Posamezna Štev. 60 vin.
ftev.4.
v____
■ SMS
PoStnlna
V umni, v pelek, Me
• pavšaffrana.
20, lebrnarta m
Leto KlVDl.
vtLOTENEC« velja m PCM w strtai Jttgo-
alm* ta t Ljubljani: aa oaio l«*> »apnj. k 10*-
■t Prt tat« .....56—
W Mltt Ml • • R 30*
gtataUJMMTtO—ll)»lMtW-
■ Sobotna Izda)«: sss
Jaoolo teto . .... K 20 te


Inserati:
Enostolpna pobtmta (58 mm Stroka ta 3 mm visoka ali njo
prostor) s« enkrat . . . po K 2'— nradnl razglasi, poslana 1W.....po K 3--
Prl naročlln gad 10 objav
popust
Najmanjši oglas o 9/9 mm K 8*—
Izhaja vsak dan livzemšl ponedeljek In dan po praznika, ob 5. url zjutraj.
Ondntttrc J« ▼ Kopitarja ullol itrr. 6/1UL ——M Be vračajo; neirankirana pisma so a« aprojomajo. Orodn. telet. Str. SO, npravn. Str. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Jo t Kopitarjevi ni. 6. — Radon noštno hran. ljubljansko št. 850 za naročnino In št. 349 ca oglas«, avatr. In češfce 24.797, ogr. 28.511, boan.-horo, 7583.
Hcnia »lada imeipum
Belgrad, 19. februarja. (Izvirno,) — novega mnistrstva, ki jc sestavljeno Ministrski predsednik: Stojan Prolič. Železnice: dr. Anton Korošec. Zunanje zadeve: dr. Trumbič. Brez portfelja in namestnik ministra za atmanje zadeve: dr. Spalajkovič.
Notranje zadeve: Marko Trifkovič. Finance: dr. Velizar Jankovič. Verstvo: dr. Fran Jankovič. ProBveta: dr. Trifanovič. Pravosodstvo: dr, Momčilo Ninčič.
Zvečer jc bil jxvdpisan ukaz o imenovanju tako-le:
Trgovina in industrija: Stojan Ribarac. Agrarna reforma : dr. Kanžek. Kmetijstvo: Ivan Roškar. Šume in rude: dr. Hrasnica. Pošta, telefon in brzojav: dr. Matko Drinkovič.
Javna dela: Joca Jovanovič. Socialna politika: dr. Krnic. Prehrana in obnova zemlje dr. Stanišič. Vojska: Branko Jovanovič.
križišče Št. Peter in progo Reka v območje italijanske
Stara in nooa wia«Sa!.
Cilj nove vlade je, da brzo dovede narod do volitev za ustavotvorno skupščino. V tp svrho bo izdelala volilni zakon in načrt ustave, Kadar bo to delo opravljeno, in pravijo, da bo mogoče v dveh mesecih, se razpusti državni zbor in sr razpišejo volitve.
Volilni red se bo izdelal zajedno s parlamentom in se ne bo oktroiral po vzgledu stare vlade. Ako bi se izborni red oktroiral, bi sigurno v ustavotvorni skupščini ali pozneje nastopile stranke, ki bi nc pri-poznavale ustavolvorne skupščine, ki je izgrajena na oktroiranem volilnem redu.
Nova vlada bo polagala veliko važnost fcudi na to, da sc izdela načrt ustave in da pojdejo stranke s tem načrtom v volilni boj. Tudi demokratom sc bo ponudila možnost za sodelovanje, ako jo bodo hoteli sprejeti. Zamišlja se, da bi imela ustavo-tvorna skupščina naiog, da brzo reši svoj penzum in da državi ustavo. Potem naj bi sc takoj pristopilo k plodnemu narodnogospodarskemu delu. Ako bi ne pripravili ustave in ako bi vsaka stranka šla s svojim lastnim od stranke izdelanim ustavnim načrtom v volilni boj, potem bi morali dolgo časa čakati, da sc stranke v skupščini zedinijo, kajti nobena stranka ne bi bržkone hotela preko noči opustiti svojega programa, s katerim sc jc izlagala v volilnem boju. V ustavotvorni skupščini bi bilo vsledtega pričakovati dolgotrajnih in viharnih zasedanj, kar bi gotovo nc bilo v interesu zemlje.
V stari vladi Zastopane stranke so sedaj naenkrat »navdušene« za volitve in nečejo počakati niti na to, da se izdela v parlamentu volilni red. Kar oklroirati ga hočejo in brzo v volitve! Tudi mi smo za to, da se ide brzo v volitve, toda prej mora izdelati volilni red sedanji parlament. Dru-
gega parlamenta nimamo kakor sedanjega, in skušnja nas je naučila, da jc najslabši parlament boljši kot nobeden On nam garantira javno kontrolo nad delovanjem vlade in pritegne večje število več ali manj odgovornih ljudi k sodelovanju.
Stara vlada jc imela od avgusta prostega leta vso oblast v svojih rokah. Medtem bi že — s svojega stališča potom -ok-troajev — že dvakrat dala lahko zemlji volilni redin izvršila volitve. Tega ni storila. Sedaj, ko jc izgubila moč, hoče naenkrat z vso brzino na volitve. Vidi se iz tega, da fe v tem držanju demokrat-sko-socialističnih strank več hinavščinc nego dobre volje.
Dr. Ivan Shvegel:
Jadransko isprašanfe
železniško Ljubljana -oblasti.
3.	Samostojnost Zadra sc sprejme, opozarja se pa na to, da bi ločitev te male države od ostale Dalmacije imela za j 'posledico njen gospodarski propad.
4.	Jugoslavija želi samosojno Albanijo v mejah, ki so sc določile l. 1913. A.ko je razdelitev neizogibna, sprejme odločeni ji delež.
5.	Demilitarizaciji« otokov se pritrjuje pod pogojem, da ostane Vis jugoslo- j vanski,
6.	Točki 7. in 8. v predlogu velesil se sprejmeta.
7.	Zahtevajo se pa anailogno tudi za slovansko prebivalstvo, ki pripade Italiji, polna jamstva glede njihove narodnosti, jezika, gospodarskih in intelektuelnih ustanov,
8.	Končno prosi naša vlada, da se nam skromno število bivših avstrijskih in ogrskih trgovskih ladij, ki nam jih je priznala konferenca s sklepom dne 22. novembra 1919., čim preje izroči, ker jih naši trgovin-
stoji na moralni stopnji voditeljev mirovne konfercncc. Pravijo, da je Nitti s tem, da sc jc pridružil angleški politiki nasproti Rusiji in boljševikom, pridobil k skokom nagnjenega in površno delujočega Lloyda Georgea za t.o, da je zapustil skupno z Ameriko skoraj slovesno proglašeno stališče, ki ga izraža spomenica z dne 13, decembra. Ako jc na tem ali na uplivu kake druge, tuje okolnosti tudi kaj resnice, se vendar nc da dvomiti, da nam Anglija od začetka konference v jadranskem vprašanju ni bila odkritosrčna. Morda je to v zvezi tudi z njeno dalekosežno |>olitiko in z njenim zgodovinskim nasprotstvom proti Rusom in Slovanom. O tem nas ne sme motiti dejstvo, ki ravno spada med preka-njenosti angleške politike, da je tamkaj protislovarrska skupina, ki se kot taka tako glasno predstavlja, da jc mlademu, naivnemu narodu težko, nc verovati v pravičnost ali smotrenost žrtev in koncesij, na katere ga ti njegovi najboljši prijatelji, obenem prijatelji Italije, pregovarjajo, češ da so modre in potrebne. Francija jc prijateljica Jugoslovanov, kajdar gre za nji-
Protipredlogi naše vlade.
Temu nasproti je stavila naša vlada dne 20. januarja naslednje protipredloge:
1.	Corpus separatum Reka postane samostojna država »pod suvereniteto Zveze narodov«, Luka in železnice postanejo last Zveze narodov, toda upravlja jih Jugoslavija, ker tvorijo njen edini izhod na morje. Z Rum unijo, Ogrsko in Češkoslovaško se o njeni uporabi sklenejo posebni dogovori. Sušak s pristaniščem Baroš ostane pri Jugoslaviji.
2.	V Istri se sprejme kot meja Wil-sonova črta«, dasiravno žrtvuje Italiji 400.000 Slovencev in Hrvatov in težko krši narodni princip. Nameravana pomaknitev meje dalje proti vzhodu bi zahtevala kot žrtev nadaljnih 60.000 Slovanov. »Teritorialna kontinuiteta« z Reko bi postala vir neprestanih sporov. Senožeče za varnost Trsta nič ne koristijo, spravljajo pa
ski interesi potrebujejo, kakor tudi da sc hove teritorialne zahteve nasproti Bolga-
da naši državi nekaj prejšnjih avstro-ogr- j riji in za razširjenje njenega lastnega go-
skih vojnih ladij v obrambne svrhe na i spodarskega upliva, nasproti Rumuniji in
razpolago.	j Italiji jo pa vodi čustvo plemenske skup-
,	i, ^ .i i .	; nosti; računa tudi z aktivno aH pasivno
Profapredlog odklonjen.	| (kakor , 19H ] p0;ra>čj0) ki n jo morc v
Te skromne protipredloge sta Anglija J slučaju nemškega napada nuditi Italija, in Francija s svojim ultimatom odklonile, 1 dočim smatra prodiranje Nemcev proti Trkal* tvori trenotno zadnjo etapo v jadran- stu — kar bi mogla biti posledica začas-skera vprašanju; hkrati pa nov, nepoitre- nega f>oitajlijančenja tega mesta in osla-ben dokaz za impoienco mirovne konfe- ' bitve Slovencev — za svoj dobiček, ker bi renče, katere učinek upliva na celo Evro- jih to odvrnilo od Alzacije-Lorene. Sicer po: saj je rok ultimata že davno potekel, j bi tema dvema velesilama ne bilo pretežko drugega se pa ni nič zgodilo. Morda se j _ ne da bi morali kršiti pogodbe, na ka-
bomo pri nas prepričali, da smo naloge teh konferenčnih vlasti v preteklosti — n, pr. pri izpraznitvi Celovca — preresno jemali in preveč upoštevali.
