m
Šif AME
LETNICO ? j obhaja letos Z "Amerikanski )) J Slovenec" \\
RIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja. do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Ž ENSKE ZVE25E V ZED1NJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN
slovenski
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
štev.
(NO.) 53.
CHICAGO, ILL., TOREK, 18. MARCA
TUESDAY, MARCH 18, 1941

LETNIK (VOL.) L.
Odpor Jugoslaviji;
Anglija bo dobila
v
neomejno pomoč
lSe> kar Amerika lahko pogreša, bo šlo v pomoč Angliji, Je povdaril predsednik. — Hitler nasprotno zagrozil, da nobena sila več ne more Anglije rešiti.
in napovedal, da bo okoliščin občutil vsak-
. Washington, D. C. — V bo-item govoru, ki je zvenel, ^ 0r bi bila Amerika že de-p&llsko v vojni, je predsednik I l°osevelt zadnjo soboto zve-,er Povdarjal, da bo ta dežela "Pirala Anglijo in njene za-tfcezniice» ki se 'bore proti "za-jjjj !tvi barbarizma," z vse-* sv°.iimi silami, obenem pa Pozival ameriško prebival-> °> naj se ne skuša izogibati
t arn> ki jib bo to delo zahvalo, Wtisk
(Jq
v vsakdanjem življenju.
predsednik je imel svoj go-t fc/ -la 'etnom banketu zveze , ^'"karskih poročevalcev in £ gove besede so se oddajale ^ ^dio ne samo v Ameriki, po celem svetu. Z ziji-i ^ -očitno označil," da Jfe-k er'ka nekako zvezala svojo |jo z usodo Anglije ter, da daviti cilj te dežele pomoč do zmage. "Vsak aero-^ I Vsako drugo bojno sred-^'V starg ali novo, ki ga lah-Pogrešamo, bomo poslali morja," je povdaril. j,,.. menjajoč, da je sprejem d0, !°«a 1776, s katerim se je
m
lian
«0-
flf. %
I
m
i
U
I
la i
I
" I „ i
fsd
Ho
LEDEN VAL PIUTISML
Nenaden leden včter povzročil
izreden inraz.
V nedeljo je nenadoma pritisnilo od severozapada strahovito mrzlo vreme, kakoršno je zlasti za sedanjo pozno zimsko sezono nekaj nenavadnega. Na severozapadu, v North Dakoti in v Minnesoti, je mraz in vihar, ki je ponekod dosegel 85 milj na uro, povzročil smrt okrog 45 oseb. Tako je neki 70 letni moški v Lakota, N. D., do smrti zmrznil 50 čevljev daleč od svojega doma, ko se je oklepal brzojavnega droga, da ga "silen veter ne odnese. — V Chicagi sami je po mili pomladni temperaturi v soboto in nedeljo zjutraj nenadoma potegnil leden veter, ki je spravil živo srebro do ponedeljka zjutraj na ničlo.
Angliji,
^lila vsa pomoč jij..v<lzal edinost med ameri-ljudstvom, je predsednik ^ 2arjal diktatorje Evrope in še '1e> "naj ne dvomijo o na-jijT edinstvu." O žrtvah, ki zahtevala sedanja
^avij
m
'C
zahtevala sedanja pn-enost, je predsednik de-jih bo vsakdo občutil: na način, ki
I
b^li boste to j> P°vzročil mnogo neudobja. tljv.0voljiti se boste morali z hocjlmi d°bički iz biznesa, ker t) vaši davki očividno višji, boste morali bolj dolgo Sv°ji klopi, svojem plugu, J^ojem stroju." ^in, Nemčija.
Wla in
* od katerega koli dela ca~a> ne more izpremeniti izi-Ati ^tke v nobenemu oziru. -pa bo padla."
besede je izpregovoril er v govoru, ki ga je imel
rod«
SO& aji^
iTieU1 ofc?
O
"Niobe-nobena pomoč, naj
»k.
IRSKA UTEGNE VZETI PRIVATNO LASTNINO
Dublin, Irska. — Min. predsednik de Valera je zadnji petek omenil v parlamentu, da utegne biti vlada prisiljena, vzeti pod svojo kontrolo privatno lastnino, češ, da se bo vsled vojne zvišala brezposelnost. Povdaril pa je, da se bo ta korak odlašal do skrajnosti.
-o-
300,000 ANGLEŽEV NA POMOČ GRKOM Belgrad, Jugoslavija. — Pomoč, ki jo namerava poslati Anglija svoji zaveznici Grčiji, obeta biti nadvse izdatna. Skupno bo namreč, kakor se sliši, odpravila tja okrog 300,-000 vojakov, dobro opremljenih. Do zdaj se jp baje izkrcalo na Grškem že do 100,000 mož.
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
M aJ V
%imi
»Ji
tokijskimi
01 et»ici.	"
nedeljo zvečer pred civilnimi in vojaški-veljaki ob neki h - Povdarjal je, da se armada tekom zim-o^., Mesecev nedopovedljivo da je zdaj "najmoč-
h cila
Sšit • „
i 2 v°Jaski instrument v na-^dovini."
zimskih mesecev je lav.a'Sala italijanska armada ov -! Potisk angleških napa-t^ -lG dejal Hitler; med tem so se nemške sile ojači-a bodo zdaj lahko
prevzele glavno vlogo in dokončale, kar so podvzele v epohalnem letu 1940. Nemčija, je povdaril Fiihrer, se pripravlja, "da izvojuje končno zmago v 1941, najsibo na suhem, na morju, v zraku, ali v katerem koli delu zemlje."
"Mednarodna finančna plu-tokracija," je dostavil Hitler, "hoče vojevati to vojno do konca. T6rej konec te vojne bb in mora biti njeno uniče-one I nje."
MILJARDE SO DANDANES MALENKOST
Washington, D. C. — Brez vsake posebne debate in z malenkostno -opozicijo je poslanska zbornica zadnji petek v kratkem času ene ure in pol končala razmotrivanje o predlogu, po katerem se je nakazalo tri in pol miljarde za graditev novih ladij, da se pospeši ustvaritev dosti velike mornarice, ki bi zadostovala za oba oceana, Atlantik in Pacifik. Mirna hladnokrvnost, s katero so poslanci odobrili ta znesek v tako kratkem času, razodeva, kako malo pomena se zdaj že pripisuje denarju: Kjer bi pred par desetletji milijon povzročil razburjenje, se zdaj smatra cela miljarda prava malenkost. In vendar je ena miljarda nekaj kar si je sploh težko predstavljati. V številkah je to tisoč milijonov (en milijon je tisoč tisočev). Ako bi kdo hotel prešteti eno miljardo dolarjev, obstoječih iz endolarskih bankovcev, in bi za vsak dolar pora'bil le eno sekundo, bi ga to vzelo skoraj 32 let stalnega dela po 24 ur na dan. Torej bi za< unesel; treh in pol miljard, ki so ga poslanci odobrili v kratki poldrugi uri, potrebovala ena oseba, da bi ga preštela, nad sto let!
-o-
SOVJETI ZAHTEVAJO VEČJO PRODUKCIJO JAJC
Moskva, Rusija. — Sovjetske kmetije bodo morale v naprej posvetiti večjo pozornost produkciji jajc. Zadnji petek je izšla odredba, po kateri se mora oddati po državnih cenah na leto od treh do 15 jajc na vsak hektar (2i/> akra). Doslej se je določala produkcija jajc po številu kokoši- in ne po velikosti kmetije.
-o-
BRITANSKE SILE ZASEDA-JO ABESINIJO Kairo, Egipt. — Iz britanskega poveljstva se je objavilo zadnji petek, da so se njih sile, ki prodirajo v Abesinijo, približale tamkajšnji prestoli-ci na 140 milj. Okrog 20,000 Italijanov in domačinov je na begu v severozapadni Abesini-ji, dočim britanske čete vdirajo v deželo na dveh točkah, pravi poročilo.
-o-
VATIKANSKA POSTAJA
IZPODRIVANA London, Anglija. — Z vatikanske radio postaje se je pred kratkim slišala pritožba, da jo neke druge postajo izpodrivajo in oddajajo svoje programe na isti dolžini. Postaja je povdarjala, da ni za to nobenega povoda, češ, da ni na njenih programih nič, kar bi bilo nasprotnega naravnemu ali božjemu zakonu, pač pa se vedno poroča le resnica. —--o--
Priprave kažejo, da se utegne upreti osišču
Izkrcavanje angleških sil na Grškem in zagotovilo predsednika Roosevelta ojačilo odpor Jugoslavije. — Končna odt ločitev, ali se bo podala, šs ni padla.
PO K AT. SVETU
—	Chicago, 111. —- Zadnji petek se je objavilo, da je do-gotovljen prvi govoreči film, ki kaže slovesno mašo. Ta film, ki mu je dan naslov "The Eternal Gift," se bo predvajal v Civic Opera prihodnji ponedeljek in torek. Na njem je tudi nadškof Stritch, je s tem pokazal, da film odobrava.
—	Vatikan.—Iz "Svete rimske rote" se je za lnji petek objavilo, da se je Tekom zadnjega leta vložilo v Vatikanu 76 prošenj za razveljavljenje porok. Ugodilo pa jse je le 26 prošnjam.
—	Washington, L. C. — A-meriški poslanik v Moskvi. T A. Steinhardt, je vložil pri sovjetski vladi protest proti ropu in onečaščenju katoliške cerkve sv. Alojzija v Moskvi. Sovjetske oblasti so odgovorile, da bodo podvzele preiskavo.
—	Quebec, Kanada. — Na poziv cerkvenih oblasti in voditeljev Katoliške akcije je nad 200,000 katoličanov podpisalo peticijo, s katero se zahteva, naj se nalože nadaljnje omejitve na prodajo alkoholnih pijač, Vključno vina in pive.
