za Žito.
/jAJ/S
<Jsn tšim nedelj in pr umi kov.
B?«
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Issved d*ily ercept S uncf 4>s W Molid*ys
•' lasi
LETO—VEAB XL S^^^ir?«,«^
IIKIII^M
fubluhed
onraao, »l sreba ti ferruarja (toruarv) 1018 stev.-number »7.
(Mo. 148) eutharteedlrtkeAotof	Offlee of OMeago, mtaola. Ry	tb« PresidenJ
ODGOVORILI IN HERTLIN6U.
Predsednik vidi razliko med staliKem Nemčije in Avstrije in pravi, da b se dobila pot za mir z Avstrijo, ako se otrese pruskega upfiva.
London, 12. fob. — Prvi mini-»ter Lloyd Ooorgo Jo dajal dano« v niiji zbornici, da on no vidi oa-novne razlike med odgovoroma aemškega kancelarja Hertlinga in ivstro-ograkega mHrialra ava njih zadev Oandna. V tam ee Oo-orge ne vjema z predsednikom Wilsonom. Dalje ja rekel Gkorga, da Anglija obetana do pičioe pri svojih mirovnih ciljih, ki »o bili objavljeni
Washlngtea, D .0 — Predsednik je stopil pred kongree in adne-Hiral zbornici, da odgovori na govor nemškega kancelarja Hertlinga in grofa Černina, avetroogr skega ministra za zunanje zadeve.
Predaednik je rekel, da je bila Hertlingova izjava konfuzna, ki ne vodi do zaključkov. Njegova izjava se zelo loči od Černfnove, kateri pravi predaednik, da je bila prijateljska. Predaednik je rc kel, da Zdruiene driave ae ne marajo vmešavati v evropske afere in se ne bodo okoristile od notranje oslabelosti, da velijo drugemu judstvu evojo voljo.
Ves čas je predsednik primerjal Izjave grofa Hertlinga z izjavami zunanjega ministra Černina Poslušalci ae iz tega akiapali, da smatra predaednik izjave grofa Černina bolj ugodne kot Hertlin-
a J..M.. merJc.-. si -
Zdi se, da Černin vidi funda mentalne mirovne elemente z jasnimi očmi in jih ne skuša »temniti," je rekel prodeednlk. "Mo-goče bi šel grof Černin Še dalje, če a bi bila radi zamotanja avstrijske zveze in odvkinoeti Avstri-od Nemčije."
Predsednik js ponovno po vda-ril, da so Združene države v vojni in ostanejo v nji radi emancipacije.
Mr. Wilaon je nadalje izjavif, ds mirovna načela priproeta. |"1. Vsaka stranfka se mora pri Končnem sporazumu opirati na či-ato pravico, da ae doseže trajen mir.
"Ljudstev in province se ne izmenjava kot sužnje, da ee ^i-stanovi ravnotežje aile.	,
|3. Teretirojalnl aporazumi ae morajo izvršiti v Intereeu prisade ega ljudstva in ne le Izravnanje konkurenčnih državnih zahtev. JR4. Dobro definiranim narodnim axpi racijam je treba zadostiti kolikor je mogoče.
I"O splošnem miru na taki podati ae lahko rozgovarja," je re-wl predaednik. "Dokler ne more-1° oaigurati takega miru, nimamo izbire, ampak gremo nazaj."
Predsednik je rekel, ds ao ta ylo*na načela sprejeli val, izjemo «l»jo le milltariatlčni avtokrat * v Nemčiji 1
advokatje vrlrkbsarjrv odklanjajo pogajanji s organizacijo.
Ohioago, Hi — Pogajanja pred zveznim sodnikom Samuel Alaebu lerjem glede osemurnega delavni ka in povišanja mezde v klavnicah ao pričela. Takoj v začetku ho ad vokatje velemeaarjev nastopili o šabno. Izjavili so, ds se njih kli-jenti nočejo pogajati z delavako organizacijo, ampak le s svojimi delavci.
Frank Walah, bivši predsednik zvezne induutrijalne komisije, je advokat delavcev.
"Velemeearji ao ponudili 25 eentov povišanja mezde na dan," je rekel mr. Walah. "Naša zahteva enega dolarja je prilična. Naši ljudje zaalužjo povprečno na dan $2.75 ali 27 centov na uro. Vladna štatistika dokazuje, da delavec potrebuje Še 200 dolarjev na leto, a-ko hoče živeti v udobnih in adra-vih razmerah, čeprav mu dovolijo en dolar povišanja na dan." Mr. Fitzpatrik je bil prvi zašli
"fecšni eo vali interesi pri tej at varit" je vprašal sodnik Al-achuler. . ^
"Kot načelnik "Delavake fede racije" v Cbieagu, v kateri eo vae priznane unije, v meatu, imam po aebn* brteasoe," je odgovoril Fltz patrick.	,	|
"Kaj zastopate?" je vprašal aodaik in ae obrnil proti Waluhu "Unije ali delavoet"	,
"Zastopam unije," je odgovoril mr. Walah.
Condon, advokat velemeaarjev; je rekel, da nočejo imeti opravtka z unijami, ampak ae hočejo poga jati le z dclavci.
Mr. Walah ni mogel povedati sodniku, koliko delavoev je v uni-
.....v j
Pet dni je določenih za delav
močlLA ZA LOKOMOTIVI
York, V. T. — American
Ueomothre k« mi pa nija ee je epo-■totimela t ieteanilklmi kompsni-' fflede dctsjlev pri gradnji
^»h lokomotiv, ki ao bile nero-jf* pred nekaj meeeei 'b-lavare and Hudson železnl-je naročila dvajaet 148 tonakih 'okomotiv: Delavare, Laekasra •aa and Weatern železnice p* 1B1 tonskih ldkomoti* in ■♦""•al Vermont šeleonioa pat 1» tonakih lokomotiv. Po novem letu je bilo pri Ama '""'»motive kom pa ni ji ne ■ e,,ih 130 lokomotiv.
■**v*nd lllinefc: V arrdi ne.fl ZZT »vmaiMr*dol vetrovi.
2'""P"411"* T ^^
sodnik je za frknil klavnicarue.
Zvezno sodišče ja raaaodilo, da jo bila preiskava v piaarni vele-mšearjev uatavna.
ZANIMIV PROORS.
Železničarji obtožujejo železniška ravnateljstva, da aa aa ameni-jo aa oeemumi delavnik.
i—
A.
S.
Ohioago, m. — V razsodbi, ki jo je podal aodnik Landia, izjav-Ija aodnik, da je vlada opravičena do dokumentov tvidke Rwift d Oo., ki jih je hranil advokat Hen Mr Veeder v varnoatni shrambi. Sodnik je odklonil prediog advo-tatov Henry Veeder ja, ki ao pred-agall, da razveljavi aodnljuko od redbo za hišno preia&ovo. Advokati Veeder ja ao takoj izjavili, da predloža zadevo zveznemu o-pelnemu sodišču.
Zaseženi dokumenti so v posesti John S. Bradleyja, zveznega mar-iala, varnostno ah ran i bo pa strašijo podmaršall sodnika Landisa. Sodnik Landia je odredil, da dr* žavni pravdnik Cline ln oni, ki z njim zastopajo obtožbo, ne pregledajo dokumentov do enajatlh do-ltere železnice premestile apremljc
KAKO VARAJO SAKON
Washlngton, D. 0. — Zaatopni ki organiziranih železničarjev štirih bratovščinah obtošujejo ie loznlška ravnateljstva, da kršijo oatmurnl delavnik. Tej obtošb) ne jo pridružil tudi Trinathy Shea predsednik bratovščine železni Akih kurjačev in spremljevalcev lokomotiv, ko je bil zaelišan pred mezdnim odborom. Dejal je, da zahtevajo kurjači ln apremljcval d 10-odstotno povišanje mezde in $3.50 minimalne mozde na dan.
"Mi hočemo časlupol za nadčaa in da ae plača do minute," je nadaljeval Shea. "Mislim, če ae tu kazen naloži, bodo plačali prav o nadčasa, kajti ravnateljstva o apremenila delavni čea." Mr. Bhea je rekel, da ao nek ti-
če ln štiri za velemeearje.
usprh laduskroa pro-
ORAMA OBLJUBLJEN
vi
D. 0. — Po laja-Hurlejrja, predsednika ladje-vi Hurleyja, predaednika ladijskega odbora, ao odpravljene mnogotežkoče, ki ao akozi meeeee ovirale gradnjo ladij.
Na Hurleyjovo priporočilo je bilo koagreeu predložena predloga, ki dovoljuje 060,000,000 zs delavska stanovanja. Predloga je bilo sprejeta že v senatu.
(Podvzeli eo tudi korake, da dobe izučene delavee za ladjedelni-ee. Delavci, ki deUjo v ladjedel-nicah. bodo opro*čeni vojei^k« službs. Blrokratlčna pot je od prevljena, da pojde delo bolj gladko od rok.
Hnrley izjavlja, da bo ladljAi program izvršen v zadovoljatvo najhujših kritičarjev.
Največje ladjedelnlško podjet-je v Ameriki je American Inter-national koeporaeija v Pklladelp hiji, ki ee je OaiodUa, da aar'uli 120 ladij h j*la.	—
Mr. Hurley ae je izrazil napram čssniksrskeoMi poročeveleu, da bo kljub začetnim oviram dograjenih toliko ledij, da bodo odri rttle od 5,000,000 do 6,000,000 ton vode.
Oberiea Piez, glavni ravnaUlj b rodovne korporaeije, je pred por dnevi kedal ouik, da naj ee priglaaijo isošeni deUvei aa delo v ladjedetnieah. Vpišejo nsj ee v rezervno armado dalovskih pro-etovoljeev, da jih vlada posove v ladjedelnice, kedar jSs potrebuje Ptes je nadalje UjavS, da je do •odej le 3A odalotkov deUveev v ladjedelnicah, ki ao rojeni Ame ričani « odatotkav > po toje zessekik delsveev.
poldne v torek.
Veederjevi advokati ko na to naznanili, da v torek dopoldne ob desetih p red lože zadevo *veznomii rizivnemu sodniku Franciu R Bakerju.
Ko ja aodnik Landia podal avo-; o izjavo, je rekel:
"Ustava Združenih držav ne razteza imunitete na neaakčnlto astnlno."
Potem je nadaljeval o vsebini Veederjevih dokumentov, ki dokazujejo, da so vejemosarske tvrd-ke izvršile pet hudodelstev proti državi, dš so ti dokumenti revmo-tako nezakonita lastnina kot plošče denarnih ponarejaLeev, h> izkaže^ da je obtožba resnična.
že!U*(l^kum«'Mti nfso Mil zaznamovani v sodnljski odredbi sa hišno preiskavo, je sodnik Či tal iz odredbe:.
"ftvrift k Co., let ter flld, Ar gentine beef.
"Alberquerque, N. M., in re fe deral trade comlszion. "Algonquln Steamahip 0(^*1 Vselej je aodnik pokazal tudi na tekočo številko in potem je rekel, da ao dokumenti v teh razmerah dovolj zaznamovani.
Na ugovor, ds erdišče nI Imelo tehtnega vzroka, da leda odredbo za hišno preiskavo, je sodnik odgovoril, ds je* Hugh Molaeae, proiskovaleč, podal dosti jaspo lz javo v napačnih vknjižbah in spremembsh v zspianiklh. Končno ps definitivno obtožuje nskupl-čenje živil.
Ns to je čital sodmk lz zapisnikov izjsve Mclesaca o preidtavi, ki jo je napravil, preden mu je bilo prepovedano pregledati dokumente.	- ' 1	'
valee lokomotiv in lokomotlMske delavce v drugo kategorijo, da ni zanje veljaven oaomurnl delavnik Citiral je Atchieon, Topetka ir. Jiants Pe Železnico, na kateri no alt epreroljevaloem lokomotiv ime, kl opravljajo prejšnje elo, garajo dvanajst ur dnevno r» za prejšnjo mezdo, r •
Nadalje je mr Shea iajavll, dn ao železniške družbe akuŠele po višali t roške za osemurni delavnih iz dveh verokov. Prvič ao hotele ubiti vaak predlog, ki priporoči« časlupol zs nsdčas, drugič ao ho-troške^judstvu In
THR OPPIOIAL BULLRTIN.	J
l^MJLVirbaveo,	^^ ^ S1' 1911
P. 0. ftoz 1, Oioero, m. My dear Sir:
Itaka pleaaure hi informing you tkat The Offloial Bulletin te
^SSLS^l?6 v^0 ^ ^^ Otrand Lodga, SloL ,p0rnr JednoL^ ** p™**** W0.000.00 of Ubarty
^hJ^JsSSL.	11411 farther
man/iifl^ ^S^SJ Jfi^^T ^ >»ow tkal thair gpvern-
loSl SSz^f fiif^ST1 Ttor JuiUot ^	thoaa
Sodetjr	birth or deaoent aa ara repreaented by jour
_ , * 1m	jou under aeparate oover oopiea of Tka Offloial
Bulletin oontainiug tke notioe referred to. '	Vary oordially yours,
H 8. ROOHRSTRR, Rditor.
V	slovenskem prevodu: Moj dragi goepttdi
Z veseljem Vas obveščam, ds je "The Offloial BnllcUn" objavil vest o ptitrijnticucui delu glavnega (Klbora Hlovenake narmlne ihh\. porna jediipto, ki je kupil aa $80.000.00 obvoznic svobode iu imoblastil avoje uradnike, da jih še kupijo.	1
Ameriškemu ljudstvu je v pomoč, če izve, da ima njegova vlada v tej veliki vojn. za pravico podporo od strani zvestih dršavljanov. ki ao rojeni v inozemstvu ali potomci inozemoev, kl jih predstsvljs \ uša jednota.
V	posebnem ovitku Vam pošiljam istise "Offloial llullelina" kl vaebige omenjeno veat.	'
Vaš udaui	, 1	^
• ,	E. 8. H0CHR8THR urednik
Opomba: "The Offlci.l Bulletin" je vladni list, ki iahi Ja dnevno.
DMNSB^MHSMHMM
teis^apravlU ne IHeznieam.
Washington, D 0. — Prsdaed
nik Wilaon je prevzel kampanjo ds l>o Overmsnovs predloga apre jata, kl poolilašča predsednika, dj. reorganizira vojne biroje In urade po potrebi. Pri konferenci a senatorjem Overmanom as je ir.ro zil, da želi, da im predloga sprejo ta, ker je nujno potrebna.
Hrust or Overmsn js povcdsl predsednika, ds se nekateri sena tor jI dvignili vrišč, ko je predlo Rt predlog, Ješ,do ustanovijo*« tokratiAno vlsdo.
Prri koraki v zadevi predlogi se storjeni. Joztlčnl odsek je brer opozicija hsenovsl pododkl obstoji z amaterjev Oveni, s t »a kot predsedstelj.i, Pletehcrjs, Kreda, Nelsons in Dilliuhama
Pleeteher bi Reed ets d&mnkrn U, Nelaoo in IMIlinghsm pa
HSMM' • 1
PARMARJI OPROŠČENI ROTNISKR SLUŽRR
ra
— Sodnik S<asr1 je po kuoferenei r sdvoks ti kajsril, ds je p*rtA» razpok ns, ds ae fermerjl lakko ps^eti jo del s ns polja.
DetroAt, Mlak. - Lani ao farmarji pridelali sladkorno peao pold normalno, ker ni prUlo do sporazuma med farmarji ln tovarnarji v.
Letošnjo zimo ie farmarji, kl pridelujejo sladkorno peao, onga-nizirali v Michigan »tate Beets flrovers Assoclatlon. Farmarji zahtevajo $10 za tono aladkorne pese, ne glede ne to, koliko od-atotkov sladkorja je v nji. Tovarnarji so odklonili zatitevo far-mar je v in ao ponudili le $0 zz tono.
Uaorge A. Beacott, zvezni živilski upravitelj ae državo Michigan je obdnževal že več konferenc a farmarji in tovarnarji, toda do sporazuma nI prišlo. '
Podpisanih je le par pogodb z neodvisnimi tovarnarji
VESTI ŽBOm
Rim, 12. feb. —» Vojni ataa po-roča, da ao Avstrije! včeraj napa-dli g večjo ailo aa aavarai fronti zapadno od Brente, toda ItaRjaaJ w> jih latavlli. Avstrijci aa imeli velike izgube.
PRRD VELIKIM SPOPADOM VA ZAPADNI FRONTI.
Pariz, IZ feb. - Velika bilka na angleško-franeosko-ameriško
nemški fronti as bllžs. Vreme je postale nenavadno gorko, ceste ln tla so ae oa uši Is in v skbllšlb, kjer j« dobra prilika za bojevanje, a« vrši živahno gibanje čet in topov. Nenšija ea nedvaumo pripravlja za ofenzivo ln ravno tako zavezui ki; vprašeuje je le, kdo udari prvi Nemško poveljništvo je dobilo ns pomoč mnoge avstrijske diviai je in eele v Klandrijl je opezltl o nota svatro-oarakih šet. Zs nemškimi črtami se vrše velike veje in ujetniki prerijo, de po 20 .jsnusr ju noben nemški vojak ne dobi vel dopust s.
Bojevanje je še vedno omejen* ns topniške dvoboje in menjŠe spopade med pstruijemi
W*.t,l m, 12. fOb. Oenerel 1'ersking je sporočil vojnemu do-pnrimeniu, da eo biH t. b 1.1, m. sblti v bojo štirje ameriški voja ki, eden je teiko ia pet lakko ra. njenih, trak pa i'"gralflfijL
vodili.
iLJLt^A
1%
;
12. fob. — Uradne porodila Ig Petrograda potrjuje pro-šnjo veat ia Berlina, da ae je Ru aija umaknila i« vojna. Porodilo pravi, da ja vejna nad Rusijo ia V«»Mja, Avstrijo Bolgarako ia Turčijo končana ter da ao maka lila aa vM>h frontah dobila ukaa,
mlajših vojakov oitanaja aa ob nuskt maja. Pogajanja • oeatrai abaUj^lavaml so^končana, toda
pogodbo, ker ne marajo odobriti asataij, ki jih zahteva Nemčija. Kljub tam« - nadaljnje parošilo -■aM• več nuM daUvoi la kmetje nadaljevali vojna s not iktml Is avatrijskimi deiuvoi ia
RUSIJA JE KONČALA VOJNO NA VSEH FRONTAH.
podnkali pogodbe, ker ne • anekoj, toda voim
London, 12. fab. — Ruake bojne fronta ni va<. Kdiuo Kumunaka je ša ostala aama proti štirim een t rakikn allam. Predsednik ruake mirovne delegseijs v Brest Lit o v sku je v nedeljo formslno razglz ali, da ja vejno atonje Rusije i centralnimi državami končano, to da mirevna pogodba še nI podpl
Vaat o tem dogodku Je prišla brezžično lz Berline. Obenem poročajo, da je bolševiške vlada v Petrogradu ukazala demobllizael-jo ruake armade na vaeh frontah.
Tekst mJrovits pogodi* mm d IT-krajino |<i Nemčijo ter Avetrljo, ki je dospel aemkaj, pokazuje, da je ukrsjlnsks vlsds obljubila Izvin. Živil takoj ln v zameno dobi koa ruske Poljake ze sedanjo nemški fronto; kos je 126 milj dolg bi trideset do lesi deset milj širok. Meja »ed Avstrijo bi i krajino oataiu. kakor je bila pred vojno. Ostal* meje nore republike savlse od Izida bojav z bolševlkl.