Protislovenska politika entente.
Dočim se za nekaj malega Italijanov (niti 10.000), ki ostanejo na jugoslovanskem
tere se velikokrat sklicujeta — pritisniti na Italijo in doseči v jadranskem vprašanju na konferenci že davno rešitev, ki bi bila vsaj zaenkrat sposobna za življenje; s tem bi bili dali evropskemu miru j eno najvažnejših opor.
Na neprestano sklicevanje Italijanov ' na. njihovo pogodbo s pečatom in podpi-ozemlju, zahteva v točkah 7. in 8. izjemno som bi se bilo moglo odgovoriti z dej-stališče in jamstva, se za pol milijona Slo- ' stvom, da so ob sklepu premirja vse voju-vencev in Hrvatov, ki jih anektira Italija, ; joče se države izrecno ali iroplicitc pri-nič takega ne omenja! Te žaljive, neumne j znale 14 Wilsonovih točk: da Italija sama, krivičnosti (po nemško-madjarskem vzor- kakor znano, iz ozirov do Nemčije ni nik-
cu) naj naše ljudstvo narodom, katerih lovci na koncesije že tekajo okolu po naši državi, da bi iz vloge, ki so jo igrali kot naši »prijatelji«, vlekli dobiček — nikar ne pozabi! Način, kakor se naši državi ponuja pridobitev ozemlja na račun brez-brambne Albanije kot vaba, da bi zato
dar docela izvršila pogodbe, katere besedilo se med drugim glasi: -Italija dobi ta in ta ozemlja pod pogojem, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, začne vojsko proti vsem državam, ki so v vojni proti Franciji, Veliki Britaniji in Rusiji.« Amerika, ki je hotela začetkom kon-
lažje prepustili pol milijona naših najbolj- j fcrence proglasiti londonski tajni dogovor ših sinov, »latinskemu bratu« Francije, ' kot neobstoječ, bi bila ta pritisk podprla
Postajni nadzornik,
(Konec,)
»Kdo je tam?« je vprašala Dunja, ne da bi dvignila svojo glavo.
On jc molčal. Ker ni dobila odgovora, je Dunja dvignila glavo ter s krikom padla na kolena.
Prestrašen Minski si je prizadeval, vzdigniti jo, a zagledavši pri durih starega nadzornika, jc pustil Dunjo in šel k njemu Ves rdeč od jeze.
»Česa želiš?«' vpraša Minski nadzornika in stisnil zobe. »Čemu mi povsod slediš za petami, kot nekak tat? Ali me hočeš umoriti? Izgubi se!«- Z močno roko jc pograbil starca, ga odnesel ven, ter ga vrgel r>o stopnji ca h.
Starec sc je zavedel šele v svojem stanovanju. Prijatelj mu je svetoval, naj gre stotnika tožit; toda nadzornik je za trenutek premišljeval, nato pa mahnil s roko. Čez dva dni se jc vrnil iz Pctrograda nazaj na svojo postajo in začel zopet opravljati svojo prejšnjo službo. Sedai je že tretje leto, kar sem brez Dunje in po njej ni ne duha ne sluha! Ali jc še živa ali ne, io ve le sam Bog. Ni pa ona tu, prva, niti poslednja, ki so jo prevarili vetrnjaki, da se nasitijo in jo potem zapuste! Ali jc mar v Petrogradu malo noričic, ki se še oblačijo dane« v a tla* in žamet, toda poglejte
jih jutri, kako pometajo ulice v družbi z revnim pijančkom. In kadar včasih premišljujem, da se zamore kaj podobnega pripetiti tudi moji Dunji, pa nehote grešim, ker želim, da bi raje videl mrtvo.
Takšen jc bil dogodek mojega prijatelja, starega nadzornika, povest spremlje-vana s solzami, ki si jih je brisgl s svojim robcem, enako kot vnetim Terentii v prekrasni baladi Danitrijeva.
Te solze so bile deloma izvabljene tudi s punčem, kajti spraznil je bil pet steklenic med svojim pripovedovanjem.
Po slovesu še dolgo nisem mogel pozabiti starega nadzornika in dolgo, dolgo sem mislil nanj in na revno Dunjo,
Še pred nedavnem, vozeč se skozi trg sem se spomnil svojega, prijatelja, starega nadzornika ter poizvedel, da jc postaja, na kateri jc upravljal svojo službo, odpravljena.
Na moje vprašanje: »Ali še živi stari nadzornik?* mi nihče ni mogel odgovoriti. Namenil sem se torej obiskati znano mi krajino, naročil si konje in sc podal v vas S... iTo je bilo v jeseni. Siva megla jc pokrivala nebo, po požetem polju je pihal hladen veter, prinašajoč s seboj zarume-nelo in suho listje, ki ga jc odtrgal od drevja.
Dospel sem v vas oh solnčnem zahodu ter se nastanil pri bivšem nadzorniku postaje. V veži, kjer me jc svoje dni poljubila revna Dunja, je stala debela ženska, ki ie na moie vprašanje po starem nad-
zorniku odgovorila, da jc že preteklo eno leto, kar je stari nadzornik umrl, da sc jc v njegovi hiši nastanil slaščičar in ona da jc njegova žena.
Obžaloval sem svoj nepotreben prihod in sedem rubljev, ki sem jih potrošil po nepotrebnem.
»Kaj je bil vzrok njegove smrti?« sem vprašal ženo,
'Pil ga je rad«, mi je odgovorila.
»A kje so ga pokopali?«
Za ograjo, poleg pokojne njegove žene,«
»Ali ni mogoče, da bi mc kdo popeljal k njegovemu grobu?«
»Čemu bi nc bilo! Hej, Vamek, dovolj si se že naigral z mačko. Pclji lega gospoda na pokopališče in pokaži mu nadzornikov grob.«
Po teh besedah jc capast in nekoliko grbast fant pritekel k meni in mc takoj odpeljal za ograjo.
»Ali ni poznal ranjkega?«, sem vprašal fanta potoma.
•Kako ga ne bi poznal. On me je n a-"i| delati piščalke. Pripetilo sc je, ko je šel iz krčme, da smo otroci hiteli za njim in klicali: dedek, dedek, dajte nam orehov! In on nas jc vse obdaroval z orehi, .ter sc včasih še poigral z nami.< \ »Ali sc ga popotniki še spominjajo?«
sedaj le malokdo potuje tod. poleti dospela sem neka gospa
\ »Ali S
»Oh, Vendar je
in povpraševala po starem nadzorniku in zahajala na njegov grob,«
»Kakša gospa?« sem vprašal radovedno.
»Prekrasna gospa,« mi odvrne fant; »peljala sc je v kočiji, v kateri jc bilo vpre-žen.ih šest konj, s tremi majhnimi otroci, z dojnico in črnim psičkom in ko so ji povedali, da jc stari nadzornik umrl, se je razjokala in rekla otrokom: Sedite mirno, jaz grem na pokopališče.« Ponudil sem sc ji, da ji pokažem pot. Ona pa jc rekla, da že pride sama. Dala pa mi jc srebrno petico — pet kopejk. Bila jc tako dobra gospa.«
Dospela sva na pokopališče. Gol prostor, neozalšan, obsajen z lesenimi krizi in enim drevesom. Kar sem živ, še nisem "vide! tako otožnega pokopališča.
*F.vc, grob starega nadzornika,« ml reče fant, skočivii na gomilo, v katero je bil vsajen črn križ z medeno podobo.
Ali jc prišla sc.n na ta grob ona gc> spa?- sem vprašal.
Prišla jc«, mi udvrec Vamek, ogledal sem od daleč za nio. Vlegla f-c jc tu na grob in ležala dolgo. Po^tt pa je odšla v vas, poklicala popa, dala trti denar in se odpeljala, meni pa je dala petico — srebrno petico . . , dobra gospa.-
Pa sem tudi jaz dal fantu pctico is več mi ni bilo žal svojega izleta, niti sedmih rubliev, ki sem jih potrošil na noti.
Stran 2.
SLOVENEC, 3tu& 20. leEruarJa 1920.
Star. 41.
tako s političnimi sredstvi kakor s sredstvi na gospodarskem poprišču, na katerem se šele prav pokaže vas slabost Italije in njenega imperializma, tako da bi bila mera italijanskih koncesij ob resni volji popolnoma odvisna od mere njihovega diktatorja. Danes je postal položaj za nas vsled desinteressementa Amerike na nadaljnih pogajanjih šc neugodnejši, kakor dokazuje ultimat. Iz Pariza sc je celo poizkušalo, vzbuditi utis, kakor da bi bile Združene, države postopanju drugih dveh velesil pritrdile. Nasprotna izjava ameriškega državnega tajnika je napravila temu napačnemu poročilu takoj konec z opozorilom, da ima pasivna navzočnost ameriškega poslanika pri pogajanjih samo informativno svrho in sc ne sme tolmačiti kot pritrdilo.
