VESTMK
EnmumuummumtmnutmMtnmumummHmuHtmum =	—
Poštni urad 9020 Ceiovec E	Veriagspostamt 9020	Klagenturt	E
Izhaja v Ceiovcu Etscheinungsorl Klagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov E	ceioletna	naročnina	120	šiiingov	=
P. b. b.
=	=
LETNtK XXX)V.
CELOVEC, PETEK, 19. 3ANUAR 1979
ŠTEV. 3 (1900{
1979
Mednarodno teto otroka
uniče?
Mednarodno !eto otroka
nam tudi kot narodnostni manjšini naiaga posebne naioge in dolžnosti
S posebno svečanosljo v navzočnosli zveznega predsednika Kirch-ictMagerja se je v sredo tudi v Avslriji uradno začeio Mednarodno !e1a otroka. Letošnje ieto bo namreč po vsem svetu posebej v znamenju otroka — v znamenju skrbi in prizadevanj za iepšo sedanjost in srečnejšo bodočnost miadega rodu, ki je bodočnost siehernega naroda
!n s tem bodočnost čioveštva spioh.__________________________________
Lelo 1979 je biio s posebno resoiucijo giavne skupščine OZN pro-giašeno za Mednarodno ieto otroka. Ob tem je biio skienjeno, da to telo ne bo potekajo v znamenju vetikih svečanosli, temveč naj bi biie v ospredju konkretne akcije in deiovne pobude v korist otrok. V lem smisiu bodo Združeni narodi spodbujaii vse države, da bi ponovno preverite in ocenite programe, namenjene skrbi za otroka. Skratka: Mednarodno teto otroka naj bi bito v resnici telo, ko bodo otroci sveta detežni skrbi, ki jo zastužijo._______________
Pri občinskih voiitvah
morajo biti v ospredju skupne koristi
Na sedežu Zveze siovenskih organizacij v Cetovcu se je v ponedeijek 1$. januarja 1979 zbraio okoii 3$ občinskih odbornikov stovenske narodnosti oz. njihovih namestnikov na sestanku, na katerem so razpravtjati o skupnih interesih prebivatstva, ki naj bi prišii do izraza pri nasiednjih voiitvah v občinske odbore. Zastopani so biti mandatarji samostojnih krajevnih tist ter socia-tistične in komunistične stranke, pa tudi drugi komunaino poiitičn) deiavci.
Obširno poročamo o sestanku na 2. strani današnje števiike.
Letos nas čakajo
številne volilne odločitve
Da je skrb za otroke tudi danes, ko se svet ponaša z visoko civilizacijo in z relativno blaginjo, še Vedno potrebna, kažejo med drugim tudi naslednji podatki:
H Nad 350 milijonov otrok v deželah v razvoju živi brez potrebne zdravstvene oskrbe, brez možnosti za izobraževanje in brez sleherne socialne pomoči.
H Zaradi nehigienskih življenjskih razmer ali preslabe prehrane v Afriki 108 otrok od tisoč rojenih ne preživi niti prvega rojstnega dneva; v Južni Ameriki doživi isto usodo 54 otrok od tisoč rojenih in v Aziji 41.
H V deželah z nizkim dohodkom v Aziji in v Afriki obiskuje osnovno šolo vsega le 58 odstotkov otrok in srednjo šolo sploh samo 9 odstotkov, medtem ko v razvitih deželah ti odstotki znašajo 100 oziroma 79 °/o.
H Pet milijonov otrok umre na leto zaradi črevesnih bolezni, na tisoče pa vsak dan zaradi lakote — kos kruha jim pomeni življenje, pri nas pa ga dostikrat zelo lahkomiselno mečemo v odpadke.
To je le nekaj podatkov, ki pa so dovolj zgovorni ter obtožujejo današnje človeštvo, posebno v tistih predelih sveta, ker brez pomišljanja tratimo ogromna sredstva za manj potrebne stvari ati celo v škodljive namene. Mednarodno leto otroka, v katerem obenem obhajamo tudi dvajsetletnico razglasitve Deklaracije o pravicah otrok, naj bi bilo torej priložnost za premislek, zakaj nismo napravili vsega oziroma kaj bi lahko še napravili za lepše življenje otrok.
Generalni sekretar OZN Wald-heim je v svoji poslanici ob Mednarodnem letu otroka med drugim dejal, da mora biti svet, v katerem danes odraščajo otroci, svet, v katerem naj bi se nacionalna bogastva izkoriščata pravično' in modro, v katerem ne bi bito vojn in spopai-dov in v katerem bi prevladovalo mednarodno sodelovanje ter upi
za mir. UNICEF, mednarodni sklad za pomoč otrokom, pa se je kot pomožna ustanova Združenih nat-rodov še posebej vključila v akcije tega leta. Kajti v UNICEF upajo, da se bo v tem letu v skladu za pomoč otrokom sveta zbralo okoli 20 milijonov dolarjev. Poleg prispevkov s strani vlad posameznih držav naj bi bila ta sredstva zbrana tudi na posebnih prireditvah, ki se bodo zvrstile tekom leta'. Začetek je bil narejen 9. januarja v New Yarku, kjer so v palači OZN skupaj nastopili najbolj znani zastopniki pop glasbe, ki so avtorske pravice izvedenih skladb namenili za UNICEF. Prav tako na sedežu OZN v New Yorku je bila odprta razstava „Otroci sveta", na kateri je razstavljenih 500 fotografij iz 94 držav. V Parizu pa UNESCO (specializirana organizacija Združenih na-
rodov za izobraževanje, znanost in kulturo) načrtuje organiziranje televizijskega programa, v katerem naj bi sodelovali veliki državniki sveta — vse v podporo otrok.
Pred kratkim objavljeni „Svetov-ni atlas otroka" med vzroki, zaradi katerih številni otroci v svetu preživljajo težje otroštvo, kot bi bilo potrebno, poleg lakote, elementarnih nesreč, vojn, bolezni in vseh oblik pomanjkanja navaja tudi diskriminacijo, predsodke in podobne dejavnike. Ravno v tej smeri pa Mednarodno leto otroka tudi nam kot narodnostni manjšini nalaga še posebne naloge in dolžnosti.
Ze ponovno je bilo povedano in zapisano, da bomo v tem letu nadaljevali in še okrepili naše zalaganje na narodnostno gledano izredno pomembnem področju predšolske in šolske vzgoje. Dvojezični otroški vrtec v Šenfprimožu v Podjuni bo eden izmed naših konkretnih prispevkov k Mednarodnemu letu otroka. Vzporedno z nadaljnjimi pobudami v tej smeri in s prizadevanji za uveljavitev dvojezičnosti tudi v javnih otroških vrtcih moramo vložiti še večjo skrb tudi s ciljem, da bi v Mednarodnem letu otroka bil v osnovnem šolstvu sleherni naš otrok deležen pouka' v materinem jeziku. $e posebej pa je naša naloga in dolžnost, da posvetimo otrokom vso skrb in pozornost v domačem, družinskem krogu, kjer jim moramo ustvariti pogoje, v katerih se bodo lahko razvijali v zavedne pripadnike narodne družine in v koristne člane človeške skupnosti.
čutrJ^stieno JZ /%JJo KgotovZ/Z.' ,,/KtMJZ so HtrMjenZ" — JajtZ taJo državni Jot taJ/ na Ježe/n/ ravttZ je že precej gotovo, Ja Jo pr/š/o preJ-časMo Jo rtovZJ vio/Ztev državnega oziroma Ježe/nega zJora. TaJo Jo /eto 7979 posta/o na NorošJem Zn v zlvstriji pravo /eto vo/Ztev.
KonJretno za .Koroško to pomen/, Ja Jomo Zme/Z /etos Jar sad raz/;'čne vo/Z/ne oJ/očitve. Najprej — 23. marca — Jodo oJčintJe vo/Ztve, Ja-n^;w^oJop^^w^wa6. w^ad^ JJe JržavnozJortJe vo/Ztve, JZ JZ pravzaprav JJe „na vrst/" se/e /etos jesen/; meseca jan/ja J0J0 vo/Ztve v
Je/avsJo zJorn/co, medtem Jo je jesen/ (govora je o 27. oJfoJra) rača-nat/ s tem, Ja Jo Zzvo/jen taJZ še nov Ježe/n/ zJor, čeprav sejanjema deže/-nema par/amenta poteče mandat še/e pr/JoJnjo pom/aJ.
Na Jržavn/ /n Ježe/n/ ravn/ Jo torej pr/š/o Jo preJJoJn/J vo/Ztev Zn je razam/j/vo že v teJa ž/vaJna razprava o vzroJZJ Zn nag/J/J, JZ so pr/veJ/Z Jo tozadevniJ oJ/oč/tev. Not g/avn/ argament za preJčasnt razp/s nov/J vo/Ztev — to ve/ja v pr-v/ vrst/ za JržavnozJorsJe Zn s tem Jrez Jvoma taJZ najvažnejše vo/Ztve — navajajo v vrstaJ v/aJajoče so-cia/istične Stranje, Ja /jaJstva n: mogoče pr/soJZtZ ce/o/etnega vo/Z/ne-ga Joja. Na tem je gotovo neJaj res-n/ee, saj je znano, Ja sta opoz/cZjsJZ stranJZ OVP Zn FPO že /an/ močno oJrepZ/Z napa Je na $PO Zn njeno v/aJo, JZ je JZ/a prav v m/na/em /eta prv/č Jon/rontZrana z resnejš/mZ go-spoJarsJZm/ težavam/, po/eg tega pa se je mora/a spopast/ taJZ še z vrsto JragZJ proJ/emov (taJo/menovana „zaJeua dnJroscJ", vprašanje jcJr-sJe e/eJtrarne, novo voJstvo ORF itd.), Jjer povsoJ je mora/a voJZ/na Zn v/aJajoča soc/a/ZstZčna stranJa ra-čanat/ taJZ z možnostjo, Ja zapravi svoj ag/ej oz/roma zgaJZ zaapanje mej /jaJstvom. Da ta JaJa oJreme-n/tev taJZ za samega preJseJn/Ja Zn Jane/erja NreZsJega ni osta/a Jrez pos/eJZc, je pač razam/j/vo.
V tej s/taacZjZ, JZ jo je opoz/cZja seveJa ZzJorZstZ/a — včas/J taJZ ze/o JemagošJo, se je SPO oJ/očZ/a za predčasne vo/Ztve. Vendar pa taJega ZzJoJa n/so ZsJa/Z Zn naš/Z /e soc/a/ZstZ, marveč je poJoJno ravna/a tadi OVP, namreč v neJater/J zvezniJ Ježe/aJ, Jjer J0J0 poJ njen/m voJ-stvom prav taJo prej poteJom man-Jatne JoJc vo/Z/Z nov Ježe/nZ zJor. Forej vsaj v tem oztra n/ma e Jen Jragema Jaj -očitati Zn se taJo za oJe stran/ potrjaje pravZ/nost a/Z apravi-čenost naše avoJne opomJe g/eJe „atrajen/J janaJov".
Spomin na stavno preteklost
{e vir moči in spoznanj za današnji dan
V Dražgošah, znani partizanski vasici nad Selško dolino, kjer stoji monumentalen spomenik, je bila zadnjo nedeljo osrednja proslava ob obletnici slavne dražgoške bitke, s katero je Cankarjev bataljon pred 37 leti zapisal eno izmed najpomembnejših strani v zgodovino narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Na tradicionalni, letos že dvaindvajseti športni prireditvi „Po stezah partizanske Jelovice" in potem na slavnosti pred spomenikom dražgoški bitki se je zbralo več tisoč ljudi iz cele Slovenije, katerim je slavnostni govornik Zdravko Krvina orisal zgodovino in pomen dražgoške bitke za slovenski narodnoosvobodilni boj.
Dražgoška bitka je trajala od 8. do 11. januarja 1942. Nemci so poslali v boj proti Cankarjevemu bataljonu, ki se je po novem letu ustalil v Dražgošah, poleg policijskih in vojaških enot z Gorenjske, Štajerske in Koroške še posebej izurjene in specialno oborožene bataljone iz smučarske enote iz Krakova in Leipziga. Zbrali so deset bataljonov z več kot 6000 vojaki, medtem ko je Cankarjev bataljon takrat štel približno 200 borcev. Prav zato je postala bitka v Dražgošah po Svojem obsegu in trajanju edinstvena v tistem času v okupirani Evropi.
„Veličina enomesečnih bojev Cankarjevega bataljona na Gorenjskem, s središčem v škofjeloškem hribovju in z vrhom v Dražgošah, je v tem, da so sc morali Nemci odreči nadaljnjemu preseljevanju prebivalcev, hkrati pa
so bili prisiljeni odložiti tudi priključitev Gorenjske k velikemu Hitlerjevemu rajhu," je v svojem govoru naglasil Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega komiteja ZK za Gorenjsko. Tako so boji Cankarjevega bataljona popolnoma spremenili okupatorjeve načrte v tem delu Slovenije. V teh enomesečnih bojih pa so gorenjski in slovenski partizani kljub nepopisno močnemu sovražniku in prav ob njem pokazali, da se znajo vojskovati in da znajo tudi vojskovanje voditi. „Odmev te bitke je bil tudi v drugih krajih Slovenije, saj je porasla narodnostna zamozavest in se hkrati okrepilo upanje v končno zmago nad fašizmom."
Ravno spričo tega velikega pomena dražgoške bitke sp je govornik ob koncu svojih izvajanj zavzel za to, da bi o Dražgoški bitki pripravili televizijsko nadaljevanko. „Iz te velike bitke namreč še vedno črpamo moči in novih spoznanj za današnji splošni ljudski odpor in obrambo samoupravne socialistične Jugoslavije," je dejal Krvina ter menil, da naj bi bil projekt nadaljevanke v idejno in umetniško prepričljivi ter prodorni obliki, da bi prikazali trenutke usodnih odločitev in dejanj v zgodovini slovenskega naroda. „S tem bomo dali ljudem v Jugoslaviji in v svetu jasen prikaz vsega, kar je prispevalo to območje v boju proti okupatorju za osvoboditev domovine, za našo narodno ter socialistično revolucijo, za našo novo samoupravno neuvrščeno Titovo Jugoslavijo."
Uspešen prispevek
k občinskim voiitvam
Na sedežu Zveze slovenskih organizacij v Celovcu je bi) 15. 1. 1979 sestanek slovenskih občinskih odbornikov različnih svetovnonazornih skupin in strank. ZSO je vabita na ta sestanek, da bi pomagala izogniti se sporom, ki bi mogli nastati zaradi tega, ker pač obe osrednji organizaciji gledata malo drugače na občinske volitve. Skušala pa je postaviti v ospredje skupne interese, kakor pridejo do izraza tudi v objavljeni izjavi.
Uvodoma sta tolmačila mnenje ZSO predsednik dr. Franci Zvvitter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser. Med drugim sta opozorila, da vsebuje parola, ki podpira edinole samostojne liste, posredno tudi ost proti nemško-govorečim demokratom, kar pa ne more biti v našem interesu.
V	živahni diskuziji, katere se je udeležil dober del zbranih, je prišla do izraza močna želja po odločnejšem nastopanju tako v prid narodnostni skupini kakor tudi proti oviram, s katerimi se srečujejo slovenski odborniki na strankarskih listah, kot je npr. frakcijska disciplina, ki večkrat ovira od-točnejše zastopanje narodnostnih interesov. Mnogo pa so govorili tudi o socialnih problemih, ki tlačijo prebivalstvo v naših gospodarsko nerazvitih krajih. Prišlo je do izraza, da obstoja na podeželju močno mnenje, ki zagovarja močnejše sodelovanje odbornikov različnih političnih smeri. Posamezniki tako samostojnih kakor strankarskih list pa so pozdravili takšna srečanja, ki služijo za boljše medsebojno sporazumevanje tako posameznikov kakor različnih frakcij.
Na sestanku je ZSO informirala zbrane občinske odbornike in druge komunalne delavce, da bo ustanovila poseben odbor, ki bo spremlja) občinske volitve in ki bo na razpolago bodisi posameznim občinskim odbornikom ali posameznim občinskim listam. Navzoče je ZSO pozvala, naj aktivno podpirajo ta odbor.
