<^-/)r£ov7tQ- Tžnptzrtžctz .,,, ■ rosamezna številka; ; ■ "* * : 60 vinarjev. ; ■ * ■ „TAB01i“ izhaja vsak dan, raz ven * , ■ nedelje in praznikov, ob 18. uri z ■ m daLuraom naslednjega dne ter stane ■■ ■ cololetno ^120 K, polletno 6^ K* „ n četrtletno oO K, mesečno 10 K. » * Inserati po dogovoru. Pri veČkratn; Jj Z objavi popust. JJ * Nar o c- Re pri upravi „TAB0BA.** * Z MAIUBOK, Jurčičeva ulicJ^Btev.i. - Leto: I. _ PAVSAlffiANA jjaa»aB»ig8»BBBaa«iB5BWMB«aaBi bbmww—— b > ill 1 ««••«»• lini lYVt »ll* > : : Posamezna številka: 5 ; 60 vinarjev. "* ; “ UREDNIŠTVO so nahaja v Mart* J ■ bora, Jurčičeva ul. bi. 4, I. nad-* • J stropje. Telefon interurb. at. 276. J ■ UPRAVA £B nahaja v Jurčičevi a Z ulici atov. 4, pritličje, levo. Tele* £ • .'on it. 24. SHS poatnočekomi ra- • .■ čun Čtov. 11.767. J ■ Na naročila brez denarja se n« ■ rt ozira« — Bokonisi so ne vračajo. £ : 2 • iciiMiiniiniiiiaiiiiiiMiiia« 'tNumpKttv.r* Maribor, nedelja 12. septembra 1920. Številka: 14. koncem delawstega fibania v ftaBiii. ':i lugoslasija se prsna kvarnerska regence. - lase napredovanje v Albaniji - Pred otvoritvijo mirovne konf. v Rigl 1-n: Maribor* 11. septembra. Politika slovenskih klerikalcev tira Slovenijo v največjo opasnost. Naše ujedinjenje s Srbijo se je izvršilo na temelju mnogoletnega našega nacionalnega programa o narodnem jedinsivu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tega programa nam nihče ni usilil, nego f° S1 sa svarili sami tekom težkih boiev proti Nemcem in Italijanom, ki so hoteli potujčiti Slovence. Srbi pri e!^'311'11 *e^a na®e2a programa niso .sodelouaH in & nam torej-tudi niso *ljz nas sam'^> *z naših izkušenj, jz naših življenskih potreb je nastal in 1 ^ ]e uspešen, kajti prinesel nam je nase osvobojenje. Srbi so nas sprejo T"° liudi- ki s svojim na-, n,nim( l^mstvom iskreno mislijo in , ,0., ,°fei v noyi državi zvesti so-trudmks in dobri bratje Srbom, ustva- ^ e)em Jugoslavije. Ujedinjenje seje »zvrnilo sporazumno: Mi smo stavili 'Ponudbo, a Srbi so jo sprejeli. Da so grbi na mirovni konferenci izjavili, da Slovenije nočejo, tedaj bi mi nikdar ;ne bili v Jugoslaviji, nego bi bili o-!stali pod nemško in italijansko peto. 'Srbi pa so nas vzprejeli, ker so vero-^all v našo zvestobo, v našo izkrenost. Žalibog so nastale razmere, bi so v*bom začele jemati zaupanje v našo (Verodostojnost. Zasluga za to gre slovenski klerikalni stranki. Ta stranka Ie bila v Sloveniji po osvobojenju .prva, ki je začela povdarjati potrebo, da se ohrani »Slovenska individualnost« in da se ljudstvo s podvojeno imočjo postavi v bran za »katoliška načelo«, češ vera je v nevarnosti radi Tvan Vidmar: ~ mlinarica.- (Novela). (Dalje). V, »Konrad, ti tega ne razumeš!« se le otresala niegove roke in ihtela dalje. »Glej, moža imam, njemu moram biti pokorna, pred oltarjem, pred živim Bogom sem mu obljubila zvestobo do smrti, njemu, samo njemu zdaj... ti in jaz sva se poljubljala se objemala. Kaj bi rekel moj mož, *e bi zvedel vse to?« 'Sklonil se je do nje in ji vnovič Poljubil rosne oči. »Kalto si še otročja in neumna, 'Minia !< A ona si ni dala ničesar več dopovedati. *Ne, ne, Konrad... Pojdi! Če ne Sreš, ne bom imela nikdar več miru«. Ni je hotel dalje nadlegovati. Zazdelo se mu je, da jo je preveč razburil in da mu res ne kaže nič dru-SGga, kakor da se lepo poslovi in odpravi domov. A ko je že zap'rl vrata za seboj, jih je odprl še enkrat in Pogledal nazaj v sobo: »Adi jo, dušica ... pa ne za vedno!« Obraz v dlaneh, je slonela še vedno kakor prei za mizo; v.svoii pravoslavnih Srbov. Ta stranka je prva nastopila za republiko, češ dane mara pravoslavnega kralja. Ta stranka je, ko je videla, da z republikansko agitacijo ne uspe, prva začela zagovarjati misel, da je treba napraviti tri države, jedno srbsko, jedno hrvatsko in jedno slovensko. In ta stranka med ljudstvom, osobito v spovednicah in na prižnicah, vedno nesramneje nastopa za svoja profinarodna, prot-državna in protidinastična načela. Vse to Srbi opazujejo. Ne govore javno nič, ali vsak Srb danes smatra Slovenijo za »klerikalno«, to je proti-državno, separatistično. In čim dalje se drži Koroščeva stranka na površju, tem predrznejša postaja. Končno si je drznila celo klerikalna deželna vlacfa v Sloveniji storiti sklep, da naredbe osrednje viade za njo niso več merodajne. Kako tako ponašanje vpliva na razpoloženje med Srbi, si vsak razumen človek more sam izračunati. Pomijlime, da so šli Srbi 1.1914. v vojno za osvobojenje svojih pravoslavnih bratov. Na Hrvate je morebiti še kedo mislil, na Slovence gotGvo nlkdo: Celi srbski narod je bil vzgojen samo za borbo Ir. osvobojenje Srbstva! Tekom vojne so še le naši slovenski begunci dosegli pri voditeljih srbskega naroda diplomatske izjave, da se borba vrši tudi za osvobojenje Slovencev. K3kor rečeno, Srbi so naše želje uslišali v dobri veri, da bomo zvesti lastnemu jugoslovenskemu narodnemu orogramu. In kdor ja imel že 1.1918. kakršenkoil posel s Srbi in kjerkoli je to bilo, povsod so nas prejemali silno simpatično in z največjo ljubeznijo. Srbi so bili uprav navdušeni za Slo- | vence. Toda kako se je to navdušenje začelo hladiti, čim so se začele pojavljati od strani slovenskih klerikalcev v vedno novih oblikah in vedno češče separatistične mahinacije, ki so začele vedno očitneje nositi protisrbsko ost! Kdo more Sibom zameriti, akq so postali proti nam nezaupljivi ? Kdo more s zameriti osobito prostemu srbskemu narodu, ki se še niti dobro ni vživel v našo misel, narodnega jedlnstva SHS' ako vpričo klerikalnega političnega početja ne verujejo Slovencem ter nas smatrajo za sovrsžnjke Jugoslavije, za sovražnike Srbov in sovražnike kralja ? Na Srbe tu ne pada ni najmanj a krivda, vsa odgovornost zadeva izključno nas Slovence same, ki se še nismo osvobodili klerikalne politike. Današnja Koroščeva stranka je ona. ki je' do svetovne vojne pod vodstvom istega Korošca in njegovega prijatelja Šušteršiča na najsh’astnej:i način napadala in preganjala »srbofilske« napredne Slovence. To je tista stranka, ki je začetkom vojne s tajno okrožnico pozvala svoje pristaše, da se naj vsi »srbofili« neusmiljeno izroče oblastem. Ta žalostna preteklost Koroščeve stranke je predobro 'znsra in ni treba obširneje o tem govoriti. No, po Krekovi zaslugi, po zaslugi moža, kateremu Korošec glede duševnih zmožnosti niti do gležnjev ns seže, je stranka začela" med vojno misjeti jugoslo-venski. Zgodilo pa se to ni morebiti iz kakih globokejših principijelnih razlogov, temveč glavni povod je bila nerodnost Nemcev, ki začetkom vojne niso preganjali samo slovenske »srbo-file«.