Oržžs«^ SliS.
IMr R .V fit* 91° ft« ra* H in 4wtA
Stališče Črnogorcev.
Beligrad, 18 februarja. »Epoha« poroča: Član črnogorskega kluba je izjavil: Mi ostanemo dosledni svojemu dosedanjemu sklepu, da delamo v narodnem predstavništvu. Samo: treba je, da vemo, kaj naj delamo? Nobenega drugega sklepa nismo napravili.
Jugoslovansko brodovje.
»Idea Nazionale« javlia, da bo Francija izpraznila zasedeni pas v Albaniji. Iz Belega grada poročajo, da je francoska vlada pripravljena odstopiti Jugoslovanom bivše avstroogrske vojne ladje v svrho, da se čimprej organizira jugoslovansko brodovje. Pri reorganizaciji brodovja bodo sodelovali francoski mornariški častniki.
Češka.
Usoda sibirske armade.
Praga, 17. februarja. Lenin je poslal v svet brezžično brzojavko, da je del češke armade v Sibiriji bil zajet od boljševikov in da se ostanek pogaja v Irkutsku in Ora-sku za prost prehod v Vladivostok, — Očividno je, da ne more biti govora o tem, da je cela češka armada ujeta. V boliše-viško ujetništvo so prišle one čete, ki so zapadno od bajkalskega jezera krile pohod češke armade proti vzhodu.
Avstrijska vojna posojila.
Praga, 17. februarja. Deputaciji obrambnih zvez za vojno posojilo je podal finančni minister sledečo izjavo: Vlada vpošteva pri rešitvi vprašanja o avstrijskih vojnih posojilih lc gospodarske in državnofinančne razloge. To vprašanje se bo rešilo v etapah in je bilo vse potrebno gradivo že zbrano, pri čemur je bilo uporabljeno teritorija ln o načelo. Ker določa mirovna pogodba ,da se to vprašanje uredi na podlagi personalnega načela, je bilo treba v tej smeri vse pripravljeno gradivo temeljito revidirati. Načrt finančnega ministrstva bo v kratkem predložen ministrskemu svetu. — Depu-tacija se s temi izvajanji ni zadovoljila in je odločno zahtevala, da se tako napram javnim institucijam kot zasebnikom drži vlada dolžnosti ,ki jih je prevzela od Avstrije.
PoSjska,
Poljska luka.
Varšava, 16. februarja. [P. T. A.) V Varšavi se jc vršilo slavnostno zasedanje parlamenta v proslavo prihoda poljske Vojske do morja. Ta radostni trenotek je grenila samo misel, da je Poljska sicer dobila morsko obrežje, ne pa Gdanskega. Zbornica je sklenila, da si Poljska zgradi lastno pristanišče ob svojem morskem bregu.
Amerika.
Odločnost v reškem vprašanju.
LDU Dunaj, 19. februarja. (ČTU) »Neue Freic Presse« poroča iz Washing-tona: V vladnih krogih se poudarja možnost, da bodo Zedinjenc države ustavile pomožno akcijo za Evropo, ako se bodo v mirovni pogodbi glede reškega vprašanja izvršile kake izpremembe. — Iz služ benih krogov javljajo, da Wilsonovo sporočilo zaveznikom ne grozi, vendar pa izjavlja ,da mora Amerika predloge ministrskih predsednikov odklanjati.
Odgovor Wilsonu.
LDU Lyon, 19. februarja. (Brezžično.) Kakor poročajo francoski listi, so pred odhodom Milleranda v Pariz bili člani vrhovnega sveta že na tem, da odpošljejo svoj odgovor na Wilsonovo noto v Washing-ton. V ponedeljek pa so sc premislili, ter so smatrali za potrebno, pregledati še enkrat besedilo odgovora. Odpošiljatev od-gevora se je torej začasno odgodila.
Itallia.
Krvavi izgredi v Liguriji.
LDU Trst, 19. februarja. Italijanski listi poročajo iz Genove: V litfurskih me-
stih Sampierdarcna, Voltri jn Cornigliano ter okolici je prišlo do resnih izgredov med delavstvom Lamošnje kovinske industrije. Ko so nedavno stavkali delavci elektrarn, je bilo mnogo tovarn, zlasti kovinske stroke, prisiljenih ustaviti delo. Delavci, ki so bili torej prisiljeni k brezdelju, so zahtevali od delodajalcev, da se jim tudi za dobo toga prisiljenega izprtja izplačajo mezde. Tovarnarji so se po kratkem obotavljanju udali. Končnoveljavno jc imela odločiti o zadevi Splošna delovna konfederacija. Še preden jc pa bilo vprašanje rešeno, so tovarnarji na svojo roko sklenili odtegniti od sedanjih delavskih plač one zneske, ki so jih izplačali za časa brezdelja. Vsled tega je zavladalo med delavstvom veliko ogorčenje. — Včeraj zjutraj so prišli delavci na delo, ter začeli delati na svoj račun, deloma pa so pohajkovali po tovarnah brez dela. Nadgledniki in drugo osobje je pobegnilo. V tovarnah Ansaldo so postavili delavci celo tovarniške svete. Na lice mesta so prišli oddelki karabinjerjev, ki so izkušali prisiliti delavce, da bi zapustili tovarne, ter potem zapreti vsa vrata. Tedaj je prišlo do pravcate bitke. Mnogo delavcev je splezalo na strehe tovarniških objektov, obmetavalo karabinjerje s kamenjem ter streljalo nanje z revolverji. Nato so streljali tudi karabinjerji in tako se je razvil resen boj, pri katerem ie bilo ranjenih več karabinjerjev in okoli deset stavkajočih. Aretirali so več delavskih kolovodij. Razburjenje med delavstvom traja dalje in bati se jc novih izgredov.
Nemška Avstrija.
Vprašaaje Zapadne Ogrske.
LDU Dunaj, 18. februarja. (ČTU) — »Neue Freie Presse« poroča: V odseku za zunanje stvari je dr. Renner objavil vladno stališče z ozirom na mažarsko noto. Po tem je za Avstrijo vprašanje pripadnosti Zapadne Ogrske stvar, ki je že rešena v santgermainski mirovni pogodbi.
Wol5 obtožen veleizdaje. LDU Praga, 18. februarja- (ČTU) Včerajšnja »Bohetnia« priobčuje trutnovsko vest, da se je proti bivšemu poslancu Wolfu uvedla preiskava radi veleizdaje. K temu pripominja uradna »Čehoslovaška republika«: Zdi se, da je to samo pobožna želja nemških krogov, ki tičijo za »Bohemio« in da je ta želja tudi roditelj te misli, ali pa da gre za novo reklamo za starega političnega invalida.
Nemčifa,
Boj za versko šolo na Saksonskem.
Lipski katoiličani so priredili 8. februarja velik protestni shod proti odredbi saškega naučnega ministra, s katero se združijo katoliške šole z ostalimi tipskimi šolskimi občinami in grozijo s šolsko stavko, Pri tem svojem koraku se sklicujejo na svoje roditeljske pravice, na samoodločbo glede vzgoje otrok in ftroglaša<jo vladrfc) naredbo za protizakonito. Zdi se pa, da vlada nc misli ugoditi zahtevam katoličanov in pričakuje se, da bo prišlo v prihodnjih tednih do ostrih bojev za svobodo šole, ki bi mogli imeti dalekosežne posledice za notranjo politiko cele Nemčije.
Viljemu prepovedan povratek v Nemčijo-
LDU Berlin, 18. februarja. (ČTU) Kakor poročajo listi, je londonska vlada sprejela predlog, ki za vse čase prepoveduje bivšemu nemškemu cesarju in prestolonasledniku, da bi se povrnila v Nemčijo.
Francija.
Millerandova de misija ni sprejeta.
LDU Lyon, 18, februaria. (Brezžično.) Francoski ministrski predsednik Mille-rand je prišel v sredo zjutraj v predsedni-štvo poslanske zbornice, ter je predložil predsedniku republike demisijo svojega kabineta. Predsednik Deschanel je demisijo odklonil ter izrazil željo, naj bi kabinet ostal še nadalje. Novi predsednik republike je zastopal mnenje, da kabinet, kateremu je poslanska zbornica v kratkem času njegovega delovanja žc dvakrat izkazala zaupanje, nima povoda za odstop.
Prva ministrska seja pod Deschanelovim predsedstvom.
LDU Lyon, 18. februarja. (Brezžično.) Prva seja francoskega ministrskega sveta, kateri bo predsedoval predsednik republike Deschanel, se bo vršila v četrtek v clizeiski palači.
ftysiia.
Djenikin vrhovni glavar Rusije.