-o- \
KADETI SE BODO UČILI NEMŠČINE
Washington, D. C. — Kade-
Iz Jugoslavije
Do hudega obračuna je prišlo v Ptuju med ugledno mestno gospo in njeno služkinjo, zaradi katerega je ugledna gospa morala pred sodnike. — Kako se imajo v Radečah. — Še drugo iz starega kraja.
Belgrad, Jugoslavija. — Iz
Velikih vojaških priprav, katere je opažati širom cele Jugoslavije, in iz člankov v raznem časopisju se lahko sklepa, da je ta dežela odločena, izsiliti si od Nemčije čim najbolj ugodne pogoje, ako se celo ne pripravlja, da se bo z orožjem uprla pritisku držav osišča. Iz napetosti, ki vlada med uradnimi krogi, se razvidi, da se lahko pričakuje vsaka možnost.
Da je Jugoslavija zavzela tako odporno stališče, je najti vzrok brez dvoma v tem, ko Angleži izkrcavajo na Grškem močno oborožene s ; 1 e, kar dokazuje, da je Anglija pripravljena, zastaviti .na Balkanu vse svoje ja^pj, ložljive moči, *cla udari na Nemčijo od te strani. V nema-li meri je pripomoglo k temu odločnemu razpoloženju Jugoslavije tudi zagotovilo predsednika Roosevelta, da bo Amerika v neomejenem obsegu nudila Angliji podporo. Ker je Jugoslavija itak s srcem bolj na strani Anglije kakor Nemčije, so ji ta znamenja vlila novo junaštvo.
S tem pa položaj še nikakor ni razčiščen in kak nov silen
Stroga gospodinja
Maribor, 9. jan. — Oblasti so dobile prijavo o zanimivem dogodku, ki se je nedavno odigral v Ptuju. Prijavljena je bila ugledna ptujska gospa zaradi težke telesne poškodbe, neupravičenega odvzema' prostosti in ogrožanja življenja z eksplozivnimi snovmi. Zgodba pa je sledeča:
V družini znanega ptujskega meščana so dobili mlado, brhko sobarico. Hišnemu gospodarju se je dekle dopadlo ter je kmalu dobil skomine. Pravijo, da ni ostalo samo pri skominah. Zgodilo pa se je, kakor se zgodi pri vsaki taki priliki, žena je dobila zadevo na ušesa ter je sklenila na svoj način urediti račune. Lepega dne je povabila sobarico prazno sobo. Dekle je vsto-
zimi in današnji draginji delavec ženo in štiri nedorasle otročiče s povprečno plačo 950 din na mesec! Za povišek si ne upa prositi, kajti lahko se zgodi, da se znajde zaradi tega na cesti.
Papirnica na Njivcah pri Radečah je letos obdarovala poleg otrok papirniških uslužbencev tudi onemogle delavce. Vsakemu je podarila za praznike 4 kg masti. Za današnji čas res najprimernejše darilo.
Pokojni Anton Polanec lastnik valjčnega miina v Radečah se je v svoji oporoki spomnil tudi radeških mestnih reve že v.
Prvo tatvino v kroniko novega leta smo zabeležili pred dnevi na Jagnenci pri Hade-čah. "Lisica na dveh nogah" se je splavila v nočnih urah v

tT-fmTt trdne-'
gospa naglo zaklenila za •njo vrata in ko je dekle zagledalo na postelji debelo bikov-Ico, poleg nje pa samokres, je prebledelo ter so mu začela kolena klecati. Gospa je hudo gledala, bila je močno razburjena in naenkrat je stala pred sobarico z bikovko v eni ter s samokresom v drugi roki in vsa ogorčena zahtevala, naj prizna, kaj ima z možem. Sobarica se je izgovarjala ter jecljala, da ni nič, pa je že
ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
ti, ki študirajo na West Point vojaški akademiji, se bodo morali v 1 bodoče učiti tudi nemščine. Kakor se glasi pojasnilo, bo ta predmet uveden zato, ker je dosti moderne vojaške literature spisane v tem jeziku. Poleg tega se bodo učili kadeti španskega jezika po dve leti, francoskega pa eno leto. Doslej je bilo v tem oziru ravno narobe. Tajnik Stim-son, ki je izdal gornjo objavo, je šaljivo dostavil, da z uvedba pouka v nemščini ne pomeni, da se bodo kadeti učili "gosjega koi'aka."
i
-o---
ŽENSKA S STRELOM RANILA DUHOVNIKA
Detroit, Mich. — Na pom. župnika na neki tukajšnji fa ri, Rev. Fr. L. Vanhouta, je, ko je sedel v svojem uradu, neka ženska oddala sti'el in ga ranila v ramo, da je mora biti odpeljan v bolnico. Kakor se je ugotovilo, je bila ženska prej gospodinja v tem župni šču ter je izvršila napad baje iz jeze, ker jo je prednik Rev Vanhouta obdolžil tatvine.
pritisk od strani Nemčije utegne te dni prisiliti tukajšnjo vlado, da bo izpremenila stališče, kajti v poštev se mora vzeti, da je Jugoslavija skoraj docela obkoljena od mogočnih sil držav osišča.
BUICK GRADI TOVARNO V CHICAGI
Chicago, 111. — Iz Buick oddelka Gen. Motors korporaci-je iz Flinta, Mich., se je zadnji petek objavilo, da se ta ponedeljek prično gradbena dela na novi tovarni, ki se bo postavila v Cfiicagi. Ta tovarna, katere graditev bo stala 31 milijonov dolarjev, bo postavljena v predmestu Melrose
začela peti bikovka ter ji je padala po glavi in hrbtu, zlasti pa tam, kjer se hrbet končuje'. Naenkrat je še počil strel in tedaj je dekleta zapustila vsa korajža. Preplašena in skesana je sobarica vse priznala ter je napisala celo na listek, da se je z možem gospe dobro razumela. Nato je gospa spet odklenila sobo. ter poklicala moža, kateremu je pomolila pod nos listek s priznanjem sobarice. Soprog, ki je najbrž poprej vse skušal utajiti, je sedaj ves preplašen priznal ter je potem bil' še priča, kako je bikovka nekajkrat zaplesala po hrbtu lepe sobarice. S tem pa zadeva ni bila končana. Dekle je šlo k zdravni-
sla pol ducata kokoši.
-o——
Smrtna kosa
V ljubljanski bolnici je umrl Matija Seršert, orožniški narednik v pokoju. — V Na-mršlju je umrl Ervin pl. Ada-movich, računovodja uprave Auerspergovega veleposestva "Turjak." — V mariborski bolnici je umrl Mihael Mozer, upokojeni uradnik državnih železnic star 69 let. — V Ljubljani je umrla Štefanija Ličar, rojena 'Jamnik, soproga zemljemerskega svetnika banske uprave.
Zmrznil v gozdu
Iz Gorij pri Bledu poročajo, da so tam našli na sveti dan v gozdu zmrznjenega nekega moškega. Pozneje se je ugotovilo, da je to delavec iz Javor-nika Jože Mozelj, star okolu 25 do 28 let.
Park ter bo za njo porabljenih 125 akrov zemlje na severovzhodnem oglu North ave. in La Grange rd. Ko bo tovarna dogotovljena, bo v njej zaposlenih nad 10,000 delavcev. Nje izdelek bodo aeroplanski motorji, katerih se bo po načrtu izdelalo po 500 na mesec.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
^Dedinja
grajskih zakladov"
je ime vrlo zanimivi in napeti povesti iz davnine, ki bo začela jutri izhajati v "Amerikanskem Slovencu". Vse či-tatelje opozarjamo, da povest čitajo od začetka, da jim ne bo pozneje žal. Opozorite na to povest tudi svoje prijatelje in znance, da se tudi oni naroce na list in da bodo deležni te zanimive povesti.
ku in odvetniku in posledica je sedaj ovadba.
-o-
Novice iz Radeč Radeče, 9. jan. — Novo leto je prineslo poleg vseh negotovosti in novih skrbi tudi vremenske izpremembe. Zmehčane ceste so se čez noč strdile, dobili smo nevarno poledico, da človek ni varen stopil koraka na žzaleldeneli cesti. V petek zjutraj je začel naleta-vati droben suh sneg, ki je vztrajno padal do nedelje. Medtem ko je mladi svet sprejel novi sneg z navdušenjem, so ga revni sloji, ki najbolj občutijo težo današnjega časa, žalostnih obrazov. Cene rastejo kakor za stavo iz dneva v dan, poviški pri plačah pa capljajo daleč za vsakdanjimi potrebami. Kako naj preživi v
VSI V OFENZIVO ZA KA-TOLIŠKI DNEVNIK
"A. S."!
Kadar poveljstvo kake vojske zapove ofenzivo, tedaj morajo sodelovati vsi oddelki vojske, če se hoče doseči uspeh. Tudi pri kaki agitaciji je tako. Le če vsi, ki se jih tiče skupno popri-mejo, je uspeh. Kaj ko bi v tej jubilejni kampanji "Am. Slovenca" vsi njegovi naročniki in prijatelji resnično poprijel!. Naredimo ta načrt. Za vse so razpisane krasne lepe nagrade in glavna nagrada za vsakega pa naj bo prijetna zavest, da je storil nekaj dobrega z^se in za bližnjega, ko ga je pridobil za katoliški list. Napravimo načrte in idimo na delo. Vsak naročnik,enega novega naročnika "A. S." za njegov zlati jubilej. To naj bo jubilejno darilo prvemu in najstarejšemu slovenskemu listu v Ameriki. Napravimo ta načrt "in ne pozabimo nanj!
enkrat zep prazen, se dosti hraniti ne da.
tZ BARBERTONA
bo in ne na
tudi zidajo ifc

ssr «asKysfeg<!is
UNITtD USATURB S'
^//kmsmM ^
'THEY TOOK MER TO THE SLAVE MARKET IN THE PORBICDEN CITY," THE CHiCF DECLARED .'YOU DARE
• c—i i /1U/ i ----— ■ ■ •
DAYS LATER, TARZAN FOUND A VILLASc THROUGH WHICH JAME HAD PASSED WITH HER .CAPTORS -	_
"HERE IS MY PASSPORT."'TARZAN ANSWERED—ANO DROVE- HIS FIST A-6AIN5T THE FELLOW S CHIN.
