Mufcljaao, torek, 15. oktobra 1957 ^TO XXIII. Stev. 243 IZDAJA QJ TISKA ČASOPISNO ZALOZNISKO PODJ ETJE •UTJDSKA PRAVICA. direktor podjktja LEV MODIC GUAVNl IN ODGOVORNI UREDNIK ivan Šinkovec <5an razen Cena io dlnarltv PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI .LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA UM - Mun NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT I4-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA USI IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO-8Tl Z »BORBO* SOVJETSKI OBRAMBNI MINISTER MARŠAL ŽUKOV v LJUBLJANI PRIZNANJE NAŠI BORBI nfelsi 'e sovietski maršal ogledal Litosfero) in ob iskal center za zveze JLA — Po kosilu pri predsed-‘Zvrsnega sveta Borisa Kraigherja je bil na ( te Gradu in v muzeju NOB - Zvečer je odpotoval v Beograd 14. okt. Megla, ki 'iansko ]utro zastre Ljubila na £°’ .se ie *e umak-je rinvi0 ar-ia> Pod Krim, ko ^aršai Zukr”55^3^ V Ljubljano hm. • z »sniak f1 general ^ Vu{knvifeneralpolkovnik LJU spela GoJ: sta pri-armije Ivan ■e je sete Kovič. svojim •Maršal ožjim spremstvom Gostje so krenili najprej v sivo livarno, od ondod v jeklo-livarno in obdelovalnico. nazadnje pa so si ogledali še montažni oddelek. Potem so se gostje nekaj časa zadržali s predstavniki kolektiva in z zanimanjem spraševali za razne probleme tovarne. Predstavniki Litostroja so mu izročili album s slikami tovarne. Ura se je medtem pomaknila že malone na enajsto. Obisk v naši tovarni je bil zaključen. Mimo zbrane šolske mladine, ki je prišla pozdravit maršala Zukova, so se gostje tedaj odpeljali v šolski center za zveze JLA, kjer so e je mar« ^aiUem zbrane mn°-n«ga hernTr. ia ?uk°va, štirikratni poJS^^ke zveze, naj-’ Podnrpj *nž- Ivo Klemenih ,S(’clnik OLO, nato pa ! o^i icm /.vtr&c «/u.n, n.jcx ou ?fedsednik eiavskega kolektiva I si z zanimanjem ogledali posa- Martin delavskega sv-*- 1-------------------------------- ■ *?Star t6r JoŽe Ja8er- Racije - ’ -13 Partiiske 01 sveta se-orga- Marb jp^ kolektivu, in še inž. * MarLi tehnični direk-MJa*n„ Zjžukov 241 * fiestok0VSl »j litost, se je z vsemi in takoj poka-da bi si rad ogledal rojskih delavnic. mezne kabinete in tehnična sredstva za zveze v tem centru. | Ob 14. url je priredil predsednik Izvršnega sveta LRS tov. 1 Boris Kraigher v prostorih Iz-. vršnega sveta LRS sovjetskemu I obrambnemu ministru maršalu ! Zukovu svečano kosilo, na kate-Irem sta izmenjala zdravici. ^ ZDRAVICA BORISA KRAIGHERJA j« siova v naPre<^ne sil© človeštva Venskemu narodu omogočila, da je začel bre*-^ kompromisen boj s sovražnikom je ^Rn5-Zdrav*l maršala Zuko-w Pr'jatpi Krai§her Poudaril, »v do narodov So- i at|j ne" kor je Sovjetska zveza s svojo ve- sj v okviriI 0 borbo in se ta- iliko armado, je poudaril Kraigher, tnvVa?skih n enotnega boja jugo- , že v samem tem dejanju vidimo ’j'j4.arfjdov pod vodstvom j novo potrdilo krepitve in zmage Vsesa „ vključi v vrsto bor- j načela enakopravnosti med na- Ijenje. Predsednik Kraigher Je poudaril, da danes po vsem svetu prevladuje vera v možnost mirnega sodelovanja med narodi. Izredni dosežki znanosti v zadnjih letih, zlasti pa veliki uspehi na tem področju v Sovjetski zvezi vlivajo upanje v končno zmago razuma. Bližamo se času, ko mednarodnih problemov ne bo mogoče reševati drugače, kakor na mireij način, na podlagi medsebojnega razumevanja in enakopravnosti med narodi. Ko danes kot predstavniki enega najmanjših narodov Evro- nja, zlasti v gospodarstvu in kulturi. Ni nobenega dvoma, da je jugoslovanski narod odločen doseči še večje uspehe v izgradnji socializma.« »Sovjetski ljudje,« je rekel maršal Zukov, »se iskreno vesele vsakega vašega uspeha in imajo do jugoslovanskih narodov najgloblje bratske občutke prijateljstva. Med našim bivanjem pri vas smo videli izraze iskrenega prijateljstva in spoštovanja jugoslovanskih narodov do sovjetskega ljudstva in to nas, dragi tovariši, veseli.« »Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo družijo splošni cilji boja za izgradnjo socializma, za zmago velikih idej marksizma-leniniz-ma.< Ob zaključku zdravice je maršal Zukov nazdravil iskrenemu prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, med vsemi .socialističnimi deželami, na srečo in procvit jugoslovanskih narodov, * Popoldne so se gostje odpeljali na Grad, s katerega je bil razgled po mestu in okolici spričo sohč-nega dne danes še posebno lep. Zatem so odšli v Cekinov grad, kjer so si ogledali muzej NOB. Po ogledu muzeja je maršal Zukov zapisal v spominsko knjigo: »Z globokim vtisom in navdušenjem smo si ogledali dokumente, ki pričajo o junaški borbi slovenskega naroda za svobodo in neodvisnost njegove domovine«. Zvečer ob desetih je maršal ZSSR Georgij Zukov s posebnim vlakom odpotoval v Beograd. Tako se je zaključil njegov tridnevni obisk v Sloveniji. M. O. S sinočnjega volilnega zborovanja v Šiški, na katerem je govoril republiSki poslanec Josip Vidmar Državljane je treba redneje obveščati o naših gospodarskih težavah Na sinočnjem predvolilnem zborovanju v šiški je govoril volivcem Josip Vidmar Ljubljana, 14. okt. — Nocoj so V svojem govoru je med dru- | med svojih zadnjih sej o tem se zbrali v dvorani kina Šiška na gim pojasnjeval nekatere vzroke, predvolilnem zborovanju volivci ki danes vplivajo na visoke cene, terenov »Milan Majcen«, »Spod- Dejal je, da danes mnogokje sli-nja Šiška« in »Hinko Smrekar«, širno pritožbe, češ dalje trgovina Na zborovanju, ki ga je začel kriva za visoke cene. Pri tem pa predsednik občine Šiška Marjan premalo upoštevamo, da smo v Jenko, je govoril republiški poslanec za to .volilno enoto Josip Vidmar. sveta za boljše živ-1 rodi. >i»ep k°t zna^SOlaJo ta Pinayjev • da bi “Večjega upa- Cfinter Pridobil vso desnico ^ 2a koalicijsko vlado. ftKA napoved zjutraj v ;• v tli' nofini”. nizKa oblačnost. 1 ,.temPerature med 9 ln 23 men ]e bil J Za topel sprejem, ki in °nlsk dal Je ta prijateljski K.at* Živlio ? ost pobliže spo-i„rodov t,,nje in junaško delo g, ^ekel, ^ri®0s?avije. - »Vidimo,« jjeni marljivi in na zadnjih dvanajstih letih gradili predvsem industrijo in naše gospodarsko življenje, medtem ko smo za trgovino naredili zelo malo. Doslej smo jo le organizirali, nismo ji pa nudili dovolj sredstev za njeno boljše poslovanje, kar bi nedvomno vplivalo na znižanje cen. Trgovina se bori predvsem z dvema težavama. Ena Izmed njih je premalo dobrih sredstev za prevoz, kar povišuje ceno trgovinskim uslugam. Druga težava pa je v premajhni zmogljivosti naših skladišč. Skladiščni prostor se je znižal od predvojnega najmanj za 35 */». Tako je danes trgovina navezana na prodajo predvsem tistih artiklov, ki gredo hitro v promet. Vse to pa nedvomno vpliva na visoke cene, Dejal je, da je Izvršni svet na eni iz- vprašanju že razpravljal, in se zavzel, da bi to vprašanje čim-prej uredili. Nato je Josip Vidmar govoril še o nedavni podražitvi mesnih izdelkov, do katere je priSlo zaradi povečanega izvoza teh proizvodov v tujino. Vzrok za to je v dejstvu, da moramo izravnati našo zunanjo trgovinsko bilanco, ki je trenutno negativna zaradi povečanega uvoza artiklov za široko potrošnjo. Izrazil je mnenje, da je to vprašanje le trenutno pereče, ki pa se bo sčasoma uredilo. Poudaril je tudi, da državljane premalo obveščamo o vseh gospodarskih težavah, saj bi jih laže prenašali, če bi bili o njih bolje obveščeni ln bi poznali njihovo ozadje. Ob koncu svojega govora je Josip Vidmar govoril še o naši zunanji politiki in o svojih vti-’ sih s popotovanja po azijskih deželah, ki jih je obiskal kot član naše parlamentarne delegacije. MG V nedeljo zvečer Je predsednik republike na Bledu priredil maršala Zukovu slovesen sprejem. Na sliki predsednik Tito in predsednik slovenske Ljudske skupščine Miha Marinko v razgovoru z visokim gostom VOJSKA IZ EGIPTA V SIRIJI POROŠTVO ENOTNOSTI v obrambi miru in arabske nevtralnosti Kairo, 14. okt. (Reuter). Uradno poročajo, da so se egiptovske čete včeraj izkrcale v sirskem pristanišču Latakiji, in sicer na poziv Sirije v smislu sporazuma o skupni obrambi obeh deiel. V poročilu, ki ga Je objavilo skupno vrhovno poveljstvo, Je rečeno, da so se te čete pripeljale v sirsko pristanišče i egiptovskimi ladjami, ki so jih na poti spremljala in varovala sinka in egiptovska letala. Sirija in Egipt sta se pred dvema letoma dogovorila o ustanovitvi skupnega poveljstva, ki mu zdaj načeluje generalmajor Abdel Hakim Amer, egiptovski obrambni minister in vrhovni poveljnik egiptovske vojske. ' Sirska vlada je te dni v OZN protestirala proti zbiranju turških čet na sirskih mejah in je protestno noto, v kateri dolži turške čete provokacij proti Siriji. Vrhovni poveljnik sirskih oboroženih sil general Bizri se je generalu Abdelu Hakimu Amerju zahvalil za vojaško pomoč. V svoji poslanici je hkrati predlagal, naj bi 13. oktober, dan prihoda egiptovskih čet v Sirijo, razglasili za narodni praznik Sirije in mednarodno organizacijo opozo-i Egipta. rila na čedalje pogostnejše inci-1 Sirski predsednik Sukrri Kuatli dente na meji s Turčijo. 10. okto- i pa je izjavil, da je arabska enot-bra je poslala tudi turški vladi nost edino poroštvo trajnega miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. V razgovoru s sodelavci zahodno-nemških časnikov je Kuatli izrazil trdno voljo Sirije, da ostane nevtralna. Vtis v. Londonu London, 14. okt. (AP). Predstavnik zunanjega ministrstva je danes na sestanku z novinarji izjavil, da izkrcanju egiptskih čet v Siriji Velika Britanija ne* pripisuje pretirano velikega pomena. Sodijo, da Egipčani v Latakiji niso izkrcali več kot en bataljon oziroma okrog 1000 ljudi. Britanski predstavnik je novinarjem danes dejal, da ne verjame, da bo ta egiptski ukrep omajal ravnovesje sil na Bližnjem vzhodu. Velika Britanija pa se o tem ne namerava posvetovati s svojimi zavezniki v Bagdadski zvezi. VOLIVCI IN OBČINA *Ne vemo dovolj o delu ob-čijiet, >nismo seznanjeni, kaj namerava občina«, >nihče nam ni povedal, kaj je z našimi predlogit — take in podobne pripombe je bilo večkrat sliiati na zadnjih zborih volivcev, kjer so predlagali kandidate za nove ■občinske odbore. Ali so bili stiki dosedanjih občin z volivci res šibki? Po občinskih statutih bi morali občinski odbori sklicevati zbore volivcev vsaj vsake tri mesece. Torej bi jih morali v zadnjih dveh letih sklicati v vsaki občini najmanj osemkrat. V posameznih ljubljanskih občinah pa so v tem času sklicali zboK volivcev: v občini Rudnik štirikrat. Center šestkrat, Siska šestkrat,* Črnuče štirikrat, Beži- poslušalce, še preden začnejo obravnavati zadeve, ki so ljudem blizu. Na takih zborih ni nič čudnega, če ljudje nestrpno gledajo na uro. O zanimanju državljanov za zbore volivcev nam zgovorno priča tudi statistični pregled občine Ljubljana-Siška. Medtem ko je bilo na prvih zborih v minulem letu od 15.893 volivcev prisotnih na . zborih volivcev 1204 državljanov ali v odstotku ?,5, je bila na predzadnjih zborovanjih ugotovljena udeležba le 598 volivcev ali 7,5*/». Pred dnevi, ko smo se pogovarjali o bližnjih volitvah, smo neredko slišali pripombo, da volivci svoje odbornike slabo poznajo, da vedo malo ali pa nič o delu občinskega ljudskega grad štirikrat itd. Se manjkrat 'odbora, ker odborniki le redko-pa so zbore volivcev sklicali po kdaj pridejo med volivce, drugih občinah. 7.akaj? Ali niso Drugje so se zopet pritoževali, imeli zadev, o katerih bi se da njihovih predlogov občinski morali pogovoriti z volivci? ljudski odbor ne upošteva in da Zborov volivcev bi moralo tako ali tako naredi po svoje. biti več — pa tudi bolje bi morali biti pripravljeni. Največkrat na njih odbornik suhoparno poroča o delu občine, dnevni redi pa so za zbore celega področja enaki. Zakaj ne bi bili dnevni redi za vsako vo- Tako so na primer v neki volilni enoti nasprotovali, da bi asfaltirali lokalno cesto. Menili so, d« je dovolj, če jo zalijejo samo z asfaltno emulzijo, prihranjena sredstva pa naj bi uporabili za ureditev okoliša. lilno enoto prilagojeni njenim Ljudski odbor predloga ni upo-potrebam in zahtevam? V ob- števal, niti ni volivcem obraz-čini Grad v okraju Murska So- ložil razloge, ki so ga vodili k bota volivci sami predlagajo in drugačnemu sklepu, sklepajo, kaj bodo obravnavali Prav gotovo bo koristno, le na zboru, in pravijo, da je prav .bodo občinski ljudski odbori to še bolj zainteresiralo držav- resneje razmislili o obliki dela Ijane za delo občinskega odbora, zborot^ volivcev, če bodo zbore Krivda za neuspele zbore o o- redneje sklicevali ter odborniki livcev je mnogokrat d tem, ker na njih poročali o vsakem po-poročevalci s preobširnim, slabo membnejšem sklepu in načrtu razumljivim referatom >zamOre< občine. M. G. Obdobje, za katero bomo izvolili nove odbornike, je obdobje Nadaljnjega boja za zboljšanje življenjskega standarda (Iz »Proglasa« SZDL Jugoslavije) NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI VODOVOD in stanovanjska izgradnja Odgovarja Lojzka Stropnik, podpredsednica ptujske občine Z Lojzko Stropnikovo, podpredsednico občinskega ljudskega odbora v Ptuju, sem govoril le nekaj minut. V prvi vrsti me je k temu razgovoru napotilo dejstvo, da je Lojzka Stropnikova ena redkih žena, ki se že vsa povojna leta udejstvuje v gospodarskem in političnem življenju Ptuja in okolice. Zdaj, na pragu volitev v občinske ljudske odbore, me je zanimalo, kaj meni o bodočih nalogah ptujske občine. »Težavno Je o tem kaj reči, ko 'je teh nalog mnogo in so vse važne,« je dejala. »Mislim pa, da je dokončna izgraditev vodovoda in kanalizacije v Ptuju več ko potrebna. Zlasti gospodinje čutijo to potrebo, ko hodijo ponekod zelo daleč po vodo k javnim vodnjakom. Ni pa treba Se posebej omenjati, koliko* bosta vodovod hi kanalizacija pomenila za Izboljšanje sanitarnih razmer v mestu. Dela pri vodovodu so v teku lit doslej je dala občina v ta namen že preko 80 milijonov dinarjev. Stroški za vodovod in kanalizacijo bodo znašali skupno okrog 400 milijonov dinarjev. Vsega tega občina v prihodnjem letu ne bo zmogla in treba bo zaprositi za večje kredite pri okraju in republiki.« Nadalje je omenila stanovanjsko izgradnjo. V tem pogledu je v Ptuju že precej storjenega, vendar stanovanjska stiska še ni popustila. »Občina in stanovanjska skupnost bosia morali poskrbeti za nadaljnjo gradnjo stano- vanj za zdravstvene In prosvetne delavce ter ostale prebivalce občine, ki živijo v izredno težavnih stanovanjskih razmerah. Na drugi strani je treba omogočiti podjetjem, da odkupijo že Izgrajena stanovanja, oziroma, da dobijo kredite za gradnjo stanovanjskih hiš za svoje delavce in nameščence. Za leto 1958 je iz stanovanjskega sklada predviden kredit 60 milijonov dinarjev za izgradnjo stanovanjskega poslopja, ki ga bo gradila tovarna glinice in aluminija Kidričevo v Ptuju, in 25 milijonov, ki bodo na razpolago Zadružni hranilnici za gradnjo stanovanjskih hiš.« »Čeprav zveni nekoliko malenkostno,« je dejala na koncu pogovora Lojzka Stropnikova,« bo vendar treba misliti tudi na cestno razsvetljavo v predmestju Ptuja in bližnji okolici.| O tem prizadeti ljudje večkrat govorijo na zborih volivcev.