže,
3.	doseči brez obremenitve pogrebnih stroškov nove dohodke za zavod,
4.	izterjati »tare dolgove na pogrebnih stroških, ki so ob prevzemu dosegnli ca 400.000 Din, a v bodoče onemogočiti napravo novih.
Za delno dosego tretje in zadnjega dela četrte točke je nameraval ustanoviti lastno Pogrebno zavarovalnico, ki naj istočasno nudi možnost tudi revnejšim meščanom oskrbo dostojnega pogreba, razbremeni pa naj svojce pokojnika v najtežjih Irenutkih še tožkih denarnih žrtev, a z vinkulacijo polic bi si Ml'Z zagotovil redno plačilo.
Nedvomno je zamisel vredna vse pohvale, žal j so se ob poizkusu izpeljave pojavile nopremostljive težave, ki so v glavnem nastopne:
1.	Izvedba v obliki samopomoči se sama po sebi izključuje. Primeri in težki udarci v našem narodu, kakor tudi strokovna dognanja, ki veljajo že za neizpodbitno pravilo, odločno zahtevajo regularno. pravo, na znanstveno matematični osnovi grajeno zavarovalnico.
2.	Taka izvedba pa zahteva znalen osnovni kapital, poleg tega pa skrajno drag uradniški aparat (matematik, zavar. knjigovodja, organizator itd.), kakor tudi pisarniško-lehnično ureditev (računski, obratovalni stroji).
3.	Ljubljanski pogrebni zavarovalnici s skrajno majhnim okolišem (samo mesto Ljubljana) ne bi bila dana glavna in najpotrebnejša osnova, t. j.
zadosten teritorij zaradi izenačenja rizikov in zadostnega števila zavarovancev.
4. Močnejše zavarovance so in bi ludi v nadalje še vedno zasegle privatne zavarovalnice, ki so v organizaciji elastične In Jim nobena taka In tom podobna podjetja v javni upravi no morejo konkurirati.
Ti glavni, a še veliko manjših, pa nič manj važnih vzrokov je izpodbilo vsako kalkulacijo ren-tabilitete 1er bi bila z vsakim nepremišljenim ukrepom lahko zadana Mestnemu pogrebnemu zavodu in s tem občini ter potem vsem ljubljanskim davkoplačevalcem izguba in veliko breme. Ljubljanski tramvaj in Mestna delavska zavarovalnica dovolj jasno govore in izključujejo vsako eksperimentiranje, ki je bilo ravno pri nekdanjih ljubljanskih občinskih upravah tako rado v navadi (avtobusi i. si.).
Da bi bil cilj vseeno v polni meri dosežen, pa brez vsakega rizika, je Mestni pogrebni zavod razpisal natečaj in povabil po uradnih predpisih sest privatnih zavarovalnic za vložitev najugodnejših ofertov. Dve od povabljenih zavarovnlnic se natečaja sploh nista udeležili, dve eta odgovorili, da ne reflektirnta na tovrstna (|*> premijah malenkostim, a po delu ogromna) zavarovanja, le dve sta vložili olerte. Že to, da je odziv od privatnih zavarovalnih zavodov, ki imajo že ves apurat temu prirejen, tako majhen, jasno dokazuje upravičenost opreznosti Mestnega pogrebnega zavoda.
Pribiti moramo dejstvo, da se s prav nobeno zavarovalnico ne vrše nobena pogajanju, kot : Jutro; prikazuje in sumniči. Te oferte, ki so vložene na podlagi razpisa po vseh uradnih predpisih, tvorijo le buzo za daljni študij rešitve tega vprašanja.
Samo po sebi je razumljivo, da je bila povabljena med šestimi zavarovalnicami h konkurzu tudi domača Vzajonina zavarovalnica. Da zdaj >Jutro* izrablja to okolnost, pač potrjuje žalostno dejslvo, da vidi v vsem koruptnost (že ve zakaj!) in želi iz najbolj poštene, res idealno in samo v korist mestne občine in s tem ljubljanskih davkoplačevalcev zamišljene ustanove, prikazati nekako pristranost g. župana in sedanje občinske uprave.
Smešna je tudi trditev, da se želi Vzajemna zavarovalnica pri tem okoristiti na ta način, da bi s tem nudila svojim zavarovancem ugodnosti pri pogrebnih slroških svojih zavarovancev. Ze samo dejstvo, da ima Vzajemna zavarovalnica svoje za-varovanco širom cele Slovenije, pa tudi izven nje, dočim bi tako ugodnosti imeli samo njeni ljubljanski zavarovanci, dokazuje neuteineljenost »Jutrove« trditve, ki pač računa samo na neinforiuiraiiost in lahkovernost svojih čitateljev.
Kemični instituti:
Njih pomen za potjedeljstvo
Doprinos borbi za dosego novega kemičnega instituta, ki mora, če hoče zadoetiti stavlje-ljenim nalogam, dobili lastno streho.	A. K. K.
Gospodarska kriza, sredi katere živimo, je svetoven problem Pod njo trpita enako stari i ti novi svet, Evropa in Amerika. Silni razvoj prometnih sredstev je posamezne predele našega planeta toliko zbližal, da je čutili težave, v katere zaide katerakoli država, kmalu po vsem svetu. Posebno naglo in močno se širijo vplivi gospodarskih težav. Reči bi mogli, da so različne države po gospodarskih stikih medsebojno vezane kakor organi v organizmu. Spremembe v gospodarski strukturi posamezne države se tako, kakor motnje v funkciji poedinega organa, hitro uveljavljajo v vseh drugih.
Ozke zveze med državami so vodile kmalu do medsebojnega tekmovanja na gospodarskem polju, pojavljala se je konkurenca, ki je — vzporedno z izpopolnitvijo prometnih možnosti — zavzemala vse ostrejše oblike. V konkurenčnem boju je zmagal oni. ki je tako proizvajal s čim najnižjimi produkcijskimi stroški najboljše blago. Pod temi okolnost-mi so, zlasti v naprednejših državah, spoznali neobhodno potrebo po nastavitvi solidno izšolanega per.vonala v industrijskih podjetjih. Toda kmalu tudi tehnično izobraženo uradništvo ni bilo več kos problemom ter zahtevam, ki jih je nalagal konkurenčni boj gospodarstvu v vedno kategoričnih oblikah. Spoznali so, da je izvedljivo dosledno racionaliziranje proizvajanja le ob sodelovanju čistih znanstvenikov in praktičnih tehnikov. Tako sodelovanje sta že v predvojnih letih velikopotezno organizirale Amerika in Nemčija. Ugotoviti moremo, da je bil ukrep pravilen, kajti prav v teh dveh državah izkazuje industrija silen podvig. Merodajni čini-telji v teh dveh državah so bili torej pravilno spoznali. da v znanstvenih institucijah naložen denar ni mrtev, temveč donaša bogate plodove iti obresti. Vedno izraziteje je bilo vidno, da so države z visoko razvitimi instituti za znanstvena raziskovanja v primeri z onimi, ki zanemarijo take institucije tudi glede položaja ter produkcijskih sposobnosti
svojega gospodarstva mnogo na boljšem. Danes žrtvujejo tudi industrijska podjetja iz laetnega nagiba velike zneske za vzdrževanje čisto znanstvenih ustanov. Nujno potrebno je, da imajo tudi v naši državi oni, ki morajo skrbeti za gospodarski napredek, vedno pred očmi dejstvo, da predstavljajo dobro opremljeni in dovoljno dotirani znanstveni nstituti najboljšo garancijo za dosego tega cilja.
Današnjo gospodarsko krizo pripisujejo nesorazmerno hitremu naraščaju indutrijskega proizvajanja. Ne da bi se spuščal v razglabljanja o upravičenosti tega naziranja smatram, da bi bil vpliv znanosti, če bi ta upoštevala samo potrebe tehnike tudi iz čisto ekonomskih razlogov preveč enostranski. Cisto na splošno'priznano je, da moramo smatrali predvsem poljedcice za zdravo jedro naroda in države. To priznavajo tudi najbolj industrializirane države. Iz državnih, narodnih in gospodarskih ozirov je torej nujuo, da skrbimo za gospodarski dvig našega kmetijstva. Brez gospodarske ozdravitve poljedelstva pač ne moremo pričakovati izhoda iz krize.
Ali more znanost, zlasti kemija, na katero se tu oziram, pomagati tudi pri dvigu kmetijstva? Na to vprašanje je treba odgovoriti vsekakor potrdil-no. Naš kmet bo postal gospodarko samostojen tedaj, če bo preuredil način proizvajanja tako, da bo danim prilikam odgovarjajoče kar najbolj ekonomičen. Res je, da mu mora pri tem pomagati predvsem poklicni agronom, ki določuje najprimernejšo vrsto plodov, skrbi za dovršen način obdelovanja, se briga za tipiziranje produktov in slično. Toda čim gre za znanstveno usmerjeno urejevanje in zboljšavanje načinov prehranjevanje rastlin in živali ne more agronom izhajati brez pomoči kemika. Le zanesljivo izvršene kemične določitve omogočajo kontrolo gospodarskega efekta, ki ga dosežemo z različnimi načini gnojenja odnosno krmljenja živali. Pri točnem določevanju kvalitete posameznih poljedelskih proizvodov je pomoč kemije neobhodno potrebna. Kakor druge gospodarske panoge, mora tudi poljedelstvo stalno stre meti za izboljšanjem načinov proizvajanja, iskati
mora novih možnosti gos|>odarskega izkoriščanja. Pri reševanju takih nalog |c sodelovnje s kemiki pogosto neprecenljive važnosti. Poljedelske poskusne postaje, v katerih delokrog spada rešitev potreb, ki jih ima poljedelstvo, rabijo nujno tako agronome kakor tudi kemike. l.e če sodelujeta agronom in kemik, je pričakovati, da bodo take postaje res kos svojim nalogam. 7. ozirom na te polrebe prakse je sedaj naloga kemičnega instituta univerze, da upošteva v svojem učnem načrtu vse ono, kar usposablja kemika za koristno udejstvovanje na institucijah, ki delujejo v prid poljedelstva.
Univerziteni instituti pa ne delufejo le pedagoško. Ukvarjajo se tudi z reševanjem znanstvenih problemov. V tem. znanstvenem udejstvovanju bi j mogel kemični institut prav koristno sodelovali s poljedelskimi poskusnimi postajami. Osebje zadnjih mora namreč po službeni aolžnosu izvrševati analize snovi ki jih prinašajo zasebniki ali pa po šiljajo oblasti in je s takimi deli tako preobloženo, da preostaja le redko čas za študij še neraziskanih problemov. In takih problemov je tudi na področju poljedelstva polno. Na visokošolskih institucijah pa spada znanstveno razlskavanjek službenim dolžnostim nastavljencev. Zaradi tega bi bili naravnost poklicani, da opravljajo pionirska dela. iščejo novih poli in možnosti ter skrbijo tako, indlreklnim potom sicer, toda vendar učinkovito, /a gospodarski provevit naroda.
Že predstoječa, kratka izvajanja bodo, tako upam. dovolj jasno pokazala, da morata biti na čim širši izgraditvi kemičnega instituta ljubljanske univerze interesirana industrija in poljedelstvo. Saj ne gre le za vprašanje izobrazbe naraščaja intelektualcev temveč tudi za institucijo, ki je brez vsa kega pretiravanja povedano osnovne važnosti za razvoj gospodarstva celega naroda.
Docent dr. ing. Klemen R.
Praznovanje sv. Janeza Bosha na Rakovniku
Letos se je praznik sv. Janeza 1к>.чка liturgicno prvikrat obhajal po vsej katoliški Cerkvi. S po-I sebno slovesnostjo pa so ta praznik obhajali sale-j zijanci na Rakovniku, kjer je, kakor znano, prva naselbina don Boskovih sinov na slovenski zemlji.
Topla In prisrčna je bila tridnevnima v pripra-I vo na ta praznik. Ta tridnevnim je imela namen zbuditi v gojencih, sotrudtiikih in vernikih iz oko-i lice pobožnost, zaupanje in ljubezen do tega tako ; sodobnega svetnika, ki ga je Previdnost liožjn poslala kot nekdaj sv. Frančiška Asiškega, sv. Ignacija Isojolskega in druge.
V nedeljo, dne 81. januarja pa je bil glavni dan Don Roskove proslave. Slovesno sveto opravilo in govor je oskrbel veleč. g. kanonik in stolni dekan Kimovec, ki je v živahnem govoru orisal pomen Don Roskovega praznika za današnjo tuko razrvano dobo, ki tone v mnterializmu in odtujenosti do Boga.
Zavodovi gojenci in bogoslovci so krasno zapeli latinsko mašo s spreiiiljevaiijeiu orkestra, ki je bil za to priliko primerno pomnožen. Popoldansko opravilo je imel kanonik in meslni župnik veleč., g. Klinar. Na podlagi lilurgičnega masnega formularja za Don Roskov praznik, je v dovršenem govoru opisal njegova dela v prid mladine in sv. katoliške Cerkve sploh. Don Roško je ustanovil salezijansko družbo, ki se peča z vzgojo mladine, ki še nikdar ni bila lako ogrožena kot je sedaj v svojih najvišjih dobrinah Vse vzgojno delo je postavil na podlago vere in Kristusovega nauka na način, ki čudovito odgovarja duševnemu ustroju sodobnega otroka in mladostnika, l'a Don Boskova gorečnost je šla preko mej svojega prvotno zasnovanega dela: ustanovil je tudi družbo Hčera Marije Pomočnice, ki ima za žensko mladino isli [ionien kot salezijanska družba za moške.
Don Roško pa je bil goreč apostol liska. Komu ni znana važnost tiska kot sodobno propagandno sredslvo za dobro in za slabo. Sovražniki Cerkve ga znajo čudovito izrabiti v svoje namene. To je dobro vedel Don Roško, zato je sam izdal nešteto dobrih knjig, svojim sinovom pa zapustil nalogo, da nadaljujejo njegovo delo.
O Don Boskovi velikopoleznOsti v službi vere in cerkve pričajo tudi mistjoni, katerim se z največjo vnemo |K»svečajo njegovi sinovi, ki so to nalogo sprejeli od svojega velikega ustnnovitelja.
Zvečer je bila za sotrudništvo in goste lepo uspela prireditev v gledališki dvorani zavoda, Gojenci so ob spremljevanju orkestra ponovno zaigrali opereto »Kneževič iz Trebizondac Med drugimi odličnimi gosli so prireditvi prisostvovali tudi gospod konzul češkoslovaške republike Mi-novski z gospo soprogo, ravnatelj konservalorija g. Betelo. ravnatelj opere g. dr. Polič in ravnatelj drame g. Pavel Golia. Vsi so izrazili svoje občudovanje za živahen, neprisiljen nastop gojencev, ki so v lej opereti rešili prav zadovoljivo svojo ne lahko nalogo.
V boj za naše časopisje!
Air ste že poravnali naročntao?
Oglfti I. regiiu pod S Si 1675 od 17. XII 19M.
Kupčije za narodnega poslanca
Pred okrožnim sodiščem v Sibenlku teče zanimiva pravda, ki meče kaj čudno luč na nnšo demokracijo. Gre namreč za poslanski mandat, ki ga jo kandidat pred volitvami že dal nekako v najem, [X) volitvah pa si ga je prid rž« I.