*nego tudi svoje dobre zaveznike: slovenske duhovnike iz Koroščeve stranke. Ta nemška nerodnost je gnala neutolažljivi žalosti je bila tako lepa in čista kakor v jutranji rosi kopajoča se zarja; ni se obrnila,- niti za hip ne. Sredi poltihega ihtenja je razločil Konrad še najbolj dobro- tisti njen proseči »ne, ne 1«, ki si ga zdaj še ni mogel razložiti. Zaloputnil je za sabo vrata in z mrkimi mislimi* zapusiu mlin. * * • + I Doma v svoji sobici je še enkrat natančno premislil vse, kar je bil doživel tisto popoldne pri mlinarici, in nenadoma je prišel do zaključka, da se ni bil izkazal nikakega junaka don Juana, ampak skazo, tako skazo, kakor ie večje ni treba iskati pod solncem. »Vse ori njej je že odnehalo — nezaupnost, boječnost in samozavest, tista kmečka samozavest«, si je štel na prste, »jaz pa — sredi njenega lol<3 jo pustim in grem! . .. Kaj so ženske solze, kdo da 'še kaj nanje? Nihče; to-ve vsak otrok... A jaz sem jim šel na limanice. Takrat, ko bi se je b:l moral okleniti še bolj in s poljubi zadušiti njen jok, takrat pa, — adijo — in smuk skozi vra^>...« Šele zdaj se je tudi domislil, da * bi ie ne bil smel . ostaviti same že zaradi tega ne, ker mu je bila pustila, da jo je poljubil in objel. »S tem mi je namignila, da me ima rada — pa sem popolnoma pozabil na to, ko sem zapazil njene solze!« je karal samega sebe in skleni!, da bo svoj pogrešek popravil, čim prej, tem bolje. Naslednjo nedeljo za tem je žgalo solnce, kakor že dolgo ne tako močno; bilo je namreč sredi julija. Težka popoldanska soparica se je sesedala nad vasjo, ko je krenil Konrad na stezo proti holmu, da pojde v mlin; vroče mu je bilo, s čela mu je že kapljema curljal znoj, zato se ni malo oddahnil, ko je prišel v senčnati gozd. Slamnik v roki, je stopal zložno in počasi, ves zamišljen v to; kako bo govoril danes z Mimo. »Taki preprosti kmečki ženski do zdaj še nikdar nisem dvoril. v zato trdnjava toliko časa tudi ne pade. Biti moram oprezen v besedah in v dejanju in si izbiti iz glave, da ne stoji pred menoj nobena izmed tistih J mestnih veseljačic.« — Zakiel se je, f da ne gre prej od nje, preden ne bo !vsa popolnoma njegova. Steza se je povzpela navkreber, j dospel je na široko, odprto jaso; za J)i» sa ie zopet obiela prešnja vročina. Korošca v opozicijo In 1.1917. ie* državnem zboru celo prečital znane majsko deklaracijo, kjer so morali na’ ši narodni možje pripustiti Izjavo, da se zavzemamo za združenje Jugoslo-venov pod »habsburškim žezlom«. —■ Da »habsburškega žezla« ni bilo * deklaraciji, bi menda niti Krek ne odo*, bril iste, še manje Korošec in ostali klerikalci. Znar.o je danes, da nam j« antanta Koroščevo deklaracijo radi »habsburškega« pasusa hudo zamerila) Ali krivda zadene naše klerikalce, med tem ko smo naprednjaki bili tisti, ki smo deklaracijo v narodu porabili! za iugoslovensko, za protihabsburško agl« ta&jo. Naša napredna politika je bila; da smo po Krekovi smrti potegnili celo klerikalno stranko v jugosloven* sko smer. Velike zasluge imajo v tem pogledu tudi Čehi. Takoj po osvobojenju je naša klerika!« na stranka kmalu zopet našla svoji »katoliško« torišče in danes je točno tam, kjer je bila 1. 1913. in 1914. Sa^ mo da ie takrat Imela v Šušteršiču dosti zvitejšega šefa, kakor ga Ima v Korošcu. Stranka smatra zaščito »ka* toličanstva* zopet za svojo glavno dolžnost in prihaja vsled tega na ško*' do vsega slovenskega ljudstva v na-: sprofje z pravoslavnimi Srbi. Prihaja* zopet na oni mednarodni miselni tereni ki je za katoličanske stranke karakte-^ ristlčen. — Stranka je tudi I. 1917. In 1918. bila v prvi vrst! verska, katoliška^ toda vsaj v drugi vrsti je posvetila ne« kaj pozornosti narodnemu vprašanju« Po 1.1918. slednje ne smatra več za potrabno ter misli samo »katolISko«J Narodnega jedinstva s Srbi iz katoliS* kih razlogov ne priznava, se iz teh razlogov postavlja na samoslovensko Nekaj lenega, telo in dušo uspavajočega je ležalo v tej vročini; misli, še tako vesele in skočne, so se polenile in utrudiie, kakor da tudi nje žge skozi lobanjo solnce. Konrad se je zopet zamislil: »Moža ima, seveda. Ali kaj tisto, to je postranska stvar! Mož nič nebo delal napotja, preveč mi zaupa. Kadar bi bila ona enkrat popolnoma moja, potem sem zaradi njega še cel6 brez skrbi. Eh, mlade ženke so boječe, a ko se udajo, znajo svojo ljubezen pjfed svetom imenitno skrivati. Tudi ta — mislim — ne bo delala v tem izjeme. Zadnjič sem storil neumnost, zadnjič 1« Z zaznojenimi lici je prekoračil holm, se spustil po stezi navzdol m kmalu dospel na prijazno, z visokim grmovjem porastlo ravnico. Ko se je naposled izza mrkega jelševja zasvet-' likalo sivo zidovje mlina, in ko je' hotel ravno na brv čez potok, je pa1 naenkrat obstal in posluhnil; zazdeli se mu je bilo namreč, da čuje za pol' streijaja od brvi navzdol v potoku’ Čudno pljuskanje, kakor da se spre-j metava nekaj velikega v vodi. A ker, . je bil od mlina dalje potok nekoliko časa | popolnoma skrit v obgoščju vrb in jelš, [ni mogel zapaziti.ničesar, (Dalje prihj [stališče ter s tem povzroča pri Srbih jnerazpoloženje proti Slovencem. Svojo .politiko uravnava v v%eh vprašanjih po katoliških interesih, se v to smer Mazivi j a vedno radikalneje in postaja med-marodna tudi v tem, smislu, -da i začne poslušati v političnih vprašanjih j ukaze katoliške centralne vlade, to je Rima. Jak dokaz za to je naša klerikalna stranka doprinesla z Orlovskim taborom, na katerega, je pozvala vse katoliške narode, tudi naše največje narodne neprijatelje Italijane in Nemce, med tem ko ni pozvala Srbov, ddsi-ravno se imamo njim največ zahvaliti ■žii svobodo. Za drugi dokaz mednarodne 'katoliške, politike pa se stranka tudi že očitno pripravlja. In tu gre za zopetno življenje Habsburgovcev. Po nemškem polomu L 1918. Nemška Avstrija ni imela socijalnodem. večine. jPosebno volitve začetkom 1. 