« -mr UPRAVNI ODBOR ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE JE RAZ PR AVL J AL O OSNUTKU ZAKONA O RAZDELITVI SKUPNEGA DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ KORAK NAPREJ krepitvi materialne baze delavskega samoupravljanja in v razširitvi materialnih temeljev za poslovanje industrije v celoti Beograd, 14. okt. (Tanjug) — V temeljnih načelih osnutka zakona o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij se zrcali vneto prizadevanje, da bi se na delavskem samoupravljanju sloneči družbeni odnosi še nadalje razvijali, ' so poudarili na današnji seji upravnega odbora Zvezne industrijske zbornice, na kateri so obravnavali predloženi novi način razdelitve skupnega dohodka. , Kot glavno pozitivno značilnost skih kategorijah, vezanih na na-v predloženem osnutku zakona so čin razdelitve skupnega dohodka, poudarili to, da gospodarske orga- so bila mnenja deljena. V različ-nizacije po lastnem preudarku njh mnenjih je prišla do izraza razdeljujejo na plače in lastne sedanja sestava našega gospodar-sklade del dohodka, ki jim ostane sjva Tako n. pr. je analiza v 2600 ob razdelitvi. Razen tega je pod- podjetjih pokazala, da se bo zna-jetjem omogočeno, da sama spre- glo kopanje premoga, proizvodnja jemajo tarifne pravilnike, pravil- gradbenih potrebščin ter lesna in nike o normah in premijah, in da jivi]ska industrija v težavnejšem samostojno odločajo o uporabi poi02aju kakor druge panoge, ki sredstev svojih skladov. Novi na- bodQ novem nafinu razdelitve črn razdelitve skupnega dohodka na boljšem) kakor so zdaj, Ve-gospodarskih organizacij pomeni korak naprej v krepitvi materialni baze delavskega samoupravljanja in v razširitvi materialnih temeljev za poslovanje industrije v celoti. Pripombe k osnutku zakona so ^ # Su&Soj! ustreza zunanjetrgovinskim podjetjem V Zvei,n' Z""ajJ|ftrŠ71|;p^bXh^dka° r"Z|’r,IVlj“li čina panog pa bo v znatno boljšem položaju. V razpravi so poudarjali, da bi morali z novim sistemom razdelitve upoštevati probleme panog, ki se bodo znašle v razmeroma težavnejšem položaju ne glede na to, da vseh težav po tej poti ni moč odstraniti. Na seji je bilo slišati pomisleke proti osnutku zakona, češ da je preveč zamotan, .kar velja zlasti za razpredelnice za obračunavanje. Zato so nekateri člani upravnega odbora zahtevali, naj bi poenostavili tehniko obračunavanja, češ da pomeni v sedanji obliki znatne težave za gospodarsko-računski sektor gospodarskih organizacij in da bodo tudi izdatki zanje večji. NA PODLAGI ANKETE V SEDEMDESETIH PODJETJIH NOVI SISTEM predloženega osnutka zakona, s katerim je urejena izločitev dela dohodka gospodarskih organizacij za splošne družbene potrebe. Razen načelnih pripomb k temu členu so poudarjali tudi to, da so stopnje izločenega dohodka za splošne družbene potrebe preveč progresivne in da bi jih bilo treba* ublažiti, da bi podjetja bolj žaju bi bila podjetja za spodbujali k povečanju delovne kup in izvoz kmetijskih pri-storilnosti. delkov, nadalje »Jugoinspekt« in podjetja mednarodne spedici-Precej so govorili na seji tudi je, in sicer zato, ker nima-o amortizaciji, odplačevanju anui- jo redne delovne sile. V zvezi s tet, o načinu in možnostih izpla- tem so menili, da bi honorarje čevanja zaslužka iz večje storil- in druge izdatke, označene v nosti in o minimalnih osebnih do- členu 23 (ta člen precizira mate- hodkih. O teh in drugih gospodar- IZ NOVIH UREDB ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Ne smejo propadati! mtni svet lahko obnovi hišo tudi brez privolitve lastnika Beograd, 14. oktobra. — Izvršni odbor Zvezne zunanjetrgovinske zbornice je danes razpravljal o osnutku zakona o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij. Na podlagi ankete, razpisane v 70 podjetjih, so ugotovili, da novi način razdelitve skupnega dohodka v glavnem ustreza vsem zunanjetrgovinskim podjetjem. V relativno težavnejšem polo-1 no 'storilnost Nov način razdeli- od- tve skupnega dohodka bo spodbudil podjetja, da bodo bolj izkoriščala lastne rezerve in zmanjšala materialne stroške, ker se bo s tem povečal skupni dohodek. Nov uspeh »Brodospasa« Split, 14. okt. Kakor so sporočili iz uprave našega znanega podjetja »Brodospasc, ki dviga potopljene ladje in jih vleče v pristanišča, so včeraj v Port Sai-du potegnili iz morja ladjo »Pao Sole n te« z nosilnostjo 8000 ton, enega največjih in najmodernejših bagerjev-buldožerjev na svetu. rialne stroške), ki pomenijo v posameznih podjetjih precejšnje zneske, priznali kot materialne stroške. Na seji izvršnega odbora Zunanjetrgovinske zbornice so tudi ugotovili, da vnaša novi osnutek zakona več reda v poslovanje Ta ladja, ki je bila namenjena gospodarskih organizacij, pod- j za varnost plovbe po Sueškem jetjem pa daje več samostojnosti prekopu, je bila potopljena med in možnosti, da povečajo delov- > lanskim napadom na Egipt. Lani ia letos smo začeli hitreje obnavljati stare stanovanjske hiše, da bi čimprej nadomestili tisto, kar smo zamudili pri vzdrževanju teh hiš med zadnjo vojno in v prvih letah po osvoboditvi in bi obstoječi stanovanjski sklad obvarovali pred propadanjem. Obnavljanje teh hiš se je začelo v večjem obsegu, ko je zaživelo upravljanje stanovanjskih zgradb po hišnih svetih. potrdilo Komunalnega sistema v praksi ŽIVLJENJSKA RAVEN Milijarde dinarjev za rast šolstva, zdravstva, socialnih služb, gradnjo stanovanj, napeljavo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ter razširitev elektrifikacije v goriškem okraju ni v predpisih o plačevanju gradbenih del. Privatni lastnik zgradbe ima v takem primeru pravico, zahtevati od hišnega sveta in od banke podatke o tem, kako se bo sklenjeno posojilo porabilo. Razen tega lahko zahteva črtanje hipoteke za tisti znesek posojila, Po uredbi o upravljanju sta- uporabljeno. Zato določa novo be- ki bi bil porabljen za druge na-novanjskih zgradb iz leta 1954 sedilo 78. člena, da izplača banka mene jn ne za popravilo in vzdr-lahko hišni sveti za vzdrževanje znesek posojila neposredno pod- ževanje zgradbe. Hišni svet pa in popravila stanovanjskih hiš jetju, ki izvrši dela za popravilo mora posojilo odplačati iz amor-najamejo pri banki posojilo in ga in vzdrževanje zgradbe, in to na tizacijskega sklada in iz sklada petem odplačajo iz amortizacij- j način in po pogojih, ki so določe- za vzdrževanje zgradbe. S skega sklada in sklada za vzdrževanje. Ta določba ne velja samo za stanovanjske hiše, ki predstavljajo splošno družbeno lastnino, marveč tudi za privatne hiše, ki jih upravljajo hišni sveti. V praksi pa so ponekod hišni sveti v teh primerih naleteli na težave. Uredba namreč pravi, da banka lahko zahteva za posojilo poroštvo po veljavnih predpisih. Ponekod so banke zahtevale, da hišni lastnik dovoli za znesek posojila obremenitev hiše s hipoteko, drugod, kakor n. p. v Ljubljani, pa so se glede na kontrolo zadolžitve po stanovanjski upravi zadovoljile s tem, da so zahtevale sopodpis hišnega lastnika na posojilni pogodbi. V večini primerov so lastniki hiš, vsaj v Sloveniji, pravilno spoznali, da je tudi njihova korist, če hišo pravilno vzdržujejo. Nekateri hišni lastniki pa so se branili privoliti v hipoteko oziroma sopodpisati posojilno pogodbo, čeprav bi se vrednost zgradbe z obnovo povečala njim v korist. Seveda pa ne moremo dopustiti, da bi stanovanjske hiše, ki so nujno potrebne popravila, propadale, kar bi pomenilo veliko škodo za skupnost. Da bi tudi v takih primerih omogočili pravilno vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskih hiš in da bi obvarovali stanovanjski sklad, je Zvezni izvršni svet nedavno sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš, ki je zdaj že objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 42. Po novem "besedilu 78. člena lahko hišni svet za popravilo in vzdrževanje stanovanjske zgradbe sklene posojilo pri banki. Hišni svet stanovanjske zdradbe v privatni lastnini lahko v tem primeru tudi brez privolitve lastnika sklene z banko pogodbo, po kateri se zaradi zavarovanja posojila stavi hipoteka na zgradbo in na zemljišče, na katerem stoji zgradba. Za najeta posojila in za . stavljanje hipoteke pa je potrebno predhodno soglasje stanovanjske uprave. Seveda pa je treba tudi zagotoviti, da bo posojilo pravilno Mladi volivci Ljubljane! Udeležite se zborovanja mladih volivcev v sredo, 16. oktobra 1957 ob 17. uri pod Tivolskim gradom. OKRAJNI KOMITE TLMS LJUBLJANA Prizadevanja za razvoj goriškega okraja v zadnjih letih bi bilo morda moč najbolje .pojasniti: 9 krajevne oblasti razpoložljiva sredstva vlagajo v tiste panoge, ki imajo največji vpliv na življenjsko raven prebivalstva. Seveda Je v tem sestavku nemogoče našteti obrije raznih podatkov, ki kažejo na nenehen napredek pri razvoju šolstva, zdravstva, socialnih služb, gradnji stanovanj, napeljavi kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, razširitvi elektrifikacije ter drugih Javnih služb. Mimo stanovanjskega vprašanja, ki Je za mnoge zelo pereče in boleče ter kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, ki njun razvoj ne dohaja nagle rasti naselij ostale naštete panoge v glavnem ustrezajo sedanjim zahtevam in možnostim in Jih bo treba le še izpopolniti. ŠTEVILNE NOVE SOLE 9 V okraju so bile od leta 1950 dalje zgrajene nove sodobne ln moderne šole v Pečinah na Tolminskem, Ajdovščini, Cerovem v Brdih, Spodnjem Lokovcu nad Gorico ln v Trenti. Večje adaptacije so opravili na šolskih poslopjih v Br-jah pri Ajdovščini, na Livku, v Kojskem in Šmartnem,v Brdih, v Dobravljah pri Ajdovščini ln drugod. Kljub vsemu pa Je še dosti šol v neprimernih zasebnih prostorih, brez zadostne opreme in učnih pripomočkov. S ŠTIPENDIJAMI SI ZAGOTAVLJAJO KADRE Mimo zobozdravstva, kjer občutno manjka strokovnega kadra (en terapevt pride, denimo, povprečno komaj na vsakih 8692 ljudi), so vse druge zdravstvene panoge dobro razvite. Težko Je s prostori, saj imajo primerne samo Zdravstveni domovi v Bovcu, Cerknem, Kobaridu in Komnu. Tudi pomanjkanje zdravstvenih kadrov Je zaradi smotrnega štipendiranja domačih ljudi, vsako leto manjše. Trenutno štipendirajo okraj in občine ter razne ustanove 93 bodočih zdravstvenih delavcev, od teza 14 zdravnikov. SKORAJ MILIJARDO DINARJEV 9 Za napredek ln razvoj šolstva, zdravstva in socialnega varstva, so v goriškem okraju v minulih sedmih letih do vključno prvega polletja letos porabili skupaj okoli 970 milijonov 491 tisoč dinarjev. Obseg naložb je vsako leto naraščal; vtem ko so denimo leta 1950 investicije za te panoge znašale 11 milijonov 254 tisoč din, so lani narasle že na 302 milijona 500 tisoč dinarjev. Z upostavitvijo stanovanjskih skladov pri ljudskih odborih so se odprle tudi Širše možnosti za hitrejše ln bolj učinkovito reševanje stanovanjske stiske. V goriškem okraju so letos - v nasprotju z nekaterimi drugimi področji - zlahka poraf 111 stanovanjske sklade, ki so bili občutno premajhni za vse interesente za gradnjo hiš. 9 Lani so po podatkih statistične službe zgradili v okraju 148 družinskih stanovanj na površini 9916 kvadratnih metrov, predlanskim pa 155 na površini 905« kvadratnih metrov. Podatkov za prejšnja leta ni moč dobiti, čeprav je bila tedaj zlasti v večjih naseljih stanovanjska izgradnja znatna. Gradnja in izpopolnitev cestnega prometa ter vodovodnega ln kanalizacijskega omrežja je sicer napredovala, toda te panoge vzeto v celoti ne dohajajo rasti naselij. Vseeno pa gre omeniti napeljavo vodovodov v Brda ln na Kras, ureditev kanalizacije v Šempetru, ureditev cestnega omrežja v Novi Gorici ter zgraditev nove ceste Nova Gorica-Rožna dolina s predorom pod Pa-novcem. Samo letos Je okrajna Uprava za ceste porabila za utrjevanje vozišč in površinsko obdelavo cest 28 milijonov dinarjev. Pri zboljšanju vodovodov, kanalizacije, kapnic in drugih komunalnih naprav, Je od leta 1951 dalje opravila važno delo organizacija RK. Vrednost asanacljfklh del znaša doslej skoraj 50 milijonov dinarjev. * 9 Iz raznih družbenih virov so v zadnjih sedmih letih v goriškem okraju porabili za Izgradnjo stanovanj, kanalizacijsko in vodovodno omrežje skupaj okoli mllilardo 362 mlllionov 360 tisoč dinarjev. — Od važnejših dejavnosti javnega pomeaa še nekaj podatkov in misli o razširitvi elektrifikacije. Ta panoga je sploh po osvoboditvi dosegla največji razcvet. Za ponazoritev posredujemo le nekaj podatkov od 1950. leta dalje. V tem času Je poraba elektrike v gospodarstvu in za zasebne potrebe narasla za približno 12 milijonov kWh; elektrificiranih Je bilo 72 vasi; sedaj je brez električne luči le še 29 oddaljenih naselij; zgrajenih 67 novih transformatorskih postaj; dolžina daljnovodov se je povečala za okoli 108 km in nizkonapetostnega omrežja za 192km. Ta dela so zahtevala ogromne stroške, saj na primer napeljava enega kilometra daljnovoda stane več kot milijon dinarjev, postavitev transformatorske postaje preko 2 milijona ter napeljava enega kilometra nizkonapetostnega električnega omrežja blizu milijon dinarjev. Družba je torej v minulih sedmih letih do vključno prvega polletja letos dala v goriškem okraju več milijard dinarjev za razvoj komunalnih in drugih javnih služb, ki imajo nedvomno velik vpliv na stopnjo življenjske ravni prebivalstva. M. D. DNEVNIC Predsednik republike JosiP Broz Tito je °^llk0,v„ viCegu-dom dela L stopnje . vernerja jugosiovanske^^ ne banke m podpre Centralnega odbora oV uslužbencev državni t ici Risto Stefanoviča ob 45 len njegovega revoiucion dela. Odlikovanje je 72 i mu slavljencu svečan podpredsednik Izvršnega Srbije Voja Lekovič. n V nadaljevanju dda kongresa geodetskih ^ njakov Jugoslavije. k začel predvčerajšnjim v ridu, je bilo vferaj P0dan°d^ ročilo in so razpravljali o ^ Zveže geodetskih dru goslavije v obdobju^ed^ ?veza>Ig^dets^h {fjjdca^ed- mednarodne sto«® tudi z organizacijama, marv y geodetskimi strokovnj raznih deželah. Invansfcib Delegacija Jugoslova" univerz pod vods sjoVan- sednika Skupnosti J S beo-skih univerz m ^rkt°r$slava grajske unizerze dr. ,p0to-Blagojeviča je vt?TaLv0 ka-vala na obisk VJ£° £Letska mor jo je povabila pr0. vlada. V delegaciji j jverZe rektor ljubljanske: ge dr. inž. Kuhelj. De }n po bo mudila v SZ 1 e m obiskala številne ® ter druge sovjetske usta g Q{, bo imela vrsto Predava$verzi-ganizaciji univerz tetnega pouka pn • koni-Dva nova sejernsk ^ penzacijska sPora*u?rnSbruck strijo za Gradec in ^nSpodia-sta že začela veljati_ b0 zna-gi prvega sP°Ta?“™v aVstrij' šal izvoz 7 milijon tojiko skih šilingov in P^drui?ega tudi uvoz, na podlag* ;zVoZ sporazuma pa bo iiona av-oziroma uvoz 6,8 mu. znlm sirijskih šilingov, * okvirU podjetjem, ki b°d dej0vala J teh sporazumov sod {evati izvozu, ne bo treba P nedoločenega odstotka ,ug0. Ženih deviznih ?r?dsbanki *a slovanski Narodni iznega potrebe centralnega a tre-sklada. Oba sporazum na ba realizirati^ 31. dec edstaf letOS. . tircO3**". Na posvetovanj«i v nikov gostinskih po“J goVO-škega okraja so vče tin-rili o splošnem stan “ 6ovnem stva v okraju, o , ceV >n izpopolnjevanju dm „ uslužbencev uredu modernizaciji m ib> ki jih tvi gostinskih ob:r ,Jaju deje sicer v’goriškem^ povelj. Letošnja turish bl!a na v Gornjem P°.s°„Le. . precej boljša od .anja m® Gospodarska e j,odo Jugoslavijo in Po,J*ka°vi. RaZ' začela jutri v Varša b]agov- pravljali bodo ° r ,ednje ni menjavi za nas* sezna kakor tudi o 1958. f mih za obdobje od1 bode 1960. leta. Med drttf^ K0n 196U. ieia katera razmotrili tudi nek rske kretna vprašanja go P^ij ga sodelovanja ter delega fke kooperacije.** cijo vodi dmektor Gran zunanjo trgovino To ^ fl1 Za najboljšo J^flrva*' delovno brigado ]et0šn1 skem v tretji e^eraj'vg delovnih akcij so ^rVat.-Ljudske mladine Rbrigado proglasili mladm_ prisP okraja Vinkovci, okteb vala od julija do w ^ pre nad 74.600 ddov™f hodno zastavico^ brjgad dobile mladl"*adiška, ptJe okraja Nova Gradi stopni hodna zastavica^ ^ pa je ostala v bod® V Novi Gorici, najmlajšem slovenskem mestu ob naši zaho zClcn.iaVC’ s(a- kratkem odprli prve štiri moderne lokale za prodajalne sadja jrllžinska -n. sa, živil in tekstilnih potrebščin. V gornjih prostorih bodo st bjjZu 24 nnvn.nla. Stavbo je zgradil občinski ljudski odbor in bo velj jonov dinarjev. Sredi Pariza V Primer* n»° Da na največjih kulturnih ustanov Evrope in °bali pnfiJSS pusti brazilski ki se vsestransko zavzema za čim tes- 1» J iT *z8ubljeni nejše stike med našo in francosko naeihnu i„.?e ?,h svojih kulturo, je tedaj izjavil tole: **V tem, seboj in nir.oV£XaV(\ ob.računavajo da imamo v naših bibliotekah in knji-Al« da ^ ® ,jej° ju§oslovan- garnah jugoslovanske knjige, vidimo ®^bljeni profesirmiin?1^ dobro **Pre“ najzanesljivejši način, ki vodi do nuj-" brezdomci ju- no potrebnega razumevanja. Kajti do- r antično hiiHnKti * počenja- svojo zgodovino m svojo sc U8* kar se it* P°dlost*« Toda strukturo danes ne le v Evropi, mar- amo, res np hi «2i°i v Parizu. Pri* več po vsem svetu.