Iz Ženeve javljajo, ds je zsvla dslo veliko veeeije v Nemčiji in Avstriji valed tslrn z Kusljo. Me sta so v zastavah
V Londonu ao blsdno sprejeli vest o končani vojni ne vzimmiu. T* ga je bilo pričekovslf ves čas od J kar ao ns krmilu bolševlkl. V Ps-risu ne verjamejo, ds bi Avstro Kem*4 Mi kakšne koristi od aklenjenegs. miru s Umšfalji V« krajino, enostavno zato ne, ker ae ne va, le b«|o pogsdl*e sploh d. šole Iz Petregrsde al nolienih po
ševiško časopisje piše, da ao NeH>.
el podpiasll m* z delegaH, kl ne Mtutopajo nobene vlade.
Zavaanlke skrbi, kaj bo edaf a Samsnako, kl je popolnoma ossm-Ijsna. Vsekakor ee bo morala brez-pogojno udati v mir, iker eama aa ne bo mogla bojevati. '
Bolševiške demonatraoije m Dan-
Kodanj, 12. feb. - Danski bol-levlkl ao včeraj prirediti velike demonat racije, katerih ae Ja vda-lešilo 0O.1NMI do 80,000 oseb aamo v Kodanju. Vaa javna poalopja ao pod polleljeko strašo. Velika nmo. žlea demonstrantov je napadla borzo ln več oeeb je bilo ranjenih. Močni kordonl policije ao ustavili Izgrede.
Undoti, 12. «fob. Danes ja Mlo otvorjetKi zadnje zasedsnje sngle. Akega parlamenta. Ko ae aakljušl to »ssedsnje, bodo raap lasne v o-lit ve, katerih ae vdeleše prvll v zgodovini Anglija tudi žene. Zaae-dan Je je otvoril, kakor je navada, kralj (leorge z besedami, da Je vojna prišla v kritični štadlj in da mora Velika Britanija napeti vse sile za nadaljevanje vojna, ako hoče doseli mir, kakršnega si šoli
OBSOJENCA SB BORITA RA
I Chicago, Di — Kilwsrd Wlieed
In llsrry Llnddrum sta olmojena, da v petek Irdllini l« na vialeeh.
Wheed Je oliaojeii na vešals radi roparskega umora, kl j'< bil Izvršen pred tovarno Wlnslow Bros. Banditje uo umorili ekaprs-sns sls, liarton AI«ns tn Loula (>«*-nl>ef ga, ds so njima Iztrgali denar.
Ilarr>- Llndrum Je bil obsojen ns smrt, ker je umoril pollitaja Tlermana pri vlomu v pri dajal-
no.
Oovrrner fosilen je odklonil pootilošlrnje ss Wheeds Wheed obneša kot norec In ee nI obril počniel, odkar so gs sretlraii Njegovo življenje je odvisno od Izreks zdravniških ievrdencev,
(Ilede pomltoHenjs Llndnoaa governer Ijooden ša nI larekel zadaje beasde In laka na poroHia
4iJ M	•

driavnegs k rimi naloga dr. Her-roHI • pakta a Ukrajino, teda bel-1 man /d le rja	-1
. • ' l„t . - , ., .; , , / m MiahtLiMi Jišut. '	'	'" '
,Wr'r r ■ ■ * • v sv w
PBOSVET*
Boter: I seveda! U prst naj ji pokažem, p« pograbi takoj roko. La da j« treba to te premisliti Nejbrže ji ne pokale« prsta.
Vete: Ce te je pamet motele, me ne boš po-ekutel. da ee ne oNraešiš le bolj, kakor si ee le.
Boter: Jas — omaetilf Tebe Iona trka. To je ne da ri lahko izbiram, pa res ne vess, zaksj naj' bi ravno njo izbral, ko tekka dobim kaj bolj-leča,
Ntte: Ošaben pa rm nisi nič! Kaj boljšega! No, morda bi bila Apele boljše za te. Ampak Spe-U se tudi eline ne rede po tebi.
T Boter: He ji, ee ji. Spele še ne bi bila nspeč-na. Kdove, včeraj bi jo bil nemsrs še pogleda), idej pa prid« lohko sa kukarieo k meni.
Mote: Amenta! Tsko imenitno ik> pri TebiT Kuharico boš Imel? Pe morda te bišinot
Boter: lUškio tudi. Pa butlerja in janitorjs bi šoferja.
Hote: 0, o, o, kos je breda in mačji rep! Pe ne, da bi ee t4 bilo eanjalo o kakšnem etrieu, ki ga' nimamo, pe je v tvojih sanjsh umri m ti zapustil miljont	t- . .
Boter: Nič se mi ne eanja in nič ni treba strica. Brez tebe In brez strice bom imel densrjs kakor smeti. In če bom dobre volje, kupim še te-lii šidsuo obleko in ti vrlem pregrftt stotokov. ' Ihte: Zdaj bo po čas za norišnico. Glej gs, pa ne, ds bi bilo tinta punca napravila takegs
norca iz tebe f .
Boter*, Tinta puneaT A! To ni nikakršna putv ,.„ ampak umetnica. In iz mene ni napravila nor. eo, ampak mogoče je, da al izberem ravno njo. Zakaj umetnica — to je pravaaprav najfinejše.
Kola (vetaja): če bi bilo v atarem kraju, feš te spremile na Brezje. Tam viol vacpolno bergclj. Ti bi lahko obcall svojo glsvo tjs, če bi ti Bog dal boljšo namesto nje. — V solunu je sicer Drej-če in goetov nl nič; vendsr je ps bolje tsm zijs-tl v zrsk kakor poslušati tvoje rnoroje. (Odbeja. Med vreti srečo Spelo).
Apela: Zunaj nI bilo nikogar, sem pa prišla
ker aem«	M
Hote: Prav je, Apela. Mogoče, da prcženeš ti norcu im koliko muk iz glove. (Odkle). * i ipela: Ali ai jo kaj ujezH!
Boter: Kaj bi jo ujezil f Trepica je, pa ne razume človeka, ki misli na kaj višjega. •% ipela. Tebe ne razume f$
Boter. Hej ji ni zameriti. Peteršilj no more biti rolo.
-------------ipela: Kaj aem pa jes> te je ono peloršHjt
Bučar: No, ti! To je kaj drusega. TI ee Je lahko postaviš, kjer je tvoj proator.
ipela: Tony, kje pe je po tvojih mbUlli moj prostori
Boter: Sc bo le pokazalo. Ipete: Kako miali! tof Meni se neksj zdi. Bučar: Kaj bi se ti ps rdelo, Spela T ipela: Tony, ksj al ps popoldne govoril T Ali si le pozebllf
Boter: Popoldne f O, nič nieem pozabil. O delnicah sva govorila. Soj eem ti povedal, da ml jih prinese Želod.
ipela: Torej jih še ni prineael. Nič ne de, na to le počakam. Ampak ti al govoril še kaj drusega.
Bučar: Ae kaj drusega f Seveda, Apela, pohvalil aem te. Všeč si mi bila. Si.j «i mi še. Kadar bo dosidene moja palača in bom imel gosposko gospodarstvo, bi te vsel, fipcla: Tony!
Boter: — se kuherleo aH gospodinjo aH kaj takegs.
ipela: Kajf Kej govoriš? Boter: Tsm bi ss postavila, ipela: Poatavilsf O, ds, postavila! Jas se le postavim, ds zsšk 1 r pečeš s zobmi, ti šviga švsga čez dve prege, ti zspeljivec nedolžnih deklet, ti medeni jesik s strupom, tat lenake časti —
Bučar: Počakaj! Počakaj! Sape ti bo zmanjkalo.	, .
Spela: Ne boj se ti za mojo sapo. V mojih plučah je je še toliko, de te odpihne tja v kot, kjer ai polomiš vwo evoje krive koeti in se trikrat prekucneš, ti prekurult krlvoverakl, sulisn, krivoprisešnik, hudičesro kopito!
(Medtem ko bruha a stopnjevano silo in vul-konično ognjevltoatjo paovke is selie, etopl tik pred njege. Ilučar je le nekaj prej vstal, ko jc Opazil zbujanje njenega temperamenta. Ko alll Apela vanj, ae umika, kakor mu je peč mogoče, a ker nima sadej oči, prevrne pri tem stol. Stra-tegično iščoč aadnje poalcije pride naposled do vrat).
Boter: Bog pomagaj! Ce tako pihaš, bo zmanjkalo zraka v sobi! —— (Odpre vsota). Grem, kjer-je mogoče dihati. (Smukne v aalun. Vrata ostanejo odprta.) ^M ipete (kriči aa nJim): l«e pojdi, le beti, stra bo petni babjakl Pa ne nilall, da as\ je kaj zate! Ti, pa pet krav sa groš. Ampak dihal mi I »oš še vae I »olj kratko kt etiko, aleper aleparskl —
Ma (pride is aalttna): Kaj pa je! Ce govoriš a Tonetom, te ne more več aliteti. Kje je le
ao vogalom I
ipela: Naj jo le adkurl' Boji se, pa ae Ima za kej. Najprej oe lite dekletom — toliko, de nl pe-del na kolena pred asano. Saj ml nič ni meri če kolom petdeeet boljših od njega Ampak norca ae ne h* delal la mene \ taka pok vek a le ne. • p|vodiš (pride novkUene upehan iu ai briše pot a čela ln vrotu) t OJ Nate, kje je pa Bučar! Vino jeao pripeljali Kaj, spela, ti «1 tudi tukaj T
^pgfe: Tebe mi menila nl treba vprašati, če onem biti tukoj ali pe drugod!
jfl
Bo« pomagaj, aakaj ai pa take koda f Saj aieern mfclil nič kodega.
ipela: Nič ee ne izgovarjaj. Tistega moškega,
ki bi mielil kaj dobrega, te ni Bog ustvaril. Pivodiš: oj Nete, ti mi malo pomogoj. Ma: Kaj noj pa pomagam! Vino pojdeva pogledat.
Pivodiš: Kje je pa Bučart Vate: Ga ai doma.	t
Pivodiš: Po potekajmo, da ae vrne, pote-
kajmo. - v .■ . '^»r' .
Mete: Čemu pot Tvoj teo je menda predrag, da bi ga zapravljal.
Pivodiš: Coo je drog, to je le rea. Ampak to delo je sa Bučarja. Ti ae vendar ne boš potikala po kleti •
ipela: Glej, glej, kakšen gentlcman je Pivo-dičl Tega ti te ciganka ne bi brala is kvart, če
M BjjlirVi;, .	- j. V,
j*vodid: Ciganka sem, eSfanka tje - a len-
skemore človek vendar imeti ksj srca. Mete: Aha, tebi se smitka, kajf Pivodiš: Seveds, Nclks, seveda! Sej vem, Us-ko je v teh kleteh — temno, zatohlo, spokzko. Pa včaai je treba še kaj pomagati, prijeti kakšen sod. Ao drugemu dekletu ne bi svetoval, kaj pa še te-M, ko vel, da to imam rad. i
Mete: O, vem, Pitodič, vem, kar je treba vo-deti. In le toliko ti pravim: Kar odpelji to krščeno vino, pa pripelji pristnegs. Če pa nimaš takegs, kakršno mora biti, pa ni treba nič.
Pivodiš: O vsi svetnBri! Kdo U po pravi, de sem pripel jsl krščeno vino? Kdo j sem te pa le (sil epa ril ? Kako prihajaš na take misli, ko veš, do bi del zate življenje T
Mete: Življenje kekšne muhe bi že dal, am-*pak poštenega vina ne. Nič ae ne obotavljaj, Pi vodič. Ae le razumeva. Če bi bilo tvoje vino teko, kakor amo se pogodili, ne bi tako gledal, da se me iznebiš.
Pivodiš: Za vse svezde na nebu. ne govori tako, Nežke! Kaj eem neki storil, da sem tako nearečen!
Mete: Niš ne poj o nesreči. Če se jas ne dara opehariti z vodenim vinom, najdeš že še doati drugih, ki ee dajo.
Pivodiš: Samo o vinu govoriš, Nelka, medtem ko mislim jez na vse kaj druzege. Obvaroval bi te rad tega stikanja po kleti, ker te imeni rad. Počakal bi na Bučarja, da bi bil delj časa s tabo. Čeprsv si bila ajutraj tako trda t mano, te knem vendar rad. To je ljubezen, Neške.
Mete: (Sladko) O, ljubezen je to, ljubi moj Pi vodič t
Pivodiš: Scveds, ljuba moja Nclks. Mete: To je seveda druga reč; če ni tudi t/vo-ja ljubezen tako vodena kakor tvoje vino.
Pivodiš: Kaj pa govoriš, kaj mieliš! Moja ljubezen je vroča kakor živa žerjavica. Tako kipi kakor mošt, ksdar vre.
Mete: O, ljubi moj fant! Teko vroča in tsko kipeče! Le da se ne bi jas spekla ob taki tro-j čini in de bi ljubezen kar izkipeU. , , f f Pivodiš: Mi nuj ti prieošem, ljuba mojg Nežko!	P
Mete: Nikar ne. Veš, jaz nI verujem ne v cB ganske kvart e, ne v moške prkege. (Opušča senti-mentslni ton). Ti si misliš, da je ljubezen slepa* tako slepo, da ne bom spoznala tvojega vina. Bučar naj bi ga le pookušal, ikolikor bi hotel, si mi* UA Ampak Nelka jc malo bolj navihana, si misliš. Govorimo Nslki o ljubezni, da pozabi *a Vino, ai misliš. Ne, ljubi moj Pivodič, ne *o Jože koše pilml. (Odločno). AH naj grem poskušat tVoje vi-naf (Kratka pavza). Ne, kajne da ne. Odpelji ga torej, pa pripelji takega, kakršnega eem naro-' čila. la če kneš Se kateri kaj peti o ljubezni, ei prihrani to ee pozneje, da nam na bo treba predolgo čokati, Podvizaj ae, Pivodič. Zbogom.
Phrodiš: Bog pomagej, to jc ree narobe avet. Ilad te Imam, Nelka, (maje z glevo), empek če ti
nosiš hloče v hiši--(Odhaja.)
ipela (pride iz kota, kamor se je bila umaknila) : Temu ni pa naaolila. Imenitno si mu dala, to znaš, ree. &
Mote: Teko je dandanes, Apela, žemAa se ne eme dati stlačiti v vrečo, drugače ne pride nikdar veHs nje. Če je Bog res Adsmu rebro vzel sa naa, je moral mož imeti več kot po) svoje pameti v tistem rebru. , h e Petelin,Vk pride. , ipela: O volku govoriš, pe je volk tnkej. Petottptek: Ne, Apelleo, če si čakala na vol-ka, alte gmotila. Jaa no koljem ovčie.
ipela: Kaj to! O kratki moški pameti ava govorili, i. V , r■ ... .	' " PeteHntek: To ti po rad verjetnem brez pri-sege. Ksdsr se pogovarjajo ženske o moških, je vsa dobra dlaka v nevarnosti. Pa vendar ne vem, če ne niste eopet kaj amotlll. Mete: O jej!
PeteHntek: Vpraša oe, o katerih moških ste govorili. Nleo vai enaki.
Mate (porogljivo, toda brea hudobnosti), Seveda, ti ai Ujema. TI imaš ao! modrootl no prodaj.
Peteliatek: Če bi jo ljudje knpovoli, bi res lahko delel dobre kupčije. Ampek sdsj ne gre so mene.
ipela: Po ne da hI ti le koga smatral sa ps metnejlogof
PeteHntek Ae veš kekor sa pametnega. Za navihanega.	'HI
Mote: Križ božji! Zdaj pe gotovo govoriš o Tonjju.
Peteliatek: Danee ugibal slabše od ciganke <> Želodu govorim.
Mote: Kaj ps kneš Ti s želodom opravit it Ali je tudi tebe Pen v milo pogledala!
rstcMofilk: Že zopet Iščeš konja v napačni do-lini. O Ffcnjr niaem govoril. Glede me le lepo, ampak aato nl treba, da hI ti bila ljubosumne. : l.juboeuiuna!
I AH eem dejal liubosnmnaf No, kaj! OavorH aem pravzaprav o želodu
Meša: Pa ne, da bi tudi ti kupoval delni«* od njega.
(MS Ml)
Ustanovitelji slovenske godbe v Barbertonu, O.
DOPISI.
v
Prijateljem potj*. Chicago. DL — Slovenskim društvom, kakor tudi eploh, rojakom v Chicagi-in okolici naznanjam, da priredi eloveneko pevsko in tamburaiko društvo "Lira" dne 13 maja koncert z zanimivim sporedom. Naznanjam to že sedaj vsled teg|, da morejo dru^a društva to vpoštevati in da ne bodo prirejalo veselic ne dotični dan. Društvo ^Lira" je še vedno do-sedaj in bo tudi v bodoče šlo drage volje no roko drugim slovcn skim društvom in eventualno tudi eodelovslo pri njih priredi tvoh. Slovensko občinstvo pa je bilo od svoje strani "Liri" tudi naklonjeno in upam, da nem to naklonjenost ohrani tudi zana prej.
Društvo kot je naše, ima vedno nekaj stroškov, dohodki so pa le skromni. Člani, ki žrtvujejo svo' čas-za gojitev petja in glasbe, mo-rsjb plačevati še asesment, da sc ti stroški krijejo. K temu jik ta korekoč sili ljubezen do naših i k« srni in glasbe. Brez dvorna jc tako veliki alovenski naselbini kot je našg mnogo rojakov, ki jubijo alovensko pesem in glasbo in želijo društvu "Lira" najlepših uspdbov. Vabim torej tem potom vee, ki žele napredek našega društva, da pristopijo kot ifigfc J*o novih pravilih more po-stltl član "Ure" vsaka značaj-na oseba, ki se zanima za slovensko petje in glssbo. Vsakemu na rovo ni dala pevskega daru ali spoeobnooti zs glss.bo, empnk vslk, ki ljubi petje in glasbo, lahko postane član "Lire" in po mogn 's malim mesečnim prispevkom in tuintain z malo sgitacijo društvu do lepšega uspeha. Pri stopnlna znaša 50e, mesečni sses. men t pa lOe. Kdor se zanima, naj se jovi pri apodaj podpisanem ti na 180Š 22nd-<Placo, Ohicago, III. Pevci in nopevci, vsi so nam dobrodošli in vsi imajo enake pravice.
Omenim naj tudi, da je dru štvo "Ura" pristopilo k "Zvezi jugoslovanskih pevskih društev \ Ameriki." V združenj« je moč in čim več naa bo akupaj, tem lep-ši bodo uapehi. — Torej rojaki, ki ate vneti za vse, kar je plemeni! tega, dobrega in lepega, priatopi te v noš krog! Kreaote naše sto venske peemi je vredna male šrt ve od vsokegs izmed vaa! Seji
"Koder zlato solnce kodi, peomi pevajo povaodi; meato belo, trg hi vaa
gane ^vočne peaml glaal A — lepše kot je naša pesem nikjer, nikjer še alitel nieem!1
50, ekupej *128.59. To je lep ne-predek, ki smo ga dosegli z našim podjetjem. Zahvalo za to gre tajniku in blagajniku, ki sta vedno vstrajno delovala za dobro uspevanje tega podjetja. Priznanje zasluži tudi članstvo raznih društev, ki je rsdevolje žrtvovalo vse prispevke, kt jih je določil odbor S. D. D. Doma, da se je na ta način čim preje izplačal dolg.
Na zadnji seji se je sklenilo, da ee sestavijo nova pravilo, ki so sedaj Že v delu, ter bodo v najkrajšem Času predložena društvenim sejam v potrditev, oziroma v pretres za eventuelne spremembe. Pravila bodo sestavljena v naprednem duhu, vsled tega upam, da jih bodo vsa prizadeta društva podpirala .'