Prod volitvami 5. maja 1035 je Peter Sloji^i-Ijevič, prota iz vasi Otišič v sinjskem okraju, pisal inž. Golubovlču v Belgrad, da dosedanji poslanec sinjskega okraja ni več tako priljubljen in da !>o pri bližajočih se volitvah najbrž izvoljen za poslanca on sam, kar so purohijani že |>oiioviio jawio povedali. Ker pa je kraj reven In mu je treba veliko pomagati, bi bilo zelo dobro, ako bi bil njegov poslanec kaka v Belgradu znana occbnost, ki ima zveze in dostop do vplivnih krogov Ker pa v Belgrad u n! takih ljudi, ki bi hili obenem znani in priljubljeni tudi v sinjskem okraju, bi za te volilve napravili lako: Najprej bi kandidiral on, prota Stojisalievič, ki l>i bil zaradi svoje priljubljenosti vsekakor izvoljen. Njegov namestnik bi bil pa on, inž. Golubovič iz Belgrade. Kakor hitro pa bi bile volitve končane, hi pa odstopil svoje mesto med poslanci svojemu namestniku. Zato hi moral pa vse stroške za volilve, ki bi znašali okrog 30 tisoč 1) in. prevzeli inž Golubovič, njemu pa izplačati na roke 5000 Din. Inž. Golubovič je kupčijo res sprejel in tri incsece neumorno in požrtvovalno vodil volilno borbo in zato potrošil 42.970 Din. Prota Stojisalievič je bil res izvoljen za poslanca in je — poslanec tudi ostal. Nič več se ni spomnil svojega namestnika, da bi mu odstopil časi in »delo* in — dnevnice. Cas je potekal, z vsakim dnem je doba poslanskega mandata krajša in Inž. Golubovič je proto in poslanca Stojlsnl jeviča loži! zaradi goljufijo in od njega zahteval povrnitev vseli volilnih stroškov, to je 42.970 Din. Tožbi je priložil tudi vse dopise in pisma In natančen račun, iz katerega je najbolj razvidno, knk:ni stroški so z volitvami. Naštete so vse črne kave, vse cigarete, vsako šilce žganja, ki ga je spil .lorn, Pern ali Marko... V posebni postavki so našteti stroški j-za širjenje splošne priljubljenosti?.
Tožba ie bila najprej vložena pri okrajnem sodišču v Vrlici, pa eo se spisi na nepojasnjen način izgubili. Šele ko so zaradi nekih drugih nered nosti začeli preiskovati pisarno delovodje ondotnega sodišča, so zopet prišli na dan in so hili odposlani okrožnemu sodišču v Sibenik. Državni pravilnik je prola in poslanca Slojlsaljeviča obložil goljufije po S 3384 k. z., poleg zahteve na povrnitev 42.070 Din.
Stanovsko ali politično zborovanje
Pretekli te len je bila v Trgovskem domu redna glavna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, iih kateri je imel daljši govor tudi predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, g. Ivan .lelačin. G. Ivan Jelačin je v svojem govoru smatral zopet za potrebno, da se jo t.boril» s svojimi nasprotniki, katere je pobijal z vsemi na razpolago ni ii stoječimi sredstvi. Predvsem je zopet na novo in novo govoril o pojmu slovenskegn gospodarstva, pri tem pa vedno to delal v zvezi z govorom g. Ivana Avseneka no seji Zbornice. V svojem znanem temperamentu pa jo zašel zopet predaleč čez meje stanovskega zborovanja in govoril popolnoma politično, kar so tudi nekateri zborovalci dobro razumeli, od tod je tudi prišel medklic »Madrid«, ko so je g. Jelačin spraševal, kam to vodi. G. Jelačin je vodil ludi veliko i>o-1 i li ko in govoril najmanj, kot dn je predsednik
i vlade in zunanji minister, o vseli največjih pro-I blemih in seveda ni pozabil tudi omenjati angleškega zunanjega ministra; rešil je seveda tudi ! slovansko vprašanje. Mnenja smo. dn taki govori ne spadajo v okvir stanovskih zborovanj. Če pa g. i Jelačin misli, da se mora [>olilično udejslvovatl, |K)tem mu je na proslo dano, da skliče politično j zborovanje, kjer bo povedal lahko nemoteno vse.
kar misli o političnih vprašanjih; pa če ga že ne j more sklicati sam, naj ga skliče s pomočjo JNS, katere oficijelni kandidat je hil pri zadnjih zborničnih volitvah. Posebno pa so nam zdi politična I |K)lemikn neokusna, če se vodi na zborovanjih, kamor po navadi politični faktorji ne pridejo, in če se polemizira 7. nekom, ki tudi ni navzoč na zborovanju. Na tak način je lahko pobrati demagoske lavorike. ko niti ni nasprotnika, da bi se mogel branili. Da pa to ni prav, ve g. Jelačin tudi sam. ko se jKjtem ne bo smel pritoževati, če gn napadejo oni ljudje na drugem forumu in z onimi sredstvi, ki so ji in na razpolago, pa to le v svojo obrambo, izzvani |io njegovih napadih.
André Gide;
Vrnitev iz Sovjetske Rusiie
»Dvomim, da bi bil v katerikoli drugi državi, pa naj bo to tudi Hitlerjeva Nemčija, duh manj svoboden, bolj ustrahovan in bolj pod-jarmljen.«
Gide.
Predgovor k prevodu.
Ko prinašamo v prevodu za naše bralce, ki jih zanimanjo pričevanja znanih ljudi o današnjem dogajanju v državi, ki pomeni zlasti za inteligenčne in kulturne kroge še zmeraj nekak meglen socialni in kulturni paradiž, Andreja Gidea knjigo »Vrnitev iz Sovjetske Rusije«, smo prepričani, da s tem ustrezamo vsem, ki žele spoznanja. André Gide je v evropski kulturi človek, ki mu nihče ne more očitati svetovno nazorno ali moralne ozkosti. Se manj pa seveda reakcionarstva ali načelnega na-sprotstva do socialnih revolucij in do nove Rusije. Gide je dovolj jasno izpovedal vse to tedaj, ko se je usmeril odločno na levo in se uvrstil med literarne pripravljalce bodočega socialističnega sveta. Pri slavi, ki mu jo je prineslo njegovo literarno delo po vsem svetu, in pri njegovih resnih letih njegov nenadni obrat iz skrajnega individualizma v komunistično revolucionarnost, gotovo ni bil navadno hlastanje po modnih smereh zaradi popularnosti. Vemo, da je danes modernost v umetnosti navezana na levičarstvo in da se za njo skriva ogromno povprečnosti. Gide pa je bil velik pisatelj, če ne večji, pred svojim literarnim prestopom v komunizem in mu tega ni bilo treba delati zaradi trenutne slave. Njegova preusmeritev je bila nedvomno med najiskrenejšimi te vrste, kar smo jih v Evropi po vojni doživeli.
André Gide je najizrazitejši tip zapadnjaikega individualističnega umetnika, ki ne pozna ne v živ-
ljenju, ne v ustvarjanju kaj meja, niti'ne ozirov na ideje na karkoli, kar se ne lesketa v gnili svetlobi, ki jo meče njegov genialni Jaz, Hiperkultiviran, egoističen, nezadovoljen, kapriciozen duh, ki je preromal vse duhovne postaje od mistike do pan-seksualizma v večnem lovu na nečem, česar nimajo in česar ne verujejo drugi, Njegovo književno delo je čudovito pozlačena bolestnost, ranjenost, perverznost, zraven oblikovana mojstrovina, nabita z duhovitostmi in s čudovito poštenostjo in odkritostjo do samega sebe. Vse to je Gideu prineslo naslov mojstra, toda ne tolikega, da bi lahko bil še voditelj. Njegovo ime je bilo dragocena pridobitev za kulturni marksizem.
Toda kljub vsem svojim literarnim in človeškim blodnjam Gide ni nikdar mogel zatajiti svojega pravega duhovnega in kulturnega porekla: kakor vsi veliki duhovi Evrope je tuai on izrazit dedič tisočletnega zapadnega duhovnega razvoja. Iz te dediščine katolUtva in humanizma izvira duhovna usoda zanj in za vsakogar.
Njegov prestop v komunizem je bil nagel zaradi tega, ker se te dediščine in te usode zapadnega umetnika ni zavedal. Če se je je pa zavedal, je bil v zmoti, ko je mislil, da je nadaljevanje svobodnega duhovnega razvoja mogoče samo v socialistični državi bodočnosti, danes samo v Sovjetski Rusiji, ki se je temu idealu bodoče družbe najbolj približala. Še več, Gide je celo bodočnost čistega in jasnega človečanstva ter razvoj evropskega humanizma, ki izvira iz zapadne duhovnosti in njene zgodovine, vezal edino na Rusijo. To je bila njegova tragična zmota, ki jo je zagrešil iz nekake romantike. Ta romantika zapadnega, v sedanjosti razočaranega zapadnega človeka sili, da si išče nedosegljivih humanističnih idealov tam, kjer jih je se manj kakor v ranjeni Evropi. Išče jih tam, j kjer vse sile z vso močjo skuhajo zadnje sledove j idealov uničiti, ker jih smatrajo kot oviro na poti I
do uresničenja lastnih zamisli do popolnega socializma.
Gide je v svoj ideal Sovjetske Rusije kot zadnjega zatočišča človeštva verjel brezpogojno in iskreno, da, strastno, kakor je to lastnost vseh romantičnih ljudi. Teh je danes v svetu dosti več, kakor pa nam jih kaže vsakdanja stvarnost. Zato je bilo njegovo razočaranje na kraju samem, v Rusiji še tem večje.' Zato so tudi njegova pričevanja o tem razočaranju pri vsej obzirnosti, s katero jih podaja Gide, tem dragocenejša, tem bolj preprič-. ijiva in tem bolj tragična.
Ta pričevanja je zbral v knjigi zapiskov »Retour de I' U. S. S. R.«. V teh je obsežena vsa tragika sodobnega zapadnega svobodomiselnega človeka, ki hoče za vsako ceno naprej, ker mu samozavest in človeška nečimernost ne dasta, da bi se vrnil na izvir svojega bistva. Ta izvir je v evropski tradiciji, ki črpa svoje osnove v krščanstvu in njegovem pojmovanju individualnosti ter posameznikovih individualnih pravic. Te pravice so socialne, so etične in estetske, vsaka pa je pogojena po osebnih vidikih. Odreči se temu, pomeni za zapadnega člveka odreči se kulturi. To je prepričanje, ki ga pozoren bralec dobi iz Gideve knjige.
Gide in njegovi, ki jih po svetu in pri nas ni malo, so živeli in žive v romantični zmoti o rešitvi kulture in bodočnosti človeškega razvoja v socialistični družbi. Živeli vse do tedaj, dokler jim ni prišel na misel usoden namen, da obiščejo zemljo velikega socialističnega eksperimenta, da dobe tam potrjenje za svojo vero in pobude za novo delo in boj. Namesto izpolnjenja, namesto pobude in namesto ideala je Gide dobil v Rusiji razočaranje. To razočaranje je tem hujše in tem bolestnejše, ker se iz njega skoraj ni mogoče vrniti nikamor nazaj, Gide je izpovedal svoj komunizem brez pridržkov In brez pogojev Njegov prestop je bil Iskren in pošten, kakor je bilo iskreno vse njegovo, sicer
čudno umetniško delo. Tedaj ni računal z razočaranji.
I oda niti to veliko osebno razočaranje nad Rusijo in nad komunizmom ga ni moglo zavreti, da ne bi napisal svojih ugotovitev in spoznanj. Njegova knjiga je napisana obzirno, vsepovsod je videli bolečino zaradi prizanesljivega stališča, kjer ga je le mogoče zavzeti. Toda »Vrnitev iz Sovjetske Rusije« ima za mislečega človeka prav zato tako veliko vrednost, ker je ni pisal fašistični ali protikomuni-stični agitator, marveč razočaran vernik, ki je za-rad svojih spoznanj veliko trpel.
Ne gre zato, da bi Gideja pomilovali. Tega niti sam noče Napisal je svoja spoznanja zaradi tistih, ki so šli za njegovim vzgledom. Duhovni in literarni voditelji Francije z Gidejem vred so veliko pripomogli, da del Evrope smatra komunistični nauk za nov svetovni nazor, ki bo osvobodil člveštvo. Romain Rolland, Henri Barbusse, zlasti pa Gide so imeli na francosko in evropsko inteligenco velik vpliv prav zaradi tega, ker so ta nauk oznanjali v umetnosti.
»Belle fonction a assumer, celle d'inquieteur, lepa je naloga vznemirjevalca« — to je bilo od nekdaj geslo v literarnem delu Andreja Gidea, čeprav ga je izpovedal šele v zadnji knjigi, ki jo je izdal že po »Vrnitvi«. Vznemirjevalec je bil. Hotel je odkrivati zgolj novo v duhovnem, duševnem, kulturnem, človeškem in psihološkem ozlru. Zato je razbijal ž.e od začetka vse podedovane nazore in vrednote, ne da bi se vprašal, če jih bo mogel nadomestiti z boljšimi. Vprašal se ni, ker je vse do vrnitve iz Rusije verjel, da jih bo nadomestil. Podiral je stare bogove in staro moralo, hotel je po Flauoer-tovem vzoru igrati vlotfo demoralizatorja sodobn» meščanske družbe. To hotenje mu je prinetlo v vsem svobodomiselnem razurnniškem svetu slove« voditelja ln ugled maliks.
(Dalje.)
Gledališče m koncert!
Jubileji naših prijateljev
Pevski koncert ,Zbora pevovodij'
v proslavo 100 letnice rojstvu Davorina Jenka in Antona Foersterja.
Delovanje Pevske zveze, kjer je združenih ]K>lno število slovenskih, večinoma podeželskih zborov, je silno neu trudi ji vo, pa tudi zelo uspešno, čeprav se nazven vse to delo tako malo kaže in ne išče nikakega češčenegn priznanja. Mislim, da je duša vsega tega dela prof. Marko Bajuk, ki je v tem delu neomajen in zdi se, da je tudi pričujoči koncert v proelavo 100 letnice dveh velikih mojstrov naše umetne pesmi plod njegovega snovanja. In ta spomin je vsekakor vsega priznanja vreden in spoštovanja vredno tudi delo in trud, ki so ga stvari žrtvovali pevovodje raznih naših zborov, se zbrali v presenetljivo velik moški zbor (kakih 50 članov) in naštudirali ter priredili koncert kot znak pravega, velikega spoštovanja do Davorina Jenka in do Antona Foersterja.
Koncert se je vršil v dveh delih. Prvi del, ki je obsegal šest Jenkovih pesmi za moški zbor, je naučil in vodil skladatelj Matija Tome. Iz zboro-vega petja je izluščil izraz, ki je bil pristen odsev Jenkove umetnosti. Ta glasbena snov je poln odraz umetnika, ki je nosil v sebi živi ogenj ljubezni do glasbe in do domovine, ki ju je častil z vnemo po|K>lnega romantika tako, da jima je poklonil vse svoje življenje in njega delo. In ker je v njeni utripala za svet in vse njegove pojave občutljiva sila. zato so tudi njegove umetnine tako prav oblikovan odraz najrazličnejših razjioložeiij, kot so se različno tudi v sporedu pokazala: donio-rodna čustva (Rojakom, Tiha luna) so se družila v tanko čutečem srcu za pojave izven sebe (Lipa, Sto čutiš) z ljubavnim čustvom (Vabilo), ki je zopet odsev zdravega in pristnega fantovstva. In vse te različne notranje utrinke je zajel dirigent z veščo roko ter jim izoblikoval navzven v ubranosti tonov prikladno podobo, ne da bi istočasno prezrl čisti glasbeni lepotni zahtevek.
V drugem delu je podal zl)or sedem Foerster-jevih moških spevov, ki jim je izdelal likovni obraz prof. Marko Bajuk in v tem delu tudi petje sam vodil.