Odbor bo pomagal, da bodo prišle pri pripravah za volitve čim bolj do izraza komunalne, socialne, nacionalne in druge potrebe slovenske narodne skupnosti in da se bo krepila dvojezičnost v občinah. Odbor bo v predvolilnem času organiziral še nadaljnja taka srečanja, ki bodo služila močnejši enotnosti v boju za naše pravice.
V	naslednjem objavljamo izjavo, ki je bila soglasno sprejeta na sestanku.
Slovenski občinski odborniki, iz-voijeni na samostojnih krajevnih iistah in na iistah drugih poiitičnih strank, ter drugi komunaini poiitični deiavci, zbrani 15. januarja 1979 na povabiio Zveze siovenskih organizacij na Koroškem na posvetu o biižnjih občinskih voiitvah, ugotavijamo:
Občinske voiitve dne 25. marca 1979 so za nas koroške Siovence izmed vseh ietošnjih voiitev najvažnejša odiočitev, ker iahko na občinski ravni najboij neposredno razpravijamo in odiočamo o naj-boi) konkretnih vprašanjih, ki zade-
Žetie in čestitke
rojakom v Ameriki
„Vsf?M SoJf/<WCf?M 5/oVfM-
s^ega vestn/M srečno :'n Ks&e-Eov po/no novo /eto, M-rO%;?M 5/oVfMCfM! /M oJ USfgd src% žeJzmo, J% /J Mspeva/Z v svoj:	Mr/J z<z najosnovnejše
č/ove&ove prgvzce zn J% (n s/o-vens^zz (zeseJzz mogočno zaJo-ne/g v vse%? tre%z Jo//M%Z?.* v Pozčjzznž, Zz/ž žn T^ožzz. Prav ;g-Eo že/zmo vsem Azr/tzzvno-rzmetnžs^zm zčrzzstvom, s to-/z^šno /jzzjzeznzjo gojzjo s/oven-sEo pesem zn Jr%?7MtZEo, mnogo rrspe%zov."
je rečeno v pžsmzz, g% nam je pos/a/a .SVovens^a narozčna podporna jezčnota, največja organzzaerja Slovencev v Zzjrzzzenzčz zčržavačz zlme-rz^e. Pojavom se pržsrčno za-/zvaJjzzjemo za njzAove že(je zn jzm prav Za^o že/zmo oMo zzspe^zov prz zče/zz za o/zranztev narobne zavesZz zn materznega jezz&a v novz z(omovznz. S/oven-s^a naroJna podporna jez/noZa pa (?o (eZos s/avzja jzzjzj/ej 73-ŽeZnega o(zsZoja zn z(e/ovanja Zer jž za Zo /7rZ/oŽMOst se posebej zs^reno česZzZamo/
Lanz sepZem^ra je žmeja SNP/, E/ šteje več ^ot 60.000 č/anov Zer zzprav/ja o^o/z 30 mž/zjonov Jo(arjev premoženja, svojo ^onvenezjo (prz nas je Zo oč*čnž z(zor — op. zzrezč.j, na ^aterž so Ma ponovno potrjena naprezčna nače/a te org^r:/zdc/-je. 7zvo/jeno je Mo Zzzz/z novo vodstvo s Petrom E/zs^zem na če/zz. OJ prejšnjega Jo/go/efnc-ga preJseJnžEa franka Groser-ja (Ez je v zaJnjzTz /etzTz že Jva-Eraz oMM/ ZzzJz seJež ZSO v Ce/ovczt) pa so se č/anž po-s/ovz/ž na posejznz svečanostz, Ejer so mzz zzre^/z za/tva(o za vse njegovo požrtvovalno Je/o.
vajo prebivaistvo v južnokoroškem prostoru.
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem kot zbirna narodna organizacija združuje pripadnike sio-venske narodne skupnosti ne giede na njihovo poiitično nastrojenje aii potitično voiiino odiočitev.
Prav zaradi tega zbrani odborniki in poiitični deiavci nočemo ustanavijati nobene obiike nove stranke, ker bi to nasprotovaio skupnim interesom siovenske manjšine ter ogrožaio enotno nastopanje in nasprotovaio sodeiovanju z demokrati večinskega naroda. Mnenja smo, da naj bo v občinske odbore izvoijenih kar največ siovenskih odbornikov in odbornikov iz vrst večinskega naroda, ki so demokratično usmerjeni tudi do siovenske narodne skupnosti in se zavzemajo za njene pravice.
Tudi sami si bomo prizadevat) — ne giede na raziična poiitična gie-danja, ki jih sicer imamo — da bo v smisiu demokratizacije odiočanja in odnosov med ijudmi raziične narodne pripadnosti dosiedno upoštevano načeio enakopravnosti. Kajti edino ijudje, ki uživajo vse demo-
kratične pravice, ziasti tudi narodno enakopravnost, bodo iahko v procesih poiitičnega odiočanja na občinski ravni enakopravno sood-iočaii. V smisiu zavračanja vsake asimiiacijske poiitike in zavzemanja za kar najboijšo oskrbo in vzgojo naših otrok se bomo zavzemati za ustanavijanje javnih otroških vrtcev, ki bodo upoštevati tudi siovenske otroke in jim omogočati vzgojo tudi v njihovi materinščini. V tem smisiu se bomo v svojem de-iokrogu potegovati tudi za to, da bo vsak otrok v južnokoroškem prostoru deiežen osnovnošoiskega pouka v svojem materinem jeziku. Prav tako pa bomo v smisiu vsestranskega gospodarskega razvoja tega prostora s konkretnimi pobudami nastopiti proti zapostavijanju, kiimazaposiedicodnevnoinstai-no odsetjevanje veiikega deia pre-bivaistva in s tem povezano asi-miiacijo pripadnikov siovenske manjšine. Vsakomur pripada de-iovno mesto v njegovem domačem kraju.
Posebno pomembna je demokratizacija spiošnega posiovanja občinskega urada, kamor spada tudi dvojezično posiovanje ne samo v tistih občinah, ki jih nezadovoiji-va manjšinska zakonodaja priznava za dvojezične, kjer pa dvojezičnost tudi še ni uresničena, ampak predvsem tudi tam, kjer po uradnem pojmovanju Siovencev več ni. Sem pa prav tako spada ustrezno upoštevanje in honoriranje kuitur-nih in drugih prizadevanj siovenskih kuiturnih društev, pa tudi vseh drugih demokratičnih iniciativ v občin).
Koroški Siovenci bomo zato v sporazumu s krajevnimi činiteiji na ceiotnem zgodovinskem naseiitve-nem prostoru podprti tako posamezne samostojne krajevne iiste kakor tudi vse demokratično nastrojene siovenske in nemške mandatarje na iistah drugih poiitičnih struktur v interesu čim večje demokratizacije občinskega upravijanja ter dosege popoine enakopravnosti našega čioveka in miroijubnega so-deiovanja med obema narodoma vdežeii.
Za boljše upoštevanje
v radiu in televiziji
Ponovno so vse organizacije gradiščanskih Hrvatov zahtevale v ponedeljek 5. januarja dnevne enourne radijske oddaje v hrvaškem jeziku. Protestirale so tudi proti dejstvu, da manjšinske organizacije ne bodo imele nobenega vpliva na vsebino in čas oddaj.
Skoraj leto in pol so jim obljubljali v ORF-u, da bodo začeli oddajati začetek leta 1979. Sedaj pa pravijo, da bodo začeli oddajati šele konec januarja, in sicer 40 minut tedensko. Zastopniki Hrvatov so zelo skeptični. 2e leta 1970 so zahtevali oddaje, ki naj bi obsegale 14 ur na teden. Tedaj so se odgovorni izgovarjali na tehnične probleme, za Gradiščansko tedaj namreč niso imeli še posebnega študija. Odkar so v decembru 1977 otvorili lastni gradiščanski študij, pa se izgovarjajo na druge probleme.
Vrhu tega se gradiščanski Hrvati ne morejo znebiti vtisa, da hočejo odgovorni vnesti oddaje o Hrvatih, ne pa za Hrvate. Saj izjavljajo zastopniki ORF-a, da bodo hrvaške oddaje povezovali z nemškim besedilom. Zadnji predlogi ORF-a pa predvidevajo na začetku oddaj uvod v nemškem jeziku. Zastopniki ORF-a se zagovarjajo z argumentom, da nočejo spravljati gradiščanskih Hrvatov v geto, v katerega bi nujno prišli, ,če bi drugi sodeželani radio pri teh oddajah izklopili, ker bi ne razumeli oddaje."
Kakšna zlaganost! Ali ne spravljajo narodnostne manjšine v geto državna politika preštevanja in zakona o narodnostnih skupinah, ki omejuje možnost uporabe manjšinskih jezikov v javnosti? Ali ni državna politika tista, ki potiska Slovence kakor Hrvate iz javnega življenja, ob rob družbe? In gotovo bi obširnejše hrvaške oddaje povišale samozavest Hrvatov in jim pomagale prebiti se iz geta, v katerega jih potiskajo državna politika in odgovorni v ORF. Oddaje naj bi pospeševale gojitev hrvaškega narodnega blaga in hrvaškega jezika, ne pa pomenile nadaljnjo diskriminacijo, ki obstaja naprej, če se v teh redkih tedenskih oddajah skrčujejo možnosti uporabe hrvaškega jezika. Vrhu tega pa obstaja še nevarnost, da bodo prišli v teh oddajah asimilanti okoli Robaka bo besede, saj manjšinske organizacije nimajo vpliva na oblikovanje oddaj.
V tej zadevi se morajo tudi gradiščanski Hrvati boriti s istimi težavami kakor mi koroški Slovenci, ki nimamo vpliva na oblikovanje slovenskih oddaj in ki tudi še danes nimamo zadovoljivega položaja, kar se tiče oddajnega časa, ki je zelo neugoden za delovne ljudi.
Zato zaslužijo gradiščanski Hrvati v njihovem boju vso našo podporo.
Politično reševanje
južnokoroškega gospodarstva
Medtem ko vprašanje rebrške tovarne celuloze še vedno ni rešeno in so določeni krogi na Koroškem še vedno mnenja, da je treba najti politično namesto gospodarske rešitve, na južnem Koroškem tudi še drugi primeri opozarjajo na težki gospodarski položaj tega dela dežele.
Šele nekaj tednov je od tega, ko so se delavci nekega podjetja v Št. Štefanu v Zilji že drugič znašli ta-korekoč na cesti, ker so delavnico po komaj polletnem obratovanju zaprli. Najnovejši primer pa je tovarna čopičev v Plikerku, kjer so ob nedavnih božičnih oz. novoletnih praznikih od skupno 50 zaposlenih odpustili 13 ljudi. Prizadete so bile zlasti ženske, ki so v podjetju delale že ves čas njegovega obratovanja; eni izmed njih so manjkali le še štirje meseci do upokojitve, pa je zdaj ostala brez dela.
Ne da bi posploševali, je v zvezi
z reševanjem gospodarskih problemov južne Koroške vedno spet treba ugotoviti, da pri tem čestokrat postavljajo v ospredje čisto druge in — lahko bi rekli — zelo določene stvari. Marsikatero podjetje je bilo pri naselitvi deležno najrazličnejših ugodnosti — ker je interesent pač prihajal iz Nemčije. Ko so bila bolj ali manj podarjena sredstva izčrpana, se je podjetje znašlo v ..gospodarskih težavah" in delavci na cesti. Nasprotno pa na merodajnih mestih očitno manjka posluha za potrebno gospodarsko pospeševanje, kadar so interesenti domačini. Tak primer je bil omenjen tudi v zadnji tozadevni oddaji prof. Gattererja: na Koroškem domače podjetje ni dobilo subvencije, medtem ko bi jo v drugi avstrijski zvezni deželi brez nadaljnjega dobilo.
Ob takšnem političnem reševanju gospodarskih vprašanj se pač ni čuditi, če se težave množijo in večajo.
Res je, da največ kisika posredujejo ozračju Zemlje alge, toda 28 odstotkov kisika dobiva ozračje Zemlje iz zelenih površin, prvenstveno iz gozdov. Vsako četrto drevo za Zemlji pa raste v Braziliji ali točneje v Amazoniji, ki jo z okoliškimi predeli vred imenujejo tudi zelena celina! ter predstavlja neke vrste pljuča sveta. Zala ravnanje z gozdovi v Braziliji ni le problem Brazilije same, pač pa mnogo širših področij, lahko bi rekli, da je to že svetovni problem.
Amazonsko sotočje so brazilske oblasti ne le pokvarile, pač pa ga spravljajo v nevarnost in to na! več načinov. Predvsem z nekontroliranim izkoriščanjem gozdov, pa tudi z gradnjo velikanske avtomobilske ceste ter z drugimi posegi, ki močno spreminjajo razmere v deželi. Brazilija bo verjetno zelo drago plačala „no-rost", kot je nekdo označil gradnjo 14.000 km dolge avtomobilske ceste skozi pragozdove Amazonije. Za gradnjo te ceste so namreč posekali velikanske površine gozdov in tudi drugi gradbeni ukrepi bodo imeli hude posledice. Sicer je res, da bi ta povezava morala omogočiti trgovsko izmenjavo ter gradnjo industrijskih in drugih obratov, saj je znano, da! je Amazonija) zelo bogata najrazličnejših surovin. Toda izkazalo se je, da so bili ti računi zgrešeni, kajti za gradnjo ceste so preusmerili tudi nekatere rečne tokove in pokvarili oziroma porušili zelo občutljivo ekološko ravnotežje. Posledica tega je, da se morajo že zdaj vzdolž ceste otepati z zelo hudimi problemi, kc so velika področja kar čez noč postala neplodna. Tudi tisti pogumni priseljenci, ki so jih v te kraje zvabile ponudbe vlade in pa osebni pogum, da bi tu ustvarili nekaj novega, so po letu ali
dveh spet zapustili svoje nove kolonije in se vrniti v mesta, kajti prišli so da sklepa, da so vsi njihovi napori zaman: zemlja ni več rodovitna, ker je izgubila hranljive sestavine, ki jih je prej posredoval pragozd.
Znanstveniki so pravzaprav že pred 15 leti opozarjali brazilske oblasti, naj se ne lotevajo načrtov, ki bi se iahko sprevrgli v katastrofo. Dokazovali so namreč, da so tropski gozdovi,
Hovek sam uničuje
svoj živ!jcnjski prostor
ki se na prvi pogled zdijo zelo zdravi in odporni, izredno labilni in občutljivi, tako do vsako relativno majhno poseganje v njihovo ravnotežje spravi v nevarnost širša območja. Pri tem so prišli še do drugega zaključka: kmetijska tehnologija in agrotehnika, ki na: področjih zmerne klime odlično uspeva, ni primerna za klimatske pogoje, ki vladajo na tropskih področjih. Od tod tudi prej omenjeni primer novih kolonistov, ki so zdržali le nekaj časa in potem spet odšli, ker je zemlja rodila le leto ali dve, nato) pa odpovedala.
Kljub vsemu temu so v brazilskih vrhovih, kot kaže, odločeni vztrajati pri svojem programu. Še vedno se širijo po) Riu de Janeiru in tudi drugod govorice, po katerih naj bi brazilska zvezna vlada sklenila poveriti raznim multi-nocionalnim družbam, predvsem ameriškim in zehodnonemškim, širša amazonska področja,
da bi jih izkoriščale. Znanstveniki in zlasti ekologi ter prirodoslavci so vznemirjeni ter opozarjajo brazilske oblasti, naj ne nadaljujejo v svoji zgrešeni politiki. Nekdo je celo rekel, da neskončno zeleno področje Amazonije živi svoje usodno razdobje, ki vodi v dve smeri: ali bo Amazonija, ki je največja zvezna država Brazilije, ubrala povsem novo pot ali pa! bo šla' v pogubo.
V kolikor bodo ubrali disciplinirano in strokovno nadzorovano izkoriščanje gozdov, bo korist od tega imela' Brazilija in z njo ves svet; v kolikor pa bodo brazilske oblasti še naprej dopuščale dosedanji sistem ropanja gozdov v Amazoniji, bo to vodilo v bodočnost, ki ne zagotavlja) normalnega razvoja niti Amazoniji in tudi ne celi Braziliji.