Frank Mortinjak. ^
ra pričeti že letos!" in videli boste, da se z združenimi močipi doseže vse, kar koli hočete in eahts-vate. **" .j; i - v v*V i
Torej na delo, sedaj ko Uife ura!	•
(Narodni pozdrav
Ludvik Medvešck, tajnik. N. B. Uradne ure so oh torkik in petkih v Frank Černetovi pn- I dajalni na 9113 St. Clair Ave, od ] 7. do 8. ure zvečer.
Adolf Mišja,
tajnik društva "Ura."
Is Olevolanda. — Ako ee oziramo malo naokrog, vidimo, da so Slovenci tu in taru zelo podje^' in napredni. Vidimo, da jih dru
ži rodoljubje, vseld česar si postavljajo svoje narodne dome, Tako na primer so si postavili narodne dome že v (Pittsburgu, Pa., in v La Sslle, 111, v Girardu, 0., in še v več drugih slovenskih naselbinah.
Kaj pa največja slovenska naselbina v Clevelandu! Ali ni tu še narodnega doma! bo vprašal eden ali drugi. Odgovor: Ne, — do aedaj ga še ni! Iu zakaj ga še nimajo, zato ker ao do zadnjih par let za silo shajali s privatnimi dvoranarii. Toda naraščanje naselbine je prisililo občinstvo, da se je začelo zanimati za prepotre-bno stavbo lastnega doma. Vso stvar so vzeli v roke možje, ki jim je mar blagor vseh Slovencev in mladine, in tako se je nabrala v dveh letih za današnje razmere velika svota, skoro 19,000 dolarjev. Rojaki, aH sc naj sedaj to plemenito delo ustavi ln graditev doma še odoloži!
Ne, nikokqr ne; a podvojeno silo je treba delovati naprej, da pridemo do zaŽeijenega cilja. Začetek je najtežji, potem še gre, »amo nekoliko dobre volje je treba. Bratje Slovenci — zavedajte se da potrebujete narodni dom v največji alovenaki naeelbini — v < Icvclandu; delujte, do ae prične graditi to tako potrebno poslopje še letošnje leto; žrtvujte po evojih močeh; ne bo vam žal; vsak cent, ki ga darujete vam bo prineeel obreeti, ako ne direktno, pa inderektno; kajti vate deea se bo samogla izobraževati ln raz-veseljevetl v lepih proetorih bi moderno ter 'higiječno urejenih sobanah, kar vam bo gotovo v največje veeelje In pozabljen bo vea trud, ki ate ga imeli. Vstopi te v nate vrste in pomagajte po svojih močeh. Kupite delnico, ki so po $10.00, katere imate Čas plačati v dveh letih) nebirajte prostovoljne darove. Ne bojte ae dela, kajti doalej je Še vaako do-
Eveleth, Mina. — Bilo ml jc ranutnljivo, zakaj je ravno S. N. P. J. prva sprožila idejo zs tdi* ženje slovanskih jednot ln tm, ' toda v zadnjih par lorth se m o paža temu združenju več ti«U ae j klonjenoBti kot v začetku la p , mojem mnenju imajo popolnoou prav.	j
Jaz sam som Man vee jednot h tako sem bil izvoljen predsedsi- | kom nekega tukajšnjega društu, , .spft4aj^W,kpekikatoUII;ijri. noti. Mandata nisem sprejel -lito, dO bi bil predsednik, ampak uh ker sem nameraval pri droitn napraviti red.
iPri prvi eeji Mojega predjed* .j vanja ae oglasi neki gostilnH* ki na rovaš jednote dela dobn kupčije a aledečim: "Dragi k«, it je, tega pa ne bomo imeli >• predsednika, ker ni katoličzn." Takoj sta se pojavili dve strinkL Ena je kričala "Ven z njimi",k druga "On naj bo, on naj ote-ne!" -Ker nisem prijatelj prepirov, aem ae aašivalil in odšel a dvorane. .■,:.»■.;
Iz toga razloga priporoiss članstvu SN»PJ., da stoji na striš ter skrbno vsruje svobodo vi4 oziroma vere^o svobodo. K*m» to, da se v BNPJ. ne vprsie • versko naziranjs, jo je na sedanjo višino ki trdno podli go in le pod tem (pogojem ji jtj slguran uspeh tudi v bodožnem
Prod krasim mi je prinesli* ka dobra žena par rterih čevjr v popravo (aem namreč čevljitj.* v enem eem našel list "A 8.'/»J drugem "A. M.". Ženica si fi* Slite: "Na, 'dtašKer', in
čitej kaj pišejo o tebi."
Ir. piaeve sera takoj spointl^ je Martin po«.dfl Toneta p* in keštor se vidi ni Tonetu & W všeč, da bi jas pomsgsl m«P postaviti perilno p««'»do ns lo; tudi mu ns gtt v glavo. M" se jas psedrznem ob
, - ^ ^
— Na rasns bre delo rodilo obilen ead. Po-vprašanja ae tem potom vsem dajmo ai roke In delajmo skupno društvom in rojakom na Anton in uepek ne more isoetatl t Hrast, preds .gl. porotnega od bo Mnogo vaa je te, ki se doalej ra. na Aurori odgovarja, da je še nbte tfrigali zato prekorbtao HttMMBft ŠMI društveni idejo: vzdramite ae in pristopite dom"' plačan; poleg tega imamo v krog delavcev za "Narodni [v blagajni 1*1 (M denarja, na na-1Dam". Pootevite ai gmlo: "Z I jemnini po imamo iatlrjatl še $47.1 gradnjo Narodnega doma se mo-
čer apoditi ki bile pijanegs ' Us* darja" in cerkvenega kolsktsj in da al pri tem v svojo Mj poslužim nedolžnega orol*l mctle. -Morda ee Tonetu mm^ bolj všeč tleti molje, ki pod« ^ žene in otroke e eekiro oko« "J ter zežene sekiro sa otrokoia, zleti en palec mimo ušeu; ne zedene, sdlrja v hiše fj V* ško . . . Seveds so tski boljši kot mi, ker oni daW "zlatemu telelo". .
•flkoaaaepavA.M.jrsi>J* eem pokoren duhovnom. ho md povem na ob o, da taoi ne ni. Jas sem ss got«*o • da aedaj. ko je škof umri. • bodo sanj brale mete in eiig^j vilo na vee ptetege. f fTžl •peka, na moje veliko s^JJ se Tone izrsai : "Akoda. da st prej poginil", dodal js •• . vrato lepih knen, kalenk V
i
LJien**. Kaj d mislite, ako bi
jgt g pričami M notarsko potrja-izjavo poslal te stveri apostol-akemu legstu v Washingrton? Kaj H ne&i rekel? Prav nič, mislil bi si le, da ao eveletlbaki Slovenci sejo robati in neolikani ljudej, med katerinn je Tone največji. Zato jo bom poslal bodočemu škofu, da bo iedel, kako ubogi jh-n podUmjike t/0 imel v na« naselbini. Mogoče bo to bolje učinkovale, ker bo romalo k škofi« kar šest aličnih uo-tarsko rupriaeienili izjov. Potqm mogoče nastane eksplozija, kot da je priletel torpedo iz thdutha.
Tone pravi, da qo preje fcaspo-darili napreduj*!".Do, napred-njaki so imeli vajeti v rokah štiri om«ece i 11 na svoja ramena so dobili $19,000 cerkvenega dolga, pit-stili so ga pa samo $9.825. Vi ste ta dolg »nižali v poldrugem letu samo ta $2,000. Kako se to v je mi, Tone f -
Verjamem, da toči solze, kadar čjta kaj sličnegn; "meni je prav žal, ker ima talco alabe živce.
Tudi obžalujem, ker sfltsaimir joka za eno izgubljeno ovco.
(Nič ne pl&kajte, aaj ao gospod ikof zapustili štiri miljone dolarjev, ki bodo morda tudi vam na kak način pomagali.
Ker se bliža pomlad, jo bo do -bro zopet "pometati" proti Min ©rs National baraki. Torej na svi dcoje prihodnjo zimo, Tone!
Martin Panian, 3006 Grant Ave., Eveleth, Minn.
1 Pueblo, Golo. — 8 ♦.užnim srcem naznanjam, da nam je umrl dne 19. januarja aoprog, oziroma oče osmih otrok, Ive Samec. Ponc.-re čil je pri delu v jeklarni. Smrt je hipotma nastopila .
Prepuščeni ueoidi in borbi za vsakdanji kruh tugujemo za so progom, oziroma Očetom, ki .ga jc nam ugrabila profitarskn lakomnost.
Pogreb se je vtšII dne 27. januarja iz hiše žalosti ob udeležbi
društva Orel št. 21, SNPJ., »lov. soc. 'kluba it. 132, JSZ., društva Francisco Ferrer št. 60, SSPZ., ter mnogih sorodnikov, prijateljev in
znancev.
| Srčna 'hvala društvoma iu soc. klubu, ki so priredili tako lep pogreb. Hvala za darovahe vence društvoma in epe. kluboma, slovenskemu in italijanskemu. Zahvaljujemo se vsem, ki ite nam stali na strani v pomoč in uteho v tej bridki, žalostni uri. I Žalujoči oetali:
Julija Sameo in otroci.
Red Lodge, Mont. — Zima in Moiitana sta jako dobri prijateljici. Letos sta v, tako prijateljskem objemu, da sta ohladili vse tu • ksjšnje ozračje in človeka od samega "zgražanja" nad toliko predrznostjo kar mraz stresa.
Mi se sicer ie ne ememo preveč jeziti, ker nam zima še kolikor toliko prizanaša, da nam ni treba nositi naših udov gret v Californi-jo. Večeri so pa vseeno ravno tako dolgi, kot v krajih, kjer je zima najbolj mrzla. Vsled togo imamo dovolj časa za premišljevanje raznih stvari. Tudi časopise radi čitamo. Tako aem v 25 številki Prosvete med drugim opazila tudi dopis iz (Bear creeka), ki ga je pisalu neka članica tamkajšnjega ženskega druitva naše jednota, v katerem so vsakovratne priiošbe. Toda čemu bi se vedno aamo pritoževale? Saj ao nam ženakatn ravno sedaj odpira deižela prostori. Na vsak koncih in krajih la-Mo čitato apele: Varčuj! Ter-Ne kuhaj meaa, vartuj a ku-rtvom, peči vojni kruh, varčuj z nilom itd. I Vse to pomeni, ds jc olajiano delo. Valed tega moramo biti veaele; sedele bomO ** »rusalniku in čiUlo knjige in l»t«. Kvečjemu fcomo priiile ka<k tumb na moževe hlaše. Kar ae kuni* tiče, nimam alti najmaojie *rt»i. Ca skuham v pomleljek lo-m polente, bo zadoatovala skozi ■ teden in Če je ne boste videli d^fje, bo is prav gotovo v Ion-kajti polenu ee go prav trdno prime.
h moke menda no bo kruha* iz tiste, ki jo oadaj proda
* trrovss, «i j« tT#ha niti aaro-
^';kar pripelje ti jo na dom, pa
■Al", hočeš kupiti nO funtov bele P*ke, tnorss vaetl. tudi tft fimtov Ki je 4..di podate Ttjdi ja. aem dobila to a! **» ""''i. moraš. j mno v vojnem km
fijft* v ®»lo vrofteo, v kateri me j. od ssmegs par 'orsl.ov na-Mkovrstoe stvari so bilo
»mešane skupaj, samo "laikegn farja" jc Se manjkalo. Nad to zia«go seiu se pritožila trgovcu, ki se me je usmilil iu mi premenil omenjeno zmes za koruzuo moko.
^Jisein posebna prijateljica polente, pa vendar bo »boljša, kot ona zmes. •>	i"
Mnogo žen je v strahu in skrbeh, kdaj jim pokličejo može pod zvezdnato zastalo, da pomerijo vojaške suknje. Le opito brez skr bi. Jaz imam trdno upanje, da dokler stric Som pusti pl. Gajžll mirno voziti u jogo v "iklsli jcsi'| v "luftšifu", tako dolgo smo 1« hko .brez sknbi za svoje slabše polovico. S leta seveda ne mislim na . migavrtti, naj stric »am pozo v« ti-ste najprvo, ki se skrivajo za velike soJnčne rOšč; tega ravno no rečem, mislim pa, kar hočem.
Preje omenejna dopisnica tudi piše, da obžaluje, ker ne more vetroči ieljam svojim prijateljic v Ked Lodge, Ki Žele "pristopiti k ženskemu društvu v Bear Cree^u. Jaz bi zelo rada poznala tiste rojakinje, ki žele pristopiti v dru štvo in se zavarovati za slučaj ne-areče. Žal, de ne vem niti za etfo.
Morda hi kdo mislil, do bi tudi j oa rado pogledala čez torib in za-puatila društvo. Solnce. .Niti najmanj ne. Zame in »ploh za vae člane tukajšnjega društva so postojanke SNPJ. povsod enega m istega pomena, najsi bo že tukaj ali tam, ker prav Ha so za naša društva enaka, ne glede oe jo društvo možko ali žensko.
Alko je tu res katera rojakinja, ki želi pristopiti pod okrilje S. N. P. J., naj se zglasi do prihodnjo seje tukajšnjega društva, ki se bo vi*ila 3. marca. Nespametno bi bilo nadlegovati članice oddaljenega društva, ker se vam nudi tn ravno tako ugodna prilika za pristop k naši jednoti.
Delavske razmere so ugodne (za kapitaliste); kaj nam pomaga, <če se delo vsalki dan ln če ao plače visoke, 'ko pa nimajo delavci od tega drugega, kot utrujene ude ter oknbi za bodočnost.
Draginja je tudi pri nas na. stanjena v vsakem najmanjšem kotičku.
Bojim se, da se mi dopis preveč ne zavleče, vsled česar rajši končam. Dosdeva ae mi, da je uredniški koš že precej poln nepriofo-čenih dopisov, manjka mu le io mojega na vrhu in hajd na smeti-išet njim. (Vae nepriobčene dopise hranimo; ni jih toliko, da bi žnjimi napolnili tieti lonec, v katerem boste kuhali polento. Op. ured.)
Pozdrav vaem rojakinjam ln seveda tudi rojakom, tebi skromni dopis pa srsčno pot, sko te več ne vidim.
Msry Erznožnik.
kajti Ko pa-
Shebojgan, Wis. — Pri delu v tovarni Badger State Taunlng Oo. je nevarno zbolel na slepiču rojak Anton Bimonc, stanujoč na 1022 Kentucky Ave. Odpeljali so ga v St. iNkholas bolnišnico. Zdravniki ao mu z uspešno operacijo rešili življenje ki imajo upanje, da kmalo popolnoma okreva.
Vsepovsod preži nevarnost bolezni in poškodb na človeka. Zato je potrebno, da »o ljudje vsaj deloma zavarovani ca take slučaje v podpornih društvih, ki po-megsjo svojim članom, kadar jih zadene nesreča.
Kdor šo ni v nobenem naprednem podpornem društvu, se jim nudi eedaj ugodna prilika prišlo-piti k novoustanovljenem društvu Združeni »loveirci, it. 344, SNPJ., ki jo najmočnejia slovenska podporna onganisacijs. zgrajena ns trdni podlagi, o kateri sto lahko prepričani, da bo izvrševala vse obveznosti nopram vam. Bedaj, dokler »te zdravi, je čaa za pristopi tov v druitva. Bolnih ljudi no »prejema nobeno društvo.
Agltirajmo so naše. društvo Združeni »lovenci, da bo enkrat postalo najmočnejšo društvo v tej naselbini, ki bo v ponos jrvlnotl in nam. i •	"A. Morkovich.
High Bridge, Ia. — Delsvdke rasmere oo v splošnem Uke, kakor povsod.
Z društvi amo dobro preskrb-I jeni, le ko bi ae člani nekoliko bolj zsriimsli za pridobivsnje no vik članov in naročnikov zs Pro evete, kajti s"tem, še M bili neko like holj agiini, bi pokazali, d« smo tadi mi vneti as napred* Is da as zanimamo aa dogodke seda o K Zgodovinske dobe
Drugo, kar bi kilo potrebno, io to tudi pripora a m vsesa Članom
SNPJ., da bi po možnosti kupova ii vojne hranilne znsntike. Deusr s tem ni izgubljen, nego prav do bro ohranjen, ofcenetu pa pouta gsiuo vršiti vojuo proti sovražniku, ki je obeueiu dvojni soyraž nik Slovencev, proti pruaketmi militarizmu. .Naša dolžnost je storiti to, kar mi moremo storiti za hitrejši koucc vojue, iu eden teh načinov, v katerem lahko aodelu jemo kolikor toliko vsi, je ta, da kupujemo omenjene znamke.
Mnogo ae je pisalo iu govorilo pri naši jednoti o boljšem konftro Uran j n bolnikov pri društvih in da l*i »e ne izplačalo toliko podpore po nepotrebnem. Tudi jas i-inam iffeušnje pri razuih druitvih iu tudi pri društvih	ker
aem imel večkrat priliko opazovati aimulante. Ko takrat še nisem bil član to jednote, aem držal "jezik zu zobmi", ker me atvar sove da ni brigala.
Za vzgajanje simulautoif s<^ mnogo krivi bolniški obiskovalci, ker o stanju (bolnika ne poročajo tako kot bi morali, ker se mu boje zameriti. To je najslabši taktika, ki silno škoduje bolniikoinu skladu. Vsi člani bi morali paziti na bolnike iu pri tem bi ae ne smelo prav nič gledati na more-bitno zamere. Glavna painja bi ao morala posvetiti bolniškim obiskovalcem. Vsakdo, ki dobi od društvenega tajnika tialog obi* sksti bolnika, bi moral na aoji natančno poročati, v kakem sta* nju je dobil bolnika in če se ipu rdi kaj autnljivega, bi moral o stvari vestno javiti. Mnogi bolniški obiskovalci sploh ne pridejo ns seje društev j nekateri dajo kar kakemu drugemu članu, »vo je kratko poročilo, da je bolnik vreden podpore ali pa pošljejo karto tajniku, da priznajo bolni Ika vrednim podpore. Pri nakazo vanju podpore igra • "zamera* ■glavno ulogo. Nekateri «ol>et mi alijo, da jednota lohfko plača češ, "zakaj pa plačujemo; naj dobi, kar mu gre." In etvor je tem končana.
So ljildje, ki imajo alobo dela, pa se rsjše naznanijo bolnim in opravljajo domača delo, pri tem pa vlečejo par dolarjev no dan bolniške podpore, r Dolžnost vsakega društva bi bila suspendirati za kazen vae tiate bolniške obiskovslos, fci ne vr-še vestno avojih dolžnosti.
Vaelej, kadar je raspissn izredni aieoment v bolniški sklad, kremžljo obraze ln mnogi aa jaze nad glavnim odborom, kot da je on kriv primanjkljaja.
Učimo ee 'boljše kontrole nad bolniki, pa bodo »ginili nepri-bljenl izredni aseementi v bolniški sklad. Jednoto imamo zoto, da bi podpirala tiate, ki ao podpore deležni po pravilih, ne pa zato, da bi podpirala lenarjenje in iricoriičala članstvo.
Član društva Zveza, it. 328.
®trojk »lamnikarakih deiavosv iTf delavk v Ohdoagi »o približu jo koa>kaosttu uspehu.
Unijo je priansls tvrdka Lip msu Bros., iu ostala podjetja bo do kmalo sledila.
Boj je bil hud, toda vsa znam« uja kažejo, da se bodo vsi tovar uarji podali, kar bo pomenilo po poln« zmago za štrajknjoče de lavee. Natačnejio poročih) sledi
8TAVKOVNI SKLAD.