1919, so t.o jjasno pokazale. Socijalisti so dobili ko-|maj dve petini mandatov. Vencfar so jim jkršč. socijalci in nacijonalci prepustili 'vlado. .Zakaj ? Ker so vedeli, da so so-‘cijalni demokratje edini, ki bi mogli pridobiti na mirovni konferenci za sebe ,ys^j nekaj simpatij in na ta način koristiti Avstriji. In istina, čim je bil mir z 'Avstrijo osiguran, so se klerikalci in nacijonalci takoj sporazumeli in vrgli soc. dem. vlado. To je bil prvi korak. Drugi korak je v tem, da se je v Avstriji za-(Počeia jaka agitacija za Habsburgovce, koje se udeležujejo osobito klerikalci, oficirji in bivši plemenitaši. Nacijonalcem io radi gibanja za priključenje k Nemčiji ne gre prav v račun, toda njihovo število je le malo. Merodajni so klerikalci in oni bodo . agitirali naprej za Habsburžane. Istotako je znano, da se iudi madžarska klerikalna vlada gospoda Horthyja odkrito zavzema za Habs-jburgovce. Tretji „im Bunde" sosnaši (klerikalci. Mnogo duhovnikov je med parni, ki še danes molijo za Karla in Cito. Eden tak duhovnik je sicer rekel, da moli zanje kot »privatne osebe“, toda on moli in mi ga razumemo. Drugi pišejo slavospeve na Habsburgovce, kakor n. pr. mariborski škof Napotnik. Tretji odkrito in zahrbtno hujskajo proti Kara-džorže Vičem, ker istotako žele habsburškega povratka. Kratkomalo, vedno jačja je ona agitacija, . ki pripravlja povratek' Habsburžanov. Rimska stolica je iimfcla samo dva vladarja, s . katerima je poljubno razpolagala v svojih katoliškopolitičnih akcijah in to sta bila španski kralj in avstrijski cesar. Razume se, da bo napela vse moči. samo da se ji posreči postaviti Karla zopet z?t vladarja in ustvariti novo poslušno katoliško državo. In čim se ji bodo zdele prilike zrele, bo dala tozadeven ukaz in vse klerikalne stranke bodo nastopile, da ga iizvrše. Slovenska kletikalua stranka bo Inajmarljivejša. tak je danes položaj in nikakor drugačen. Ne mislimo, da v Beogradu tega ne vidijo. O, dobro to vedo ih radi tega postajajo napram Slovencem skrajno skeptični, Srbi sami se tudi niti najmanje ne bodo pobrigali,/da se naše razmere spremene, Srbski mentalitet je, da nam puste popolno svobodo ravnanja.. Ce hočemo biti z njimi skupaj, dobro, potem pokažimo to z zvestejšo in bolj narodno politiko. Če nočemo to, potem idimo! Srbi dobro vedo, da ni y njihovem interesu držati separatistično misleče Slovence proti naši volji ,v državni zajednici z njimi. Imajo oni že' dosti sebi neprijaznih tujih elementov v - državi. . Razp,;.,lega predstavlja Slovenja v državnogospodarskem pogledu skozinskoz pasivno pokrajino. In končno tudi geografična lega Slovenije — prehod od Nemštva na Jadran in istok — daje silno mnogo povoda za kohflikte z drugimi narodi, Vsega tega Srbom ni treba in oni na nič ne bodo tako lahko pozabili, kakor ravno na Slovenijo ako bomo Slovenci zadovoljni s smerjo naše klerikalne politike. • Tak je .položaj Slovenije. Vsak razumen Slovenec naj sam premišljuje v tu navedenih dejstvih iti trditvah in uverii se bo, da ni. pretirano. Uveril pa se bo tudi, da je za nas samo jedna mogočnost spasa: Boj proti klerikalizmu in poraz klerikalne politike, vstrajanje pri politiki navednega in državnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, delati na to, da se čim prej izgube jezikovne in kulturne diference, ki so sarno vsjed sovražne tisočletne politike nastale v preteklosti med našimi tremi plemeni. Zunanja in notranja * Regent Aleksander se je vrni,! iz Pariza nazaj ter je bil v petek v Zagrebu, kjer je posetil tudi gledališče. Z njim je prišla iz Pariza tudi njegova sestra Jelena s sinom Vsevolodom. * Italijani zavlačujejo. Italijani hočejo zavleči rešitev jadranskega vprašanja do prihpdnje pomladi, ker bo v tem času odšel Wilson in ker upajo v tej dobi z raznimi intrigami v Albaniji, na Koroškem in drugod oslabiti našo odporno lpoč. Mi pa mislimo, da se bo v tem času najbrže položaj spremenil v našo korist. ^ * Revolucija v Italiji. V Italiji se vrši faktično revolucija, čeprav morda ta revolucija ne bo dosegla preobrata. Delavstvo je zasedlo vse tovarne ter jih socijaliziralo, isto se je zgodilo tudi z rudniki in drugimi obrati ter veleposestvi. Večina tovaren izdeluje pod vodstvom sovjetov orožje iri municijo. Najzanimivejše pri tej revoluciji pa je to, da je vlada napram njej pasivna "in tu leži tudi vzrok, da bo revolucija ostala brez bistvenih uspehov. Ce bi vlada posegla proti delavstvu s siio bi ta sila rodila odpor in državljansko vojno, tako . pa se bo sama od sebe ubila. Več bomo o tej zanimivi revoluciji še spregovorili. * Ukrajinsko vojno poročilo. Ukraj. dopisni urad poroča iz Tarriova 8. t. m.: Po došlih ojžfčenjih so napadli bolševiki 5. in 6. t. m. odsek generala Pavlen-kova, ki jih je nameraval ^obkoliti Ukrajinske čete so. umaknile "v'nove, utrjene postojanke pri Gnili Liph Tridnevna bitka za zavzetje Halicza je končala v prid Ukrajincev. Vsi napadi sovražnika so bili pri Dnjepru krvavo odbiti. Po kratkem odmoru so zamogle ukrajinske čete znova prodirati proti Monasterzyski. * Neodvisnost Reke proglašena. Dne 9. septembra t, 1. je bil razpuščen reški Narodni svet. Zahteval je namreč aneksijo po Italiji, medtem, ko je zahtevalo prebivalstvo neodvisnost. Ob 