Skušal je čim bolj verno izklesati obraz Foersterja in njegove umetnosti ter po možnosti v danem okviru nakazati različne strani umetnikovega duševnega utripanja. Tako je z ene strani zaživelo razpoloženje, kot ga je znal skladatelj silno tanko podoživljati in ponazoriti iz okolja prirode, čeprav mu je pri tem vedno vdahnil lasten utrip bodisi onostranske poglobljenosti (Večerni ave), bodisi segave veselosti (Planinska, Go-
Maribor
m Na petnajsto obletnico izvolitve papeža Pija XI. v soboto, dne 0. februarja t I. bo v stolni in mestni župnijski cerkvi v Mariboru dopoldne ob 8 slovesna pontifikalna sv. maša. ki jo daruje prevzv. gosp. škof dr. I Tomažič. Verniki naj se ob tem spominskem dnevu združijo s svojim nad-pastirjem in molijo za sv. očeta: »Ohrani ga. poživljaj in osrečuj ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov!«
tn Proračun naše največje podeželske občine. V nedeljo ee je vršila na Pobrežju pri Mariboru jx>d predsedstvom župana gosp. Karla Stržina proračunska seja. Pobrežka občina je v naši banovini največja ter šteje skoraj 0000 prebivalcev — več, kaftor marsikatero naše mesto. Prebivalstvo narašča kar rapidno ter se je samo v minulem letu zgradilo na področju občine 00 novih stanovanjskih hiš. Zidajo se tovarne, projektirajo nove stanovanjske kolonije, potrebne so nove ceste in ulice, najpotrebnejši pa bi bil novi most. ki bi vezal Pobrežje z Mariborom. Temu naglemu razvoju jx>brežke občine je prikrojen tudi novi proračun za leto 1917/38, v katerem presegajo skupni izdatki in dohodki vsoto 1.200.000 Din. Za ubožni sklad so namenili Pobrežani v novem proračunu 50.350 dinarjev, za stroške uprave in uslužbence 86 0C0. za javno razsvetljavo 30.000, za osnovne šole 137.000, za meščanske 68.000, za razširjenje električnega omrežja 40.000. za vzdrževanje cesl 80.000 Din itd. Med dohodki pa je 25% doklada na neposredne davke 223.000 Din (dosedaj je bila 60% dokHda),
renjci). 7. druge strani pa so se utrinjala čustva kol plod lastnih ekspresivnih doživetij, najsibo \ I okviru ljubavne problematike (Razbita čaša, Njega I ni), ali ob domorodnih razmotrivanjih (Povojte ve : planine, Samo). Tako je stopil pred nas Foerster sicer zelo skromno s|>ričo svoje silno mnogovrstne j in razsežne tvornosti, toda zasijal je njegov obraz, ; kot je prav razkril velikega romantičnega umetnika. Dirigent pa je to sliko orisal tankovestno, in ! sicer enako z vsebinskega pogleda kot iz ozira na j posebne pevske le|>otne zahtevke.
Največja odlika tega moškega zbora je v tem. da ga sestavljajo sami pevovodje, tedaj člani, ki morajo z ozirom na svoje stališče imeti že itak večje, nadpovprečne glasbene sposobnosti, ki pa jioleg tega, če že ne drugače, vsaj iz prakse poznajo razne značilnosti, dobre in slabe pojave zborskega petja ter so tako že dobili pojm o njega i lepoli in čistosti. Ta svojstvena in tako nenavadna ; odlika doprinaša to, da jioje zbor ubrano, da je 1 zelo discipliniran, da se zna približevati vsebini j skladb in slično. Da pa je zato z druge strani I glasovni materija I lahko nekoliko bolj šibek, to ; je tudi razumljivo ob raznih dejstvih (da mora i pevovodja prepevati več ali manj vse glasove pri učenju, da končno pevovodja ni istoveten z dobrim ; pevcem itd.). In to se ob presoji zvočne barvitosti zbora tudi deloma javlja. Najbolj nesorazmerni sla ] skrajnosti. Prvi tenor je šibek, drugi bas pa polti 1 in izrazit, dočim je sreda res srednja. Če končno I ni še popolne barve zlitosli med glasovi, gre to i nedvomno na rovaš kratkega zborovega obstoja, j ker se zaradi sorazmerno maloštevilnih vaj še ni I mogel |K)vsem zliti. In če upoštevamo, da so zaradi težavnega shajanja imeli pevci v zadnjih dneh gotovo pretirano število vaj, kar ni ravno dobro délo ! zvočnosti, potem je treba kot končno izreči sodbo, i da ima zbor v sebi lepe in zdrave predjiogoje za i rast v innogovredno pevsko skupnost, ki bi lahko I stopi la v ospred je vse naše zborske reproduktiv-I ne umetnosti. Že v danem koncertu so bile vsaj I nekatere pesmi (Vabilo, Večerni ave) izvedene izglajeno z vso umetniško resnobo.
V pričelku koncerta je v zgoščenem govoru nakazal prof. Matija Totnc življenjsko in umetniško pot obeh skladateljev, ki jima je postavil tudi pravo mesto ter jima odmeril pravi pomen.
Koncert se je vršil v frančiškanski dvorani. Udeležba pa spričo takega pomena ni bila ravno neoporečna. — V. U. (Op. ur. Drugi dan so pevovodje koncert ponovili v dvorani Ljudskega doma v Mostah, ki je bila natlačeno polna. Tako je za lepo stvar predmestje jiokazalo več smisla ko Ljubljana.)
občinske trošarine 272.000 Din, razne fakse 27.000, gramoznica, gozd in lov 35.060, zaostali davki 30.000 Din. Gos|jodarstvo občine tx>d novo upravo je vzorno in varčno, o čemer najbolj svedoči znižanje občinskih doklad.
iti Telefonski interesenti iz Maribora in okolice, ki želijo dobiti novo telefonsko napeljavo naj nemudoma javijo svoj naslov Gospodarskemu predstavništvu, telefon štev 27-85.
m Šefu neke državne ustanove v Mariboru je »Slovenec« trn v peti. Djavil je, da našemu listu ne bo da! več nikakih informacij, kar tudi v praksi izvaja. Nas osebno užaljenost ne bo ovirala, da tudi v bodoče ne bi objektivno r>oiočali o stvareh, ki so temu ali onemu neljube.
iti Upokojencem bodo danes poštarji dostavljali pokojnine.
ni Diplomiral je na tehnični fakulteti v Pragi za ing. arhitekta gosp I. Jež, sin ravnatelja mariborskega vojaškega urada' gosp. Ježa. Iskreno čestitamo!
m Prva ljudska igra letošnje sezone bo Ortner-jev »čevliar Anton Hit«, ki jo pripravlja režiser Peter Malec.
tn Smrt mladega učitelja. V mariborski bolnišnici je včeraj umrl po daljšem bolehanju učitelj Franjo Lah v najlepši dobi 24 let. Blagopokoinika bomo pokopali jutri, v sredo ob 3 ponoldrie na Pobrežju v Mariboru. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
m Carinski dohodki so znašali na mariborski carinarnici v januarju б.ДЗЗ.^ЗО Din od tega pa odpade na izvoz samo 15.955 Din.
m Na Pohorju sije sonce. Dočim tlači Mariborčane že nekaj dni neznosna, pristna »ljubljanska« megla, se vrhovi Pohorja kopljejo v toplem soncu.
m Poročila sta se v nedeljo gosp. Karel Mlakar in gdč Štefica Božnikova iz Maribora.
m V visoki starosti 87 let je umrla na Koroški cesti št. 9 gospa Ana Ertl, vdova ]X) dimnikarju. Naj počiva v miru!
in Tatovi so v kleti zaspali. Posestnik Dimnik v Jablancih v Slov. goricah je ponoči zasačil v svoji vinski kleti dva tata, ki sta si napolnila iz soda' 50 literski sodček vina. povrhu sta se pa še tako napila, da sta kar pod sodom zaspala. Hitro je oba zaklenil v klet, pa odšel |to orožnike, ki so presenečena tata zbudili ter ju vklenjena odpeljali. Bila sta to dva mlada fanta iz soseščine, ki sta po-setnikom že dolgo kradla vino iz kleti.
m Pes za 4000 Din ukraden. Hotelirju gosp. Zemljiču je nekdo ukradel v Zrkovcih njegovo lovsko josico »Adi«. Bila je stara 10 mesecev, pa že vredna 4000 Din.
Danes bosta obnovila obljubo večne zvestobe, ki sta sii jo dala točno pred 50 leti, Jakob in Helena Demšar, zgledna katoliška zakonca v Zireh Oba sta še mladostna, čeprav ima zlati ženin že 73, njegova nevesta pa 71 let.
V življenju nista poznala obilja, pač pa pomanjkanje in skrbi, kot navadno v velikih družinah. Od 16 otrok jih živi še 12. Najstarejši sin Jože je v Clevelandu ugleden trgovec z električnim materijalom, Lojze je pismonoša, Jakob pa mizar v Zireh, Hieronim je svečar v Ljubljani, Filip gostilničar in trgovec na Drenovem griču, Rafael šofer v hotelu Union v Ljubljani. Viktorijan rektor uršulinske cerkve v Skofji Loki, Slavko čevljarski mojster v vojnem zavodu v Belgradu, Vencelj pni policijski stražnik v Ljubljani; tri hčerke so pa poročene.
Ženin je začel kmalu po poroki samostojno mizarsko obrt. Pohištvo je vozil v Idrijo. Knapje pa so bili takrat slabo plačani, zato se pri njih ni dalo kaj zaslužiti. Z zidavo nove hiše se je g. Demšar zadolžil, da so mu obetali polom Nič ni pomagalo, da je delal vsak dan od 6 zjutraj do polnoči. Da bi si opomogel, se je lotil urarstva. Čeprav samouk, si je kmalu pridobil ugled in pravi, da se še danes ne boji izučenih urarjev. S popravljanjem in prodajanjem ur in druge zlatnine se ie rešil dolrfov in pošteno vzgojil svoio veliko družino. Vendar je ostal njegov Slavni poklic mizarstvo, po katerem je zaradi solidnih izdekov zaslovel daleč naokrog Izdelal ie oprave in opreme oo mnogih bližnjih cerkvah in župniščih. celo v Predloki v Istri; za domačo župno cerkev pa je naredil med drugim krasno omaro za nove orgle. Tudi drugi mojstri so delali po njegovih načrtih. Izučil je kakih 20 mizarskih vajencev.
Nevesta je bila pridna šivilja, dokler ni družina preveč narasla. Najlepši dogodek v nienem življenju je bila nova maša, ki jo je pel sin Viktorijan pred 9 leti.
Oba imata samo eno želio: da bi preživela starost v miru in brez poman'kanja. Tej želji se pridružuje poleg 12 živih otrok. 32 vnukov in treh pravnukov tudi •»Slovenec«, čigar zvest naročnik je bil zlati ženin mnogo let.
Danes praznuje v krogu svoje družine 60 letnico življenja g. M	Pclko Franc, kro-
jač in trgovec v Novem mestu. Pred dobrimi 30 leti se je stalno naselil v Novem mestu in tu odprl krojaško delavnico in noz.neje še trgovino z Magom in narejenimi oblekami. G. Pelko, ki je zvest in dolgoleten naročnik »Slovenca« in več drugih katoliških listov, je odkrit značaj, poštenjak, nesebičen in globoko veren. Že dolgo vrsto let je član in odbornik Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, občinski odbornik, bil je član nekdanjega mojstrskega društva in Meščanske zveze. Po vojni je bil tudi predsednik Obrtne zveze, pri Prosvetnem društvu pa je član že od njegove ustanovitve in dolgoletni blagajnik. Bog ga živi še mnr.jo let!
Lovski blagor
V ogromnih gozdnih revirjih občine Kozje, ki jih ima v najemu zagrebški odvetnik dr. Smid, je bil v nedeljo velik jxjgon na divje svinje, ki so se lani zelo razmnožile po gozdovih na Kozjem, okrog Planine in sosednjih naselij. Pogona se je udeležilo veliko lovcev iz Ljubljane, Zagreba in drugih krajev, pa tudi nekaj dobrih strelcev iz Maribora. Sreča je bila Mariborčanom posebno naklonjena. Gosp. Guslinčič je ubil z dvema dobro merjenima streloma 185 kg težkega mrjasca. znani strelec in državni strelski prvak gosp. Vukmanič pa je ustrelil 158 kg težkega mrjasca. Bila sta to edina eksemplarja, ki sta na lovu padla, dasi je j)ri-šlo pred cevi še več prašičev. Ustreljena mrjasca sta izredno močno raščena. kar se vidi zlasti na mogočnih čekanih. Razstavljena sta v prostorih restavracije »Zamorc« v Gosposki ulici, kjer si ju lahko vsakdo ogleda.
Poizvedovanja
Zatekel so ,io mlad volčjak. Dobi se pri Ivanu Straža, Podgorje 8 pri Kamniku.
Likovič Joža.
Svečnica
Svečnica je bila v naši družini vedno praznik ljubezni in lučk, s katerimi smo se poslovili od jaslic. Lučke, nepozabne lučke! Praznično jutro je bilo polno belih obrazov, ki so se zdramili sredi naših sanj. Vso noč nismo mogli zaspati, ker smo mislili na drobne svečke in voščene svitke, ki nam jih je obljubila mati. Slutili smo neslišne stopinje pastir-cev, ki so se poslednjikrat odpravili proti neznatnemu hribčku kraj Betlehema, nad katerim se je še enkrat razblestela veličastna zarja z angelskim sla-vospevom. Zlati jezički sredi voščenih svitkov so nam razodevali še vedno milino pobožičnih dni ter obetali milost miru in dettnsko srečo. Še so se blestele brezimne božične skrivnosti, ki se pletejo od razprostrtih Jezusovih ročic do Marijinega naročja in naših src: pet veselih skrivnosti ter šesta skrivnost luči in miru, ki se je spočela na današnji praznik grlic, golobčkov in očiščevanja.
Pri nas je bilo tako! Bilo nas je četvero otrok in četvero belih svečk, mati pa revna vdova in luč za vse, topla in svetla luč, ki se je povživala in žrtvovala za nas v trudu, skrbeh in bridkostih. Saj je bilo naše življenje podobno težki brazdi sredi trdin-skega sveta, ki pogreša krepkih gospodarskih dlani. Očeta smo zgodaj zgubili, bil je železničar, lokomotiva je zdrobila njegovo nepozabno telo in našo »rečo. Kri in solze, muka in bridkosti so se v rani mladosti pritaknile našim stopinjam O praznikih pa Se je naš zagrenjeni družinski kro. prijetno otaial, neprijazna vsakdanjost je splahneh. mati je spekla
boljši kruh, Bog je poslal svoje znamenje, da je blizu ter nas ne bo pozabili Na svečnico smo to znamenje še prav posebno občutili. S tem praznikom so odlikovane one družine, ki jih je neizprosno življenje pahnilo v gorje, da so ostale brez očetov, pa se i matere žrtvujejo ter sprejmejo borbo in križ, da rešijo srečo otrok. Tudi naša mati je sledila tem svetlim vzgledom! Tiho in neopaženo ji je sivel v borbi las za lasom, tisočero junaštev, za katere svet ne bo nikdar zvedel, jo je napravilo veliko in vredno tistih besed, ki jih človek izjeclja kot otrok ter se končujejo s solzami in šepetom!
Tako se spominjam neke svečnice, ko smo stanovali v puščobnem podstrešju. Mati nas je zjutraj odpravila v cerkev, kjer smo bili pri blagoslovu svečk. Bilo je lepo. Srebrnčasti prameni kadila so se dvigali proti oboku, kjer so se tajinstveno družili z ognjenim svitom, ki je drgetal na konici sulice angela borilca. Naša čuvstva, ki so bila sicer otroška, a vendar prekipevajoča, je spremljala božična pesem. Po cerkvi so migotale stotere lučke, ki so jih nažgali med obredom verniki. Polni praznične radosti smo se vrnili domov, v premrtih ročicah smo stiskali voščene svitke in svečke ter pripovedovali o vsem tistem, kar sc je skrivalo na dnu naših src.
Proti večeru je vzela mati s kota jaslice in jih postavila sredi mize, pred katero nas je posadila. Pred jaslice pa je razvrstila naše svečke in voščene svitke, jih prižgala in se vsedla med nas. Še vedno vidim, kako je kot vzvišena svečenica položila roke na rob mize, nekoliko nagnila glavo in nepozabno zapela: Glej, zvezdice božje migljajo lepo ... Mi smo pobirali s svojimi tankimi, neveščimi glasovi božične kitice za njo, zrli v goreče lučke,
se željno dvigali in poklekali na stole ter se s prsti nalahno in boječe dotikali svečk, da so plamenčki poredno pomižkavali. Tisočero neznatnih sledov se je križalo pred jaslicami, v katerih je čemelo bet-lehemsko Dete, slamica in uboštvo sta se držala njegovih ličec in rožnih dlani. Nam se je zdelo, da so se stene naše borne sobice razmaknile. Svetloba nas je objela, božja Mati se je dvignila, položila Dete v jaslice ter vzela naša srca v svoje dobrot-ljive roke in jih dolgo pestovala ter tolažila.