« Komaj teden dni p»«i a križišču v°Yali! P° teJ izJavi voditelja Francoske na- ^ ki mu ta *!f«71 b«lvarov# sredi cionalne knjižnice pa so v Parizu se- t“rani Ugiecj sred^šča° s ^ tega* da s* žSa*i jugoslovanske knjige. ta*WaS SniŽ?aIi ^“Soslovansk^knilEe" Kako naJ sl pojasnimo ta dogodek, iev. falhn? Jugoslovanskih slikar- tak0 mal° vreden Pariza, kakršnega 8‘asbo^fV Plošče z jugoslovansko Pomnimo in kakršnega bi radi ohranili Hirati ’v V® zdaJ začela prvikrat oro- v duhu? Mar Je stopnja varnosti v eni Prav blizu -Slavoloka lzmcd največjih in najslavnejših prepelji V katerim sta že dve senc- stolntc Evrope zdrknila tako nizko, v*ikali svo«ZOV -in J«goslovanov da 111 mogoče več obvarovati kultur- 0s>sruniii f v°jni solidarnosti so “k ustanov, celo tujih ne? Ali pa gle-Prl 2 *me in dela Jugoslavije' In da **“ dima Pred »Berlitzem- obraz »ilci, so imeli politični vlo- neke druSe> pogromaške Francije, če- «te čata g cl ln razbijači cele nnl sar ne bi hoteli nikdar videti v nobe-Bti nartL ^oie Početie Ne samo ti- nem delu sveta, kaj šele v Parizu? Ali r^t^. « ga je vznemirje- Pa f * morebiti roka v inozemstvu ?o h»ii«'“““sena žena vlekla za noč- davno razpršenih in demoralizira- j lunj *ka ^u°:„marveč tudPznarnpnitif n^nl nih četnikov nenadoma osmelila na ko ^1“ jim tega ni prTorečL ta- Pariških pločnikih po vsej tisti ~d.fi-fakor Dnr^Vlrano opravili svoi posel lasovski« gonji po Zahodni Evropi ki e v LP”rovanski in- in Beogradom, trdno pričakujemo, da *»» c«ov tam 1 viapi oasevov ra •S«**, k?Lv neposredni bližini, v ki rpr>t ^a Jugoslovanski in- in uuuu piivmujcuiu, «**• linica? er in Jugoslovanska bodo kaznovani tisti, ki so v Parizu k- Vs« to se ... uničevali pridobitve jugoslovanske d? ^as ves ^ vsal čudno, vtem kulture. In še nekaj: da bodo franco-HovLene{a> kot k? bo,j neugodno ski policijski inšpektorji po tem poli-k»* J? vandait»«~ ?as Presenetil po- tičnem vandalstvu na enem izmed JJJf>Jkoli druef ^ w se Pripetil v prometnih križišč velikih pariških bul-Cv2ic1- Pravka»Za dnoevroPslii Pre" varov nehali skomigati z rameni in j* esco v mTh smo na konferenci bodo posvetili v tiste zakotne pariške e nri,“?r'ov^ku prisostvovali ulice in samotne prostore, kjer se je c,!**11 in j„_„„,emu srečanju fran- zbrala zločinska emigracija, da bi preit.' Jl*Hen Choi«vanskih intelektual- prečili podobne ta kakršnekoli druge ^cionai,, direktor Franco- zločine proti tradicijam jugoslovansko- knjižnice, ki vodi eno francoskega prijateljstva. J. A. PO NAPADU NA NAŠO KNJIGARNO V PARIZU Centrala je v Nici Zakaj so zločinci vpričo civilistov nemoteno lahko opravili svoje ogabno vandalstvo? Alžirci še vedno za pogajanja New York, 14. okt. (AP). Predstavnik Alžirske fronte nacionalne osvoboditve Mohamed Jazid je v razgovoru s sodelavcem ameriškega televizijskega omrežja znova pozval OZN, naj posreduje za ureditev alžirskega vprašanja* ker se je pokazalo, da sta fran-Parlz, 14. okt. (Tanjug). Predstavniki jugoslovanskega j Predstavnik pariške policije coska vlada in parlament nespo-veleposlaništva so danes zahtevali od pristojnih oblasti, naj je danes izjavil jugoslovanskim sobna, da bi sama uredila to razširijo preiskavo proti krivcem včerajšnjega brutalnega novinarjem, da je bila danes do- vprašanje triletne vojne v Alži- napada in vloma v jugoslovansko knjigarno v Parizu, da bi poldne končana preiskava proti riji. Izrazil je pripravljenost Al- izsledili in kaznovali organizatorje tega nezaslišanega proti- ! napadalcem. Aretirane četnike so žirske osvobodilne fronte na po- jugoslovanskega izpada. izročili sodnim preiskovalnim or- gajanja s Francijo za sporazum ... .. , , . ,. ... . , ganom. Dalje je izjavil, da poli- na podlagi alžirske neodvisnosti. Policija je začela zasliševati Benak je na policiji izjavil, da cija ni imela namena ugotoviti ~Ce bo Francija zavrnila takšno tri četnike, ki so bili aretirani je prispel v Pariz pred nekaj zveze med napadalci in četniškim ureditev, potem se bo vojna v pred Jugoslovansko agencijo in dnevi iz Nice, kjer je eno izmed vodstvom v Nici in tudi ne poli- Alžiriji nadaljevala vse dotlej j knjigarno. Vsi trije so pobegnili središč četniške emigracije. tično ozadje tega izpada. *Mi smo dokler ne bo Francija pripoznala iz Jugoslavije takoj po vojni, ker Benak in njegova pajdaša Me- ravnali po običajni metodi in naše neodvisnosti. Dolžnost OZN so v četniških odredih zakrivili denica in Bajič pa niso hoteli zbrali izključno dokazno gradivo i je, da poseže vmes in pomaga mnogo zločinov. Aretirani Boško izdati ostalih udeležencev napada, 0 dejanju. Zdaj je povsem pojas- ---------------------------------- čeprav so priče in sosedje danes njen način, kako je prišlo do vče- Pred sestankom Sposrečiiompo- rajšnjega dogodka-~ jugoslovansko- I begniti. To kaže, da napad ni bil ..i,. • n delo samo treh aretiranih napa- ltalljanSKega oaoora j dalcev, marveč tudi njihovih poza narodnostna vprašanja! m®^čev in liudi,ki so i™ to na* Beograd, 14. okt. (Jugopres). —' r0cl Kakor pričakujejo, bo v začetku 1 .^ed vlomom in sežiganjem novembra v Beogradu spet zase- se napadalci niso nič ozi- dal jugoslovansko-italijanski od- ral1 na slučajno mimoidoče in se bor, ki je bil ustanovljen na pod- , niso zmenili niti za klice sosedov lagi narodnostnega statuta pri- z.okexn okoliških hiš. Očitno jih ključenega londonski spomenici o nl ni} skrbelo da bi se utegnila tržaškem vprašanju. Proučil bo nenadno pojaviti policija. V pre- slovensko šolstvo na območju st°nsht agencije kjer so razbijali Kopra in Buj, v zvezi s tem pa pohištvo, nalepljali četmška gesla tudi vprašanje jezika v šolah ln ?hke ter netili požar, so se kakor tudi v javnosti na področju mudili dobre pol ure. Po oprav-katerega živita obe narodnostni «°.« skupini. Franciji, da bi realistično presodila položaj v Alžiriji in izvajala ustrezne zaključke.« B vrnitvi naših parlamentarcev iz lr kitajske Utrjeno prijateljstvo ^tajskega in jugoslovanskih narodov l]l®??Srad, 14. okt. (Tanjug). Delegacija Zvezne ljudske | lovnimi ljudmi socialistične Ki- fclu ’ ie s predsednikom Petrom Stamboličem na tajske, so nam naročali, naj spo- vrni, 0pravila prijateljski obisk na Kitajskem, se je danes ročimo narodom Jugoslavije nji- Drert * ®e°grad. Xa letališču v Zemunu so jo sprejeli pod- hove najtoplejše pozdrave in naj- DodnSe a Skupščine Vladimir Simič in Lidija Šentjurc, lepše želje. Našim narodom po-0b Pr®^sednik izvršnega sveta Rodoljub Colakovič in drugi, sredujemo zdaj ta topla prijatelj-1emPn du dal vodja delegacije Petar Stambolič novinar-^ »»slednje izjave: - Zvezne ljudske j ljudje, ki se še zmerom ne mo- a ljuie, ,vrnila obisk Vseki- i rejo sprijazniti s stvarnostjo ve- * 8aci.ia - skuPžčinii katere like kitajske revolucije. Vsi čuti- nas letos j mo globoko krivico, ki jo delajo Na Kitajskem smo se ! s tem ne samo kitajskemu naro- du, marveč tudi miru in demo- roke. Dve priči sta jih videli pred grmado, na katero so zmetali knjige in publikacije, kako so si mirno krtačili obleko in se pripravljali na odhod iz razdejane knjigarne. Policija, ki je prispela šele po dveh telefoničnih pozivih, je aretirala le tri napadalce od štirih ali petih. Položaj v Little Rocka še vedno napet Little Rock, 14. okt. (AP) — Predstavnik črnskega prebivalstva v državi Arkansas L. C. Ba-tes je izjavil, da je položaj v ška~ čustva in' bratske pozdrave j Little Rocku spričo rasistične za-kitajskega naroda. I grizenosti še vedno zelo napet in Srečanja in razgovori, ki smo \ da bi utegnili nastati novi ne-jih imeli s kitajskimi tovariši, • redi, čim bi se zvezne čete umak-bodo nedvomno prispevala k na- i nile iz mesta. Devet črnih učen-daljnjemu razvoju vsestranskega cev že štiri tedne obiskuje tam-sodelovanja naših narodov in bo- kajšnjo srednjo šolo MarSal Zukov v Litostroju VUKMANOVIC NA POTI IZ KARAČIJA V ADIS ABEBO Širše možnosti gospodarskega sodelovanja tudi s Pakistanom Karači, 14. okt. (Tanjug). Ju-1 tem prepričali tudi odgovorni p»-goslovanska gospodarska dele ga- kistanski ministri. »Pričakujem, cija pod vodstvom podpredsed- da bodo pogajanja s pakistan- v sprem- , __________ ____ do še bolj okrepila čvrsto prijatelj- stvu oboroženih vojakov. Kakor c___________ kratičnemu sodelovanje nasploh, stvo med našima socialističnima p0r0£aj0 krajevni časniki, bo cira pod . . _ Našo delegacijo so v prijatelj- deželama. Prepričani smo, da to guverner Arkansasa Or- nika Zveznega Izvršnega sveta sko delegacijo, ki bo v kratkem ski Kitajski toplo ln prisrčno sodelovanje koristi ne samo na- F,.fhl„ nreko zv-zneca od rodom Jugoslavije in Kitajske, ^ Faubus preko zveznega od fnudm Pe‘ar StambolIČ si in naša delega- l^°dov ; °g et^a'a mnogo velikih Sni Vr>ih a Varn> kmečkih ko-t>,*> kulti,«°s,podarstev, ustanov, > itd. r spomenikov, do-t?6«, govorili smo z delavci, v^nH e*nt!’ 8 tovariši iz par-h. z or§ani mestnih 2 oblasti, kakor tu- ^ n j predstavniki Vse-:‘‘lQ se J,udske skupščine. Tako ganili z izkušnjami in boi^ ga naroda v nje-zaoRtiiZa dvi§ dežele iz sto-je al°sti. Po zmagi revo-k»ajski narod ^Va^ionskega naroda in pri doi*110 ln .. ^Sovega vodstva za ti,. vani0 -arno mednarodno so- 1b' v svnif Ietih velike uspe-I n]. notranjem razvoju 1» socializma, ht Sv°lo l nar°d vneto izpolnju-tn ^ le *sodovInsko nalogo in e*>ak0n, '°s,eden borec za mir f°^L Ou^no sodelovanje med >niwuiemo:__da. težnje a1] S® hjeJ)a snaniiT načelih* ak j. >*iore rH^oljubne koeksistence tu. na j1 do popolnega izra- Owdvsem ,, arodnem torišču in •Jpi ki iji, N spričo zunanjih \^j^se delajo LR Kitajski ,QPonski protest h V Moskvi Viitaitibnft 14'- (Reuter). — da ie 5,njstrstvo je obja-Pfi s« - a znova protesti- sprejell tako njeni najvlšjl voditelji kakor tudi vsi delovni ljudje, s katerimi je prišla v stik. Povsod, kjer smo govorili z de- marveč tudi napredku, miru in bora guvernerjev znova izposlo-enakopravnemu sodelovanju po vati umik federalnih čet iz Little vsem svetu. Rocka. ZASEDANJE MEDNARODNE AGENCIJE ZA ATOMSKO ENfcRGUO Program dela in proračun Večina ni sprejela predloga, da bi pri delu agencije sodelovale vse države Dunaj, 14. okt. (Tanjug) Odbor za program in proračun Generalne konference mednarodne agencije za atomsko energijo je danes soglasno sprejel program dela agencije in proračun. Program, ki bo predložen v odobritev prihodnjemu plenumu Generalne konference, predvideva pomoč, ki jo bo nudila agencija deželam članicam pri znanstvenem raziskovanju, dodeljevanju radio-izotopov in njihovi praktični uporabi, strokovnem usposabljanju kadrov, dajanju tehnične opreme, izmenjavi publikacij in drugo, kar bo prispevalo k uresničenju nacionalnih programov proizvodnje jedrske energije v miroljubne namene. Program predvideva nadzorstvo agencije, da dodeljena jedrska energija ne bo izkoriščena v destruktivne na-1 mene. Clan jugoslovanske delegacije ing. Šujica je v debati opozoril na izkušnje Jugoslavije v uporabi radioizotopov v medicini in gospodarstvu in dal sugestije za realiziranje programa agencije v deželah, ki ne proizvajajo ali so šele začele proizvajati jedrsko energijo. Poudaril je, da je treba pomoč tem deželam usmeriti v prvi vrsti na strokovno usposabljanje kadrov in na praktično uporabo radioizotopov. Odbor je nadalje sprejel predlog enoletnega proračuna v znesku 4,089.000 dolarjev in predlog za sklad obratnih sredstev agencije v znesku dva milijona dolarjev. Na seji administrativno pravnega odbora so razpravljali o pravilih procedure na Generalni konferenci, pri čemer je ponovno izbruhnil spor o pravici udeležbe pri delu agencije držav, ki niso članice OZN. Medtem ko so nekateri delegati zagovarjali stališče, naj bi imele pravico ude- Sklepi Generalne skupščine OZN New York, 14. okt. (AFP) — Generalna skupščina OZN je danes sklenila, da bodo vprašanje sklicanja konference za revizijo ustanovne listine OZN obravnavali na zasedanju leta 1959. Odboru OZN, ki bo sestavljen iz vseh dežel članic, so naložili, naj z generalnim sekretarjem • OZN določi čas, kraj in proceduro na konferenci, ki bo svoja priporočila dostavila Generalni skupščini za zasedanje leta 1959. Skupščina je soglasno sprejela češkoslovaški predlog, naj pride na dnevni red sedanjega zasedanja vprašanje sestave generalnega komiteja, ki ga tvorijo predsednik skupščine, devet podpredsednikov in sedem predsednikov komisij Generalne skup-| ščine. Sprejet je bil tudi predlog ' proračunske komisije, s katerim je prispevek ene države za OZN ' omejen na največ 31 odstotkov. Politični odbor OZN je danes nadaljeval razpravo o razorožitvi. ■ Britanski delegat AUan Noble je zahteval, naj odbor sprejme resolucijo o razorožitvi, ki jo je predložilo 23 dežel. Resolucija sloni na predlogih ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade, izročenih Sovjetski zvezi v avgustu j na razgovorih v Londonu. Po tej ! resoluciji naj bi opustili poskuse z atomskim orožjem ob ustrezni mednarodni kontroli, nehali izdelovati atomske snovi v vojne namene, zmanjšali zaloge atomskega orožja', zmanjšali količino običajnega orožja, uveljavili ukrepe za obrambo pred nenadnim napadom, tehnično proučili sistem i tehnične kontrole nad raketnimi izstrelki in nadaljevali pogajanja o razorožitvi. ležbe vse države, so drugi temu nasprotovali. Čeprav nihče ni omenil Kitajske, je bilo očitno, da se je bitka vodila za to državo. Jugoslovanski delegat je predlagal, naj bi uveljavili načelo univerzalnosti v tem novem organu OZN, kar bi pripomoglo k uspešnemu delu agencije in uresničenju njene glavne naloge — dati vire jedrske energije v službo vsega človeštva. Po triurni debati je bilo glasovanje. Pravila procedure so sprejeli v celoti, večina pa je nato odklonila pravico sodelovanja vseh držav pri delu agencije. Sestanek Kveder—Hallstein Bonn, 14. okt. (Tanjug) — Po povratku na svoje službeno mesto v Bonn je veleposlanik Dušan Kveder danes na svojo zahtevo obiskal državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu Walterja Hallsteina, ki trenutno nadomešča obolelega zunanjega ministra von Brentana. Veleposlanik Kveder in dr-> žavni sekretar Hallstein sta se eno uro razgovarjala o perečih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Admiral Lambe poveljnik na Sredozemlja Pariz, 14. okt. (Reuter) — Poveljstvo Atlantskega pakta je sporočilo, da je bil za poveljnika sil Atlantskega pakta na Sredozemlju imenovan admiral Charles Lambe. Svojo dolžnost bo prevzel novembra namesto dosedanjega poveljnika admirala Ed-wardsa, ki je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Egiptovske čete v Alepu London, 14. okt. (Reuter) — Kakor poroča radio Damask, so i egiptske čete prispele danes v Alepo, 50 km od turiške meje. Sirsko prebivalstvo je vojake zavez-] niškega Egipta prisrčno spre-1 jelo. Na svojem potovanju po Indiji je bila naša gospodarska delegacija pod vodstvom Svetozarja Vukmanoviča tudi na grobu Mahatma Gandhija Svetozairja Vukmanovida je zaključila svoj obisk v Pakistanu in je danes odpotovala v Aden, od koder bo nadaljevala pot v Adis Abebo. Pred odhodom je Vukmano-vič novinarjem izjavil, da je imel med obiskom v Karačiju priložnost proučiti možnosti ekonomskega sodelovanja med Jugoslavijo in Pakistanom in da so se o prispela v Beograd, omogočila sporas naših ustrezen sporazum o nadaljnjem gospodarskih sti« razvoju kov.