Stran 2
{.■.'-,„'SI'T-L-:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 18. marca 1941
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Iihaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL SS44
Naročnina*
Za celo leto--------
Za pol leta —.................
Za četrt leta--------------
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto —-$6-00
Za pol leta--------3.1X)
Za četrt lfeta-------------175
Posamezna številka ------------- 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, wccept Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year-----------
For half a year---------
For three months ---------------
Chicago, Canada and Europe:
For one year------------$0.00
For half a year----3.00
For three months------1-75
Single copy------------------------------ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. —■ Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured ništvo ne vrača. ____——_—
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, tmder the Act of March 3, 1879.____.
Ljudje se smrti bojijo, kakor se bojijo otroci temne
noči.
Hraniti je treba začeti, dokler je kaj v žepu; ko je enkrat žep prazen, se dosti hraniti ne da.
Kako Angleži zamišljajo mir
Da tudi Angleži delajo načrte za bodočo politično in gospodarsko ureditev sveta po čisto novem modelu nekega novega reda, jasno kažejo nekatere razprave angleških vodilnih krogov. Najbolj značilno so pred kratkem pisale o tem londonske "Times", kjer se bavijo v neki svoji zadnji številki z vprašanji bodoče mirovne ureditve, ki bi temeljila na svobodnem sodelovanju vseh narodov. Uvodno govorijo o spremembi razpoloženja v ameriški javnosti, ki je šlo skozi vse stopnje od "nevtralnosti v zadržanju, čeprav ne v mislih" preko "vsake pomoči Veliki Britaniji razen vojnega sodelovanja" do "vsake možne podpore Veliki Britaniji ne glede na posledice". Nič ne označuje jasneje, da je zavzela ta vojna čedalje bolj značaj totalne in svetovne vojne, nego ta razvoj,v ameriškem mišljenju, pravijo "Times". Usoda Daljnega Vzhoda in Afrike, kakor tudi bodočnost obeh ameriških celin so nerešljivo zapletene s to vojno in usodo Evrope. Predsednik Roosevelt je očitno spoznal to sovisnost celin in je iz tega posnel edino možno konsekvenco najaktivnejšega podpiranja demokratske stvari.
V Evropi sami se je lokalizirana vojna L 1939. spsfek menila v tctah^ojnp. Le malokatere dežele so se je mogle po zaslugi svojega zemljepisnega položaja izogniti; a tudi njihova neodvisnost ni zavidanja vredna, temveč lavi rajo "negotovo v deželi brez gospodarja med vojno in
1»	. tfr:) Tj«; iSŽftlŽroSfr'*
mirom .	■• 4
Če je bila prejšnja vojna, nadaljujejo "Times", samo naznanilo socialnih in političnih revolucij, je sedanja vojna potegnila svet v središče revolucije same. Vsepovsod je prodrla zavest, da ne more biti več poti nazaj. Stari red so Hitlerjevi udarci prav tako nepovratno zrušili kakor so svojčas Napoleonove vojske odplavile ostanke fevdalizma. Tu je najvažnejša razlika med sedanjo in prejšnjo vojno in na tem temelji tudi najmočnejše upanje za "razumnejšo in trajnejšo ureditev miru nego 1. 1919". V vsej Evropi in tudi na drugih celinah je vojna spremenila življenjske oblike in mišljenje, na teh' novih osnovah bo treba obravnavati tudi mirovne potrebe. Isto mišljenje, isto sodelovanje vseh sil, ista pripravljenost posameznika za žrtve skupnosti in ista podreditev narodov "večji skupnosti ljudstev" bodo v bodočem miru prav tako potrebni kakor v vojni. Klic po pravični novi ureditvi je postal posebno nujen spričo dobro preračunane propagande narodnega socializma, ki obljublja ljudstvom pred vsem mir in trajno zaposlitev.
Bilo bi pa napačno, meni angleški list, če bi hoteli na narodno socialistično propagando odgovarjati samo s starimi gesli svobode in neodvisnosti. Samo pozitiven in konstruktiven program lahko zedini evropska ljudstva spet v prepričanju, da je neka drugačna, življenja Sposobna rešitev, nego je sam obup ali pa Hitlerjev sistem. Skupna organizacija narodov na temelju medsebojne odvisnosti prijateljev in zaveznikov je edini odgovor na novo ureditev, kakor si jo zamišljajo Nemci. Koristne začetke novega mednarodnega sodelovanja je videti nemara v sodelovanju zavezniških vojnih sil in ameriške pomoči z orožjem. Temeljna napaka 1. 1919., po kateri se je neposredno po premirju ustavilo gospodarsko sodelovanje med zavezniki, se ne sme več ponoviti. Evropske meje so danes zabrisane in preko Atlantika je postavljen most; Tu ne smemo več nazaj.
Ob sklepu pripominjajo "Times", da daje n. pr. uprava kolonij ogromno možnost sodelovanja, ki se je začelo ž« v vojnem času ift se mora nadaljevati. Medsebojna odvisnost ni sovražnik neodvisnosti, temveč edina možnost, ki jo imajo majhni in tudi marsikateri večji naro,di, da si od svoje neodvisnosti ohranijo to, kar jim je p6sebno pri srcu in kar je trajne vrednosti.
IZ BARBERTONA
Barberton, O.
•SV. MISIJON. V nedeljo, 16. marca, smo začeli v naši 1'ari sv. misijon. Povabila smo razposlali vsem faranom, pa tudi drugim našim rojakom, ki so si^er pretrgali vse zveze s Cerkvijo. Morda se bo kaj zbudilo v njihovih srcih, kaj jih je njihova mati v mladosti učila in naročala, ko so odhajali od nje v daljni svet. A svet jih je odtujil veri njihovih staršev. .. Pa še vedno se lahko vrnejo nazaj k Bogu. Sveti misijon je posebno primerna prilika, da zopet najdejo Boga in mir svoji vesti, predno je prepozno, predno jih pokliče božji Sodnik na odgovor. .. Saj taki, ki so pozabili na Boga in njegove zapovedi nimajo pravega miru v svojem srcu. Kajti samo Bog more dati pravi mir! Dal Bog, da ne bi zavrgli vabila in da bi se odzvali klicu k sv. misijo-nu!
A tudi one, ki niso še popolnoma pozabili na Boga, pač pa več ali manj zapadli mlačnosti in brezbrižnosti, kliče sv. misijon k večji goreč-
mu je potrebna, naj jo tudi podpira! Tudi fara mora svoje račune točno plačevati. Sicer pa vsak faran s ^em,koliko žrtvuje za svojo vero, dokazuje, koliko jo ceni!
NOVA CERKEV. Pripravljamo se na gradnjo nove cerkve. V prvi vrsti seveda je vse odvisno od Boga in njegove pomoči. "Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo zidajo." Dal Bog torej, da bi bila srca faranov voljna za žrtve! Toda ako farani ne bodo hoteli zadosti žrtvovati, bo stvar šla po vodi! In nasprotniki se nam bodo smejali, a sramota bo na faranih, ne na škofiji in ne na cerkvenem odboru, pa tudi na župniku ne! Farani zidajo cerkev, ne škof in ne župnik in tudi samo cerkveni možje ne! — Nekateri hočejo ločiti med "katoliškim" in "narodnim." Kakor da bi delo za faro in cerkev ne bilo narodno! Kdo bolj drži slovenski narod skupaj kakor katoliška fara! A so rojaki, ki bi radi bili na obe plati, radi bi veljali za dobre katoličane, radi pa tudi delajo poklone protikatollškim ljudem. Dvo-, ..	, irezen nož! A Kristus je dejal
0j ' |g-lede družbe z nevernimi: Ne imejte žinjimi nobenega
liko je ljudi, ki mislijo na ze lo lahek način doseči svoje zveličanje! A Gospod je dejal, da le tisti, ki si silo dela*-" v«' ki ■ se trudijo, ga bodo dosegli. Sv.-misijon je posebno primeren čas, ko naj se verniki vnamejo k večji gorečnosti, ko naj začno služiti samo Bogu, ne pa na obe plati, Bogu in temu, kar je nasprotno Bogu. — Velike upe stavimo na sv. misijon, Bog daj, da ne bi bili prevarani v teh upih! Duhovniki vabimo, kličemo, prigovarjamo, silimo pa nikogar. Kdor noče, lahko vse to pre-sliši In hodi naprej svoja lastna pota, a ne bo se mogel pri sodbi izgovarjati, da ni vedel in ni imel prilike!
Obenem z vabili smo razposlali tudi kuverte za misijonsko kolekto, a to pa samo fa-'ranom, nefaranom pa ne. Nočemo, da bi dejali, da hočemo delati kakšen biznes z misijo-nom. Slišali pa smo, da so nekateri že godrnjali zaradi teh kuvert. A farani bi pač lahko vcdcl-i, da so z misijonom tudi posebni stroški združemi, ki ■ jih je pač treba kriti. Zato je zabavljanje zaradi tega, zelo neokusno. Saj nikogar ne silimo. Kdor noče nič prispevati k pokritju stroškov, ipa naj kuverte proč vrže, 'pa mirna Bosna! Slabo spričevalo daje sebi tak faran, ki — namesto da bi podpiral svojo stvar, zadeve svoje fare, pa zabavlja. Nikogar ne silimo v cerkev, toda kdor se ziveda, da
Dogodek je dalje, d&! je Moskva rekla, da ji je vse eno, karkoli W dogaja tam doli na Balkanu. Drugega ni, kar bi spadalo v pregled.