Enajsti izkaz: Za stavkovni sklad so darovali fttev. druAtva iu kraj. 8v«ta
m Witt, M............$ 2.00
117 Yukon, Pa.......... 3.30
49 (i 1 rani, Ohlo......... 4.00
Skupaj v tem izkazu.....t 9.30
Prej iskasauega........265.51
Skupaj do danes . . ..#274.81 Filip Godina, upravitelj
Is Clevelanda. — Pravijo, da so elab! časi, toda to pač ne more biti res, vsaj zs pristaie Slovenske narodne zveze to ne velja. Eden izmed njih, ki velja za precej vplivnega, dasl zelo rad menjovs svoje politično mišljenje, jo priredil na pustno nedeljo svojim prijateljem — političnim somišljenikom — večerjo. No, to pač ne bi bilo nič tako hudega, če bi bili normalni čaai. Toda v sedanjem vojnem času, ko dobimo kmalu krušne karte, prirejati dofbre ve-čerje, ki precej stanejo, jo pač največji narodni greh. Vedno in povsod povdarjajo pristaši B. N; Z., ds so najboljii pstrijotl, toda temu nI Uko, kajti dober pstrijot se odpove, vsem, ksr more družit! domovini in nsrodu. In vi, si! ns ta način pomagate hraniti živel, ali tsko rszumevsts spel nsšegs predsednike g. Woodrow Wllso ns, ki se glasi: HrsniU živež ki pomagajte doseči zmsgo v tej avstovni vojni! — Ksdsr sedite pti hopato obloženih mizah In m-trudite s obiranjem kokoši In is-prsznjevsnjem buteljk, ali vam ne pride na misel ona množica, ki strada ki od glada umira, ki po-tem, ko oe vas zjutraj med 3 In 4 uro rszpelje po domovih, aH so vam ne zdi. de je narodni greh pri. rejati podobne gostijo? Motds sem se pa lo motil, do to nI bilo navadna večerja, ampak le prljo teljskl sestanek, no katerem se rezprsvlja e podelitvi raznih "Stol/kov" v novoustanovljeni veliki jugoslovsnski kraljevini?
Opasoralee.
VSAK
KOLBDARJI
so bili poslani šo prve dni me«e ca januar js 1.1. vaem druitvenlm tajnikom na uaslove v Imeniku v decembru.
Poalanl so bili po ekuproani dru žbi, ln vsak tajnik, ki io ni prejel koledarjev, naj ao najproj informira pri nsjbližnji postaji ska-preane družbe, ako ležijo tam ko edsrjl. Vae ono, ki ao ao pritožili, da jih ie niso prejeli ln ao jih pozneje prejeli, prožim, ds mi na-zusnijo sprejem koledarjev a dopisnico: "Prejel aem koledarja." Brstje, treba je, da to »torlto, kor »mo že toliko druitoom poslali koledarje dvakrat, ds jih no oatsja več zs tretjo poiiijstev.
Filip Godina, upravnik.
ftadorod&ost: Narednik (kuharici) : "Priznaj, ds te je korpo-ral ravnokar poljubili"
Kuharica: "Priznam reanloo, ali bila setu samo radovedno, če sns Uko lepo poljuMti kakor ti!"
Liniment.
evera'8
GothariOtt
(Severevo Oothardska otie)* Je SSane kot ulx>rno maiilo pri BirsvMu rsvmatUma. okor«-loetl ušav, hrfaiobola In krftev. To
Kaaaii
vadila so
H.«1*-
vsak lekarnah.
Slanuka Narodni
Oalaasvljsaa 0. aprils
Podporni Jidnots
USsrp. If. Jaalla 100? v dri. lltlaols.
mjLVNi stani aoar-oa na lawndalb atl, obioaoo,
urKAVKIODBOB: Prsds^tk« Jsks VogriA, kos 800, U Bslls, UL L PsdpredkMtullit J. Brslkovld, M. F. D. 4, bos ao, Oirard, Kaaa. IL Pedpisdasdttlk: Joint Kitk^U, Beiag Ave., Be. Oklaaga, DL TaJsiS: Jaka Vtrdsrbar, 1701 Bo. Uvadsla Ava., OkUago, UL Blagajnik» Aatoa J. Tsrbovss, P. O. Bsa 1, Otssrs, lik Eaptestksn Jsks M »tek, 4000 W. 11»! Ht, Oktesga, UL
IVADBOBlfl ODBSKl Joda Ambrsau, 861 kes, Oaaaaskaig, Pa
M Baegsr, HI — lat Bt, La Bakle, UL -_ .
f. B. Tsueksr, 074 AksaJ Ava^ Bosksprtaga, Wj%
rOBOTKl ODBBKl
Autos kfrsst, Osa. IteL, Cssoashurg, Ps.	.'
JoOs Badltek, boi Ul, BmlUtaa, Pa. Bsdalf Plstariak, 486 bas, BrtdgavUle, Pa.	>1
Jakob MlklavdU, L. Bos a, Wliio«k, Pa. M. Patrevtsk, 14416 Hsls-Avs., CoIUavraad, O.
WUBMtK "raoaVBTB"i
Jods Bavsrtath.
▼bbovm idftavnifti
f. J. Kara, M. D., 090a Bt. Olalr Avs^ OtevsJaad, Obte. VBB DBMABNB ZADKVB IN STVABI, ki sa Miaja gL spravssga ts & B. P. J. saj sa podiljajs sa ssstevi
JOHN VKBDBBBAB, t«W7-6» Be. Uwadste Avs., Ohteaga, DL PBTTOtBB OLBDB 0BNKBALNB04 POBLOVANJA »4 uastevi
JOŽE AMBBOtlO, Bes idl, OOaaasbarg, Pa. BADVTB PBBPIBLjrVB VBBBINH, ki sta JU rslUl frva la •taaaa, sa salUjaJo sa aaalavi
ANTON HRABT, 811 — »Oth Ava., W. No« Dulutk, Mlaa. ▼BI DOPISI, taapiavs, Iteskl, aasasslte itd aa "Prsavste" aa
UBEDNIŠTVO "raOBVBTB", »067-0» Bo. Uwadate Ava., Ohlaago,
V8B UPBAVNIŠKB BTVABI, aarsdslss, oClaat, ss pallljajs sa aaatevi UPBAVNlATVO "PBOHVKTB", 8087—08 Ba. Lawadate Avs., Ohtesgs, 1»
V karsspoadsssl a tajsiltveai A H. P. I* srsdalAlv«* te spravatttvsa ' Proavats" sa rablts Us«a uradnikov, issrvs« saptette aaatef, ki te ta aave>
d«s, ske isllta, ds bo vsaka stvar hitro ralsaa.	T
Baje glavaaga apravaaga odbora sa vciljs vsaka pava srede la ItetJI lanu latetsk sb s al aH pepoldae.
BAD BI IJSVBDBL.
za svojo dva brata in dve sestri Kastelic. Ac pred lH-tlml leti so se nahajali v K velet h u, MI nn. Doma ao iz Vrha pri Ptjsvl Gorici na Dolenjskem. Čo kdo cenjenih rojskov vo za njil\ sedanje no*lo ve, prosim, ds mi jih uaznsnl, ali naj se ml pa aami prijavijo. Imam ;im poročati veliko važnega lit la ost no vest. Naslov je: John Ka-»tolic, P. O. Bok 18, KUin, Mont (Feb. Ig—14—15.)
< 1 l>A l< IIAl	/1 lift i •IliS, 1	ni
		
POZOR ClTATELJIl
SAVOaVB KMJIOat Oeaarjeviš Btadotf ali flftftja^a aa .........75o
Vodlžka Johaaoa ...........Mte
Hitri račnnar ..............I0o
•rašHe prt OUo FrnUr, Baa UilMtk 01., Maw Tork. M. T.
BAD BI OVBDBL
za svojo sostrično Mary Jescrtšek, ('Hijene čitstelje uljudtio prosim, če kdo vo sa njen naslov, naj ml ga nsznani. ^e bo ps sams čltsla U oglss, naj se ral pt^Jsvi ns Is naslov: Frank Koaiaaiia, P. O. Bas M, Mothart, Mon>
DR. JOS. V, GRAHEK
od in i »lovenskl zdravnik In ronooclnlk v Pounylvoniji, Zdravi vse otročjo, ionsk« in možko bolezni.
Urodne ure »o s 10 ur« zjutraj do 2 ure popoldan. Bell Tclephoue Ceder 2388. 848 B. Obio Street, M. B. PITTSBUBOH, PA
PROF. DR. MIILLIN
SDBAVMIK - fPBOIALZST SA BLOVBVOB
411—4lh Avenue
(VA gPKOTI POŠTI) PITTBBUEOB, PA
BAD BI IZVBDBL
za mojegs prijatelja Antona J a kiča, kateri ji bivol pred dvemi leti v Monesonu, Pa. tljudno pro sira cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ml gs naznani, oli pa naj oe sam oglasi, oko ko čltal U oglas, na našlo v« Anton Psriaat, P O Boz 448, Binrablk,
BLBKTEIOm AJPMO LBDBA
Start Is fksissl sdrsvslb, s 88 latss praksa. Zdravi aspslao te bit rs vsa ba-||Mat, plsis, ftstedf', ablatl, trgasjs, ssrvasssst, krvsa bstessl, kakav tudi drage betesat aMdbtb. Osdrart vsako bstesas kSlsr« pfftum* v avsjs oskrbo. Uporsbljs ssjboljis evropska, ssiarllka ts adstottb dstev avste adravlla. Nteba aass. Ifaavel broapteles. Ts8ss psa gted pspotsoma jisteb Prt »ssel as adrs v! vsttes ftevlle Stesssssv. D rada« srs od 0. s jot raj ds 8. evslsr, sb ae daljah aa« sd 10. d« td pspetdsa.
IŠČE IK UČITELJ
za slovousko Mika sa pihsk. Prednost Ima Klovettec aH ps Celi.
1 I bo približno od 20 (lo "I o sob. Delo lshko dobi v tukajiujih proniogorovlh ali v tovarni in tudi na železnici IMača po dogovoru. Osclm, zmožna tega, naj se takoj oglasi nn naslov i
Anton Jereb, P. O, Bas D01, Slovan, Pa, (Waah. Oountp.)
PIVO VOD J A POZOR I
Pevsko dramatično , druitvo "Soča" Uč« izurjenega pevovodjo. Ako ktccega iz mod (•enj, pevo* vodij veseli naj sa takoj Uglasi ua spodaj označeni naslov, ter naj As mogočo sporoči svojo pogoje, Društvo "Nočs" jamči za primer no dobro delo in dobro odikodnl* no »a trud pri vodutvu pot js. Plss-ti je ua nsslovt
Lavro Zev nik,
' 1239 -2nd HI., (Feb,.11*18*18) UHallo, lil.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 888 ta Af.t Pitlahorgfe, Fs.

"Froovota • piše aa blagotasjo Ijsdatva. Aka as strinjaš a njeni-aal idojasai, podpiraj trgovec ki oglašajo ? rraassU.^ V saUgi
as pa aaaernl ssoL
NORTH SIDE STATE BANK
nocu. stiumos. wyo.
IMA MFITAIA IN 8Mgl:WVK flU^JŠ
var,
eteraatl mm O—Os rtsfa. ■arsaoNa terrivecifa
1
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Iahaja dnom«

LAjmflNA SLOVENSKE NARODNE POPPORNK JE PNO TE
cm« oflaaov po dogovora Kokopi«t — — vračajo
Naročnina: Z«-nnjoaa $2:26 " leU,	u tri
(Izven Cbicago) ia Canada (3 na Jato. ca; Cbicago ia inozemztve 14.10 na lat«.
mmim h n*, k«r la* •tik • immi
"PROSVETA" '
ENLIGHTENMENT"
Qr«aa al tba Slov—k Matiaaal
Laaued <1 a11 y exrept Sund*y and Holiday«.
Ow»«4 br tka Slovo* le Nali—al BaaafH
Advrrtniiic rataa «0
__t United Statoa < oxc.pt Cbicago) sad Canada ft p« jm*l
(orrigfl conntriefc, |4.*0 par y—r.__
"PROSVETA"
MS7 So. Lawa4ala Av«*oo. CUea«*, Mtao*.
Tolofoa Lo^nUaU 4SSS.
v oklepaj« a. pr. (Doeombor 3117) poUf vaUf. Unaoa la mL d* raa Ja a ta«* Jmtmi r«Ukla aarožaloa. Poaootto J« la ao oaai aa aataoi Uat.	"t'!/.^?
nanjih zadev. Wilsonove besede indirektno vabijo Avstrijo. da se odloči za mirovno pogajanje ne oziraje se na Nemčijo. Predsednik je seveda povdaril, kakor ob prejšnjih prilikah, da Amerika ne odneha od svojih- načrtov in ciljev v vojni zoper avtokracijo. Z vseh strani se pa tolmači predsednikov govor, da je se bolj odprl vrata mirovnemu pogajanju.
Mir torej visi v zraku. Prihodnjih par mesecev pride najbolj kritična doba. Zunanji mir z Rusijo pomeni, da se bo vsa bojna sila osredotočila na zapadfti fronti. Obenem je na delu ameriSko-zavezniška diplomacija, da odstrani Avstrijo z bojnega pozoriiča. Na drugi strani delujejo revolucionarne sile v vzhodni in srednji Evropi — prav gotovo delujejo — da pade avstro-nemška avtokra-cija brez odločilne bitke na fronti.
Kdo bo zmagal? Orožje, diplomacija ali revolucija? Ako se doseže pogajanje z Avstrijo, pomeni to, da diplo-matje gotovo prizanesejo njeni eksistenci v predvojni formi. Avstrijski narodi so proti temu. Proletarijat vseh narodnosti v Avstro-Ogrski, ki se najbolj zaveda, česa mu je treba, hrepeni po konfederaciji narodnih republik.
Kakšen bo mir? Pravega miru ne bo nikdar, dokler ostsrne sedanja Avstrija a hababuriko dinaatijo na čelu.
Ali bodo imeli narodi besedo pri sklepanju miru? Ako je ne bodo imeli, tedaj bo vsako pogajanje nedemokratično.
Dvaintrideset tekmovalcev.
V prvih dvsnajstih dneh odkar traja kontest za tisoč novih naročnikov, ima Prosveta že dvaintrideset tekmovalcev in tekmovalk, ki se kosajo med seboj, kdo bo pri iobil največ novih, stalnih čitateljev našemu dnevniku. Tudi največji pesimist mora priznati, da je to dober začetek. Geta kontestantov se naravno množi dnevno; ker je začetek že tako lep, moremo po vsi pravici pričakovati najboljšega rezultata.
Začetek je tudi pokazal, da je Minnesota v ospredju. Tekmovalci iz tamoftnjih naselbin so doselej poslali največ novih naročnikov. S tem ps še ni rečeno, da zaostajajo druge države in naselbine; ako se bo nadaljevala bitka v tem tiru povsod, bodo naleteli nekateri zmagovalci ns "cloee shave". Vse to dokazuje, da staro navdušenje med prijatelji Prosvete še vodno živi.
Naprej bratje in sestre! Pred nami je še dobrih šest tednov časa in polje za agitacijo je široko. Prosveta mora v tem času obogateti za tisoč novih naročnikov in kdor ima dobro voljo, bo tudi našel pot za dosego svojega cilja. Naprej!	A*.»t«. ^Mt.Ml
trnmmmmmmm^m^^m^r^t 11 ■	* C *
Zdravljenje "na diitanco."
-v W
PROSVETA
41 ........1
Slovensko Republičansko Združenje,
Op ni«	■ >m
gtdti v Ghioagi, UL
IZVRtEVALHI ODBOE:
Frank Boatich, Filip Godina, Frank Korl«, Martin V. Ronda. Etbiu Kristan, Anton J. Terbovec, Jožo Zavertnik.
NADZORNI ODBOE:
Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Varani«.
John
Slovenski "bolševiki"
S tom imenom naa je najprvo kratila "Clev. Amerika", ko je <v benem klobaaala, da je od njegovega Veličanstva Pirca odvisno, kateri zlovonski liat ame imeti ojl vlade permit, oziroma v približno enakem tonu. Na klobasarfjo ni amo odgovorili, ker se nam ni zde lo vredno.
Odgovoril je naš dopisnik i/ Clevelandk in prav je imel, ko je zapisal "Živeli slovenski bolševi. ki!", česo namreč po mnenju "Ci. Amen," bolševiki vai tisti, ki delujejo za republiko na alovenskom
ju««. -mL* •
Zdaj je pa pricapljalo "Ame* rUi" na pomoč "Glasilo K. S. £ J.M, <ki je le pred nedavnim trado pozabavljalo čez Pirea, ali -t nos šivimo v časih čudovitih is* promerab. Odkar mora glasilp lca toliike jodnote lomiti kopj< ti pravoslavnega kralja, so naettkrat
še viki" jih tudi ne poznajo do dna, aato si pridržujejo nadaljno aodbo. Dolšitve, do ao bolševiki podkupljeni od kajzerja, se vleče-o že mesece, toda laž je, da ao že dolkazane. Do danes ni še nikjeT okazano, najmanj ila' dokazujejo kaj takega ostri hapadi avst.ro-nemških imperialiatov na Trocki ja in njegove pristaše.
V Wssbingtonu še niso obsodil »olševikov in predsednik Wilson se je v svojem predzadnjem govo ru celo simpatično izrazil napram njim. Zavezniške vlade imajo še zmlraj svoje poslanike v Petrogra du in Jugoslovanski odbor v Lom donu je tudi pripoznal bolševiške vlado z nedavno objavljeno brzo javko. Čikaška "Daily News" jc prineala Trockijevo knjigo in "Chieago Exajniner" prinaša vaako nedeljo Leninove člonlke z de belimi naalovi. Ali niso to dokad upoštevanja? Ali je treba uredn ke ameriških listov sa to zapreti če so bolševiki take

wm
i t
L____gj
I**1-»T
L
P*
Kdo ni že naletel v časopisih in drugih publikacijah na oglase, ki ponujajo zastonj zdravniške knjižice in tudi zdravila "na poBkušnjo"? Navidezno so ti oglasi zelo nedolžni in ponudbe "dohtarjev" se zde naravnost velikodušne. Kdor je zdrav sli količksj previden, se ne zmeni sa take oglsse, sli nesreča je, da vsi ljudje niso zdravi in — šalibože — še manj je previdnih.
Za temi/ navidezno nedolžnimi oglasi se navadno skrivajo sleparji pod tujimi imeni, ki zdravijo najrajši irtve Ujnih bolezni, toda "zdravijo" jih tako, da je "doktor" vsak dan bogatejši, bolnik pa vedno bolj bolan. "Zdravniki" te vrste zdravijo siromake "na dištanco", to •e pravi: bolnik opiše svojo bolezen v pismu v trdni veri, da ga bo zdravnik skrbno prečital ln mu poslal potrebna sdrsvils v največji tajnosti. Fakt pa je, da "gospod špe-cijalist" še ne pogleda pisma; vsa korešpodenca paci-jentov gre skozi roke uslužbencev, med katerimi so tudi mlada dekleta. Uslužbenci čitajo vsa pisma, delajo "diagnoze" in pripravljajo zdravila.
' Zadnje čase so oblasti preccj trdo stopile na prste zdravniškim sleparjem in mnogo jih je za omrežjem, kamor spadajo, ali kljub temu jih je še več kot preveč na prostem, ki nadaljujejo svojo zločinsko obrt
Pisma, ki jih prejemajo te vrste zdravniki, razodevajo nedtevilne tragedijo, družinske drame — anarhijo spolnega problema, ki ne bo nikdar povoljno rešen Bpričo sedanjih gospodarskih in socialnih razmer.