« Danes popoldne je naša delegacija prispela v Adis Abebo. Ob prihodu jo je pozdravil predsednik vlade z več ministri, nato pa jo je sprejel Haile Selasie. Nocoj je delegacija položila venec na »Spomenik svobode«. Složno sodelovanje znanstvenikov ZSSR in ZDA v opazovanju s umetnega satelita New York, 14. okt. (AP). V Cambridgeu je bil med Sovjetsko zvezo in ZDA dosežen sporazum o izmenjavi informacij o opazovanju umetnega satelita. Prorektor ameriškega programa za opazovanje satelita Leon Campbell, ki se je pravkar vrnil s sestanka raziskovalcev aeronavtike v Barceloni, je izjavil, da podrobnosti sporazuma zdaj še proučujejo. Sovjetska znanstvenica A. G. Ma-sevič bo sodelovala pri tem programu. Junija se je mudila v ZDA. Campbell je še dejal, da imajo po izjavi te znanstvenice v Sovjetski zvezi blizu 70 prostovoljskih ekip za opazovanje umetnega satelita. Sistem njihovega dela je podoben sistemu, ki ga uporabljajo v ZDA. Sovjetski umetni satelit je davi navsezgodaj letel nad New Yor- kom. Postaje, ki ga zasledujejo, pa ga zaradi oblakov niso mogle opazovati. Pač pa je observatorij v Cambridgeu približno eno minuto spremljal del rakete, ki skupno s satelitom kroži okrog Zemlje. Hitrost satelita se polagoma zmanjšuje in je vsak dan za 1,8 sekunde manjša. Časovna razlika med umetnim satelitom in delom rakete, ki prav tako kroži okrog Zemlje, znaša zdaj 8 minut Tehniki britanskega radiosi-stema BBC so davi navsezgodaj prestregli signale sovjetskega satelita, ki že 11 dni kroži okrog zemlje. Signali so bili zelo razločni. Po mnenju britanskih znanstvenikov ni nobenih znakov, da je umetni satelit zmanjšal višino kroženja ali prodrl v gostejše zračne plasti. avtobusov 49 sol - dltiHuce* Of v/ c//y/ W?W'i OKTOBRA^ : ŠE SPOMINJAMO KAKŠNA JE BILA VČASIH LJUBLJANA? Razveseljiva bilanca skupnih naporov —Zgovorna govorica suhoparnih številk LJUBLJANA SE JE V ZADNJIH LETIH MOČNO SPREMENILA. NJEN™ rrirna lumrmrte NTTT OPAZIM NISO. KER JE VSE, KAR SE JE »_ pRE. TEGA MOGOČE NITI OPAZILI NISO. KER JE VSE, KAR SE JE RASLO VSAKODNEVNO Z NJIMI. DA BI LAHKO PRIKAZALI VSB “Q nAM MEMBE V MESTU, SMO OBISKALI NASE STATISTlCARJE. ŠTEVIL**. JIH NAVEDLI MNOGO POVEDO ^ miU. be pa so postale mnogim Ljub-| MILIJONI ZA NASO MLADINO | otrok ^dobilo ljančanom udoben in sodobno urejen dom. Letos bomo menda dosegli pri gradnji stanovanj nov LIJONI ZA NASO MLADINO i otroK je ao~ moči. Kon, u S tem pa skrb in stroški za | j ona dinarjev P 2fl() šolskih otroke niso prenehali. Saj so že ne smemo po Hnhi 31-00® otroke niso prenehali. Saj so ze ne smemo f'-'. f 31.UUJ dosegli pri gradnji stanovanj nov za 2342 otrok za pomoč pri šola- mlečnih kumn^ in na le- rekord. 2405 stanovanj, ki jih j nju in vzgoji porabili 73,600.000 otrok svoj d ^ z(jravstven letos gradimo, bo omililo stano- dinarjev. Pet sto osemintridesetim tova^f ,^ ogroženih otrok- & vanjsko stisko. vzgojno ogroženim in zanemarje- | in «od^ <*w*no 43 rf nim otrokom je skupnost name- vse to je bu P nj majhn nila 46 in pol milijona dinarjev | jonov dinarjev, podpore, 248 slepih in gluhih I vsota ZA ZDRAVJE LJUBLJANČANOV Dogodki in podobe Solidno in kulturno Zgodilo se je pred dnevi v mesnici na Opekarski cesti. V mesnico je stopilo mlado plavolaso dekle in vljudno pozdravilo. »Kaj bo dobrega, kebrček?« ji je smeje odvrnil zajetni mesar. »Prosim, bi lahko dobila telečja jetrca!« je plaho vprašalo dekle. »Jetrca? Telečja? Ha, ha,« se je zarežal mesar. »Telečjih jetrc pa nimam, kebrček!« »Res ni mate?« »Nimam!« se je odrezal. »Svinjska, če hočeš?« »Ne, ne, svinjskih, ne maram.« »Zakaj pa ne, saj so ravno tako dobre.« »Jaz bi rada telečja!« je pribilo dekle. »Ha, ha,« se ji je spet zarežal mesar. »Pa kaj bi ti * telečjimi, ko si pa še samo tele!« Prekisle limone Zdaj ko razsaja gripa, se je močno dvignilo tudi pavn. praševanje po limonah. Toda začuda, v trenutku, ko je gri- — Kaj se tako kislo držiš. Ali si limone jedel? — Ne, le kupil sem Jih, kupil! pa pričela švojo ofenzivo, ni . tuLajmoč kupiti v vsej Ljubljani niti ene limone. Sedaj pa so se na lepem spet pojavile, toda na žalost so se z njimi pojavile tudi nove cene. Pri enem saniem kilogramu se je cena dvignila za več kot 100 dinarjev. Povprašali smo podjetje Sadje-zelenjavaj zakaj tako1 povišanje cen. »Novim cenam limon se čudimo tudi pri nas. Prejšnjo pošiljko smo nabavili iz Italije. Od kje pa so limone, ki jih sedaj prodajajo, vam res ne moremo povedati. Vprašajte na Slovenija sadje.« Na podjetju Slovenija sadje pa so nam zaupali: »Limone, ki jih sedaj prodajajo, so prispele iz Italije. Cene so res močno pretirane, saj bi po realnih cenitvah ne smele stati več kot 120 dinarjev za kilogram. Prr sedanjih cenah pa sta samo dve možnosti: ali detajlisti z limonami špekulirajo ali pa prodajajo stare zaloge.« ot betežni starčki stokajo zadnji ljubljanski tramvaji po zarjavelih tračnicah. Pozabili smo že na čase, ko so bili še edino prevozno sredstvo našega mesta. Milijardo 200 milijonov din je bilo potrebnih, da so lahko odstranili 11 km tračnic, napeljali 22 km žic, po katerih drsijo sedaj »trole« 24 trolejbusov. Skupno z 18 novimi avtobusi na svojih 1600 udobnih sedežih prevažajo Ljubljančane tako hitro, da se je število prevoženih kilometrov od 2,900.000 v letu 1953 dvignilo kar na 3,748.000 v letu 1957. Ni več daleč čas, ko bodo tudi tramvaji, ki še ropotajo po ulicah, zapeljali zadnjič v remizo. MESTO SPREMINJA PODOBO Sedaj, ko se lahko hitreje zapeljemo z enega konca Ljubljane na drugi, kmalu opazimo mnogo novih zgradb, ki so v teh letih zrasle na ljubljanskih tleh. Vrsta modemih šol in blokov je močno spremenila podobo mesta, številne nove stanovanjske zgrad- Vzporedno s stanovanjsko izgradnjo je širjenje kanalizacijske mreže zahtevalo kar 170 milijonov din. Ker so dogradili tudi čistilno napravo v Šentvidu, se nam ni treba bati, da bi se okužila voda mestnega vodovoda v Klečah. Kako draga je skrb za mestno higieno, pa vidimo iz tega, da so samo za higienično pobiranje smeti in za nekatere druge naprave za vzdrževanje snage investirali v zadjih letih 61 milijonov din. 23 NOVIH SOL Pred dobrim mesecem je nova generacija šolarčkov prvič sedla v šolske klopi in začela vleči prve črte in postavljati prve pike. Resda v.Cc nem polju. Kljub skromnim finanč- | nim sredstvom obstoja bojazen, da bodo ostala neizkoriščena, ker se bliža jesen, z deli pa bi morali pričeti že spomladi. In memoriam Moše pliad in Lenina na Jutri popoMne bo ^^ugim ^ redni seji razpravljal mea^ v Uu o preimenovanju dven lin ni ljani. svoji OLO Ljubljana ]e sldep, seji marca letos |Pr^0Že PUadaa11 trg; v spomin pokojni. ni Unca a . t,i .fin«-«« RAZSTAVA NA CESTI Sprehajalci na Cankarjevi cesti so zadnje dni nemalo presenečeni. Na železni ograji nasproti Narodnega doma visi vrsta umetniških slik. Ljudje se ustavljajo in občudujejo Živopisano umetnost na platnu. Zaman se ozirajo po avtorjih, le skromen napis »KLAS razstavlja« opozarja obiskovalce razstave pod milim nebom na nevsakdanje razstavljalce. Ob majhni mizici, ki stoji na robu pločnika, na kateri je vpisna knjiga, smo naleteli na prijaznega Borisa Tavžlja, ki tudi razstavlja nekaj svojih slik. »Menili smo, da se bomo prav na ulici najbolj približali ljudem...« »Oprostite, prosim!« smo ga prekinili, »kdo pravzaprav razstavlja«? »KLAS, to je klub amaterskih slikarjev in kiparjev, ki se poleg svojega poklica v prostem časti ukvarja še z umet- bi Prav Tako je % dobila ena lzn?ed.' revolucij irn 40-letnlci Oktobrske revo Leninu. zadeve ^ Svet za komunalne b) se sc Ljubljana predlaga, naJ preimeno Ka nja Kolodvorska ulica PpoKOpaUs v Ulico Moše Pijaa»’ ulica pa v Leninovo. _osre*eni; Kaže, da sta oj* ‘fres nlurV Kolodvorska ul c® ^ut>ljans.K‘ }e «eZ kdo ve kako lepa,^« Ha bo to_*etnili MLEČNE KUHINJE NA VSEH ŠOLAH £ekaj let ena Na področju občine Loška dolina so po vseh šolah mlečne kuhinje. Izdatno malico za 6 din dobiva 436 učencev. Vseh pet kuhinj vodi koordinacijski odbor RK. Sredstva za vzdrževanje mlečnih kuhinj so malhna, pa tudi prispevek otrok ni velik. Zato je odbor RK zaprosil za finančno pomoč podjetja, organizacije in kmetijske zadruge v občini. Do sedaj je prispevala finančna sredstva za mlečno kuhinjo KZ Stari trg, občinski sindikalni svet in »Brest« iz Cerknice. Prijetno presenečenje Sinoči so bili Ljubljančani spet enkrat prijetno presenečeni. V izložbi industrijske prodajalne tovarne »Iskra« v palači Glavne zadružne zveze so namreč postavili filmsko platno in nanj projicirali kratke zabavne filme. Izbor teh filmov je posredoval Zavod za šolski in poučni film, predvajali pa so jih na prenosnem kinoprojektorju za ozki trak znamke »Iskra«. Podobne predstave se bodo do volitev vrstile vsak večer med pol sedmo in osmo uro. S predstavami pa tudi po volitvah ne mislijo prekiniti. Takrat bodo predstave dva- ali trikrat na teden, predvajali pa bodo Filmske novosti ter poučne ln zabavne filme. 2e zdaj pa vse kaže, da bo novost radovednim Ljubljančanom kar všeč, saj se je že ob sinočnji prvi »predstavi« zbralo nekaj sto gledalcev. „ — >Taže1JUda *> »£& nlstični načrt pa “^%Iavnth ** Dtn nekaj let ena Izmed dob rin ulic. Prav je tudi, _da )Jublj3n^ svojo ulico v Mostah delavskem okraju. Nesreča ne p°&va na Včeraj so pripeljal olmgni« fPo- llubljanske ppsti j n o n ■ drsTtl', ■padel in sl*1«^, b*p£5£ 80-letni kmet Matija j" drstiilai * 42, na parketu pa je spoa uB. mila levo nogo 91-l«n 109 v » z Apolonija Krese s Titov 0m s ljani. 46-letni Pek°J5gi s k°lelico t Mestnega trga 3 je pa stegnen r it zlomil, levo nogo. Lev Cet0 je zlomil tudi dve etnij« 0A zlomil, levo nuBv. Mar»« 3vi- je zlomil tudi dveletni m pod , fri. Komende 45, ki je P m„ 3s-le desno nogo pa si je Filipič. fr»jf zer iz Domžal Peter vLnv0ienec j 63» sl je zlomil 77-lf ni uP°^ut,ijaniletII9 Zemljič iz Ljubljane ]ornlla desno roko pa sij«* iz £ ]cr, upokojenka Olga Bolka Ki > „ ske 27. PoSkodbe^na^nslli j,oin „„d banji pa zdravi "" bevšek Poškodbe na e ‘ , boW'fad-^a sl v U“b”?,nar Vinl‘®j pozdravi tudi 5l-letnl miza -- iz Moravi! St. se v ^ bevšek iz Morave si. pa se sledic prometnih nes jo je ^0 ljanski bolnišnici z Klanca P*L Gvido Koncilja tz f: možgan°.; Pr% nlku, ki ima pretres _ -uen>^' tu® na glavi in zlom desne g]aVi tres možaan in ran„,letnl ucl Rudolf Cemažar, 37 dreja je s Smartlnske ceste M- goln)c f 22-letnega mizarja 'zolnlšnlci se podrl avtomobil- V banji. zaradi poškodb na nostjo. Trideset nas je in smo najrazličnejših poklicev. Večina nas izhaja iz risarske šole »Ivan Rob«. Po končanem večernem pouku pa nam je umetnost tako prirasla k srcu, da je nismo mogli kar tako opustiti. Ustanovili smo ,Klas‘. Zasedaj se bavimo samo s slikarstvom, ker za kiparstvo pač nimamo potrebnih sredstev.« T. F. Posneto in prevedeno z magnetofonskega traku. »Vstopite! Vstopite! Napravo, ki jo boste videli, je konstruiral ameriški inženir. Pripeljali smo jo naravnost iz New Yorka, glavnega mesta Amerike, v vaše mesto. Smeh, ki ga sliiite iz zvočnika, ni posnet na magnetofon. To je smeh vaših predhodnikov. Ne zamudite torej enkratne priložnosti in vstopite, vstopite ...« Skoda le, da nihče ni posnel na trak tudi tistega, kar govorijo obiskovalci, ko prihajajo iz »čarovniške kočije« 2 onkraj Karavank. V deželo je prišla hladna Jesen, v Ljubljano pa prodajalci zabave. Med sejmarsko pisane stojnice, hiše smeha, gradove strahu, »čarovniško kočijo« Itd. krogla smrti ln večji avtodrom sta Izven te konkurence), ki so Jih tl razkrojevalci skrbi pred kakim dobrim tednom postavili na hitro roko v Tivoliju, padajo orumeneli listi... In enako na gosto vzdihljaji »potrošnikov«. Tu ne bomo komentirali vzdihljajev staršev z otroki in zaljubljenih parov, ki morajo za obisk treh, štirih postojank tega prelmenitnega »Lunaparka« odšteti v pičil urici zabave najmanj celotni zaslužek enega dneva. Prijatelju dejstev za račun pa en sam primer: tam je za male otroke izposojevalnica pritrjenih koles in ena vožnja, ki včasih traja tudi le dve minuti, stane 20 dinarjev 1 preveč okus? Prišli pa so ti kramarji zabave od vseh vetrov. Ker ne znajo naše govorice, so vse napise pustili v govorici svojih poslovnih sedežev, naj-češče v nemščini In Italijanščini. Prelepili ali pa na nove kartone napisali so le cene (variabilen element) in kar Je najnujnejše za komercialni učinek. Kot bi sl mislili: »V tem provincialnem mestu so ljudje lačni In žejni razvedrila, zato gre tudi brez stroškov j* ^ f Ali je pripeljala nekatere kramarj Mfo, jg jr« jg,-m j-tl zabavo pod tivolske kostanje sam , ^5 J § g | preveč" srečna roka ali nemara tudi za prilagoditve. Pratra in drugih primerjav ne poznajo, zato se z malim zadovolje: samo da hrešči, da se giblje ln migota v živih barvicah. Razen tega ne gre preveč upoštevati tega odročnega mesteca; avgusta ln prve tedne septem- mestlb. obl' bra se da bolje zaslužiti v dnig® M skali smo ga torej spotoma v Jeseni. • • gj^iitur** Mar ni tako primitivno, Krorb°‘f1ano ln pr molzenje denarja sramota za Lju reditelja? „mPnibneJsl5- LJubljana Je vendar med naJP tudi V. prometnimi križišči Evrope in kot lma oK . hodno turistično sredlSče. Kaz®n ‘ B tudi 140.000 prebivalcev ln s Tivolijem n a P pl prostor za s t a 1 n o z a b a v 1 s h0 da mernl kulturni v 1 S 1 ni. »*rwstnw tako stalno zabavišče ne shajal doslej d°^ico& služkom, po vsem, kar *mo d ,e, 0d menda ni. Hujše Je najbrž vPr“ a zab»v' 0, dobiti sredstva za ustanovitev takeg dIagani Mislimo, da ne želimo preveč, ce £ ali Ka naj uprava »Ljubljanskega fest d0 v*v, druga organizacija Prevzame P odb®,ta- roke ln s pomočjo občinskih ‘J1' vsllm ln e. Mestnega sveta ter gostinskih, trg rMvoJ“ n,a lih podjetij, ki so zainteresirani na o(J ,urW n, sta v turističnem pogledu in ^1'71,-avi grad že sedaj dokajšnje koristi, pr*P stalneS®,.cij program za ustanovitev prlmerneg lr>vcS,r-bavtšča v Ljubljani. M°v« k.agostišči nf ,‘jaa bi tako zabavišče s primernimi g ^ postav jalo. Razen tega pa ga je moč za v etapah. »bavi^8 %- To. kar se sedaj pod nazivom *fkatura, prjg gaja v Tivoliju, Je le spačena K ui vega zabavišča. V imenu me*e® m ko P jcor pred samim seboj rahlo sram, ^ sK otroke v to »zabavišče« - a 'ta”’(,„.orje: peljali? - pa vprašujemo organi ^ xO, »KAKŠEN PLEMENIT NAMEN POSVEČUJE TAKA SREDSTVA *« 15- OKTOBRA 1957 -c K0LT0BN1 OBZOBNIK ... * Na Visokem v Poljanski dolini, kraju pisatelja Ivana Tavčarja, so v nedeljo dopoldne odkrili spomenik temu mojstru slovenske epike. Na slavnosti je v imenu družine Tavčarjevih navzoče pozdravil dr. Ivo Tavčar, o pisateljevem delu in njegovem pomenu za slovensko literaturo pa je govoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti " Josip Vidmar. Spomenik je delo akademskega kiparja Jakoba Savinska _lJubljanski koncerti Stiski basist Kim Borg js ' 1918 rojeni basist KEim ^Olam lHPOnedelJek, 7. oktobra ob spremljavi prof. ,l~VaJal izre, Mož,«”1 s Hfindlora, Hayd-0,11 ® dan m’ Schubert<>m, Rave-*0rWa»ti M* * Sibeliusom in Mu-? Je še nekaJ skladb v lastni e m<>tive — mor- ’ feveflb, k('rr>pozic:iji). Dva vaška Mk,®1*1 bd'la paf Ravelov “el» in Don Kihot Dulsi>- t^^anka i° P®®1111 Musorgskega ' 1,9 breg * Pesmi in plesov smr-? ^ Dona' Seminarist, Kla- i ^ moč ° boIhl>' Pevec ima 6|>0 '2en=A^n’ pr:jetno sonoren in sic^ n glas’ brez posebnih >t glaL,Vtntiar Pa Prt njem ka-111 tako ' lta't. iv,"6110 radostjo oblikuje v Je, da Je doapel le daleč v obvladanju sloga absolutne glasbe (v nji veljajo samo specifično glasbeni učtitnkl), saj Je to gotovo 'neizbežen pogoj za tako uspešno po-ustvariitev Ravelovega Don Kihota, vendar je bil na primer Mozart — tudi Mozart stavlja enak