LDU Lyon, 10. februarja. (Brezžično.) Iz glavnega stana generala Denjikina se poroča: Med generalom Denjikinom in zem-stvom Kozakov se je dosegel sporazum, v smislu katerega jc gen. Denjikin priznan za vrhovnega poglavarja Rusije. Do sklicani:«. ustavotvorne niske skupščine bo imel
v svojih rokah vso oblast, tako civilno, kakor vojaško. V tem času bo zboroval začasen južnoruski parlament. Denjikin bo imel pravico pogojnega veta napram sklepom tega parlamenta ter pravico, da imenuje predsednika ministrskega sveta, ki bo izbral sam ostale člafte kabineta, razen vojnega ministra in ministra za mornarico. Ministri bodo odgovorni začasnemu južno-ruskemu parlamentu.
Turčija.
Vprašanje turških mej.
LDU Lyon, 19. februarja. (Brezžično.) Londonska konferenca jc nadaljevala svo-! ja posvetovanja o vprašanjih orienta. Imc-l novalc so sc tri posebne komisije. Prva bo ; imela določiti meje Armenije in Cilicije, I druga bo proučevala vprašanje otoman-i skega državnega dolga in turške finance ! sploh, tretja pa Grške zahteve glede Smir-ne. — Konferenca je sklenila začasno, da ostane sultan v Carigradu. Glede usode Dardanel je pa končnoveljavno določeno, da se stavijo pod mednarodno nadzorstvo. Konferenca mora še sklepati o tem, kako naj se določijo meje carigrajskega zaledja. Kakor ve poročati »Petit Parisien«, se jc pri torkovi seji konference razpravljalo o tem, ali naj bo ta meja črta Enos—Midija, ali pa črta Čataldže. Tudi Bospor se stavi enako kakor Dardanele pod mednarodno nadzorstvo.
Grške zahteve.
LDU Lyon, 18. februarja. (Brezžično.) Londonski poročevalec lista «Matin» javlja: Pri seji londonske konference v ponedeljek zjutraj, ki se je pečala s turškim vprašanjem, je Vcnizelos obrazložil zahteve Grške, ki se nanašajo na Smirno in na Tra-cijo, ter jih utemeljeval v dveurnem sijajnem govoru. Splošen vtis je, da se bo grškim zahtevam ugodilo v največji meri.
PoHtitne novice.
,+ Shod na Homca. V nedeljo 15, februarja t. 1. je bil shod Kmetske zveze na Homcu. Prostorna dvorana Društvenega doma je bila polna zborovalcev. Govorila sta poslanec Sušnik in Stanonik. Občinstvo je pazno poslušalo in živahno odobravalo govore. Sklenile so sc sledeče resolucije: 1. Odločno protestiramo proti maksimalnim cenam živine in zahtevamo, da se ta naredba takoj ukine. Kadar bodo maksimalne cene za vse stvari, tudi n. pr. za obleko itd., se podvržemo tudi kmetje. 2. Zahtevamo, da se da tudi kmetskim ženam in dekletom volilna pravica za občine in državo, 3. Ogorčeni odklanjamo rešitev valutnega vprašanja v razmeriu 4 : 1. 4. Skliče se naj takoj parlament. 5, Protestiramo proti italijanski grabežljivosti. Meje se naj urede po narodnosti. 6. Ugovarjamo najodločneje proti nameravanemu podržavljenju sokolstva.
4- Kdo je proti volilni pravici kmetskih žen in deklet. Tudi uradnice na pošti, ki so demokratskega mišljenja, so proti temu, da bi kmetske žene in dekleta ter služkinje imele volilno pravico. V Litiji se je žc našla ena, ki se je po svoje jezila nad brzojavko ženstva iz občine Trebe-ljevo. V takem slučaju naj bo dotična previdna, ker si utegne nakopati še neprijetnosti, in naj ne govori več, da bi računala 100 K za tako brzojavko, če bi mogla,
+ »Naprejeva« modrost. »Naprej« je naenkrat začutil v sebi nov poklic. Najprej je razlagal dr. Lotrič v njem filozofijo, potem je nekaj časa marksistični list izpopolnjeval besedni zaklad slovenskih psovk, sedaj pa docira nauk o vzgoji. Piše: »Klerikalizem je že od nekdaj pridno na delu, da obdrži ljudstvo v onem štadiju omotice, v katerem se je nahajalo pred davnim časom... — Kaj dela klerikalizem na Slovenskem? Njegova živa potreba, da, more živeti, je, da si vzgoji med mladino vedno zopet novih mračnjakov, novih hlapcev.« — Po dveh desetletjih neumornega kulturnega dela, ki ga je vršil Krek s svojimi sodelavci v Sloveniji, si upa »Naprej« trditi,- da je »živa potreba« VLS., da potisne ljudstvo nazaj v stanje »mračnjakov«! Ta gospod, ki je to pisal, ne ve, da je moral tudi on, kot vsakdo, ki ni analfabet, črpati iz silnega rezervoarja one kulture, ki jo je krščanstvo ustvarilo tekom dveh tisočletij, Radovedni smo, kaj pravi na take trditve g. Prepeluh, ki je bil nekoč sam mnenja, da je »Krekov rod kulturno zelo dvignil slovenski narod«. G, Prepeluh, prosimo, da odgovorite in poučite »Naprej«, naj bo vsaj nekoliko bolj zmeren v svojih trditvah, ki spominjajo na ton dunajske »Preše«. To bo v interesu Vaše stranke same in v korist marksističnemu glasilu.
-f Sanjajo in lažejo. Kant je zapisal nekoč: Ko je Pitagora odkril svoj sloveči stavek, je daroval bogovom kot hetakom-bo sto volov. Od takrat trepečejo in tulijo vsi voiovi, če odkrije kdo resnico, — Tako je tudi v naši politiki. Mi smo dan na dau prinašali dejstva in dokaze, kako sistematično uničuje ^demokratska« vlada vse gospodarstvo. kako ruši ustavne pravice,
uvaja v našo zemljo korupcijo in kapitalizem. Liberalni voiovi so začeli tuliti in nas blatiti; sedaj, ko vidijo, da bodo dali vlado iz rok, so naravnost onemogli od jeze ln lažejo kar po načrtu. »Domovina« je dosegla rekord. Piše namreč: »V uredništvu »Slovenca«, »Večernega lista«, »Domolju-ba« iu drugih klerikalnih listov sedi kot nadzornik in cenzor poseben. -Aanp^ifr škofijskega ordinariata. Zato je za vse laži, nepoštenosti in lopovščine v teh listih odgovoren pred Bogom in ljudmi ljubljanski škof Anton Bonaventura.« Pribijemo, da je to navadna izmišljotina. VLS nima interesa na tem, da bi dala cenzurirati svoje liste. Jasno je, da postavi na uredniška mesto ljudi svojega zaupanja in to je do-voljno jamstvo. Pač pa priporočamo dr. Žerjavu, da cenzurira svoj list, da ne bo pisal tako podlih in bedastih laži, ki ne delajo časti nc dr. Žerjavu in ne JDS.
-f Nesramne laži liberalnih hinavcev. »Domovina« je postala vreden dedič pornografskega »Jutra«, ki sc je v slovenski žurnalistiki ovenčalo z žalostno slavo. To dr. Žerjavovo glasilo piše včeraj: »Poslanica, ki jo je ljubljanski škof poslal svojim duhovnikom, pa ni izmišljena, marveč je žalosten dokajs avstrijakanskega in protiiugoslovanskega duha ljubljanskega cerkvenega kneza.« Nikdar ne postajamo osebni. Danes pa moramo povedati: Enemu največjih zidarjev Jugoslavije si upa očitati avstrijakanstvo človek, ki si je v navdušenem boju za Avstrijo priboril celo vrsto odlikovanji Gosp. Milan Plut, veliki borec za avstrijska odlikovanja! Drzno je očitati protijugoslo-vanstvo ljudem, ki so pod avstrijskim absolutizmom imeli pogum dvigniti svoj glas za Jugoslavijo. To ie bilo takrat, ko je g. urednik »Domovine« bil vitek in eleganten in pokoren c. kr. nadporočnik in ko je mučenik« dr. Bregar bil zaprt radi ve-riženja z moko. »To so« — tako pravi »Domovina« — »oni, ki so gojili jugoslovanski ideal« ... Dvojen ideal: C. kr. zaslužni križci in moka!
DržaonS naiieščencl In dragitijsHe doStlade.