V Turčiji je menda dogodek, da ostanejo doma, ako Hitler jiride. tgovor. V Bolgariji je še.
opravka! — Kadarkoli so še k> katol' "iii delali skupaj z nasprotniki, "še vedno so katoličani "t h. kratko vlekli!" Nasprotniki znajo katoliške ljudi izrabiti, da jim pomagajo k napredku, ko so pa zadosti močni, jih pa na stran porinejo. A. nekateri-katoličani se nočejo prav nič učiti iz skušnje in zgodovinel Lepo je geslo: le skupaj delajmo, le složni bodimo,- samo za narod in nič drugega! — tudi zelo krščansko se sliši, skušnje pa kažejo, da so pri tem katoličani končno vedno ogoljufani. Pripravijo toplo gnezdo nasprotnikom, potem pa nasprotniki narede kakor je naredil jež z lisico: starka, čfe ti ni prav, hodi ven! — Slovenski rojaki v Barber-tonu, ki še držite na svojo katoliško vzgojo in vero, zavedajte se: Napredek fare je napredek katoliški in narodni! Zato samo za 'tega delajte, ker bodo tu zadosti velike žrtve potrebne!
Rev. Matt. Jager.
JOHN VOGLAR PlSE, KAKO
SE JE IMEL NA OBISKU V CHICAGI
Girard, O.
V nedeljo 23. februarja ob 4. uri popoldne zopet prikolo-vratim na Cermak Road v tisto Slovensko gostilno in jih par "Pisnem." Pa pride Mrs. Tomažih k bari in mi ponudi tik"et za maškeradno veselico
istega dne zvečer. Jaz jo vprašam, kakšna veselica bo to, pa mi pove, da od Ženske zveze. Takoj sem ji povedal, da se jaz ženske "zveze" bojim, ker sem v ženski "zvezi" že bil, pa sem skoraj umrl. Kljub temu sem Vzel tiket in vprašam, če mogoče ve, kje živi Mrs. Angela Zugich in njena jse-strična Elizabeta. Pove mi, da ima Angela salun tam, kjer *ga je poprej imel Mr. Vidmar, da so kupili tisti prostor. — Takoj sem jo ubral tja. Že med vrati me je spoznala in se mi nasmeje. Bila je zelo zaposlena, ker je bilo mnogo ljudi tam, ona pa sama njen mož je šel namreč malo počivat. Podala mi je roko, poklicala k bari in rekla, da bova pila najboljšega. Takoj sem jo vprašal po sestrični Elizabeti in mi pove, da naj malo počakam, da soprog vstane, pa vjo bo takoj poklicala po telefonu. Res je on kmalu prišel, pozdravila sva se, kot stara znanca in jih par nagnila, po tem je pa ona odšla v kuhinjo, odkoder me kaj kmalu pokli če, češ, da bo poklicala Elizabet. Komaj stopim v kuhinjo, že vidim na mizi celo goro kurjega, račjega in vsakovrstnega mesa in ne vem kaj še vse se je nahajalo na mizi. — Le vsedi se le, mi je rekla, boš malo jedel, jaz bom pa Lizi poklicala. — Saj res, sem si mislil, saj itak nisem danes toplega jedel, kot mrzel fižol in čebulo — o, ja, pa tam v So. Chicagi sem pospravil kake tri čevlje krvavih klobas.
— Ona se je vsedla k telefonu, jaz pa začnem tista kurja reberca od spodaj s kupa ven vleči drugega za drugim in jih s slastjo obirati. Kmalu vidim, da se je začela kopica nagibati proti meni, pa sem si mislil: Janez, safety first! če se to podere na te, si lahko ob roko. Pa sem šel na drugo stran in sem še ocl tam potegnil nekaj tistih kurjih vteberc, da se je kopica zopet zravnala in ni bilo več nevarnosti. Kaj kmalu je bila prišla Elizabet s svojim soprogom in' spet smo ga začeli pokušati. Ker je bil še pustni čas, sva se z Elizabet tudi še pošteno zavrtela, kajti ona izvrstno pleše. Potem me je pa Angela spravila na veselico v dvorano sv. Štefana. Tam je pa bilo toliko ljudstva, da se človek skoro ni lpogel nikamor ganiti, zato smo jo kaj kmalu pobrali domov. Pri njih sem tudi prenočil. — Nikoli ne bom pozabil teh dveh žensk. Sta precej mlajši od mene in sta prišli v Ameriko še po zadnji svetovni vojni.
Lepi dekleti sta bili, a jaz ju nisem poznal, oni dve sta pa cd mene že; slišali, ker sti v starem kraju večkrat delali v vinogradu mojega očeta. Leta 1921 sta me prav presenetili, ko sem 16. maja, nedelja je bila, napravil svoje godovanje v So. Chicagi in so prišle tja, ko smo se najbolj veselo imeli. Vprašale so po meni ter povedale kdo so. Takrat so zapele prav lepe dolenjske zdra-vice in še danes se mi to dobro zdi za to. Tudi potem smo se še večkrat videli ali tam pri Pavlinu, ali pa na .raznih piknikih.
Ne smem pozabiti leta 1925,
na velikem katoliškem shodu v Lemontu. Takrat si našel tam Slovenca skoro iz vseh delov sveta. Tudi ti dve dekleti sta prišli tja popoldne in kmalu smo se našli. Pa sta me vprašali: Ti John, kam se pa vidi s tistega hriba tam le? Povedal sem jima, da vse doli do Jolieta. In smo se odpravili gori na hribček in hodili po tistih kravjih stezah. Ker med pomenkom nismo gledali za vsako stopinjo kam bi jo položili, je pa prišlo do nesreče, da si je Lizi, ki je imela lepe bele čeveljčke, enega umazala, da je bil vse kaj drugega kot bel. Meni, ki vedno, že od majhnega kaj pametnega po-gruntam, pa pride nekaj na misel in ji (svetujem, naj še z drugo nogo stopi tja, da bosta čevlja zopet enaka. Pa me ni poslušala.
Zadnji teden enkrat sem bral na zadnji strani lista, da so se bili nekje na Nemškem pripravili za prav slovesen krst nekega otroka, nazadnje so pa prišli v cerkev brez otroka, katerega so bili pozabili doma. Ko sem to bral, sem se spomnil na neko drugo zgodbo z Dolenjskega. — Tam pri Novem mestu na Dolenjskem je prav velik gozd in v njem je vedno veliko ciganov. Tudi cigani dajo svoje otroke krsti-\ti in včasih kar oče sam nese otroka h krstu. Pa se je nekega jutra ciganski oče domislil, da ponese otroka h krstu. Ker se mu je baje mudilo, je kar enega potegnil iz grmovja, ga zavil v cunje in hitel z njim v bližnjo fatno cerkev. Duhovnik gleda otroka, ki je bil že precej-velik Jn .to tudi omeni ciganu. Ko cigan pogleda, pa pravi: Gešpud, počakajte malo, ta je lanski, je že krščen, grem po letošnjega, — Pozdrav čitateljem.
John Voglar
-o-
KAJ STANE SMRT SOVRAŽNEGA VOJAKA?
Izvedenci, ki se bavijo z vojnimi stroški so izračunali, koliko stroškov ima sovražnik, da pokonča enega sovražnega vojaka. Seveda so pri tem upoštevali količino zmetanega materiala in število mrtvih vojakov. Kajti vsaka krogla še ne ubije. Mnogo jih odfrči mi mo, hvala Bogu. Tudi bombe in granate, ki so drage, ubijejo razmeroma malo ljudi. Ugotovili so, da se je cena smrti v teku stoletij spremenila. Bolj ko je človek postajal kulturen, dražja je bila smrt.
Ko je še živel slavni vojskovodja Julij Cezar in so njegove hrabre legije bobnele po vsem tedanjem svetu, je moral porabiti 0.75 dolarja za smrt sovražnega vojaka. Za časa Napoleona, ko se je morilno orožje že izpopolnilo, se je cena dvignila na 3000 dolarjev.
V 19. stol. je cena poskočila le malo in tudi v vojni med Severno in Južno Ameriko cena smrti ni tako hudo narasla, kakor od Cezarja do Napoleona. Treba je bilo porabiti 5000 dolarjev za smrt sovražnega vojaka. V 20. stol. pa je cena zelo poskočila. Kar početvorila se je. V vojni od leta 1914 do 1»18 jc cena po skočila že na 20.000 dolarjev. Sedaj pa, ko imamo še vse
Dogodki
med Slovenci p« Ameriki
Avtna nesreča
Cleveland, O.—V St. Luke's bolnišnico je bil pripeljan Joseph Hovanc, iz East 222n<j Si. v Euclide, ki se je ponoči ponesrečil z avtom blizu Solen, O. Avto mu je nantfei zdrsnil s ceste. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je pod' legel hudim poškodbam.
Nesreča v rovu
Hutchinson, Pa. — V tU' kajšnjem premogovniku le prišlo do nesreče. Med delo"1 je bil namreč pobit Martin P0-nepšek in so ga odpeljali v bolnišnico v Greensburg.