pogoj, samb še bolj iz&iščeno — le za spoznanje prebledo In v primeri z bolj oprijemljivo učinkujočimi skladbami manj zanimivo Izvajan. Zdli se, da je pevee po svoji osnovni, izhodiščni dispoziciji zakoreninjen v realističnem in naturalističnem slogu, zakaj če to ne bi bil, nas gotovo ne bi spravil do občudovanja in hvaležnosti' za interpretacijo nekaterih samospevov genialnega Musorgskega. (Pesmi Musorgskega sploh premalokrat slioirno.) Ta robustnost, zdrava usmerjenost k predmetnosta in nazornosti Je končno Uplčna za pevčevo nordijj sko poreklo. Omembe vredno Je ie, da Je v teku večera pel kar v (vsaj) Šestih Jezikih: Italijanskem, nemškem, angleškem, francoskem, finskem in ruskem. Rafael AJlec Mojstri naprodaj *z naših kinodvoran lepo je biti mlad zapetost, poča- pa so različna, bolj ali manj deforml-sn . za&nost. specifičen, na rana zrcala avtorjev številnih filmskih humor - adaptacij lz študentskega življenja. Običajnemu stiliziranemu Izrazu se je Frankel uspešno izognil ln s svoje realistične palete dodajal samo čisto, neugnano, neutesnjeno pubertetno raznovrstnost. Mimo golega, a pristnega vtisa mladega žuborenja se je zdrave mladostne | film pomembno zoperstavil tudi za so ttzl^Uu Dn°st, specif C j. *t filmom režiser Cyrll Dravi i» J? bitl mlad« je glasna. >i,.. ailnsiroga življenja ln i iti Jakopičev paviljon v Ljubljani že zlepa ni imel toliko obiskovalcev, kot jih ima zadnje dni. Vse tri razstavne dvorane niso nikoli prazne, razstavljene slike nikoli same. In to kljub temu, da je sedanja razstava doslej ostala skoro nezapažena, da o njej ni bilo kdo ve kaj slišati. Razveseljivo je to toliko bolj, ker kaže, da drži stari pregovor: dobra beseda dobro mesto najde, kar bi se v tej zvezi lahko reklo: lepa stvar ima vedno svoje občudovalce. Tako je tudi z razstavo reprodukcij francoskih mojstrov v Jakopičevem paviljonu. Prosvetni servis Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije je tokrat zadel v črno: organiziral je praktično akcijo proti likovnemu kiču. O potrebi te akcije ne velja izgubljati besed, saj kič dokaj često grozi v izložbah prodajaln ali, kar je še huje, že kraljuje na stenah naših stanovanj. Da je temu tako, se skoraj ni čuditi spričo pomanjkljive likovne vzgoje. Te mimika skoro vsem slojem naših ljudi. O tem se je že mnogo pisalo, toda, kakor kaže, samo s pisanjem se teh reči le ne da odpraviti. Potrebna so dejanja, konkretne akcije, zgledi. Potrebno je pokazati ljudem, kaj ni kič, kaj je mojstrovina, treba Ž'e torej prirejati razstave, čim več ivalitetnih razstav! In drugo: omogočiti nakup kvalitetnih likovnih del. Razstava reprodukcij francoskih mojstrov — zastopani s« vsi najslavnejši slikarji oa impresionistov dalje do sodobnikov, od Maneta, Moneta, Pissarroja, Degasa in seveda Gauguina, Van Gogha, Cezanna do Matissa in Picassoja — idealno ustreza obem gornjim zahtevam. Seznanja ljudi z največjimi dosežki likovne umetnosti, izbrane so najbolj znane in proslavljene mojstrovine posameznih slikarjev, obenem pa je prireditelj poskrbel tudi za odkup. Tudi v tem pogledu je treba akcijo Prosvetnega servisa pozdraviti: skoro ni pri nas posameznika, ki bi si lahko privoščil nakup olj domačih slikarjev (kaj šele tujih!), saj je znano, da odkupujejo slike le še sveti za kulturo, kvalitetna reprodukcija umetniškega dela pa lahko, in še koko lepo, okrasi naše prostore. Pri današnji odlični kakovosti reprodukcij le-ta skoraj nadomešča originalna olja. Pri svetovnih mojstrih pa več ko na reprodukcije itak ni niti misliti. Praktična akcija proti likovnemu kiču, ki jo je Prosvetni servis zares domiselno začel z razstavo reprodukcij elite francoskega slikarstva, ne sme ostati samo piri tem. Ne bi bilo slabo prav za to razstavo organizirati skupinske obiske, obenem pa z isto razstavo obiskati tudi druge slovenske kraje, ne le večje, marveč vse, kjer imajo primerne razstavne prostore. Kakor smo zvedeli, Prosvetni servis na tako potujočo razstavo reprodukcij že misli. Prav tako namerava s podobnimi razstavami tudi nadaljevati. Ze tej razstavi reprodukcij francoskih mojstrov, ki te dni privablja številne obiskovalce v Jakopičev paviljon, bo sledila razstava grafičnih listov mlajših slovenskih grafikov, za sodelovanje pa si obetajo pridobiti tudi najvidnejše naše grafike Miheliča, Debenjaka, Sedeja, Preglja in druge. Kakor so zdaj reprodukcije, bodo tudi grafike slovenskih grafikov naprodaj. Z optimizmom lahko zapišemo, da sedanja raizstava v Jakopičevem paviljonu ne bo ostala v prizadevanjih za prepotrebno likovno vzgojo ljudi osamljen primer, i Razveseljivo je to toliko bolj, ker gre za organizirano načrtno li-| kovno akcijo. Menda ni treba | znova poudarjati, kako potrebna i je, in da je začetek te akcije na-| letel na izredno lep sprejem in I na odobravanje občinstva, t. p. RAZSTAVA 1 ROBERTA HLAVATYJA V KOPRU Letos si bo koprski muzej lahko napisal bogato bilanco pomembne kulturne dejavnosti. Med poletno sezono na slovenski obali je v svoji Mali galeriji organiziral vrsto razstav domačih in tujih likovnih umetnikov. Pred tednom dni je v obnovljeni veliki muzejski dvorani celo odprl stalno galerijo restavriranjih slik starih koprskih umetnikov, med njtai tudi nekatere znane mojstrovih ne Josipa Tominca. V soboto pa so v Mald galeriji, ki je namenjena občasnim razstavam, odprli lepo urejeno likovno razstavo tržaškega likovnega umetnika Roberta Hlavatyja. Po njegovih uspelih razstavah v tujini, kjer je sam ali pa skupaj z drugimi tržaškimi umetniki razstavljal v glavnem svoje akvarele, se Je zdaj predstavil našemu občinstvu izključno z deli v temperi, s katero se je začel ukvarjati šele pred nedavnim. Nekaj nad 20 razstavljenih del priča, da Je Robert Hlavaty mojster tudi v tej likovni zvrsti. > NA PREDVEČER VOLITEV Krepiti vlogo svetov RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OLO LJUBLJANA DR. HELIJEM MODICEM so se pojavile krilatice o kulturni hipertrofiji in o nezakonskih otrocih, ki smo jih dobili o rejo. Vse to kaže, da vprašanje pristoj- Sveti za kulturo ln prosveto teh ustanov ima naš Snet Doseben nos^\ oblastvenih organov na-tmajo za seboj že daljšo dobo » ~ , . >•>„ f ( sproti kulturnim institucijam še življenja. Za nadaljnje utrjevanja položaj. Gotovo je veliknapredek teh družbenih organov je iz nji- o oblikovanju socialistične druž-hovega dela potrebno rezlmlirati fc>e <5e v komuni povezujemo kul nnntivnn *n nocratnrnn lilmcn1 n O , . . r -v* jj. “vism — ‘““ovc uiiduuouic j uuii ^uuiciuuiiv iupciavavu tuui v®01!! dmSv\ svežine. živahno- ! tohll angleški sholastični konservatlv-0|)UlM UtHetni«i. c’ skratka, film, ki nostl ln nakazal nova modernejša pota Jsp«,, Doarpi,,? 111 tehnično dovršeni sodobnejši metodologiji šolskega po-s6 t? n* duh popolnoma nove i uka. Da sta zaupanje in zvestoba nesite ~ *Udovitovno Podobo Otočanov, premagljivo duhovno bogastvo, ki So1inii?80(llvši'i« neP°zabne gimnazij- i omehča tudi najtrše direktorsko srce, res nT11 spomini16 41 vzbude kopico }e zaključna vzgojna pnoma v Parih- vrstno: lepi. in grdi, z očali ali brez tuSem u1 zozemskem- To 80 njih, dekleta s pegami na licu in škr- in J. 80 P° vsebdini zelo bino v zobeh ... Američani bi v Šolske K. . , " - - - - "'i nJe kr=? ^no prikazujejo klopi posedli gotovo same pln up girls. h ln ljudk Med njir Frankelovl šolarji pa so tako podobni rishn v®1*®11 na domovino. našemu razredu, da bi človek ■ znova sedel mednje ... NOVA KRLEŽE V A DRAMA NI dolgo tega, ko je bilo javljeno, da Je Miroslav Krleža napisal novo dramo, katere premiera bo v Beogradu. Sedaj sporočajo, da bo novo delo doživelo krstno predstavo v Zagrebu, v Hrvatskem narodnem gledališču. Rokopis Je že oddan ln je pričakovati, da bo premiera nekako sredi januarja. PREVERT V SRBSKEM PREVODU Jactjues Pržvert velja za enega najuglednejših modernih francoskih pesnikov. Sedaj ga bomo lahko brali tudi v srbščini. V septembrski številki beograjske revije »Savremenik«, ki na uvodnem mestu prinaša Potrčevo prozo »Na dan zadušnlce«, je tiskana Pre-vertova poema »Carl Londona«. Gre za obsežno delo, saj obsega prevod 32 tiskanih strani. Poemo Je dobro po-srbll starejši srbski književnik Nikola Trajkovič. T. P. pozitivne in negativne izkušnje? Kako Vi ocenjujete dosedanje delo? Ustanovitev svetov kot družbenih organov pomeni podobno kot ustanovitev delavskih svetov velik napredek v smeri demokratizacije, prav zaradi odmika od administrativnega upravljanja. Medtem ko se pri delavskih svetih postavlja naloga, kvantitativno povečati njihove odgovornosti in pristojnosti, da bi se poglobil njihov demokratični pomen in obenem družbeni gospodarski učinek, je vloga SKP precej drugačna in drugačne so njegove možnosti, da ustreže pričakovanjem javnosti do razvijanju in poglabljanju kulturhega življenja v okraju. Za delo in notranji razvoj posameznih kulturnih institucij odgovarjajo družbeni organi teh institucij sami. Vendar ima SKP močne ingerence zaradi predlogov o kadrovskih in finančnih vprašanjih, ki jih daje OLO. Z zadovoljstvom morem ugotoviti, da je ljudski odbor pokazal zmeraj razumevanje za kulturne potrebe, saj je n. pr. o letošnjem proračunu od 2 milijard namenil 280 milijonov za kulturo in prosveto in od 434 milijonoo investicij znesek 34 in pol milijona za investicije, ki jih vodi naš svet. Razumljivo je, da bi narod bridko občutil degradacijo kulturne stopnje in izgubo dosežkov, ki jih je ustvaril v trdi borbi pod Avstrijo in v stari Jugoslaviji in v času, ko so razvite pokrajine prispevale turne in prosvetne interese z gospodarskimi, političnimi in socialnimi. Težje pa je vprašanje, če imamo opravka z institucijami, ki same po svojem pomenu presegajo meje komunalnega terito- ali vprašanje finansiranja gostovanj zlasti v gospodarsko šibkejših predelih. Z letošnjim proračunom je OLO Ljubljana ni povsem zadovoljivo rešeno. ' Kaj bi bilo treba po vašem mnenju še bolj krepiti, da bi sveti dejansko postali močni družbeni organi? In čemu se lzo-gEbatl? Za nadaljnjo rast in krepitev svetov menim, da bi se njihova demokratična vloga znatno okrepila, če ne bi toliko razpravljali o posameznih ukrepih, marveč, da bi obravnavali posamezne skupine problemov iz kulturnega življenja. T eh se zdaj lotevamo le ob posameznih konkretnih slučajih, ko je treba o tem ali onem odločiti. Takšno obravnavanje bi dalo tudi našim konkretnim predlogom večjo tehtnost. Če bi uspeli z obravnavanjem celotne perspektive kulturnega življenja seznaniti našo javnost in jo zainteresirati za reševanje te problematike, bi imelo delo SKP res demokratično veljavo. In pozitivne izkušnje ti dosedanjega dela Sveta? Zaključiti moram, da je bilo delo" Sveta vendar uspešno. Odstranili smo nekaj nezdravih tendenc, metod in smeri v našem kulturnem življenju. V tem pogledu je Svet dokaj skrbel, da reši kulturno tvornost vsakega dirigiranja z vrha. Namesto takega pritiska se je treba boriti za vse- tsi i/i cusuiiuiii j k \su\s Ljiuuiiaiici i • i u. , j i- i datiral SNG i 110 milijoni, repu- ^ansk, kulturni dvig množic, da blika pa z 28 milijoni. Prav tako \bt*. kultiviranjem občinstva do-je republika prevzela obveznost, fdrtuS Prlt'sh kulturno da prispeva dve tretjini k vsoti črnost. namreč pritisk tega pn-za umetniške dodatke. OLO do- vzgojenega občinstva. Od tod polira gostovanja v ljubljanskem ^bna skrb SKP za umetnostne okraji, v drugih okrajih pa naj sole: £ °’eh teh prizadevanji je bi gostovanja dotirali ljudski od-',mel S.?et, ?se razumevanje celot- 4 ■* . . * rtofla I m ne roti n nslhnrn manj r:XpXa)i^ZZ^ borT Ra^^t^7 ^ i t^kiiub v domovine. Ta zavest je zmeraj kje je primerno gostovanje are-1 Jnslim, da smo kljub v. določala razpoloženje odborni- j sambla izven svojega sedeža, kje J?1,1, }r knn Irnrlnr ie šln ■/n rolonnnip Da ie Dametneie oreanizirnti rešili in ohranili kulturno veljavo kov, kadar je šlo ža reševanje pa je pametneje organizirati L,]UOLlane,D *vetu. Naj omenim kulturnih problemov Ljubljane in j obiske v kulturnih centrih. V *a,mo mednarodno grafično raz-Slovenije. % ! kulturnem življenju se pojavljajo favo P°.d pokroviteljstvom Ljnb- svet za kulturo olo Ljubija- številna vprašanja, ki imajo po- f'Jen}f°Sn na ima nedvomno izjemen polo- men za vso Slovenijo ali celo za ?r , j ?" mesta v svet. žaj, saj so V njegovi pristojnosti pso luanslaoHo n Dr kulturni UsPeh teh dveh razstav je podal St^ Za težavami ^»^4" ITFani^bloT^hbZ se je moral Svet za to spopn- sevanja takih vprašanj ne more-1 ^ Ljubljani ob bodočih bie- Jemati? ! mo z mirno vestjo prepuščati nahh organizirati svetovne kon- Svet za kulturo in prosveto; samo komunam. grese grafičnih umetnikov. OLO Ljubljana je z veliko pre-) Pri nas je v tem pogledu še l vidnostjo in zavedajoč se resne drug problem: sprejeli smo insti- odgovornosti sprejemal v svojo tucije, ki so se poprej razvijale kompetenco centralne kulturne o okviru republike in se tudi di- ............................ j institucije, ki na vsak način pre- menzionirale v tem okviru, zdaj: pri samem delu, kar pa, kot sem segajo okvir okraja. Prav zaradi pa sp je treba omejiti. Zaradi tega \ že omenil, ravno ni dobro. Kateri so poglavitni problemi, ki jih bo moral Svet za kulturo in prosveto OLO Ljubljana v prihodnje rešitS. Problemi se porajajo sproti sanjski, prividi. Botri omike in kulture so bili zbrani na III. kongresu v Ljubljani, so j0 b..In se bodo spet mirno lotili svojega dela. Na kongresu °bdnh^ na,i»zana vrsta problemov, ki čakajo v naslednjem in a)U’ *^a jih bodo prevajalci rešili v korist naše kulture ist,-*“Pn°stI sploh. Zaradi zanimivosti in aktualnosti smo fienr - odlomke iz referatov, ki so bili na kongresu, lcani, da zanimajo ti problemi tudi našo širšo kulturno javnost. Koi nravnimi? > 04 Darwlna» v penologiji ne / PrdVCllClIl: prej od Freuda. Ce prt nas prav Brcvaja,.. . | tako kot pri drugih kulturnih na- lna »»• £,' flcJavnosta sta dva rodlh upravičeno izdajamo mimo «1 in w , a! kako je treba najboljših tudi slabše domače roma-J08t Ptobiein ■* J® treba prevajati, ne, da bi s tem podpirali naše mlaj-6 Izrazito v prlstoj- še pisatelje, pa to ne more biti raz- s S ln so ga v celoti log, da bi prevajali v naše Jezike aSfnl4*ci »i1?1! deli naši veliki tudi tuje, tretjerazredne romanopis- , • Sarm LJul>|Jani, Beogradu, ce. Cas Je že, sprejeti sklep, da bo-S|*J '0|. kai I vu in Skopju. Toda mo na področju romana prevajali bi dni? treba prevajati, do- ln izdajali samo tisto, kar Je naj-^Dio Je rešen. Za njegovo boljše, ter se potem tudi ravnali po s>«i , 0 najširše sodelo- tem sklepu. z®!