10. uri zvečer je proglasil DAnnunzio neodvisnost mesta Reke. Neodvisna država bo nosila ime: „Regenza italiana di Quarnero“. * Rusko-poljska vojna. Rusi so sedaj dokončali reorganizacijo svojih armad ier se pripravili na nove akcije na drugih bojiščih, dočim izgleda, da bo.s Poljsko kmalu sklenjen mir. Baje so tudi Poljaki sklenili, da ne boda prodirali dalje (naj brž zato ker ne morejo) ampak bodo ostali na Curzonovi liniji. ' * Cehoslovaška vlada bo najbrže demisijonirala. * Francosko-ogrski - dogovor, 'iz Solnograda poročajo, da je na zborovanju nemške ljudske stranke Dr. Ding-horer izjavil, da ima, po francosko-ogrskem dogovoru-Ogrska pravico uko-rakati na Dunaj, v slučaju, do izbrnh-taaj-bplševisti^ni.,nenijri,. ali,..ako;-sc:, prizadeva Nemčija anektirati Nemško Avstrijo. * Italija in Madžarska. Italija se skuša sedaj približati tudi Madžarski, da bi tudi od severa lahko rovarila proti nam. Nemška vlada je sedaj imenovala za Budimpešto svojega poslanika. ■ * Dr. Tušar odstopil. Češki 'ministrski predsednik Dr. Tušar je odložil mesto ministrskega predsednika. V slučaju svoje demisije postane Tušar poslanik 'čehosiovaške v Berplinu. . Dnevna .kronika. — Neznosne razmere z našo ca-rinarno. Mariborska carinama je fena najvažnejših v celi Jugoslaviji — tega menda ni treba Se posebej dokazovati. K, večjemu treba opozoriti, da nosi in’ trpi prav vsakdo v celi Jugoslaviji rte posledicah neznosnih razmer, ki vladajo baš na tej prevažni obmejni carinski por stojahki. Ne samo, da na? vseh zadene pretirano visoka carina, da se torej vse carini podvrženo blago nepotrebno podraži v prvi vrsti za vse konsumente. Ne ! Mi vsi trpimo še bolj na posledicah gorostasnih nerodnosti, brezvestnosti in brezsrčnosti voditeljev tega obmejnega urada. Blago, ki ga stranke nujno potrebujejo, leži — če ga ne podpira mastna ,manipulacija", tudi po meseče nakopičeno v prenapolnjenih skladiščih ali v vagonih na železniških tirih, samo zato, ker upravitelj sivo zastopa svoje balkansko stališče; »ima vremena". Koliko tega blaga se „ zgubi-", prodno pride slednjič v roke naslovniku, to se da le približno dognati po Številnih reklamacijah pri železniški upravi. Vodstvo carinarne pa je napram vsem pritožbam gluho, brezsrčno, gospoda, ki .je bila morda preje kje v Albaniji, se k večjem porogljivo Š! asm oj e: Sto me briga. Na ta način t» ljudje, popolnoma tuji našim razmeram, šiloma vbijajo tudi največje idealiste, ljubitelje edinstva in kakor namenoma netijo očitno sovraštvo med drugim itak ne preveč navdušenim prebivalstvom. Mi vsi za to prevzetno, predobro plačano gospodo nismo Jugosloveni, nismo Slovenci, ampak kratkomalo — Švabi. Da se nas res tako psuje, to bomo dokazali ob drOgi priliki, ko razkrijemo občinstvu naravnost goro-stasne obsodbe, do katerih ti ljudje navadno brez akademične naobrazbe niti pravico nimajo. Škandali se množijo, odkar se je po zaslugi te objestne gospode med špedicijskimi tvrdkami in carinarno otvoril nekakšne vrste napol oficijelen medurad, ki ga zastopa Pivlakovičeva špedicijska deklaracijska družba, navidez v olajšavo, v resnici pa v obremenitev vsega trgovskega prometa. Tem neznosnim razmeram se moramo postaviti v obrambo, ki .jo pričenjamo s temi splošnimi opazkami in jo v podrobnostih nadaljujemo. Izjavljamo pa že vnaprej, da. naše kritike ne veljajo našemu uradništvu, ki je napram albanskim nazorom voditeljev samo brez moči. v— Polom pri stanovanjskem uradu. Naš prijatelj dr. Juvan nam ne bo smel zameriti, ako pričnemo govoriti z vso resnobo o polomiji njegovega predsedovanja karikaturi državne stanovsko komisije. Prizanašali smo mu predolgo, imei je dovolj časa vsaj za silo popraviti vsaj najhujše škandale, ki se vršijo na mestu te karikature. Cela kopica pritožb došlih nam v zadnjem času, potrjujejo,' da se dr. Juvan s svojimi stanovanjskimi škandali le še bolj pogreza, namesto da bi se skušal dvigati. Ni čudo ! Ce predsednik urada sam zastopa tako javno moralo, kakor se je zgodil samo en primer, v slučaju krojaškega mojstra Božiča, no, potem se ni čuditi, da je zgubil tudi njegov nežni adjutant tolikanj sramežljivosti, da se ob kritikah listov — porogljivo smeje in nadaljuje svoje uradovanje privatnega posredovanja stanovanj samo strankam, ki v njenih oblastnih očeh najdejo milost, Koj je s slučajem Božič ? G. Božič je lastnik dveh hiš v Mariboru, a do zadnjega časa ni imel — če 'se ne motimo — niti ene sobe v svojih hišah, ampak je bil primoran biti nastanjen v tuji hiši v eni sobi s štirimi osebami. Vložil je pritožbo v Ljubljano in upal rešitve od,lam. Hodil ,je vpraševat, kaj je z rešitvijo; dični g. dr. Juvan, kristjan prvega razreda ga je to-lflžU^jc-OOtrj^.! tIn Božje je potrpel, A vsakega potrpljenja mora biti enkrat /:* konec. Božič je zvedel, da njegov rekurz n še vedno leži v dr. Juvanovi mizi, nerešen, neodposlan. Ko je to ugotovil, je 5 šel nalašč k dičnemu predsedniku slano- | vanjske komisije ter zahteval potrdilo, da ‘ je rekurz že predložen. Dr. Juvan se je čutil užaljenega; „kaj mislite, da sem ^ lažnjivec?" „Ne, to ne mislim g. doktor, J ampak rekurz, o katerem trdite, da ste S ga že davno predložili v Ljubljano, je i še tu pri vas ...“ Seveda ogorčenje, ) iskanje in brskanje, ki je dognalo, da jo J rekurz resnično še ležal tam, kamor ga I je dr. Juvan položil pred davnim časom.. ;• Navajamo ta slučaj, ker ni poedin, ker 1 vemo, da se je nekaj sličnega zgodilo ] tudi nekemu Uradniku pri mestnemu m a- J gistratu in ker ta slučaj dokazuje, da je- j polom tudi morale pri drž. stanovanjski | komisiji že več kot popolen. — Gotovo vsled interesov. V zad- } njem časUj opazujemo tako v mestnem \j kinu, kakor mariborskem bioskopu, na \ slikah izključilo, samo rremške napise. -Kako to upliva na člane razmejitvene (r komisije, ki tudi posečajo osobito „bio- | skop", imel sem priliko slišati v soboto t. m. člana te. komisije, ko se je‘s to- i* varišem vračal po Aleksandrovi cesti ter ^ izrazil med drugim: „era seritto solo te- j desco !