Br. Ivan Molek je naslikal del teh stra&nih razmer v daljši povesti, ki prične še tc dni izhajati v Prosveti. V tej .povesti so razgaljena fakta, kakršna so v resnici in bres ozira nato, koga bodo bolela. I*žnjivo zagrinjalo se mora enkrat dvigniti in slovenski delavci V Ameriki morajo videti kruto resnico, da se bodo znali čuvati, i
Kakšen bo mir?
pokopane so tudi dobre besede, jih je včasih to glasilo zapisdo v prid Republičanskemu zdrul nji* Ne zamerimo uradniku — li jo oaebno gentleman — če takojfc i«d preminja politiko, ker delati in piaati mora tako, kadeor mu lika* žejo "od zgoraj" ; osebno je t* p* kazal, da mu ni prav nič za pravoslavnega kralja ali monarhijo •ploh- Zameriti mu je pa treba, da ae toliko poniža in jemlje Plrčev "thunder", ki se toliko slabšo sli li) čim bolj se ponavlja. . . I&kalkl odmev "thunderja" je:
"!!«■ Je nad v im žalostno, da aa Ja prlM v teh resnih {-asih tudi med ame-rifthimi Slovenel Uriti takosvanl bol icvium po naflau ruritlh boUevlkov Salo pred nekaj dnevi Jo neki J. R. v nekem chlkaikam ■lovortfckem lintu pel slavo tej novi strull, reko*t* »iveli smertAkl slovenski bollevikit Čudimo 1 nad ve dotlftaoaiii listu, da kat tak«ga riob«i aa dopisal strani... Vsakega ovrka, ki kliev tu v Ameriki Šivali bnlievikllM bi morala vlada sapnti^ ker a tem naravaoat izraia, da sbipati; sira s ruskimi narodnimi roparji. Tak Movek ravna proti adravi pameti in bi se ga moralo poslati ns ravnost v aa rUnleo ali v jo^, kar Jo orevaf nevaren aa javnost. Kar aas Je domoljulinih amrrilikih Slovencev, h ao bomo nikdar strlajali a idejami nallh bolftovikov^ nasprotno pa l»omo ukrenili potrebne korake, da nHdeJo takt iidajalel do movlne v roke prai
pravioa."
Mnoga znamenja kažejo, da je nastopila predmirna doba. Na vzhodu so pričeli podplsavnti mirovne pogodbe. Ako ni mir s Ukrajino farsa, je to prvi mir po treh letih in šestih mesecih vojne. Ruski sovjet je proglasil konec vojne, kolikor se tiče Rusijo. Kaj pomeni U "konec" ss Rudjo, centralne države in ostali svet, je zdaj še nemogoče sklepati
Ns sspsdu govore o novih ofenzivah, obenem se pa vrstijo objave mirovnih programov. Predsednik Wilson jc bil včeraj zopet pred kongresom in amvrnil je stališče nemške vlade, toda v nekakem prijateljskem tonu se je pečal s isjavo grofa Cernina. a\\<tro-ogrsk*gn ministra 7\f
^ ---- ---------— ------ p—W lM<)te' *Vaok
Mravlja, Jacob Muha, K. H. Poglodich, Matt Pogorele, John Joaeph Steblaj, Frank Sava, Frank Udovieh, Andrew Vidrich, Sttfaa Zabrie, Leo Zakrajšek, Anton Zl ogar, Jos. Fritz, J. Judnič. >|
(Opomba. Zastopniki organizacij in liatov, ki so dosdaj i« ^ »riglaaili, postanejo Člani centralnega odbora, čim so pravilno prj. avijo in izjavijo, da sa strinjajo a temeljnimi načeli S. R. Z. - j Naslov za pisma in denarne pošiljatva ja sledeči: Anton J. Terbom P. O. Box 1, Cicero, DL)	V	1,4.
lokalna organizacije S. R. Z. v Wankegann Ia North Chieago
Navzoči so zastopniki osmih največjih društev, ki so izvoliii izmed sehe sledeči odbor: Louts Lah, predsednik; Ana Mahnii,
podpredsednica; Martin JudniČ, tajnik; Anton Kobal, blagajnik; Pavel Peklaj, zapisnikar.	'. •-»'*>*'^"f : . ., ■ '*
Nadzorni odbor: Frank Pezdir, Alojzija Ogrin in Frank Mila.
OEHTRALEI ODBOE:
Krmenc, Ivan A. Kdkert Anton
Centralni odbor: John Homak, John Zakovšek, Anton Ravnik, Andrew Dartol, Anton Kogovšek in Jslcob Brančič. .
Sklenilo se je prirediti velik shod dne 17. februarja ob sedmih zvečer v Sianovi dvorani. Sklenilo ae je, da se na ta shod napnai za glavnega govornika brata Frank Keršetoa iz Chicage in v »lučaju, da mu naši želji ne bo mogoče ustreči, bomo vprašali brata E. Kri-alana. Mi vemo, da so delovatelji za S. R. Z. v Chicagi z delom zel« obložoni, teda upamo da si bo eden ali drugi odtrgal nekoliko tat, da pride na naš shod in pojasni širši publiki oilje in namene Slove* wkega republičanskega združenja. Ako bi imenovana dva°brata ne imela časa udeležiti se našega shoda, potem prepustimo stvar izvrfe-valncmu odboru S. R. Z. v Chicagi, da nam poftjejo govornika. |§ Nadnljni sklep je bil, da pozovemo pevsko društvo Ljubljanici, da nam na,shodu zapdje par lepih pesmi. To društvo nam je svoji sodelovanje že obljubilo še pred ustanovitvijo naše organizacije, li di hrvataki tamburaški zbor Zvonimir nam je obljubil, da pride ni shod in nam bo udarjal par skladb, da nam s tem pripomore do bolj-šega uspeha.
Končni sklep je bil, da bomo imeli v nedeljo 10. februarja k en seutanck, da se dogovorimo vse potrebno glede shoda.
Po vseh dosedanjih opažnjih se lahko sklepa, da bo naša lokat na organizacija dobro napredovala in z vsemi svojimi močmi sodelovala za izvršitev programa S. R. Z.
Tajnik.
Va moč sloni na ljudskih masah, o>
joroženih in neoboroženih.
Kar ae pa tiče čvekanja o "do-
i t vi premoženja na enake dele", je pisec s tem pokazal gorostasno gnoranco o gospodarskem delu SO« i.ilmttfnega programa, kakor tudi o izvajanju tega programa v Rusiji. To zavijanje je ataro <W. petdeset let in sramujejo ae ga že vsi pošteni nasprotniki socializma, ki hočejo resno debaitirati 0 stva ri.
EK8EKUTIVA DEMOKRATIČNE STRANKE ZA ŽENSKO VOLILNO REFORMO.
Woshington, D. 0. — Bkseku tiva demokratične stranke se jc petimi proti dvema glasovoma izrekla za žensko volilno reformo. Hprejela je resolucijo, v kateri priporoča senatu, da glasuje za dodatni predlog k uatavi o ženski volilni pravici.
PONDELJKI Z OMEJENO KUR JAVO 80 MOOOČE SLI
Waahington, D. 0. — Znamenja govore, da smo imeli zad?\ji pon-deljek z omejeno kurjavo. Kuriv-ni upravitelj dr. Garfleld pričakuje, da prdkliče te dni odredbo zn omejeno kurjavo ob pondeljUi! ker je vreme ugodno in ao ae aboljšale razmere na železnicah.
Kurivna uprava namerava preprečiti /la ae ponovi zopet kaj takega kot v mrzlih dneh koncem januarja in v začetku februarja, ko ljudje na vzhodu niso mogli dobiti premoga za domačo v po rabo.
* 1 1	. .m
AMOS PINOHOT OBTOŽUJE
Ne vemo, kje ae širi bolševlzem po "načinu ruakih bolšcvHeov". Ako miull piaec, da je gibanje *a jugoalovanako republiko kopija ruakega bolševlsma, tedaj je on .tam kopiral selo nerodne fraze monarhlaUčnth gromovnSiov, ki s vaakim paBavljanjn.i postajajo 1h»ij smešne. Ce še hočete po pa plgjs imenovati člane repubHčan akega zdrtišenja "bolševlkc," »vo-I m * lun vatn, ampsfk bsaodira Sa ne pomeni, da Imajo cilji idrušenja kakšne atike z boji rtaikih »»olŠevi kov. Ako pa vzamemo pomen bo-, aede aame, ki anačl v alovenakem "ImMe" va« in "bolševiki" vaftin. si, tedaj je vaklik našrga dopiau Naw Tork, N. T. — Amoa Pin ka popolnoma Uličen, kari nV j« pravi 5 javni izjavi, da ao vrč, kakor pa monarhiatov. Si«f r bankirji in ne fteleaniftki uradni ao bile ideje "nove atrnjc" frrpu-j ki zakrivili, da je odpovedal bllčanakega združenja) nekoč aim jtran^nnini aiatem. patične tudi uredniku "Olaaila" Amoa Pinobot trdi, da ja vmIo toda č« niao danes več, ni to naša j sadujikrat dve Isti, da je banšni atvar.	avet pri*el do apoananja, da v še-
Israai, da je treba zapreti vaa-1losnieah ni vaš amrtane. Javnoat kogar v ječo, kdor kliče: živeli in bojazen pred preiakavami ata bolševiki!" pa dUke precej Imperi pavvročili. da ao badkirji opuatUi aUstilno in polksiHto-avtokrati manipaTacij« z delnicami, ki ao čno Dela ruakih boUevlkov nef^otnročale polome in mleterljoz-more sadili nihče, kdor ne potna J ne proceae v viaoki AelesnUki fi razmer v RdaijL Slovanski "Wl* nand. želesnke niao več zlat ru
IZ URADA TAJNIKA LOKALNE ORGANIZACIJE S. R. Z.
V CHICAGI, ILL.
gretja redna seja zastopnikov društev;* združenih «v lokalni 01 ganizat iji S. It. Z., se je vršila 7. februarja. Navzočih jc bilo 24 zastopnikov, ki so reprezentirali 15 društev. V lokalni organizaciji ji združenih 18 društev, toda zastopniki treh društev niso Mli naviei na tej seji Od enega teh društev so nato poslali izjavo, da sta ohi zastopnika zadržana in se jima ne bo mogoče udeležiti seje.
Koncert in veselica, ki jo je priredila lokalna organizacij« d« 27. januarja, je kljub neugodnim vremenskim razmeram precej da bro izpadla. Prodanih je bilo do 500 vstopnic, toda natančnega »a vila Se ne vem, ker mi niso povrnili člani, ki «0 prodajali vMtopni« v predprodaji neprodanih vstopnic, ozirorpa denarju. Veselice « p udeležilo do 600 oseb, toda dopisnik Clev. Amerike jih je videl sam sto in "nekaj Čehov in Poljakov."
Čisti dobiček veselice je znašal $1150; v tem računu niso vita te še1 nepovrnjene vstopnice, oziroma denar.	t	'
Skupni dohodki lokalne organizacije do 7. februarja (v»eii vcaelične) so znašali $52.66, skupni stroški pa (vštevši vesclične) JM6S.00. Od tega denarja se je izročilo centralni blagajni S. K & $100. Drugi stroški odpadejo na veselico, letake, tiskovine in dro* take podrobnosti. Vse delo na veselici je bilo izvršeno braaplsftja Tamburaško in pevsko društvo Lira je pomagalo s svojimi Fv»k™ in tamburaškimi točkami k boljšemu uspehu te prireditve. Zz trud ni društvo Lira zahtevalo nobene odškodnine.
Ožji odbor lokalne organizacije izvršuje vae delo brezplačno.
Resolucija, prečitana m soglasno spr^eta na tem koncertu, jr bila v prevodu poalana na razna odgovorna mesta.
Lokalna organizacija priredi dne 34. marea velik javen ** v dvorani Hoerbers na Blue Islsnd Ave., blizu So. Ashlsnd Are.
Sklenjeno je bilo, da lokalna organizacija priredi igro in ve*« 00 proti koncu meseca maja. Želja zastopnikov je bila, naj ze pn** igra "Ne da se prevariU," ki jo je spisal E. Kristan in ki izhsjMj dsj v ProMveti. Ker ima Prosveta vae pravice do igre, ae p««'1'11* v to izvoljeni odbor (Chaa. Veael, F. J. Aleš ln A. J. Terbov«)« vprašajo glavni odbor S. N. P. J. za dovoljenje upriooritve. Ime* vanl odbor treh članov Ima polno moč ukrepati in pripraviti , potrebno, kar se tiče igre (n veselice.	..
Društvo Oeorge Washington, štev. 270, S. N. P. J. ▼ k^l se je pridružilo čikaški lokalni organizaciji in taikoj ob P^ prepevalo $5 v blagajno lokalne organizacije. Društvo se je »^JjjJ lo, da bo redno vsaki mesec prispevalo to avoto ($5). h(T J' naše gibanje odvisno od prostovoljnih prkpevkov, je želeti. < * tudi druga društva naše organizacije posnemala , vzgled drU*w Oeorge Washington.	>	»r ., •	,- ^M
■ Natančnejši apored shoda, ki ga priredimo 24. mares r gm omenjeni dvorani, bomo objavili takoj, ko dobimo fovornk« neje je bil, naj tajnik posove pevaka društva Ura, Slovan (JJ t hicaga) in novouaUnovljeno pevAo društvo Sava na sodclo^] pri tom ahodu.	<rt
Razvit« kar najživabnejšo agitacijo sa ta shod, da ss • ^ pripomore k obilni udeležbi.'	l iw
rTv .	Frnak Ea jo, tajsSt
dnik ali gradil za bankirja. Rezultat tegs je, da so bankirji od-reaall kredit želeankam. Ker niso mogli napraviti proflta, kaker Šnega ao bili vajeni, ao aestradali železnice, odklonili ao jim posojilo. Bili so gtuki aa apele teknil nih želesniških ravnateljev, ki niao mogli dobiti denarja od bankirja, da obdrše želeanliko o-pmao. poaebno lokomotive v dobrem stanju. Medtem ko bankirji niao kotali dati kredita, zahtevali
dividende od šelasnie, k> v takem stanju, da jih , gle garantirati. "Na pravi ASma Pinehot v vi. "Razmere so aastale taz • jih pa niao zakrivili a*. ftgl ali uprava ali šelesnt*ki tes voditelji, ampA jih > šil aabičon in krs*^'«*" Street, da ja malo mrsss. "
pridružil nenavadnemu
vojni, sprav« vso	f
j., nkrajoc aevanio«*«'
FROBVET*
POZIV ZA PROSTOVOLJNE LADJEORADNISKE DSLAV CE USPEH.
ChioafO, IH. — Pondeljck je bil prvi dan, ko ao pričeli nabirati delavce za prostovoljno ladje-uradniško reaervno armado. Takoj prvi dan ae je priglasilo v Čhicagu nad štiri tisoč delavcev.
Ugodna poročila o naboru, prostovoljne delavske armade priha jajo is vseh krajev državo Illinois. Povsod so imeli Uradniki polne roke dela.
Vlada išče kot prostovoljce ta ke delavce, ki znajo sukati in ra
biti orodje.
DVA
DIVIZUSKA NAČELNI KA IMENOVANA.
Washington, D. 0. — Poluradd no naznanjajo, da sta imenovana dva divizijaka šefa v novoorgani /iranem generalnem štabu.
Vnakupovalni in potrebščisk diviziji je šef brigadni genera Palmer Pierce, ki je še le pred kratlkem postal general.
fief skladiščne in vozniške divizije jc generalni major George Goethala.
Zdaj ostanejo še tri divizije, zo katere vojni tajnik imenuje šefe Diviziji za armadne operačjo bo najbrže načelotal generalu major Peyton March, šof general nega štaba. •	u *
SLADKOR DOSPEL V CHICA-00, MOKE SE NI.
Chieago, 111. — Po izjavi Robert Stevenuona jr. jc dospelo* v nedeljo in pondoljek toliko slad korja v Chieago, da je odvrnena
kriza.
Na potu v Chieago so železniški vozovi, naloženi a sladkorjem, ki so pa zaostali na Železniških postajah radi ovir v železnih; cm obratu.
Zaloge moke niso velike in situ acija je resna.
Gospodinjam bodo dovolili, dr. dobe dva funta, bele moke, čc ku
pijo dva funta druge moke, ak<
se položaj ^^MB^jjj^h
ZDAJ ZAHTEVAJO MEHIKANCE MESTO KITAJ* SKIH KULIJEV.
San Pranoiaoo, Oal. — Urednik Hanry, ki urejuje "8an Franci-hco Star", pravi, da ao kalifornij-"ki podjetniki popustili zahtevo po importiranju kitajskih kulijev in sOdaj zahtevajo uvoz Mehikancev.
Podjetniki so sc prepričali, da vlada ne bo dovolila uvažati kitajskih kulijev in poprijel! so se agitacije za uvoz mdhddkih delavcev, ker upajo, da dosežejo uspeh.
pustč nečastno iz armade, če pro-najdejo, da je razglasil sodbo vojnega soda. Saržent Ninke je obtožen, da je rekel, da bi ae podal, če bi na bojni fronti arečal nemško patruljo, četudi bi bila njegova močnejša. Dejal je tudi, če ga pošljejo prek morja, da bosta njegov oče in brat prijela za orožje proti Združenim drla vam. Aeka druga njegova kjava ae glasi, da se bo bojeval ca Združene države, dokler ga obdrže na tej atrani oceana.
WEXNBERQOVA OBRAVNA VA PRIČNE DANES. , -
San Pranoiaoo, Oal. — Držav-ni pravdnik je apeliral, da naj ae Weinbergovo obravnavo poča ika, dokler ni rešen apel Thomas S. Mooncyja. Vi*ji aodnik Geor ge H. Cabanus je odredil, da vzlic tem apelu prične obravnava proti Iaraol VVeinbergu dne 13. februarja t. 1.
Wcinberg jc obtožen, da je ao-deloval pri bomibnem napadu na demonstraciji zs vojno pripravljen je.
VLADA ZAHTEVA ODPOSl-LJATEV RIU.
Lake Charles, La. — Lake Ri-
ce Milling kompanije dela priprave, da odpošlje 250,000 vreč rižtt za vlado. Vlada je naročila 50,000 ton riža in sedanja poši-jatev znaša četertino naročila.
Živilska uiprava je odposlala sledečo brzojavko:
"Pripravite se, da odpočijete 50,000 ton riža, lep in izbran mo-drorožnat 7Vi in 7 ona osminka centa; lep in ibbran japonski 7 in Berem osmin k centa; vse ceno veljajo v mlinu.
Voanina do New Orlean-na ne več kot 15c za 100 funtov. B^zojavite, koliko ga imate pri pravljcnega enake vrste, da ga pošljete v bližnjih 30 dneh.
FARMARJI, KI SADE SLAD-
KORNO PESO, ODKLONILI CENO.
DAVKI IN JOHN D. fELLER
ROČKE
Clcvelaad, O. — Zangerlc, av ditor za okraj Cuyahoga, jc obve-»til davčni department v 'Ncw Vorku, da je John O. Rodkefcller v letu 1914 lastoval v tem okraju «47,693 deklic Standard Oil dru-ki so vredne $569,000,000 in pravo lastnino v vrednosti $311,-w»,000. 7/ugerle pravi, da Ro-<-krfcller last u je še mnoge miljo-v United States Hteel korporo-(,|ji in v drugih delnicah. V štirih '•'"h je pa plačal manj kot $10,-<*x> davka v <'levelandu. Itoekefoller je porazil ohlsati v cvclsnda, ki so zahtevale, da Pls«'a vc6 davka, na ta način, da J* '»javil, da prebiva v New Yor-ku. /Anj je okrajni avditor naz-"•nil »t v ar oblostim v New Yor-,(l« Ka pritisnejo zs davke.