O tem in o drugih tovrstnih problemih so govorili tudi na gozdarskem kongresu v glavnem mestu Amazonije Manausu, kjer je bilo slišati veliko kritik na račun zgrešene politike osrednje brazilske vlade. Eden izmed navzočih strokovnjakov je menil: „Če predstavlja! brazitska ponudba multinacionalnim družbam le posrečeno šalo, bi jo sprejel; če pa ne gre za) šalo, je nekdo povsem znorel." Po njegovem mnenju je že dosedanje nenačrtno izkoriščane gozdnih bogastev uničilo 10 odstotkov amazonskih gozdov. To bi sicer še ne predstavljalo nekaj katastrofalnega, toda v prihodnjih petnajstih, dvajsetih letih bi s sodobnimi izredno učinkovitimi sredstvi mogli uničiti nadaljnjih 10 ali celo 15 odstotkov amazonskih pragozdov — četrtina ..zelenega oceana" pa pomeni že veliko ne le za ekološke razmere v Amazoniji in Braziliji, pač pa tudi v ekološkem ravnotežju širših zemljepisnih področij.
Besednjak
gradiščanskih Hrvatov
bo važno orožje v boju za obstoj in razvoj
V šestih letih potrpežljivega deta je bito zbrano gradivo za prvi besednjak gradiščanskih Hrvatov. S tem je bit narejen važen korak po pot) da uresničitve stare zamisli, to je izdaja besednjaka gradiščanskih Hrvatov, ki bo gotovo imet vettk pomen za utrjevanje narodne zavesti in za ohranitev identitete hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem, pa tudi za njeno zbiiievanje z matičnim narodom. Zato bo izid tega deia brez dvoma zabeležen kot pomemben mejnik v zgodovini gradiščanskih Hrvatov.____________________________________________
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
vabi na
Prešernovo
pros!avo
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNiKU
v četrtek 8. februarja 1979 ob 19. uri v dvorani „Auia slovenica' Celovec, Paulitschgasse S—7.
S o d e i u j e j o :
#	Slavnostni govornik ravnateij Univerzitetne knjižnice v Mariboru dr. Bruno Hartman
#	Recitacijska skupina SPZ (režija Marjan Sriencj
#	Moški pevski zbor SPD Radiše (vodi Stanko Wruiich)
Ljubiteije slovenske kuiture in umetnosti vabimo, da se prosiave udeiežijo v čim večjem številu. Z udeiežbo na Prešernovi prosiavi bomo izpričati povezanost z narodno ceioto in s siovensko kul-turo.
Odbor
Največja gaterija sveta
V preteklosti je bito že več poskusov, do bi gradiščanski Hrvati dobili svoj besednjak, vendar nikdar ni bilo dovolj moči in sredstev, da bi tak načrt tudi uresničili. Po zaslugi hrvaških organizacij — predvsem sta to bila. Hrvaško kulturno društvo in Hrvaško tiskarsko društvo v Železnem — pa. je zamisel ponovno oživela in je bila deležna tudi popolne podpore matičnega naroda.
Načrt je prišel najprej v kulturni sporazum med Gradiščansko in SR Hrvaško, potem pa so se pričele priprave za njegovo uresničitev. Ustanovili so redakcije na Dunaju, v Zagrebu in neposredno na Gradiščanskem, kjer je bilo trebat opraviti tudi glavno delo pri zbiranju jezikovnega gradiva. Zbrali so vse, kar je bilo doslej v raznih arhivih; izvedli pa so tudi posebno anketo v 35 krajih, kjer živijo gradiščanski Hrvati. Tozadevne naloge so zaupali predvsem učiteljem in duhovnikom. V tem okviru so zbrali 12.000 besed, ki so v vsakdanji rabi — to je precej več, kot so pričakovali pobudniki te akcije. Zagrebški in-
štitut za jezik je med preučevanjem pisaneega jezika gradiščanskih Hrvatov registriral 15.000 besed, medtem ko jih bo besednjak vseboval skupno nad 40.000. Gre za jezikovno bogastvo, ki ima za gradiščanske Hrvate iz več razlogov neprecenljivo vrednost. V besednjaku bo vsaka beseda zapisana v treh variantah: v nemščini, v gradiščanskem hrvaškem jeziku in v hrvaškem knjižnem jeziku.
V zvezi z besednjakom gradiščanskih Hrvatov vsekakor upravičeno poudarjajo, da bo le-ta močan znanstven argument in orožje v boju proti čedalje intenzivnejšim poskusom asimilacije in germanizacije. Osnovni cilj besednjaka je med drugim ohranjevanje jezika in narodne zavesti. Tolikšno jezikovno bogastvo je nedvomno dokaz vitalnosti gradišč. Hrvatov kot narodnostne skupine. Hkrati je to najboljši odgovor na neutemeljene uradne in asimilantske trditve, da gradiščanski Hrvati nimajo svojega jezika in da vztrajajo pri razločkih v narečjih med posameznimi kraji ter razločkih med gradiščanskim in
knjižnim jezikom, čeprav ti razločki niso večji od tistih, ki obstajajo tudi med različnimi nemškimi narečji, na primer med narečjem kakega Dunajčana! in njegovim knjižnim jezikom. Vendar pa se zagovorniki asimilacije opirajo na toke nevzdržne argumente in jih pri tem podpirajo tudi vsi tisti uradni dejavniki, ki odobravajo njihovo početje.
Za nadaljnji obstoj hrvaške manjšine je zelo nevarno dejstvo, da se na Gradiščanskem poznavanje hrvaškega jezika omejuje na najosnovnejše oblike. Čeprav tozadevno vprašanje tudi na Koroškem še daleč ni zadovoljivo rešeno, so gradiščanski Hrvati še dosti na slabšem. Hrvaški jezik čedalje bolj odrivajo iz osnovnih šol, v srednjih šolah pa sploh ni hrvaškega pouka; prav tako hrvaški jezik tudi ni dopuščen na sodiščih in v deželnih uradih. Ta praksa prav gotovo ni v skladu s črko in z duhom člena 7 državne pogodbe, pa tudi ne z avstrijsko ustavo. Posledica takega odnosa do manjšine in njenih pravic, še posebej na področju njenega jezika, je žalostno dejstvo, da mnogo otrok iz hrvaških družin bolje in rajši uporablja nemški jezik namesto svoje hrvaške materinščine.
V luči teh dejstev bo besednjak gradiščanskih Hrvatov gotovo predstavljal pomembno pridobitev in važno sredstvo v njihovem boju proti vsem poskusom raznarodovanja in diskriminacije. Obenem pa bo besednjak odigral tudi še drugo nalogo: nalogo zbliževanja! s hrvaškim knjižnim jezikom, s kulturno dediščino matičnega naroda in z njegovimi dosežki na raznih področjih. Vse to pa je brez dvoma življenjskega pomena za sleherno narodno manjšino, ki noče umreti, marveč se zalaga za nadaljnji obstoj in enakopraven razvoj — in to za gradiščanske Hrvate enako kot za koroške Slovence nedvomno drži.
Vsestranski razvoj, ki ga po osvoboditvi beleži Avtonomno pokrajina Vojvodina, se zrcali tudi v silnem napredku kulturne, umetniške in znanstvene dejavnosti. O tem dovolj zgovorno priča dejstvo, da v Vojvodini zdaj že nekaj časa tečejo priprave za ustanovitev lastne vojvodinske akademije znanosti in umetnosti. Pri tem sodeluje širok krog kulturnih, znanstvenih in družbenih delavcev ter umetnikov; hkrati pa pripravljajo tudi zakon o ustanovitvi akademije, ki naj bi ga sprejela skupščina SAP Vojvodine.
Ustanovitev najvišje znanstvene in kulturne ustanove v Vojvodini narekuje ne le sedanja stopnja kulturnega razvoja ter umetniške in znanstvene ustvarjalnosti, temveč tudi potreba, da bi te dejavnosti še bolj pospešili. Ne nazadnje pa potrebo po ustanovitvi akademije narekujejo tudi bogastvo in pestrost kulturno-umetniške ustvarjalnosti ter vsesplošnega razvoja vseh narodov in narodnosti v tej večnacionalni skupnosti, ki šteje dva milijona ljudi.
O omenjenem razvoju kulturno-umetniške in znanstvene dejavnosti v Vojvodini pričajo tudi naslednji podatki: Pred osmimi leti je bilo v Vojvodini 857 raziskovalcev, danes jih je že 2130. Srednjeročni program razvoja znan-stveno-raziskovalne dejavnosti pa predvideva, da se bo število raziskovalcev vsako leto povečalo za nadaljnjo desetino. V Vojvodini deluje skoraj sto različnih organizacij, ki se ukvarjajo z znanstvenim in raziskovalnim delom; v njih je združenih 254 doktorjev znanosti in 512 magistrov. Pozornost vzbuja tudi podatek, da je bil leta 1975 delež znanosti v narodnem dohodku pokrajine komaj 0,81
Čeprav zveni neverjetno, pa je bit^ Sahara, ki jo pozna človeštvo te kot puščavo, v nekaterih obdobjih dovolj plodno in vlažno področje, da so tam živeli ljudje in živali. Blizu mesta Tamanraseta, skoraj 2000 kilometrov daleč od Alžira, so na obronkih planinskega venca Hogar namreč predzgodovinske risbe, ki so jih napravili davni predniki plemena Tuaregov.
Menijo, da je to največja galerija slik na svetu. Na površini okrog 140 kvadratnih kilometrov in na višini 330 metrov kakih deset tisoč sten nosi pričevanja bogate preteklosti. V začetku 8. tisočletja pred našim štetjem so na tem področju plemena belih lovcev vrezovala na stene svoje poglede na življenje, največkrat podobe z lova. Pozneje so prišla plemena temnopoltih ribičev, ki so prav tako zapustili svoje .spomenike". Pred kakimi 6500 leti so z vzhoda prišla plemena živinorejcev in najbolj
odstotka, leta 1980 naj bi znašal 1,8 in pet let pozneje že 2,4 odstotka.
Pobudo za ustanovitev lastne akademije znanosti in umetnosti Vojvodine podpirajo tudi sorodne ustanove v drugih predelih Jugoslavije. Tako je to pobudo posebej pozdravil tudi predsednik srbske akademije znanosti in umetnosti Pavle Savič, ki je med obiskom v Novem Sadu izrecno zagotovil, da bo pri akciji pomagala tudi srbska akademija znanosti in umetnosti.
nadarjeni med njimi so spet vrezovali v stene podobe svojin domačih živali.
Raziskovalci, ki so se skušali dokopati do skrivnosti tega slikarstva, menijo, da so bili umetniki, ki so slikali divjad v Sahari, prepričani o tem, da bo to pomagalo lovcem; tisti, ki so slikali govedo, pa so menili, ida bo to povečalo plodnost domačih živali. Risbe so sicer zelo shematične in grobe, kakršne so bile v tem času narejene tudi v Evropi. Kljub temu pa nekatere izmed njih pričajo o zelo uspešnih poizkusih.
Okrog 1. 2000 pred našim štetjem so bila deževja vse redkejša, divje živali in črede goveda so se razredčile, pred kakimi 2000 leti pa so končno v Sahari ostale samo kamele sredi gole puščave. Povsem suha klima, ki vlada v Sahari, je prazgodovinske risbe ohranila v izredno dobrem stanju. Pot do njih so poznali samo pripadniki plemena Tuaregov, ki so še danes naseljeni v tem predelu. Tako je bilo bogastvo, ki ga v svojem naročju skriva Sahara, do nedavnega izredno skrbno varovano ter nedostopno ljudem in sodobni civilizaciji.
Čeprav velik del slik še ni odkrit, se vendar že postavlja vprašanje, kaj se bo zgodilo s to največjo galerijo slik na svetu. Res je, da onesnaženi zrak ne pomeni nobene nevarnosti, saj Sahara tega balasta sodobne civilizacije še ne pozna; tudi nafta in naravni plin še nista nevarna. Najhuje pa je s hordami turistov, ki utegnejo kmalu začeti množično romati k tem risbam, s seboj pa lahko prinesejo tudi vse svoje slabe navade in razvade današnjega civiliziranega sveta.
10. Koroški kulturni dnevi
OD 1$. DO 17. FEBRUARJA 1979 V PROSTORIH MOHORJEVE HIŠE CELOVEC, 10.-OKTOBER-STRASSE 25
SPORED
#	ČETRTEK 15. FEBRUAR
19.00	Otvoritev razstave .Umetnost Iz Koroške" In knjižne razstave
Jonko Zerzer: Koncept, funkcija, realizacija In perspektiva Koroških kulturnih dni
19.45	Nace Šumi: Koroška umetnost v slovenskem okviru
#	PETEK 16. FEBRUAR
9.00 Drago Druškovič-Vladimir Klemenčič- Dušan Nečak:
Avstrijsko-jugoslovanskl odnosi 1945—1978 9.45 Karel Siškovič: Medljudski odnosi na primeru osimskega sporazuma; rezultat politike države in strank
10.30	Bogo Grafenauer: Skupni Interesi slovensko- In nemško-govorečih v času kmečkih puntov
11.15	Jože Rajhmon: Slovenci in Nemci v protestantizmu na Koroškem
14.00	Delovna skupina SZI: NOB na Koroškem; poročilo o raziskavi Slovenskega znanstvenega inštituta na primeru Borovelj in okolice
14.45	V/illibald Holzer: tnternaclonallzem v antifašističnem gibanju
15.30	Milan Pahor: NOB na Primorskem 1943—1945
16.15	Herbert Exenberger: Ilegalni avstrijski tisk 1938—1945
19.30	Večerna prireditev
Peter Handke: .Žalost onkraj sanj", gostuje SNG Mala drama iz Ljubljane v Domu umetnikov (Kunstlerhaus)
#	SOBOTA 17. FEBRUAR
9.00 Vida Obid: Slovenska literatura na Koroškem po letu 1945 9.45 Helmut Scharf: Nemška literatura na Koroškem po letu 1945
10.30	Matjaž Kmecl: Koroška literatura v slovenskem okviru
11.15	Peter Kersche: Prevajalska dejavnost Iz stovenščine v nemščino
14.00 Umetnostno zgodovinski ogled Celovca pod strokovnim vodstvom (Grafenauer, Kraigher, Šumi).
„Vesela jesen 79"
Draštvo glaskenlk delavcev .Harmonija" v A/arlkora Mdr letos razpisuje javni tečaj z<2 popevko .Vesela jesen", k: ko septemkra 7979 v 37a-rlkora. Natečaja sc lakko «dc(cz:jo vsi ustvarjalci zakavne glaske s sklad-kaml, ki sc niso kile javno predvajane ali posnete. A sodelovanja vakljo tndl zamejske rojake.
Posamezni avtorji kodo na prireditvi nastopili le z dvema popevkama, /zvedeni!? !?o 76 popevk z narečnimi besedili, zato naj skladatelji aposte-vajo vedrost In barvitost posameznik slovenski!? narečni!? okmočlj v glaski In kesedlla.
37elodlje je treka poslati v trek Izvodlk z naznačeno karmonljo, tempom In podpisanim kesedllom ter posekej natipkanim kesedllom v dvek Izvodlk. Šljrlranlm skladkam je treka priložiti v poseknl ovojnici naslov, Ime In priimek avtorja glaske In kesedlla ter predloga za Izvajalca In aranžerja.
5k!adke je treka poslati najkasneje do 2& jekraarja 7979 na naslov.* Draštvo glaskenlk delavcev .Harmonija", 3/arlkor, Rotovški trg 7/7, s pripisom „za Popevko vesele jeseni 79".
Najkoljšl prispevki kodo spet nagrajeni, /n sicer so razpisane naslednje nagrade.- ZEzlT/ KLOPOTEC In 3000 din za najkoljšo narečno popevko, tri nagrade okčlnstva (4000, 3000 In 2000 dinj za popevke, tri nagrade za narečna kesedlla (3000, 2000 In 7000 dinj ter nagrada 2000 din za najkoljšl aranžma.
Tudi Vojvodina
bo dob/Va .svojo a^rademi/o
Uspel koncert SPD „Danica"
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" je v soboto 6. januarja pri-rediio pri Vogiu v Šentprimožu novoletni koncert, na katerem je poteg domačega mešanega zbora sodeiovai tudi .Logaški oktet" iz Logatca v Sioveniji.
2e na prvem novoletnem koncertu smo si prosvetaši iz Šentvida in okolice zadali nalogo, do jih bomo redno prirejali. Letošnji je torej že tretji, tako da je naša goreča želja, da postane tradicionalna prireditev našega društva. To pa ni edina naša družabno prireditev; druga takšna je „P!es Danice", tako da se naše društvo ponaša kar z dvema! družabnima prireditvama na leto. Kot že omenjeno! je tokrat popestril naš novoletni koncert .Logaški oktet", ki so gai naši poslušalci nagradili z navdušenim aplavzom.