*;1! *er maJIf1lcl |a z"f0žJSk» Branje dobrih romanov Je ple- “k* podjetja poskušaj^ menita zabava, ki plemeniti bralca. ?k ^rus v oj ihMložnl- Toda življenje ni samo zabava; zato Je za izvajanje pra- tudi branje samo romanov in nič pili kih fiv„, 6 Politike sestava za- drugega bolj škoduje kot koristi, ker je . w»Viin«iw,v naJvečJega pomena, povzroča pri bralcu Intelektualno *latl *al°žnlške politike pa epikuiejstvo in umsko mehkužnost. *>r1*«WPor*V0,1» k^lfevnM« frnSo spremeniti sedanji sistem finansirali 'Um , 6 mesto rornanl Izdala- »Ja založniških podjetij. Primerno tre«erazredie romane zal »i bilo, da bi se finansiranje založ-J^fij« ne Pa so niških podjeOJ ravnalo po načelu, > eseiiistjik- * "S 5 ud. Je' b da Je knjiga nadaljevanje prosvetne-»0«^' filozofi., ’ ,ental vrste prirodnlh ln ek- nu sistem finansiranja založniških brinih v®d. v biologiji se podjetij, pa vendarle ostaja še ena nismo premaknili daljo možnost, da bi dobri knjiigi zagoto- vili prodajo ln založnikom omogočili da bi se pri izboru del ne ravnali po ekonomskih vidikih, temveč samo po potrebah naše kulture. Ta možnost Je v tem, da bi naše knjižnice usposobili, nabavljali redno vse važnejše nove izdaje. V našem prosvetnem sistemu so mimo šol in univerz knjižnice poglavitni prosvetni činitelj. Vendar pa so zanemarjene. V Jugoslaviji kot celoti sodelujejo knjižnice v splošnem prometu knjig s komaj 3 do S odstotkov, kar je v resnici premalo. V Srbiji Je na primer okoli 3000 knjižnic. Ce bi vsaj polovica teh knjižnic imela možnost redno kupovati knjige, bi bila prodaja dobre knjige pravzaprav zagotovljena s tem pa tudi njen pravilni izbor. (Iz referata Zlvojina Simiča: »O naši prevodni in založniški politiki'«.) Strokovna rermmologi/a Strokovno prevajanje, še posebej pa terminologija, sta splošno nacionalnega pomena, pomena za vse naše narode. V zadnjih petdesetih letih Je napredek tehnike ustvaril veliko novih terminov. Nov4 slovar na raznih področjih znanosti in tehnike Je v skoraj vseh Jezikih razvitih ali bolj razvitih dežel, prebegel po številu in po pomenu stari slovar, kakršen Je bil v času, ko se Je začela Industrializacija. Ta razvoj se še nadaljuje in smo tako rekoč sami udeleženi pri varianti marksovske teze, da proizvajalne sile s svojimi spremembami ln razvojem spominjajo in razvijajo družbo: torej razvijajo in spreminjajo spotoma tudi Jezik. Odnosi med narodi —< kroženje blaga, usluge. Izmenjave izkušenj in končno tudi razvoj mednarodnih organizacij prav tako zahtevajo in ustvarjajo nove izraze, s tem pa prispevajo tudi k močnemu nastajanju novega na slehernem Jezikovnem področju. Pri tem se v prvi vrsti zastavlja vprašanje: kakšen odnos naj ima skupnost, družba do tega razvoja, zlasti pa, kakšen odnos naj imajo v skladu s stališčem posameznih narodov ali smernic v okviru posameznih dežel ali Jezikovnih skupin do tega problema prevajala! kot organizacija ln kot posamezniki. Odgovor na to vprašanje se zdi zelo preprost ln lahak: treba si Je aktivno prizadevati da bi Jezik čim-bolje ln uspešneje opravljal funkcijo, ki mu je po njegovi naravi namenjena: tudi prevajalci se morajo s svoje strani kar najbolj potruditi, da pripomorejo do točnih, sprejemljivih, skratka, splošno uporabljivih terminov, da se funkcija jezika, tako svojega lastnega kot tujega, kar se da izpolni. Vprašanje mednarodnih izrazov poraja hkrati vprašanje, ki Je prav tako važno v mednarodnem obsegu kakor v našem nacionalnem: vprašanje enotne terminologije. Čeprav ima vsak jezik svojo posebno terminologijo, pa se vendar te terminologije porajajo na osnovi Istih ln spet docela različnih principov. Kadar Izrazi nastajajo na istih principih, so drug drugemu mnogo bližji, pa čeprav se razlikujejo tako v izgovorjavi kot pisavi, teže pa je v primerih, ko ti izrazi nastajajo iz različnih pogojev ustvarjanja. Mc?io bi se torej tudi v tem primeru bo-rtti za vefje zbliževanje in če bi to borbo postavili na praktične osnove, bi prav gotovo na tem področju do- segli tudi praktične uspehe. Morda ne bo mogoče popravljati tam, kjer izrazi že žive in so v splošni uporabi — tu pravzaprav tudi ne bi imelo smisla kaj poskušati — toda terminologija je, kot smo že dejali, v bujnem procesu nastajanja in izpopolnjevanja, zato bi prevajalci in njihove organizacije lahko v večji ali manjši meri vplivale vsaj na njihov nadaljnji razvoj. Jugoslavija Je v terminološkem pogledu zelo zanimivo področje. V današnji Jugoslaviji sta celo že samo na področju srbohrvaškega jezika kar dva centra, ki ločeno ustvarjata terminologijo. To sta Beograd tn Zagreb, v zadnjem času pa se praktično uveljavlja še tretji center: Sarajevo. Tako nastajata (in sta nastali), dve terminoligljl, s časom pa Jih bomo imeli najbrž kar tri. Mi-. tltimo, da ni treba razpravljati o | tem, če Je in v kakšni meri je takšen razvoj škodljiv. Potruditi se je pač treba, da prevajalci ln njihove | organizacije, kolikor Je v njihovi { moči, to stvar urede. In ker je to, zelo občutljivo področje, se ga mo-1 rajo lotiti z vso potrebno previdnostjo. V tem smislu bi morali sprejeti kot princip, hkrati pa tudi kot metodo dela: storiti moramo vse, da bo v našem jeziku vsaj nova terminologija enotna ali pa vsaj kolikor mogoče enotna (Iz referata dr. J. Ritttja »Terminologija ln prevajalci strokovne literature«.) Iz tradicije ' naj raste teorija Prišli smo do točke, glede katere, mislim, da je naša organizacija zelo Šibka, oziroma, da še ni stopila na pravo pot. V strokovno znarije ne gresta samo gramatika in besedni zaklad tujega ln materinega jezika, čeprav je oboje nekaj osnovne-e a, izhodiščno znanje. Kot taakl znanosti In umetnosti — mislim, da ima prevajanje sU.kališča pri obeh — spada med strokovno znanje prevajalca tudi teorija prevajanja, splošna in posebna teorija. Res je, da si teorijo izdeluje vsak prevajalec sam, in »cer vse življenje. Vendar si je človeštvo na vseh področjih znanosti in umetnosti že izdelalo teorijo. To velja tudi za prevajalstvo. Splošno teorijo bi do neko mere še nekako povzeli po teoretikih drugih narodov, teorije o prevajanju iz posameznih jezikov v slovenski, srbski alii hrvaški jezik pa nam ne more dati ni^ifie, Izdelati si jo moramo sami. Imamo nekaj odličnih prevajalcev, vzemimo za primer Otona Zupančiča. O njegovem delu vsakdo govori s spoštovanjem. Vendar to ni dovolj. Otonova velika umetnost mora oploditi mlajše generacije Iz njegovih del morajo priti teoretske posploiiitve, podprte z gradivom. Vendar moramo ta opažanja, spoznanja, posplošitve nekje priobčevati. Idealno bi bilo za skupnost, za generacije, l£i prihajajo, izdajati primeren bilten, saj nas je prevajalcev okrog 500, če bi pa to ne šlo, bi bilo potrebno vsaj vsako leto Izdati s skupno udeleiM prevajalski almanah, v katerem U bil zagotovljen določen prostor teoretskim člankom. Snovi bi bilo dovolj, saj vemo. da so problemi prevajanja zvezani s splošno lingvistiko, lekaikologijo, gramatiko, stilistiko. Posebno zanimivo vprašanje Je Ideološka odgovornost prevajalca, to se pravi za točnost ali resničnost prevoda. Nadalje sta še vedno v ospredju prevajalske problematike pri nas in drugod problema adekvatnosti prevoda ln prevodnosti teksta. Brez zavestne teorije prevajalec ne more drugega, kot da omabuje med slučajnim posrečenim odkritjem in prevodom tjavdan. (Iz referata Jožeta Prezlja »Vloga prevajanja v kulturni dejavnosti ln položaj prevajalca v družbi«.) 6 C TELESNA KULTURA TOREK, 15. 0KT0BSA_1W Le nekaj desetk Strelski dvoboj Ljubljana : Brno 3:1 Ljubljana, 14. oktobra. — S tekmovanjem v streljanju z vojaško puško je bil danes popoldne zaključen strelski dvoboj med mestnima reprezentancama Ljubljane in Brna. Na sporedu so bile štiri discipline. Reprezentanca Ljubljane je zmagala v treh (precizna olimpijska pištola, precizna malokalibrska puška in vojaška puška), gostje pa v streljanju s hitrostrelno pištolo. I-Brzojavke— TURNIR V PROSLAVO 25-LETNICE ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA KRANJ LŠK zablestel Radovljica. 14. okt. V okviru Je Prepričeva ^ 5o rno&uB proslave 25-letnlce je Šahovsko LSK 1 . ’j 36,5, LUSK društvo Kranj minulo nedeljo P^ra^“]nj 32, 2alec M B?do^ w H ritni] »Iskra« K.rdllj v III. S . V treh dneh tekmovanja, kolikor zasedel z zelo slabim rezultatom svoje Je trajal dvoboj, smo imeli priložnost, da se seznanimo s češkoslovaškimi strelci, hkrati pa smo naposled le videli zbrane doma najboljše slovenske strelce, ki so svoje letošnje najboljše rezultate dosegli izven Slovenije. Na strelišču ob Dolenjski cesti smo prisostvovali ostrim borbam za vsak krog, toda ne tudi velikim rezultatom, čeprav so pred dvobojem nekateri strelci napovedali rekorde. Boljših rezultatov ni bilo predvsem zaradi gripe, ki je premagala tudi nekatere strelce obeh reprezentanc. Po drugi plati pa tudi mnogi strelci niso v formi, saj je strelska sezona že itak pri kraju. Danes dopoldne so se strelci pomerili v streljanju s hitrostrelno pištolo. V tej disciplini je zmagala reprezentanca Brna z 2196:2028 krogom. Vrsta Ljubljane je precej zatajila, državni rekorder Edo Delorenzo pa je ZVEZNA KOSARKARSKA LIGA »Ljubljana« : Olimpija Prvenstvena košarkarska tekma sadnjega kola zvezne lige med »Ljubljano« in Olompido bo v sredo ob 19. ura na igrišču »Ljubljane« v Š!ški. Gledalce bodo vozili na vgrt-šče posebni avtobusa- z Ajdovščine. Vstopnice so v predprodaji prt Put-nfiiku. mesto. Prvo mesto si je priboril član reprezentance Brna Kapounek z zelo dobrim rezultatom: 60 zadetkov in 564 krogov. Sledijo Oderski (B) 60/557, Planinc (L) 60/535, Svejda (B) 60/547, Rems (L) 59/513, Lačnak (B) 57/528, Strle (L) 57/493, Delorenzo (L) 53/467. V zadnji in tudi najvažnejši disciplini dvoboja - v streljanju z vojaško puško — so ljubljanski strelci z velikim naskokom premagali goste. Ljubljana je dosegla 2242, reprezentanca Brna pa 2001 krog. Ostra borba za Okoli »nesporazuma« ljubljanskih košarkarjev Glede na nesporazum, ki je nastal v zvez,; s treningom igralcev AŠK Olimpije na igrišču »Ljubljane« in člankom z naslovom »Prijateljstvo« ter člankom v beograjskem »Športu« pod naslovom »Škandal na pomolu« želimo igralci ASK Olim-pilje razložiti zadevo načelno. Odnosi, med igralci obeh klubov so v okoliščinah iizredno ostrega in uspešnega medsebojnega mestnega rivalstva več kot dobri! Tak korekten odnos ni bii okrnjen niti v naj-hujšiih športnih spopadih zadnjilh let. priredilo v Radovljici v domu nstala moštva. y„u^,TPSenice »Partizana« moštveni brzopotezni I, 28 0 , moštvo 40,5, turnir, katerega se je udeležilo ni LSK 33 petčlanskih moštev iz vse Slo- I« s M filharmonija 30.5. mEToSi* 30, Jesen.ce tt »asloV Na zaključnem dvoWJje zasluženj nrvaka tekmovanj _x*-vo zmagalo ™tinirano d 7 5 od 10 možnih v pos«_i mg. Siril ar, Bajec, osvojilo "^ košek. Drugo mesto je _n/,nil pa jo Reprezentanca Ljubljane na čelu s predsednikom okrajnega strelskega odbora Ivanom Lokovškom-Janom — KARLOVAC, 14. okt. Tanjug). V srečanju zvezne košarkarske liga Je sinoči domači 2eljezničar premagal Slobodo iz Kreke s 85:70 (34:36). — PRAGA, 14. okt. (Reuter). — V Praga Je moška atletska reprezentanca premagala reprezentanco Vzhodne Nemčije s 118:92, medtem ko je ženska reprezentanca Vzhodne Nemčije premagala Ceškoslova-ško z 59*47 — RIO DE JANEIRO, 14. oktobra (AFP) — Na n. svetovnem prven- venije. stvu v košarici za ženske v Rio de Moštva, ki so bila razdeljena v Janedru je madžarska premagala tri enake skupine, so odigrala po Čile s 65:53 (28:27), SZ Avstralijo s 10 dvobojev. Najboljša moštva iz 70:32, CSR Argentino z 76:42, ZDA vsake skupine so po zaključku od-Peru s 78:37 in MehttSca Kubo z igrala troboj za naslov prvaka tek-49:38. movanja. košek. Drugo mesto j"= “Vnfi pa J' — BERLIN, 14. okt. (DP). - V Po pozdravnih besedah podpreti- „ gD Jesenice s »> hodniki K®', povratni tekmi za pokal evropskih sedniJca SD Kranj Boga Hladnika * .Maribor« 1,5 „ ižpeU®" negometnih prvakov Je Wiesmut se’ je ob udarcih gonga začelo vse- Hladnik in Masteii l0jn0 za- Schemitz premagal varšavsko Guar- skozi zanimivo im borbeno tekmo- tekmovanje v redu w i dio s 3:1 (1:0). Prvo srečanje se je vanje, ki Je bilo po pičlih štirih dovoljStvo. moSte’ končalo z zmago Guardie z istim re- urah zaključeno. V prvi skupini je iiajuspešnejsin m1ciju6- zultatom, zato bosta morala oba klu- zmagalo ŽSK >Maribor« z 46,5 točke S - dve v —,da. i ba odigrati tretjo tekmo. v postavi Puc, Crepinšek, Njegovan, I — BUKAREŠTA, 14. okt. (Tanjug). Guzelj, Mikunda. Sledijo: LUSK I. | Na sestanku predstavnikov plaval- 43, Železarna Jesenice I, 37,5, Železnih zvez držav, ki so se udeležile ničar »Ljubljana« 35,5, Škofja Loka mednarodnega mladinskega turnirja 24, »Sava« Kranj 20. itd. V B skupini v vaterpolu, so sklenili, da bo ta turnir vsako drugo leto. Organiza-oijo turnirja za leto 1958 je sprejela Vzhodna Nemčija, za leto 1959 pa j Jugoslavija. — SANTIAGO DE CILE, 14. okt. (AFP). — V kvalifikacijski tekmi za | svetovno nogometno prvenstvo je reprezentanca Argentine v Santiagu premagala Čile z 2:0 (1:0). — BEOGRAD, 14. okt. (Tanjug). V ske magal Fužinarja iz Raven s 3:2 (15:10, 14:16, 15:7, 12:15, 15:12). S to zmago si je Zeljezniičar osvojil drugo mesto na lestvici zvezne lige, Šestnajst rtve v ^"1‘ar. v skupinah in. P^1 orejelo nagja nem tekmovanju Je P vejana tek» PO tekmovanju se J ^oraclje valcev udeležilo^ Begunjah in v komeW° Dragi- DOMAČIH I G I S C Premagali so državnega prvaka ° ... . .vnio ostro Rokometno društvo trboveljskega so "^.f^-lf^meje^Tega J® ifavto' darja tekmuje letos kot edino slo- presegli Sp „_dnjk. ki “ *£L*«1 del srečanju moške zvezne odbojkar- Rudarja tekmuje letos kot edino slo- presegli spo dnlk y ni “"f ^ del s llige je domači Zeljezniičar pre- vensko moštvo v moški zvezni roko- peJge giabše pa s® ^ecn° nietali B. rvnih igralcev igrišče .kamenje jn metni ligi. V nedeljo je Imelo v go- ritete. Se sliYjj.alJev, ki s° steh državnega prvaka. Dinamo Iz LTišče^menle _ in _________________________ prvo mesto med Planincem in Ježom, Obe moštvi sta skušaif "urediti med- Id se je stopnjevala od serije do serije, __________________________ _______ sebejne račune samo na športnem se je končala z minimalno zmago Je- prvak pa je Crvena zvezda, igrišču. To je toliko bolj pomemb- ža. Le-ta je dosegel 467 (156, 149, 169) . p BEJRUT, 13. okt. (AP). Pred no poudariti v trenutku, ko je beo- krogov, Planine pa 465. | okrog 80.000 gledalci so bile odprte grajski »Šport« obdolžil »Ljubljano« in Vrstni red ostalih: Vrbinc (L) 451, n. vsearabske športne igre, na kate- Olimpijo. da pripravljata rezultat sekne (L) 433, Janeček (B) 426, Di- rlh sodeluje nad 1300 tekmovalcev iz tekme že vnaprej. mic (L) 426, Schebesta (B) 422, Fukal Jordana Tunizije Saudske Arabije, Glede treninga na igrišču »Ljub- (B) 390, Petrlk (B) 382, Foretnik (B) 381. sintJe. Iraka, Kuwaita, Libije. Maro- na Hiiiskpm igrišču ljane« pa je treba vso zadevo pripis Tako se je zanimiv dvoboj čeških ka in Libanona. Svečani otvoritvi sta ,,a J 6 sati nesporazumu. Funkcionarji na- (n slovenskih strelcev končal i zmago prisostvovala tudi' arabski kralj Saud Nogometni klub »Litija« je presega kluba sc prepozno zaprosili za reprezentance Ljubljane 3:1, kar je in predsednik libanonske republike teklo nedeljo v prvenstveni tekmi za- sto^s ^f^dčkaml^iA hkrati portal”novi dovoljenje im razsvetljavo tako da vsekakor velik uspeh za naše strelce. I Samuo. služeno premagal Usnjarja, vendar pa član zvezne lige. Na drugem mestu ? tem ni mogel naglo odločati! noben »Zadar« in Radnički nova člana Zadar, 14. okt. — Sinoči se Je v Zadru končalo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v Zvezno košarkarsko ligo. »Zadar« je premagal »Maribor« z visokim rezultatom 100:69 (59:27). S to zmago Je »Zadar« osvojil prvo me- Pančeva. Le malo je bilo upanja, da bodo domači premagali odlične goste, ki so že po nekaj minutah vodili kar . . ustrezni __ s 4:0. Trboveljski športniki pa so spet smo. da bo na litijskem pokazali, kaj vse zmorejo s svojo napravil rea borbenostjo. Kmalu so Izenačili ln potem tudi premagali goste. dv« gostujoča igralca- Tudl Pr« «mo°*da bo ustrezni je »Maribor« z 2 točkama, Borac iz Banja Luke pa je brez točke. V vzhodni kvalifikacijski skupini si je priboril vstop v zvezno ligo Radnički lz Beograda. funkcionar »Ljubljane«. Vzlic prvotnemu nesporazumu pa je bil trening spričo dobrih odnosov z igralci »Ljubljane« uspešno opravljen. Igralci ASK Olimpije 1%, mrnšišm : Uspel letalski miting v Brežicah Sodelovala so tudi letala jugoslovanskega vojnega letalstva Brežice, U. okt. Aeroklub Cerklje Je na letališču v Bregih Mizu Brežic ob sodelovanju Letalske zveze Slovenije, aerokluba lz Zagreba in enot jugoslovanskega vojnega letalstva priredil včeraj izredno uspel letalski miting. Priredit« je prisostvovala večtisočglava množica, ki se je tako od blizu seznanila z uspehi in pomenom našega športnega letalstva. V okviru aerokluba Cerklje so zlasti aktivni mladi modelarji. 