Salt Lake Oity, Utah. - OjM
^aUcrsfon, tajnik farmarske or-lizscijc, katere člani sade slad: |io W jc izjaVll, da večina krmarjev pravi, da ne bodo sadili aladkorne pese za tovarne v državi Utah, ako jim nc ponudi o višje cene. Paterson sc je ravnokar vrnil iz Washingtona, kjer ae je posvetoval o položaju z ži vilnkim upraviteljem Hooverjemt Patterson jc rekel, da farnur-niso zadovoljni s ponudbami t adkornih kompanij. Drušbe ao , im ponudile $8.50 za tono slsd-'torne pese in farmarji Izjavljajo, da tako cena ne krije produkcij-»kih troškov.
TEŽŽKA
OBSODBA NA.
ZANIKA
°amp Devena, Aqer, Mass. —
Podpotfcotaik K. K. Maasee, di ^'Mi svditor, zsnika, ds je bil «am Ninoke, asrlent 301 že '"^keg, polks obaojen od voj-^za aodišša ns 3fi let ječe in te «"» delo v i vezni kaznilnici.'
l'«"!polkovnik Massee jprsvi, ds * vojnega soda. neveljav-kfr bila predložena nje-
Konzervatizem v politiki.
<MSSSMsvmJS)
M cd j m>< rc bani i v iš jc v rs t n i h posameznikov ter obstoječimi raamerami in kistitucijami, obstoja nujno vedno gotova razda I ja v tem smislu, da odgovarjajo razmere in uredbe povprečnosti ne pa onim posameznikom, kate ri jih smatrajo za zaatareie, po manjkljive, neracijonalne krivične, škodljive, itd. Zato se ne daje in se najbrže nc da uresničiti vse takoj, kar M želeli nadpovprečni posamezniki, temveč še le tedaj, ko bo uvidela povprečnost dotične »kupide potrebo in korist reforme sli novotsrije. Ako ss u-pirs manjšina z silo novim idejam, reformam ln novim oblikam ae pojavi mnogokrat nasilna reforma, oziroma revolucija. Bistvene razlike med reformo in revolucijo nit le reskclonelni dla-kocepec bo hotel delati rssliko Zs vdekoga rssumnegs človeka je revolucija nagla reforma in reforma počasna revolucija.
Ko so dnsešene reforme in ko ao vpeljane novotsrije se sprijazni polagoma navadno tudi ostsli del, Uko ds se zdi končno vaem ssmo id} Hflii mnljivo to, šoainr so eS upirali njih prsdniki; čudi jo ae celo, kako ee je mogla upirati nekoč večina temo, za kar re je borila manjšina Skoraj vsaka nove ideja, vaaka nova politi
<K,	ln ** bi,» strjena j čna smer ima v začetka malo pri
.hmj^T	* Wa- etsšev in mnogo nasprotnikov
* » !.«lui*l>Sa divizij-i kakor na. oči zgodovina, poveljnika.	v primitivnih eoclslnih sfenpl
Wl	ča i* nah se rtU nspradek tsko počeši,
če Z Tl T?*—** » l«t in ds se ga ljudstvs sploh ae asve-1Hi I ka- 'da. Ker ee ta ne pojavljajo niks ljen pri
.ni m i člani/ikuplne, zato tudi n videti nikskih bojev nazorov, i-dej, principov in interesov. Za kon vstrajnoati vlada tu nad vsemi enako. Zraetočkn napredova njem je postala diferencija vedno večja in večja in intelektualne razlike ao se vedno bolj. širile. Nekateri ao ae povspeli vieoko na razvojni lestvici, drugi ao oatali v nižava h. Za nadpovprečne ele mente je postal vpliv aoeiaine vatrajuoatl vedno bolj občuten kot velikanska ovira reform ln razširjenja novih idej, nazorov in načrtov, katere imtvarjajo ravno višjevretnl posamezniki
Kakor hitro pride poaameznik na tako visoko intelektualno sto pinjo, da ae zaveda temeljnih pri rodnih zakonov, da pojmi pre vilno raavoj in napredek in spoz na biatvo konservativnosti, je dan glavni pogoj, da ae oprosti vplivu sile vstrajnoati, ksteri je podvržen v večji aH manjši mcN vsakdo, ki se ne zaveda tega pri rodnega činitelja. Kadar se bo povprečnost merodajnih Činite ljev v civilizirani človeški druž bi jaeno zavedala, da je konaer-vativnoat ovira napredovanja, takrat bo jasno razumevanje no jvik aoclalnih potreb, novih idej, naaorov in načrtov zadosten vzrok, da ae novim družabnim po trebam zadosti, da se aprejmejo novotarije in reforme brez upora in brez ozira na preteklost ln brez obotavljenja realizirajo, ako [je količkaj upanja ln verjetnosti, da pomenijo zboljšanje in olepša-nje družabnega življenja.
Danes smo še zelo daleč od tega oddaljeni. Konservativnost igra še vedno veliko ulogo ln ne eamo med neizobraženimi temveč tudi med t. zv. "akademičnl" Izobraženci, kar je jasen dokaz, da ofi cijelna akademična učenost nI stanu premagati konservativnosti, katera ae druži navadno z »kepeo in pesimizmom. Naša ofi-cielna vzgoja odgovarjajoča sodobni povprečnosti, goji še ve>4 no čialanjc atarega ln pojo slavo-speve .na minulost, kar je ostalo še iz onih zarjavelih dob, ko je prevladoval nasor, da je bila minulost boljša kot sedanjost. Ta nazor najdemo še danea pri starih ali pa neizobraženih ljudjeh, ki ne pojmijo razvoja in nšpnsd ka. "Zlati stari časi" je izraz teh ljudi. Hkoro vaa verstva govore o nekem raju v začetku sveta. Moderni, znanstveno mislječl člo vek, sUvl raj ln "zlite Čase" Ae le v ptihodnjost, katero si pribore višje vrstni elementi v it alti om. boju s konservatizniomi.
Ako pogledamo nazaj v mltru-loet n. pr. v srednji vek vidimo grozni boj napredka s konservativnimi silami v krasnih vzgledi. Galileo Ga lile i je inoral v je čo ker ae je predranil izreči predrzno novotarljo, da se zemlja vrti okoli solnca. Znanstvene pri dobit ve takratnih izredno razvl tih možganov so ae morale akrš> vati pred oficljelno Javnostjo Izrabljanje in poraba novih ne navadni idej je bilo nevarno početje ln marsikateri je dal za svo jc novotarije avoje življenje. Ko so dobili ftpanci srednjo Amerl ko v svojo oblast, so ae začeli tudi baviti z načrtom prekopati pa narnakzo ožino; tu pa oo vstali je-suitje In začeli protestirati proti bogokletni novotsrijl, češ, bog b« kaznoval predrzne projektante, ki hočejo popravljati božje na< redte. Francoska akademija je proglsslls v 18. stoletju letanje v zraku za nemoŽno i« absurdqo in še pred 20 leti je bilo mnogo ljudi, ki so v svoji prevzetni kon-servstlvnosti a priori zaniksll da bi letal kdaj človek po zrakn. Znan jc keloealnf upor konaervs« tivne mase proti vpeljavi strojev, poselmo ps železu ie. Ps vse je bilo zsstonj. zmagal js kontno po l>Hih bojih vedno nspredek.
Dane« je pripravljen skoraj vsak količkaj bolj izobražen človek vporahljati in sprejemsti najnovejše znanstvene pridobitve, Izkušnje, metode in strojs. Iz tega sledi ds je zgubil zskon vet rajno sti ns polju znsnostl In tehniko svojo nekdanjo moč. Danes sta rnsnost in teknlka sursm polji, kjer ss amstrsjo novejše pridobitve ss boljše kot ps sts-rejše. Vssks nova Ideje, vaak nov" nsčrt se aknša takoj reslizirsti (Dalje prihodnji!) ^^J
JAVNI PREKLIC.
Cenjeni:—
S tem šelkn Obvestiti vso alo -vensko javnost potoni toga ogla-aa v tem lietu, da ao vaa aumniče-nja in besedičenje o Jakobu Aiu* brožiču, 418 Pierce »t., Kveleth, (Minn., neresnična.
Želim tudi obvestiti slovensko dbčipstvo, da kolikor jaz poznam gospoda Jsku/ba AmbroŽiča, je o-ženjen, značajen, pošten in vre. den vsega spoštovanja od rojakov okoliel kjer Živi in vnepovsod. To izjavljam podpisani s spožto. vanicin do njega. EGU)Y KO-VAO, preje ua Evelethu, Mlnn., sedaj pa v Clovelandu, Ohio.
MBMMUgJBg^^
Proletarec
je alovenako glasilo socialistične stranke v Ameriki. Vaak dalavee ln rojak, ki ae aanima aa aoclali aem, bi ga moral rodno šltati
pravo tllko socializma.
Naročnina naša $100 aa leto, $1.00 aa pol
Naslov« PROLETARRO 4006 W. 31at St
CU1CAU0, ILLINOIS
JIUUUUUlJfOK^OOV^
VELIKI M^)VINSKO - AHL_
, TOLMAČ. Kajigs ebasca pols« Mev.. asgL slovais«, aluT.-asfL ras««vera sa vsskdajn« putr«bo, aave4Ue aa aaglaiko pisave, sptaovaaj« aagta-. iklk ptssai ia kaka sa poetaas sisrt-kaaskl drlartjaa. Vrka tsgs tas kajtga daaiaj aajvsM elev.-eagL ta aagt. slovar.
re je sikoma ta aajM) ropoma fcajlca aa prtstaajs angtstftma la ns M amsto MU Hvmafcii kt M ta taUice ae taML Ksjtga Uda ta skssae v («0 straat), valja 11.00 ta Js SoblU pM
Kubelksu
New Tork, N. itk atavsaekiS fcajig.

HREN0LA
NAJNOVEJŠE VRSTE
GRAMOFONI
ki jih Izdeluje edina slovanska tvrdka
FR.HREN&C0.
1« W. Klnsta Si, 358 N. »tate 81
Cbloago, OL
Naši gramofoni Igrajo vse rekorde.
Pišite po slovenski eenlk.
Iščemo uatopnika.
Cena
je
$35.00
11 ša^l pr»kstoi • • Hinof 1 ss« na vasi bil'' "Veseli Kods«^',, "OUpri Usklo kamrico", "HroAna mladost" ploM«. X iisroflloui j« postati, Mumj OrAor ali Mi.tav
dsaar---1---'—■—'— ■
'V1" ■1	»a
NEKAJ NOVEGA.
AU io vesla aa odlas slovoeaks brssllatao ta lr«ovtao
' a vso brivska oprave T
Jaa imaai v aalo«i a*JfUioJlo brlvso brllvo, psiovo, .»roj« aa slrMi Is... lor .ploh vao brlvso ta roMIss orodje prrs orslo ladolha.
In drS/h''uSiLtaMUk n*brUi,m Hl|,4#llk Bl Uhk0 Prikrsolts teM« do $31 na ssmudi a pslniim ji^fVl^^ ^	* * ^ ^
»mV^ZZ^ČT. iJil!lmim M ri,poU,° {UUif M u'UrB
J,,hJ<>,1kJ	c!r,k D,oJih ,|doIkov' Vi#ln aaananjam, da raspoliljam In sprejo.
t?;, J ,V l t Jr,n" Am8rlk-' ^Jamam v poprave tudi vsakovrstno polka, samo-kroso i udi noročujem iate na željo naročnikom. Vedno skutam vs.m dob. o ustreli. Vsa dola, popravila ali naročnina, šo poltljajo potom Pars.1 Poli..
d*. Mm	špsašsitls> v ti stroki v /dru«snlh drasvah. Ako ml nI mo-
goče postreči odjem sle u v sjsgevo korist is aadovoljnest, nsj si vsak htaiovoli odrtatl blago ssstonj.
ROJAKU
_ Ako pMrsboJot. dobre kHtev, ibarjo, no is, M. prkNto ali ps pUk., m spodaj saaaaiios eaalsv, Jaa Joaiilsi dobro 1» točno ,,-troš- * bo v vašo ssduvoljnoel.
No Iščite enakih Mvsri po Isksrnah ali maanleah, ampak obrnite ae do strokovnjeka In getovo boate dobro poMrefienl. Sc priporočam vsem a bratskim pozdravom
F. K. BAUZON
CLEVELAND, OHIO. K^v.	IIIO St. Ctalr Avo.,ltt	Csntrsl W74 K,
Ohio
Ststs
Tsl
V
v»
v

lifBfBJiurininifi y tfitfiasfiififiiftj
Zaupno zdravilo prinaša Iznenadenia.
»horo I« SO tal es TriasrjsvS sdravita uspMao rablja . asJvsCJiat ssMpsnjoo«, A to tudi radi provU(pi v.ro sa, kar saopaost isdstavstslja sasluli |k,,h,I»„ saii,Hi»Js la čtalanjs .»I sirs.il tjevllstli odjsn.ata«v. Malo povišanj* ««a je sedaaja potrsbs, da s« otiraai sasssljjvs vs..|,i.,» Isdslkov. Hraslli ss doltfo sopur dragtajo aa vssb Itovllslli potrM^lssl. naiit., s mov! v , ,. dav..k »a.s js spodbll ta sadsjl steber is »,.rail smo eoss aokolike poviiatl. Vsak prijstrlj Trtaorjsvib takov prlanavp hr«s spiivora, da v s»da»j»*tl, ko norarao voli k« vo« platavati sa potr.UAlss, ia tadi takarjs stsse stvsr va#, »I bilo s.^ drsajo. -okoot priti. Zato pa bo vredaoM Trlaerjsvtb lokev povrsita odjsaialoom vso ksr vM platjo aa »js.
Trincrjevo Ameriško:
Grenko Vino
torej ima Uko sa*f*Hj« ia vspeb msd svstoai, kof n4iai, da Ul sfobi svojo *sUM». Ism^t vaak botaaai Jlk Je devetdeset odstotkov povsroirsik ta spo«etlb v lelods«. Trlsorjeto Zdrsviiso Orsuko Vino oMMl ipio«!«« ia odstrani ta aoiiasJMta. drobovja vso aabrass »epotrobns is stniiirao snovi, ki so ».l<slil*ii brta« statvorsUi tvsrls savirajofik praviloe dslovaajs drobovja. Trlaerjovl taki so prosti vselMirta« s«, potrebno molastao ia vsobujsjo le potrebss sdravilae gmnkt koroalstas tsr hrasue Umi« rod«4o vtao. V sadovi sabooanoetl, aeprsbavaosti, glavobola, pol'«tavol.ola, aorvos«ost|, nsvsdns stabsta, kakor led« v lotad«elb aeprillkab, ki rade sadtaffsjsjo leoako ob prrms»bi Aitjs ali rudarj. In dru«s dolavs-, ko dsl«J.» ta vdibavaje jdls, i« rabite la lok, boste ssili v a jem ^iepreoes|Jivo vredneel. ftablto je v vseb lebafosfc
TRINERJEV UNIMENT
1. l . Jir V . . . T".". . »T« «!»«»>-> I. 4.iwik, »JMni«
Trinerjev Antiputi
pr|J«tao sdravita se navadno
Je Isvretno ls
brtotako sa Mi/esie rss, l.popamv' ls"drugta koš', sik etvorev Pobi se v vssb takar«ab.
a. . ^	# ta^rsejo frta la
Is«eteko M fUJsnr talf ^ ' '
NAJMOVUJsK VAOnADg SD panl4 tftonnuvta edbavila ▼ MVOSrAKODirrfl baj5stavam oolo wai, sam nuMOlBOO itia, oaAif d rar* - panama te i s
,	,--e* K--'«1 »« ua. orr is ur
•"rtr. (Vsakega crflrlrjs od k, ralike diference med
JOSEPH TRINER
Manufactu-ing Chemlata 1333-1343 So. Ashlnnd Avo.	OIICACO, ILLINOIS
Glasovi naših republičanov.
ŠLO VENCI V HHLWAUKEE!
Lokalni odl)or Slovenskega Ue publičatmkega Združeni« v Mil-waukce, Wis., je skleull priredili ▼ nedeljo, «4. februarja t L ob šestih sveder jr . JAVEN SHOD v Harmonia Hali sa ril je Sloveis«kegn Repuhličan Skegs Združenja.
Na ahodo poroča član lavi Sevalnega odbore S. R. Z. Ktbin Kriatan.
Tukajšnji lokalu odbor priča kuje, da ae odzovejo Slovenci v Mlluaukee hi okolici v največjem števil utemu vabilu in tako pofia žejo avojc pravo mišljenje.
Slovansko RepubliČanako Združenje ae jc porodilo is ameriško •I o venskega Ijndstvs samega. Ide je S. B. Z. so Ideje tega ljudstva. Vai, ki smo prinesli naprednega duha Is staro domovine čez mer je, in ki amo ge tukaj fte okrepčali, želimo sa avoj narod, da se reii habsburške avtokraeljc, da ae sedinl a ostalimi Jugoalovani in da doseže najvišjo mero svobode, ki je v danih razmerah mogoča. • Kje jc Slovenec, ki se ue bi strinjal a temi načeli f ^ >
Habsburške dobrote so se najedli vai narodi v Avstro Ogrski, a gotovo imsjo tudi Slovenci v tem dovolj iskuŠenj. V dobi, ko se rušijo svtokrsclje, tudi sa halsibur-Ško ne more viti več prostora. Gospodje po "božji milosti" nam ne imponirajo več; tudi Habsbur-ženi ao netn le ljudje, v katerih nc moremo sposnavati nikakršnih nebeških .sinov.
Želimo sedinjenjc Jugoslovanov. želimo ga zato, da postanemo močnejši. Združene moči napravijo iz naa lahko faktorja, ki bo uapešno sodeloval pri splošnem napredku vacga človeštva, želimo ga zato, kor momno le na ia način aami priti do miru in Še poaebno sato, kar jc taka rešitev jugoslovanskega vprašanja nujno potrebna za avetovnl mir.
Želimo pa tudi svobodne uredbe sa svoj narod, Itt ker jO nadaljna povsdiga mogoša la Is republiko, nikakor pa na U monarhije, pa naj hp kolikorkoll "demokratično" drspirana ln zakrinkana, želimo republiko;	^-■t
l Vemo pa, da ne peda narodu nobena avobeda sama od sebe v naročja kakor zrela hruška s dre Vesa. Brez sodelovanja naroda samega sc ne more nobeno vpraša nje rešiti po volji naroda.
Omenjena načela ao načola Slovenskega Hcpubličenakege Zd rušenja. Organizirati Slovenoe za delo v smislu teh načel jc pa naloga Slovenakega Republlčsnukega Združenju.
Slovenska naaelblna v Mllvvau kee nočo v tem osiru saoststl ai drugimi Slovenci v Ameriki, in dne 24. februarjs pokaže to na avojem ahodu. Treba je, ds poita nc ta shod pravo manifestaeljsko zborovanje milwsuŠkega aloven atva; val rojaki torej na ta ahod I
Lawrence, h. — IM nas amo fcdnje čase postali as a R. Z. selo aktivni. Pričeli amo a malim sestankom, potem smo sklicali ahod, temu je aledilo aborovanjc zastopnikov vseh društev, dne n. mame ps prirodimo koncert in obenem shtd v IVeato, Pa., v dvorani lao-bralevalnaga doma. Pričetek ob 2 popoldne. Vetopnlna proata.