“ 'Ne vem, čemu se imenujejo naša oblastva Jugoslovanska", ko povsod vi- $ dimo, d& diši vse po nemškem oziroma , habsburškem duhu. Priporočam mero- j dajnim faktorjem; da se podajo enkrat j na potovanje v Primorje, kjer se bodejo S naučili spoštovati svoj jezik in obvarovati j Svojo avtoriteto. Postaje od Trsta do 'J Gorice (držav, žel.), ki so izključno na ■ samoslovepskem ozemlju, imajo pre- fl krščena in popačena italijanska imena. A V postajnih uradih’ pa na zidu napis v t italijanščini: sTu se govori, samo itali- ' janski jezik". Ali so. imena za postaje >1 od Trsta do Gorice res pravega izvora,. | podam tu v presojo par primerov: Za. j Opčine Opicina, Repentabor Monrupino, f Cutovlje Cotagliand, Štanjel St. Daniela ?| del Corso, Prvačina Prebazina, Volčja- I' draga Valvolciana (!), Cruze.vasi, Kreplje,/« Crepegtiano, Kazlje Caseliano, Štjak St r! Giacomo, (za to ime so imeli italijanski * ' vojaki precej sitnosti, ker ni nihče vedel, s. kje se nahaja), Sv. Križ St. Croce, Šmarje Smaria itd. Tu v naši državi pa sme ; vsftkdo uporabljati imena, ki so mu ljuba, napise, kateri baje bolj nesejo, govoriti ? nemško, ker se ne smemo pokazati ne- f vljudni, trpeti, da gazijo po nas, ker še niso meje' gotove, uporabljati za Dunaj -ime Wien, pač pa vizum N. A. v Ljubljani ima ih sme uporabljati žig, v kojem : imenuje naSo Ljubljano še Vedno Laibach! Ne vem, čemu bi mi ne smeli pisati Dunaj, Beljak, Gradec itd. namesto Wien; Viilach, Grai itd., ako smejo drugi Mar- 1 burg, Agram in' Laibach. Za vse enako! J' Vidimo n. pr. v reklamnem razglasu Le-gatovega učnega zavoda, v trgovini nasproti kavarne „Central" ime »Marburg". i Ali res ni nikogar, ki bi mu povedal, da Marburg ne eksistira več, ampak, da je -i sedaj Maribor! Ali se naša oblastva res-■ še niso otresla habsburškega duha? Ali želijo in pričakujejo osobito v Sloveniji i menddf Karla zopet na prejšnje mesto?;’’ Verjetno je že. Ali se je pot,em pri takem hlapčevskem avstrofilskem poslovanju raznih »gospodov" čuditi, ako ljudje • zgubljajo idealnost in zaupanje v naša oblastva? Ne! Gospoda, ravnajte se p<* naših sosedih vsaj v poslovanju. t, — Imenenovanja v poštni službi. Zadnji imenovanja pri naši pošti so : k višek skrivnostne modrosti in pravičnosti, j Za oficijale v X. činovnem razredu so, bili imenovani ljudje, ki so komaj lansko leto dovršili tečaj in ki bi po zakonu morali na to imenovanje čakati še naj-, j manj 5—6 let; da so drugi preskočili— dobo praktikantov ter bili imenovani S za asistente, to končno še ni tako hudo.' So pa drugi uradniki, ki vestno iij pridnO vrše svojo službo, jim pa manjka še " morda par mesecev predpisanega roka za napredovanje — in ti niso napredo-vali. Največji reveži pa so aspiranti, ki morajo, včasih čakati 3—5 let na ime>. novanje za oficijante, ki bi se moralo izvršiti po predpisih v roku 12—18 mesecev; znan pa nam je slučaj ko mora-eden teh revežev čakati na imenovanje, že 8 le«.. 7.a tp^-ljudi ima poštna uprava1 samb okjožnice, dgnarue globe in. ka*; , renska premeščenja, Organizacija sklicuje seje, sklepa resolucije itd. to pa vse prav nič ne pomaga. Vslužbenstvo mora delati nočne službe in to zastonj, na pragmatiko pa čaka/ že poldrugo leto zaman ter mora hoditi boso, nago in lačno okrog. Skrajni čas bi bil, da bi se tem neznosnim razmeram napravilo pravičen konec. Teda naša država ima denar samo za vojaštvo in carinarje. — Začetek pouka na javnih ljudskih in meščanskih šolah v Mariboru. Redni pouk, v šolskem letu 1920/21 se prične 20. septembra 1920. Sprejem in vpisovanje se vršita dne 16. in 17. septembra predpoldne od 8—12 in popoldne od 15—17 v sledečem redu: 1. Za 'dekliško ljudsko šolo I. v poslopju te šole v Miklošičevi ulici 1. 2. Za dekliško ljudsko šolo IV. v Cankarjevi ulici (t. j. dekliška meščanska šola H. in dekl. ljudska šola IV. v šolskem^ poslopju v Cankarjevi ulici.) 3. Za ( dekliško,, ljudsko šolo 111. na Zrinjskega ®.u Rrei vadnica razpuščenega ženskega učiteljišča) v poslopju te šole na Zrinjskega trgu.) 4. Za vse v Magdalenskem Predmestju in clelavniški koloniji stanujoče deklice v poslopju dekliške ljudske šole na Magdalenskem trgu in za oecke v deški ljudski, šoli 111. Ruška esta. 6. Za dečke, ki posečaio meščansko šolo, v poslopju deške meščanske soje y Krekovi ulici. 6. Za deško ljudsko solo I. v poslopju nekdanjega ženskeo-n učiteljišča na Zrinjskega trgu. 7.' Ža judsko desko šolo II. na Slomškovem rgu v poslopju te šole, v Samostanski uhc. Clede meščanskih šol, se odloča: a) Vsi mescanskosolski učenci bodo zahajali v deško meščansko šolo, v Krekovi ulici, b) Učenke meščanskih šol katere obiskujejo slovenske razrede’ £°do zahajale v dekliško meščansko solo II. Cankarjeva ulica, c) Učenke . meščanske šole, katere obiskujejo nemške razrede, se priklopijo meščanski soli I. Miklošičevna ulica. Stariši ali njih zastopniki se opozore,1 da morajo otroke dovesti k vpisovanju ter predložiti krstni list in . izpričevalo o ceplje-nih kozah otrok, če možno tudi domovnico. Za tuje, tukaj nešoloobvezne otroke, ki žele vstopiti v kako mestno solo, se vplača pri šolskem vodstvu Predpisani znesek K 50'— 'za šolsko leJo. Opozarja se, da se morajo vsi tuji učenci in učenke, ki prestopijo v kako mestno šolo odjaviti pri svojem šolskem vodstvu in prinesti s seboj tozadevno Potrdilo. Šolska vodslva se pooblaščajo ^prejemati tuje otroke v ljudske in meščanske šole na , ustno prošnjo o slu rfiU Pros*ora in proti dokazu dobrega . iz nravnneft O n«tnlpm nstrmpin . — nravnosti. O ostalem ostanejo sedanji predpisi pri postopanju gledč P začasnega sprejemanja. Šolska vodstva se morajo ravnati pri tem po razglasu mestnega šol. sveta od 30./8. 