Številne poslušalce, med katerimi je bil tudi tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot je nastopajoče goste iz Logatca prisrčno pozdravil predsednik .Danice" Stanko Wakounig in želel vsem prijeten potek koncerta.
Uvodoma je zapel domači mešani pevski zbor pod vodstvom Hanzija Kežarja, nato pa! so zapeli Logačani. Domači pevski zbor in
pa oktet so se potem menjali in s svojim petjem navduševali poslušalce, ki so izvajajoče pevce nagradili z navdušenim aplavzom. Letošnji novoletni koncert je bil pravo pevsko doživetje, saj sta nastopali dve znani pevski skupini, ki uživata sloves ne samo doma temveč daleč preko meja ožje in širše domovine.
Besede povezave med posameznimi pesmimi je imel predsednik Stanko Wakounig, ki je to nalogo odlično opravi) in s tem tudi prispeval, da je bil koncert razgibana in harmonična celota. Logaški oktet je bil velika obogatitev in popestritev koncerta, ki je izzvenel v duhu prijateljstva! in bratstva!, ki ne pozna meja, saj je pesem tisti dejavnik, ki združuje in zbližuje ne samo narode istega jezika, temveč tudi narode različnih narodnosti in ljudstev. Vsi trije novoletni koncerti so lepo uspeli in to je prepričljiv dokaz, da smo na pravi poti, to se pravi, da bomo s to družabno pri-
IELEZNA KAPLA:
Sankarska tekma
Slovensko prosvetno društvo .Zarja' v Železni Kapli je v nedeljo 14. januarja priredilo tradicionalne sankar-ske tekme.
Prvo takšno prireditev je društvo izvedlo že leta 1967 — tako, da je bila letošnja tekma že XI. po vrsti.
Na letošnjem sankarskem tekmovanju je sodelovalo točno 100 tekmovalcev, kar pomeni drugo največjo udeležbo vseh tekmovanj.
Ljubitelji ljudskega sankanja in prijatelji SPD .Zarja" pa so tudi prišli iz vseh sosednjih krajev bližnje in dalj-nje okolice, da osvojijo lepe pokale, medalje in diplome.
Tako ni čuda, da je tekmovanje potekalo zelo napeto do samega konca, saj so bili na delu večinoma .strokovnjaki". Seveda so se eni izkazali bolj, drugi manj. Vse je pač bilo v glavnem odvisno od dveh ali treh zahtevnejših ovinkov in kondicije, ki je morala zadostovati za oba teka. Vsekakor pa je bila celotna prireditev zelo dobro pripravljena, kar še posebej velja za progo samo. Zahvaliti se je zato sv. Petru, ki nam je zadnje dni nakidal cele kupe snega, še posebej pa sodelovalcem športne sekcije, prostovoljnim pomagačem, Osojnik Franciju, Hirklovim ter traktoristoma — Vinkovemu Zdravku in Gregoriču — ki sta opravila največ dela. V Lepeni pri Gregoriču se je tekma tudi odvijala.
Naše gospodinje so z dobrim čajem izvrstno poskrbele tudi za številne gledalce in seveda tekmovalce, ti pa zopet zase, da ni prišlo do najmanjše nesreče.
Pri podelitvi nagrad v gostilni Ras-točnik je spregovoril tajnik SPD .Zarja" Miha Traunik, nagrade pa sta podelila vodja športne sekcije Franc Štern in Jože Blajs. Tudi tem potom se zahvaljujemo vsem darovalcem pokalov, športnike pa vabimo, da se udeležijo še tekem na Obirskem in v Smar-jeti, ki tudi štejejo za OBIRSKI POKAL.
X. smučarska tekma bo 4. februarja pri Možganu v Lepeni.
Izid sankarske tekme objavljamo na 8. strani I
reditvijo nadaljevali, da' bo postala res tradicionalna kol je danes .Ples Danice".
Ob priložnosti novoletnega koncerta so logaški gostje podarili nat-šemu prosvetnemu društvu lesenega Martina Krpanai — znanega junaka Notranjčev, kjer živijo in se kulturno izživljajo tudi Logačani. Naš predsednik je z radostjo! v srcu sprejel darilo in Logačanom zagotovil, da bo Martin Krpan dobil častno mesto v novih prostorih kulturnega doma v Sentprimožu ter hkrati izrazil željo, da bi se medsebojno sodelovanje tudi v bodoče uspešno nadaljevalo.
Ponovno smo lahko ugotovili, kako je naše prosvetno društvo prizadevno in polno načrtov, kako bi našo kulturno prosvetno dejavnost naredilo čim bolj privlačno.
3. milijarde za novi karavanški predor
1. novembra lanskega leta je začela med Avstrijo in Jugoslavijo veljati meddržavna pogodba o izgradnji cestnega predora pod Karavankami. Tu gre za izgradnjo cestnega predora, ki bo dolg 7,9 km. Cestni dovoz na avstrijski strani bo dolg 6,5 km, na jugoslovanski strani pa 4 km. Skupna dolžina odseka, ki ga bosta morali obe gradbeni družbi izvesti bo potemtakem dolg okrog 18 kilometrov. Severni vhod v predor bo na višini 655 m. Maksimalna vzpetina v predoru bo znašala 1,5 "A. Skupni stroški gradnje predora vključno obeh cestnih dovozov bodo znašali 2,5 do 3 milijarde šilingov. Vse stroške bodo razdelili v razmerju 50:50. Avstrija in Jugoslavija sta se obvezali, da bosta iz lastnih sredstev v času gradnje prispevali vsaka po 400 milijonov šilingov. Ostalo vsoto pa bo Jugoslavija (mednarodno posojilo) posodila Avstriji. Vračilo tega denarja bo izvedeno tri leta po izgotovitvi predora potom cestnine, ki jo bodo pobirali.
Koroška se je obvezala od 400 milijonov šilingov avstrijskega deleža prispevati 80 milijonov šilingov.
Iz državne pogodbe je razvidno, da bo cestni predor pod Karavankami izveden v obliki samo ene cevi in da bodo cestni dovozi zgrajeni kot polovična avtocesta.
O pomenu tega cestnega predora pod Karavankami smo že večkrat poročali, kljub temu naj ponovno naglasimo, da je pomen tega projekta ustvariti evropsko cesto, ki bo preko Jugoslavije povezovala zahodno in srednjo Evropo s srednjim vzhodom.
Zaključno naj še povemo, da bo vlogo gradbenega gospodarja in fi-nanserja tega projekta igrala Družba Turske avtoceste (Tauernautobahn AG).
ta:
Novo obdobje ribolova na slovenskem morju
Pred nedavnim so slovenski ribiči na Slovenskem morju dobili novo sodobno ribiško ladjo z imenom Intermaris I, v nekaj tednih pa bodo dobili še drugo. Tu gre za ribiško tadjo, ki so jo zgradili in opremiti v ladjedelnici .Greben" na Korčuli. Pridobitev te ladje pomeni novo obdobje slovenskega morskega ribištva in hkrati možnost prodaje te ladje v neuvrščeni svet. Po dolgih letih je to nova slovenska ribiška ladja, s katero naj bi v letu dni ulovili 800 ton rib. Dolga je 23 metrov in opremljena z najmodernejšo elektronsko opremo za odkrivanje ribjih jat ter z motorjem, ki ima 340 KM. Po novem ni več treba svetiti v morje z lučjo, da bi se pod bleščavo tisočih sveč zbirale ribje jate, marveč neviden podvodni žarek išče jate in pove ribičem, kam se je treba pognati. Za to pa sta potrebni ladji
v	paru, ladji z zelo močnimi motorji oziroma ladji z veliko vlečno silo.
200-miljski obmorski pas, ki po novem pripada deželam meječim na morje, pa je znano jugoslovansko trgovsko podjetje .INTRADE", ki se ba-
vi	s prodajo ladij, vzpodbudilo, da so svetu ponudili tudi ribiško ladjevje.
Krša vas -
Nr: Hopegd (et% &:?! se je r<2ZŠ;r;'(d žd(ostM% fest, Jd je po ddljš; l?o(ezM; v Fo(M;ŠM;'c; HfMrj Frdwc Torrrdsc^ p J.
FrdHcr, čevljdrs^; ntojster :'z ATŠMe vdM pr; ŽItdr; vds;. 3e Folj tragično pd je pr; tew to, Jd gd je swrt ;z?rgd/d ;z Mdše srede tMMOgo, fHMOgo prezgodaj, sdj je M stdr ^o-wdj 40 (el.
Poboju; M; M sdrno Jo(?er stro-^ofr?jd& v st<oj; strogi, MMrveč M J; IzvrsteM pevec — tenorist, ^1 je z ddšo In telesom pel v domdčem peu-s^em z(*orK Slovenskega prosvelnegd društva ,,7'rld". V mesecn septemkrM je še pel na jaMej?!; proslav; prosvetnega drnstva „Trta". A;I;ee takrat n; slntll, da gd komo nekaj mesecev pozneje že spremljal; na Zdeluj: po(;'. Kol že omenjeno je kil navda-šen prosveta! In kot tak se je rdel ade-(eževdl rdznllr goslovdnj v matični
Predvsem neuvrščene države bi si rade čim prej organizirale svoj lasten ribolov. Vse večje pomanjkanje hrane dviga porabo rib, obale mnogih neuvrščenih, predvsem atriških držav, pa so s kvalitetnimi ribami izredno bogate. Doslej so tod lovili Nemci, Francozi, tu so plule celo sovjetske in japonske .tovarne*. Odkar pa je ekonomski obalni pas razširjen na 200 morskih milj, je lov tujih ladij brez posebnih dovoljenj prepovedan. Afriške dežele bi prav gotovo raje same lovile, kot samo izdajale dovoljenja. Prav zato se ena vzhodnoafriških držav dogovarja s podjetjem Intrade o nabavi devetih v Jugoslaviji izdelanih ladij. Ker bi pa kupci radi videli ladjo, kako funkcionira in kako je opremljena, je slovensko podjetje za predelavo rib Delamaris investiralo potreben denar za nabavo dveh ladij, ki bosta igrali vlogo dveh poskusnih oziroma oglednih ladij.
Kot že omenjeno je ena ribiška ladja že v akciji. Prepričani smo, da bo s tema dvema ribiškima ladjama nastopilo novo obdobje ribolova na slovenskem morju.
Žitara vas
deželi 5(ozrfmJ;, kjer je Imel velik krog znancev In prijateljev. Seveda pa jlk je Imel tadl doma, M; je to najkolj prepričljivo po^z^l^ ade-ležka na pogreka, kjer se je nakrala velika množica IjadI, da se poslovi od p'o&o;M;'^g, ki je ažlval spoštovanje vse!;, k; so gg pozMgll.
Ag pogreka so sodelovgll trije da-kovnlkl — domgčl žapnlk Aagele, žapn;'k Ostrgvsld ter dekan SrleMC. O!; odprtem groka stg se od pokoj-Megg poslovllg oMlMS^g dlrorMl^g /o-zg GolgvČM;'^ In /ože Url;. Nakazala stg Uk človeka, ki je M vedMo prl-prgvIjeM delgtl zg mterese ozlromg pravično stvgr Mgšegg sloveMs^egg (jgdstvg.
/čgjMegg FrgMcg Tomgic!)g komo olrrgMill v čgstMem spomina, svojcem m sorodnikom Izrekgmo Mgše globoko sožglje.
	
(Važni termini :a občinske voiitve M. 3. 1979)	
Voiiini imeniki so prvi dan na vpogied (na vpogied so 10 dni do 30. 1. 1979) Končni termin :a viožitev voiiinih prediogov	21.1.1979
občinski voiiini obiasti	2. 3.1979
Končni termin za imenovanje voiiinih prič	1$. 3.1979
Voiitve	2$. 3.1979
Aktivno in pasivno voiiino pravico za občinske voiitve 1979 ima)o vse osebe, ki so na dan 1. januarja 1979 dopoiniie 19. ieto.	
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
JANEZŠVAJNCER	54
Pridi k potoku
Ai je Zala res tako močno usidrana v njem, da nikogar razen nje več ne vidi. To je že bolestno, boli ga glava, moral bo kaj popiti. Ne zdaj, poišči jo, potem bosta skupaj posedela, se je slišal.
Postal je pred kioskom. Za steklom je sedeta prodajalka in brezizrazno zrla predse. Šel je za njenim pogledom.
Odpirala se je ulica s križiščem. S stranske poti so prihajali judje. Tudi iz nasprotne smeri. Koraki so se prehitevali. Telo ob telesu. Mesto doživlja preporod. Kdaj je že hodil tod? Da, da, z očetom sta pripešačila. Bolele so ga noge. Oče je rekel, da mu bodo odpadle. Tudi mene bolijo, tako zelo pa ne, je odgovoril in pogledoval po hišah. Vlekle so se s prepleskanimi in neprepleskanimi stenami in obkrožale velik prostor z drevesi. Iskal je s pogledi ptice v krošnjah. Bile so tam in preletavale veje. Igrate so svoje igre in po ptičje prepevale. Zdaj ni več teh dreves. Postavili so spomenik z vojaki. V ozadju ga obkrožajo visoke stavbe. Tu je središče. Iz malega raste veliko. Tudi na tej strani je vse pozidano.
Prodajalka je podajala časnike skoz odprtino pod steklom in sprejemala bankovce in kovance. Njihovo šelestenje in zvoki so se oglašati enolično. Potisnil ji je kovanec in vzel Vestnik. Preganil ga je in vtaknil v žep. Pozneje bo pogledal, kaj se je nabralo v tem tednu, zdaj ne utegne, oči morajo iskati izgubljeno Zalo.
Ni se mu izpolnilo pričakovanje. Udarci ure v zvoniku so ga vrnili v resničnost. Pogledal je še na svojo zapestno uro in zadovoljno pokimal. Obe sta enako merili čas. Ležalo mu je na jeziku, da bi vprašal prodajalko časopisov, ali je videla Zalo Merhar. Zdrznil se je, misel v njem je bita tako močna, da je zares vprašal.
„Ste smešni," mu je odkimajoče odgovorila prodajalka. „Kako pa naj jo poznam? V mestu je mnogo ljudi. Ne bojte se, ni se izgubila, tako veliko tudi ni. Pa kar naprej zidajo. Seveda, dosti naših ljudi dela na oni strani meje."
..Poznate Ferenca Palirja? On je moj prijatelj in dela v Nemčiji."
Prodajalka je odkimala in nekoliko spustila steklo.
Odmaknil se je in si rekel: boji se me. Kaj sem grozen na pogled? Mar imam poteze nepridiprava? Obšel je ves prostor med spomenikom in poslopji. Na občini ni bilo več uradnih ur. Postal je pred tablico in nejeverno zmajal z glavo. Le zakaj postajam, vrata se mi bodo odprla, tu ven ne bo prišla. Opogumil se je in stopil k vratarju.
..Oprostite, ali poznate Zalo Merhar? Ona je trgovska poslovodkinja."
Vratar Štefan Rola je zehnit in si takoj zaprl z roko usta. „Kaj je ne bi poznal. Imam spomin za obraze. Če nekoga samo enkrat vidim, si ga zapomnim za zmeraj."
Gregorju Šipku je poraslo upanje. Roka mu je šla v žep po škatlico cigaret. „Vam lahko eno ponudim?"
„Lahko," je rekel vratar. „Nckaj so se menili, da bodo prepovedali kaditi v uradnih prostorih. Zame ne velja. Tu je moje delovno in privatno mesto. Veste, rad posedim malo še potem, ko se moje ure iztečejo. Nisem tak kot v tovarni, da bi kar naprej zijal na uro in jo pobrisal pri vratih, ko se kazalec še ni pomakni) do konca."
..Torcj ste danes videli Zalo Merhar. Kot poslovodkinja tegovine ima veliko odgovornost in od računanja se ji včasih vrti v glavi."
„A se spoznate na računanje? Jaz samo na trgovino. Še to samo toliko, kolikor plačam, kadar kaj kupim. Ne, danes je nisem videl."
„Kako da ne?"
„Kaj bi vam razlagal. Je pač nisem videl in pika."
..Morali ste jo videti. Seveda, če ste bili dopoldne v službi."