Zunaj se je začelo mračiti. Tanek veter je predel okoli oken in nas s svojo posebno pesmijo snubil za košček sreče. Stvarstvo je pokrival božični sneg, ki ima poseben sijaj in čar. To je tisti beli, mehki prt, ki so ga natkale nežne božje poslanke.
Ko so lučke pred jaslicami pogorele, mi je postalo nekam milo, da bi se razjokal. Mati je molče vstala, sklenila roke in se zamislila. Nato je zložila jaslice in jih spravila v omaro; odgrnila je beli
Çrt ter nam odrezala koščke prazničnega kruha, ako je minila v naši družini svečnica, zadnji božični praznik, tako smo se z lučkami in petjem poslovili od jaslic.
Lučke, nepozabne lučke! Kdo vas bo preštel, komu se boste smilile, ko boste minevale in ugašale kraj naših strtih src? Dajte, razgovorite se še enkrat, zatrnite se tiho in prijazno. Naj zamiglja-jo vaši nepozabni zlati plamenčki, da bomo prisrčno strnili naša obličja in zazrli nekdanje detin-ske dneve. Morda bomo še enkrat veseli, ko bomo stiskali v premrtih rokah voščene svitke. morda bomo očiščeni in srečni, ko bomo začuli iz milih ustnic naše matere božično nesem: Glp.j, zvezdice božje migljajo lepo!
in popolneiši ie sedal lrilysin, ker mu e dodana posebna substanca, ki varu.e teme in lase pred drobnimi, glivicam sličnimi organizmi. Nova biološka izkustva potrjuiejo, da povzročajo te klice srbež, prhljai in izpadanje las. To dejstvo je našlo akoi praktičen primer pri Trilysinu, ker Tr!ll|Sln
vtdno vzporeia svo« Morah z vedo. Tmysin
ie biološko sredstvo, ki hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja, prhljai ter preprečuje izpadanje las.
Celje
c Poročila se bosta danes v Zagrebu g. dr. Alojzij Finžgar, sodnik okrajnega sodišča v Celju, in gdč. Nada Ceranič, prof. na drž. realni gimnaziji v Celju. Novoporočencema mnogo sreče in božjega blagoslova!
c Duhovniški sestanek, ki bi se moral vršiti v četrtek, dne 4. februarja, odpade. Kdaj se bo sestanek vršil, bomo pravočasno javili.
c Kriza klobučarske obrti. V nedeljo dopoldne so zborovali v hotelu Pošta klobučarji, ki so organizirani v celjskem druženju klobučarjev. Zbornico TOI v Ljubljani je zastopal predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin. Razprava je pokazala stalno propadanje klobučarske obrti zaradi prehude konkurence industrije. Sprejeta je bila in odposlana na merodajna mesta resolucija, ki prosi zaščito klobučarske industrije, da ta stara obrt popolnoma ne propade. Sprejet je bil tudi odločen protest, da sme prodajati klobuke že vsaka trgovina z mešanim blagom V tem združenju so včlan eni vsi klobučarji dravske banovine, in sicer 63 po številu. Občnega zbora se je udeležilo 22 klobučarjev. Volitev ni bilo.
c Umrljivost meseca januarja. Meseca januarja je umrlo v Celju 35 oseb, 14 v bolnišnici in 21 doma.
c Smrtna žetev. V Medlogu je umrla v mestnem zavetišču 77 letna mestna reva Volovšek Marija, na Miklošičevi cesti 75 letni občinski revež Čuješ Rok, v bolnišnici sta pa umrla Halužan Jožefa, hči dninarja, stara 4 leta, in Molan Anton, 8 letni sin posestnika. N. v m. p.!
c Obisk tujcev v mesecu januarju. Meseca januarja je obiskalo Celje 926 tujcev. Napram mesecu decembru, ko se je mudilo v Celju 798 tujcev, je obisk tujcev nekoliko narastel, napram lanskemu mesecu januarju 1. leta, ko je obiskalo Celje 944, pa za malenkost padel. Med tujci, ki so se mudili v Celju meseca januarja, je 809 Jugoslovanov.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »Mayerling« (Tragedija hiše Habsburg). Ob 10.15 in 14 matineja »Zlati koderčki« (Shirley Temple).
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes film »Duet«, film, ob katerem se gledalci odlično zabavajo. Glavna igralka Marija Rokk, odlična pevka in plesalka. Predstave od 15., 17.15 min. in ob 20. uri.
Brezposelnost in javna dela v Liubljani
Mestna občina zbira od minulega oktobra na razne načine prostovoljne prispevke za zaposlitev brezposelnih. Mnogo občanov je razumelo nainen občine in tako je mogla občina izvršili javno razglašeni sklep, da bo z nabranim denarjem zaposlila brezposelne delavce. Prvo delo, ki ga je občina pričela izvrševati na račun prostovoljne socialne davščine, je bil kanal v Aleševčevi ulici, ki bo osušil vso lamošnjo okolico. Doslej so brezfio-selni napravili že 360 m kanala in prejeli na plačah 54.000 Din. Poleg tega je mestna občina pred kratkim zaposlila večje število brezposelnih pri gradnji kanala v Hranilniški ulici za Bežigradom. Ti dve kanalizacijski deli sta obče koristni in važni ter bi iz rednega proračuna še dolgo ne bili izvršeni. Okrog 70 delavcev je poslala mestna občina na Mali Graben, kjer delajo zemeljske prekope. V kratkem bo pričela delati tudi dovozno pot h Gruberjevemu prekopu v Štepanji vasi za gasilce. Vsa ta dela se izvšujejo z dohodki prostovoljnih socialnih dajatev našili občanov. Zaposlenih je na dan približno po 300 delavcev. S tem je pomagano velikemu številu brezposelnih in more se trditi, da je v najtežjih zimskih mesecih bila večina brezposelnih družinskih očetov zaposlena. Nabrani denar se jiorablja tedaj izključno za plače delavcev in tako se morejo občani prepričati, da so z njihovim denarjem rešeni sedanji brezjioselni reveži najhujše bede v zimskem času, in da so hkrati izvršena potrebna javna dela, ki bi sicer še dolgo morala čakati za izvršitev. Ako bi vsi občani hoteli sodelovati pri tej socialni akciji. bi bilo lahko izvedljivo, da bi prav vsi brezposelni mogli dobiti delo pri mestni občini n bi nihče ne smel več nadlegovati občanov z beračenjem jx> hišah.
Dasi neznatno, prijiomore vsaki mesec tudi zbiranje prispevkov na ljubljanskih mostovih in križiščihk socialni akciji za zaposlitev brezposelnih. Mestna občina f>oziva svoje občane, da naj v prvih dneh februarja na mostovih in cestah v nabiralnike mnogo darujejo, zlasti naj vendar že premožnejši uvidijo, da je njih dolžnost z izdatnim prispevkom pomagati brezposelnim do kruha. — Potreba je še velika. Ne hodite prihodnje dni mimo nabiralcev, da ne bi kaj darovali 1
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek, 2. februarja. 9 Cas, poročila, spored. —• 9.15 Reprodueiran koncert. — 9.45 Verski govor (gosp. dr. Romati Tominec). — ln Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava iz Št. Vida nad Ljubljano (poje dijaški pevski z.bor, vodi gosp. prof. M. Tome). — 11 Ploâôe. — 11.80 Otrošku ura (vodi gdč. Slavica Vcu-cajzova). — 12 Plošče. — 12.15 Klavirski koncert gosp. ilr. Hoinana Klasinea. — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Čna, spored, obvestila. — 13.15 Radijski orkestor. — lii Vprašanje vojnih žrtev v Jugoslaviji (gosp. Matko Stefe). — 10.20 Sramot tercet Magistrov. — 17 Kmetijska ura: Kako ščitimo sadno drevje (gosp. Л. Ftogo).
—	17.20 Vsakemu nekaj (igra Radijski orkester). — hi Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Način nalila ura: Prešeren oblikovalec slovenskega človei •• (dr. Karel Ozvold). — 19.50 Zabavni zvočni tednik.
20 Konce™ godbe 44. pp. Triglavskega (dirigent gosp. z. Zlvanovlč). — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Plesna glusba (plošče).
Orugi programii
Torek, i. februarja, nelgrarl: 1« 50 Simfonični koncert. — Zagreb: 20.30 Orkentralni koncert. - Dunaj: 19.15 Narodna glusba. — 20.10 l'ester večer. — lludimpeSta: 22 Planinski koneort. — Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba. — 20.40 Opereta HašiSr. - 1'raiia: 19 :»0 Prenos iz gledališča. - 21.35 Stravtnskegn skladbo. - I ariava: 21 Simfonični koncert. - Kiiiiitjsbcrg
-	Hamburg Lipsko- Koln—Frunkfurt: 20.10 Pustna zabava. — Haamunstcr: 19.55 H. Strnunsova opera Šaloma«. — Strassbour: 21 Shakespearjeva drama «Oteloc.
Gospodarstvo
Aktivna zunanja trgovina
Objavljeni eo podatki o naši zunanji trgovini v mesecu decembru 1936 in e tem za vse leto 1936. V decembru smo imeli rekorden izvoz, ki je znašal 615.45 milij Din, kar pomeni y primeri z decembrom 1935 povečanje za 75 odstotkov, istočasno pa je količina tudi narasla za 83.05 odstotka.
Tudi uvoz je bil v decembru prav znaten ter je znašal 430.46 milij. Din, kar pomeni v primeri z decembrom 1935 povečanje za 27.84 odst., po količini pa za 6.75 odst. V naslednjem podajamo tabelarni pregled našega izvoza v zadnjih treh mesecih 1. 1. (v milij. Din):	•
Uvoz
Izvoz
9 mesecev oktober november december
1935 2611.1 395.4
356.6
336.7
1936	1935
2940.8	2775.4
345.8	493.5
359.9	409.7 430.6 351.7
1936 2887.9 468.5 454.3 615.5
V naslednjem podajamo glavne predmete našega uvoza v decembru 1936 (v oklepajih najamo podatke za november 1936, vse v milij. Din):
Surov bombaž 37.17 (26.3), bombaž, prediva 42.9 (28.9), bombaž, tkanine 15.4 (14.37), volna surova 7.2 (7.9), voln. prediva 10.5 (8.66), voln. tkanine 8.0 (13.1), svil. predivo 14.5 (8.44), nafta 5.65 (1.16), nepredelano in polpTedelano železo 5.6 (7,97), tračnice, žel. materijal itd. 14.1 (14.7), razni popolnoma izdelani izdelki iz železa in jekla 19.5 (15.86), kože domačih živali, nepredelane 8,8 (12.17), riž 11.4 (7.4), kava 7.7 (6.1), premog 5.4 (6.6), stroji, orodje in aparati 20.1 (19.3), elektrotehnični predmeti 15.8 (15.6), prevozna sredstva 7.86 (5.5), tiskarski papiri 4.8 (5.54) itd.
Največ pa smo v decembru izvažali naslednjih predmetov:
Pšenica 55.9 (77.3), koruza 29.2 (19.5), iižol 9.0 (7.95), otrobi 7.8 (3.9), suhe slive 22.95 (24.4), konoplja 21.4 (17.75), konji 3.8 (2,8), goveda 20.85 (6.6), prašiči 59.2 (32.6), drobnica 9.0 (129), sveže meso 77.8 (25.0), ma,st 9.1 (12.56), jajca 8.4 (7.35), drva 1.0 (0.47), stavbni les 70.5 (37.9), oglje 0.65,
(0.32), hrastovi žel. pragovi 0.77. izdelki iz lesa 2.4 (4.25), kalcijev cijanamid 6.7 (0.4), cement 7.1 (2.7), surov baker 47.85 (3.8), rude in kamenje 26.44 (43.8) itd.
Skupno ju znašal naš uvo/. lani 971.328 ton v vrednosti 4.077.0 milij. din (1085 981.403 ton za 3.699.8 milij. din) in je torej narastel po količini za 1.03, po vrednosti pa za 10.2%.
Na drugi strani pa smo lani izvozili 2.8G8.221 ton za 4.870.15 milij. din (1935 3.320.883 ton za 4.030.36 milij. din) in je torej od 1935 narastel j» vrednosti za 8.58%, dočim se je po količini zmanjšal za 13.8%.
To pomeni, da je znašala lani aktivnost naše zunanjo trgovine 299.15 milij. din. dočim je znašala leta 1935 aktivnost 330.50 milij. din. Vendar je treba te številke še korigirati, kar pa ho mogoče šele tedaj, ko so objavijo tudi podatki o skupinah naše zunanje trgovine. Kajti vpoštevati je treba, da se nahaja v vrednosti in količini ria? šega uvoza tudi zlato in srebro, katera predmeta pa ne spadata v trgovinsko bilanco v ožjem smislu besede ker sta pravzaprav odraz plačilne bilance. Znano je, da je tudi lani Narodna banka nadalje uvažala zlato iz inozemstva in tako večala svoj blagajniški zaklad. Ce to vpoštevamo, potem je seveda aktivnost naše zunanje trgovine znatno večja. Pomisliti je treba, da je samo v prvih 9 mesecih lani znašal naš uvoz zlata in dragih Kovin 73.2 milij. in da je pravzaprav za toliko aktivnost naše trgovinske bilance v oni dobi bila višja.
V naslednjem podajamo pregledno sliko naše zunanje trgovine v zadnjih letih v milijonih din:
uvoz	izvoz prebitek
1929	7594.8	7921.7	327.0
1930	6960.1	6780.1	180.1
1931	4800.3	4801.0	0.7
1932	2859.7	3055.6	195.6
1933	2882.5	3377.8	495.3
1934	3573.3	3878.2	304.9
1935	3699.8	4030.4	330.6
1936	4077.0	4376.2	299.2
Borza

Prometni sporazum Jugoslavija : Grčija : Avstrija
Dunaj. 30. januarja.
Po večdnevni konferenci je danes prišlo do sporazuma med avstrijsko donavsko parobrodno družbo (DDSG), rečno plovbo kraljevine Jugoslavije ter jugoslovanskimi in grškimi državnimi železnicami glede odprtja direktnega, kombiniranega železniško-donaskega rečnega prometa za potnike, prtljago in ekspresno blago med Avstrijo in Grčijo, skozi Jugoslavijo, To je prvi mednarodni sporazum, katerega so kdaj naše železnice sklenile s tujimi parobrodnimi družbami za kombinirane promete na Donavi ter predstavlja zaradi tega prvi poskus najtesnejšega sodelovanja dveh dosedaj konkurenčnih prometnih sredstev. Po svoji važnosti presega ta sporazuma vse doslej sklenjene mednarodne železniške transportne sporazume, ker prehaja s tem pri nas promet iz dsedanjega samoželezniškega področja tudi na področje rečne plovbe v mednarodnih prometih. V načelnem oziru pomenja tedaj ta sporazum prelom dosedanjega sistema in prvi korak k koordinaciji vseh vrst prometnih sredstev mesto dosedanje medsebojne konkurence. Sporazum, ki je bil danes dosežen na Dunaju, pa ima za nas še posebno vrednost v povečanju tujskega prometa v Jugoslaviji in obstoji možnost pritegnitve Češkoslovaške in Nemčije k sporazumu, kakor tudi vseh ostalih balkanskih držav.
Sklenjeni sporazum določa v podrobnostih vse prednosti tega prometa. Potniki, ki bodo potovali n. pr. iz Srednje Evrope v Grčijo, bodo imeli priliko potovali po izredno ugodni ceni, z eno samo skupno direktno karto do Novega Sada, Bel-grada ali Prahova. V Jugoslaviji si bodo mogli ogledati vse važnejše zanimivosti in bodo potem mogli z isto karto dalje potovati po naših železnicah v Grčijo, kjer bo na tamošnjih železnicah veljala še vedno ista karta.
