iii šol Živimo v zgodovinsko najbolj krvavern času; zakaj boj, ki ga bije že nad 18 mesecev ves civilizirani svet prosvetlene Evrope. pač nima primere v svetovni povestnicr, in takega boja menda tudi več ne učaka človeški rod! Lahko umljivo je tedaj, da izkuša sedaj trpeči rod ohraniti kolikor toliko jasno sliko, živ spofflin na krvavi ta ples, kjer se borita dve državi z nadčloveško hrabrostjo za svoj obstanek proti stokratni1 premoči v svesti si, da morata streti v prah oholega nasprotnika. V večni spomin na ta gigantski boj stavijo po raznih mestih več ali manj posrečene spomenike, vzidavajo spominske plošče, izdajajo spominske knjige itd. — Poudarjati menda ni treba posebe, da imajo tudi tu razni denarni špekulantje svoje umazane prste vmes! V najnovejšem času se je porodila še najboljša misel — snovati po večjih mestih nekake vojne muzeje, kjer se ohrani našim potomcem večen memento, kaj vse si je človeški um izmislil, da čim prej in izdatneje uničuje človeška življenja, ta umotvor božje modrosti. — Ker pa je sedanja vojna posegla s svojo kruto roko tudi v najoddaljenejšo gorsko vas, in ker ni skoro rodovine širom božje zemlje, ki bi ne objokavala izgube dragega svojca, oziroma ni družine, ki bi ne imela kakega junaka v boju, je pač umestno, da tej vojni1 postavimo tudi v najoddaljenejši vasi primeren spomenik, ki bo trajno in najdovzetneje vplival na našo bodočnost, na našo mladino! V ta namen ustanovimo na vsaki šoli nekak krajevni šolski vojni muzej, kjer naj se zberejo vse stvari, ki se dobe v dotičnem šolskem okolišu, spominjajoče in nanašajoče se na to krvavo klanje. Po naših mislih naj bi tak muzej obsegal nekako sledeče stvari: 1. Po možnosti naj bi se zbrale s 1 i k e vseh onih vojakov-junakov iz šolskega okoliša, ki so padli za dom. Na sliki naj se navede kraj in dan smrti. (Glej »Ehrenhalle«!) 2. Zbere naj se po učencih kolikor možno mnogo v o j n i h d o p i s n i c , ki naj se shranijo v posebni knjigi ali pa — kakor je nasvetoval neki hrvatski kolega v »Napredku« — prepišejo v posebno knjigo-kroniko. Umevno, da z važnejšimi dogodki. — 3. Ta ali oni prinese iz vojne kako orožje, kak izstrelek ali kaj sličnega. Po možnosti naj se izkuša dobiti take stvari za muzej, in vojno ministrstvo bi gotovo tudi rado' prispevalo k tej točki. 4. Zbero naj se vsi odloki, okrožnice, oklici itd., ki so bili izdani povodom te vojne, v posebno mapo. Tudi razne knjige in brošure, nanašajoče se na vojno, bi dobile tu svoj prostor. 5. Zbero naj se vsi izkazi o nabiranju vojnega davka, »Pesem o vinarjih«, izkazi nabranih kovin, cunj itd. dotične šole. 6. Zanimiva bi bila tudi zbirka raznega kruha, ki ga: ljudstvo uživa v sedanji dobi, v trajen spomin, če.š, tak-le je bil naš »vsakdanji krulf«, a vendar nismo podlegli... 7. Manjkati bi ttidi ne smela zbirka slik raznih vojskovodij, zbirka raznih vojnih znakov, ki jih je že precejšnje število, večina seveda za »Rdeči križ«, bodisi naših ali zavezniških ali pa celo naših sovražnikov. Napačna bi ne bila povrhu še zbirka vojnih poštnih znamk, dopisnic, denarja itd. 8. Slednjič naj se vežna vrata vsake šole porabijo v zabijan.ie vojnih žrebljev s primernimi okraski. Čisti dohodek naj se naloži kot nedotakljiva glavnica, in obresti te glavnice naj se porabljajo v pomoč najubožnejšemu vojnemu invalidu dotičnega šolskega okoliša. Te vrstice naj značijo na debelo obtesan okvir šolskega vojnega muzeja! Ako se zdi kateremu tovarišu ta misel dobra, naj jo uvažuje; ravno tako j o p r i1 p o r očamo našerau c. kr. deželnemu šolskemu svetu v blagohotno uvaževanje! Ivan Šega.