„Bil, bil. Moj prijatelj Šmic nekaj boleha, pa delam nadure."
„Danes dopoldne je bila pri vašem referentu za trgovino in preskrbo."
„Nič ne vem ... Čakajte, bom pogledal." Vratar Štefan Rola je odprl zvezek in oslini palec. „Veste, tu notri si zapišem vse obiske. Naročeno imam, da ne smem nobenega pustiti noter, dokler mi ne pokaže osebne izkaznice."
„Ste pa strogi."
„Ja red mora biti. No ja, osebne ni več treba pokazati, podpisati se mi pa mora vsak." Listal je po zvezku. „Danes smo. Aha. Tu sem začel." Mrmral je in vlekel prst. „Ne, nič ne vidim. Mogoče se piše kako drugače."
„Našli ste me na spanju, tovariš vratar!"
..Recite mi kar Štefan. Kaj bi me tetovirali."
Titulirali, je pomislil Gregor Šipek in osta resen. Bo si pa zapomnil in povedal ravnatelju Gvidu Zorcu, kaj prinašajo tujke, ki jim človek ne ve pravega pomena. „Res ne vem, kako se je poprej pisala. Zala Merhar je vdova."
..Vidite sem že tam. Ravnokar ste me spomnili. Takole se zmeniva. Če ne boste našli Zale Merhar, pa obiščite njeno hčerko Sonjo. Tu doli za ovinkom stanuje."
Gregor Šipek je vidno pobledel. „In je seveda poročena?" Ze mu je odleglo, ko je vratar odkimal in rekel:
„Ni poročena. Uči se za frizerko. Ja pravijo, da bo koz-mostičarka. Lepa je, ni kaj reči. Vsak si bo obrisal prste, če jo bo le dobil."
„Kako to mislite? Ali namigujete, da z njo ni kaj v redu?"
„Ne, ne. Tako se reče. Lepoto ima po stari. Ta presneta Zala je že marsikaterega dedca okoli prinesla. Zavrti jim glave, potem pa se igra z njimi, da ponorijo."
Gregor Šipek se je oprijel roba vratnice. „Ne vem, ne vem." Toliko da ni zakričal. Štel je po tihem v sebi: ena, dve, tri, štiri, pet. Tako, zdaj sem že spet dober. Nagnil se je k vratarju in vprašal: ..Torej jo poznate?"
Vratar Štefan Rola se je namuznil. „0, to pa to. Pa jaz nisem imel nič z njo." Pazljivo je pogleda! proti vratom. „Sem mislil, da je kdo odprl vrata, ker mi je veter potegnil po nogah. Tu sem kar naprej na prepihu. Nobenemu ne privoščim te službe. Dokler bom vzdržal, bom ostal. Potem jim
Slovenski ples v Celovcu
je spet združil rojake od blizu in daleč
Ponovno je Slovenska prosvetna zveza organizirata 13. januarja v celovški delavski zbornici uspešen Stovenski ptes, na katerem se je tudi letos zbralo veliko število koroških Slovencev in gostov iz drugih krajev. Dolgoletni obiskovalci te največje tradicionalne slovenske družabne prireditve so bili mnenja, da še nikoli ni bilo zbrane toliko mladine kakor letos, kar je brez dvoma posebno razveseljivo. Tudi
Organizacijski vodja in napovedovalec okteta Bogdan Pogačnik je povedal, da oktet ne samo da podpira boj narodnostnih manjšin za svoje pravice, ampak tudi boj vseh ljudi, ne glede na njihovo barvo in nerodnost, za enakopravnost; zato je zapel oktet črnsko duhovno pesem, ki je dobila veliko aplavza. Poslovili pa so se s Kernjakovo .Mojcejo", pri kateri se je pridružil solist Božo Grošelj, ki je bi) dolga
žanega generalnega konzula Milana Samca; predsednik komisije skupščine SR Slovenije za stike s tujino Bojan Lubej; predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije Jože Hartman; predstavnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Martin Zakonjšek in Franci Končan; predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Trsta Ignac Ota; predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij in zastopniki obmejnih občin iz Slovenije; bivši deželni glavar Hans Sima, celovški župan Leopold Guggenberger in še mnogi drugi.
Razumljivo pa so se plesa udeležili tudi številni predstavniki narodnopolitičnih in kulturnih organizacij ter gospodarskih ustanov koroških Slovencev. Prav tako so bili navzoči vsi trije pobudniki te tradicionalne prireditve in organizatorji 1. Slovenskega plesa pred 28 leti — dr. Mirt Zwitter, dipl. trg. Milan Breznik in prot. Franci Brežjak.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA VAB) NA
strokovno zborovanje
v torek 23. januarja 1979 ob 9. uri dopotdne v gostitni Pranger (Hanzi Mertel) v Zmotičah prt Brnet.
Obravnavati bomo nastednja vprašanja:
..Pravitna živinoreja", ..Gospodarsko krmtjenje motznega goveda" — predavateij dipi. inž. Goid ..Aktuaina vprašanja gnojenja" — inž. Schurian Ker gre za predavanja, ki se nanašajo na zeio aktuaina vprašanja, vabimo zainteresirane kmetovaice, da se zborovanja zanes-ijivo udeiežijo!
Smučarsko skakanje SPD ,,Obir" na Obirskem
tokrat je bila velika dvorana de-tavske zbornice kljub dodatnim mizam premajhna za vse obiskovalce. A kljub temu je vladalo izvrstno vzdušje tako pri teh, ki so prišli zaradi zabave takor pri tistih, ki so srečati stare znance in se meniti o političnem položaju in nadaljnjih načrtih. Za izvrstno vzdušje so poskrbeli Slovenski oktet, ansambel Toneta Kmetca in veliki plesni orkester RTV Ljubljana,
Zbrani so bili rojaki iz vseh krajev Koroške in tudi nemškogovo-reče sodeželane je spet privabila priljubljena slovenska družabnost, tako smo med obiskovalci srečali dosti celovške in druge nemško-govareče mladine, ki jo je pritegnilo med drugim solidarnostno gibanje.
Ples je otvoril predsednik Slovenske prosvetne zveze, pesnik in pisatelj Valentin Polenšek, ki je posebej pozdravil številne ugledne kastne goste.
Po pozdravnem nagovoru je pravo domače vzdušje ustvaril Slovenski oktet, ki je v novi sestavi zapel nekaj ljudskih pesmi, med njimi tudi koroške. Kot prvo pa je zapel partizansko pesem „V temnem gozdu ob tabornem ognju".
desetletja član Slovenskega okteta. Z izredno dolgim aplavzom so se zahvalili vsi poslušalci za izvrsten nastop.
Za ples je letos zaigral veliki plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška. Igrali so tako privlačno in s takim elanom, da je večina gostov bila ves čas na nogah na plesišču. Kot solisti so sodelovati Majda) Sepe, Oto Pestner in Janko Ropret. V prvem nadstropju, v mali dvorani, so se gostje zabavali in plesali pri zvokih domače glasbe, ki jo je predvajal ansambel Toneta Kmetca; Nekaj čez polnoč pa je nadaljeval ta ansambel svoj program v veliki dvorani delavske zbornice.
Prijetno ozračje je vladalo ves čas, tako, da so se tudi ugledni gostje počutili dobro. Med njimi so bili na Slovenskem plesu prvi svetnik jugoslovanske ambasade na Dunaju Milan Ribica s spremstvom, ki je zastopal tudi zdravstveno zadržanega ambasadorja Novaka Pribičeviča; vodja jugoslovanskega kulturno-intormativnega centra na Dunaju Fric Franki; konzula generalnega konzulata SFRJ v Celovcu Peter Zupančič in Šandor Žaro', ki sta zastopala tudi zadr-
Stovensko prosvetno društvo		Sievenska kmečka zveza
.Danica" v Šentvidu v Podju-		vabi na
ni vabi na		TEČAJ ZA VARJENJE
7. PLES .DANtCE"		cd ponedetjka 22. do petka
ki bo v soboto 27. januarja 1979 s pričetkom ob 19.30 uri pri Vogtu v Šentprimožu.		26. januarja 1979 na sedežu tehnične stužbe (Landtechni-scher Dienstj v Morogasse 29 v Cetovcu, vsakokrat s pričet-
Za ptes igrajo .Fantje iz Pod-		kom ob 9. uri.
june'. Na programu bo še vr-		Cena tečaja znaša 400 šit.
sta presenečenj.		pius 110 šit. poini penzion za
0<//?or		eno osebo na dan.
V ponedeljek 22. 1. ob 19. uri
FORUM PRAVNIH VPRAŠANJ
..Sosedsko pravo" 1. del Predavatelj: v. vi. sv. dr. Pavel Apovnik
Ponedeljek 22. 1. 1979 in torek 23. 1. 1979, vsak dan od 19. ure KUHARSK) TEČAJ ZA DEKLETA ,Razni meniji in jedi na žaru" Voditeljica: sr. Monika
Kat. dom prosvete Sodalitas v Tinjah
PUSTNA VESEUCA
Prireditelj: SPD .Jepa-Baško jezero" v Ločah Kraj: Pušnik v Ločah Ca:: sobota, 10. 2. 1979, ob 20. uri
Igrajo .FANTJE IZ ŠENTPETRA*
Farna mladina v Pliberku vabi na igro
..SLEHERNtK"
v nedeljo 21. 1. 1979, ob 11. uri (po maši) v farni dvorani v Železni Kapli.
Frireditelj: tarna mladina v Železni Kapli
Smučarski skoki so bili med koroškimi Slovenci udomačeni že pred tridesetimi leti in sicer na 60-metr-ski Bloudkovi skakalnici v Šentjanžu in pa tudi v Bilčovsu. Ko je ugasnil ogenj smučarskih skakačev v Rožu pa je nastalo novo žarišče udejstvovanja v smučarskih skokih v Zahomcu. Le-to je dones svetovno znan kraj, iz katerega so izšli olimpijski prvak in pa še celo vrsto drugih rekorderjev. V zadnjih letih pa so začeli s smučarskimi skoki tudi na Obirskem, kjer imajo Obir-čani, ki delujejo v okviru Slovenskega prosvetnega društva .Obir", svojo skakalnica.
Obirški skakalci so v božičnih počitnicah pridno trenirali. Pri tem jim pomaga SK .Triglav" iz Kranja, ki jim je dal na razpolago trenerja in odličnega strokovnjaka v osebi Braneta Finžgarja. Fantje so pridno trenirali tako, da je trener bil kar zadovoljen.
V soboto 6. januarja pa so obirški skakalci v okviru SPD .Obir" organizirali prijateljsko tekmo, na katero so povabili SK .Triglav" iz Kranja. Tekmovali so v dveh skupinah (starejša in mlajša). Priprave za tekmo v smučarskih skokih so) izvedli funkcionarji SK .Triglav" iz Kranja; Na startu je bilo skupno 18 skakalcev. Za obirške skakalce je bila ta tekma neke vrste .generalka" za prihodnje tekmovanje v Kranju, kamor so jih povabili kranjski skakalci. To tekmovanje v smučarskih skokih se bo odvijalo na 25-metrski skakalnici v Besnici pri Kranju in sicer za pokal Slovenije.
Na takoimenovani .generalki* na
Obirskem so bili doseženi sledeči rezultati: med mlajšimi so prva štiri mesta odnesli skakalci SK .Triglav* — Skrjanc Martin, Semenič Roman, Jagodič Jože in Kešnar Jože — peti je bil domačin Karničar Manfred (SPD .Obir"). Med starejšimi skakalci je zmagal domačin Polanšek Justin, drugo, tretje in četrto mesto so dosegli skakalci SK .Triglav" — Metin Iztok, Česen Bojan in Štirn Janez; peti pa je bil spet domačin Ojster Hanzi.
Kot začetniki so se naši skakalci z Obirske kar dobro izkazali. Na prihodnji tekmi v smučarskih skokih jim želimo mnogo uspeha s skrito željo, da bi tudi obirsko društvo začelo hoditi po stopinjah slavnega bratskega športnega društva Zahomc, ki je začel delovati v podobnih skromnih razmerah.
Nonaa vas
!zšet je Miadi rod
Izšla je številka 5—6 Mladega roda za meseca januar in februar, ki je pretežno posvečena čarom zime in njenim posebnostim. V tem smislu je tudi narisana naslovna) stran, katere avtor je Brigitte Klein-berger iz Rožeka. Z vese jem ugotavljamo, da so v tej prvi številki novega leta v rubriki .Bralci pišejo in rišejo" močno zastopani šolarji in želeti je, da bi tako nadaljevati tudi v bodoče. Poleg stalnih rubrik .Domoznanski sestavki" in .Novice iz narcve" za kateri odgovarjata Milena Pipp in Marta Velik, je spet celas vrsta zanimivih in poučnih spisov, ki se bavijo s posebnostmi naše ožje domovine (Radiše) in z tepoto našega materinega jezika.
Z veseljem ugotavljamo, da je Mladi rod vsebinsko vedno pestrejši 'n da zelo živo zajema življenje nciega življa na Koroškem. Tudi lepe barvne fotografije, kot je tokrat na primer motiv, ki predstavlja Radiše, je lepa obogatitev šolskega lista. Njegovi sodelavci se zelo prizadevajo da bi bil Mladi rod čim bolj privlačen in zanimiv. Lepa obogatitev listo so seveda tudi uganke, križanke, rebusi itd., ki pomagajo bistriti um naših šolarjev.
Že večkrat smo ugotovili, da je vsebina Mladega roda zanimiva in privlačna tudi za odrase — naj navedemo kot primer prispevek .Televizija v službi moderne dobe" — zate ga mirno priporočamo tudi starejši generaciji. Dvojna številka Mladega roda stane 10 šilingov. Naročila je treba poslati na naslov: Mladi rod, poštni predal 45, 9021 Klagenturt/Celovec.
j c ^r#tg smrt poseg/d v wgse vrste m HfprZčg^cMMO Jztrgd/d Zz Mdše srede Leopo/Jd Krdmerjd Zz Nonee vdsr. K#r ne moremo s: pred-stdvfjdti, dd gd m več med Mdm;. Omd/md je v 37 /et# stdrost:. Vzro^ mnogo prezgodnje smrt: je Md srčnd ^dp. L/mr/ je sred: dc/d ;n ndčrtov zd bodočnost.
Po^ojn: se je rod;/ nd $#/#. Kot m/ddo/eten jdnt je mord/ o%nrs;t; že strd/?ote m/n^/e vojne. Po vrn/tv: se je Zz#čZ/ zd ^ovdčd ter prtdmo ;n rrspesno tzvdjd/ svoj po^/;c. 7?Z/ je de/dvec, /d se je z vese/jem ;n ponosom Zdvedd/ svojegd de/dvs^egd std-nH. Vsd^ ddn se je voz;/ z mopedom nd de/ovno mesto v Met/iovo ;n to sevedd o/* vsd^em vremen#.
Po&tojn; s; je ;z/?rd/ zd svojo dr#-žZco MZc&o Kn/mež prdv td^o s $#-/re. Petd 7932 std v Nonč; vds; ^#-p;'/d /nso ;'n s; ;;stvdr;'/d ognjZsče ;n števt/no drKŽZno. Z ženo je ž;ve/ v /ep; /mrmon/j;; njegovd g/dvnd s&r/? je /n/d, dd Zn Zn/o dr#ž;n; do/rro, ^dr m# je t#d; ;<spe/o. 5 pr/dnostjo Zn predvsem s dobroto je /n/ svojZm drdgZm vedno nd #s/#go, s^rdt^d Zn/ je srčno do/?er, vedno do/?re vo/je Zn p/emenZtegd zndčdjd do vsd/rogdr. Dd je Zn/ rdjnZ res spoštovdn Zn prZ/j#Zr-/jen, je po/?dZd/d ogromnd mhožZcd pogrebcev, Zn so m# ZzZdZdZ; pos/ed-njo čdst.
V nede/jo 7. jdn#drjd smo se od rdjnegd zd vedno pos/ovZ/Z nd non-čdvds^em po^opd/ZšČK Zn gd mnogo prezgoddj po/ožZ/Z Z: večnem# počZt-&# v domdčo zem/jo. PogreZme oZ*-rede je oprdvZ/ poZojmZov svd/; mest-n; ž#pn;^ v4/ojz;j K#/mež Zz P/;Z?er&d. Domdč; pevc;' so se nd dom# Zn o/< odprtem groZm pos/ovZ/Z z gdn/jZvZmZ žd/ost;nZ?dmZ.