Za vse potnike, ki bodo potovali posamezno ali v skupinah v tem prometu, bo ostala vozna karta v eni smeri veljavna 30, a v obeh smereh 60 dni. Za potovanja v skupinah je dovoljena na vsakih 25 potnikov po ena brezplačna karta (24 plačanih), 50 po dve, sto, po tri. Otroci, ki bodo potovali z odraslimi, bodo uživali še posebno ugodnost. Glede prtljage ne bodo imeli potniki nobenih težav. Prenos z ladje na ladjo (na železnico ali od železnice), kakor tudi carinenje bodo preskrbele same parobrodske družbe oziroma naše železnice po izredno ugodnih pogojih, tako da bo potnikom odvzeta vsaka skrb zaradi vkrcavanja, izkrcavanja ali carinjenja. Ker odpade največji del celokupne poti iz Avstrije v Grčijo (po Donavi in železnici) na naše železnice, bodo imele s tem one tudi največji delež od tega prometa. Ker je potovanje po Donavi zlasti v poletni sezoni izreden užitek in ker vodi do djerdapske ožine in potem po železnici skozi Šumadijo in staro zgodovinsko mesto južne Srbije v Grčijo, je popolnoma razumljivo, da je izzval ta sporazum med turisti v Avstriji, Češkoslovaški in tudi Nemčiji veliko odobravanje. Na čelu delegacije uprave jugoslovanskih državnih železnic, ki je dala iniciativo za ta promet, stoji višji svetnik prometnega ministrstva g. Brana Živković, v delegaciji pa se nahajata tudi dva Slovenca in to: gospod višji pristav generalnega ravnateljstva Janko Gampovčan za mednarodna finančna izravnanja in kontrolor Friderik Mencin za mednarodni obračun.
Trgovski stiki z Venezuelo. Iz Belgrada poroča »Jugoslovanski kurir«, da je prišel tja trgovinski alaše republike Venezuele za jugovzhodno Evropo, g. Alfred Olavarria, katerega stalno bivališče je v Rimu. Zanima se za vposfavitev večjih trgovskih odnošajev med obema državama.
Advokat
VILJEM MUC
je otvoril advokatsko pisarno
v Ljubljani. Trdinova ul'ca 7 (pri sodii(u)
Dne 1. februarja.
Denar
V zasebnem kliringu je danes angleški funt popustil v Zagrebu na 237.20—288.80, v Belgradu pa je ostal neizpremenjen na 237.45—239.0Г).
Avstrijski šiling je v Ljubljani neznatno popustil na 7.90—8.00, v Zagrebu in Belgradu pa je ^ostal neizpremenjen na 7.93—8.05.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.02—82.72, v Belgradu 31.05—32.35.
italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu in Belgradu po 2.45.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.28 do 12.48, v Zagrebu pa na 12.1850 12.3850, za sredo februarja so beležili 12.1750—12.3750. za konec februarja 12.15—12.85. za sredo marca 12.1750-12.3750, za konec marca pa 12.20-12.40. V Belgradu so beležili 12.2181—12.4181.
Devizni promet je znašal na zugrobški borzi 4.179.871 Din, na belgrajski pa 2,527.000 Din. Efektnega prometa je bilo v Belgradu 851.000 Din, pu tudi v Zagrebu je hil živahen.
Nabavljalno zadružništvo državnih uslužbencev beleži lani 40 novih zadrug, od tega jo bila polovica nabavljalnih. Število zadružnikov je lani naraslo za 10.000 na 140.000, lastna sredstva zadrug za 10 na 100 milij. din, lastna glavnica Zveze nabavljalnih zadrug pa za 4.5 na 140 milij. din. Lani je zveza uvedla tudi zadiužno zavarovanje, pa je bila do konca leta 1930 -zavarovana vsota nad 11 milij. din
Zadružno zavurovanjc živine Pri osrednji zadrugi za zavaro«aje živine je Iii la včlanjena lela 1932 samo ena zadruga /a zadružno zavarovanje živine, leta 1933 šliri, 1934 osem in dvajset, leta 1935 osem iu šestdeset, na koncu lanskega lela pa že 110 zadrug in se sedaj vsak mesec na novo osnujeta 2 ali 3 zadruge.
Koliko podružnic ima Meinl. Meinlov koncem ima v Avstriji sami 206 podružnic, nadalje ima Meinlov koncem še tole število podružnic: v Češkoslovaški 110, na Madjarskem 53, v Jugoslaviji 25, v Italiji 4, na Poljskem 23 (prejšnje leto samo 19), v Romuniji 23 (18), in Nemčiji pa 17 (IG).
Dr. M. U. Pohar Mahs
okrajni zdravnik
v Slovenjgradcu
je otvoril privatno prakso ter ordinira v prostorih pok. prim. dr. Železnikarja.
Število podjetij na področju- osješke zbornice narašča. Na ple.iarni seji Trgovinsko industrijske zbornice v Osijeku je bilo podano tudi statistično poročilo o številu novih obratov na zborničnem področju. Lani je bilo prijavljenih (v oklepajih število odjav): 141 (40) trgovin z mešanim blagom, 124 (123) branjarij, 245 180) gostinskih obratov, 10 (3) industrijskih podjetij, ostalih obratov pa 277 (180), skupno je bilo torej 797 prijav in 544 odjav Proračun zbornice znaša v izdatkih 751.443 din.
Podjetju v Banatu Iz poročila Trgovinsko industrijske zbornice v Putrovgradu je razvidno, dn je znašalo število obratov, ki pripadajo zbornici na koncu leta 1936 6.412 (1935 samo 6.155). Od leta 1932 dalje število trgovin narašča, povprečno letno za 100.
Francosko posojilo v Angliji. Francosko finančno ministrstvo uradno razglaša, da je angleški konzorcij bank, katere vodijo Lazard Bros, Morgan, Grenfill & Co. 1er Rolschild & Sons, dovolil francoskim železnicam posojilo v znesku 40-milijonov funtov šterlingov. Posojilo so inora vrniti v 10 mesecih, obrestna mera je 3.5% letno. Pri sedanji pariteti franka in funta je to 4.2 milijardi Irankov ali okoli 8 milijard in pol din. Nadalje poročajo iz Pariza, da skuša francoska vlada tudi v Holandiji najeti kratkoročno posojilo.
Keichshanka in nemške železnice. Na podlagi versajske pogodbe in kasnejših dogovorov z re-paracijskinii upniki sta bili lako Reichsbanka kot »Nemške državne železnice* samostojni podjetji. Sedaj pa je napovedal drž. koncler in predsednik Hitler, da postaneta obe podjetji zopet državni in jih bo upravljala samo nemška država. To ne pomeni posebnih izprememb v dejanskem stanju, Rmpak le formalno priznanje že obstoječih dejstev. —
i j u b I j a n a. — Tečaji s primo iii.
Amsterdam 100 tiol go!d Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg . . . Curih 100 frankov . . l.oudon 1 funt . . . . Newyork 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . . . Trst 100 lir.....
2886.66 1752.03 735.45 990.48 213.00 4320.00 •-ЧГ2.99 152.04 228.70
2401, 1705 740, —1003, 215, —4802, 204. — 153. 231,
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 4,179.871 Din.
Promet na belgrajski borzi je znašal 2,527.000
Din.
Curih Belgrad 10. Pariz 20.3725, I.ondoi 21.3975, Newyork 137, Bruselj 73.80, Milan 23.025 Amsterdam 289.85, Berlin 175.85, Dunaj 77 (81.0) Stockholm 110.85. Oslo 107.55, Kopenhagen 95.55. Praga 15.20. Varšava 82 00, Budimpešta 85.75. Atene 3.90, Carigrad 8.45, Bukarešta 3.25, llelsing-fors 9.45. Buenos-Aires 131.75.
Vrednostni nanirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 85 80, agrarji 52— 53, vojna Skoda promptna 384 —880, begi. obv. 71--72, 8% Bler. pos 89- 00, 7% Bler pos. 78.50—79.50. 7% pos. Dllli 93-96, Trboveljska 240 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. Ni den., agrarji 52—$3. vo;n'i škoda promptna 384—385, begi. obv 71—75, dalm. agrarji 00.50 bi., 8% Bler. pos. 89 25-00. 7% Bler. pos 79—79.50 (79.25). 7% pus. D1IB 93 den., 7% stab. |ws. 85-85.50 (83). — Delnice: Narodna banka 73ti0 den., Priv. agr. banka 105—190, Trboveljska 245 den. Nur šum. 25 bi., Gutinunn 40 —50, Osj. livarna 180— 190, Osj. sladk. lov. 181—183 (180, 185), Dubro-vačka 300 den., Jadr. plov. 400 den., Occauia 250 denar.
Belgrud. Drž. papirji: 7"„ inv. pos. (87). vojna škoda promptna 3<S4—385 (384). begi. obvez 71.50—72, 7% Bler. pos. 79-79.25, 7% pos. DIIP 93—95, 7% stab. pos. 85.25 den. — Delnice: Narodna banka 7450 bi., Priv agr. banka 196.50— 190.50.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica buč. potiska H>0 102, slav. 155—157, srem. in bač. 154—150, ban. 151 — 155. ostala pšenica neizprem., rž bač. 132—134. koruza bač., srem. nova 75—77, ban. nova 74—75, srem. nova sns. Indjija 85—87, moka bač. in ban. Og. Ogg 237.50—247.50, 217.50-227.50, 107.50—207.50. 177.50—187.50, št. 7 in 8 neizprem.. srem., slav. 0g, Ogg 232.50—242.50, 212.50—222.50. 192.50— 202.50, 172.50—182.50. št. 7 in 8 neizprem.. otrobi bač., srem., ban 89—91, bač. ladja tto—91. Vse ostalo neizprem Tendenca slaba. Promet srednji.
Speti
ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Franca Bučarja
izrekli sožalje. nas tolažili v težkih urah, darovali vence, ter vsem, ki so pokojnika v lako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, naša najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikom, kakor tudi pevskemu društvu »Krakovo-Tmovo-r za ganljivo petje. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 3. februarja 1937 ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1937.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA. Vsoni. ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Scillich Karola
se tem polom najlskrenejše zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekumo ?č. duhovščini, uradnišlvu drž. žel. za častno Rpreinstvo. Prav posebno hvalo pa smo dolžni uradništvu »Promet, zavoda za premog-v Ljubljani za poklonjeni venec Nadalje vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako Častnem številu spremili na njegovi zadnji poli.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1937.
Žalujoči ostali.
Smučarski izlet v Sarajevo
Jugoslov. zimskošporlna zveza s svojimi pod-zvezami priredi od 14.—10. februarja smučarski izlet, ki bo na Jahovini in Pali. V okviru tega izleta se vrše tudi vse tekme zn prvenstvo države: v alpski in klasični kombinaciji.
Organizacijo in vse, kar je v zvezi s tem izle-temo. vodi sarajevska zimskošporlna podzveza.
Za ta osmučarski izlet vlada veliko zanimanje, saj bo sodelovalo na njem nad 4000 smučarjev.
Ministrstvo za promet je dovolilo za udeležence izleta 75%, za vse ostale pa 50% popust na železnicah.
Skrajni rok prijav je 6. februar, do katerega dne sprejemajo zastopstva društva sPulnik« prijave.
Smučarji se sestnnejo v Sarajevu. Popust velja od 12. do 22. februarja. Po tekmah se bodo prirejali izleti na Jaborino, Bjelašnico, Prenj, Vlašič in druge bosanske planine. 10. febr. zvečer se izroče tekmovalcem nagrade, nakar bo večer smučarjev.
Vsem državnim in samoupravnim uslužbencem je odobren dopust 7 dni.
Smučarsko prvenstvo v Banski Bistrici
V	nedeljo se je pričelo v Banski Bistrici slovansko smučarsko prvenstvo s štnfetnim tekom na progi 4 krat 10 km, v kateri so zmagali Čehoslo-vaki s časom 2:20.08. Češko štafeto so tvorili Musil, Mihalek, Šitnunek in inž. Novak. Povprečno so vozili 35:02. — Naša štafeta v postavi Knap, G. Klančnik, Ženiva in Sniolej je rabila 2:23.37 s povprečnim časom 35:44. — Popoldne so se vršili skoki izven konkurence in je napravil najdaljši skok 63 m Lahr (HDW), naš Novšak pa je polegnil na 00 m.
Drsalno tekme predložene. Drsalne tekme zu j jugoslovansko državno prvenstvo, ki hi se morale vršiti v dneh 1. in 2. februarja v Ljubljani, so preložene na 13. in 14. februarja. Rok prijav je podaljšan do 10. t. m. do 12. ure.
Smučarske tekme SK Ljubljane in SK Reke
V	nedeljo sta gornja kluba kljub slabemu vre-menu izvedla smučarske tekme, katerih sc je udeležilo lepo število seniorjev, juniorjev in naraščaja, vsega skupaj 05 tekmovalcev. Tekmovalna proga je merila 7 km ter so jo prevozili seniorji dvakrat, juniorji pa enkrat. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Seniorji: 1. Starman Ijiiiio (L) 1:20.18, 2. f!o-tar Franc (L) 1:21.03, 3. Stopar Branko (It) 1:22.55.
Juniorji: 1. Lichtenegger Ferdo (Dovje-Moj-slrana) 37:23, 2. Zaje Tone (L) 40:41, 3. Zaje Albin (L) 41:10.
Naraščaj: 1 ftkof Slavko (H) 10:8, 2. Korenini
Franc (R) 18:01, 3. Janežič Rudi (R) 18:09. *
Smučarski lečnji Sl'l): Zn brezskrbno in povollno uživanje zasnežene visokogorske prlrode je neobhod no potrebno znanje smučarske tehnike. Šele potoin jc dnim prilika, dn posctlmn zasnežene trorske veli kane ter »e ra/fribamo na visokogorskih smučiščih knt na Komni, Veliki Planini, Vršiču, Krvavcu Itd. Zato prireja Slovensko planinsko društvo smučarske tečaje in vzdržuje n. pr. stalno smučarsko šolo v Domu na Komni. Tečajnik ima največ koristi od pravilnega vodstva strokovne smučarske šole, ker kc pri vadi pravilni teoretični In praktični metodi smučanja. Sinuški učitelj na Komni pokaže začetniku osnovne pojme za pravilno vožnjo ter razne lažje obrate, ki so potrebni za sigurnost na smučeh. Od 1.1. ilo 2fl. februarju t 1. je določen tnrnl tečaj pod strokovnim vodstvom ter bodo tečajniki napravili daljše izlete nn Krko, 1R1* m, čez Kal 2001 ni k Triglavskim jezerom na Hrlhurleo JJOO ni in še drugam. Za te turno tečaje mo ra biti smučar planince že nekoliko Izvežban. Snežne
prilike so v planinah sedaj izborile. Povsod jc upadlo okrog 50 cm novega snega, lako da ►<> visoko zalite kotanje na Komni. Velika l'ianinn In Krvavec nudita smučarju svojn prostrana smučišča, ki pridejo v poštev za začetnike in izvežbane planince smučarje. Z» turni tečaj na Komni od U. ilo 20. februarja i. I. sc morajo tečajniki prijaviti pravočasno pisarili SPIl v Ljubljani ali direktno oskrbnici Domu nu Komni.
Pri prehladu, hripi
dosežete dober uspeh s TOGAL tabletami. Mncgi zdravniki potrjujeio v uradno potrjenih ocmah o hitrem de'ovanju TOGAL tablet. Tudi Vi kupite i zaupanjem to zdravilo. TOGAL tablete se dobivajo v vseh lekarnah.	Reg. S. br. 1417 i Ji. 1932.
Zveza slovenskih lahka atletskih klubov.
(U 1. seje 211. januarju 1937.)
Pozivajo sc SK Planina in SK Železničar, da tnkoj pošljejo Zvezi en izvod sc/.nuinu terminov prireditev \ tekočem letu.