Clevelandski bolniki
Cleveland, O. — V Univer' sity bolnišnici je srečno Prf stal težko operacijo roj^ John Pire iz Glass Ave. Frank Krall, ki je svoječasl® stanoval pri družini Camp"' na Saranac Rd., sedaj 18126 Euclid Ave., je zbol«1 — Iz bolnišnice se je vrnil dom Ignac Zdešar na ^ 66th St.
Nesreča z avtom
Aurora, 111. — Na Og^ Ave. pol milje ocl Lisla v V Page okraju je avto, v k»tf rem sta bila dva slovenj fanta in dve slovenski dek^' zadel v neki truk na cesti. sledice so bile, da je 21 Bernardina Verbič iz Aurofl bila na mestu mrtva, njena
,tra Virginia, kakor tudi mladeniča, Stanko Vidic iz lieta in Stanko Terlep iz K*"1 oul Field pa ranjeni in so odpeljali v St. Charles bol'11 nico, kjer je Virginia po(He^ poškodbam.
dl*
1*
Vesti iz Južne Amerike
Buenos Aires, Argentina Vile rojenice so obiskale žino rojaka Leopold in G*1' jeie Ličena, ki je doma iz hemberka v Vipavski doli'11 jim podarile zalo punčko Operacijo je srečno presta* jak Branko Ličen, doma hemberka.
.efl
Rop v trgovini
Cleveland, O__V gl*oC'
sko trgovino, ki je last 1 Mary Lautižar, na East street sta oni dan prišla . nepoznana moška in la^ prisilila z orožjem, da izročila denar iz registra kar sta jo odkurila.
drifeačne morilne priP^. pa pravijo, da mora nasP1 nik plačati kar 50.000 jev ali približno če hoče viti s poti enega samega sprotnika. Od Cezarjevih sov pa do danes se jc ^ smrti povišala za 66.666 Vsekakor lep napredek- ^ bena potrebščina se tU podražila. Ce bi dali vsake( ki ga mislijo ubiti in s . napraviti nesrečne nj®' svojce, 50.000 dolarje*' vsak rad postal "vojna ^ in "vojne" ne bi bilo 111 konec.
NENAVADEN POTNI LIST
(MetropoUtan Newspaper Scrvice)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Več dni potem'jc Tarzan' našeU naselje. skozi katero je Jane šla s svojimi ugrabitelji.
"Oui sp jo ddpeljali na <rg sužnjev
v Prepovedano mesto." je izpovedal poglavar; "ne drzni se ji slediti!"
BUT TAR7.AN did FOLLOW, To the VERY sates of the MYSTERIOUS
city. w Your
passport.'" a sentry demanded.
Toda Tarzan jim jc sledi! vse do -Vrat skrivnostnega mesta. "Tvoj potni list!"
trdo rtce vojak.
"Tukaj je moj potni list!" odvrne Tarzaji — in zamahne s pestjo vojaka
v obraz.
Torek, 18. marca 1941?
AMERIKANSKI SLOVENEC
Štran š
MlMBBfflrVi ~ ^^^^^^^^^ irwWrniHi^^^ mmm—	-- j
Mn l>	■■ii^BflPr^^liiiMFfTlil	1
:J. M. Trunk.

11«
Slik« k«i- uradno poslopje Metropolitan Life Insurance Company v New Yorku. Ola'ni uradi dnii.be so tudi v Kan 1'ran. citco in v Ottawa. Kanada Pole« pa je 5e IJOO okrajnih uvodov i:i podružnic vsth Združenih drišuvah in • Kanadi za udobnost lastnikov polic.
Zavarovalnica za življenje na delu!
E PO SVOJI NARAVI je Zavarovalnica za Življenje delovna, podjetna sila-— živa sila v hišah liiijjonov ljudi, ki so deležni njenih dobrot.
Lansko leto je Metropolian Družba obiskala marsikatero hišo v času družinske krize, kajti izplačanih je bilo nad $182,000.000 na račun smrtnih slučajev več tisoč lastnikom polic Metropolitan Družbe. Dividende, potekle zavarovalnino, letna izplačila, odškodnine za poškodbe, bolezni in nezgode ter druge zahteve, ki so bile izplačane ali pa kreditirane lastnikom delnic tekom leta, so znašale nad $426,000,000. Skupna vsota okoli
$609,000,000 izplačil lastnikom polic in dedičem je velik rekord za družbo.
\
Denar Metropolitan Družbe, naložen za dobrobit lastnikom polic, igra veliko vlogo v gospodarski zgradbi dežele. Ta denar je pomagal financirati vladno delovanje, je pomagal industriji i:i ljudem pri delu, da so zgradili javna in zasebna poslopja ter je pomagal farmerjem, da so si nabavili farme in jih držali v pravem .stanju. Toda nizka obrestna mera je vplivala na dohodke družbe in dosledno tudi na dividende lastnikov polic.
S svojim dobrodelim delovanjem, z bolniško
postrežbo upravičenim lastnikom polic, raziska-vanjem, z zdravstveno in varnostno knjižico in oglaševanjem je Metropolitan Družba zopet mnogo prispevala k boljšemu zdravju v Ameriki. Umrljivost med lastniki polic Metropolitan Družbe je bila zopet zelo nizka, umrljivost med lastniki industrijskih polic pa je bila približno ista kot leta 1939 in rekordna za to skupino.
Metropolitan je vzajemna zavarovalna dru-ižba. To pomeni, da je imetje družbe namenjeno lastnikom polic in dedičem. Vrednost tega imetja bo slednjič izplačana njim v njihov prid . . . in samo za nje.
Poročilo o poslovanju leta, končanega St. deoombra, l'JIO. (V soglasju z lotnim poročilo-i, ki je bilo predloženo Newyoiskcmu Državnemu Zavarovalnemu llradu.)
IMOVINA, KI JAMČI IZPOLNITEV OBVEZNOSTI
Vladavine Jamščine..............$1,147,603,320.93
Ameriška vlada .......$1,063,436,444.96
84,167,875.97
98,597,960.88 104,071,903.62 556,382,872.40 709.433.300.58 479,354,236.03
Kanadska vlada.....
Drugi Bondi ........
Ameriški državni in občinski Kanadski okrajni in občinski
Železniški........
Javne potrebščine .... Industrijski in razni ....
Delnice .................
Razen $47,952.13 so vse prednostne in zajamčene.
Posojila na Posestva.............
I-arnie .......... 82,104,425.08
Druga lastnina ....... 855,122,018.39
Posojila na Police..............
Lastovana Zemljišča.............
Vključno zemljišče za družbino vporabo in hišni projekti.
Gotovina ............. .
Neizplačane in odložene premije . .......
Zapadle in zaostale obresti, itd. .........
1,947,840,273.51
86,359,622.68 937,226,443.47
504,549,131.45 430,945,055.68
150,740,516.25 90,232,179.03 62,295,093.32
OBVEZNOSTI DO LASTNIKOV POLIC, DEDIČEV IN DRUGIH
Postavno določene Rezerve za Police.......% $4,665,558,926.00
Vsota z obrestmi in bodočimi premijami bo zajamčila izplačilo polic.
Dividende Lastnikom Polic...........
Položene na stran za izplačila tekom leta 1941.
Rezerve za Bodoča Plačila na Dodatne Pogodbe . . .
V Zalogi za Terjatve.............
Vključno nezavršeue terjatve zaradi pomanjkanja dokazov in preračunana vsota nejavljenih terjatev.
Druge Zavarovalninskc Obveznosti........
Vključno rezerve za nezgode in zdravstveno zavarovanje, dividende puščcnc Družbi, vnaprej plačane zavarovalnine, itd.
Razne Obveznosti ..............
Obveznosti, ki niso zgoraj vključene, kot za zapadle davke.
11 >,417,253.00
139,378,189.86 23,183,629.31
44,729,420.90
32,284,133.01
SKUPNE OBVEZNOSTI ........$5,017,551.552.08
Poseben Sklad................................16,370,000.00
Prebitek ................................323,870,084.24
Služi za varnost, kot zaslomba proti izdatkom, ki jih ni mogoče predvideli.
SKUPAJ .
$5,357,791,636.32
SKUPAJ..............$5,357,791,636.32
OPOMBA—Imovina v jnesku $238.267,OM.M v gornjem izkazu je naložena pri raznih javnih uradih po postavnih predpisih ali postavni oblasti. Kanadsko poslovanje, ki je navedeno v tem izkazu, je poročano na podlagi enake izmanjave.
Metropolitan Life insurance Company
TwdhmoC-H. Bckxs. CJvnV«.« oj /,}.• Eoafd	U uvtua L company)
1 M ad i s o.i Avenue, New York, N. Y.
Le boy A. Lincoln, VresUcut
fhdksic* h. > ckri. y«v vtrfc, n. Y. Chairman of tiu- rtcr-i Metropolitan i.jle instance Comfaoy •MITCHELL 13. ToiL.VNeBM. Chicago Ii'. Member, Foifwube.', 5>t:-r"} aatfadlVW Attotne;> iaw Joseph 1'. r>.vv, N>-v y.-i,*, n. Y.
President, Juteph F. J J a;, Inc., R<?1 F.tp.tc Langdon P. Maf.vin, Spi' York, N. Y. Member, L'mmc-., M;rv;;> and Martin Attorney* at Law WU.mam L. Dr BOS r, New York, N. Y.
Prs»ivteut. Union Mime Savings Bank Jehemiah Milha:«k, New York, N. Y.
Mi'banK ii Co. ♦Died jan. 26,
— DIRE
C ALTON COMV COLPMAN
Moi-.i real. Canada. Senior Vice-Ptc.iden:, C*e*::»u Paufic Railway Company N*«co»<>i C.U'.noN. New York, N. Y. Chilf/lian of the Board \Wfljt*rn l.'Uion Telegraph Company Lr«ov A. Lincoln, New York, N. Y. i'.vtMsat, Metropolitan Life Imuran« Company FUur-.' *V. CropT, Greenwich. Conn.
rt'i'.H!, formerly Chairman of the Board Ka:ni»nn-Walkcr ReftaaMi« Company Thomas H. Beck, New York. N. Y.