Ndj m# Z?o domdčd zemZjd ZdMd. Zen; Zn otrobom Zzre/?gfMO oZ? tež-4; Zzg#Zn ndše g/o/*o^o sožd/je.
Slovensko prosvetno društvo .Obir" na Obirskem vabi na 6. SANKARSKO TEKMO v nedetjo 21. januarja 1979 Razdeiitev štartnih števiik ob 9. uri pri Kovaču, štart ob 10. uri. Tekmovaio se bo v šestih skupinah.
Pripravijeni so iepi pokati in še druge nagrade. Rezuitati te tekme se štejejo za „Obir-pokai".
PrZsrčno vdZdjenZ/
Zahvala
Vsem, ki so mi ob moji 80-tetnici čestitati in vsem, ki so me v moji boiezn) hoteti obiskati, kar pa ni bito mogoče, ker je zdravnik prepovedat vsakršen obisk, izrekam najiskrenejšo zahvato za to pozornost, ki jo cenim iz vsega srca. Posebno zahvaio izrekam tem potom domačemu zdravniku dr. Krajger-ju iz Rožeka, ki mi je v moji boiez-ni nudit vso pomoč, da sem ozdravet.
Naj ob tej pritožnosti vsem pri-jatetjem in znancem v novem tetu žeiim mnogo zdravja in uspeha ter mnogo srečnih ur v ptaninah.
/ozej A/ZZddvčZč
iz Sčedma pri Šentjakobu v Rožu
Gospodarska tista škocijan vabi na
VOULNt POSVET O OBČtNSKtH VOUTVAH MARCA 1979
v soboto 20. januarja 1979 ob 19.30 urt v farnem domu v Škocijanu s siedečim dnevnim redom:
narodnopotitični potoiaj o katerem bosta govorita zastopnika osrednjih poiitič-nih organizacij izvoiitev kandidkatov za občinske votitve 1979 ter razno
PrZsrČMo vd/djcnZ/
SPD Borovtje in Votitna skupnost Borovtje vabita na
POSVET O PRtBUŽAJOČtH SE OBČtNSKtH VOUTVAH v petek 19. januarja 1979 ob 18. uri v prostorih SPD .Borovlje" pri Wundru v Borov-tjah.
Ker se občinske votitve hitro btižajo, prosimo, da se posveta zanesijtvo udeieiite.
Stovensko prosvetno .Radiše" vabi na
društvo
3. RADtŠKt PLES v soboto 10. februarja 1979 ob 20. uri pri Taverju na Ra-dišah.
igrajo TRGOVCt iz Siovenije
PrZsrčno vdZ/jfnZ/
Stovensko prosvetno društvo .Borovtje" vabi na skioptič-no predavanje z barvnimi diapozitivi
..POTOVANJE PO POLJSKt"
ki bo v nedetjo 21. januarja 1979 ob 14. ur) v društveni sobi pri Bundru.
Predava: prof. Štefan Pinter
PrZsrčno vg^/jenZ/ orZ/or
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA VAB) NA
5. Trnovski maraton
ki bo v nedetjo 11. februarja s pričefkom ob 9.30 urt v Črnem vrhu nad tdrijo.
Prijave poštjite na nastov: Stovensko športna zveza, 9020 Ceto-vec, Spitatgasse 12/ttt.
Siničja skromnost in vrabčja požrešnost
Dedek in mati Peter sta v sončnem zimskem jutru izza okna opazovata ptičji živžav okrog krmiinicenavrtu.
— Dedek, kako pa to, da so danes spet na-vaiiti sami vrabci, siničke pa ni nobene?
— Veš, Peter, to je pa pri ptičkih nekaj podobnega kakor med nami ljudmi: nekateri so skromni in hvatežni, nekateri pa požrešni in nehvatežni.
— Aha, vrabci so požrešni, saj vidim, kako drug drugega odrivajo. A kje so sinice?
— Kakor hitro se toiiko utopii, da si tah-ko same poiščejo kaj hrane, nočejo izkoriščati naše pomoči, in zato jih tudi danes ni btizu.
— Jaz bi pa vrabcem ne dajat!
Zobobol
/oz^o se nevo/jen	in po?Mež<^Me n<z
CMO O^O.	pOTTMs/i, „je
Pd spet zapre o^o. Pa se zazJi, ^a ga je ne^je za^o/e/ zo/*. z^ova odpre o^o. ,,N: sawo watewati^a, t/attes pt'šewo r^d: šo/s^o nalogo." Ne^aj ga z^ode v zo^a. Pripre o^o, da pris/aš^aje. Prav zares, . . . Zvonko, rwatewatičar iz njegove ^iopi, je že peti dan Z*o/ar:. Ado 7wa powaga/, če /:o saw v ^/opif Odpre oči it: spet powež:ibne. Ne, aič se wi sawo ne zdi, zares /m/i/ "Zastoja/ potriisii, „ta^o Z?o/:7"
V so^o vstopi mati. /ož^o se prinre za /ice it: zastoja.
,,/ož^o, &aj ti ječ Zo&?"
./oj....'"
— Ati hočeš na krmitnioo obesiti napis VRABCEM VSTOP PREPOVEDAN!? A če bi tudi znati brati, bi se požeruščki ne zmeniti zanj. Taki so pač od zmeraj. Pa postušaj starodavno pravtjico o tem.
— Nekoč je bita v dežeti tako huda zima, da ne prej ne pozneje ni bito njej enake. Snega in mraza je bito totiko, da so biti tjudje povsem obupani. Vrhu vsega je bita tisto teto tako štaba tetina, da gospodinje že v pred-pustu niso imete kaj poštenega deti v toneč.
Stiska je naraščata iz dneva v dan. Ljudje so si sicer kuriti, a ker so gtadovati, jih je zebto kar naprej. Mnogi so za hrano zabarantati že vso obteko in druge vredne reči, ki so jih lahko utrpeti, tiča in očesne jamice pa so se jim udirate čedatje gtobje, da so postajati podobni okostnjakom. Le en gospodar je bit, ki mu ni zmanjkato hrane, ta pa je bit daleč naokrog znan kot siten skopuh. Ker je imet že vsega btaga na pretek, je odganjat tjudi, ki so mu vrata. Hrano je imet zaktenjeno v kašči, kamor ni smeta stopiti niti žena, kaj šele htapec ati dekta. Nikomur ni zaupat. Da mu ne bi ponoči kradli, je začet hoditi v kaščo tudi spat.
Takrat je bito hudo tudi za ptičke. Nikjer nobenega zrna in nobene drobtinice, vsepovsod sama praznota, kakor da potja nikoli niso rodita. Močnejši so se še pravočasno umakniti, vetiko pa jih je poginito. V vasi sta ostata en sam vrabec in ena sama sinička, pa še ta je imeta zaradi nezgode povešeno perutko.
Vsa onemogla sta nekega sončnega dne opazita miško, ki se je greta za okencem v skopu-
hovi kašči. Zasmitita sta se ji uboga ptička in jima reče:
— Vem, da bosta še danes mrtva, če vama "c, pomorem. Meni se dobro godi, skopuh pa nič ne ve za to. Izpod poda sem zgrizta tuknjo v njegovo žitno skrinjo in tako se mi vsiplje zrnje v podhišje kakor mivka skozi peščeno uro...
Vrabec je ktjub premrtosti od veselja poskočit, sinička pa je strahoma vprašata miško:
— Kakšna pa je cena?
— Odstužita mi bosta, ko bo zime konec. Za vsak obrok eno ustugo. Vetja?
Vrabec je v pritrdito znova poskočit, sinička pa si je izgovorita le potovični obed, ker jo je zaradi povešene perutke strbeto, kako bo mo-gta miški vračati.
Domenjeno! Vrabec in sinica sta vsak dan na okencu našta svoj zrnati obed in tako srečno pretotkta zimo.
Ko je prišet čas vračita, jima miška pravi:
— Kmatu bom postata mamica in žetim, da bodo moji malčki težah na mehkem, zato mi dajta za vsak obrok po eno puhasto peresce, sinička seveda polovico manj.
— Zivživ! je zajuckat vrabec. Zdaj mi je žat, da se nisem pogodit za deset obedov na dan...
— In kaj bi ta hip imet od tistih podesetor-jenih obedov?
— Nič, ampak zapomnit si bom za v prihodnje.
—	Požeruhi grdi! je Peter odprt oknico in zažugat vrabcem, ki so se vreščeč razteteh na vse strani.
Dedek pa se je zasmejal:
—	Saj sem ti reke], taki so pač od zmeraj...
Sneženi
mož
Tinček in Tonček pa Jurček z vasi, kepe vaiijo, vsem trem se mudi.
Tukaj so noge intoiejetrup, še giavo in roke pa moiek bo vkup.
Pisker na giavo, korenček :a nos, strgane čevlje, da mož ne bo bos.
Zdaj, ko zgneten je, zarajajmo vsi; moiek sneženi naj doigo živi!
„To Z-o pa nerodno, pišete šoMo na/o-go -
„Aes Z*o nerodno," reče /ož^o.
Nat:	prinese tope/ o^ZdadeZ: in /ožZ:o
zcrije z g/<wo v Zdazino. „/čcs je nerodno," pornit/i, ,,a &dj moreš, če te Z?o/i.. Zado-vo/jno se nasmehne poti Zdazino in se prime Zd pd/ec nd nogi. Zdčne premikati pa/ec in Z?o-iečind Z?o da prene^d. „Prefdrd," si reče, „d me ne Z*o doZn/a nd /imdniee." ZdKstdvi diZ: in zdčne is^dti Z-o/eeino po Z'oZ?K. Te že imdm, ti žnndf&d/ Dd/eč si, d /ož^n se že ne i^oš iz-md^ni/d, /e počd&dj me/ „ Nerodno je," spet vzd:'Z:ne, „mdtcmdtičnd nd/ogd ni vsdj^ dan, d tre^d je pdziti nd zdravje . . . Zdravje je največje Z?oga ..."
,,/ož^o/"
/ož^o poš^i/i izpod ^idz:nc.
,,Aa^o je, te še zmerom /<o/i?"
„goli/"
,,Zt^oda. Peter ti sporočd, da danes nimdtd pod^d. Ce/d šoid gre v &ino."
/ož^o se zdrzne. Z oi-rdZd si sndme o^/d-^e^. ,,G/ej," pomis/i, ,,pa me vseeno ne Z*o/i Otčpre %std, g/oZ'oZ:o vzdiZ:ne. Ro/ečine sp/o/: ni Zd/o več. „ A/ene da Zn pre-mdgd/ td^ navaden zoZ?oZw/, še ^aj/" Počdti se od/očnega.
..Ni /epo /:iti meZ:^džen," reče g/dsno.
/n s^oči iz poste/je.

Rokec se je prebudit zjutraj, ko je bila v sobi še tema:. Vse je bito tiho. Vzdignit je gtavo in zagtedat na svoji postelji nekaj črnega in dolgega. Bilo je tako kakor živalski rep.
.Joj, volk sedi zraven moje postelje," se je prestrašil. .Rep mu leži na moji postelji!"
In zlezel je do zadnjega laska nai glavi pod odejo in poslušal. Posluša! je, če volk diha ali renči v sobi. Nič ni bilo slišati. Pomolil je glavo izpod odeje in hitro pogledal, če volk še drži svoj črni rep na postelji. Toda na njej je ležala samo naramnica. Rokčevih dolgih zelenih hlačk, ki jih je zvečer zložil na stolček zraven postelje, ni bilo nikjer.
.Saj to je samo moja naramnica," se je začudil Rokec in ves strah ga je minil. .Saj to ni
noben volčji rep!"
Takrat pa je opazil, kako ga iz teme sredi sobe gleda dvoje svetlih, drobnih oči.
.tii - joj! Tam je volk!" je kriknil Rokec in se brž skril pod ode-
dolgih nogah. Stalo je čisto pri miru.
.Ohhh!" je zajecljal Rokec od groze in urno smuknil pod odejo. Tja je zdaj šel črni volk. Zdaj bo skočil, ga zagrabil z
Strah je prazen
jo. Po hrbtu gai je stresel mraz od strahu in srce mu je utripalo tako glasno, kot bi imel ob njem ušesa. .Zdaj bom umrl, zdaj bom umrl, črni volk pride in me požre," je ponavljal.
Kopa je opazil, da je v sobi postalo že bolj svetlo, je počasi — potiho — previdno' — boječe pogledal izpod od<eje in zagledal v kotu ob oknu nekaj visokega, črnega' in kosmatega na
zobmi za spalno srajčko in ga odnesel ven v meglo, v mrzle gore in temne gozdove.
In od strahu je Rokec zaspal in ko se je zbudil, je bilo v sobi že svetlo. Pogledal je okrog. In nikjer ni bilo — nič. Le steklena vaza je stala na mizi in se svetlikala kakor ogledalo.
„Oh, samo vaza se je svetila v temi," je dejal Rok. .Jaz pa sem misli), da so to volčje oči."
V kotu ob oknu pa je stal namesto volka velik cvetličnjak na visokem stojalu.
Rokec se je naglas zasmejal.
.Seveda, saj to je stari babičin cvetličnjak. Saj nikjer ni bilo volka."
In pogledal je po sobi. Sonce je vzhajalo za oknom in vedno bolj svetlo je postajalo za zavesami. V sončni svetlobi je izginila tema in prikazale so se: miza z vazo, stoli, omara in cvetličnjaik, takšni, kakršni so.
Rokec je vstal in napisal na velik papir z velikimi črkami:
.V TEJ SOBI NIKOLI NI BILO IN NIKOLI TUDI NE BO VOLKA. TO SEM PA NAPISAL ZATO, ČE BI ME BILO ŠE KDAJ TAKO STRAH."
In obesil je ta napis nai steno, da bi ga zmeraj videl in bral.
bom pa reket: adijo. Mato si pa te zbotjšam penzijo. Dosti tako nimam. No ja, pajčevina se mi ne prede po trebuhu. Vsi radi mato pojamramo, drugače nismo zdravi."
„Kako pa veste, da je Zata Merhar lahko ženska?"
„Tako pač. Ja, tjubi človek, od kod ste pa prišti, tda vi nič ne veste o njenih poteh. Ta se je pošteno skaštjata od spredaj in zadaj."
Gregor Šipek je vzdrhtet in se še močneje oprijet roba vratarnice. Čeprav je pravkar pottačit cigaretni ogorek v pepetnik, ki mu ga je vratar primaknit, je nervozno seget v žep po nastednjo cigareto in si jo prižgat.
„Vi pa dosti kadite. Sem jih nekaj pozna), ki niso zaostajati za vami. Saj se tudi sam ne branim. Gustiju Pivcu sem pa reket: Gusti mato te pazi nase. Ustnico imaš zapečeno, kakšna so šete tvoja ptjuča. Ni ga več, že drži zemljo z nosom. Ne bojte se, ne mistim, da bo tudi vas takoj pobrato. Vi ste še mladi. Zala je hudičeva ženska, vam povem. Dedce je obračata ko snope, sama pa je žvrgoteta kot sinička."
„Če je takšna, ne morem razumeti, da lahko vodi trgovino."
„Bežite, bežite, kje pa živite." Vratar Štefan Rota je sklenil roke. „Tako držijo skupaj. Ne vsi, a najdejo se in se grejo veselje. Ona je ja bita v ljubezenski zadrugi."
„Prosim?" Gregorju Šipku se je zaletelo, čeprav mu grižljaj ni zašel v sapnik.
,,Več se jih je nabrato, da je bito botj veseto. Ko so jim stopili na prste, so nehati. Zata je naga hodita po mizi in razkazovala svojo bogatijo. Seveda jaz nič ne vem o tem. Če boste komu nesti na ušesa, da sem vam jaz kaj poktepetal, me ne mešajte zraven. Spoh se pa čudim, da se totiko brigate zanjo."
Gregor Šipek je zajecljat: ,,Jaz sem učitetj. Poznam jo, odkar je v našem kraju. Mistim, odkar je prišla v novo trgovino za postovodkinjo."
,,Pa ne v Zatišje?"
"Tja, tja."