Program bo aelo aanlmlv j na Sporedu ao rasna pevske točke, godba govorniki. Itd. Natančnejši apored bo objavljen v oglasih Ob tej prfHkl ho prišel na naš koncert, oalrotna ahod tudi B. Kriatan ia Chlcaga. Vao stvar priredi lo. kalna orgsniaaelja H. B. E. v prid naši propagandi Agttlrajte aa bilo udeleftho na tej prireditvi. Vaš katerem dopuščajo okoMčliie. naj prklejo 17. marca r dvorano lao-braler aliM Mn doma, da aUjete ne koliko iieprUlljerte zabave ln čuje te moše, kot je R. Krhitan
Zgodovinski dogodki ae vrata! I Oho hitro drug aa drughn, da jks komaj sledimo Orgaulalrati mo ramo vae ovoje sile oko hočete, da ne bomo aaestajell Delovati moremo a Vae ne«o energija, da naa čas doki lahko vaak tfmotek pel pravi jene. Na dopuelimo, da hI nas se.topaH ljudje, ki jih aarod nI Iv»o»,is«tll ki ki ae aaetopajo na šlh koristi. Vae dp«lej, dakler ae ne bomo organizirali v močno In
izpolnjeno organizacijo, ki bo i-mcla svoje krajevne organizacije v vaeh alovcnskik kolonijah v A meri k i in ko bo širša maaa našega naroda v tej deželi tudi čutile s našo organizacijo, vas dotlej :;tr.o v nevarroati, da nas bodo po-itkušall zastopati razni nepoklicani krogi, ki ae bodo na nunh me stih izdajali za zastopnike Slaven cev. To sc da preprečiti edinole na način, da ae vsi oklenemo Slovan repiibličanakegn združenja, ki ima jaacn in določen program za rešitev jugoslovanakega vpra šanja. Ml nc smemo dopustiti ljudem, ki nioo še nikdar ničesar storili za alovctziko delavstvo, pač pa ao mu v premnogih bojih še celo škodovali, da bi naa zastopali. O-ni lahko zastopajo aami sebe in par njihovih backov, ki drve za njimi.) Zavedno elovensko delavstvo pe ne potrebuje prav nobenih peatirjev. Slovensko delavstvo je navajeno bojev, in ravno li ljudje, ki naa danes hočejo reševati, so nam bili nasprotni še vselej, ktder koli smo ne borili za isboljšaujc naših rasmer. ljudje, ki ne privoščijo boljše eksistence delavstvu, jc ne privoščijo niti nerodu, kajti jedro narode je masa ubogih ljudi,, kmetov ki delavcev. Edi-nole ssstopniki muae, zastopniki zavedne in čuteče maae zastopajo prava nerodne koristi, ki so v so-glaaju demokracije iu bratstvu vaeh demokretisiranih narodov.
Učinime ae sposnavati razmere In ljudi, ki delujejo v teh razmerah. Opasujmo delo tistih ljudi, ki se že leta in leta bore za uvobodo in žlvljenako isboljšaujc revnih delavskih ki kmečkih maa proti notranjim In zunanjim »ovratnikom in so sa to trpeli od habsburških biričev in ženderjev vsakovrstna preganjanja. Zasledujemo delovanja tudi tiatih ljudi, ki ec zadnje čase z nudi v naši ameriški alovetuiki javnosti kot gpbe po dežju in ki grome kot edini pravoverni rešitelji našega irareda j \uak do, ki ae s njimi ne strinja, ga ras-glaaljo za kajzerjevega agenta ki avetrijanekte^sjip^h 'šurnslev' bruhajo veskrfvrefoe grožnje, prav tako kot eo delali v Avstriji. Ti ljudje hodijo po nsšik kolonijah in prirejajo shode, kjer vam govore o demokracij in svobodi in vam nasujejo polne peharje puhlih frss. Vmes pa hvalijo kralja in pripovedujejo o potrebi monarhi-stične forma bodoče jugoslovanske drŽave ki to na tako zvit način, če imajo pred e4>oj neuke ljudi, ki melo ali nič ne čitejo, de tega uiti na opasijo, vslsd tega vidimo, da ao pričeli svoje delovanje med ljudmi, a katerimi računajo, da jih bedo najlolje pridobiti ss svoje nemere. Toda tudi med njimi i-mnjo amolo. Oglašajo uvoja zborovanja pod cetfcvami na prlinlcah potom župnikov In nazadnje ec priglasi B do 10 ljudi za'pristop v njihovo organizacijO. Vae tdtoj a-meriški Slovenci aaaledujcjo in potom aodljo. Kje M bili t lati molje preje, predno a« Je pričela vojna In kaj so delali! To jc vprašanje, na katerega je potrebna da Iščete odgovor vi sami, kar vam bo pripomoglo v veliko boljše raau mevanja situacije.
V Panna, ja še veliko |tsklh krajev, kjer bi ae dalo organial ratl lokalne organizacije S. R. Z Pridite na plan a vašimi inialhnlt Samo aknpetlzlranje ni dovolj ni m pa ti jami nc bomo naredili ničesar, kajti is vršit a v nsšlh progrl-mov zahteva aktivnosti in napor nega dela. Reforme, ki ae pribli šii je jo avobodt, niao Še nikdar pri šle same od sebe, nego so aetovšl le silnih bojev, predno ao mogotci v. «11 ]»ar drahlBn svoje thiae.
Poučita ae natanšne o naši republikanski organiaaeijl ln j ] programu in čs se a njim strin jate ae naift pridružite. Ne obtjubuje-mo ali garantiramo ntoesar. Tn prepuščamo našim naaprotnikom ki vedno asmo obljubujejo In "garentlrOjo", toda tse njihove garancije ao idle doneds) ša vedno člato navadne peneči 'Mre*".!
Tinti, ki mo aa id*nelterl*tm la troštanje, *red«tdahko v kraljev ske v rute, kajti mi jih ne basno prav nič pogrešali. |H>bro hi pa bile. ho hI aa tisti ljudje, ki «0 se ds j d rušijo « njimi, vprašali, kako ia kje so se trošti In seknoller, borili aa Hlovenee la kje so bili ta-krat. ka se ee smariškl alovensk delavci borili v MhwiHjalnlh bojih sa svoj obstanek Ti Ijudj« namer k« j.«, da
vcdcnl iu da smo vsgdH na li«yi niče gotovim ljudem, ki zasleduje jo svoje lastne interese. 1> polsh ka gospedje; če bi nas bilo tako lahko dobiti tm limaniee ki vašr vado, hi vi bili prvi, ki bi nas vje li. Toda to sc na vašo Žalost u' zgodilo, ker jc anameujc, de sna jo Slovenci v Ameriki misliti s svojim lastnim razumom. Mi ne gremo na vedo nikomur. Predn< so ae ameriški Slovenci združili v S, R. Z , ao dobro premislili va< atvar, in ko so spoznali ideje in ci Ije, so se z vao vnemo oprijeli delu v organizaciji. Ne mi, nego vaši pristaši so ac vjeli no limanlcc Vsaka ujeta stvor ps išče satn< prilike, da ubeži m to se bo zgodilo tudi z maloštevilnimi pristaš) kraljevake Jugoslavije.
Mi bomo pa delovali naprej pt poti našega programa, pa naj izpadejo razmere v domovini kakorkoli hočejo v tej vojni. Če we ne hc končala tako, kot mi želimo, ne bomo vrgli puške is rok, nego bomo naš boj >za Jugoelovsndko federativno republiko vršili naprej, kot »mo ga vršil žc davno pred to vojno. Principi demokracije so nepremegljivi. John Trčclj. tajnik lokskic organizacije SRZ.
Collinwood, 0. — Vabilo aa javni ljtalskl shod, ki gs priredi lokslna organizacija S. R. Z. dne 17. februsrja ob 2. popoldne v Staklicevl dvorani. Glavni govor nfk bo Matt. Petrovič.
Kamen tega ahoda bo pojasniti širši publiki koristi, ki bi jih imeli jtigoslovenski narodi, če se Odmšijo v Jugoslovansko federativno. republiko. To idejo zastopa in ac bori sanjo tisoče ameriških Slovencev, združenih v Slovenskem republičanOkam združenju.
Sedenji krvavi ples bo prinesel velik preobrat, ki ga ie totifko let željno pričakujem?. Du bo p:*e-dbrot na alovanakcm jugu tak, kakoršnega ml želimo, moramo izrabiti te, zgodovinsko važne tre -notke. Današnje razmere zahte vajo od naa vseetranskega dela. Ljudstva v Evropi ae upirajo in se otresajo stoletnih okovov. Mi moramo bki pripravljeni, da ob času potrebe nudimo našemu narodu vsestransko pomoč. V*i tisti, ki čutijo s našim narodom i;t ao priataši resnično demokracije; so nami. Tiati, ki še niso, jim je treba pojaaniti nato namene iti naše cilje. Valed tega vsi na shod 7. februarja! Knrol Kotnik.
|*j ^jflfšaft^ J} ^ jjfr*£ Tjr ' Jr' M
Terra Hauto, Ind. — Prad krat klm sem čksl v Prosveti dopis iz tuksjšnje .naselbine, kjer prsvi dopisnik, ds pri nas ni resnih tis-sprotnikov proti S. R. Z., nego da ljudstvo po večini strinja s ide-J ami, ki jih zastopa S. R. Z., pač >a da amo vae preveč indiferentni a bi pričeli a kakim delom lu kaj pripomogli v delu, ki ga vrši o • menjena organizacija., Pritožuje ae Jen društva, ker zavlačujejo stvar. Moje mnenje je, da bo še najboljše, če plseo omenjenega (opisa Skliče javili shod, kjer se bomo o stvari natančnejše pogovorili. Društvenih sej se udelc-uja le malo število članov, vsled tega je treba efrfeaelje od zunaj. Takoj, ko ae prične agitacija is • ven društvenih eej, aem prepri-čen, da ae bodo tudi tukajšnji Slovenci zavzeli za S. R. Z. in mu pomagali.	P. 1
Oleveland, Ohio. - Naši deve-andaki "mamici" ni bilo prav 'opraskala se je uši pe so .skakale po clevelandskih ulicah. Pogleda a ja slovensko slovnico ln poiaks najboljše in najdukovhajše isl raae pesimističnega sisteme. Ims-j o jih ns raapolago, ker teiko se i sdl, ča ji kdo dela konkureneo. Imeti patent je vse drugsče, kot pa to delati rts "vOPK" Oh, MW h rečni ao naši "žurnaliaU!" — Blagor jim, če knejo upanje, denar ps v lepu. •
Humoristi In lurnallsti ao si na vedno vedno v laseh. Eakaj! če-stokrat jim povedo — resnico. No, midva a g. Pliaem, urednik.Hn ( A., še nlsve prišla take deleč, am pa k nekaj med nama ni prav. B den pa mora Imeti prav, lelE ai lahke aeševa v reke, pa fl k rtbeem spat. ko jim je tsko gor ko pod ledom, da še nobeua ni po molile glavice akoai led * Tega najbrže na bo treba, am pek bolj pametne je, da ae pomenimo, kje ame pravzaprav Potem pride tudi vprašanje, ša *ao Hlovenel, nassdn je pa ša ena vprala-nja: če kot Hlovenel znamo tudi ».lovensko go%oriti
t pem, da «am!
Gospod Pire, tidi meni ue jc zdelo, da Vam ue bo prav, ko bo ate videli poročilo o shodu S. B. Z. v liatu "Prosveta." Toda bU aem toliko predrzen, — po Vaši ioK ki povedano. — da »e nisem eporanil na Vašo osebo, če bo a tem zadovoljna, ali nc. —- M ca eiupa! — Kar jc, jc! Oprostite, le < po proeim! Nič več ne bom kaj takega zagrešil, ampak povedal Vam bom še več, da sc sposnomo po obreaih, po eliki, po laetuoetih in politiki. Sedaj je čas.
Po obrazu se lahko človeka »pozna, če aa mu pogleda v oči, veej po zunanjosti Dobro! Kaj pe če človek gleda v tla, kot, da išče izgubljene značaje nekdanje preteklosti, zraven pa se še ogne.— Po oliki ga »poznaš. No, vjaj že prvo apada sem, pa vendar lahko naredimo dve točki, da štejemo na prste. Olikani ljudje se danes pozdravljajo. Če odsravi, ga že poznamo. Pozdraviti jc uljudnoat, odzdraviti po — dolžnost, veste g. urednik, pa magari, če pozdravim jaz!! S. N. Čitalnica ima "Knj-go o lepem vedenju;" ispoaodite ai jo samo za kratek čas.
Človeške budnosti! Te pa so različne. Verjamem. Posebno, če sc jim pridruži dobičkaželjuost brez sramote iu vplivs, ssuponje v samega sebe, osebni absolutizem in mnenja, da so vai oatali Slovenci v Clevelandu neizobraženi, staro-krajski "kmetavzarji" in da jc za poše Slovenoe vae dobra. Ne! Tudi oni ae postaji nezadovoljni tudi oni hočejo kaj novega in boljšega Piutimo lastnosti!
Politika! — Ta pa jc vsa hudičeva v Clevelandu. Eden jo gotove brca, če aa dva. Politika pa je •bšscda, ki dosti pove o človeku, kaj da je pravzaprav. Vsakdo, Mor jc Urnckoliko prebrisan, pa že govori o politiki. Kakor nalezljiva bolezen jc, ki marsikoga pokoplje,. če menja kopeli. Mrslo, gorko — dvakrat bolj mrslo, potem sa troplčne kraje primemo, nb;1 kakor 2e gre.
Republikanci, — pred meacceui rojeni "bolševlki" — brez nemškega vou, ao tudi ali right, gosp. Pire f—Kaj ate rekli! — 0, hvala za pojasnilo, no, potem pa liiiprtl' Republikanci ao postali afeeini: Pišejo v "Prosveti" — si-Idvito kluverna poročila, toda na srečo nko nevarni —- tako nekako mi je odgovarjal urednik C. M Zaobrnite liat, berite njegov uredniški članek. Malo več soli! Potreba jo celo analizirati cel od stavek, da vemo, kaj hoče povedati. Fantje porabijo preveč pa-)irja. To jih peče. Fantje žc ne tej govorijo in pišejo, ko so vča sik molčali molje. Gotovo nI ne kaj prav. — O, to jc predolgoča
HOO.
Pa ssčUimo!
Iz oči v oči, glsvo pokom-U in epe besede. — Malo vprašanj! Nekoč je iašla krfska deklaracija, zakaj je C. A. takrat zapisala te besede: Tukaj ae ločijo naša pota! V Chieagi ac je vršila uOtanov-na saje S. R. Z. Kdo je črno na balam pozdravil ln odobraval njih delovenje! Kdo je tiakal knjigo "Slovenija vatani!" Odgovor jc ahak. Urednik C. A. ni razumel deklaracije, pa je napečno tolmačil njen pomen in a tem zapeljal druge. Ne t če bi bila to resniea zs tinte čsse, bi še kakšen drugi "žur-nallst" pisal v Chicago priljubi je no/pisemce in tako naprej.
Jeli to snačaj! — So li .Sli v1 Kurja vas rlb'cam pet! Tudi sns čaj ao lahko proda v štaeuni na va%o, aH na očeano vrednoat.
Ha, kleverni ahod. Na tem shodu so znsšali prostovoljni prls]>0v| ki čez 027. Ko ps je govoril arb skl stotnik g. Ven, ps je bilo v klobuku le 5c (pet ccntov ali *'ul-kel") . Kateri shod jc bil kla-vernt Shod S. B. Z., fcftjuš, gbe-podje pri C. A.! Le zavijajte, dokler bo šlo. Priparočsl hI pa (ae veda na prnate voljo), da vflij A| C. napiše, oairomš opite ahod, kot sam ga iaa. Prav vesel bi bil jas in marsikdo drugI Niste zmotni! o ste, tods ne rnsrats. Imata pel tent, s ksterhn Izdelujete asmo hvalo, ki se prime povsod, kamor pode.
če ae pa hočetf pripraviti ns boj, pa se udarimo, tods se — rf* nire, ki je samo ens. Zs resnlro nos je po števihi, s kje so danea Všll prsvi prijsteljp
Ni jih*
Ae tleti, ki previja, da ao, ae vam smejejo Tw.tL.vam se bo plačalo ik> denarja . . ., mani pa v pri-hodnji C. Ameriki. Pa jo ns poss
Mts prine tl v našo hišo!
Janko N. kogelj
DOPIS.
lasa devdandakega "fenca "
BU godec zagodel je kotiljon, vai vprašajo, kje mladi baron.
44Ha — ha! — Kje pa je! Vaaj trna črno brado, črne brke, črne oči, Črne obrvi, izgleda kot erno-polti Arabec, pa ga že iščem cel večer, ... ta mrha, kozjebradska .!" je žvrgolela" ongava mama, kot spomiadaneki škrjan-ček. Zopet droga "ongava" mama me je vprašala: "Ti, Bogati, danes pod aoaom "oeati" Janko, ga že imaš, če nc, ga "lov še"!
Poznate ti dve mamici! Zakaj ae! — ln hočete, da vam predstavim našega "Potajrtjača", no-voprekrščenega Taucherja. O ja! Ga že poznate. Sedaj poznate vae.
Že zopet ae je priklatil v naše kraje, kochiasti Ta neha r. Tako nekako se bo začela povest, ko bodo pisali naši otroci o strašnem človeku iz divjega zapada. Ni čuda! Vse ac ga boji, trepeta in joče, kadar on prihaja med nas. Postali smo pokorni in pridni, če nam pove kaj o praktičnem podeljevanju klofut. — In zadnjič jo bil on pri nas v Clevelandu. Povsod ga je bilo dosti, na ceeti, v zraku, pri "feaci", a največ na "ofeeti". Mikale »O ga lvaše s >1,1 čue rože, t'oliiuwood*ke dišeče vi-joUcc itd. Ekaekutiva naših bcč-larjev je obdržavala nočno stražo. Vae ^e bilo v redu do ča*a, ko pride po Tavčarja aolnčna roža. . Obsojen je bil, da zavrti Bebe in aolnčno rožo pri "povštertancu." Pri tem jc pokazal strahopetnosi zapadnih pečlarjev, da sem vzdi-hnil: "Prvi rasred: Drva. . drugi rasred: Polena. . .!".— Zadostuje! Enega izmed teh si lahko izbere on. Jcer s ncokretnostjo še tega ne zasluži. Da ga je videl Terbovčev Tone, najbrže bi dejal: "Oh, Tavčar, zakaj vsako leto vlečevo ploh T Letoa pa ae za-rotiva, da prvo, ki mc bo vprašala: "Ce me hočeš, pa Te vzamem ", tudi na jeso vaeh bečlar-skih bogov poročim. Posmejal bi ac on in potrjeval: " Pa «e dajva r Kristusovih letih!" ^ ^
Odšel je Tavčar, noč ga je vze la. . . mi pa veaeli. . . Cleve-landakc aolnčne rože pa govorijo o tistem plesalcu, ki ni doma iz Clevelande, pa ima rad (—), in kdaj sopetr pride! (Moja želja je, da bi ga le več ne bilo. Kaj bi aamo strašil naše male devojčl ce!)
Oni dan, ko ao erijske nimfe, boginje in copernice rasdrle sv.ij "etatua quo" ln pričele s "eo ipso", ao tudi meni zašumeli razgreti možgani. Zakaj, sam nisem vedel! Zato pa sem gledal debelo pet dni akupaj. Poleg tega se mc je oprijel še sv. Vida ples. Že sem obupal sam nad seboj ter se pripravljal na smrt. Iz oči ml je ka pnlla solza, ueta ao vlekla na jok a pristavkom: "Ne aina, ne hčere po meni ne bo. . ." Jaz pa v jok! Veste, 4mal' aem jokal, mal' pa nc. Ostali pečlarji pa veaeP, kci mene ne bo. — Ta ceremonija bi ae gotovo končala s smrtjo Roga lepa pl. Oaata, da ni on spoznal hudovnoatl tega sveta.
Kaj je bilo, pa ne povem, bi se preveč emejali. — Če ate preveč radovedni, pa ai kar mialite, da niste nič Čltall o tem, pa bo iM richt!