President, The Crowell-Collier Publishing Company
Walter Ewing Hope. New York, N. Y. Member, Milbank, Tweed and Hope Attorneys at Law
£amuil v?. Fo~dyce, St. Louis, Mo.
Memb»r, Fo.-tiyce, White, Mayne, Williams and Iltrtman, Attorneys at Law Gecrge McANllNV, New York, N. Y. Chairman of the Board Till; Guarantee and Trust Company Robert v. FlEOTKG, Washington. d. C. President and Chairman of the Board Riggs National Bank Frederic W. Ecker, New York, N. Y. Vice-President
Metropolitan Life Insurnnce Company Winthrop W. Aldrich, New York, N. Y. Chairman of the Board Chase National Bank of New York William W. Crocker, San Francisco, Calif. President
Crocker First National Bank of San Francisco
amor.v Houghton, Coming. N. Y.
President, Corning Glass Works Louis S. ST. LauiuNT, Quebec, Canada x Member, St. Laurent, Gagne, Devlin 4fc Taschereau, Attorneys at Law
Ernest E. Norris. Washington. D. C.
President, Southern Railway System Thomas H. McInnbrwey, New York, N. Y.
President, National Dairy Products Corp. Philip D. Reed, New York, N, Y. Chairman of the Board General Electric Company Juan T. Trippe, New York, N. Y.
President, Pan-American Airways System Webster B. Todd, New York, N. Y. President, Todd and Brown, lac., Builder*
Človekom razžalil neskončno Veličastvo božje. To razžalitev Boga imenujemo greh. Grešnik se mora torej kesati, ker je razžalil neskončno Veličastvo svojega Stvarnika, kot mala in nevredna stvar. Kakšen razloček med neskončnim in večnim Stvarnikom in uboge revno stvarjo; to je greh, to je razžalitev Boga, to je največje — v gotovi meri — neskončno zlo. Poleg tega zakrament sv. pokore je treba tudi trdnega sklepa. Zakrament sv. pokore ne učinkuje kakor čar. Odpusti ti greh, a pusti ti tvoje slabe razvade in navade, če se hočeš resnično nr,boljšati moral se boš trdo boriti, da spraviš svoje slabe i.avaue v taK tir, v katerem so biLe v tebi, ko si bil star šest let. Drevo raste v mladosti naravnost; pozneje se pa večkrat nagne na stran in postane krivo. Ce hočeš to drevo zravnati, je moraš nazaj upog-niti, kakor je rastlo prvotno. To pa je ravno težkoča za drevo, in to je ravno težkoča (Dalje na 4. strani)
OBRAMBENI GOVOR
Rt. Rev. Monsgr. V. Hribarja
((Konec)
Kriminalec bo jutri obešen; vedno je tajil, da 011 ni storil zločina ubojstva, a dan pred cbešenjem javno pripozna, da on je umoril svojo žrtev; on ni katoličan, čemu se javno spovedovati pred vsem ljudstvom, če spoved ni potrebna; saj v tem slučaju mu spoved nič ne koristi, ker drugi dan bo obešen vseeno. Pripofcna to javno samo zato, da si vsaj nekoliko olajša svojo vest. Tu sem vam navedel Samo nekaj slučajev, iz katerih prelahko razvidite, kako koristna in blagodejna je spoved za človeško naravo. Pred par dnevi sem či-tal v razpravi, kako protestantski minister občuduje katoliško cerkev, ker ima spoved. Protestanti so vedno sovražili in klevetah, kar največ moč katoliško spoved. Dotični minister trdi, da Žid Freud je iznašel v dušeslovju, da goto-
va spoved je potrebna človeški naravi; in ti protestantje so postali tako napredni, da so polagoma iznašli po židovem prizadevanju to novo iznajdbo: Da je gotova spoved koristna in potrebna človeški naravi. Kat. cerkev je vedela že to 2000 let preje, podučena po Odrešenikovem ukazu. Na-prednjaki, večkrat imajo to za naprednost ter iznajdejo nekaj po stoletjih, kar je kat. cerkev že vedla in izvrševala stoletja in stoletja preje, — a katoliška cerkev je nazadnjaška in ti nevedni reveži pa — naprednjaki.
Za zakrament sv. pokore pa ne zadostuje samo spoved, 'treba je tudi kesa; kesati se mora človek, ne ker je storil zločin nad svojim sočlovekom; ta zločin je zlo in kaznjivo dejanje pred človekom, ampak človek se mora kesati ker je s tem zločinom nad
Tudi Goriška žaluje za Dr. Korošcem
Kdaj in kolikokrat je bil dr. Korošec v poznejših letih na Goriškem in v Italiji, ne vem. Nekega dne v marcu 1938 so v hotelu pri "Zlatem jelenu" v Gorici pravili, da se je Nekaj dni prej v prvih popoldanskih urah ustavil pred hi-s° vejik jugoslovanski avtomobil in je prišel v lokal velik, °dličen gospod y družbi dveh, treh oseb, ki se je živahno zanimal, če še prihajajo tja Gobani in deželam in je poviševal tudi po meni. Gostil-ničarka in njeno osebje je tu-jega gospoda spoznalo. Ker 8fem nekaj slišal, da je dr. Korošec bil na Goriškem in v Gorici, sem takoj slutil, da je bil neznani "gost dr. Korošec.
dopisnik "Slovenca" sem se hotel udeležiti pogreba. Ker zaradi veljavnih predpisov potnega dovoljenja nisem mogel dobiti pravočasno, sem prišel v Ljubljano ob tridesetem žalnem dnevu. Obiskal sem ga 11a Navju s premnogimi venci z že ovenelim cvetjem obloženi grob in položil nanj v časten in hvaležen spomin skromen šopek nageljnov, ki sem jih prinesel z Goriškega.
Polde Kemperle.
-o-
Snega še ni
Staro leto smo zaključili z mrzlimi, suhimi dnevi. Mraz sicer ni bil tako oster kakor dober teden poprej, vendar jc bil občuten. Z novim letom se
dokazat sem gostilničarki "Slovenca" z njegovo sliko in &a jc takoj spoznala. Iz Golice se je dr. Korošec takrat ■takoj vrnil domov. Vračal še Je na Postojno skozi Vipavsko dolino. V Vipavi je pokušal 'zelenca," slovito vipavsko vinsko kapljico, in se oglasil tudi v Mančah na domu bana dr. Natlačena. Nekaj mesecev Pozneje je zopet obiskal Itali-
je pa vreme zjužnilo in začelo je deževati. V hribih je 4. januarja začelo snežiti, vendar sneg ni segel daleč proti jugu; v tolminskih hribih je po dolinah zasnežilo samo do Sv. Lucije. Sv. gora in Trnovska planota nista (tokrat dobila niti snežene odeje. Kar čudno se nam zdi, ko čitamo, da je sneg pobelil Rim in sko-
30 in bival nekaj dni na oddihu v Amalfi v bližini Neaplja.
Sicer pa ni važno kolikokrat •>e "bil dr. Korošec v zadnjih dveh desetletjih na Primorcem. Bolj važno in pomembno je, da mu je bila naša Ju-'ijska Krajina vedno toplo pri 8rcu. Za položaj in prilike primorskih Slovencev se je ved-živo zanimal. Vedel jc, da J® njihovo stanje v veliki meri °dvisno od odnošajev, ki vladajo med obema .sosednima c^žavama. Zato se .je vneto t'Udi], da bi so ustvarilo plo-dno sodelovanje in spletle pri-vezi med obema so-Sedoma. Veselilo ga jc, ko je v Zadnjih letih to delo napredovalo.
Dr. Koroščeva smrt je glo-oolco razžalostiia Julijsko J^ajino. Tudi italijanska poetična javnost je bila zadeta 111 mnogi italijanski listi so sa VeJikega
državnika spomnili v castiuh besedah. Iiot goriški
raj vso južno Italijo, pri nas na Goriškem je pa skoraj vse kopno. Močno južno vreme prvih novoletnih dni je pa kmalu prenehalo, ozračje se je shladilo in zopet je toplomer padel pod ničlo, o hudem mrazu pa ne smemo tožiti. Bolj neprijetna je bila burja, ki je močno rogovilila po Vipavskem in po Krasu.
Smrt zaslužnega moža
Nedavno jc v Dombei'gu v starosti 78 let u m r 1 Andrej Kavčič, gostilničar v Dragi. Rajni jc bil znan daleč po Vipavskem kot dober družinski oče in kremejiit krščanski značaj. Pred vojno .ic neumorno deloval v katoliških vrstah. Z besedo in peresom je bil župniku Juvančiču pri organiza-tornem delu v veliko pomoč. Bil je dober govornik iiij pogosto se je oglašal z- dopisi v goriških Mih. Vipavcem je že v spominu velika prosvetna manifestacija tik pred vojno na njegovem dvorišču, na katen je imel glavni goVcr
TEDENSKI KOLEDAR
23.	Nedelja 4. Postna
24.	Ponedeljek — Gabri el
25.	Torek — Oznanenje M. D. .26. Sreda — Edger
27.	Četrtek — Janez Da maščan
28.	Petek — Janez Kapis trail
29.	Sobota — Jona
mladi Vrtovec, bivši predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Vojna ga je z družino pregnala v Medvode in po vrnitvi je rad pripovedoval o svojih obiskih pri pisatelju Finžgarju, ki je tedaj tam župnikoval in je rad pomagal' nesrečnim beguncem. Pred clvema letoma si "je zopet ogledal Ljubljano in Belgrad, kamor ga je že pred vojno pripeljala pot; ni se mogel dovolj načuditi napredku Slovenije in Belgrada v primeri s predvojnimi razmerami. V zadnjih letih je živel v spominih na "one zlate čase vstajenja in preporoda goriških Slovencev" in kadar je pogovor nanesel na to dobo, je z mladeniškem ognjem zgrabil za besedo. Težko bolezen, kakor tudi vse prizkušnje, ki mu jih je prineslo življenje, je prenašal vdano v božjo voljo.