"Seveda. Saj sem brat in stišal, da ste dobili novo trgo-
vino. Čujte, kaj je res, da so jo odprli v tisti hiši, kjer sta nekoč kratjevata trgovca Repiča? No ja, niso jima vzeti hiše. Naj bi se podrta? Vzdigniti so jo in je v redu. Tadva tako nista imeta žive duše. Kjer ni sorodnikov, dobi imetje občina, a ne? No ja, če ste učitetj, se tako sami spoznate na to. A radi vidite Zalo Merhar? Joj, joj, potem ste si tudi vi opekli prste. Eh, ne verjamem, da bi lahko bito kaj med vama. Ona je ja prestara za vas. Seveda, nič ne rečem, tjubezen je hudičevo nevarna. Zažre se v človeka ko rja in ga ne spusti več. Danes je res ni bilo tukaj, verjemite mi. No, pa bom, če mi že ravno ponujate." Vratar Štefan Rota je vzet cigareto iz škatlice. ,,Ne bom takoj prižgat. Bom še malo počakat, že tako sem čisto osmojen od znotraj in od zunaj." Pokazal je palec in kazatec, ki sta bila na koncih čisto rumena.
Gregor Šipek ni vede), kdaj je odšet od vratarja Štefana Rote. Venomer so mu odzvanjate v ušesih njegove besede. Ktjub temu je še zmeraj upat, da bo srečat Zato. Ne, ona ni padta tako nizko, kakor mu jo je opisat. Gotovo jo je zamenjat z drugo žensko. Pomote se pripetijo med neukimi in učenimi tjudmi. Do napak pride četo v etektronskih računalnikih.
Pred mopedom je postat in izročil kovanec pobiratcu, ki je pazit na vozita. Ko mu je možakar hotel vrniti drobiž, mu je odtujeno reket: ,,Kar obdržite."
,,Takih, kot ste vi, je pa mato," je veseto odgovorit pobiralec in vtjudno snet kapo pa se priktonit.
Petja! se je mnogo botj naglo kot poprej. Cesta se je nekoliko posušita, še zmeraj pa je premogta za čete kočije brozge in luž. Voda je visoko brizgata in ljudje, ki jih je srečavat, so grozeče mahati z rokami in dežniki pa si otepati obteko.
Nekajkrat ga je spodnesto. Pritisnit je na zavoro in vijugat z mopedom po vozišču.
Ko se je pripetjat do domačega kraja, so v hišah gorete luči. Zdeto se mu je, da so bite podobne kresnicam, ki postajajo vedno večje in večje.
Zajeta ga je svettoba prve cestne svetilke, nato druge, tretje. Zdrvet je mimo Dotfetove hiše in točilnice in obstat
pred trgovino. Moped je izpusti), da se je zapetjat po tteh in je zažvenketato. Pri padcu se je razbito stekto na prednji luči. Motor je pustit prižgan.
Preskakovat je stopnice in pritisnit na ktjuko. Ni se vdata. Potrkat je s Čtenki prstov, nato s pestjo. Bobneto je od nabijanja. Od znotraj se mu ni nihče ogtasii.
29
Špcta Hreščak je potrkata in pritisnita ktjuko. Vrata se niso odprta. Pogtedata je na stensko uro. Vetiki kazatec je že prehitet potno uro, ko Se je začel pouk. Ravnatelj Gvido Zorec ni prišet v šotsko postopje. Preskusita je vrata in postata, ne da bi vedeta, kaj naj stori. Nameravata je vprašati, ati bodo imeti športni dan v razredih ati na prostem. Vreme se je naredito, sneg se je stopit, veter je pobral luže. Lahko bi se zbrati na dvorišču in se razdetiti po skupinah. Večji skupaj. Otroci bodo že vzdržati, ati je to sploh kaka zima, mraza še ni bito pravega.
Prihitet je Gregor Šipek. Dnevnik mu je pogledoval izpod stisnjenega komotca in nevarno lezel ven. Totiko da mu ni zdrsnit na tta. "Starega ni notri?" je posmehljivo vprašat.
,,Gregor, kdaj se boš odvadil tako nastavljati ravnatelja? Naš predstojnik je in . . ."
,,In naša dotžnost je, da mu vdano pristuhnemo. Že vem na pamet." Potresel je ktjuko in začudeno pogtedat. ,,Kako se pa držiš? Ati se mu je kaj pripetito?"
,,To bi tudi jaz rada vedeta," je odgovorita Špeta Hreščak in odhitela na konec hodnika, kjer je poklicata hišnico Hitdo Frecko.
,,2e grem," se je z oddaljenim gtasom oglasita hišnica s stopnic, kakor da je tam ves čas čakata, da jo bodo poklicati. Drobita je korake, si brisala roki v predpasnik in radovedno gtedata oba. ,,Kaj bo dobrega?"
,,Nič ne bo dobrega," je dejata Špeta Hreščak. ,,Zdi se mi, da boš morata poiskati našega ravnatelja."
/Dd/je priZ:odM;ičj
Praznik občine Siovenska Bistrica
v spomin na iegendarni Pohorski bataijon
V spomin na junaški boij in smrt legendarnega Pohorskega bataljona, ki je do zadnje borke in po-siednjega borca izkrvavel 8. januarja 1943 na Osankarici na Pohorju, obhaja občina Slovenska Bistrica svoj vsakoletni občinski praznik. Obhaja ga s spominjanjem na tedanje čase, ko je mesta! pobitega I. Pohorskega bataljona že kmalu zavzela nova partizanska edinica — nov Pohorski bataljon, ki je potem prerasel v Pohorski odred, za obletnico tragedije na Osankarici pa je prišlo do ustanovitve Zidanškove brigade, ki je pozneje skupaj s XIV. divizijo nadaljevala boj do osvoboditve. Obhaja pa ga tudi v znamenju vsestranskega razvoja, ki ga! beležijo občaini iz leta v leto.
Mestne pravice je dobila! Bistrica že v začetku 4. stoletja in se je s tem še močneje razmahnila! svobodna prodaja s sosednimi mesti, najbolj s Ptujem. Pod celjskimi grofi. ki so postali v drugi polovici 14. stoletja lastniki tega področja, je doseglo mesto izreden razvoj ter dobilo še dodatne upravne in trgovske pravice. Pozneje je prišla Bistrica pogodbeno v roke Habsburžanov in tako so mesto, grad in okolica občutili tudi boje za celjsko dediščino, vojne z Matijo Korvinom in močne turške vpade. Kolikor je mestu uspelo ostati ob robu velikih kmečkih puntov v 16.
in 17. stoletju — kmetje okoliških vasi so se jih udeleževali v večji ali manjši meri — pa mu ni prizanesla epidemija! kuge v sredini 17. stoletja, ki je razredčila prebivalstvo ter popolnoma! zaustavila! razvoj gospodarstva in trgovine. Tudi v nemirni dobi Napoleonove Ilirije mesto in okolica nista bila deležna večjega gospodarskega razmaha; položaj se je bistveno spremenil šele po dokončnem porazu Francozov, ko je bil uveden reden cestni, trgovski in potniški promet na cesti Dunaj—Trst, kar je veliko pripomoglo k ponovnemu razvoju mesta). Za leta pred prvo svetovno vojno) je značilen gospodarski vzpon mestne okolice, ki se je nadaljeval tudi v stari Jugoslaviji vse do nemške okupacije. Zlasti po osvoboditvi pa se je začelo za področje Slovenske Bistrice obdobje naglega' in uspešnega razvoja v industriji, kmetijstvu, trgovini in obrti; ta razvoj je bistveno spremenil iz-gled mesta in okolice ter izboljšal položaj prebivalstva.
Občina Slovenska Bistrica spada v regija severovzhodne Slovenije, leži v predelu med Pohorjem in Halozami ter meji na občine Maribor, Ptuj, Šmarje pri Jelšah in Slovenske Konjice. Površina občine znaša skoraj 37.000 ha, prebivalcev pa šteje blizu 32.000.
Osnovni nosilec gospodarskega! razvoja, zaposlovanja, akumulaci-
„STEKLO"
Siovenska Bistrica
PROIZVAJAMO VSE VRSTE ROČNO IZDELANEGA
#	RAZSVETLJAVNEGA IN
#	OKRASNEGA STEKLA
je in globalne izgradnje v občini je industrija, ki se po obsegu asortimentu in stopnji predelave vedno bolj širi in modernizira. Poleg industrije pa; k napredku gospodarstva največ prispevajo dosežki v kmetijstvu. V razdobju 1976—1978 so dosegli povprečno realno rast družbenega proizvoda po stopnji 8,8 %. Ob ustvarjenih ugodnih pogojih za večjo proizvodnjo in pro-
Kreditna g banka	S
Maribor	^
"O
!>
POSLOVNA ENOTA ^ SLOVENSKA BISTRICA
dajo pa pričakujejo, da bo v naslednjih dveh letih možno doseči realno rast celo! po! stopnji 9,5 °/o.
Mnogo je bilo narejenega v zadnjem obdobju na področju odpiranja novih gospodarskih in negospodarskih objektov s ciljem, da bi zmanjšali nezaposlenost, ki je posebno občutna pri ženski delovni sili. Opravljena so bila velika melioracijska dela v dolini Ložnice, kjer je bilo iztrgano močvirju 200 ha zemlje, ki je že obdetovalinai. Na področju investicij so bili adaptirani kulturni domovi, knjižnice in druge kulturne ustanove. Samo v letu 1978 so investicije ocenili na skoraj 390 milijonov din; preko! 53 % naložb odpade na industrijo oz. 85,5 odstotka na gospodarstvo, medtem ko v 14,5 odstotnem deležu negospodarskih vlaganj predstavlja skoraj polovico stanovanjska gradnja. Nadaljnje vlaganje sredstev pa; bo prav tako delovalo pospeševalno na< razvoj občine tudi v letu 1979.
IMPOL se uspešno uveljavlja doma in v širnem svetu
Najpomembnejša delovna organizacija v občini Slovenska Bistrica je IMPOL — industrija metalnih polizdelkov, ki predeluje aluminij. Tradicija podjetja sega daleč nazaj, saj je IMPOL leta 1975 obhajal lep jubilej: minilo je 150 let, odkar so na tem mestu pričeli preoblikovati kovine.
Priseljenci s Koroškega in domačini so že v začetku 17. stoletja postavili ob potoku Bistrica kovačnico na vodni pogon. Tu so izdelovali najprej orodje, predvsem za potrebe gradu in tudi okoliških domačij. Med turškimi vpadi so večkrat uničili tudi bistriške fužine, ki pa so jih lastniki vedno spet obnovili. V naslednjih desetletjih so fužine večkrat menjale lastnike, ti pa so razširili proizvodnjo tudi na nekatere bakrene izdelke. Od leta 1825 dalje pomenijo fužine že manjšo industrijo bakrenih izdelkov in to leto štejejo tudi kot ustanovno leto sedanjega podjetja IMPOL.
Obenem s potrebami in širjenjem proizvodnje je naraščalo število zaposlenih, predvsem še, ko si je tovarna postavila lastno topilnico. Proizvodni program v zadnjih letih prejšnjega stoletja je bit kljub dokaj preprostim proizvajalnim sredstvom že Zelo širok in je obsegal večino tedaj uporabljenih proizvodov iz bakra in tnedenin. Prva svetovna vojna je pomenita za podjetje zastoj in šele po vojni se je pričelo uspešneje moderni-
zirati. To je bila tedaj edina tovarna tovrstnih izdelkov v Jugoslaviji. Ugoden gospodarski položaj ter vse večje zahteve po polproizvodih iz bakra in medenin so silili v širjenje posameznih obratov, kar pa se je izvajalo nenačrtno in z zastarelo opremo — posledice občuti podjetje še dandanes. V letih okupacije v to-
<mpo!
industrija
metalnih
polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica
varni ni bilo nobenih večjih investicij, z izjemo pnoizvodne hale stiskal-niškega obrata, ki pa so jo dogradili šele po vojni.
Po drugi svetovni vojni se je začelo obdobje industrializacije in elektrifikacije. Tedaj se je nacionalizirano podjetje kljub zastarelemu strojnemu parku uspešno vključilo v plansko obnovo; kolektiv je začel vlagati znatnejša finančna sredstva, da bi sc v proizvodnji približal sodobnejši in ekonomičnejši tehnologiji.
Prelomnica v zgodovini IMPOL-a je leto 1950, ko so delavci prevzeli tovarno v upravljanje in se je s tem pričeto obdobje bolj načrtnega razvoja. Kljub zastarlim strojnim napravam je delovni kolektiv osvojil novo
tehnologijo, kmalu večkrat poteča! proizvodne količine ter razširil asortiment svojih izdelkov. Današnji proizvodni program je pester:
iz aluminija in aluminijskih le-gur izdelujejo pločevino, trakove, surove in oplemenitene folije, rondele, rondice, palice, cevi, profile, žico, pletene električne vodnike, žične ograje;
H projektirajo, izdelujejo in montirajo vse vrste aluminijskih konstrukcij;
H s kooperanti proizvajajo celotno cestno opremo iz aluminijskih zlitin.
Osnovno vodilo, ki je usmerjalo dosedanji razvoj IMPOL-a in ga bo usmerjalo tudi v prihodnje, je zadovoljevati potrebe domačega potrošnika aluminijskih polizdelkov in z osvajanjem novih izdelkov razvijati uporabo aluminija v Jugoslaviji, z enako odločnostjo pa se usmeriti v izvoz, s ciljem trajne zagotovitve pozitivne zunanjetrgovinske bilance podjetja in zagotavljanja deviznih sredstev za investicijska vlaganja. Od obdobja, ko je moral preiti S predelave bakra na proizvodnjo aluminijskih polizdelkov, je odigral IMPOL pionirsko vlogo pri uvajanju bete kovine v Jugoslaviji. Po prvih negotovih korakih v tujino pred dvema desetletjema pa se je IMPOL medtem uspešno uveljavil tudi v širšem svetu, kamor izvaža svoje izdelke.
RADtO — TELEV!Z!JA
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
PETEK, 19. l.:9.15C. Urh:„Besednizo-ktad" (šoiska rad. oddaja za šotarje od 4.—8. šotske stopnje) — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 20. 1.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDEUA, 21. 1.: 7.05 Duhovni nagovor— Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDEUEK, 22. 1.: 14.10 Cetovški radijski dnevnik — Soiisti-pevci — Pravni nasveti za vsakogar (dr. Apovnik).
TOREK, 25. 1.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Otroci, posiušajte)
SREDA, 24. 1.:	14.10 Ceiovški radijski
dnevnik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 25. 1.: 14.10 Ceiovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
A V S T R ! J A 1
PETEK. 1?. 1.: 7.00 Za predšolske otroke— 7.30 Ruščina — 7.55 Grindelvvald: slalom za ženske — 11.00 Renesansa — 12.25 Grin-de!wa!d: slalom za ženske, 2. spust —
14.30	Povzetek slaloma za ženske — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Pes in njegov gospodar — 17.45 Lutkovna predstava
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Moj stric Theodor ali kako se zasluži mnogo denarja v spanju — 18.25 Pregled sporeda
—	18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije —
17.30	Yas v sliki, kultura in šport — 20.15 Stari — 21.20 Grede — 22.05 šport — 22.15 Pet izgnancev — 23.40 Poročila.
SOBOTA, 20. 1.: 11.55 KitzbOhel: smuk za moške — 15.45 Intimitete — 17.00 športna abeceda — 17.30 Moj stric z Marsa — 17.55 Otroltom za lahko noč — 18.00 Panoptlkum
—	18.20 Pregled sporeda — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.00 Slike iz Avstrije in lužne Tirolske —
17.30	čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Prodani ded — 21.50 šport — 22.30 Mrzli pot — 0.00 Poročila.
NEDELJA, 21. 1.: 10.25 KitzbOhel: slalom za moške — 12.55 2. spust — 15.25 Dekleta, dekleta, dekleta — 17.00 Leteče cerkvene miši — 17.25 Trije pevci, ki so vedno pripravljeni pomagati — 17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Srečanje z živalmi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.00 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Peter in Tillie — 21.50 šport — 22.00 Nočni izbor — 22.45 Poročila.