Pozivajo se vsi klnbi, ki še niso predložili Zvezi Kc/.nuua terminov svojih letošnjih prireditev, dn to sto ro lakoj. a najpozneje do I. februnrjn. SeziiHin jc poslati v dveh izvodih.
Zaradi sporazuma ureditve terminov prireditev ljubljanskih klubov slklcii.il) odbor sestane pooblaščeni 11 delegutov vseh ljubljanskih klubov v petek 5. februa ja ob 1.0.30 v klubski sobi kavarne I'runn Po sestanku lstolam ob 20.30 odborovu seja.
Pozlvuta se SK Mnrnton in SK Železničar, oba Maribor, da takoj sporočila Zvezi naslove zveznih od boruikov, gg. ing Laha in Venntti-jn.
Pozivala so SK fliri.la In SK Planina, da preko Zveze predložita osebe za odbornika .ILAZ-e.
Članarina: pozivajo se klubi SK Amater, SK Klan, SK Korolan Kranj, SK Korotan Ljubljana, SK P.ratstvo, SK Stopa in SK Svoboda, da vplačajo pri blagajniku g. Knrolti Polajnarju, Kreditni zavod, Prešernova ulica, članarine za leta Ш7 v znesku .VI Din. SK Litiju 13 Din, SK Ptuj 2 Uin.
Sklene se v smislu pravil sklicati 1. redno glavne skupščino Zveze v nedeljo, II. februarja ob 9.30 do poldne v spodnji dvorani hotela Mctropol-Miklič. Točen razpis bo objavljen v službenih glasilih Zveze, dnevnikih Jutro in Slovence.
Pozivalo se vsi klubi, da takoj pošljejo Zvezi v dveh izvodih seznam verificiranih atletov, ki jih žrli in imeti verificirano tudi v lotu 1937, istotako seznam nastopajočih atletov v letu 19,16.
Zu Irobol med reprezentancami podrejenih огка-nizacij P.elgrad : Zagreb : LJubljana, ki sc ho glasom sklepa zadnje skupščine .ILAZ-e vršil v Ljubljani, sc določa termin 27., ai. in 29. junija. Tajnik.
Srn. klub K Um ira na Pohorju fnrlja. dn sejekm» v smuku 2. februarja od Sonjorjevega doma r.ilii nepredvidenih ovir ne moro vršili.
Občni zbor SK Hiška iz Domlal. Na Svečnloo 2. februarju ob 11. uri dopoldne se vrši v občinski po svetovalnici občni zbor SK Diska iz Domžal. Itadi važnosti udeležba za vso člane strogo obvezna! Prijatelji vabljeni!
S K Slovan: Vse člane obveščamo, da so bo občni zbor kluba vršil dne r.. februarja t 1. ob 19.8t> uri v go stilni Mencinger, Smartinska сок1а, ne knt jc; bilo jav-Ijcno za 1. februarja. — Občni zbor smo primorani pre loži 1 i vsled obolenja nekaterih odbornikov.
Mniibmkc џШаПШ
Torek. 2. februarju ob 15: «Ples v Savoyu«. Znižane иЧПЈ,~,,0}> J»««- V koriat peazijskega sklud,-. gledaliških lirralerv. Sreda, ,1. februarju. Zaprto.
Četrtek, 4. februarja ob 2«: .Visokost pleše . Red C Znižano cene.
Zahvala
Vsem, ki so ob nenadni bridki izgubi mojega nad vso ljubljenega moža, dragega očeta. sina. brata, zela, svaka, gospoda
Nandeta Černeta
izrazili sočutje, spremljali ga na zadnji poli. zlasti preč. duhovščini, g. pomočniku direktorja inž. Kavčiču, g. načelniku gradb. oddelka inž. Fincu, g. postajenačelniku Majerju, g. šefu kurilnice Turni, Društvu strojevodij, društvu »Slogi« zn ginljive žalostinke. gg. uradnikom, tovarišem, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so počastili njegov spomin, izrekamo najglobokej-sii zahvalo.
Jesenice, dne 2. februarja 1937.
Žalujoča soproga in svojci.
Duhovnik na morišču
Pripoveduje španski jezuit p. Jozel Mural, ki je bil na morišču v Barceloni
ie streljan, a se je rešil
Za bolnike s sladkorno boleznijo.
Juha z jajcem.
VzameS 1 jajce, žlico mleka, ščepec soli, sesekljanega drobnjaka iri močno vtepaš. Jajce vpražiš na obeh straneh v 100 g presnega masla, razrežeš na proge ali četverokotnike in daš v juho.
Zelje.
Zeljnntim listom iztrebiš žile in pripravi? zelenje kakor špinačo Žile razrežeš na koščke, ope-reš in kuhaš do mehkega v slani vodi. Dodaš jih spinaci, ki je okusu boljša ko manična šoinača.
V	nedeljo 19. julija se je začel po barcelonskih ulicah nemir. Že ta dan in naslednje dni so začeli požigati cerkve, a do streljanja še ni prišlo. Niemo mislili, da se bodo kmalu začeli umori.
V	torek 21. julija mi je predstojnik dovolil, da smem odložiti duhovsko obleko. A tega nisem mogel storiti, ker nisem imel nobene civilne obleke.
Tedaj pa je že vdrlo šest pobalinov s svojim vodnikom. Predstavil sem se jim, oni pa so me takoj vprašali, ali imamo orožje. Ko sem rekel, da ne, so začeli e hišno preiskavo. Eden izmed njih lili je ukazal: »Odložite talar; če ne, vas bomo ubili.« Brat I rondo mi je res prinesel slab suknjič. Njihov vodnik pa je nadaljeval preiskavo. Ko sem ga dobil v svoji sobi. mi je jezno zagrozil: »Pustite me, sicer vas takoj umorim.«
Gnali so nas pred hišo. Potegnil sem se za p. Cotsa in profil, naj ga pustijo, ker se mudi pri nas samo na obisku. Vodnik noče ničesar slišati o tem in nam kaže: »Vsi v avtomobile!«
Na cesti sla nas čakala dva voza z začetnimi črkami F. A. I. in C. N. T. Vstopili smo. Trije duhovniki v prvega, brat Irondo pa v drugi avto. Šofer nam je povedal, tla je prisiljen k temu in da dela to proti svoji volji, kakor tudi njegov katalonski tovariš. In odpeljali smo se...
Med potjo je nam šofer celo obljubil, da bo morda mogel vožnjo tako urediti, da se nam bo mogoče rediti, če hočemo. A od tega smo ga odvrnili. da bi s tem ne prišli še v večjo nevarnost. Spominjam se, da je p. Cots rekel med vožnjo: Postrelili nas bodo.« Jaz sem mu takoj odvrnil: Kar treba se bo pripraviti na smrt.« In nato smo se takoj drug drugemu spovedali. Ko je avto obstal, so nas pustili nekaj minut čakati v avtomobilih. Obkolila nas je sodrga, nas sramotila in nam grozila: »Vse vas bomo pobili, ker ste duhovniki. Niti en duhovnik ne sme ostati živ!«
Namesto civilnega šoferja smo tukaj dobili vojaškega. Vstopil je v voz in rekel: »K liabassadi!« Ko smo 10 minut nato dospeli tja, so nam ukazali, naj gremo na hrib. Ostali smo mirni, čeprav emo vedeli, kaj nas čaka. »Za Kristusa unirjem,« sem si rekel, »ničesar več si nimam očitati in tudi drugim odpuščam.« Drugi patri so govorili slično. Ko smo naredili nekaj korakov s ceste navzgor, je brat Irondo ravno stopil iz avtomobila in zaprosil za odvezo. P. Româ je začel na glas moliti odvezo in počasi od daleč naredil križ nad njim. Kmalu nas je brat Irondo dohitel in šli smo skupaj navkreber. Trenutek nato pa se je že vsul na nas roj krogel. Pri tem sem nagonsko dvignil desno roko, pa me je že krogla oprasnila po sencih in istočasno ranila dvignjeno desnico. Kakor bi mi bil šel električni tok skozi telo! Padel sem na tla in položil glavo na ranjeno roko. A zavesti vendarle nisem izgubil. Zaslišal sem besede: »Ti, lump, ali ne boš uinrl?« In znova je zagrmel strel. Dobro se spominjam, da sem ta trenutek mislil: »Ali jaz ne bom umrl? Mar res ne bom tako srečen, da umrjem kot mu-čenec?«
Precej glasno sem sopel, čeprav sem se trudil, da bi čim bolj tiho dihal. Tedaj je rekel nekdo: : Glej, ta še tudi diha!' A drugi mu je odvrnil: , Nemogoče; saj se mu možgani vidijo.« Močno sem namreč krvavel. Potein je okrog mene vse utihnilo.
Prišel sem počasi do nje, a v njej ni bilo nikogar. Vlekel sem se do druge, v kateri so bili ljudje, in s težavo sem pozvonil. Odprl mi je mož, kateremu sem se smilil, vendar pa me iz strahu pred rdečimi ni pustil notri. Šele, ko sem mu povedal, da sem duhovnik, me je končno pustil v hišo. Vpraševali so se, kaj naj store z menoj »Nesimo ga na sosednjo kliniko,« so rekli. Tedaj pa je prišel avto F. A. 1. Šoler je vprašal, ali je tu neki ranjenec, da bi ga spravil na kliniko. Ko me je zagledal, se je nekoliko obotavljal, potem pa rekel: »Ste sicer duhovnik, pa kaj zato. Človekoljubno dejanje je, naj pomagamo kateremukoli ranjencu! Peljimo se torej!«
Ko smo prišli v bolnišnico, je šofer povedal predstojnici, da je pripeljal nekega duhovnika; nato pa je brez besede s svojim tovarišem izginil. Mene pa so takoj obvezali.
Ker so anarhisti zvedeli, kje sem, so večkrat skušali, da bi me prišli aretirat. A upravitelj bolnišnice in predstojnica sta jim vselej rekla, da sem takoj prvi dan odšel. Ponudila sta jim, češ, da so lahko sami prepričajo, če hočejo pregledati bolniške sobe. Končno so jima verjeli.
Naslednje jutro sem dal poklicati nekega duhovnika in nekega redovnega brata. Govoril eein z njima latinsko in ju prosil, naj identificirata trupla onih treh mučencev in da naj sporočita sobra-totn, naj čimprej zapustijo Barcelono.
Skoro cel mesec dni sem ostal v bolnišnici. Zapustil sem jo 18. avgusta in odšel na dom ne-
kega našega prijatelja, kjer sem nameraval počakati priliko, da uidein čez mejo. Pri tem prijatelju sem se poslovil 15. septembra in 16. eeptembra odplul z ladjo v Marsej, kamor sem prišel dne 17. septembra.
*
Od španskih jezuitov so rdeči pomorili, kolikor mi je do zdaj dobro znano, 40 duhovnikov in 16 bratov, med temi nekega 84 letnega patra in nekega 79 letnega bratn, katerega je izdal njegov rožni venec.
Število v Barceloni umorjenih duhovnikov je zelo veliko. Vsi brez izjeme so ostali zvesti svoji veri in svojemu poklicu in tako umrli kot junaki.
V Barceloni so porušene vse cerkve in kapele, samo katedralo so še pustili. Ta služi rdečim za bolnišnico. Da so delali zelo »smotrno?, kaže tudi to, da so s posebno gorečnostjo iskali križev in oltarjev in vse popolnoma uničili.
Domovi in centrale znamenite kongregacije za gospode v Barceloni, ki je tako vzorno socialno delovala in nudila več kot 2000 otrokom pouk katekizma, pa tudi odraslim omogočala nadaljnji pouk v različnih strokah in predmetih, vsi ti domovi in centrale so popolnoma porušeni. Ali je voditelj kongregacije p. Emanuel Verges in njegovi duhov-ski tovariši še pri življenju, ni znano. V začetku bojev meseca julija je bilo mnogo patrov v Barceloni, okrog 80 v Madridu, veliko tudi v Valenciji, Malagi..., a o vseh leh ni zdaj še nikjer nobene sledi.
Ob narasli reki Ohio rešujejo po liištvo, katero vode nusijo s seboj.
3. t. m. se začne v Manili
Prva ietev v Abesiniji. odkar so Italijani zasedli to deielo.
Parniki — plavajoči hoteli
Iz San Francisca poročajo, da je na potu v Manilo 50 katoliških škofov, ki bodo na čelu svojih vernikov, ki romajo tja, navzočni pri 33. evha-rističnemu kongresu. Romarji se vozijo v Manilo na 12 potniških ladjah, ki vse plovejo na Filipine Nadškof mesta San Francisco se skupaj z 200 svo-iimi škofljani vozi na japonski ladji »Talsuta Ma-ru«. Med vsemi ladjami, ki dovažajo na Filipine evharistične romarje, je la japonska ladja edina ki ima na krovu lilurgični oltar. In izza časov španskih galejon se ie sedaj prvič zgodilo, da ie na ladji sredi Tihega oceana vihrala papeževa zastava. To zastavo je namreč razobesila ta japonska ladja.
Ker na Filinin'h seveda ni toliko prostora, dn bi mogli sprejeti pod streho vse romarje bodo t' prenočevali in jedli na svojih parnikih, ki so premljeni v plavajoče hotele.
V Severnem morju se je potopila nemška motorja ladja »Oliver«. Nagli popotniški parnik »Europa«, ki se je vraČ4il domov v Evropo iz Amerike, je ponoči rešil tri može posadke nesrečne motorne ladje, kakor kaže naša slika. Vse drugo je utonilo.
Plaz zasul vojaško patruljo
Blizu prelaza Maddalena v italijanskih alpah na Pijemonteškem je velikanski snežn; plaz zasul vojaško patruljo, ki se je tamkaj mudila na vajah. Zasulo je enega poročnika in tri vojake planinskega lovskega bataljona. Eden izmed njih se je mogel sam rešiti, druge tri pa so izvlekli izpod snega že mrtve.
V četrtek 1. februarja 1877.
NASKOK NA T1R0LCE.
Tirolski deželni zbor je razpuščen. To je važna novica, ki bo posebno v Tirolih duhove razburjala Znano je, da so tirolski poslanci lani zapustili zbornico, ko se je nasproti potrjeni deželni postavi dovolila vstanovitev dveh protestantovskih občin na Tirolskem. Z izstopom katoliških poslancev je bil deželni zbor razgnan, ker liberalci so v manjšini, in niso mogli dalje zborovali. Ze tačas so se oglašali liberalni listi, naj se zbor razpusti; a mi-nisterstvo do sedaj ni imelo tega poguma. Sedaj ga je našlo, nadejaje se morda povolnejših volitev.
—Katoličani pa vidimo, da liberalnih naskokov še davno ni konec; če se Tirolcem ne prizanaša, koliko manj prizanesljivosti se je nam nadejati, ki nismo — Nemci.
Domače novice.
(Katoliška družba) napravi 11. t. m. v evojib prostorih v Virantovi hiši ob 5'A uri zvečer tombolo, h kteri vljudno vabi vse ude.
(Lov po zaseženih časnikih) Pretekli teden so prišli nenadoma žandarji k gospodu učitelju na Brezovici in pokazavši mu »llausdurchsuchungs-befehk, vpričo prestrašene družine vse po hiši preobrnili, ker je bil gospod učitelj sumljiv, da ima konfiscirane liste »Slov. Naroda«. Kes so našli eno številko in jo odnesli, gospod učitelj pa je bil v nedeljo poklican k deželni sodniji v Ljubljano, da pove, kako je v prepoved djani list prišel v njegove roke. Menda se plete zoper »narodno tiskarno-*' preiskava zavoljo razširjanja v prepoved djanih listov »SI. Naroda«.
— Družba sv. Mohora in Matica Slovenska. »Pucke novinec br. 4 opisujejo ob kratkem vrlo našo družbo sv. Mohora. po kteri so Hrvatje nedavno napravili si društvo sv. Jeronima v namen, da izdaje knjige za ljudstvo na svetlo. Nenavadno lepo napreduje družba sv. Mohora in ima družni-kov in podpornikov tudi med Hrvati na pr.: V zagrebški biskupiji 150, v senjski 98, v poreški 39 udov. Z ozirom na to, pravijo »P. Novine«, da je to živ dokaz, da smo vsaj na početku književne vzajemnosti med Hrvati in Slovenci. — Veselo pa je res, da so se Hrvatje jeli ozirati na Slovence, delujoče na književnem polji, in želeti je, da bi vzbujala in 'pospeševala se kolikor mogoče slovstvena vzajemnost slovensko-hrvaška.