-o-
Skrčen promet Od praznika .sv. Treh kraljev se je občutno skrčil promet na avtobusnih progah. Ustavljena je zveza med Go-
rico in Trstom po romantični' obalni cesti iz Devina v Trst., Iz Gorice v Postojno vozi do Ajdovščine železnica, šele od tam naprej gre avtobus. Prav tako ne voz vež bus iz Gorice v Grade/c, \ Cervinjan, v Krmili, v Idrijo, v Bovec, temveč samo železnica, in šele kjer ta konča, na primer za Idrijo pri Sv. Luciji, ali v Ajdovščini, od tam vozi avtobus. Odpravljenih je tudi mnogo vlakov na vseh progah. Kot vzrok za te ukrepe, ki jih občinstvo precej neprijetno občuti, se navaja pomanjkanje potrebnega kuriva, predvsem nafte.
-o-
Smrt spoštovane matere
V častitljivi starosti 82 let je 7. januarja umrla v Zalem bregu pri Biljani v Brdih Jo-,sipina Kocjančič, veleposest niča. Bila je dobra mati in skrbna gospodinja, ki je živela za svojo družino in svoj dom ter z vsem srcem ljubila sončno rodno zemljo.
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine.
ČETRTA NEDELJA V MARCU
"Ostanite tu in čujte z menoj (Mat. 26—38)."
Tako govori Kristus tudi vsakemu izmed nas in govori za ves čas življenja našega, r'e morda le za kako kratko d°bo. Kaj pomeni čuti? Pomeni in znači: da ne smeš dre-mati. Kdor drema, ne ve, kaj Se okoli njega godi, ker ima Zatisnjene oči, 011 celo ne ve, kaj se z njim godi. Cuješ pa, kadar dobro paziš nase in na t°. kar se okoli tebe godi in dogaja, da se izogneš takoj vs»ki mogoči nevarnosti že
naprej.
Na kaj naj bi pazil, bi bilo treba paziti? Pred vsem pazi na svojo dušo, na nje slabe in dobre nagone. Prve zatiraj, druge goji. Pazi na nevarnosti °d strani sveta, kjerkoli ti je sPrideni syet bližnja prilika, Povod za greh, da se vsemu izogneš, preden se spravi ta so-
drga na te in na tvojo naravno slabost. Pazi na staro kačo, zapeljivca in lažnika od začetka, ki črti tvojo dušo, kadarkoli ti sladko šepeče na uho. Strašen sovražnik je ta peklenski duh, neviden ti je in nevidno te zahrbtno napada, razen tega je prekanjen in sil no zvit, po svoji tisočletni izkušenosti te daleč prekaša, ne potrebuje niti miru niti počitka in te more vsak čas, podnevi in ponoči napasti in izkuša-ti. Za vse te nevarnosti niti ne zadostuje, da sam čuješ in paziš noč in dan. Drugi, ki je močnejši od tebe in od tega skušnjavca, more čuti in paziti s teboj in ti z njim. "Cujte in molite," pravi zato tolikokrat Izveličar. Molitev ti je potrebna, da prav čuješ. Sam Bog pa čuje s teboj in nad teboj, ako tudi ti čuješ in paziš z Bogom.
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE_
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 13. marca 1941
"Ljubezen, ki lubija"
ROMAN
P. Bourget:
KONEC.
Prekoračil sem vežo, odšel po stopnicah. Stopal sem mimo služabnika, ki se je dvignil kakor stroj, potem mimo vratarja, ki me je pozdravil. Obadva me nista nič posebno pogledala.
Vrnil sem se domov kakor prejšnji večer, a se v silnejšem, še bolj žalostnem strahu.
Ali sem rešen, ali sem izgubljen?
Vse to je bilo odvisno' samo od trenutka, kdaj bo kdo prišel v očimovo sobo.
Ce bi se mati vrnila le nekaj minut po mojem odhodu, če bi prišel takoj za mano kak drug obiskovalec, če bi stopil v sobo služabnik s pismom, takoj bom osumljen, kljub pojasnilu, ki ga je napisal gospod Termond pred smrtjo. Čutil sem, da je konec mojih moči. Nisem imel dovolj duševne sile, da bi se branil, tako silno sem bil truden, tako truden, da niti trpeti nisem mogel več.
Ostala mi je še samo ena moč in možnost: da sem sledil na stenski uri nihalu in gledal, kako teko kazalci.
Preteklo jc četrt ure, potem pol ure, potem ura.
Čez poldrugo uro, odkar sem odšel iz tiste usodne sotys, je zazvonil zvonec pri vratih.
Sluga mi je prinesel kratko pismo od matere, ki ga je načečkala njena roka s svinčnikom v skrajnem razburjenju in ki mi je naznanjalo, da se je oče v navalu žalosti sam umoril. Uboga žena me je rotila, naj pritečem takoj k njej.
Torej ona vsaj ne bo nikdar vedela resnice.
XIX.
' i »
\
Izpoved, ki sem jo hotel napisati, je napisana. Upal sem, da si bom tako lajšal srce, a zdaj, ko sem v duhu prešel vse podrobnosti te žaloigre, vidim, da je v meni še bolj oživel spomin na vse prizore, v katerih' sem igral vlogo sam. Od prvega, ko sem zagledal na mrtvaškem odru svojega očeta, mrzlega in negibnega in ob njegovem vznožju jokajočo mater, pa do zadnjega, ko sem prestopil prag sobe, v kateri je prav tako jokala nesrečna žena na kolenih in na odru je ležalo prav tako mrtvo truplo in se je ona dvignila kakor takrat in iz grla so se ji trgali prav taki obupni kriki: .	/
"Moj Andre! . . . Moj sin!"
In jaz sem ji moral odgovarjati na vprašanja. Moral sem ji pripovedovati izmišljen pogovor, ki sva ga baje imela z očimom. Moral sem ji dejati, da sem ga pustil sicer malo otožnega, a da ni nič na njem niti najmanj kazalo na tako strašen sklep.
Moral sem ukreniti vse potrebno, da ne bi javnost izvedela za ta izmišljeni samomor. Moral sem iti po mrliškega komisarja, po zdravnika, moral sem voditi pogrebne svečanosti in pogreb.
In vedno, vedno sem ga videl, kako stoji pred menoj z bodalom v prsih in piše be-
sede, ki so me rešile me gleda in premika ustnice.
Ah, izgini, izgini, strašna prikazen!
Da, saj sem storil to, saj sem te umoril in prav tako je bilo. Saj sam dobro veš, da je bilo prav. Zakaj si še vedno tukaj?
Jaz hočem živeti, jaz hočem pozabiti. Ce bi mi bila le za kratek trenutek dana milost, da bi mi ne bilo treba misliti nate. Samo en sam dan, da bi mogel dihati, hoditi, gledati nebo, ne da bi mi tvoja prikazen blodila po glavi, ki jo motijo strahovi, da je že vsa zbegana od njih. _
O, Bog, usmili se me! Saj nisem hotel te usode zase. Zakaj me kaznuješ z njo? Usmiljenje, o Bog!
Miserere mei, Domine!
Zakaj nisem takrat raztrgal papirja, zakaj se nisem šel prijavit sam ? Če bi bil storil to in bi potem stal pred porotniki ter priznal svoje dejanje, bi me ne bilo več sram. Nosil bi glavo pokoncu.
Kakšna slast, če bi zdaj mogel kričati, da sem jaz umoril očima, da je on lagal in da sem jaz tudi lagal.
In vendar — zakaj naj bi trpel, da sem sprejel to nase le, da bi bil storil dobro delo. Zakaj naj bi trpel, ker nisem raztrgal papirja, ki me je rešil? Ali sem storil to iz bojazljivosti? Cesa me je bilo torej strah?
Samo tega, da bi mučil mater. Prav ničesar drugega.
Zakaj me zdaj preganja ta neznosna tesnoba? Kaj je to?
To je ona, moja mati, ki mi s svojim obupom oživlja mrtveca še bolj resnično in bolj živo, kakor da bi stal sam pred menoj.
Vsa ta leta, odkar ni več njega, živi zaprta v stanovanju, kjer sta živela skupaj trinajst let. Ni se dotaknila niti kosa pohištva.
Te spomine nanj, ki jih sovražim, časti in spoštuje z isto pobožnostjo, kakor je nekdaj delala rajna teta za očetom.
V bledih potezah njenega obraza vidim njega, ki mu je moja roka vzela življenje, v gubah nad njenimi vekami, v belih kosmih, ki se že mešajo v njene lase. ,
Čutim, kako mi jo ta človek jemlje še zdaj, iz dna groba. Sleherno uro mi jo jemlje in nič ne morem storiti zoper to njegovo ljubezen.
Večkrat sem ji hotel povedati vse, prav vse, od sramotnega zločina, ki ga je zagrešil očim, pa do kazni, ki sem jo izvršil nad njim jaz.
A potem bi sovražila mene, ker bi ji iztrgal njega.
Zdaj pa se bo tako starala in venela in jaz jo bom gledal vse dolge, dolga, žalostne dni, kako joka.
Cemu sem storil to, kar sem storil, če ga pa nisem ubil tudi v njenem srcu?