Včeraj zvečer jc bil v Mestnem doma številno obiskan shod državnih nameščencev, na katerem se je razpravljalo o uki-njenju povečanih draginjskih doklad, katero je odredila odstopivša demokratsko-socialistična vlada. Zborovanje ie otvoril g. Lilleg, ki je naglašal, da je ukinjenje draginjskih doklad javnim nameščencem nedoslednost, ker so bile draginjske do-klade namenjene za dobo do končne ureditve valutnega vprašanja in s tem tudi materielnega dela nove službene pragma-tike. Ako vlada v nameravanem roku 3 mesecev ni rešila valutnega vprašanja, niso tega krivi javni nameščenci. Ti so itak vedno izjavljali, da nočejo draginjskih doklad, pač pa vlado močne roke, ki bi odpravila draginjo, verižništvo itd. ter tako omogočila delavnim slojem človeka dostojno življenje. Ako pride zaradi uki-njenja draginjskih doklad do nepremišljenih dogodkov, ne bodo zanje odgovorne uradniške organizacije, pač pa oni, ki tirajo uradništvo v pogin. Če se smatra državne nameščence kot državotvorne elemente, potem se jim naj da vsaj toliko, da lahko preživljajo sebe in družino. Državni nameščenci zahtevajo le, kar rabijo najnujnejše za svoje življenje. Govornik je nato navajal brzojavko »Slovenskega Naroda«, došlo baje iz Belega grada, ki pravi med drugim, da je ministrski svet končno rešil naredbo glede draginjskih doklad upokojencem. Bil je res zadnji čas, da je vlada v decembru dano besedo uresničila. Nadalje pravi brzojavka, da uradniške or-zojavke niso delale drugega, kakor rušile ugled demokratske vlade in širile malko-tenstvo ,zlasti v svoiem strokovnem časopisju, ter da je bila od uradniške organizacije izdana lažnjiva trditev, da je ministrski predsednik Ljubo Davidovič pozval uradnike, naj postrani kaj zaslužijo. Napram temu ugotavlja govornik, da je o tozadevni avdijenej poročal odborovi seji osrednjega društva javnih nameščencev. Pri avdijenciji je govornik takoj protestiral proti tej izjavi, mu jc ministrski predsednik Davidovič izjavil v obraz, da se to v Sloveniji ne dogaja. Če se je pa ta dogodek izrabljal v časopisju, ne morejo biti zato odgovorne oficielne uradniške organizacije. Brzojavka pravi tudi, da je uradništvo zastavilo vse moči, da odpre pot radikalni vladi. Uradniške organizacije pa so vedno in ob vsaki priliki poudarjale, da so popolnoma nepolitične in neodvisne od vseh strank in vsled tega tudi ne morejo pripravljati pot nobeni stranki. Uradniške organizacije vedo, da bi razpadle, ako bi se zanesla vanje politika. Končno je govornik naglašal, da tudi dosedanje draginjske doklade ne bodo več zadostovale. Pogledati je treba samo, kake »O bile na trgu cene meseca decembra in kak<s so danes. Pri tem pa kaže vse, da bodo 8e bolj rastle. V teh razmerah je najskrom-neiša zahteva državnih uslužbencev, da se
jim puste dosedanje draginjske dokladc.
Za tem je govoril g. dr. Bevk, ki je izjavil, da je slovenska organizacija že 12. t. m. poslala ministrstvu v Beligrad brzojavko zaradi ukinjenja draginjskih doklad, na katero pa še ni dobila nobenega odgovora. O tem koraku je obvestila tudi pokrajinski organizaciji v Splitu in Sarajevu, kamor 6e je sporočilo tudi, da se vrši 19. t. m. protestni shod javnih nameščencev. Tudi od tu ni dospel noben odgovor in zdi se„da je vlada te brzojavke inhibi-rala. V tem se vidi gotov sistem. Končno se je slovenska organizacija obrnila za posredovanje tudi na regenta samega. Organizacije so storile vse, kar je bilo v nii-bovi moči in si nad nadaljnjimi koraki umijejo roke.
Govorili so nato še gg. Zorko, Urban-čič in Dobrovšek, ki so vsi poudarjali bedni položaj javnih nameščencev in nujnost zo-petnega nakazila draginjskih doklad. Naslednji govornik g. Tavčar, ki je z ozirom na očitek, da javni nameščenci niso podpirali vlade demokratsko-socialističnega bloka, naglašal, da bi morala ta vlada sama skrbeti za to, da si pridobi ugled, ne pa iskati pomoči pri javnih nameščencih. Posamezne vlade naj same skrbe, da se obdrže na površju, kajti izključeno je, da bi se javni nameščenci navduševali za posamezne ministre, ker bi morali tako menjati svoje politično prepričanje vsakih 14 rl-ni Vlada je svoječasno dovolila draginjske doklade pod pritiskom solidarnega nastopa javnih nameščencev. Zato se je pa tudi maščevala, da je razpustila osrednji savez javnih nameščencev v Zagrebu. Zaprla je voditelje uradnikov, češ, da so državi nevarne elementi, frankovci in bog-vekaj, toda tega po dveh mesecih še ni dokazala. Zato do te vlade javni nameščenci niso mogli imeti zaupanja. Ako bi vlada vojnim dobičkarjem konfiscirala njihovo imetje, bi imela dovolj denarja za draginjske doklade. Tega ni storila, kakor tudi ni rešila valutnega vprašanja tako, kakor bi ga morala.
Govorila sta nato še gg. Vojska in Ba-rič, ki sta naglašala potrebo solidarnosti vseh javnih nameščencev.
Koncem shoda so bile soglasno sprejete resolucije, ki poživljajo vlado, naj podaljša veljavnost naredbe o dosedanjih dokladah preko 1. marca do končne ureditve gmotnih odnošajev državnih nameščencev. Nadalje zahtevajo resolucije, naj se nemudoma uredi vprašanje vseh provi-zornih javnih nameščencev, odpravi uki-njenje železniških legitimacij za uradnike, dovoli zopet davčna prostost za uradniške plače, kakor je bila v veljavi od leta 1915, in da se odpravi ukinjenje izplačevanja pokojnin uradniškim sirotam.
Dnevne novice.
—	Promocija. V Bernu sta bila pro-movirana za doktorja veterinarstva Ilija Bilič in France Jerina.
—	Imenovan je Roger Bassina, evidenčni višji nadzornik, za katastralnega ravnatelja v VI. činovnem razredu pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani.
—	Inženersko izkušnjo na pfibranski visoki rudarski šoli s prav dobrim uspehom je napravil Idriičan V. Šinkovec.
—	Predoslje. Dne 17. februarja je bil «a županovega namestnika izvoljen gosp. Franc Šter, kovaški mojster v Predosljih. Občinska pisarna je sedai v Predosljih.
—	Kje je nered? Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani nam pošilja: K članku Kje je nered, priobčenem v Vašem listu štev. 37 z dne 15. februarja 1920 naznanjamo, da je navedene nerednosti zakrivil vodja poštnega urada Vuhred, kateri je bil zadnje dni vsled nerednega poslovanja odslovljen od službe in so se nezaraču-
vplačila povodom pregledovanja urada šele ob tej priliki zaračunala in položnice odposlale čekovnemu uradu, katerega na tej zakasnel osti ne zadene nobena krivda.
Izredni občni zbor Slovenskega dru-itva zdravnikov v Ljubljani se ni vršil 16. t. m., kakor se je pomotoma poročalo, ampak se vrši 26. i. m. ob 4. uri popoldne v porodnišnici z že objavljenim sporedom.
—	Metlika. Pred kratkim v metliški župniji zasnovana Elizabetna konferenca ad je stavila za glavno nalogo, delati na to, da se v metliški kpmendi otvori javen zavod kot zavetišče hiralcem, ki bi bili v prvi vrsti najbolj zapuščeni vžitkarji. Uprav občine metliškega sodnega okraja bi imele interes na tej napravi krščanskega človekoljubja. Pozivamo tem .potom ljubljansko predstojništvo križniškega reda kot lastnika komendske posesti, vse občine metliškega sodnega okraja, Elizabetno konferenco v Metliki ter vsa usmiljena srca, da store potrebno, da dobi v najkrajši dobi Metlika tak humanitaren zavod. Naj bi bil početek še tako skromen, samo začnite brž I
—	Zadruga sodavičarjev za Slovenijo v Ljubljani ima redni zadružni zbor v četrtek dne 26. februarja ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Liubliani
—	Razpisano je poštarsko mesto v
Krški vasi (11/2). Prošnje je vložili v teku 14 dni.
—	Sejem v Moravčah se vrši na dan sv. Matije 25. februarja, ker je letos prestopno leto.
—	Umorjen otrok. Dne 12. februarja je bilo tik ob Savi v Žadovisoku pri Krškem najdeno truplo novorojenega deteta moškega spola, zavito v vrečo, Raztelesenje je dognalo, da je umrl otrok nasilne smrti.
—	Celo čebele so tatovom dobro došle. V Gradcu pri Litiji so neznani storilci ukradli tri panje boljših čebel Franu Krža-nu. Tatovi so nesli panje proti Savi, jih tam razbili in pometali v Savo s čebelami in s satovjem, med so pa odnesli. Čebelar ima do 1000 K škode.
—	Vlom. V Potoški vasi pri Zagorju so vlomili neznani zločinci skozi štreno v hišo čevljarja Jakoba Rebola in ukradli iz podstrešja črno kožo in 4 pare podplatov. Tatove je prepodila dekla, ki jih je slišala šariti, klicala je na pomoč, nakar so ušli.
UubiJansk® rsovka.
lj Pozdravni večer iz ujetništva vrnb'-šim se bratom priredi Šentpeterski Orel v nedeljo, dne 22. februarja ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu o priliki slovesnega sprejema novih članov, Prireditev združi vse prijatelje orlovske organizacije v LJubljani v resni in prijetni zabavi. Vstopnice se dobe v Jugoslovanski knjigarni.
lj Ponovitev igre »Bratec in sestrica« se bo vršila danes ob 7. uri zvečer na Ljudskem odru. Igra je polna bajnih slik in vsebuje pevske točke in melodrame. Opozarjamo na to predstavo vse one, ki si jo žele ogledati in nimajo ob popoldnevih časa, ker se io zvečer ne bo več vprizorilo. Vstopnice se dobe v trafiki gospe Modiceve nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu ter eno uro pred predstavo pri blagajni.
li Prosvetno društvo za frančiškansko župniio vabi vse člane in prijatelje društva k jako zanimivemu in poučnemu predavanju, ki se vrši prihodnji ponedeljek, dne 23. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer na verandi hotela Union. Vhod skozi portal v Frančiškanski ulici. Predava zdravnik g. dr. Anton Brecelj.
lj Zveza gospodinj ima 20. februaria ob 5. uri popoldne na magistratu II. nadstropje svojo sejo, h kateri se vabijo vse odbornice.
lj češka obec v Ljubljani poFddd v ne-deli dne 29. t. m. o % 10. hod. dopol. v za-sedacf sfni radnice valnou h r o m a d u. Jen pro členv, račte se legifimacf prokd-zati. — Navrh na zm"riu stanov must se podati do 22. t. m. jednateli Č. O. (Inž. Hel-ler, Ljubljana, Mete'kova ul. 1). — Učast všech členfi nutna. Upfimne zve vybor,
lj Društvo zasebnega tirHlJštva. Dogovorjeni sestanek bančnega uredništva se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne v verandi hotela »Union«. Udeležite sc polnoštevilno!
lj Zveza škontistov denarnih zavodov v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m. tečno ob 14. uri (2. uri pop.) v gostilni na Bregu št. 18 Dnevni red je važen. Polna udeležba dolžnost. — Tovariši, pridite vsi!
lj Društvo mestnih niš"h urlu5ben<-cv ima dne 22. februarja ob pol 10. uri na magistratu svoj letni občni zbor.
lj Velik vlom pri gospej Keršičevi v Šiški. Škode do 200.000 kron. Zadnje tedne sem se pojavljajo v Ljubljani zopet v večji meri vlomi Kje so tisti srečni časi, ko. jc imel Ljubljančan desetletja gradiva za govoričenje, če se je v kako prodajalno vlomilo. Zdaj pa v Ljubljani kmalu že ne bo hiše, v katero ni bilo vlomljeno. In vlomilcev ne dobe. Zakaj ne? Policiji se nalagajo reči, ki niso za njo, varnost lastnine zato trpi. Kriminalisti na policiji so pridni, •zelo pridni, uradne ure imajo samo na papirju, ker so vedno v službi, vsemu pa ne morejo biti kos, ker jih je premalo in ker se jim nalagajo vedno nove naloge. Zato pa imajo gospodje vlomilci zlate dni in žanjejo zlato še bolj kakor verižniki, odkar jim gospod svetnik Kerševan tako stopa na noge in jim zaplenjuje vsak dan cele zaloge blaga, bankovcev, srebro in zlato, tobak, vole in konje itd. Na pepelnično sredo dne 18. t. m. med 19. in 21. uro so dozdaj še neznani vlomilci pospravljali v sobi gospe gostilničarke Antonije Kersi-čeve v Šiški. Pospravljanje se jim je prav dobro obneslo. Ukradli so bankovcev po tisoč kron, 5000 kron v različnih bankovcih, več zlatega in srebrnega denarja, 8 zlatih prstanov, 2 srebrna z zlatom obrobljena obročka za servijete in več srebrnega jedilnega orodja. Keršičeva gospa ima škode do 200.000 kron. Tat je prišel v sobo skozi okno, na katerem je zarobil šipo s cunjo, katero ic pomočil v gumi; delo zar četnika, ki se je pa le obneslo. K oknu je pristavil 4 metre dolgo lestvo z okroglimi klini, katerih eden jc nalomljcn in z vrvico obvezan. Lastnik lestve, katera se je našla, naj se zglasi pri kolodvorski policijski ekspozituri v stari predilnici, ker vodi oreskušeni kriminalist g. nevarni
nadzornik Ljubič poizvedbe v tej zadevi. Tat je na to odprl okno in zlezel v sobo, v kateri je našel ključ od blagajne, jo odprl, pospravil in ga je s plenom vred vzela noč. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture delajo s polnim parom, da iz-slede vlomilce. Ob tej priliki priporočamo ljudem, da nai ne shranjujejo takih ogromnih vsot doma, marveč naj jih raje vlagajo v hranilnice ker pred vlomilci ni nihče varen.
lj Verižnik iz Ljutomera. Janez Varga-zon je nakupil v Ljubljani precej tobaka z namenom, da veriži ž njim. Naklep mu je prekrižal stražnik državne varnostne straže Radoslav Škrjanc, ki je Vargazona prijel in mu tobak odvzel,
lj Proti pijancem so pričeli na ljubljanskem policijskem uradu Btrogo nastopati. Vsakdo, ki je zaradi pijanosti aretiran, je kaznovan v prvem slučaju z globo 200 K.
lj Povožena je bila na Ambroževem trgu šivilja Angela Grumova. Neprevidni voznik J. S. se bo zagovarjal pred sodiščem.
lj Izgnaa verižnik. Po prestani kazni je policija izgnala iz Jugoslavije verižnika Izaka (!) I.iversa.
ISalsfsvssiša persiife
JADRANSKO VPRAŠANJE,
LDU. V/ashington, 18. febr. (DunKU.) Z verodostojne strani se dementira vest, da je Lansing odstopil vsled jadranskega vprašanja.
LDU. London, 19. februarja. (DunKU-Brezžično.) Odgovor vrhovnega sveta se je snoči izročil ameriškemu poslaniku v Londonu.
LDU, London. 19. februaria. (DunKU-Brezžično.) Po poročilih iz Washingtona, so Zedinjene države pripravljene, sodelovati pri policijski službi na Jadranskem morju.
LDU. 7/ashington, 19. febr. (DunKU-Brezžično.) Wilsonov tajnik Tumulty je izjavil, da Wilsonova nota Franciji in Veliki Britaniji nima obbke ultimata, marveč da zlasti izraža, da vlada Zedin enih držav ne namerava opustiti podpore Jugoslovanom glede Reke.
NOVI VIA KI,
LDU. Dunaj, 19. februarja. (DunKU.) Dne 26. februarja se stavi v promet dnevni brzovlak štev. 1, ki odhaja z Dunaja, ju ž, kol. ob 7.45 dopoldne, z direktnimi vozovi I, in II. razreda v Trbiž in Rim in z direktnimi vozovi I., II, in III, razreda v Beljak. Nadalje se opozarja zlasti na to, da vozijo ne g'ede na splošne odredbe o ustavitvi prometa dnevnih brzovlakov ekspresni vlaki Dunaj-Trst redno kakor do sedaj, in sicer vozi ekspresni vlak št, 3 vsak ponedeljek in petek in ekspresni vlak št. 4 vsak torek in vsako soboto.
AVSTRIJA IN MAŽARSKA.
LDU Budimpešta, 19. febr, (ČTU) Stališče Avstrije proti mažarskemu predlogu glede zapadne Ogrske je vse kroge zelo osupnilo, zlasti krščansko-socialno stranko. Pričakovalo sc je drugo stališče, zlasti ker se ustna pogajanja, ki so se vodila pred odpošiljatvijo mažarske note, dala pričakovati drugo stališče Avstrije,
DOPISNI URAD ZA SOCIALNO SKRB.
LDU Prag, 19. febr. (ČTU) Klub poslancev čehoslovaško-socialnodemokratske stranke je sklenil, zahtevati, da se ustanove pri konzulatih in poslaništvih čeho-slovaške republike dopisni uradi za socialna vprašanja.
ČEHOSLOVAKI PROTI PREVZETJU VOJNEGA POSOJILA.
LDU Praga, 19. febr. (ČTU) Čehoslo-vaški demokratski klub je sklenil soglasno, najodločnejše nasprotovati vsem tem poizkusom, ki bi imeli namen, da bi čeho-slovaška republika prevzela vojna posojila. Samo pri ustanovah, za humanitarne in kulturne svrhe, nadalje na imetje sirot, hranilnic in zavarovalnih družb more država do gotove meje izvesti sanacijo.
TURŠKI NAPAD NA ARMENCE.
LDU Berlin, 19. februarja. (DunKU) Kakor javlja Wolffov urad iz Haaga, poroča »Nieuwe Rotterdamsche Courant«, da so dospele v London vesti, da so turške čete Mustafe Kemala napadle pri Seitunu Armence in da prodirajo v smeri proti Bagdadu, kar je vzbudilo med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Dosedaj je približno 7000 mrtvih in ranjenih.
ŽIGOSANJE MA2ARSKIH BANKOVCEV.
LDU Dunaj, 19. febr. (ČTU) »Neuc Freie Presse« javlja: Na tukajšnjih poučenih mažarskib mestih ni dosedaj nič znanega, da sc bodo na Mažarskem bankovci žigosali.
Cerkveni vestmi k.
V c Umeščen jc bil 19. t, m. kn. šk. tajnik Franc Lončar na župnijo Draga. I c Vincencijeva družba obhaja svoj
djjružbeni praznik v nedeljo, dne 22. febru-
f
arja t. 1. V ta namen bodo popoldne ob pol petih litanije v marijaniški kapeli, nato pa občno zborovanje v dvorani. Spored: 1. govor g. prof. dr. Alfonza Levičnika, b) poročilo zastopnikov Vincencijevih konferenc o delovanju v letu 1919. — Dobrodošli vsi prijatelji dela krščanskega usmiljenja in krščanske ljubezni! — Temu zborovanju sledi takoj občnj zbor Elizabetne družbe.
c Na vseučilišču v Freiburgu je z do-j voljenjem svetega očeta ustanovljena cer-kvenopravna fakulteta, ki ima pravico podeljevati doktorski naslov »doetor iuris canonici.«
c Za kolinskega nadškofa v Nemčiji je imenovan dr, Jožef S c h u 11 e , škof v P»-derbornu. Odličnega učenjaka, ki je bil že z 32. letom starosti povišan na škofovski sedež, imenujejo »socialnega škofa«, ki si je v delavskem gibanju pridobil dokaj zaslug. V zadnjih letih se je mnogo trudil za vojne ujetnike. Imenuje se med kandidati za kardinalsko čast.
Orlovski vestnlk.
Izredna seja predsedstva in vaditelj.
skega zbora Orliške zveze se vrši v nedeljo 22. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje. Ker je seja izredne važnosti za mariborsko prireditev, je želeti, da se seje udeleže vse članice. Predsednica,
SIsi nmoril mater.
Posestnik Jožef Lončarič iz Rosalnic pri Metliki je dobro leto samostojen gospodar. Njegov oče in njegova mati živita kot vžitkarja pri hiši. Sin je prav slabo izpolnjeval svoje obveznosti do starišev-vžitkarjev kljub temu, da je posestvo dokaj trdno in dobro. V zadnjem času so se čutili stariši od sina tako zapostavljeni, da so si šli k sodišču iskat svojih vžitkarskih pravic, Prav na pustni torek so imeli dopoldan pri sodišču v Metliki tozadevno obravnavo. Zvečer ni dopustil gospodai drugega pripraviti za večerjo nego krompir. Stara dva, ki sta si želela za pustni torek kaj boljšega, sta začela sina zba-dati z očitki. To je sina tako raztogotilo, da je zgrabil nož ter ga zabodel svo,i materi v srce in potem še enkrat v trebuh. Žena je bila pri priči mrtva. Lotil se je baje tudi očeta, ki se je pa podivjanemu sinu ubranil. Morilec je hitel v sosedno vas Radoviči klicat mater svoje žene, da bi šla na njegov dom tolažit svojo hčer, sam pa se je šel takoj javit sodišču v Metliko. Morilec je star 27 let, umorjena mati komaj 46,
Policijski preiskovalni komisar g. Jožef Habe je na pepelnično sredo zaključil policijske poizvedbe proti morilcu Mirku Perko in ga izročil državnemu pravdništvu z vlogo, v kateri ovaja Perka zaradi za-vratnega in roparskega umora in zaradi hudodelstva po § 128. kazenskega zakona. Na pepelnični četrtek je zaključil postopanje proti šoferju Edvardu Koleši in ga naznanil državnemu pravdništvu zaradi hudodelstva po § 129, črka b, dalje zaradi hudodelstva goljufije po § 197, kazenskega zakona in prestopka § 3, ministrskega ukaza z dne 24. aprila 1876, ker je izročil nakaznico za nakup strupa- Perku,
Perka opisujejo njegovi znanci dijakj tako-le: »Učil se je zelo malo, pač pa je zelo veliko čital. Ker dijaki niso imeli petroleja, si je kupil majhnih svečk in je pri njih čital. Bil je, kakor pravijo, zelo zahrbten in sc ni zmenil za njihova svarila, da naj pusti dekleta in se raje uči. Oče Perkov ga je dal zadnje leto na stanovanje k svojemu znancu P., kjer ie moral biti ob 7. uri zvečer doma, bival je v sobi z omreženim oknom, da ne bi ponoči odhajal iz nje; na sprehode je hodil s sostanovalci dijaki, toda jih je zapuščal in hodil po svojih slabih potih; ker so na stanovanju precej gledali na njega, je pa večkrat popuščal šolo, da je hodil v slabo tovar-šijo. Kako skrbno je pripravljal umor na Golovcu, dokazuje okolnost, ker ic svoje sostanovalce dijake vpraševal po učinkih strupa, svojega najboljšega prijatelja je pa 9. ali 10. t. m. celo vprašal za svet, kako bi dobil strihnin in ker mu ta ni znal svetovati, je pristavili »Mi ga bo žc Kolesa preskrbel.«
In Perkov zli duh dne 4. oktobra leta 1888. rojeni šofer Koleša jc Mirku Perku pridobil na goljufiv način strup. Šel je k gospodu mestnemu fiziku dr. Krajcu in mu pripovedoval bajko, da obdelujeta z očetom vrt, na katerem je veliko miši in podgan, katere hoče zastrupiti s strihninom. Gospod dr. Krajec ni rad izstavil usodne dovolilnice in je opozarjal Kolešo na nevarnost, ki lahko nastane, če kak neupra-vičenec pride do strupa, toda Koleša Ie odvrnil, da ie vrt zagrajen in zaklenjen in da je vsaka nevarnost izključena. Na ro-tovžu je pa še Koleša naročil slugi, da naj da nabavnico za strup Perku, ki jo jc okoli 12, ure dobil, ob pol 5. uri popoldne je

pa žc na Golovcu zastrupil nesrečnega Budino ...
Policija je v tej zadevi postopala zelo temeljito in hitro; na pustno soboto ob pol 5. uri popoldne jc bil Budina zastrupljen, na pustno nedeljo 15. t. m. ob pol 6. uri zjutraj je bil Perko prijet, ob pol 10. uri dopoldne so sc pričele zaslišavati priče, ob približno četrt na 4. do 4. ure popoldne jc bila dokazilna veriga proti morilcu Perku zaključena, ob pol 5. uri popoldne je Perko svoj zločin pripoznal; v ponedeljek 15. t. m. jc Perko povedal, kaj da sta imela s Kolešo skupaj, ob 4. uri popoldne je bil rajni nesrečni revež Budina obduci-ran; ob pol 6. uri popoldne je bil Edvard Kolesa aretiran; na pustni torek 16. t. m. je Koleša priznal svoje grehe; na pepel-nično sredo jc preiskovalni policijski komisar zaslišal zadnjo pričo.
Perko in Koleša sta zdaj že v preiskovalnem zaporu. Ni izkliučeno, da bo že prva letošnja porota, katera prične soditi v ponedeljek, sodila tudi Pcrka in Kolešo, ker je podal preiskovalni policijski komisar g. Habr sodišču takorekoč popolnoma izdelane spise.
ministru s- Krasnerl«*
Velecenjeni gospod minisite.r!
Vsi trgovci iz obmejnih krajev proti Madžarski smo pričakovali, da se nam bode dala priložnost sc izjaviti, na kateri podlagi se naj sklene trgovska pogodba Madžarsko.
Precej raznih strok in posebno vinski trgovci iz Slovenije, imajo namreč na Madžarskem kupljeno vino še iz dobe sta re Avstrije, ali pa pred časom komunizma na Ogrskem; nekateri imajo blago celo izplačano na milijone, nekateri pa velike are, ki presegajo sto tisoče, in po komunizmu je naenkrat madžarska vlada,, pod ministrom Friedrich-om, stornirala 7. septembra 1919 vse sklenjene trgovske pogodbe na Madžarskem, ki so bile sklenjene pred komunizmom.
Mi vsi, ki smo kaj kupili tam, smo kupili iz potrebe, in sicer smo kupili slovenski vinotržci tam le težka vina, za rezanje navših šibkih vin.
Ker je enkrat v novembru uekaj naznanilo po časopisih, da sc bode sklenila z Madžarsko trgovska pogodba zaradi dobave živeža iz naše države Madžarski, smo opravičeno vsi pričakovali, o;-ob tej priliki naša vlada ščitila opravičene terjatve nas Jugoslovanov in zahtevala, da prisili madžarska vlada svoje podanike,
da izpolnijo pravomoene trgovske pogodbe, ne pa, da jih sama odveže dolžnosti dobave, samo zato, ker so se cene povišale.
Naenkrat pa se meseca decembra 1. 1919 po časnikih razglasi kratka vest, da je trgovska pogodba z Madžarsko že sklenjena in da sploh ne pridejo vsi trgovci v Jugoslaviji v položaj s/vojih želj predložiti, šc manj pa uveljaviti na Madžarskem.
Ker imamo slovenski trgovci celikc svote, ali zaaranc za blago, ali uplačane, ali pa tudi terjati za blago, Vas prosim, velecenjeni gospod minister, kako nam hoče vlada pomagati, da pridemo do svojih terjate/ in do svojega premoženja, ker naše terjatve so vendar tudi naše narodno premoženje, od katerega plačujemo naši državi ravno trgovci največje davke, in sc iih tud! nikdar ne branimo.
Zahtevamo,, da začne naša vlada takoj pogajanja z madžarskim trgovinskim ministrom, in zahteva izpolnitev pravomoč-:uh trgovskih sklepov, od strani madžarskih podanikov, ali. sicer zapreti, da se pretrga dobava živeža na. Madžarsko.
Nam sc madžarski trgovci naravnost posmehuje jo, kako niim njihova madžarska vlada gre na roko: ako se cene dviga'o, potem jim priskoči njihova vlada na pomoč in stornira vse pogodbe, ki so bile pred časom komunizma sklenjene.
Kam pa naj se obrnemo slovenski trgovci za pomoč; Ljubljansko trgovsko zbornico sem interpeliral o tej sklenjeni l.rgovski pogodbi z Madžarsko dne 11. decembra 1919 in tam so mi izjavili, da se jim od trgovinskega ministrstva v Belgra-du ni poslalo o tem nikakega obvestila in ko še je zbornica vprašala na deželno vlado o tem, se je izkaralo ,da tudi deželna vlada v Ljubliani ni dobila popolnoma nobenega obvestila.
Ker sem prepričan, da se bodete Vi, gospod minister, za tc naše upravičene težnje na Madžarskem odločno zavzeli in jih pri vladi v Belemgradu zastopali, Vas prosim, da mi naznaniti blagovolite, kako podrobno naj Vam podam podatke zaradi posameznih slučaiev v tej zadevi in ali naj dotične pošljem direktno v trgovsko ministrstvo v ]3cligrad, ali pa ljubljanski trgovski zbornici v Ljubljano.
Nadalje se ie na enkrat začela carinama v Mariboru pobirati carino 40 zla-tov od 100 kilogram-iv pralnih sodov, ki jih dobimo iz Nemške Avstrije nazaj; do sedaj do let,-: 1920 tega ni bilo in kaiko jc to mogoče, cla se je sedaj naenkrat s tem začelo.
Carinski uradniki se izgovarjajo, da
bi morali biti vsi sodi prej naznanjeni pri carinskem uradu, kadar sc jc vino kom-penzačnim potom poslalo v Nemško Avstrijo; ker pa tega nam vinotržcem nikdo ni naznanil, in nc od na« zahteval, zato scve nismo mogli storiti.
Ker je ta carina na naše lastne sode tako neupravičena in visoka, da moremo vse naše sode v Nemški Avstriji prodati-četudi za slepo ce.no, Vas prosim, velecenjeni gospod minister, da o tej zadevi v Belemgradu takoj intervinirate, da se ta neupravičena carina takoj odpravi, na naše lastne prazne sode, ali pa, če sc morejo sodi prej naznaniti, se naj da rok več mesecev, da prej poslane sode nazaj dobimo, in šele potem se naj uveljavi, da se vsak sod pri carinskem uradu naznani, predno se pošlje čez mejo.
Velecenjeni gospod minister, prosim V a,s, v teh dveh zadevah najhitrejše in nai-izdatnejsc pomoči, v imenu vseh vinotrž-cev v Sloveniji, in bilježim
z odličnim spoštovanjem
Franjo čuček,
predsednik zveze vinotržcev za Slovenijo,
g Slov, trg, društvo »Merkur«, V ne-
deljo dne 22. februarja t, 1. se vrši ob 10. uri dopoldne XIX. redni, občni zbor v društvenih prostorih, Gracfšče 17, I, nadstr. Na dnevnem redu so sledeče točke: Po-
zdrav predsedstva; poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo preglednikov računov; volitev odbora; prememba društvenih pravil in slučajnosti. — Gospode člane vabimo k obilni udeležbi.
g Škrob iz koruze, Tvrdkam, ki sc zanimajo za škrob iz koruze, jr v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled tozadevna ponudba neke tovarne
v Banatu.
g Prodaja bukovega lesa: Dne 25. februarja t. 1. bo prodal šumarski odsek deželne vlade v Sarajevu potom ustmene aH pismene dražbe 6000 bukovih dreves na panju. Predmetni razglas, vsebujoč vse podrobne podatke, je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zhornicc v Ljubljani na vpogled.
g Ustanovni občni zbor greroija trgovcev v Radovljici sklicuje obrtna oblast na nedeljo dne 29. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v restavraciji g. M. Tancer na Jesenicah, Gorenjsko. Vabljeni so vsi trgovci radovljiškega političnega okraja s pozivom, da se polnoštevilno udeleže.
g Ravnateljstvo južne železnice Dunaj brzojavlja: Radi izvanredno velikega po-
manjkanja premoga in da omogočimo odtok nakopičnega tovora, ukinemo s takojšnjo veljavo do vštevši 25. februarja 1920 celotni tovorni promet na vseh avstrijskih državnih m privatnih železnicah, torej tudi na vseh avstrijskih južnoželezniških progah. Prosto je le blago, označeno v seznamu blagovnih potrebščin pod točko 1 a in b, 3 b, izvzemši drva za kurjavo, od 3 c bcncin, potem v točkah 5, 6, 25, 34, 38, nadalje inštradirani vojaški transporti, Oseppo in Polonia-transporti in» konečno vse z direktnimi tovornimi listi odprem-ljnc pošilke v prehodnem prometu za in iz Čehoslovaške. Tovor, ki sc nahaja že na potu, naj se odpošlje naprej. 2. Sprejemanje tovornega blaga za Maribor glavni in koroški kolodvor je do konca februarja ustavljen.
g Borzna poročila. LDU. Curih, 17. februarja. (ČTU.) (Borza.) Deviza na Dunaj 2.30, na Berlin 6.15, na Prago 6.20. — LDU. Dunaj, 17. februarja. (ČTU.) (Borza.) Deviza na, Zagreb 2.30, 2.45, na Budimpešto 1.10 do 1.20, na Prago 2.94 do 3.14, SHS krone 1.50 do 1.60.
a Telečje meso, Vnovčevalnica za ži" vino in mast v Ljubljani je odstopila tukajšnjim mesarjem večjo partijo telet pod pogojem, da prodajajo meso po 16 kron (sprednje) in po 17 kron (zadnje). Za soboto je Vnovčevalnica oddelila po pet telet mesarjem Josipu Javorniku, Francu Zajcu« Ivanu Janežiču, Francu Dolničarju, Antonu Škrjancu, Mariji Trtnikovi in Francu Černivcu. V soboto se na stojnicah teh mesarjev ne sme prodajati meso drugih telet.
O rvi G5
§'VS O
5»
O
<81 M
a»
m !**-%. i
Si
tfJ3 £3
y«f»a» oženjen brez otrok, z večletno V! Irifll prakso, popolnoma izve/ban v vseh strokah, želi vstopiti v kako vrtnarsko službo. Ponudbe na uprav-uištvo tega Usta pod ..VRTNAR" 677. Prevzame tudi ruesto hišnika.
mm sli gnveriM fSE
hotelu ali pri boljši rodbini. Govori slovenski in nemški. Vpraša naj se pri: Prvi brv. knjižar; v Subohci.
sledeče vrste: Golab, Ghib, AbatUe, in Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPEENICA«, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
3-6 IIP se kupi. Ponudbe z navedbo cene in konstrukcije na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Matej Qerdina
nadsprevodniU južne železnice
Mici Qerdina r0j. Platiša
poročena 16, 2. 1920. Ljubljana	5tara loka
Išče se
Umrla je danes dopoludne moja draga sestra, gospodična
Ana Bauer
učiteljica v p.
i
po dolgi, mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 66. letu svoje starosti.
Pogreb te vrši v petek, 20. feb. ob 5. uri pop. iz hiše žalosti Rimska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
V Ljubljani, 17. februarja 1020.
družinska
KUH3?lCa
poštena, zanesljiva, z dobrimi izpriče-j vali, za graščino iia Gorenjsko. Kje pove uprava „Šlovenca' pod št. 682,
za Dieselove motorje in parne stroje, zanesljiv, samski, zmožen slovanskih jezikov, išče mesta. Prijazne ponudbe pod »Keperaturlahig 1209< na Klen-reicbovo anončno pisarno, Graz, Sack-strasse.
TRRPIST.
Tužnim srcem naznaniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je danes ob polnoči naša ljubljena mati, babica, prababica la tašča, gospa
Ivana Rihar n. Vrabec
po kratki in mučni bolezni v 70. letu starosti mirno preminula v Gospodu.
Zemski ostanki predrage pokojnice ee bodo prenesli v soboto dno 21. februarja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Gor. Logatcu.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin.
V Gor. Logatcu, dne 19. februarja 1920.
Ivan in Jožo	Franja Stergar roj. Rihar
sina.	bči.
Jože Stergar, kr. sod. nadsvetnik Eraa Rihar roj. Klemenčič zet.	sinaha.
Vnuk in vnnkinle.

SIRR
pošlje s pošto in železnico a K 46,— Centralna mlje-karna V. Mokrovič, Zagceb. Berslavičeva al. 18.
Zaradi hitrejše odpreme prosim denar naprej poslati.
arssafte in širite „SIovensa !
V uajglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naša dobra, blaga soproga in iskreno ljubljena mamica
a Golob roj. Fodrekar
po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere danes ob 8. uri zvečer preselila v večnost.
Zemeljski ostanki blage pokojnice se preneso v četrtek 19. februarja 1920, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti ua tukajšnje pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bode darovala v tukajšnji farni cerkvi.
V Kranju, dne 17. februarja 1920. '
Mar j a, Vilma, Pavel,	Josip Golob,
otroci.	•	soprog.
Venci se hvaležno odklanjajo.

Vreče -
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko.
GARJE
srbečico, hraste, Utaje, uniči pri človeku is iivini mazilo zoper srbečico. Brez doba in ne maže perilo. 1 lonček
za eno osebo no pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja >° razpošilja lekarna Trnk6cxy ▼ Dnblfani, zraven rrotovža.	1631
Zahvala.
Vsem, ki sočustvujejo z menoj in mojim detetom v grozni boli, ki me je zadela ob izgubi najboljšega soproga in najskrbnejšega papana, gospoda
lekarnarja
izrekam najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 19.februarja 1920.
Pavla Bohinc,
globoko žalujoča vdova s sinčkom.

Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odfiovorni urednik Mihael Moskerc v ljubliani.
Judoslo/anska tiskarn* v Liubliani