Minile so kake štiri minute. Toliko sem se premaknil, da bi videl svoje tovariše. P. Cots in p. Româ sta ležala z obrazom obrnjena drug proti drugemu. Občutil sem veliko tolažbo, ko sem gledal te Kristusove mučence. Hotel sem vstati, pa sem takoj padel nazaj. Ranjena roka mi je bila težka, kakor da je iz svinca. Poskusil sem par korakov proti cesti, pa sem padel znova. Mimo je privozil motociklist in me vprašal: »Si ranjen?« Nato mi je pa rekel, naj počakam avtomobila.
Gledal sem proti St. Denisu. Čeprav sem skoro izgubil vid, sem vendar zagledal majhno hišico.
.lagoda, nekdanji načelnik sloveče rdeče tajne policije. Stalin ga je zavrgel, češ, ker ni dovolj odločno nastopal zoper Trockijeve pristaše.
svetovni evharistični kongres
V Cikagi.
Sobarica: »Hvala, naš gospod ne kupuje samokresov ...«
Svetovni evharistinni kongres, ki se te dni začne v glavnem mestu Filipinov, v Manili, bo zbral baje okoli 400.000 udeležencev z vseh strani sveta. To bo 33. svetovni evharistični kongres. Glavne prireditve bodo na tako zvanem trgu Luneta, ki je dovolj velik, da bo naj šla vsa stotisočglava množica, ki ee obeta od vseh strani.
Kakor pa se na eni strani vse katoliško prebivalstvo na Filipinih pripravlja na ta velikanski dogodek, tako je pa na drugi strani začelo rasti nasprotovanje od strani neke verske ločine, ki se sama nazivlje tudi krščansko. Na Filipinih namreč imajo nekako »neodvisno filipinsko cerkev«, katero vodi odpadli katoliški duhovnik Aglipay, po katerem se ta verska ločina imenuje tudi Aglipaje-va cerkev. Gregor Aglipay je odpadel od katoliške cerkve že leta 1902 ter je sedaj že star možakar, pa je posebno živahen sedaj ob času tega velikanskega svetovnega evharističnega kongresa. Ker je državna poštna uprava dala tiskati posebne evharistične znamke, je Aglipay sedaj protestiral, češ da država za privatno službo zapravlja denar. Toda državna uprava se za njegov protest ni zmenila, zaradi česar je zagrozil, da bo tudi som priredil tak kongres. Vendar ni verjetno, da bi Aglipay mogel poskušati kaj takega, ker je njegova »cerkev« omejena le na Filipine in še tukaj samo na nekatere stanove.
Manilske cerkve
Večina manilskih cerkva je bila zgrajena že v 17 stoletju, ko je bila španska moč na tem otočju še silno velika. Toda v teku stoletij so potresi, po-
žari, viharji, nemiri ter tudi eovražniki te cerkve močno poškodovali, zaradi česar so jih morali sedaj za evharistični kongres vse več ali manj popraviti. Nekatere so morali sedaj docela na novo predelati, tako da bodo udeleženci videli nove lepe zgradbe.
Kakor znano, je Filipine odkril sloveči Mar-gelan leta 1521. Najstarejša cerkev v Manili je Avguštinova cerkev, katero pa so leta 1762 precej razdejale angleške čete, ki so zasedle Manilo, V tej cerkvi je shranjene kosti prvega španskega guvernerja na Filipinih Miguela Lopeza de Le-gaepi. Leta 1898 pa je bil v zakristiji te cerkve podpisan sporazum, na podlagi katerega so potem ameriške čete zasedle Manilo. Druga najstarejša cerkev je bila zgrajena leta 1606 v kraju Bagayum pri Manili. Zgradili so jo redovniki. Dve leti kasneje, leta 1608 je bila v starem delu mesta Manile zgrajena nova cerkev. Sploh je v prvi polovici 17 stoletja bilo zgrajenih prav mnogo cerkva. Ta doba živahnega zidanja katoliških cerkva se ie končala v kitaiskih nemirih leta 1639. Tako so tistega leta prenehali graditi cerkev v kraju Antipolo pri Manili. Ta cerkev, ki nikdar ni bila dodelana, je bila dvakrat žrtev potresa, in so jo vsakokrat skušali na novo zgraditi. Ker je njeno zidovje med kitajskimi nemiri tega leta zgorelo, je potem niso več gradili.
Zanimiva je kapucinska cerkev, v kateri je takrat, ko se je špansko in ameriško vojno brodovie borilo pred Filipini, klečalo na tisoče ljudi, ki so molili za mir. Letopis pripoveduje o tej cerkvi takole: »V istem času, ko so vse manilske cerkve bile spremenjene v vojašnice, eo se preselili kapucinski duhovniki v svojo novo cerkev, ki je imela na oltarju postavljen za obljubo miru, čudovito lepo narejen kip Lurške Matere božje«... Lep je ludi spomin na cerkev v Quaipo. Ta cerkev je pred kakimi 10 leti do tal pogorela. Znova so jo zgradili 1er sedaj 6lovi po »črnem Kristusu«, to je kip, ki je bil svoj čas v tej cerkvi, ki pa med silnim požarom ni zgorel. Ta kip so pred kakimi 300 leti prinesli iz Mehike v Manilo, kjer ga verniki zelo obiskujejo. Enkrat na leto narede po manilskih ulicah procesijo sredi noči ter na čelu nosijo ta kip črnega Kristusa.
Brez dvoma najlepša cerkev v Manili pa je jezuitska cerkev, ki je bila zgrajena leta 1889 ter je posvečena na čast sv. Ignaciju.
•r.....
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek zn mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelllna vrstica po Din 2 50. Zn pismene odgovore glede mnlih oglasov treba priložili znamko
(Ш
jUtTWSi	[ U* :
H6JJj?J|i|?f3	
Grandllozna la razkošno opereta
Koncert na dvoru
Marta Eggertli in Johannes Keesters MATINEJA ob 11. uri
Ribičeva pesem
NallepSe arl|e pole Jan Klepura
-v.vTEl.-. ■ •21-24
Premiera natlepšega glasbenega ln pevskega veleflima, nagralenega s 1. nagrado čehoelo-vaške republike
Maryse
z najboljšimi umetniki praškega narodnega
gledalliča: JIRiNA STEPNIôKOVA, Jaroslav Vo)ta, in Vladimir Borsky
ИМШЗЛ
NainovelSl ln nadvse zanimivi tilm
90 minul posfanha
v režiji ln glavni vlogi UARRY PlEL-a Fllm le bil v preteklem letu deloma posnet v
nael krsm Dalmaclll Napeta vsebina1	Premiera danes:
MATINEJA ob 11. url
Šale asa male in druge
Sodelu|e)o. Micky mlôka ln Veseli Dodo

e ob Л 5l17,, ЛЧ.М 21..илх
Kar potrka)! — Le naprejl Kaj iel'i el. nam povei Službe so na razpolago, tu iskanje n" pred'ogo.
Kuharico
(brezmesna hrana), ki Jc ïpretna za vsa dela — sprejmem v dobro službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1623.	<b>
Stroj, vezilje
sprejme takoj Matck & Mlkeš, LJubljana, poles hotela Štrukelj.
Trgovska pomočnica
sposobna voditi samostojno podružnico na deželi, s kavcijo, zmožna, dobi s prvim marcem službo. Ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Zanesljiva 5 do 10.000« št. 1554. (b)
Frizerko
izvrstno, sprejme	salon
Drexler, Maribor,	Ulica
X. oktobra.	(b)
Oskrbnik
s kmet. šolo ln večletno prakso, želi premenlti službo. Ponudbo upravi > Slov.« pod »Sposoben« št. 1400.	<a>
Mladenič
vojaščino prost, Išče službo hišnika, najraje v samostanu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vesten« št. 1411.	(a)
Posestva
Več stavbnih parcel
naprodaj pod usodnimi pogoji pri kolodvoru Sent Vld-VižmarJe. Pojasnila so dobe: Vlžmarjo 69. (p
Hiša
v Velikih Laščah
velika, moderna, n n p r o d a j. T.'gbdrii plačilni pogoji. Pdnlldbe In vprašanja na Notarska pisarna v Velikih Laščah
Stavbne parcele
oh železnici postaje VIž-tnarjo in okolice — zelo usodno naprodaj, tudi na obroke. Voila že nn slav-lilšču, elektrika poleg. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1503.	(p)
Lie nor — * vvlu vtaauri Le plačaj uar oglatov Iti» kmaiu tla'in Ло«о» zašije tebi tat
AL Planinšek
astnlk 1rs. aventure гн bančne In kreditne posle
v Ljubljani, Beethovnov» ulica 14-1. - Telefon 35-ln
vam izposluje
vnovčenje terjatev in pr-denarnih zavodih nojku-lantreje t jcoj v eoi' vii i
шш\
'**(• liučvl moj.s t / luti :nùni "f- mlirl učiti Xn staro i v h trš »v*-»/ oulasoru miZim h vato Pàl
Učenko
sprejme foto-tiRovliia In parfumoiija. Ponudbo v upravo S1.« pod »Ljubljana«.	(v)
Pekovskega vajenca
sprejme pekarna Plevnnč Kari, Laško.	(v)
Od LJubljane va do
K'iiuja luiiii ilčcf stanovanja, le iak'n) ni- inscrira.1'
Novosl
z»
»ivllfc tu âamshf hrofâCr.
Brezplačni dvodnevni teta
>rl nakupu vseh velikost .Krolnlh pel" cena Din 160 >cstava kroiev m izgoiov lena, pou'.uit se samo St •lndele - Popoma sigurno? a vollk piilirauelt na č. hu vstop v tečai daevno
Teodor liunc
lastnik krolne Sole Mubljnna
Aleksandrova cesta б./II. nd
Rad - na moje - bi tačcl toda. kjer ie. sta'ionn/ijet Če ponledaf mn «Г m je <n • va le resen., vprukan'e
Delavnico
svetlo In sulio. takoj oddam. Gallusovo nabrežje
št. 30. Polzve sc : Stnrl trg 32.	(n)
ISCEJO:
Dvosobno stanovanje
čisto, iščem za maj. Ponudbe nn upravo s I u v.-pod Mnln mirna siniukii št. 160Q.	. (f)
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
vieokoprttllčno, z vsem komfortom, oddam takoj a,ll kasneje v Pražakovt ulici 10. — Vprašati : Л. šarabon, Zaloška c. 1. c
Trisobno stanovanje
poceni oddam. Stožlee 137
Stanovanje
velika soba, kuhinja, pri-tlkllne. takoj oddam. —. Sv. Petra cesta štev. 43, I.Jubljana.	<0V
Krojači !
Uavnokar Je I z š 1 u že davno zaželjenu inuška krojna knjiga za civilna
in uiilforinska oblačila, lina 200 slik (rlzb) Iu ■2li; strani.
Knafelj Alojzij
Ljubljat?», Križevnlšku ul.
Več boljšega pohištva
in nmerlkonska pisarniška oprava, naprodaj. — Naslov v upravi 'Slov." pod št. 11«,V	(1)
Pristno negotinsko vino
z o p e t d o š 1 o.
RESTAVRACIJA (iORKNJSKI KOLODVOR LJUBLJANA
Slamoreznice
mlatil nk-e. žltočlstllnlke. Uliojnlčne črpalke ter vso poljedelske stroje - vam nudi po Izredno nizkih cenali
Anion Kremžar
.M roj. pod j et j o Vid nad Ljubljano. Do preklica tudi na hranilno knjižico ljubljanskih zavodov.
Ueiiuija » Ili»u kot uečko 1'rai ruiii bi ti <iah aa /\ lir *iUl/i.< H Ulit VM-
4 n tU III■
ir» mu noSti/i». hiura '/to
V iakotrstoo
zEato kupuje
po naivišnb cenati CEKNE, luvelir, Liub! ans Wollova ul'oa st 3.
Stiskalnico za seno
kupim Ponudbe z navedbo cene upravi »Slov.« v Mariboru pod Nujno« št. 1830.	(k)
Pisalno mizo
dubro ohranjeno, brez nastavka, s široko mizo, kupim tnkoj. V ponudbi naj so navede dolžina in širina mi/.ne ploskve. Naslove upravi Slovenca pod zu. • Primerna cena .	(k)
Teon no zmore nlhtei
/oineniavomo stare piosce, gramofone, ^adio aparaie za uo-e proti prlmernen.n
oplačllu.
Dvosobno stanovanje
« kabinotom, takoj od-<lnm. forkvena ul. 21. (6
Zelenjadni vrt
■r. prnojno Kredo ugodno oddam. — Naslov v upravi ^Slovenca« pod 11121. (p)
Več donosnih hiš in vil
v Ljubljani, v centru, ua Mlrju, zn Bežigradom, v Šiški, v Rožni dolini, I*od Rožnikom, v Mosliih, v B. M. v Polju itd., naprodaj. Na razpolago nekaj stavbnih parcel v centru, za Bežigradom, v ltožni dolini itd. — Realitelnn pisarn», Kunaver Ludvik, Rimska cesta B. Strokovnjak stavbenik brezplačno na razpolago.	(p)
Dekle
vajena kuhe In drugih lilšnlh del, želi službo. -Ponudbe upravi »81.« Pod »Spretna« št. 1519. (a)
Kmečki tant
s spričevalom za šoterja, 33 let star, želi namestitev v gostilni ali trgovini v Mariboru, Ptuju ali v okolici. Gre tudi za gospodarja U boljši kniečkl družini. Za nekaj časa tudi samo zo hrano In stanovanje. Razpolaga s kavcijo. Naslov v upravi i Slov.« v Mariboru pod št. 347.	Ca)
Službo postrežnice
lSrem; najraje za pospravljanje pisarn ali poslovnih prostorov. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1045. (a)
Vrtnar
Samostojen, nenženjen, s Î3 letno prakso, •/. odličnimi spričevali in priporočili — išče stalno službo zu marce 1937. Ponudbe upravi Slovpnen* pod .'Priden« št. llifiH.	(al
Prodajalce
ln zastopnike v vseh krajih - Iščemo za slovenski humorlstlčnl list. Pišite na »Posebna izdaja« v LJubljani.	(z)
V najem se odda
poslopje 7. veliko delavnico in stanovanjem, 2 sobi in kuhinja s pritiklinuuii, električni tok v stavbi, blizu državne eeste. Naslov upravi »Slovenca pod št. 1021.	(n)
\ n j lio Uma. nni bo leto. sobico I mri- najeto, počai ta njo it u dinarjev ua si v miru - bret
vili.ir ier
IŠČEJO: Prazno sobo
s postrežbo, zn stareiSo upokojcuko, v bližini sod-ui.ie, iščem. Ponudbo pod »Bobro plačilo št. 1632 na upravo »Slovenca*.	(s)
ODDAJO:
Lepo sobo
prazno, sončno, s posebnim vhodom, takoj oddam Rosnik, Staretova 20. (s)
Opremljeno sobico
oddam za 130 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1036.	(s)
Dvosobno stanovanje
/. vsemi pritlkllnami, odrinili s 1. marcem 1937. -Polzve so v Zvezni št* 21, pritličje. Zelena jama. (č
Stanovanje
dve solil, kabinet, za Bežigradom. oddam ■/. marcem. — Saleliar, Podmll-ščakova 37 a, pri novi šoli. .(č)
Dvosobno stanovanje
s priliklinnmi oddam z mareeem. Triglavska 3, pri Stadlottii.	(čj
Trisobno stanovanje
komfortno,	so odda 7. mijr-
ecm poleg	sodni jc. Našlo/
v upravi	Slovenca- pod
št. 1R20.	(č)
J$hm ni iejka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrt nik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj sigurne jše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva in to je naš dnevnik „SLOVENEC" ki ga bere — posebno ob nedeljah — 7 malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča I
Stanovanje
.'i »li li sob, s kopalnico in pritiklinanil, oddam v centru. — Vprašali v upravi »Slovenca- pod 11122. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico se odda: Rim skega c. 7-II., GlednliSko ul. 7-II., Beethovnova ul. I,"., II.-1I1.	(č)
Potdi avuam cas. objavi ee pot miru in spraveI
\a »trtu noj iiii.ada mir če ne. bo rse pobral hudir'
Nisem plačnik za dolgove
ki bi Jih napravil brez mojega dovoljenja moj sin Branko. - Joško Divjak, nadzoru, proge, Sla-vcnjpradcc.	(o)
1
Automotor
Ce hočeS hitro daleč uriti, moral avto si kupiti i'se hi delal rad t
motor jim* Glej. lat t njim le damo orjaml
Motorno kolo s prikolico
močno, trpežno, četudi rabljeno, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Prikolica« št. 1G15. (f)
Motorno kolo 3.5 k. s.
v brezhibnem stanju, pre
dn Battcllno. Mengeš, (t
1КШН1
Arabsko kobilo
tri. leta staro, za tok -prodam. - Ilotar Pod-l>? p~ t. JckU-a.	(j)
Prijatrll kam fj n nn est-
гцикм' l' rurjajat k at t m n >n
v t itrrtrt'i) l'otluia)' Kdrj7 vri n «/.«
HO '!«/>.