1913. st- 1597. . . ~ Seznam v mesecu avgust 1920 jjdanih obrtnih pravic: Lah Jakob, glavni trg 2, trgovina z galanterijskim iui- ,nAkcijskim blagom. Zičkar Ana, Mlinska ulica 15, gostilna. Gerhold Ana, lomskov trg 2, trgovina s špecerijskim lagom m žganjem. Baloh Ignac, Grajski trg 3, trgovina z mešanim blagom. Usar Maks, Gregorčičeva ulica 17, zavod za Plin mvoobvod. Rosina Dragotin, Grajski trg 3, trgovina z mešanim blacom »Tvrdka Marbag“, Aleksandrova cesta st; 13, trgovina-s špecerijskim kolonijal-nim blagom in deželnim pridelki. Preac Jakob, Gosposka ulica 4, trgovinah fPecerijskim, kolnijalnim in materijalnim lagom. Kocuvan Franc, Aleksandrova (.esta 83, trgovina z mlekom. Majer Franc, A1eksandrova cesta 11, trgovina z meša-blagom. Standler Martin, Vetrinjska Jjjica 26, trgovina z mešanim blagom, ogrizek Franc, Vetrinjska ulica št. 11, trgovino s kalonijalnim i špecerijskim ter Materijalnim blagom. Jarc Viktor, Gosposka ulica 28, trgovina s kolonijalnim ojagom. Lah Matija, Glavni trg 4, trgo-k>no s špecerijskim in koionijalnim blagom. Dernovšek Julij, Meljska cesta st- 41, trgovina z lesom. Silec Ivana, * rzaška cesta 7, trgovina s sadjem. Siker Manja, Pobrežka cesta 21, trgovina s adjem. Slemenšek [Marija, Maistrova ri,c® *'»■ trgovina z mešanim blagom. Mursec Josip, Koroška cesta 47, trgovina —...................... — „1CVUW sadjemk Sfef Uag§3£iJ,.^ Aleksandrova iztoži .13.5Q0 K jajaj£i.ne,. cesta 32, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Grgurina Vinko, Prešernova ulica 18, trgovina z mešanim blagom. — Koncert v Ofic. domu. V nedeljo dne 12. .t. m' ob pol 20. uri se vrši v „Oficir, domu* koncert. Znanci in/prijatelji oficirjev so kot gostje dobrodošli. Vabljeni so tudi vsi rezervni in penzijonirani oficirji in njih rodbine. — Imenovanja v šolstvu. Za ravnatelja drž. gimnazije z nemškim učnim jezikom v Ljubljani je bil imenovan dr. Valentin Korun, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani. ’ — Razpis mesta delegaciji financ. Pri delegaciji financ v Ljubljani je razpisano mesto pregledovalca trgovskih knjig v VIII., VII. ali VI. čin. razredu državnih uradnikov. Podrobneje v Uradnem listu. — Požar v Trbovljah. V pondeljek je izbruhnil v strojnem delu eleklrične žage premogokopa v Trbovljah ogenj, ki se je razširil tudi na bližnja skladišča lesa in desk. Gasilska prostovoljna družba, ki je prihitela na lice mesta, je komaj preprečila, da ni prijel ogenj tudi stanovanjska poslopja in v bližini stoječe zaloge bencina in olja. Po večurnem, napornem gašenju se . je vendar posrečilo udušiti požar. Škodo, katero utrpi premogovna družini, znaša baje krog 2 milijonov kron. — Samomor v Ptuju.’ V petek se je ustrelil v svojem stanovanju vodja magistratnega urada v Ptuju g. Meža. Do seddj se še ni moglo doznali, kaj ga je napoolc v smrt. — Nesreča. Glan celjskega Atletik-Spertkiuba Jože Toplak si je pri zadnji nopometni tekmi v Celju zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico. — Tatvina. V stanovanju dr. Trenca stanujočega v Vrazovi ulici št. 2 Je bilo včeraj popoldne vlomljeno. Kaj je bilo ukradeno in koliko znašajo ukradene stvari, se ni moglo do sedaj še doznati, ker jo dr. Trenz odsoten. Sumi se, da je izvršila to tatvino njegova bivša kuharica. . ~7 Grozna lakota v Kini. V pro-vincijah Santung in Honan je radi izcedno slabe letine velika lakota. Nad milijonom, ljudi grozi smrt. Dogajajo se slučaj, da. izvršujejo cele družine samomor iz obupa. — Kongres jugoslovenskin zdravnikov v Zagrebu. Na zdravniški kongres, kateri se je vršil dne 6; septembra v /.agrebu, je dospelo^ nad 4000 zdrav-n jV jIZ-> vse^ Pokrajin Jugoslavije. Predsednik kongresa dr. Jovanovič-Latut je omenil v svojem otvoritvenem govoru, da pomeni ta kongres drug9 dobo v delovanju jugoslovenskih zdravnikov. Otvoritvi je prisostvoval tudi ban dr. Laginja, poverjenika dr. Gjermano-vič in dr. Bazala, zagrebški župan Heinze/ dekan medicinska fakultete dr. Boris Zarnik in zastopniki Kulturnih in strokovnih društev. Zborovanje je v imenu zdravniškega društva za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje pozdravil dr. Lochert, za srbske zdravnike dr. Vojislav Subotič, za Slovence pa dr. Vinko Gregorin. Kongres je po sprejetju poslovnega reda prešel na začrtani dnevni .red. — Veliko manifestacijsko zborovanje demokratske stranke v Ljub Ijani. V nedeljo, dne 12. septembra’se vrši v veliki dvorani Narodnega doma y Ljubljani manifestacijsko zborovanje jugoslovenske demokratske stranke. Govorila bodete minister n. r. dr. Kramer jn ljubljanski podžupan dr. Triller. Pričetek ob 10. dopoldne. Vsi somišljeniki se vabijo, da se udeleže tega shoda. . Tobačna glavna zaloga v Slo enjgradcu je do 8. oktobra 1920 raz* P', a'na potom javnega natečaja. V eno-e nem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 1,351.926 K 25 v. kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentm ceni fačunjeno za 361.199 kruna 50 vin. na kar je založniku pripadel trafikantski dobiček po 31.048 K . Y.’ Natančnejše podatke se izvejo pn financ, okraj, ravnateljstvu v Mariboru in pri finančni straži* v Slovenj-gradcu. Položiti se mora predno se po- Zaplenila se je baje najdena, pa ne oddana, jahalnemu biču podobna prsna igla. Zgubitelj ali oškodovanec naj se zglasi pri polic, komisarijatu v Mariboru — Velika sokolska veselica Hrastniku. V Hrastniku se vrši v nedeljo dne- 12. septembra okrožni zlet gornjeposavskega sokolskega okrožja Zlet bo združen tudi z veliko ljudsko veselico. Bratje, prijatelji Sokola in pevska društva,, prihitite v nedeljo Hrastnik ter podprite naše delovanje polnoštevilno udeležba. Zdravo! o Sokol v Šoštanju ie dne 5. sept t. 1. vnovič nastopil z javno teldvadbo članov in članic ter moškega in ženskega naraščaja šostanjskega društva kakor tudi velenjskega odseka ter z vzornimi vrstami na orodju. Pri vseh nastopih, ki so se vršili naglavnem trgu v Šoštanju, so nas bistveno podpirali bratski Sokoli iz Celja Žalca, Braslovč, Polzela, Slov. Gradca in Guštajna. Vaje so kazale uvaževanja-vredno 1 izpopolnitev telovadcev. Skora pri vseh se opažajo vzgojni učinki pravkar minulega veličastnega mariborskega zleta ki nas .je bil združil in dvignil. Govornik slavnosti je utemeljeno izjavil, da o misli in pomenu Sokolstva hvala Bogu že ni več treba mnogo besed, ker nas je dosedanje vestno sokolsko delo že zelo osvojilo in osokolilo, da že samo zadostuje isker sokolski pogled ali stisk roke, da se spoznamo kot bratje Sokoli. Tako naprej in gorje našim sovragom Lahom in njihovim podrepnikom : Kralj Matja- ževa vojska je ni pohodu! Najnovejša poročila. Sporazum med vlado In delavci v Italiji. Frankfurt ob Meni, 11. septembra. (Izvirno poročilo »Taboru11.) ^Frankfurter Zeitung“ poroča iz Rima: V zahtevi plač se je dosegel sporazum. Pogaja se še za to, da se konča zasedba tovaren, ne da bi se s tem škodovalo tej ali oni stranki. Tudi v tej točki se upa doseči kmalu sporazum. DKU Rim, 10. septembra. Kakor izve ,Tribuna* se je baje sklenil v gospodarskih vprašanjih sporazum. Gre le še za to, da se dobi formulo, katera bi zadovoljiln "he stranki. Poročevalec je mnenja, da je upati vkljub zavozlanemu položaju, da se bodo težkoee kmalu odstranile Mogoče bo stavka končala že danes zvečer ali jutrj zjutraj. ' DKU London. 10. septembra. (Brezžično.) Po vesteh iz Rima «e lastniki plavžev branijo stopiti v stik z delavci, dokler imajo zasedene plavže. Ruski delegati v Rimu. LDK Reka, 11. septembra. D’Annun-zio je imenoval svoje prve delegate v Rimu. Jugoslavija ne prizna kvarnerke regence. t LDU Milan, 10. ' septembra. „Cor. della Sera" potrjuje vest, da je jugo-* slovenska vlada naznanila zavezniškim vladam, da se protivi priznati italijansko regentstvo v kvarnerskemu zalivu, t. j. na Reki. Pred padcem Skadra. DKU Rim, 10. sept Iz Drača in Skadra se poroča, da napredujejo jugoslovenske čete. Pričakuje se, da pade Skader mogoče že tokom prihodnjih dni. Rusko-poljska mirovna pO;; >nja. Bazel, 11. septembra. (Izvirno poročilo »Taboru"). Knez Sapieha je obvestil potom brzojavke Cičerina, da je poljska delegacija v petek dospela v i Msgišfivski, takoj javilo, kakor hitro bo dospela \ Rigo. Delegacija je pooblaščena za končno sklenitev miru z Rusijo. Moskva, 11. septembra. (IzvimA poročilo »Taboru"). Ruska ^mirovna delegacija je danes odpotovala iz Moskve v Rigo. Rusko vojno poročilo. DKU Moskva, 10. sept. (Brezžično.) Vojno poročilo z dne 9. t. m.: Pri Brest-Litovskem trdovratni boji za postajo Sa-binka. Pri Vladimir-Volinskem smo preprečili prehod poljskih čet čez reko Bug. Sovražniku smo prizadeli pri Ro- li atinu težke izgube. Boji pri Orjehovu postajo vedno huji.v Papež dovolil ločitev cerkve od držav* 1 na Češkem. DKU Praha, 10. sept. „ Češko' slovo* poroča, da je papež dovolil ločitev cerkve od države na Češkem in želi samo, da se ta, zadeva ne obravnava v parla-mentu. ’ DKU Praga, 10. sept. K poročilu o priznani ločitvi Cerkve od države po Vatikanu poroča „Cesko slovo" nadalje, da se jim delajo od strani zaveznikov ovire glede razlastitve cerkvenega premoženja.^ Cerkveno premoženje in premoženje osmih plemičev, ki so antantni podložniki, se bo od razlastitve izključilo. Litvinsko-poljski spor. LDU Varšava, 10. sept. Litvinsko mi* nistrstvo za zunanje stvari je brzojavila poljskemu ministru za zunanje stvari, Sapiehi, da litvinska vlada ne bo tuna« knila svojih čet preko že določene demarkacijske črte in predlaga, da se ustavijo sovražnosti in sestane odposlanstvo v Mariampolu, da sne določi natančna demarkacijska črta in da se tam rešijo tudi druga sporna vprašanja. Sapieha je dne 9. t. m. odgovoril, da ugotavlja poljska vlada trajne kršitve nevtralnosti po Lit« vincih in da je poljska vladaj nastop« nimi pogoji pripravljena k pogajanjem: 1. Pogajanja ne smejo določiti nove de* markacijske črte; meja med Poljsko in Litvinsko mora potekati na ozemlju bivšega guvernementa Suwalki, kakor jo je! določil vrhovni svet v Parizu 28. dec. 1919, čigar odločitev je edina zakonita ;podlaga glede mejnega vprašanja med obema državama; 2. Litvinska se zavezuje, da bo pofpolnoma nevtralna * rusko-poljski vojni. Poljska bi smatrala za kršitev nevtralnosti, ako bi rdeče čete korakale preko Litvinske ali porabljale litvinsko ozemlje kot vojno oporišče* Kot kraj pogajanj predlaga Kalvarijo, ker je blizu poljskih čet. Poljska vlada se še enkrat zavaruje proti vpadom na poljsko ozemlje, tembolj ker hoče, da bi bilo pošteno prijateljstvo podlaga za pogajanja. Kako zalagajo Italijani D’Annunzla. LDU Reka, 10. septembra. Opaža se, da Italijani dobavljajo legijonarje in razni materijal za Reko vedno na ta način, da parnike, določene za druga mesta dirigirajo na Reko. Te dni je jrisel semkaj genovski parnik »Cogne* d je bil natovorjen s svilo, avtomobili, etali in avtomobilskim gradivom v vrednosti več deset milifonov lir. To blago je bilo navidezno dirigirano v Ameriko. Ker pa so se v Kataniji vkrcali na ladijo laški legijonarji sa prisilili parnik, da je svojo pot namesto v Ameriko, izpremenil na Reko. Stvar e temboij čudna, ker pošilja Italija, avtomobile in aeroplane v Ameriko, ijer je toliko takega blaga, da še Amerika sama .ne vc, k?j naj počne, ž njim, w. Vj ) •Sliran K i,T A B O R" . septembra 1920. .......... m —M Mala oznanila. ffiia najemniške in trgovske hiše, mlini, industrije, po-' sestva vseh vrst se prodajo potom tirada^ za prodajo realitet »RapicU Maribor, Gosposka ulica 28, 490 thr/3da sa lepo otroško o-mrežno posteljčko, astraha-nov muf in boa ter zavese za 1 okno. Slovenska ulica f’ štev. 37. 489 IsvrsM ©£»e«3 eventuelno • - večerjo v boljši hiši. Naslov pove upravništvo. 486 2-1 podučule v njenem maternem jeziku po izvrstni metodi, pride tudi na dom. jAko se javi zadostno število udeležencev, se lahko upeljejo večerni kurzi. ^Gosposka ulica 44, pritličje. 492 3-1 W Predam železno posteljo, šivalni stroj, velik železni kotel, napisno tablo ter še druge razne predmete. Na ogled Ifospiierjeva ulica ši 24, v. - vrata 3, 481 -c^p—<1 p- Radi izjiraznenia odda; Omara za led, priprave ža točenje piva, železnino (tračnico poljske železnice, ograje, strojne dele, cevi, škripce za jermene, gonilna kolesa, ležišča, (staro in železo), gospodarske predmete vozove, sani, samokolnice, vozne pritikline, stroj za obračanje sena, konjske in volovske opreme, slamoreznico, drobiini mlin, poljsko pekarno, železne tečajnike, oknice in oboje, Razpis. sod. Tovarna za vžigalice v Rušah. 2-2 484 Hora lekarna v Mariboru Po naročilu gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani z dne 26. junija 1920, št. 1916 razpisuje okrožna gradbena sekcija v Mariboru oddajo odstranitve starega, lesenega mosta čez Dravo v Mariboru.' Pravilno kolekovane ponudbe naj se pred-lože do 25. septembra 1920 in* sicer do 10. ure dopoldan pri okrožni gradbeni sekciji v Mariboru c£nlSn!ce”Sea’izdu-| (poslopje okrajnega glavarstva I. nadstropje soba tega železa, železne postelje, s §t. 20). Kavcijo v znesku 4000 dinarjev je vložiti zabofs in^ode^odp.adk^cta-* finančni deželni blagajni v Ljubljani in sicer kove pločevine, brusilne kam- \ če le mogoče v vrednostnih papirjih, hranilnih SIp^jzaetrsov?efKtekiln knjižicah, kreditnih pismih itd. Potrdilo o položeni kavciji naj se priloži ponudbi. Ponudbe naj vsebujejo dve alternativi in sicer izvršitev dela: 1. S prepustitvijo lesa ponudniku. 2. Brez prepustitve lesa. Pilote mosta je odrezati vsaj 90 cm pod gladino nizke vode ali pa iztegniti. Delo se odda tudi ponudniku nestrokovnjaku, ako se isti zaveže, delo izvršiti po strokovnih 2-močeh in pod strokovnim vodstvom. Obveznost za ponudnika nastane takoj po vloženi ponudbi, za državo pa potem, ko gradbena direkcija ponudbo odobri. Zaradi drugih potrebnih informacij in pogojev naj se interesenti obrnejo pismeno ali osebno do ! podpisane sekcije, kjer so pogoji razgrnjeni v vpogled. Kot tihi 1 dr&8šafe&ii& z SO.COO kronami gotovine iščem udeležbo pri trgo-[ viiii ali kakem drugem podjetju. Ponudbe pod < »družabnik« na upravo lista. 48: Slavnemu občinstvu naznanjam, da . sem na G1 a v n e m trgu št. 20 v Maver-jevi hiši odprl Marno „Pri sv. tafna“ in jo obilno založil z vsemi zdravili in zdra* vilnimi potrebščinami. Mr. Ph. Ivan Vidmar 328 10—6 lekarnar. Okrožna gradbena sekcija: Inž. Dolenc s. r. 491 restavracija priporoča svojo priznano dobro kuhinjo kakor tud1 naravna vina, vedno sveže pivo. — .Sprejema abonente. — Obed in večerja dnevno 17 K. Za obilen obisk se priporoča Irma Kutnik, 485 Maribor, Tattenbahora uiica št. g. Poročam slavnemu občinstvu, da sem otvoril svojo čevljarsko delavnico v Vetrinjski ulici Stey. 30. Za obilen obisk se priporoča Jakob Bogša. ©@3@©^©3©©®@@©@©®©l P Pohištvo' Spalne, jedilne ln gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložkl, modroci, otomane, spalni in deuoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po Jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo RjUSB, PRR& Maritfor SSoeniSakou Crcj IS. 3 Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonjl NS9O698M808Nra • 9 I |Zasebni učni zavod Legati v feibori«, © 6 mesečni tečap In ■ '* 8 4 mesečni tečaji. p Začetek dne 4. oktobra 1920. Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, ’ strojepisje, slovensko korespondenco, nemško kore- ^ spondeneb, navadno računstvo, trgovsko računstvo, g» § knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski @ jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in m obrtno, risanje. © Obširni prospekt brezplačno. Zasebn učniza; S® “1 vod Leoat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, I. nadstr* CS || 364 “ sprejema od 11.—12. ure. 6-“-3 ra Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53 Peter fciothacggsr 5n drugovl priporočajo 452 K2—1 svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave iz mehkega in trdega lesa, kakor posamezne defe SIV* po znižanih cenah. fjlgassggresaggssgsg j[crr03j| ogej pF©^3! Priporočljive domača tvrdka: Egi ru —g)p—g) p- Les, rezan in tesan, drva, kupuje in prodaja „Sever“, lian lesi Ipffl M! ift fj Maribor, Aleksandrova cesta 45. 408 10-3 W =b(q) (ojs: O 1 Tovarna usnja in jermenov Phil. ECnoch, Cel« priporoča naifinejše g®et58n0 farmi©?*® is usesfa za vsa podjetja po najugodnejših cenah. — Izdelovanje gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, kolobarji okrogle in kordelne vrvice ft-J# kakor tudi dokazano najboljših usnjatih VrVi. <87 8—L Najsposobnejša tovarna usnja. Jakob Vezjak, krojač Vetrinjska ulica j poleg restavracije »Maribor« • ':'K Restavracija in m fiaifce . UdoBf Spaizek Aleksandrova cesta št. 9 . Ivan’ ŠuSteriž izdeiovateij vsakovrstnih oblek za gospode (n dame sprejema popravila po nizkih cenah. Tržaška cesta 14. pdleg gosiilne Uresonig. Siesta vračila in mesarila ;:f Ljudevit Vlahovič Aleksandrova cesta 38 'C§ S»@far in §@Bišar • Pavel HeiiSschgo ufl. 6 izdelovale!! sit, košar in žične mreže. Trgovina z galanterijo 1 Jos. JSntloga, Trg svobode 1 Mizarsko podjetje in poklatianja parketnih dešSic RUDOLF HOVflK, Trg svobode 1 Sprejema vsa v to stroko spadajoča c!ela. ■ Izbelovanie vseh tehtnic in finega orodja Franjo Žnidar Pobrežje 3 Tržaška cesta 11 Trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo Martin Stadler, Vetrinjska u!.2S 1, Zalona spalnik sob p_o najnižjih cenah Ernest Zelenka, HkM Šolska ulica št. 5 361 2o_7 es Parna barvarn? in kemična Čistilni s Pauel Nedeg , • Meljska cesta 68. Podr.: Gosposka ul. 33 j V£aic dan obi!d svežega peciva. Ob sezoni sladoled. Sprejema naročila za ženiteuanje ter jih točno izvršuje EmanueMifoh, Slovenska, ul. 5. S®Q(P»0®8aO®!!0®®®eflDS!®ei©eG®®6®fl&®®®8©i»8®© ! LEJ '-- II cnrffczra || crrjSrEEg izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tisk2; Mariborska tiskarna d. d.