Zaljubljen sedaj nisem, odkar je zmranilo jezero. Kdo bi ljubil v teh čaaih! Maggjna bi že, pa ga je aram. Poleg tega pe jc šc fotograf. Fotografira jO. psi jo ima in to njemu zadostuje. (Sle tranait gloria longal!) Tako pa ni duše, ki bi ljubila. No, pa vsaj ljubezen je raatlinca, ki vepeja le spomladi. Kakor nalašč za beč larje. Kadar je mras, sa bolj lz plača vleči ploh,' kot etlkati in preacbati okrog zasneženih fen cev. Človek ae vaaj ogreje. — Tu d i Hajlla pritrjuje temu navodi Hi. Pet hodi is Ohieage v Cleve-lend, ds si ogreje zastarelo k rt Zraven pe toll, de eo presadil sol m" ne rože Is repoMičenskih vr tov na kraljeve zelnike. V Chieagi morda še. na pa pri naa! Grejo rajši v cerkev, ps so na crkr Sploh se strinjam a Paletičem. da se čudno sliši t Pečlsr — republikanec. — ftleva, atrahopetee aicvredne*, fantje a belo pleš*« Itd., hi bolj pristojali aa heeedo pečlar. Kaj boate pečUrjl! Ženi te ae kot jim, da boste sešaani že.
fl in i
Par dni nazaj ali naprej, vaa, je vseeno, ja pri naa v Clevelan
du žvižgalo iu jokalo, tako je bi.
10	uiras. Besede ao se kar ob oknih prijemale kot muhe poleti Dm. gi dan pa amo jih obiraKin devi.
11	v košarice. Sosedova 'sosedi" mi jih je prinesla pol koša. p«, bral aem jih, Drugi dau sem jih o-grel in pričele ao govoriti: Tin v Chieagi je dr. 44Nada", vaks sol učna roža je "njuia" peč. vsak pečlar je "nada" solne. ! 't hi 44 nada sama jc nada nade", ii| cela sloveuaka Chicaga je zopet 44nada" vaeh. Vai žive, rastejo, u. mira jo ud same "nade". Kadtr pa ima dr. " Nada" veaelkso, ic te 4'nade" pomnožijo z "aads-mi" v.sak je takrat poln raznovrstnih "nad" z 14nado'' da w mu v božjemu imenu in "nadi" vse prav isteče. Čeatokrat pa ji zadnja 4'nada", da bi srečno pri Sel domov in z "noclo"; da bo zjutraj ob čaau saapal, nc, vstal, api drugo jutro do devetih brez
4nad" s "nado", da nc bo nihče tem Isvedel. Naposled pa ai i nado" obriše pod nosom. Tako se pravi živeti s "nadami, brez nad, med nadami in poleg nad." [Jpih#! — Skupaj naj bi djali vie 4nade" in spravili pod led za po znejše čase. Srečni so taki pečlarji, ki ljubijo "nado z nado," da 4nada" prinese boljšo "nado", In blagor njim, ker njih bo pečlarsko krajlestvo. Amen! Clevelandčani smo drugačni, ri nas pa pravimo: "Naprej i Jadransko Vilo" čez belo Ljubljano na "Balkan", da "Nepre-dne Slovenke" odnesejo "Vodni-Venec", če ne, se je zastonj
kov
reformator
4 4Pri mož Trn-"nada-
rodil
bar" itd. Tako! Ne pa z mi" frfotati za "fcuci."
Tudi jaz sem brez "nade". „ in. . /"nada" jc moja družica i 'nado", da nc bi dobil po no»u od kake "ne-nede" is Chicage. « Ne, povejte jim, čitatelji, da se norčujem. Če boste molčali, bo pa ena izmed teh "nc4iad" v iratkem moja.
V "nadl", da smem podpisati svoje ime "bres nade". . .t Janko N. Rogelj
Naznanila in vabila
Klein, MoaSi — Nazasnjurn (truitva 81ov«n«kt Napredek, It 131. H. N. P. J., Ua »e sa*e redne »ej« vrk vsako prvo nodeljo v metccu ob p«-dvek popoldne v dvorani Klela. Ude ležujte •« rednejio in v obilocjSe« itovilu drultvsaih sej in pitajte se^no a$e«monte prsrdčasno. PIsesJU ga, Ce le mogoie ns taji; ie m jt m inoreto udeležiti »aml, oddajt« »voU kakemu brsta, ki je bo oddsl m m Ce tudi ta ni mogoče, mi ga pHs«tt» ns dom. Tsjnik ne bo hodil od k»ie u kolektal aaesment. Vaakdo naj —
izpolnuje avoj« dolinoati nsprsm dr« in jcdnoU. Tajnik bo W tsg > vršil avoj poaet. — Pn t"«4*
itva
veatno	—, r----- , -
vanju aaearaonta, imejte priprsvlJM drobli, da bo Ho delo kitrejS, Up*, rok. — Joka Miklich, tajnik.
Oleveland, O. — Naznanjam društva Primož Trut>ar, It. 1», 8NW.. da sem m praselil i« mojega prejiaff« ija 5027 81. Clnir sr«. SS»
ntanovnnja----— —_ J ■■
ja bivle bivaUWe ilUS 8t. Clatr Ava« po domače k Mike Koeu. — ▼ »••■ atvareb ^ikajoiib ae tajnikovegs ** da ao obračajte v bodoče na nori aa alov. Urada« ure ao od S. do 7. Aaeament bom prejomai na dom« •• mo	v mesecu, a« ps kadar w
kdo amialil ia to t« od 7. č®
s večer. Upoitevajte to Joaeph Pogačnik, tajaik
•I o
t Ko!
aazsssil®- -
(2*)
■■■P
w—»-v ___— Naassjam «J
nom druitvs Brstaks Slc^a,	"
N. P. J., ds ae prihodnja aeja vrti trt-t jo neilrljo meaera februarja ob Z. r l>oUlae. Ker bo daeval rod te ae)« se» vnloa, je »eletl, da ee jo vsi ud««^ Kdor ee je ne udelefti, se fco po^P*" s njim po aklepa
Nieti so te bolniki in tleti, ki i»MJ zadržuje od udeležbe. — Knteri « •te dobili jodnolinih aiessklk Wja . jih dobite lahko pri prtš^«^ ker jih iamm le do«tl na maP^T oledarjl eo jako lepi Is te se jih votlaiktc. - Tajnik je JJF nov članaki iatenik, ki ba «• no peelovanje jako Ismtsa k«)«^ Vfcl.d lega proaim V* HSO* "»J druitva, .In mi po»l)ejo aaalovc, kedaj Vo hlU rojeni is k>»-datum priatope V dre«ve i« «s podrobnosti napišite rarfočn« ta «
šeeSU, 4a sil slaišale delf čla aal omogaiUe
vnnje » drulfir*, pesshse fcSf » £ bolnUlklh ob!akovsieev. ker li natnočne niH.Io«e rech čton«»• JJ' ' kdor ac prencli, saj s«i H In novi aaalov. Te Je Mljin kontrolo pri dreltvs. - ^ Psalch, tajnik.
Član! a n. B. v Olevelsad«. Iflllr oe prihodnjo rodoe arj».	,
vrftlla dne 17. felssMria v čej""* dvoraaL - PriHJUe • ^jj ^ aaaaee Is prl|sto|>. <»■ * PTr* 1 % loga k H. B. 7,. — lWs ••	J7ua
pepeUeo. — Odbor kraje«""" rtjo n. n. TL v CVveland«.
Dmver. Oole. Potiva« ^ "
pnnnbmpmbgi	k *
lanire dni*« v a f^omb^.«:^"' n t. J., do se	•^'Tf, JU
so bo vrtita dne 17. f«br*rjs» gj n .h prostorih. Na d»e*ne»	+
aH o vela* aodere, klini — MU aamo par dlaMnr. ps* pa -JJ ^ Iv«.. ItvrHl so eeeio holalhi ^ hI MM»rajo deteti ob oeja. Pri*H0k mfi	+
dae. Vaak 4ob«r *laj	.
4nu\y la |i(froto, rora w -m Oor.So, tajaA.
---—«———————I fit. drti
iz GLAVNEGA URADA. SE
■ - - jj;.....
JZ urada PBEDBBDWIKA QL jjj---poeotnboa ODBOBA »j;;;:;
--I K',.. .
Naznanjam elanntvu S. N. V. J.	|JJ
kateri imajo kake atike i glavnim	ri9.'.'.'.',
porotnim odborom, da v bodoče	»20.....
IM&ljajo vaa pisma na naalov:	|JJ.....
Ant. Hrart, Om. Del. (fotona	m....,
bvrg, Pa., in »e več v Kew Du-	[JJ-----
lulh Mini.., ker sem se preaeltl.	[*J.....
Anton Hrast, predsednik gl.	»2?! *.! I! porotnega odbora.
t--—	* mM'.'.
u olavhboa ubada bla- i«i.....
oajnika.	|jj.....
— S:::::
Prosim, da mi blagajnik dru	135.....
šiva Napredni Slovenci Itev. 254	{£}•••'■ S. N. P. J. v Ilou Air, Pa. nazuani ' " ;
svoj pravilni naslov, ker mi je po	iss....
Ata na njega naslovljeno pismo vr-	[JJ* • • • •
nila.	. '* tU*!!.''!
Anton J. Terbovec, 143.....
gl. blagajnik. [JJ.....
—--i4(i.;!
iz olavhboa ubada	m?.....
tajnika.	sj;;:;;
----wo.....
Opominjam tajnike, ki če ni-	jjjjj.....
raajo pisalnega papirja in Ihra-
uijo listke za naročnino papir-	157...!.
ja, da jih poSljejo na gl. urad do	[*J.....
konca meseca februarja, da se	i«o!!!!!
jim poilje papir. Vse paročninc,	101.....
ki despejo pozneje, se bodo za	JJJ.....
vrgle. Tiskarna izjavlja, da pa-	104'.'
pir in koverte za druitva je mo-	i«5.....
goče dati po nizki ceni le tedaj,	}JJ' ' •'
če ni manj kot 10 naro&nin aku-	ldsl!""
pa j.	199.....
J. Verderbar, tajnik.
172.'.'.'.'.'
-»--iT«.....
Račun jS::;::
|JJ.....
med jednoto in drufitvi meseca 178,..*.., januarja 1918.	......
| Vplačil.
-"pnBT
MM.SS
iaa.ee 00.00
94.73 100.40 98.HO 120.14 101.71 11 U. 3.1
104.8.-, 747.42 147.2S
f - H
• 404.40 90.25 282.37
10.00
03.01
2C2.37 138,0» 82.00 135.87
liplatUn
Vpišite
-fOT
HIftA NAPRODAJ
M 7<Hi
72.00
os.qo
1-4.00 Viki
1 ovito
80.00
Tt.00 •10.00 43.011
nuau 110.00
97.0U
) UM.UO 01.00
14.70
100.97 43.01 «7.11 31.84 3.1. M 179.14
Na prodaj je biAa na 1131 V. Logan Bt. bllzo llinolftke električ ne Aeleznlce I11 le 10 minut p<4 do glavne ielezniike poataje 1. C. R. B, in le 10 minut huda do premo-gokopa Lat lun Mine. Poleg tudi eno atavbUče. Več ao polzvc no aH pa piameno pri lontnlku Andrej Sprogar, 701 Omaha Ave., Liaoola, DI.
August Zaje
Baloon in kagljiMo.
Naznanjam eenj. rojakom v Mil* waukee In okolici, da sem otvoril Goatilno z keglllAčcm. Priponkam se vzem drultvaui iu klubom, du upoltovajo moj proator, aa slučajne prireditve s keglanjem za dobitke. Imam tudi opravljene so-be sa potnike, Točna in dobra po-strelba. (Tel. Hanover 88f7). 000 Vatfonal Av.MUwaukeo, Wis.
30.62 20N.24 111.53 30.0» (18.30 40.1» 107.7»
07.n0
03.07 131.3»
44.30 04.(13 402.23 118.47 118.58 81.00 32.» 1 52.72 30.01 32.18 51.77 73.01 107.1« 3». It 48.30 20.33 31.7« SO JI 43.00 40.43
32.30
71.08 04.18 27.08 33.8»
3.25 23.48 211.55
28.31 37 ja .17.47 27.00 20.75 20.3.1 8», 80
80.88 37.08 202.4» 300.74 120.82 73.00 185.72 708.48 258.08 03.3J 85.17 10708 24». 1» 40.37 37.84
vf§§£,
120.83
137.00 70.0C 27.00 72.0C ISgjj 390.0t —.— 2fl.0< 1411.01 20.0( 00.0T 37.0< 10.0( 20.0f* 72.0C 10.0C 10.0C
50.82 »5.47 85.0»
37.83
24.00 Hfl.01 10.74 2U.U2 40.48
100.12 57.03 45,07 »7.:«o
' mit
80.01 70.80 40.14
218.54 01.30 8».02
'fHf
49.33 171.41
ln aa Usoda ljudi h ja oprijelo ta naravno zdravstveno navado. Vsebina liga slovitega čaja ja vaeta ia itarih časov. Varavna poU aa na dajo zboljiatl a človeško apoaobnoatjo.
Očeta MoNingortevo alevlto udravllo sa lapaansll bolnlltl, ko ju htl A* on miajonar po aapador PoaaavIvani j/L M tes«, da U oadravll mnogo bolnikov j« |mv«ligailo njognvo »lavo, V #aau aj»<
Pvoga llvljoiija, nad 10,000 bolnikov Ukalo iij.guve poino«!, Oo .)•• nnpi*al nad 30,000 »dravnlAklb (SeaMev. Nje. gov MLOVITI IKMSflNt > I.Tin ••no lninod njegovih aajboljtib *<1.hv11. To adravlln vaHbul* vMknvratnc adrn vllaa snovi MATNIIK naravo v ranil'-nih snllMIh, raatltash, knraatsstb I t d. Ks IHodsa. Jetra ^lilatl, t ran njo, aa prtnl«o, slabo prebavo, glavnimi, jo »ko. rn iiajlxdjli> r.lravllo. fo ml rn v lin Ustali vss alrunmi« plina la llvnta in aa-bran u j« bari I. on prlliod v Morski al atest. In dolar vredni anvoj aadoalnjo ss pet moaaoav, PMIt« I« dam>M In pri lomita on dolar v gotovini, mminkub ali Maaav Ordor.
>ailjlt« 10 oeatav v«A ako lellt« p«, •tliatav aa varovati, fte |w Mit«, pln ♦a« Aa la po aprejomu, labko tudi naro-«lts aa pa*taa pavsatj« (C.O.Ii.)
14 Baat Park Wap (V. B )
Flitsburgh, Pa.
| »41.380.38 | $10391.00
JOHN VSRORItBAlt. gl. tajslk. '
PRI SPREMEM^ u
SSnl^CSFBS^ «Ha
22.04 38.00 83.00 3 S 3.30 N3.ni
31.00 81.84 80.45
V ' aija
30.70 240JO 07.80
58.04
81.01 31.80
221.75 25.50
■■-mM
338..H 131.70 84.00 188.48
72.05 103.38 122.10 213.70
57.0» 154.73 157.00
TETO
123.00
207.00
17.00 470.00 134.00
rc »P1- u
r'fmM 1 '
- 370.54 .
..ffiž 43o#4ftnK -13.38 I 143.85 430.40 304.35
; 50.50 f 121.00 1.. 82.75 . 101.12 111.70 173.78 84.54 ,, i. 53.51 128.20 241.42 < 312.00 50.85 120.04 43.02 334.00 382.08 104.40 140.28 10JO 188..12 123.7» *2.81
01.00 108.00 145.00 238.50 42.50 22.00 * m.00
240.00 10.00 100.00 110.00
Zastonj
krmil ilootti kolol# za Isto 1118.
120.00 78.00 110.00
J 75.73 105.87 , 101.38 L'32.40 304.20 142 JO 02.37 00.70 214.07 187.75 220.23 110.31 74.15 221.38 28.27 187.83 392.10 70.40 37.14 0.10.04 100.30 ■27.24 210.19 80.83 20.54 49.23 314.15 "74.14 14M7
80.09 07.27
102.80 377.23 25.35 38.0» 34.02 82.40 174.03
i»ion
12.34 140.00 47AJ1 52.05 04.51 80.83 -3.08
30.10 01.00
J.V.S9 158.00 97.31 130J0
Potrebujemo
100 aiavaasktb prasmsrjev, tlela es a »laktrlS«, rablja se odprt« evetltb«, aova koaipeaiiab« bkU, stala« dalo. NI banpealkdilb pro-dSjalft. 1'rldlt« a «radj»M pri pravlionl aa dol«. OglaalU ae pri
vtoaa la 10 aaleov, ap»daj aaa taabn UU taka, • »krog ao a»lr»v »iMikrai prMfOrs Uaonu aaeff aa «<kMi4an> aa atrojna Is sa« pa nI esnog. 04eo dsetna pleče notam««*, Ke je ee 44 se, as amnorao AtU ru< «n«* S Me. nSpHa oveniSa ae »amp. esvtjeol ss Sala sli ps aa a«U«li« pri
PBOSVBTA
ftLOVKHBO
icii elulbe v kaki trgovini ali sedmini prodajalni Veic je tudi knjigovodstvo, »prejme tudi kako drugo primerno delo. Vaa pia-ma naj ae poiljejo na UPRAVNI &TVO "Proevete", 2667 Houth Lavndale Ave., Chicago, m. |
PAIN
.................................................
i Ali veste, kaj oo godi dnevno po a vetu? Ako ne, po- !
len je to rak krivda. Vo« lahko Izraele, ako ae na-; rotite na dnevnik "PROSVETA"! Prinaša eretovno ! ! novice in dnevna ameriške vesti. — Liat etane za J I celo leto $3.00, pol lota »1.50. — Zaetopniki oo vet ! društveni tajniki la Sa drugi pooblaščenci. — Naalov za "PROSVETO" je
2687 So. Lasrndale Ave., Chicago, IU.
KASPAR STATE BANK
1000 Bl«e Maad A™., Oku«. UL Kapital, vloge iS prebitek anale nad $6,000,000.
STON1CH
Itonicha, ee priperote esojealra
■e obrnite oaiae, ker b©4 VSE GARANTIKANOI prstane, priveske, broUre frank ston1ch
BURI mllaV?4*
twwwww ^nie, sivi ^ ntodri, rujavi in zeleni m $2.50 $3.00|3.50$4.00 ^
Bjobhph MAanr&ifi, lamsdk. 580B St. Clair Ave., Clavaland,
gtovsaak* fcgeviaa a mraal, slatslaa, brllaati, Oolsmhi« V phosskt pleUe raalitaik Jsstkor, sprsjsssa« e fepravile a«, ^ grsaofoss vee kar ae tile to etreka, Osle Jemttm. Kadar tohf sro, slatatae eU gtaemfea sprUatjs maae aa eeee, atoee ves polti, prikrealto a ato« 4ela*Je. Ne pasablto gerie "»"J * Be pripeeeieeu joftzph mazolclč, *ator, H0|
Baržunasti klobuki
črni, rujavi in zeleni
Bela) & Močnik
Traovlaa b moško opravo la kro|a£alca.
< NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Caajaaeani tUlsitr, v Cterslaada ta eketlet, la srn s*«*" viae v seva ■•dtm rrtjcs« prosto rs aa 0117 Cl
Prtpsro*a» as ssajsatoi adjsamlss« tov eMtaatva ■Mike fn isiks opraVk.
^---.— —	m-JIL. ■ m ■ ■ m ■	. _ 1 „ , ».a ■ m I li M W
-i	»»t"?«	"prsTs sa dnu ia ,»■	■
alta. Thlaa psatralke, Mo Jaerfeaa, eeae sisraa.
Frlpsrele sa
JOHN GORNIK, 6217 St Clair Avenoe,	Oerelai
Poftllfamo vvm dria-ve v Ameriki poilalM prosto.