Vf,da t lahkote tn se — čudi
Perzijske
In druge preproge, šivalne stroje in pisalne stroje Itd., kupi ali vzame v komisijsko prodajo »Pri Makedoncu . Kolodvorska ulica.	(I)
Na vsa zimska oblačila
dalenio lo—207, popusta Pri Proskerju, Sv. Potra cesta 14.	(II
Meteor pade z neba
23
.Škorpijon je zvit!
Iu kar je bilo pri vsem tem nnjlepSo: motorni čoln, s katerim sta jo Gorila in Škorpijon pobrisala z ukradenim meteorjem, je bil lasi naših znancev — Tinčka in njegovih tovarišev. Lahko .-i mislite, kako jim je bilo pri srcu, ko so prisopihali k reki in opazili, tla jim je tudi motorni čoln nekdo ukradel!
Tudi motorni čoln iinnlo na vesli Gorila in Škorpijon! je razkačeno rekel Tinček in zaškripal z zobmi.
Zdaj ju uiti zasledovali ne moremo! je poparjeno pristavil Debel uha r.
s Чл 5
. v	y J
O- L <- ^-IT
Medlem, ko so so uuši prijatelji posvetovali, kaj nuj bi ukrenili, sta Gorila in Škorpijon s polno paro rezala valove široke reke.
Ali zdaj vidiš,t je ponosno in zmagoslavno rekel Škorpijon, ali zdaj vidiš, kako modro jo bilo od mene, da sem Tinčku iu njegovi tolpi motorni čoln polulil pred nosom?! Tako hitro zdaj ne bodo mogli priti za nama!«
Rablleni in novi po nalnUllt cenah. Tudi na ugodne obroke. čredno si nabavite Siv strol sigurno oblicite nas
Nova trgovina
Llubljana, TyrSeva e, 36
Volna, svila, Lombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih conah pri tvrdkl Kari Prelog. Ljubljana • Židovska ul. In Stari trg
Vse dele za vodnjak
(kompletno), v dobrem stanju - prodam. Zgornja Šiška, Kosovo polje 165.
IZREDEN POPUST
dajemo radi preselitve v nebotičnik
do 15» februarja
Miloš Karničnik, stari trs
Knjige in »Flugelhorn«
ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 1655.
Šivalni stroj
pogrezljiv, poccnl naprodaj. Slemenšek, Slapnl-čnrjova lil. 7-1., Mosto. (I
Perzijska preproga
2.55X3 ni poceni naprodaj »pri Makedoncu« — Kolodvorska ulico.	(I)
»Perlmuter«
jagode za rožnevenee poceni naprodaj »pri Makedoncu . Kolodvorska ulic
+
V cvetu mladosti je zatisnil oči naš ljubljeni sin, bral in svak
F^anio Lah
učitelj
Zemeljske ostanke izročimo materi zemlji v sredo, dno H. februarja oh treh popoldne na pokopališče na Pobrežju v Mariboru. P t u j - Z a g r e b - M e d v c d j e s e I o . dne 1. februarja 1937.
2 a I ii j o č i o 11 a I i.
Zahvala
Tem potom se najlepše zahvaljujemo vsem. ki so našega dragega pokojnika, gospoda
Filipa Feigel
v tako lepem številu spremili ua njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo smo dolžni častiteiuu g. župniku p Kazimirju Zakrajšku. ki ga je obiskal s sv. zakramenti, Drušlvu kat. mož /.a molitev in častno spremstvo, osohju Ivrtlke Belihnr & Velepič zn poklonjeno cvetje in ki je lako iskreno sotuvetvovalo z nami, stanovalcem llrn-nilnišklh lii« za darovane sv maše za pokojnika. Iskrena hvala vsem za darovano cvetje, za prisrčne izraze sožaljn, 1er vsem, ki sle se dragega pokojnika kakorkoli spomnili.
LJubljana, due 2. februarja 1037.
fcolujočii soproga Marija I'' e i g e I roj. U e ti e n k . iu rodbine: J u ž i n n , Velepič, П c 1 i h u r , I* а v 11 č.
Zakaj trpite
NIBOL
na bolečinah rovmatizma in gihta. če to ni potrebno? Vzemite Nibol tablete Bahovec. kalere Vam olajšajo muke. Tudi pri živčnih bolečinah in pri glavobolu in zobo-bolu. kakor ludi pri boleinlh prehlada in hrlpe vzemite >Nibol< tablete Babovec, pa boste zadovoljni.
Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol-tab.ele liahovec v originalnih stekleničicah. 20 tablet 20 Din ali 40 tablet 34 Din z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana Kongresni trg.
S. br. ШТЗГО
Širite katoliško časopisje! Zahtevaite povsod naš list!
Prevzemamo potom cesije terjatve serioznih odplačilnih tvrdk
Izplačujemo v gotovini Ponudbe pod »Denarni zavod štev. 1611 «
MOSTAR FRANC
TOVARNA KOVIN
Ljubljana, Oaljevfca St. 57
IZDELUJE: Odlitke tehničnih predmetov, umetnin 'kipov, plaket), dalje okovja za stavbe, okraskov itd iz brona, medi, rdeče litine, bakra, iosfonevega brona in drugih specialnih bronov, cinka ter aluminija, silumina itd.
Naša blaga, preljubljena teta, prateta in sestra, gospa
Lujiza Urbančič Altmann
vd. dr. Lovro Tomana
graščakinja
je danes zjutraj ob štirih po dolgem trpljenju, v 95. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, dne 2. februarja 1937 ob treh popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Polhovem Gradcu.
Za blagopokojno se bodo darovale svete maše v četrtek 4. februarja ob sedmih zjutraj v župni cerkvi v Polhovem Gradcu.
Grad Polhov Gradec, dne 31. januarja 1937.
Globoko žalujoča
Ana Delaga in ostalo sorodstvo.
Vse življenje je delal, delal za druge..., trdo delal, mnogo trpel, po težki preizkušnji pa ga je Vsemogočni bogato poplačal, določil mu je prostor na Svoji desni strani...
f
Končano je. Po volji Onega, ki je določil usodo vsakemu bitju sveta, nas je zapustil, vzel slovo in zatisnil skrbne oči do sodnega dne naš izredno dobri mož, oče, tast i. t. d., gospod
Jakob Hvale
upokojenec tobačne tovarne
Vsemogočni ga je rešil in poklical k sebi 31. januarja 1937 opolnoči po težkem trpljenju, večkrat previdenega, v 73. letu starosti.
Pogreb se bo vršil danes na Svečnico ob štirih popoldne iz Rožne doline, pri kapelici, cesta VI št. 14, na pokopališče na Viču.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Viču in v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Molite za njegovo dušo!
Kani, soproga ; Ida, hči : Maks, Jože, Ladislav, sinovi ; Janko Klasinc, zet; Ana roj. Ž o h a r in Fan i roj. Škof ic, sinalii; vsi vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
DRŽAVNA RAZREDNA lOIERIJfl
Žrebanje V. glavnega razreda 33. kola
se vrši v času
od 9. februarja do vključno 3. marca LI.
Skupna vrednost dobitkov znaša
Din 56,000.000'-
Pet premij: po Din 2.000.000'-
19ooo.ooo"- 5oo.ooo'-400.000"- in Зоо.ооо'-
kakor tudi veliko število dobitkov po
200.000"- loo.ooo"- 80.000'-бо.ооо'- 5o.ooo'- 4o.ooo'-Зо.ооо*- 2o.ooo°- lo.ooo'-
8.000'* б.ООО"" dinarjev itd.
Kdor do sedaj ni kupil srečke in bi jo želel imeti, si isto lahko nabavi pri pooblaščenih prodajalcih ali njih podprodajalcjh z doplačilom in to:
ena cela srečka Din 1000*— „ polovična H „ 500'— „ četrtinka „ „ 250*—
+
Dotrpela je naša iskreno ljubljena in srčno dobra mama, stara mama, teta, sestra, tašča in svakinja, gospa
Marija dr. Zupančeva roj. Pleiweiss
vdova dvornega svetnika
Pogreb drage pokojnice bo na Svečnico, dne 2. februarja 1937 ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Šelenburgova ulica št. 3/1, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranite jo v najboljšem spominul Ljubljana, dne 1. februarja 1937.
Rodbina dr. Žirovnikova.
Barclay:	33
Rožni venec
Roman.
>Menite tako?« je dejal zdravnik počasi. In kadar pridete tja, kaj potem?«
Jani se je utrnil z lica prečudno ljubezniv nasmeh. Neizrekljiva než.nost se ji je zrcalila v potezah in oža-rila njen obraz. Takšnega bi moral videti nekdo drugi, toda tisti je bil za vedno slep.
Kaj potem, Deryck? Ljubezen bo že ubrala pravo pot. Podrla bo vse ovire in me združila z Garthom.«
»Ah, Jana,« je dejal zdravnik s svojim najbolj prijateljskim glasom: >Vi presojate vse s stališča ženske, res najbolj preprostega in morda prav zato najboljšega. Toda ob bolniški postelji Gartlia Dalmaina bi spoznali stališče moža. in ne bi se izkazal vašega zaupanja vrednega, ako bi vam dajal goljufive nade. — S stališča moža vas je pogrešek pred tremi leti spravil danes v grozno težek položaj. Ce Garthu sedaj preprosto ponudite ljubezen — zaklad, ki se je pred tremi leti boril zanj ,pa ne dobil — bo seveda sklepal, da je vaša ljul>ezen zgolj sočutje, in Garth Dalmaine ni mož, ki bi se zadovoljil s sočutjem, ko ni mogel doseči ljubezni. Prav tako ne bi dovolil nobeni ženski — najmanj taki, ki mu je bila vzor — da se priklepa na slepca, če ne bi bil globoko notranje uverjen, da je to resnično vse, česar si njeno srce želi. Kako pa morete pričakovati od njega, naj vam to verjame, ako pomislite, da ste ga odbili v času, ko je bil še takšen, kakršnega si le more želeti žensko srce? Če mu pa razložite, zakaj ste tako rav-
nali, vam bo odgovoril: ,Verjeti niste mogli, da vam bom zvest, ko sem imel še svoje svetle oči, in zdaj prihajate, naj vam slepec izpričam svojo zvestobo. Kako naj vem, da mi zaupate, ko ne morem storiti več tega, česar ste se bali, niti vam dokazati, da sem boljši kot ste mislili?' Tako, Jeanetta, sodi moški, in on še mnogo bolj ko jaz ker priznam, da je od mene Garth Dalmaine močnejši po značaju. Ce bi bil takrat v cerkvi na njegovem mestu jaz in vas prosil za ženo, bi bil obklečal na tleh in vam obljubil, da bom zrasel do vas. Garth Dalmain pa je bil močan dovolj, da se je obrnil ter odšel, ko ga je ženska pred njim odbila, češ. da je zanjo — preotročji. Zato se bojim, da ni nobenega dvoma, kako bi sedaj sprejel vašo ponudbo.«
Janin bledi, presenečeni obraz se je zdravniku zasmilil.
>Toda Deryck,« je vzkliknila, »ne smete pozabiti, da me ljubi----«
>Prav zato, Jeanetta, se ne bi mogel zadovoljiti z ničemer drugim kot z najboljšim.«
»Pomagajte mi, Deryck! Povejte mi, kaj naj storim?« je rekla in obupana zrla vanj.
Zdravnik se je globoko zamislil in molče razglabljal. Končno je spregovoril: »Samo nekaj bi utegnilo voditi do uspeha. Pripraviti bi ga morala do tega, da bi se z nekim odkritosrčno porazgovoril o vsem, kar ga v tej zadevi teži. Njegova sodba bi vam potem mogla kazati pot za naše nadaljno ravnanje. Seveda bi pa niti slutiti ne smel, da ste o njej poučeni, in baš v tem je težava. S samo vašo izpovedjo ni nič, kakor sem vam že rekel; drugače bi bilo, ako bi mogli biti vedno v njegovi bližini, ne da bi vedel za to,
in narediti to, kar bi zahtevala prilika. Tako bi mogla povedati vsak svoje in se spet zbližati, in vi bi mogli nežaljivo zanj popraviti, kar ste nad njim zagrešili.«
Jana je skočila s svojega stola in vzkliknila: ;>Imam jo, Deryck! Pošljite me k njemu namesto dame, ki ste jo bili namenili zanj. Niti v sanjah mu ne bo prišlo na um, da bi utegnila biti to jaz. Nad tri leta je že minilo, odkar je zadnjikrat slišal moj glas, in razentega misli, da sem še vedno v Egiptu ali kje drugje. Tudi nihče od mojih znancev ne ve, da sem se vrnila. V strežniških poslih sem pa dovolj izurjena, kakor veste. Stregla sem ranjencem in jim pomagala ne le telesno temveč tudi duhovno. O Deryck, pošljete me k njemu kot bolniško sestro!«
»Zal mi je ,gospodična Jana, toda ni mi jasno, kako bi se dala vaša misel izvesti,« je odgovoril zdravnik mirno. »Ne morete se prikazati tam kot neka sestra tako in tako; če bi že šli, bi morali iti kot sestra Rožamarija Gray; la je najeta za Dalmaina in razložil sem že doktorju Mackenziju da mu jo naznani ter nadrobno opiše, kar je brez dvoma že tudi storil. Tudi je ne morem zavračati sedaj, ko sem jo že naprosil. Res ni vaša misel brez vabljivosti, a zdi se mi v vsem tako tvegana, da bi na takšen način težko vodila do uspeha. — In še nekaj. Preden sem se bil poslovil od Dalmaina, je vprašal po vas, kje ste in kako se vam godi. Povedal sem mu. da vas je meni nekaj neznanega strašno mučilo in ste po mojem nasvetu odšli na potovanje. Beseda o vašem trpljenju ga je čudno dirnila. In potem bi bil še rad vedel, ali ni med kopico pisem, izražujočih mu sočutje v njegovi nesreči katero tudi od vas. Pogledal sem in rekel, da ga ni. pristavil sem pa. da o nesreči še nič vedeti ne morete, drugače bi se gotovo oglasili.«
J J ) < «2® S
° - - ž qqq 0
o ° O S.
! .5 5 z
» S S m
S o » *
S'ô'ï « Z
5 » « / aoo J
S rt « >
n n n i ■ » • fl
> > > g
«-M- Ц) O	0
" I O Si 3
Ca -«
► _
Лш >
S
Сл « 2
-o rt g.
fis-
0 si s
rt
-a
(0 o B «
C >4 0
o
On o o o Jt Л
Ba.tr .S
u d jo
ф JNM
M
o
m
«
o
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel faï
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenfiič