Posamezna Štev. 60 vin. ftev.4. v____ ■ SMS PoStnlna V umni, v pelek, Me • pavšaffrana. 20, lebrnarta m Leto KlVDl. vtLOTENEC« velja m PCM w strtai Jttgo- alm* ta t Ljubljani: aa oaio l«*> »apnj. k 10*- ■t Prt tat« .....56— W Mltt Ml • • R 30* gtataUJMMTtO—ll)»lMtW- ■ Sobotna Izda)«: sss Jaoolo teto . .... K 20 te Inserati: Enostolpna pobtmta (58 mm Stroka ta 3 mm visoka ali njo prostor) s« enkrat . . . po K 2'— nradnl razglasi, poslana 1W.....po K 3-- Prl naročlln gad 10 objav popust Najmanjši oglas o 9/9 mm K 8*— Izhaja vsak dan livzemšl ponedeljek In dan po praznika, ob 5. url zjutraj. Ondntttrc J« ▼ Kopitarja ullol itrr. 6/1UL ——M Be vračajo; neirankirana pisma so a« aprojomajo. Orodn. telet. Str. SO, npravn. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava Jo t Kopitarjevi ni. 6. — Radon noštno hran. ljubljansko št. 850 za naročnino In št. 349 ca oglas«, avatr. In češfce 24.797, ogr. 28.511, boan.-horo, 7583. Hcnia »lada imeipum Belgrad, 19. februarja. (Izvirno,) — novega mnistrstva, ki jc sestavljeno Ministrski predsednik: Stojan Prolič. Železnice: dr. Anton Korošec. Zunanje zadeve: dr. Trumbič. Brez portfelja in namestnik ministra za atmanje zadeve: dr. Spalajkovič. Notranje zadeve: Marko Trifkovič. Finance: dr. Velizar Jankovič. Verstvo: dr. Fran Jankovič. ProBveta: dr. Trifanovič. Pravosodstvo: dr, Momčilo Ninčič. Zvečer jc bil jxvdpisan ukaz o imenovanju tako-le: Trgovina in industrija: Stojan Ribarac. Agrarna reforma : dr. Kanžek. Kmetijstvo: Ivan Roškar. Šume in rude: dr. Hrasnica. Pošta, telefon in brzojav: dr. Matko Drinkovič. Javna dela: Joca Jovanovič. Socialna politika: dr. Krnic. Prehrana in obnova zemlje dr. Stanišič. Vojska: Branko Jovanovič. križišče Št. Peter in progo Reka v območje italijanske Stara in nooa wia«Sa!. Cilj nove vlade je, da brzo dovede narod do volitev za ustavotvorno skupščino. V tp svrho bo izdelala volilni zakon in načrt ustave, Kadar bo to delo opravljeno, in pravijo, da bo mogoče v dveh mesecih, se razpusti državni zbor in sr razpišejo volitve. Volilni red se bo izdelal zajedno s parlamentom in se ne bo oktroiral po vzgledu stare vlade. Ako bi se izborni red oktroiral, bi sigurno v ustavotvorni skupščini ali pozneje nastopile stranke, ki bi nc pri-poznavale ustavolvorne skupščine, ki je izgrajena na oktroiranem volilnem redu. Nova vlada bo polagala veliko važnost fcudi na to, da sc izdela načrt ustave in da pojdejo stranke s tem načrtom v volilni boj. Tudi demokratom sc bo ponudila možnost za sodelovanje, ako jo bodo hoteli sprejeti. Zamišlja se, da bi imela ustavo-tvorna skupščina naiog, da brzo reši svoj penzum in da državi ustavo. Potem naj bi sc takoj pristopilo k plodnemu narodnogospodarskemu delu. Ako bi ne pripravili ustave in ako bi vsaka stranka šla s svojim lastnim od stranke izdelanim ustavnim načrtom v volilni boj, potem bi morali dolgo časa čakati, da sc stranke v skupščini zedinijo, kajti nobena stranka ne bi bržkone hotela preko noči opustiti svojega programa, s katerim sc jc izlagala v volilnem boju. V ustavotvorni skupščini bi bilo vsledtega pričakovati dolgotrajnih in viharnih zasedanj, kar bi gotovo nc bilo v interesu zemlje. V stari vladi Zastopane stranke so sedaj naenkrat »navdušene« za volitve in nečejo počakati niti na to, da se izdela v parlamentu volilni red. Kar oklroirati ga hočejo in brzo v volitve! Tudi mi smo za to, da se ide brzo v volitve, toda prej mora izdelati volilni red sedanji parlament. Dru- gega parlamenta nimamo kakor sedanjega, in skušnja nas je naučila, da jc najslabši parlament boljši kot nobeden On nam garantira javno kontrolo nad delovanjem vlade in pritegne večje število več ali manj odgovornih ljudi k sodelovanju. Stara vlada jc imela od avgusta prostega leta vso oblast v svojih rokah. Medtem bi že — s svojega stališča potom -ok-troajev — že dvakrat dala lahko zemlji volilni redin izvršila volitve. Tega ni storila. Sedaj, ko jc izgubila moč, hoče naenkrat z vso brzino na volitve. Vidi se iz tega, da fe v tem držanju demokrat-sko-socialističnih strank več hinavščinc nego dobre volje. Dr. Ivan Shvegel: Jadransko isprašanfe železniško Ljubljana -oblasti. 3. Samostojnost Zadra sc sprejme, opozarja se pa na to, da bi ločitev te male države od ostale Dalmacije imela za j 'posledico njen gospodarski propad. 4. Jugoslavija želi samosojno Albanijo v mejah, ki so sc določile l. 1913. A.ko je razdelitev neizogibna, sprejme odločeni ji delež. 5. Demilitarizaciji« otokov se pritrjuje pod pogojem, da ostane Vis jugoslo- j vanski, 6. Točki 7. in 8. v predlogu velesil se sprejmeta. 7. Zahtevajo se pa anailogno tudi za slovansko prebivalstvo, ki pripade Italiji, polna jamstva glede njihove narodnosti, jezika, gospodarskih in intelektuelnih ustanov, 8. Končno prosi naša vlada, da se nam skromno število bivših avstrijskih in ogrskih trgovskih ladij, ki nam jih je priznala konferenca s sklepom dne 22. novembra 1919., čim preje izroči, ker jih naši trgovin- stoji na moralni stopnji voditeljev mirovne konfercncc. Pravijo, da je Nitti s tem, da sc jc pridružil angleški politiki nasproti Rusiji in boljševikom, pridobil k skokom nagnjenega in površno delujočega Lloyda Georgea za t.o, da je zapustil skupno z Ameriko skoraj slovesno proglašeno stališče, ki ga izraža spomenica z dne 13, decembra. Ako jc na tem ali na uplivu kake druge, tuje okolnosti tudi kaj resnice, se vendar nc da dvomiti, da nam Anglija od začetka konference v jadranskem vprašanju ni bila odkritosrčna. Morda je to v zvezi tudi z njeno dalekosežno |>olitiko in z njenim zgodovinskim nasprotstvom proti Rusom in Slovanom. O tem nas ne sme motiti dejstvo, ki ravno spada med preka-njenosti angleške politike, da je tamkaj protislovarrska skupina, ki se kot taka tako glasno predstavlja, da jc mlademu, naivnemu narodu težko, nc verovati v pravičnost ali smotrenost žrtev in koncesij, na katere ga ti njegovi najboljši prijatelji, obenem prijatelji Italije, pregovarjajo, češ da so modre in potrebne. Francija jc prijateljica Jugoslovanov, kajdar gre za nji- Protipredlogi naše vlade. Temu nasproti je stavila naša vlada dne 20. januarja naslednje protipredloge: 1. Corpus separatum Reka postane samostojna država »pod suvereniteto Zveze narodov«, Luka in železnice postanejo last Zveze narodov, toda upravlja jih Jugoslavija, ker tvorijo njen edini izhod na morje. Z Rum unijo, Ogrsko in Češkoslovaško se o njeni uporabi sklenejo posebni dogovori. Sušak s pristaniščem Baroš ostane pri Jugoslaviji. 2. V Istri se sprejme kot meja Wil-sonova črta«, dasiravno žrtvuje Italiji 400.000 Slovencev in Hrvatov in težko krši narodni princip. Nameravana pomaknitev meje dalje proti vzhodu bi zahtevala kot žrtev nadaljnih 60.000 Slovanov. »Teritorialna kontinuiteta« z Reko bi postala vir neprestanih sporov. Senožeče za varnost Trsta nič ne koristijo, spravljajo pa ski interesi potrebujejo, kakor tudi da sc hove teritorialne zahteve nasproti Bolga- da naši državi nekaj prejšnjih avstro-ogr- j riji in za razširjenje njenega lastnega go- skih vojnih ladij v obrambne svrhe na i spodarskega upliva, nasproti Rumuniji in razpolago. j Italiji jo pa vodi čustvo plemenske skup- , i, ^ .i i . ; nosti; računa tudi z aktivno aH pasivno Profapredlog odklonjen. | (kakor , 19H ] p0;ra>čj0) ki n jo morc v Te skromne protipredloge sta Anglija J slučaju nemškega napada nuditi Italija, in Francija s svojim ultimatom odklonile, 1 dočim smatra prodiranje Nemcev proti Trkal* tvori trenotno zadnjo etapo v jadran- stu — kar bi mogla biti posledica začas-skera vprašanju; hkrati pa nov, nepoitre- nega f>oitajlijančenja tega mesta in osla-ben dokaz za impoienco mirovne konfe- ' bitve Slovencev — za svoj dobiček, ker bi renče, katere učinek upliva na celo Evro- jih to odvrnilo od Alzacije-Lorene. Sicer po: saj je rok ultimata že davno potekel, j bi tema dvema velesilama ne bilo pretežko drugega se pa ni nič zgodilo. Morda se j _ ne da bi morali kršiti pogodbe, na ka- bomo pri nas prepričali, da smo naloge teh konferenčnih vlasti v preteklosti — n, pr. pri izpraznitvi Celovca — preresno jemali in preveč upoštevali. Protislovenska politika entente. Dočim se za nekaj malega Italijanov (niti 10.000), ki ostanejo na jugoslovanskem tere se velikokrat sklicujeta — pritisniti na Italijo in doseči v jadranskem vprašanju na konferenci že davno rešitev, ki bi bila vsaj zaenkrat sposobna za življenje; s tem bi bili dali evropskemu miru j eno najvažnejših opor. Na neprestano sklicevanje Italijanov ' na. njihovo pogodbo s pečatom in podpi-ozemlju, zahteva v točkah 7. in 8. izjemno som bi se bilo moglo odgovoriti z dej-stališče in jamstva, se za pol milijona Slo- ' stvom, da so ob sklepu premirja vse voju-vencev in Hrvatov, ki jih anektira Italija, ; joče se države izrecno ali iroplicitc pri-nič takega ne omenja! Te žaljive, neumne j znale 14 Wilsonovih točk: da Italija sama, krivičnosti (po nemško-madjarskem vzor- kakor znano, iz ozirov do Nemčije ni nik- cu) naj naše ljudstvo narodom, katerih lovci na koncesije že tekajo okolu po naši državi, da bi iz vloge, ki so jo igrali kot naši »prijatelji«, vlekli dobiček — nikar ne pozabi! Način, kakor se naši državi ponuja pridobitev ozemlja na račun brez-brambne Albanije kot vaba, da bi zato dar docela izvršila pogodbe, katere besedilo se med drugim glasi: -Italija dobi ta in ta ozemlja pod pogojem, da z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, začne vojsko proti vsem državam, ki so v vojni proti Franciji, Veliki Britaniji in Rusiji.« Amerika, ki je hotela začetkom kon- lažje prepustili pol milijona naših najbolj- j fcrence proglasiti londonski tajni dogovor ših sinov, »latinskemu bratu« Francije, ' kot neobstoječ, bi bila ta pritisk podprla Postajni nadzornik, (Konec,) »Kdo je tam?« je vprašala Dunja, ne da bi dvignila svojo glavo. On jc molčal. Ker ni dobila odgovora, je Dunja dvignila glavo ter s krikom padla na kolena. Prestrašen Minski si je prizadeval, vzdigniti jo, a zagledavši pri durih starega nadzornika, jc pustil Dunjo in šel k njemu Ves rdeč od jeze. »Česa želiš?«' vpraša Minski nadzornika in stisnil zobe. »Čemu mi povsod slediš za petami, kot nekak tat? Ali me hočeš umoriti? Izgubi se!«- Z močno roko jc pograbil starca, ga odnesel ven, ter ga vrgel r>o stopnji ca h. Starec sc je zavedel šele v svojem stanovanju. Prijatelj mu je svetoval, naj gre stotnika tožit; toda nadzornik je za trenutek premišljeval, nato pa mahnil s roko. Čez dva dni se jc vrnil iz Pctrograda nazaj na svojo postajo in začel zopet opravljati svojo prejšnjo službo. Sedai je že tretje leto, kar sem brez Dunje in po njej ni ne duha ne sluha! Ali jc še živa ali ne, io ve le sam Bog. Ni pa ona tu, prva, niti poslednja, ki so jo prevarili vetrnjaki, da se nasitijo in jo potem zapuste! Ali jc mar v Petrogradu malo noričic, ki se še oblačijo dane« v a tla* in žamet, toda poglejte jih jutri, kako pometajo ulice v družbi z revnim pijančkom. In kadar včasih premišljujem, da se zamore kaj podobnega pripetiti tudi moji Dunji, pa nehote grešim, ker želim, da bi raje videl mrtvo. Takšen jc bil dogodek mojega prijatelja, starega nadzornika, povest spremlje-vana s solzami, ki si jih je brisgl s svojim robcem, enako kot vnetim Terentii v prekrasni baladi Danitrijeva. Te solze so bile deloma izvabljene tudi s punčem, kajti spraznil je bil pet steklenic med svojim pripovedovanjem. Po slovesu še dolgo nisem mogel pozabiti starega nadzornika in dolgo, dolgo sem mislil nanj in na revno Dunjo, Še pred nedavnem, vozeč se skozi trg sem se spomnil svojega, prijatelja, starega nadzornika ter poizvedel, da jc postaja, na kateri jc upravljal svojo službo, odpravljena. Na moje vprašanje: »Ali še živi stari nadzornik?* mi nihče ni mogel odgovoriti. Namenil sem se torej obiskati znano mi krajino, naročil si konje in sc podal v vas S... iTo je bilo v jeseni. Siva megla jc pokrivala nebo, po požetem polju je pihal hladen veter, prinašajoč s seboj zarume-nelo in suho listje, ki ga jc odtrgal od drevja. Dospel sem v vas oh solnčnem zahodu ter se nastanil pri bivšem nadzorniku postaje. V veži, kjer me jc svoje dni poljubila revna Dunja, je stala debela ženska, ki ie na moie vprašanje po starem nad- zorniku odgovorila, da jc že preteklo eno leto, kar je stari nadzornik umrl, da sc jc v njegovi hiši nastanil slaščičar in ona da jc njegova žena. Obžaloval sem svoj nepotreben prihod in sedem rubljev, ki sem jih potrošil po nepotrebnem. »Kaj je bil vzrok njegove smrti?« sem vprašal ženo, 'Pil ga je rad«, mi je odgovorila. »A kje so ga pokopali?« Za ograjo, poleg pokojne njegove žene,« »Ali ni mogoče, da bi mc kdo popeljal k njegovemu grobu?« »Čemu bi nc bilo! Hej, Vamek, dovolj si se že naigral z mačko. Pclji lega gospoda na pokopališče in pokaži mu nadzornikov grob.« Po teh besedah jc capast in nekoliko grbast fant pritekel k meni in mc takoj odpeljal za ograjo. »Ali ni poznal ranjkega?«, sem vprašal fanta potoma. •Kako ga ne bi poznal. On me je n a-"i| delati piščalke. Pripetilo sc je, ko je šel iz krčme, da smo otroci hiteli za njim in klicali: dedek, dedek, dajte nam orehov! In on nas jc vse obdaroval z orehi, .ter sc včasih še poigral z nami.< \ »Ali sc ga popotniki še spominjajo?« sedaj le malokdo potuje tod. poleti dospela sem neka gospa \ »Ali S »Oh, Vendar je in povpraševala po starem nadzorniku in zahajala na njegov grob,« »Kakša gospa?« sem vprašal radovedno. »Prekrasna gospa,« mi odvrne fant; »peljala sc je v kočiji, v kateri jc bilo vpre-žen.ih šest konj, s tremi majhnimi otroci, z dojnico in črnim psičkom in ko so ji povedali, da jc stari nadzornik umrl, se je razjokala in rekla otrokom: Sedite mirno, jaz grem na pokopališče.« Ponudil sem sc ji, da ji pokažem pot. Ona pa jc rekla, da že pride sama. Dala pa mi jc srebrno petico — pet kopejk. Bila jc tako dobra gospa.« Dospela sva na pokopališče. Gol prostor, neozalšan, obsajen z lesenimi krizi in enim drevesom. Kar sem živ, še nisem "vide! tako otožnega pokopališča. *F.vc, grob starega nadzornika,« ml reče fant, skočivii na gomilo, v katero je bil vsajen črn križ z medeno podobo. Ali jc prišla sc.n na ta grob ona gc> spa?- sem vprašal. Prišla jc«, mi udvrec Vamek, ogledal sem od daleč za nio. Vlegla f-c jc tu na grob in ležala dolgo. Po^tt pa je odšla v vas, poklicala popa, dala trti denar in se odpeljala, meni pa je dala petico — srebrno petico . . , dobra gospa.- Pa sem tudi jaz dal fantu pctico is več mi ni bilo žal svojega izleta, niti sedmih rubliev, ki sem jih potrošil na noti. Stran 2. SLOVENEC, 3tu& 20. leEruarJa 1920. Star. 41. tako s političnimi sredstvi kakor s sredstvi na gospodarskem poprišču, na katerem se šele prav pokaže vas slabost Italije in njenega imperializma, tako da bi bila mera italijanskih koncesij ob resni volji popolnoma odvisna od mere njihovega diktatorja. Danes je postal položaj za nas vsled desinteressementa Amerike na nadaljnih pogajanjih šc neugodnejši, kakor dokazuje ultimat. Iz Pariza sc je celo poizkušalo, vzbuditi utis, kakor da bi bile Združene, države postopanju drugih dveh velesil pritrdile. Nasprotna izjava ameriškega državnega tajnika je napravila temu napačnemu poročilu takoj konec z opozorilom, da ima pasivna navzočnost ameriškega poslanika pri pogajanjih samo informativno svrho in sc ne sme tolmačiti kot pritrdilo. Oržžs«^ SliS. IMr R .V fit* 91° ft« ra* H in 4wtA Stališče Črnogorcev. Beligrad, 18 februarja. »Epoha« poroča: Član črnogorskega kluba je izjavil: Mi ostanemo dosledni svojemu dosedanjemu sklepu, da delamo v narodnem predstavništvu. Samo: treba je, da vemo, kaj naj delamo? Nobenega drugega sklepa nismo napravili. Jugoslovansko brodovje. »Idea Nazionale« javlia, da bo Francija izpraznila zasedeni pas v Albaniji. Iz Belega grada poročajo, da je francoska vlada pripravljena odstopiti Jugoslovanom bivše avstroogrske vojne ladje v svrho, da se čimprej organizira jugoslovansko brodovje. Pri reorganizaciji brodovja bodo sodelovali francoski mornariški častniki. Češka. Usoda sibirske armade. Praga, 17. februarja. Lenin je poslal v svet brezžično brzojavko, da je del češke armade v Sibiriji bil zajet od boljševikov in da se ostanek pogaja v Irkutsku in Ora-sku za prost prehod v Vladivostok, — Očividno je, da ne more biti govora o tem, da je cela češka armada ujeta. V boliše-viško ujetništvo so prišle one čete, ki so zapadno od bajkalskega jezera krile pohod češke armade proti vzhodu. Avstrijska vojna posojila. Praga, 17. februarja. Deputaciji obrambnih zvez za vojno posojilo je podal finančni minister sledečo izjavo: Vlada vpošteva pri rešitvi vprašanja o avstrijskih vojnih posojilih lc gospodarske in državnofinančne razloge. To vprašanje se bo rešilo v etapah in je bilo vse potrebno gradivo že zbrano, pri čemur je bilo uporabljeno teritorija ln o načelo. Ker določa mirovna pogodba ,da se to vprašanje uredi na podlagi personalnega načela, je bilo treba v tej smeri vse pripravljeno gradivo temeljito revidirati. Načrt finančnega ministrstva bo v kratkem predložen ministrskemu svetu. — Depu-tacija se s temi izvajanji ni zadovoljila in je odločno zahtevala, da se tako napram javnim institucijam kot zasebnikom drži vlada dolžnosti ,ki jih je prevzela od Avstrije. PoSjska, Poljska luka. Varšava, 16. februarja. [P. T. A.) V Varšavi se jc vršilo slavnostno zasedanje parlamenta v proslavo prihoda poljske Vojske do morja. Ta radostni trenotek je grenila samo misel, da je Poljska sicer dobila morsko obrežje, ne pa Gdanskega. Zbornica je sklenila, da si Poljska zgradi lastno pristanišče ob svojem morskem bregu. Amerika. Odločnost v reškem vprašanju. LDU Dunaj, 19. februarja. (ČTU) »Neue Freic Presse« poroča iz Washing-tona: V vladnih krogih se poudarja možnost, da bodo Zedinjenc države ustavile pomožno akcijo za Evropo, ako se bodo v mirovni pogodbi glede reškega vprašanja izvršile kake izpremembe. — Iz služ benih krogov javljajo, da Wilsonovo sporočilo zaveznikom ne grozi, vendar pa izjavlja ,da mora Amerika predloge ministrskih predsednikov odklanjati. Odgovor Wilsonu. LDU Lyon, 19. februarja. (Brezžično.) Kakor poročajo francoski listi, so pred odhodom Milleranda v Pariz bili člani vrhovnega sveta že na tem, da odpošljejo svoj odgovor na Wilsonovo noto v Washing-ton. V ponedeljek pa so sc premislili, ter so smatrali za potrebno, pregledati še enkrat besedilo odgovora. Odpošiljatev od-gevora se je torej začasno odgodila. Itallia. Krvavi izgredi v Liguriji. LDU Trst, 19. februarja. Italijanski listi poročajo iz Genove: V litfurskih me- stih Sampierdarcna, Voltri jn Cornigliano ter okolici je prišlo do resnih izgredov med delavstvom Lamošnje kovinske industrije. Ko so nedavno stavkali delavci elektrarn, je bilo mnogo tovarn, zlasti kovinske stroke, prisiljenih ustaviti delo. Delavci, ki so bili torej prisiljeni k brezdelju, so zahtevali od delodajalcev, da se jim tudi za dobo toga prisiljenega izprtja izplačajo mezde. Tovarnarji so se po kratkem obotavljanju udali. Končnoveljavno jc imela odločiti o zadevi Splošna delovna konfederacija. Še preden jc pa bilo vprašanje rešeno, so tovarnarji na svojo roko sklenili odtegniti od sedanjih delavskih plač one zneske, ki so jih izplačali za časa brezdelja. Vsled tega je zavladalo med delavstvom veliko ogorčenje. — Včeraj zjutraj so prišli delavci na delo, ter začeli delati na svoj račun, deloma pa so pohajkovali po tovarnah brez dela. Nadgledniki in drugo osobje je pobegnilo. V tovarnah Ansaldo so postavili delavci celo tovarniške svete. Na lice mesta so prišli oddelki karabinjerjev, ki so izkušali prisiliti delavce, da bi zapustili tovarne, ter potem zapreti vsa vrata. Tedaj je prišlo do pravcate bitke. Mnogo delavcev je splezalo na strehe tovarniških objektov, obmetavalo karabinjerje s kamenjem ter streljalo nanje z revolverji. Nato so streljali tudi karabinjerji in tako se je razvil resen boj, pri katerem ie bilo ranjenih več karabinjerjev in okoli deset stavkajočih. Aretirali so več delavskih kolovodij. Razburjenje med delavstvom traja dalje in bati se jc novih izgredov. Nemška Avstrija. Vprašaaje Zapadne Ogrske. LDU Dunaj, 18. februarja. (ČTU) — »Neue Freie Presse« poroča: V odseku za zunanje stvari je dr. Renner objavil vladno stališče z ozirom na mažarsko noto. Po tem je za Avstrijo vprašanje pripadnosti Zapadne Ogrske stvar, ki je že rešena v santgermainski mirovni pogodbi. Wol5 obtožen veleizdaje. LDU Praga, 18. februarja- (ČTU) Včerajšnja »Bohetnia« priobčuje trutnovsko vest, da se je proti bivšemu poslancu Wolfu uvedla preiskava radi veleizdaje. K temu pripominja uradna »Čehoslovaška republika«: Zdi se, da je to samo pobožna želja nemških krogov, ki tičijo za »Bohemio« in da je ta želja tudi roditelj te misli, ali pa da gre za novo reklamo za starega političnega invalida. Nemčifa, Boj za versko šolo na Saksonskem. Lipski katoiličani so priredili 8. februarja velik protestni shod proti odredbi saškega naučnega ministra, s katero se združijo katoliške šole z ostalimi tipskimi šolskimi občinami in grozijo s šolsko stavko, Pri tem svojem koraku se sklicujejo na svoje roditeljske pravice, na samoodločbo glede vzgoje otrok in ftroglaša° razpošilja lekarna Trnk6cxy ▼ Dnblfani, zraven rrotovža. 1631 Zahvala. Vsem, ki sočustvujejo z menoj in mojim detetom v grozni boli, ki me je zadela ob izgubi najboljšega soproga in najskrbnejšega papana, gospoda lekarnarja izrekam najiskrenejšo zahvalo. Ljubljana, dne 19.februarja 1920. Pavla Bohinc, globoko žalujoča vdova s sinčkom. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odfiovorni urednik Mihael Moskerc v ljubliani. Judoslo/anska tiskarn* v Liubliani