Moje življenje je tako žalostno, dnevi so vedno bolj temni in nikamor ne morem zbežati iz te strašne ječe. O. da bi .bilo kmalu vsega konec!
Morda najdem kdaj pri Bogu mir in usmiljenje.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
OBRAMRF.NI GOVOR
(Nadaljevanje s 3. strani) 7,a človeka, ki se hoče poboljšati. Poboljšal se ne boš nikoli, če se ne boš prizadeval z vsemi močmi, da upogneš svojo sprijenost in uravnaš svo-pota — na ravna pota z božjo pomočjo.
Zato zakrament sv. pokore ljudem večkrat ni všeč, ker stane prizadevanje in trud, da se poboljša. Tudi spoved ni prav prijetna, če imaš resne zadeve, vendar pa z milostjo božjo in s trdnim skjepom, se da vse to izvršiti, kakor vidimo iz vsakdanjega življenja. Spovednik je tukaj kakor radio. Radio se ne briga kaj mu poveš, ali kako mu govoriš; tako se duhovnik ne briga, kaj mu poveš ali kako mu govoriš, ker to je tvoja zadeva med tebO'j in med Bogom. Kakor oni, ki govori na radiu, ima opraviti z osebo na drugem koncu. Duhovnik je samo radio v spovednici, ki naj skesanega Človeka tolaži bodri, okrepčuje, mu nakaže pravo pot, ga varuje .obupa, mu pove da to in to ni greh, kar večkrat človeka veliko olajša, ali pa mu razloži, da to ni tako velik greh, kakor je grešnik mislil ipredvsem pa nikdar obupati. Ce ne vem koliko grehov in kakšne grehe imaš, vsi grehi se lahko odpuste; spovednik izreče. • v Kristusovem imenu besede-: Jaz te odvežem cd tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Sv. Duha.
Ce je že navadna 'človeška spoved koristna in bodrilna za človeško naravo, kakor smo videli iz navedenih slučajev, kako čudovita in naravnost božja je pa zakramentalna spoved, ko ti Kristusov namestnik v imenu Božjem odpusti vse grehe. Zato ne boste našli zlepa katoličana, da bi postal samomorilec; če je ho dil k zakramentu sv. pokore, pogosto in vredno.
Tukaj ste danes pri sv. maši. Sv. mašil je nekrvava dari-
Ir
Svoji k svojimi
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LIČNO in POCENI.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,
Tel. Canal 5544
Chicago, Illinois
te v, ponavljanje krvave daritve Sinu Božjega na gori Kal-vaiiji. Pri križanju so bile priče, blažena devica Marija, pobožne žene, Janez Evangelist, Marija Magdalena in desni in levi razbojnik; katerega mesto pri križu bi hotel ti zavzeti? Ali bi hotel biti levi razbojnik in se rogal Sinu Božjemu v zadnjih trenutkih! Ali ne bi hotel biti raje na mestu Sv. Marije Magdalene, ki je bila grešnica, pripoznala svoje grehe, se jih kesala in objela v tugi svoje duše ta križ na katerem je visel Sin Božji iz ljubezni do nje! Ali ne bi hotel biti raje na mestu desnega razbojnika, ki je bil tudi grešnik — razbojnik, a je pri-poznal svoj greh, se bridko kesal in prosil svojega Zveli-čarja, ki je visel na križu iz ljubezni do njega, akoravno je bil nedolžno jagnje, kakor je ta desni razbojnik sam pri-poznal in klical: "Spomni se name Gospod, ko prideš v svoje kraljestvo!"
; -Tako stori tudi ti, kadar pride na vrsto za te Kalvarija, ko boš ležal na smrtni postelji, kakor na križu, brez moči, gledajoč sv. .razpelo ' zakliči zadnjič: Gospod spomni se me, ki si v svojem kraljestvu; s kesom in ljubeznijo v srcu, boš čul tihi odmev: Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju!
Priredil Ernest Terpin
Novo cesto grade
Novo cesto, tako poročajo iz Ljubljane, ki bo vodila od Ljubljane do Domžal, tudi v zimskem času ne prenehajo graditi. Ce le vreme dopušča, kopljejo in dov^žajo gramoz za novo cestišče.
f/yj^fWW'MfA
J. M. Trunk.
V vojski igra špijonaža vlogo. O tem ni dvoma. Menda so v Afriki Angleži prehiteli Italijane za par dni. Izšpijonirati so morali, kaj Italijani nameravajo.
Pri vsem tem je pa tudi dosti humbuga in krivic. V Beljaku je kar mrgolelo raznih "špicelnov" v hlačah in jan-kah. Brihtne in še bolj podle glave, ki so se bali strelskih jarkov, so se vrinili v te vrste, da bi pomagali zabraniti špi-jonažo. Da se pokažejo, kako so vojski koristni, so morali tudi nekaj "dobiti," in tako so n. pr. dobili, da sem imel jaz radio in sem naznanjal laškim četam, kadar je kak zrakoplov šel gledat, kako se kaj Italijani imajo. Ko je ptič frčal nad mojo cerkvijo, je ču til, da gre iz mojega radija poročilo med Lahe, in ptič jo je moral popihati nazaj. Vse gola resnica, kakor so razni špieelni," in to so bili lastni farani, "dobili," ampak pri ti resnici ni bilo nobene resnice, ker jaz se na radio toliko razumem kakor zajec na boben in se meni o vsem tem, kar so "odkrili," še sanjalo ni. Ampak za dober mesec, sem le moral kašo pihati.
Take ali enake "špijonaže" je vse polno, ko pri vojski mnogi izgubijo glave, dasi so glave celo generalske.
Dosti nervoznosti med nami, dasi še ni
IŠČEM MOŠKEGA,
ki zna obdelovati farmo z moderno mašin&rijo. Delo stalno, plača ddbra; hiša moderna. Pišite na T. Martinovich, 731 Van Buren st., Gary, Ind.
Društvo Be§ sv. Jožefa
ŠT. 16S, K. S. K. J., CLEVELAND. (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje v&ak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na H<jlme6 Ave. ^ob .7:30. Ako še niste član tega največjega društva v. Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste šp prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društva {udi cazne vrst^ športa za mladino.
Frank Matoh, predsednik,	Louis Šimenc, blagajnik,
John Pezdirtz, tajnik, 14904 Pepper Ave. Tel. Glenvillc 7120 Lovwnd Leskovec, boln. tajnik, 19516 Shawnee Ave., Tel. Kenniore 6429-W Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 47. leto. Članstvo 37,000	Premoženje $4,700,000
SOLVF.NTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%,
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmbdernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
•	'	r '
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
Ako bo, žrtev.
je tudi vojske, bo mnogo nedolžnih
Radovednost imenujejo včasih jtudi "firbec." Marsikoga srbi-tak firbec. Nemci imajo le nemška, Lahi le laška vojna poročila. Radio je pa zlomek, ker po zraku prifrčijo tudi nasprotna vojna poročila.! Pritisniti na knof in poslušati, kaj pravijo n. pr. Angleži, je pod smrtno kaznijo prepovedano. Mnogi riskirajo to kazen, da vstrežejo firbcu. Tako vsaj poročajo, da so tega in onega prikrajšali za glavo, ker je bil firbčen. Kako mora ta firbec srbeti!
Mi Amerikanči imamo poročila od obeh strani. Srečni Amerikanči, bodo mnogi firb-carji zdihovali. Oboje poročilo imamo, in večinoma je to
tudi vse, večkrat pa pri vsem ne vemo, ali smo mandelci ali bajbee.
Nekaj Nemceljnov je prišlo v vročo Afriko, kjer je bilo vroče za Lahe, da jih malo ohladijo. Nemceljni so se takoj zakadili nad Angleže.:; Berlin in Rim sta poročala, da so ti Nemceljni Angleže nagnali v beg,uničili toliko in toliko ropotije in jih precej zajeli in...sami niti možiceljna niso izgubili. Nemci so pač kavlji, bi človek mislil, ko to vidi. Pa pride jutri angleško poročilo, ki pravi, da so morali Nemceljni pokazati zadnjo stran, ko so "korakali." Well, srečni Amerikanči. Ali res? Eden laže, noben Amerikanec pa ne more vedeti, kdo je lažnik.laž na eni strani pa je, in laž je hudo grda roba, ni pa nobena sreča.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in ji«*1 ga priporočite, da se nanj na-roče!
Listen tu
P A L A N-D EC Hf S YUGOSLAV-AMER1C1N RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 TESTATION V/ H / P
1480 kilocycles (First Station on Your Dial)
' Featuring a program of
Yugoslav Folk Music
\tvftmt6,
I dr jhnIsmetana j|
OPTOMETRIST	\ I
Pregleduje oči in predpisuje očala	g j i 23 LET IZKUŠNJE
1801 So. Ashland Avenue	| 1
Tel. Canal 0523	| ,
i! Uradne ure: vsak dan od 9.	y foi
■ zjutraj do 8:30 zvečer.	I, }>u
Era
my
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
41. leto pri K. S. K. Jednoti.
Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani.
Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. Jednoti.
Skupno društveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic).
Za nadaljna pojasnila obrnite sc na društveni odbor:
John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wadsworth Ave., North Chipago, 111. Joseph Petrovič, blagajnik.
DRUŠTVO SV. VIDA
štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
\Qdbor za leto 1941:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Anthony J. Fortuna,
1093 E. 64th Str.;
Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nf" deljo v mesecu v spodnjih prostori'1 stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesipent se prične pobira11 ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa o« rojstva do 16. leta.
300 SVETIH MAŠ LETNO
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov:
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA
za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
m
i

3E

MICHAEL TRM IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)	^
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar fmate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas. 2* daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.
3E
"C«-——"Jjigiffi