PONEDELJEK, 22. 1.: 7.00 Za predšolske
otroke — 7.30 Dežela In ljudje — 10.00 Mark Twainova Amerika — 10.30 Intimitete —
17.00	Za predšolske otroke — 17.25 Pika nogavička — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.30	Družina Robinson — 18.25 Pregled sporeda— 18.30 Mi— 17.00 Slike iz Avstrije
—	17.30 čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Ponedeljski šport — 21.00 Petrocelli
—	21.45 Poročila — 21.50 Večerni šport. TOREK, 2!. 1.: 7.00 Za predšolske otroke
—	7.30 Angleščina — 7.55 Nova matematika
—	10.25 Dekleta, dekleta, dekletal — 12.00 Steinach: veleslalom za moške — 12.25 Schruns: smuk za ženske — 13.45 Steinach: veleslalom za moške, 2. spust — 14.15 Povzetek smuka za ženske in veleslalom za moške — 17.00 Za predšoiske otroke —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Živalski svet — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Ml — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Dunaj, dunajske pesmi in Dunajčani — 20.55 Značica
—	21.40 šport — 22.10 Ana Korenina — 23.05 Poročila.
SREDA, 24. 1.: 8.55 Tudi pošaliti se je treba — 7.25 Igra — osnova življenja —
7.55	Schruns: slalom za ženske — 11.15 Tako gospodari industrijsko podjetje — 12.25 Schruns: slalom za ženske, 2. spust
—	14.30 Schruns: povzetek slaloma za ženske — 17.00 Dagobert in Lalobe — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Mož v hiši — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Amore — 21.15 šport — 21.45 Poročila.
ČETRTEK, 25. 1.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.30 Francoščina — 10.00 Obraz stoletij — 10.30 Roparski pohodi Vikingov —
17.00	Za predšolske otroke — 17.25 Živalski leksikon — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 17.00 Sliko iz Avstrije— 17.30 čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Tele-muzej — 20.15 Dali, dali — 21.45 Poročila in šport.
		A V S T R ! J A 2
1		PETEK, f7. 1.: 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Dan in noč
mislim nate — 18.00 Orientacija — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Impresionizem — 17.30 Trailer — 20.15 Diktatura genov — 21.00 Nova — 21.20 Richelieu— 22.10čas v sliki s kulturo in karikaturami tedna — 22.45 Mednarodna predstava v petek.
SOBOTA, 20. 11.: 17.30 Povzetek smuka za moške iz KitzbOhla — 17.55 Igra — gradbeni kamen življenja — 18.25 Brez nagobčnika — 17.30 The Munsters — 17.55 Ga-
lerija — 20.15 Dvojno življenje VVilfrieda E. — 22.00 Jazz v soboto.
NEDELJA, 21. 1.: 11.15 ORF koncert —
14.00	Stekleni človek — 17.00 Dežela in ljudje — 17.30 Corvo — 18.00 Šanghaj ekspres — 17.20 Lance Link — super Chimp —
20.00	Knjižni bazar — 20.15 V lastni zadevi
—	20.00 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 22. 1.: 16.00 Angleščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Po Afriki — 17.30 Kitara za vse — 20.00 Ana Korenina
—	21.00 Vstop prost — 21.45 čas v sliki — 22.15 Mrzel dan v parku.
TOREK, 25. 1.: 18.00 Italijanščina — 18.30 Slike iz znanosti — 17.15 Pregled sporeda
—	17.30 Klub glasbe — 20.00 Emilia Galotti
—	21.45 čas v sliki s kulturo — 22.20 Klub 2. SREDA, 24. 1.: 10.30 41 stopinj ljubezni —
18.00	Francoščina — 18.30 Tako je bilo včeraj — 17.15 Pregled sporeda — 17.30 Po-četkl letalskih poletov — 20.00 Sternova ura — 20.50 O filmu — 21.35 čas v sliki s kulturo — 22.10 čas v sliki.
ČETRTEK, 2S.1.: 18.00 Ruščina — 18.25 Vstop prost — 17.30 Spot Light — 20.00
Orodje mogočnežev — 21.50 čas v sliki s kulturo — 22.25 Klub 2.
____ JUGOSLAVtJA
PETEK, 17. 1.: 7.00 TV v šo-li — 17.20 Poročila — 17.25 Zverinice iz Rezije — 17.45 Mathis — 18.05 Narodno zabavna glasba — 18.35 Obzornik — 18.45 Spoznavajmo naše morje — 17.15 Risanka — 17.30 Dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 21.00 425 — 21.20 Dnevnik — 21.35 Nočni kino.
SOBOTA. M. h: 8.00 Poročila — 8.05 Ljudje in zemlja — 7.05 Stare japonske pravljice—7.20 Naši trije —7.35Z besedo in sliko — 10.00 Babičin vnuček — 10.30 Pisani svet — 11.10 Dokumentarna oddaja
—	11.35 425 — 11.55 Smuk za ženske — 13.50 Noči in dnevi — 15.15 Poročila — 15.20 VVillie VVonka, mladinski tilm — 17.00 Košarka Bosna : Cibona — 18.40 Naš kraj — 18.50 Očka, dragi očka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.00 Manon — 21.05 Osleparjen — 22.50 Dnevnik.
NEDELJA, 21. 1.: 7.05 Poročila — 7.10 Za nedeljsko dobro jutro — 7.40 Beograjske povesti —	10.25 KitzbOhel:	slalom za
moške, prenos — 12.00 čebelica Maja — 12.25 Ti, fant iz Bangkoka — 12.55 Kitz-buhel: slalom za moške, prenos — 14.00 Poročila — 17.15 Risanka — 17.30 Dnevnik
—	20.00 Vlil. ofenziva — 21.00 Gozd ali polja — 21.30 Dnevnik — 21.45 Melodije 78
—	22.05 športni pregled.
PONEDELJEK. 22. 1.: 7 00 TV v šoli — 14.25 Kmetijska oddaja TV Novi Sad — 17.25 Poročila — 17.30 Vrtec na obisku — 17.45 Kajvemoo ... — 18.05 Spekter — 18.25
MATURAMI) ZVEZME OtMNAZtJE ZA SLOVEMCE VABMONA
GIMNAZIJSKI
PLES
Kt BO ONE S.2.1S79 OB 1S.S0 UBt V PROSTORIH DELAVSKE ZBORNICE V CELOVCU
ZABAVAJO VAS:
ANSAMBEL VOKALI NEW SVVINGOUARTET
IN SOLIST
OTO
PESTMER
šota smučanja — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadi za mtade — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Roko in Cicibeta — 21.40 Kuiturne diagonate — 22.20 Dnevnik.
TOREK, 25. 1.: 9.00 TV v šoti — 16.50 Vete-statom za moške — 17.30 Poročita — 17.35 čez tri gore — 18.05 Mati svet — 18.35 Obzornik — 18.45 čas, ki živi — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Živeti, ne samo stanovati — 20.45 Pota Potjske — 22.15 Dnevnik — 22.30 Razvoj popuiarne gtasbe
—	20.30 Včeraj, danes, jutri — 20.50 Znanost — 21.35 Zabavno gtasbena oddaja.
SREDA, 24. 1.: 9.00 TV v šoti — 17.30 Poročita — 17.35 Tako so živeti — 18.00 Londonska narodna gaterija — 18.25 Ne prezrite — 18.40 Obzornik — 18.50 Zgodnji gtasbeni instrumenti —- 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna: Sao Bernardo
—	21.50 Dnevnik — 22.05 Hanovrska gtasbena parada.
ČETRTEK, 25. 1.: 9.00 TV v šoti — 16.45 Poročita — 16.50 Stare japonske pravtjice
—	17.05 Naše vsakdanje bitke — 18.00 Trim-ska tetevizija — 18.35 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Gtasbeni magazin — 21.30 šport na Kitajskem — 22.10 Dnevnik.
Cepijenje proti kiopom
Že večkrat smo svarili pred nevarnostjo klopov, ki povzročajo oz. prenašajo nevarno bolezen — vnetje možganov. Nevarnost okuženih klopov je razširjena po vsej Avstriji. Zaradi vgriza teh malih živalic je umrlo že celo vrsto ljudi ali pa so utrpeli zdravstveno škodo. Nevarnost pred okužbo s klopi lahko preprečimo samo s cepljenjem. Koroška socialna zavarovalnica za kmete (Sozialversiche-rungsanstalt der Bauern) bo v zvezi s to nevarnostjo tudi letos izvedla cepitev za svoje zavarovance in njihove družinske člane. Cepljenje bo trikratno — prvi dve bosta predvidoma v mesecih (ebruar in marec, tretja) pa leto prožneje. Stroške cepljenja bo prevzela) zavarovalnica.
Osebe iz kmečkega prebivalstva, ki so zainteresirane, da bi bile cepljene, naj to javijo najkasneje do 26. januarja na naslov: Landes-stelte Karnten der Sozialversiche-rungsanstalt der Bauern (Abteilung Untallversicherung), Gabelsberger-straf)e 3, 9020 Klagenturt-Celovec.
V prijavi je treba navesti ime, dan rojstva, naslov in zavarovalno številko zavarovalnice oz. akta. Zavarovalnica bo potem vsakega prijavljenca pravočasno obvestila, kdaj in kje bo izvedeno cepljenje.
Osebe, ki so bile že lansko leto prvič in drugič cepljene, bodo letos prejele pravočasno obvestilo o terminu tretjega cepljenja. Tem osebam se ni potrebno ponovno prijaviti.
Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na igro
.SLEHERNIK'
v nedeljo 21. januarja 1979 ob 1$. uri pri Voglu v Sent-primoiu. Gostuje: lama mladina iz Pliberka.
Prwčno vdNjffH/
ŠPORTNI VESTNIK
SLOVENSKI ATLETSKI KLUB JE PRIČEL S TRENINGOM V DVORAN!
Pred osmimi dnevi je začel pri Slovenskem atletskem klubu takoimeno-vani countdown za spomladanski del nogometnega prvenstva v 1. D razredu. SAK vodi na lestvici z minimalnim naskokom in prav zato je potrebno veliko treningov in tekem, da bo SAK ostal na prvem mestu prav do konca prvenstva. Prva faza priprav bo obsegala treninge v torkih in petkih v dvorani slovenske gimnazije (začetek ob t8. uri), v februarju so predvidene priprave nekje v Jugoslaviji, nato pa se bo začel, če bo vreme dopustilo, trening na igrišču. V prvo tazo priprav pa je spadal tudi nogometni tur-
ZVEZDA" V HODIŠAH VAB) NA
DRUŽ ABm
VEČER
Kt BO V SOBOTO, 20.1.1979 OB 19.30 UR)
V POCtTNlSKEM DOMU StNDtKATA(0GB)OB HAB-NARJEVEM JEZERU. ZABAVAJO VAS.
MEŠANI PEVSKt ZBOR "ROŽ" tZSENTJAKOBA IN DOMAČ) TAMBURAŠU) ANSAMBEL
nir v hali, na katerega je bil povabljen tudi Slovenski atletski klub. Poleg slovenskih nogometašev so sodelovali še ASK (Koroška liga), Grabštanj (Unterliga), Žrelec (jesenski prvak v 1. C razredu) in pa moštvo gostitelja in prireditelja, podjetje BSG Hirsch. Kraj prireditve je bila dvorana glavne šole v Vetrinju, igralo pa se je po sledečem modusu: vsak proti vsakemu, torej za vsako ekipo pet iger po petnajst minut, tgralo se je za gole, moštvo pa so sestavljati štirje igralci. Menjalo pa se je lahko poljubno. Za SAK so nastopali: Dodič, Pande) J., Pandel F., Zablatnik, Hobel, Velik, Perč, Kupper in Hribar. Torej je pri SAK-u manjkala vrsta dobrih igralcev, s katerimi bi SAK igral seveda še močnejše. V prvi tekmi so se slovenski nogometaši pomerili s favoritom, s celovškim ASK-jem. Igra je bila zelo na-
peta, SAK pa je senzacionalno zmagal s 3:2. V drugi tekmi je SAK igral proti Grabštanju, to je klub, ki igra ligo višje. Tudi tokrat so igralci SAK-a pokazali izvrstno igro in tudi dobro moralo, saj je nasprotnik vodil 2:1. Končni rezultat pa se je glasit 4:2 za SAK. Najtežja nasprotnika premagana in igralci SAK-a so na tihem že upali na osvojitev prvega mesto. Toda naredili so račun brez krčmarja, kajti proti podjetniškemu moštvu BSG Hirsch so doživeli katastrofalen poraz v višini 1 :6. Sledila je spet zmaga proti Železni Kapli z 8:3, toda v zadnji in odločilni tekmi proti Zrelcu, se je SAK sam spravil ob možnost zmage. Pri rezultatu 1 :1 je bil izključen Pandel F. po prekršku, SAK je nadaljeval igro s tremi igralci in podlegel 1:3. To je končno pomenilo četrto mesto v skupni uvrstitvi. Zmagala je ekipa BSG Hirsch, ki je imela v svojih vrstah najboljšega strelca, igralca avstrijske mladinske reprezentance, Hrstiča s 17 goli. Pri Slovenskemu atletskemu klubu sta bila najbolj uspešna strelca Velik s sedmimi goli in Hobel s petimi.
Kljub četrtemu mestu je SAK zapustil dober vtis, vrhu tega pa je bil izvoljen za najboljšega igralca tega turnirja v dvorani prav igralec iz vrst Slovenskega atletskega kluba. To je bil Marjan Velik, ki je prejel pri podelitvi pokalov v obliki pokala in plakete nagrado za izvrstno igro v dvorani.
Končni vrstni red: 1. BSG Hirsch 7 točk 26:15, 2. ASK 6 točk 18:12, 3. Grabštanj 6 točk 16:14, 4. SAK 6 točk 17:16, 5. Zrelec 3 točke 11:17, 6. Železna Kapla 1 točko 13:27.
SMUČANJE
Annemarie Moser je pri ženskah po tretji zaporedni zmagi v smuku prevzela vodstvo v ženski konkurenci. Z največjim naskokom v tej sezoni (skoraj dve sekundi) je distancirala drugouvrščeno Nemko Mittermaier. S tem je Moserjeva osvojila v smuku maksimum 75 točk in se bo sedaj lahko koncentrirala popolnoma na tehnične discipline. Za prvo zmago v tehničnih disciplinah je nekaj dni prej poskrbela Regina Sackl, Moser pa se je uvrstila na izvrstno tretje mesto. Pri moških se je nadaljevalo tekmovanje z moškim slalomom, ki je prinesel v tretji konkurenci tretjega zmagovalca, namreč Nemca Neureutherja. Potem ko je izpadel že v prvem spustu Stenmark, so ostali smučarji v drugem spustu napovedali boj, katerega je končno dobil Nemec Neureuther. Drugi pa je po-
(Deteljica
VTRŽIČU-JUGOSLAVUA
10 avtominut od Ljubelja, direktno na glavni cesti
TOVARNIŠKA
PRODAJALNA
Sezonska
razprodaja
jesenskih in zimskih čevijev
do 10. feb. 1979
in velika izbira obutve po ugodnih cenah!
stal Bolgar Petar Papangelov. V nedeljskem smuku pa se je prvič v tej sezoni pokazala moč švicarskih smučarjev. Zmagal je mladi Burgler pred rojakom Mullerjem. Najboljši Avstrijec je bil Grifjmann kot četrti. V kombinaciji pa je zmaga) Phil Mahre, pred Wenzlom in Grosom. Luscher, ki
tzdajatelj, zaiožnik in iastnik: Zveza sio-venskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava. 7071 Klagenturt - Cetovec, Gasometergosse 10. tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovtje
vodi v skupnem seštevku, je v kombinaciji osvojil tri točke.
IZID XI. SANKARSKE TEKME SPD ..ZARJA :
Dekteta: 1. Kogoj Matilde, 2. Smrtnik Marica, 5. Smrtnik Ana, 4. Grubelnik tnge, 5. Pasterk Sonja.
Žensko: 1 Stane Pepca, 2. Karničar Inge, 5. Sadovnik Veronika, 4. Lesnik Elisabeth, 5. Smrtnik Regino.
šotarji: 1. Haderlap Peter, 2. Olip Johan-nes, 4. Kogoj Rudi, 5. Ošina Mihael
M!adinci: 1. Sadovnik Hanzi, 2. Smrtnik franc Jožet, 5. Smrtnik Zdravko, 4. Smrtnik Hanzi, 5. Karničar Joset.
Moški: 1. Karničar Pepi, 2. Mak Marko, 3. Rozman Franc, 4. Hribar Milan, 5. Mikiau Flori.
Tri zlate medalje za kvaliteto
Ženeva '78
unian
piuo