25 aktivnih članov modelarskega krožka ima na brežiški gimnaziji lepo urejeno lastno modelarsko delavnico. Precej mladincev Je opravilo tudi Zmaga in Poraz Vrhničanov vrhniški športnih odbojW^ Igrali na tujih v -Partizana« so 89fJge republišt'evjiic ln so v srečanju druge i v g 3;i vz^ premagali domačo Elek moštvom, razreda NPL izgubi z rezutatom 2.0 (2.uj. »Srebrni lopar« in bela zoga . za mariborske P10®e ^ kovanje - ^ del tradicionalno t*io % SgfSf l';;Lrr,.Xfs S Reprezentanca Brna Gledalci so občudovali drzne akrobacije naših motomdh to Jadralnih pilotov, k* so prav nad njihovimi glavami večkrat v strmogla-I vem poletu preleten letaJnfiče, na-| pravili vrsto lopmgov, kovlltov, ren- ort po s v e 7 Srt |o(nc nnirlnliči eknt Ijavo 7,5«. Lewandovski Je skočil ▼ ski rekord s časom 1*8,1, kar imajo i,ov icius najuaijM mvuiv vijino 2>#5) janiszewski pa Je z re- strokovnjaki za enakovredno času 1:47, v Evropi »Bodočemu svetovnemu prvaku« zultatom 4.40 premagal Nemca Preiss- na dobrih tekallščih. gerja, ki je skočil 7,30. Kladivo je Z obema zmagama in rekordom v vrgel čez 60 m (61,51) le Czeply. Izvr- Atenah Je Waem zaključil svojo le-sten rezultat je dosegla tudi poljska tošnjo, zanj nadvse uspešno sezono, štafeta 4x100 m — 40,9 zlasti če upo- Med 49 starti je požel 35 zmag ln bil le števamo premehak, razmočen teren, enajstkrat drugi. Pri sedmih startih na eno miljo je štirikrat premagal čarobne štiri minute. Waem je marljiv pri treningu ln zanesljiv na tekmah, dostojen nasled-. ... nik velikih švedskih srednjeprogašev. S tem sporoanom je poslal sve- vsejj tekmah si prizadeva doseči --------------------------------------- tovni prvak v avtomobilizmu, Argen- najvej jn je idjub uspehom ostal skro- _ tinec Manuel Fangio poročno darilo men zgie<1 dobrega športnika. Zato ni mu vojni gasilni avtomobili požar v Portir f"n\r\an in lliriovif* angleškemu dlTkaču Stirlingu Mossu, čudno da ga 4e danes predlagajo za najkrajšem času lokalizirali in po- UClUl, uumeu Ul JUIJBVUj ki je bil letos drugi na svetovni rang zlato medaljo časopisa »Svenska dag- gasili- lestvi hitrostnih dirkačev. Fangio, ki bladet«, kar Je najvišje odlikovanje, Nedeljski miiting v Poeavju je bil ga Je letos Stirling_ Moss *e večkrat ga na gVedskem lahko prejme letoa že osmi med mJitingii, ki Jih premagal, bi moral iti le-temu za pr*- gpCTtnjjc. je v raznih kraj Eh Slovenilje prtire- čo. Tega pa m mogel, ker še ni to- dila Letalska zveza Slovenije. Ce bi liko okreval od poškodb, ki jin Je Piiclilic of nr\ ________ rokomptflsi bilo vreme ugodnejše, bi bila ude- rtnhii AH lin n red avtomobilsko dir- r el CO IUK.UII1CIOM Ježba letal še jteviOnejša in izžreba- nim gledalcem ne bi bilo treba čakati, da se bodo šele prihodnje dni Poljaki so odlični atleti. To so pokazali tudi na nedavnem srečanju z vzhodnonemško reprezentanco, ki so jo premagali z veliko prednostjo po točkah — 128:84. Vzlic slabemu vremenu (dež, blato) so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Od vseh pa je najboljši rezultat v skoku v daljavo — 7,80, ki ga je dosegel Grabowskl. Grabowskl Je petkrat preskočil da- versementov. hrbtnih letov mnogo drugih akrobacij. Občinstvo Je bilo navdušeno nad skoki dveh padalcev, zlasti pa nad skokom padalca, loi se je kot črna točka naglo ločil od letala in šele nekaj sto metrov nad zemljo odprl padalo. Mnogo veselja im smeha pa je vzbudiila šaljiva točka, ko se je za pilotskim krmilom »prviič« znašel »neizkušeni ln pijana pilot. Zlasti pozorno pa je občinstvo sledilo bojndi akciji osmih letal našega vojnega letalstva tipa »Thun-derbolt«. Prva skupina štirih lovcev bombaraerjev je pred očmi občinstva v dvakratnem preletu odvrgla na kakih petsto metrov oddaljeni cilj osem šolskih bomb in raket. Druga skupina Je operacijo ponovila z bojnimi bombamti in raketami, nakar ste obe skupini v nizkem preletu z veliko brzino preleteli letališče. Zal atmosferske prilike niso dopustile, da bi na mitingu sodelovala tudi reaktiivna letala. Predvideno je bilo namreč tudi bombardiranje z znanimi zažigalntmi »Napal« bombami, medtem ko bi po progra- CO. JTItJCOJ UllttUUlCCV JC U^iaviiu ku»*i , •»- , . • _„1ri se '*•**— padalski tečaj im sedaj samo še Ca- Nekateri dobri iff dobr0 organi tel Se kajo, da svoje znanje tudi v praksi niso mogli udeieziu predzkusitfo. B. D. i ga tekmovanja. v Parizu Ljubljana, 14. okt. - V Ljubljani bodo do srede na treningu državni reprezentanti - telovadci Cerar, Ca-klec in Jurjevič, ki bodo nato pod vodstvom inž. Koprivška In inž. Ivan- dobll en dan pred avtomobilsko dir-voasivom mi &UUHVSJU1 m o-vcu.- ko v Modeni, pač pa mu Je poslal Madžarski nogometali — emigran- čeviča odpotovali v Pariz na »Coupe dragoceno danlo - zlato uro. kj je tl w še ne gmeJO nastopati v tujih d’Europe«, na katerem bodo nastopili videti kot avtomobilska _ luč. Stirling klubih, sl pomagajo na razne načine najboljši telovadci 22. držav, Naša re- prezentanca ni v najboljši formi, ker je Cerar bolan, Caklec pa je okreval pred nekaj dnevi. # Peking. 1«. oktobra (UP). Olimpijska zmagovalka v hrbtnem plavanju Angležinja Judy Grinham Je na tekmovanju v Pekingu izenačila last- Moss se je poročil z 82-letno Kanadčanko Katherino Molson. Marljivi Waern Sved Dan V>aern Je bil med najuspešnejšimi skandinavskimi tekmovalci na atenskem stadionu, saj Je brez Tako so nekateri najboljši rokome-taJl, med njimi tudi Puskas, nekdanji steber madžarske reprezentance, začeli igrati rokomet. Osnovali so svoj klub, ki igra v Španiji. Ta rokometna enajstorica Je od 40, izgubila le dve srečanji. Puskas ln njegovi kolegi upajo, težav zmagal na obeh srednjih pro- da Jtm bo po trening tekmi proti Mi. • — - prestopa- nl svc™vni rekOTd na pro# 100 m hrbt- gah, 800 ln 1500 metrov. Kljub ozkim lanu FIFA skrajšala rok za p, So s časom 1:12,97 zavojem je na 800 m postavil nov »ved- nje v tuje nogometa« klube. lahko dvignili v sinje viSave. Nedeljska letalska prireditev v Posavju bo nedvomno poživila zanimanje za letalstvo med tamkajšnjim prebivalstvom. • Pariz, 12. oktobra (AFP). Veliko nagrado Francije za kolesArje-amater-je je osvojil Francoz Legagneur, ki je prevozil 87 km na kronometer s po-1 vprečno hitrostjo 38,730 km. Letos najboljši Standa Jungwirth, mladi češkoslovaški atlet, je prvi tekač na svetu, ki je pretekel 1500 m izpod 3:40,0 minut. Njegov svetovni rekord z 12. julija 1957 znaša 3:38,1. Najboljši tekači sveta so se zelo trudili, da bi mu odvzeli naslov Se letos. Toda nihče se v teh treh mesecih ni bolj približal njegovemu rekordu kot on sam. Nedavno tega je namreč v dvoboju med Zahodno Nemčijo in CSR (114:98) pretekel Jungwirth 1500 metrov v času 3:41,5 JAMES K. MICHENER | Samara 14 ROMAN »Kaj je z mano narobe?« »Lloyd, nisem ti tega povedala, toda pred devetimi meseci sem obiskala tvojo mamo. Pot me je vodila skozi Pensilvanijo in tako sem se ustavila pri njej. Osupnila me je osamljenost, v kateri živi... v kateri je zmerom živela.* Čutil sem, da je zadela mojo šibko točko. Vedel sem, da Aileen govori resnico, a sem kljub temu ugovarjal. »Mama želi tako živeti.« , »Neumnosti Nobena ženska ne žeh živeti drugače kakor s telesom in dušo s človekom, ki ga ljubi. Tvoja mama je morda zadovoljna z načinom svojega življenja, ker nima drug:e izbdre... Lloyd, povej mi. Takrat, ko sem prihajala k tebi v letalsko bazo v zahodnem Te-xasu... zakaj si bil tako preplašen?« »Skrbelo me je zaradi tebe.« »Zakaj?« »Veš...« »Misliš... na moj ugled?« »Ja.< »Neumnost, Lloyd. Preplašen sn bil zato, ker si doumel, da je v tvojih rokah dekle, ki bo vztrajno zahtevalo, da deliš z njo vse življenje. Dobro, imel *i prav. Nikoli me ne boš mogel potisniti ▼ kak kot v Lamcastru.« Čutil sem, kako mii kri *iM v glavo io zmedeno dejal: »Mislim da bi bilo bolje, če bi te odpeljal, v hotel.« Nastal je neprijeten molk. Vedel sam, da ga lahko prekinem samo z vročim poljubom, ker pa nisem ničesar storil, je Aileen tiho rekla: »Mislim, da prav praviš. V kateri smeri je oficirski klub?« Nekaj minut sva molče hodila, zatem pa je dejala: »Lloyd, dragi moj! Ne obnašaj se v tej zadevi kakor majhen, samoglav deček. To je nedvomno zelo važno. Prosim te, misli o tem.« »O čem?« sem vprašal. »Zakaj zgubljaš živce? Razmišljaj o dejstvu, da polovičarski zakon ne zadostuje niti tebi niti meni. Dobiti hočem moža, ki ga bom ljubila iz vsega srca. Postani največji general v zgodovini letalstva, toda mimo tega me imej tudi rad.« »Prekleto, saj te imam!« sem dejal v hipu, ko sva stopila okrog vogala in zagledala hotelske luči. »Vsekakor me imaš rad... Nekako hladno, polovičarsko, nezadostno. Dajva, tuhtajva nekaj dni o tem.« Iznenada sem se spet začel boriti za ženitev, rekoč: »Mislim, dm si prišla na Japonsko zairadi poroke?« »Sem. Toda omožiti se želim s celim možem. Ne z ostanki, ki so ostali od važnejšega dela njegovega življenja, življenja, ki ga živi nekje povsem drugje.« Ujezil sem se, toda ne zavoljo tistega, kar je rekla, marveč zato, ker je tako jasno uvidela, kakšnega človeka so napravili iz mene moji starši. Moj oče je popolnoma razumsko odločil, da bi mu bilo v prid, če bi se oženil z generalovo hčerko, ki ima že urejeno družinsko življenje v Laneastru. Ona mu ne bi bila v breme, utegnila pa bi mu koristiti. Zdaj sem jaz mislil na taisto stvar; Oženiti se z Aileen, ker je iz vojrfške družine in ki zato ne bo pojmovala obveznosti do letalstva kakor druge ženske. Lepa je in, kot je izpričala nocoj, zelo spretna in pogumna. Bila bi dober plen za slehernega moškega. In zaželel sem se je, toda imela je prav, ko je rekla, da nisem iz vsega srca zaljubljen vanjo. Razumel sem, kaj je govorila, ker sem vedel, da je nikoli nisem ljubil tako do kraja kakor Joe Kelly svoje japonski dekle. Toda to je bila tista velika stvar, ki sem se je želel naučiti. Čutil sem, da početje mojih staršev ni bilo povsem pravilno, in zato sem želel, da bi mi Aileen pomagala najti nekaj boljšega. Objel sem jo tako, da bi to lahko imenovali »brezpogojno kapitulacijo« in jo poljubljal tako dolgo, da me je morala udariti po rokah, da bi lahko prišla do sape. Ko sem jo izpustil, se je zasmejala s tistim svojim čudovitim zilatim nasmehom in nežno rekla: »Prvič čutim, da bova našla izhod.« Zatem me je poljubila na uho in šepnila: »Tvoja dejanja so veliko boljša od tvojih besed.« In mislim, da bi se vse končalo lepo in prav, če se že naslednje jutro ne bi nekaj zgodilo. Zajetno dekle: »Ni ravno zabavno biti zapuščena Američanka in gledati, kako urna japonska dekleta osvajajo vse Američane.« Se preden sem vstal, mi je telefoniral Joe Kelly: »Dobro, Groover, danes je sobota.« »In kaj potem?« sem zaspano vpr »Groover, ženim se.« se®' »groover, ženim se.« , . 7„teffl Za hip nisem mogel priti k sebi. dejal: ' »Dobro, čestitam!« >Mar »Groover!« je vzkliknil mali gang :j0!« se ne spominjaš? Ti mi boš vendar z f Ko sem to slišal, sem se začel nzg° »Veš, Kelly, sestanek imam...«. K-ni{ršeiik<>11 Toda on je bil v moji skupini- ’ ^ n je že bil, pripadal je moji eskadri. povzel: n ITie bo »Ne bom šel na sestanek, Kelly- v61iki dogodek?« Sel sem peš do hišice, v katen je tam ze našega konzula in presenečen videl, p0rok°- štirje ameriško-japonski pari čakaJ5’ + nogi«,® Ob takšni priliki vsak moški nebote P«, k, dekleta, da bi videl, ali ni medenji113', verje" bi jo tudi on utegnil vzeti za ■ ujla v^e mite mi, tam ni bilo nobene, ki bi ® natan^n° Joeova dekle Kacumi je bila VK’.er' „1 obra?’ tako kakor na fotografiji: velik, dk fc ^j. izrazite ličnice, gosti črni lasje in aro opaft naju je Joe seznanil, se je nasmehni (jek>e sem, da je imela kakor večina J®P° „ z zlato® enega izmed sprednjih zob prevlečene^ Dialo »To bomo zamenjali,« je rekel J zfldrccii »p y r®1 Kacumi ni prav vedela, ali naj ffli yese^ ali ne, in ko sem ji jaz ponudil roko, D zasmejala, zakrivajoč si usta z levico- sern si členkih je imela razpokano in rdečo. • ^asi, ogledoval ta dekleta, sem se čuxe Niljj vojaki, kot kaže, vedno oženijo na up vzamejo tistih lenotic. ki sem J Mo, 'S.LC& OS največ 300 vagonov Let< WjanaVi^vXm 23. slane in Pozebe tobra b l,er burJe v začetku ok-Vi-Tski ha?°S- pridelek grozdja v ■snkj d*lmi znatno ir ler, Namesto od “aC»,°bičajno- 1 oa 200 do največ 300 j.,. fctuiujci v Cb^jnees i?1 Znatno manjši od 55ov;ft Namesto od natr«ali oT^nn^0^3-’'10’ ga bodo !onov v i200 J10 naJvei 300 va- k začeli nr5fdniki so s trgatvi-iim "e bi ^ aKSno iz bojazni, da uničilo s„ . °rfbltn° slabo vreme Vtem itn a P^delek. 84 (na X mogradi v višjih le-Pu' niso bnfmni’ Erzeliu in Sla-P.^delek HnK pnzadeti ter bo tam v srednio er’ s.° bili kmetoval-^odovani , Su,ko ležečih krajih ^ tisti v ..bllzu 60 % pridel-pridelek Ern^ Skih pa za ves erozdja. M D P°dvelški lovci so »redili dom DNEVNE NOVICE !u p^nžniku sv^i°_ orju so v nedeljo izro- na Rdečem bre- p ie uredi?= mrnu lep dom> ki ^Velka, nv . ^°vska družina in Priložnosti so "* >ov na ili l0Vci izvedli k. PriJetnpm J ,na’ nato pa so na s^nriebiU 01buj?li le, starodavne lovske vtme*ani v Lendavi '•^°^^tuPrifndava-Nalta le " Su2, društva t?val° Kulturno obrata Nafta-plin mi in zaplesali raz- Nik?0rec* sta rilJrsSf i lužnih pes-SaS? ^Upiiu godbena in Ohisv^va b Kulturno-umetniške-'iavllie l«nel si^urske8a Središča. Soetova^i P°men kot samo Tako ie 8 kulturnim pro- ‘e iz raaMh11^5 navezuJe3° “ raauh repubUk tesnej- Občinska volilna komisija v Obilni Ljubljana-vič obvešča, da bo drugi sestanek za lnstruktažo volilnih odborov za volitve v občinski zbor v četrtek, dne 17. oktobra 1957 ob 16.30 uri v dvorani Tobačne tovarne v Ljubljani, Tržaška cesta in sicer samo za volišča v mestnem delu občine. Udeležba je obvezna za vse predsednike, člane in njihove namestnike. Dan sestanka za lnstruktažo za volilne odbore za zbor proizvajalcev bo določen kasneje. GLEDALIŠČA DRAMA Petek, 18. oktobra 1957 ob 20r uri: Axelrod: Sedem let skomin. Gostovanje ljubljanske Drame v Litostroju. OPERA . RADIO LJUBLJANA Spored za torek, IS. oktobra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00-8.00 Dobro jutro! (pisan gias- Cetrtek. 17. oktobra ob 19.30: Janaček: beni spored), vmes ob - 6.30-6.40 Re-»Jenufa«. Abonma red N. Otvori- j klame — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 8.05 tvena predstava sezone 1957/58. I Narodne in domače viže - 8.35 Drobne Petek, 18. oktobra 1957: zaprto! orkestralne skladbe - 9.00 Zabavni Gotoodintske nnmnfnlrrf vihirnn Sobota, 19. oktobra 1957 ob 19.30: Ba- mozaik - 9.30 Skladbe za violino in Gospodinjske pomočnice! Vabimo letnl veCer. chopln: silfide, von klavir - 10.10 Odprite sprejemniki (lju- Einem: Rondo o zlatem teletu, Ros- biteljem zabavne glasbe) - 11.00 Felix sini-Respighi: Fantastična proda- Mendelssohn: Peta simfonija »Refor- jalna. Abonma red P. macijska« - 11.30 Za dom in žene - 11.45 Glasbene slike — 12.00 Slovenske MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA narodne v priredbi Oskarja Deva in Gledališka pasaža . Nika Štritofa - 12.30 Kmetijski nasveti Torek, 15. oktobra ob 16. uri: B. Nu- 1 šič: »Dr.« zaključena predstava za Mariborski instrumentalni ansambel - Telekomunikacije. , f ™ Ji?? ob 20. uri: »Striček Vanja-. Abon- £®f ma j mc t ke. Bonsels. Zgodba lz sozda ~ 14.35 ob 20. uri’: Večer umetniškega pri- N« poslušalci čestitajo in Pozdrav-povedovanja Cankarjevih del. - Iz- ~ fi aiSs vaja Jože Tiran v Ilirski Bistrici. Sreda, 16. oktobra oo 20: Cehov: ” }?'?« »Striček Vanja«. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. on on url* umptni^kpsa orlno- *'®onik 18.30 Iz zakladmce jugoslo* vedovanla CankarTevih del - l£ vanskih samospevov - 18.50 Domače vedovanja Cankarjevih del. iz aktualnosti _ 19 00 Zabavna glasba, Vas na sestanek, ki bo v četrtek, 17. oktobra v terenski pisarni Gosposka 7. Pridite v čimvečjem številu. Dober nasvet! Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahtevaj samo "■UL/TRAGIN-« — šport kremo. Dobiš Jo v vseh parfumerijah. *FLEX«< slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, kjer prodajajo milo. Pazi na znamko *-FLEX«! Kolekcijo kozmetičnih preparatov "•EVELINE« za moderno nego doma po vzoru francoskih žena so dobile drogerije! KONCERTI Ida Haendel, vodilna svetovna violinistka, bo koncertirala jutri, v sredo, za modri abonma. Pri klavirju Andre- ja Preger. Na sporedu Beethovnova Četrtek**l?6 oktobra ob^O^uri- Evrei- vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik i £____________ 4.S-.*« U K' OKlU. Id OU — Of) no Zhnrnvclrp cVlarlho Cim«. ►►Pomladna-« in Frackova sonata ter virtuozne skladbe Corellija, Falle, Stravinskega, Bartoka, in Paganinija. Prodaja vstopnic'jutri dopoldne in popoldne v Filharmoniji. Uruib, reVi3° PreSernove % OBZORNIK dobite vseh knjigar- Qah. kioskih, trafikah larskim Poslovnim zvezam “ rarfi |8AZnbovai S nov: »Komedija o sreči«. Abonma Četrtek n. (Kolektivi - sindikati), ob 15. in 20: Večer umetniškega pripovedovanja Cankarjevih del. - Izvaja Jože Tiran v Kopru. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega ulica lt 20.00 Zborovske skladbe Rada Simonitija - 20.30 Radijska igra: Dleter Wellershoff: Tajnica — 21.44 »V Parizu in Napoliju- - 22.15 »Ob četrt na enajst« — 23.00-23.15 in 23.30-23.45 Oddaja za tujino. n. program 14.00 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25 OtroSki ln mladfnski zbori pojo 15.45-16.00 Filmska kronika - 22.15 mayer: »Mladost pred sodiščem«. < do 23.00 Iz repertoarja Orkestra Radia Repriza. I Ljubljana. Sobota, 19. oktobra ob 20. uri: H. Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. Premiera. Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri: H. Tie- Vesti iz Maribora duplja l J U B I J PREDAVANJA »■T" vTh?m.*.0 ,c tedaj obstoje-- 2rnn®er* 650 ha razširile do h1** Ce ve“«>. da pri Vije '^ hSfJ)?.. .potrebuJemo za PreSfHL8*8 približno «500 ^ (iuneljevk), nam Je Število v milijo-in °bDovn Potrebujejo hme-d^lati “flstotu hme,Jevk vsako leto če hoCeJo J>Siai!be 28 vsakoletno ob-, ki lih 700-W>0 do 800.000 k,?ei0beJo Do R.hme'Jarska področja k^h J^tik.i Sloveniji ln ne redko iet ‘“Gi v sosednjih repu-56 Zau, ! Potrebujemo 300.000 Se?lova« Pfosimo vse Gozdar-Slov^f« .«■ kmetijske »a- ,®?*Je za pomoč ln razu- . Pri nak .za Pomoč 1 1 hmeljevk. t.?J?a?rske S?e *°8podarf. Poslovne zveze, 'Jevne ?bVešja r®tva ln kmetijske za- f° le r- P°tteh2’ t odkupuje hme- n,l-ls S?,,lt-MEZA^kten odkup hmelievk treh dejanjih. Premiera. Režija 43 let, Biograd na moru; Gabrovšek Hus/ 'Jarsi^r “>« kmetijske zadru- J- Tomažič - scena J. Bedič. Zveze z Milan, uslužbenec, star 46 let, Bled- SSe?0 Drawf Področja. To pa ni vlaki ugodne. Želeče 35; Ažman Franc, osebni upo- Sl,,atte1!a„Vllno organizacijo in or- Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri: B. Nu- kojenec, star 80 let. Jesenice, Borisa p08I^?,toPa na tržišču kar Je šič: »2aluJoči ostali«. Zveze z vlaki Kidriča 33. so ni-;.. 1 Pomanjkanje tega ugodne! » sWe- ! Nil. »a SSS® zadruge ne bodo Bodile so: pekovec Matilda, bolni-f5 odi. Tu/ii u kot nakupovalke tarka z Jesenic - deklico, Vovk Ivan- J« vJJ*®Ue ,kmetijske zadruge so ka. gospodinja iz Črnivca - dečka, količi« la način dela to ie da Trivič Francka, delavka z Jesenic - f'CskrbSo' Odky melie',k. ki bodo na deklico, Krašček Slavica, šivilja iz t? tfR&NJA »STOR2IC«: angleški film »Madlena«. Predstave ob 16,. 18 in 20. »TRTGLAV«: francoski barvni film »Sentjernejska noč«. Predstava ob 19. uri. Z BLEDA ?4I„ ‘Ju hin,;'Valcu. t. j. trenvskemu perica lz Žirovnice - dekllfco, Bohinec .. . ^ Cf?. ®teko^?AD> ki bo opravil to Ivana, gospodinja iz Smokuča - de- Italijanski film »Deset ljubavnih pe-*o Gozdarske poBlovne zve. klico, Hvala Marta, knjigovodja iz Bov- smi«. Predstava dnevno ob 20. KINO | »UNION«: slovenski film: »Ne čakaj na maj«. »Vesna« H. del. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: mehiški film »Prepo-- vedano sadje«. Predstavi ob 18 in 20. neOBNl OGLASI AVTO »STEYER 55«, v dobrem stanju, z mnogimi rezervnimi deli, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku, p METEOROLOGE IN HIDROLOGE, ki se zanimajo za službo pri Zveznem hidrometeorološkem zavodu v Beogradu, opozarjamo na razpis nate-čaja: objavljen v »Politiki« z dne 8. oktobra t. 1. št. 15953 na str. 14. Pojasnila daje Hidrometeorološki zavod LRS - Ljubljana, Resljeva cesta 18/111. ITALIJANSKO (DESKO) KOLO, popolnoma novo, prodam ali pa zamenjam za novo dekliško kolo za starost od 8-15 let. Mehle, Trubarjeva 71. Ogled v nedeljo od 8-12. ure. SPREJMEMO tovariša (tovarišico, študenta) ki ima lep rokopis za*ho-nororamo delo. Dopisna ekonomska srednja šola, Ljubljana. Likozar jeva 3. ; ca - dečka, Fartek Angela, gospodinja I z Jesenic - dečka, Drekonja Olga, go- ‘n Gozdna “ deSka. Koprivnik Margareta, gosp. Pre1 ? Celje .S?\ Olga, trg. pomočnica z Bleda - deklico, te(S>čii? bl lahko že oh tli S-nlinT Mezek Fani, delavka lz Zapuž - dečka, U C e ViUiT^t„ hi PoUšak Silva, gospodinja z Jesenic - V)l- * PravočMnn h, ‘ deklico, Hladnik Ivanka, gospodinja sno dobavo hme- z uovjega _ dečka. Labura Olga, usluž-i benka z Jesenic - deklico, Vidmar umizad, Žalec j prancita, gospodinja z Belce - dečka, Upfttfn j Dolžan Francka, graverka s Hrušice “II 17 TDDmm I - dečka, Varl Irena, šivilja iz Kamne gorice — deklico, 2itnik Ana-Marija, tov. delavka z Jesenic - deklico, Ollp i Berta, gospodinja z Bleda — deklico, aihi fiim LJE' n” amer. Benkovič Marija, delavka z Jesenic -n “Na robu pločnika«, dečka, Rajhard Sonja, gospodinja z ‘SV, 12 -‘UBSKE SOBOTE KINO 11111 uilc^D film »vzdolž treh • Predstava ob 20. da le umrl JVAN ŽLEBNIK 'uf’. l5ebokShOJnllta bo v to- «4»* Petrovi 1057 ob 15 30 alah. mrliške vežice blJana, i«. oktobra 1957. *®lujočl Šuštarjevi Jesenic - deklico, Smolej Ivica, gospodinja z Jesenic - dečka, Lebar Angela, delavka lz Rečice - dečka. Poročili so se: Šuštar Peter, uslužbenec z Jesenic, Prešernova 20, in Zu-1 pan Ljudmila, uslužbenka z Jesenic, Razgledna; Vodnjov Pavel, avtomehanik iz Sp. Gorij 161, ln Wemigg Antonija, uslužbenka iz Zg. Gorij 13: Krni-čar Peter, tov. delavec lz Zg. Gorij 54, in Potočnik Frančiška, delavka lz Zg. Gorij 54; Vidic Leon. tov. delavec z Jesenic, PotošKa 4. in Skumvač Zofija, uslužbenka z Jesenic, Cankarjeva 34; Novak Miroslav, avtomehanik s Hrušice 82, ln Sladič Marjeta, trg. pomčnica z Jesenic, C. Borisa Kidriča 31; Giakomlni Alojz. tov. delavec z Jesenic, Prešernova 36, ln Peternel Ljudmila, tovj delavka z Jesenic, Prešernova 36; Bučar Franc, mizar lz Boh. Bistrice 80. in Ravnik Marija, delavka iz Raven 4. PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« LJUBLJANA * PR2ANJ 24 poziva vse delavce in uslužbence ki so bili v letu 1956 zaposleni pri podjetju (obratih) da se v roku 3 mesecev od dneva objave tega poziva, zglasijo pri podjetju ali pošljejo svoj naslov zaradi končnega izplačila plač iz dobička za leto 1956 Pogoj za Izplačilo je: da imajo izpolnjen 6-meseč-ni staž v podjetju, če jim je delovno razmerje prenehalo z odpovedjo s strani podjetja; da imajo Izpolnjen staž 9 mesecev, če so sami odpovedali delovno razmerje; da izpolnjujejo ostale pogoje za udeležbo pri delitvi plač iz dobička po 23. členu tarifnega pravilnika podjetja. 3390 KINO »KOMUNA« Ameriški barvni CINEmasCOPE FILM s stereofonskim zvokom (magnetni sistem) »REKA SMRTI« Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja Istega filma. V glavnih vlogah; Marilyn Monroe in Robert Mitchum KINO »UNION« Angl. barvni film Lepo /e biti mlad Tednik: F. N. 41. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Ob 10 Je matineja Istega filma. V glavni vlogi: John Mills in Cecil Parker KINO »SOCA«: francoski film »Ne-1 pomembni ljudje«. Brez tednika-Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Jean Gabin in Frangoise Amoul. • KINO »VIC«: ameriški barvni film »Kliči M za umor«. Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi- Ray Mllland in Grace Kelly. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od #.30—11 ln od 14. da- 1 lje, za matinejo v kino Union pa od od 9 naprej. KINO »SOCA«: zaprto zaradi gradbenih del. KINO LITOSTROJ*: jugoslov. film »Ni bilo zaman«. Tednik. F. N. 40. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: češki film »Pot v prazgodovino«. Predstavi dnevno ob 10 in 13. .. 1* mmm KINO »TRIGLAV« Ameriški film NA RAZPOTJU Tednik. V glavni vlogi Bette Davis, Paul Henreid, Claude Ralns. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »SISKA« Madžarski barvni film »Moj ded in jaz« V glavni vlogi: Gyula Gozon ln Eva Ruttkay. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Izšla je nova izdaja »Zakon o pravdnem postopku« dr. in s komentarjem in uvodnim zakonom za zakon ' o pravdnem postopku Branka Bazele, sodnika Vrhovnega sodišča LR Hrvatske Izdaja v latinici - Cena 600 dinarjev. Te dni bo izšlo »Upravno pravo FLRJ« n. knjiga akademika prof. dr. Ive Krbeka »Zbirka obrazcev v kazenskem postopku« B. Petriča in V. Stepanoviča. Naše izdaje so stalno naprodaj v naših knjigarnah: V Beogradu - Maršala Tita 66, Knez Mihajlova 21 in Zeleni venac 10; v Zemunu — Maršala Tita 11; v Novem Sadu — Zmaj Jovina 22. Vsa naročila izvršujemo po povzetju ali, če je denar poslan vnaprej, brez plačila poštnine. SAV K t M b N A ADMINISTRACIJA Založniško-tiskarsko podjetje Beograd.. Prizrenska 6 — Poštni predal 479 »Razstava nedokumentirane fotografije iz narodnoosvobodilne borbe« v Muzeju narodne osvoboditve LR Slovenije v Ljubljani, Celovška 23, je odprta do konca oktobra t. 1. od 9. do 18. ure. Obiskovalci, prispevajte k dokumentaciji razstavljenih fotografij. ^'turna*' 'n Casoplsno-ialožniško podjetje v» i. t I" . ka Kopitarjeva A'III. telefon 31-8................... telefon 31-358 - Poslovalnica oa Titovi cesti 15. telefon 22-322 aložniško podjetje »Ljudska pravl.a- Ljubljana. Kopitarjeva allca 8. telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorleva 12/11 telefon zo in 22 <521 _ « IH telefon 31-3M - Oprava Trubarjeva ulica 24. te.efoo 22-491 in 22-402 - Naročnlnskl oddelek PetkovškTo nabrežjeteleTon 22-404 - Oglasni oddeiek Rovtar" uninlpn n> Titovi cesti 15. telefon 22-322 — Mesečna naročnina 250 din. ca tujino 500 diD — Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 — Poštni predal gotovini — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v OKTOBRA 1957 Kako 0. »UMETNO LUNO« poslali v vesolje? Tri udeleženke natečaja za »miss sveta« so se dale v Londonu fotografirati kar na — žerjavu. Od desne proti levi: »Miss Nemčija« Anne-marie Karsten, »Miss Finska« Mari ta Lindahl in »Miss Tunizija« Jacqueline Tapia. NEKAJ PODATKOV OZI- m §:§ ROMA DOMNEV ’ 1 \ , O NAČINU IZSTRE- i|‘! \|||. LITVE UMETNEGA / J SATELITA m, Toda kljub temu so, kot vse kaže, umetni satelit poslali v vesolje z raketo. O tem priča tudi izjava sovjetskega znanstvenika Fedorova moskovskemu radiu, v kateri je rečeno tole: »Stvar je v tem, da je pri velikanski hitrosti rakete, ki nosi telo satelita, nujno potrebno doseči tudi veliko preciznost tako glede hitrosti kakor glede smeri. • Kako so »mesec štev X«, poslali v vesolje? Na to vpraša- • nje je urednik beograjske revije »Vaslona« (Vesolje) ing. • Ajvaz odgovoril: v • »Do nedavna sem bil prepričan, da je bilo to možno edi-9 nole z raketami. Toda včeraj sem prebral novico, v kate- • ri je govora o tem, da v Sovjetski zvezi izpopolnjujejo še • nekatere druge metode pošiljanja takšnih teles v vesolje.« • V novici, ki jo je omenil ing. Ajvaz, je namreč govora tudi 9 o »usmerjeni eksploziji«, izrazu, ki je bil doslej v glavnem • neznan. »Dr.Malarifa« zdravi Knrde IZVEDENEC SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE ZATIRA V IRAKU MALARIJO, ZA KATERO UMRE VSAK DRUGI DOJENČEK • Irak se Je pred nekaj leti obrnil na Svetovno zdravstve- • no organizacijo, naj ta pošlje svoje izvedence v to deželo. • Izvedenec te organizacije dr. Luigi Mara, ki že petnajst • let proučuje v Eritreji, Indiji, Libiji in Sudanu tropske • bolezni in ki je organiziral množično zatiranje epidemij • v teh deželah, je odpotoval s svojo ženo Tino, sinovoma • Gian Paolom in Enricom ter hčerko Jordano v Bagdad. • Nato je prepotoval ves Irak. Ugotovil je, da je najhujša • zlo v tej deželi malarija, za katero skoraj polovica vseh • novorojenčkov v prvem letu življenja umre. Malarija pa 9 ogroža tudi odrasle. Ljudi namreč tako izčrpa, da potem 9 niso odporni proti drugim boleznim. men« teh prehodov za napad na malarijo. In tako pride vsako pomlad in jesen na to tromejo s Raketa, ki lahko odnese zemljin satelit in ga »izpusti« v točno določeni višini v trenutku, ko je dosežena točno določena hitrost, ni nekaj povsem novega. Prvi korak v tem oziru je bil storjen že leta 1943, ko so izstrelili znano nemško raketo V-2. Tokrat je šlo samo za mnogo, če lahko tako rečemo, močnejšo raketo. Vse kaže, da gre za tako imenovane rakete s tremi stopnjami. Vsaka stopnja v tej kombinirani raketi ima posebne motorje in posebno gorivo, o čemer smo že pisali. Podatkov o tem, kakšne so te rakete, ni. Nekateri pravijo, da je sedanjih podatkih, klasično. Pri 1 tem mislimo predvsem na oksi-] da tor; oksida tor je pri naših navadnih avtomobilskih motorjih zrak, točneje kisik iz zraka. Ker raketa potuje skozi prostor, kjer , kisika ni, mora nositi oksidator i s seboj. In kot oksidator so bržkone uporabili tekoči kisik, dušično kislino ali pa vodikov dvokis. Kot gorivo so uporabili alkohol oziroma nafto, ali pa hidrazi-nov hidrat. Takšna raketa je stala 4. oktobra ob zori nekje v Sovjetski zvezi pripravljena na polet. Kje — o tem še ni nobenih podatkov. V neki vesti iz sovjetskih virov je sicer rečeno, da so »Moskovčani raketa prve stopnje težka 100 do imeli priložnost videti veličastni 200 ton, raketa druge stopnje pa znatno manj — približno 25 ton. O tretji raketi, ki doseže dokončno hitrost in dokončno višino, ni nobenih informacij. Seveda so vse tri rakete preskrbljene z gorivom. Kaže ' da okrog 80 odstotkov skupne teže rakete zavzema gorivo. Pogonsko gorivo raket, ki so odnesle umetni satelit v vesolje, prizor ...« Ali je šlo za veličasten prizor preleta satelita nad Moskvo ali za veličasten prizor izstrelitve rakete s satelitom — ni rečeno. Iz ameriških virov pa je prišla vest, da so satelit izstrelili na področju Črnega morja. Bržkone obe verziji ne držita. i Vse kaže namreč, da so satelit iz-i strelili v neobljudenih krajih, naj- Dr. Mara je zato nemudoma organiziral skupino, v kateri sta bila med drugim strokovnjak za mrčes in sanitetni inšpektor. Skupina je bila opremljena z napravami za uničevanje mrčesa in bak- 2e tretja zvezda repatica Nov velik komet — že tretji v letošnjem letu — so odkrili v new-yorškem planetariju. Odkril ga je znanstvenik s palomarske univerze Howard S. Gates. Komet, ki ga bodo bržkone imenovali po astronomu, ki ga je odkril, ima dvojni rep. Pričakujejo, da se bo prikazal tft ure pred sončnim vzhodom in da ga bo moč videti v ozvezdju Leva med svetlima zvezdama Regulmusom in Dene-bulo vse do zore. Ptičji roj Največ ptic na svetu živi v pokrajini Sikkin na južnem pobočju himalajskega pogorja. V teh krajih je mnogo gostih, malone neprehodnih pragozdov, vrh tega pa je dovolj vode in tako je tu za ptice pravi raj. Domnevajo, da tam živi nad 600 raznih vrst ptic. terij, predvsem z DDT. Sčasoma se jim je pridružilo 800 poverjenikov iz raznih krajev, katere so poučili o načinu boja s komarjem anophelesom, ki prenaša malarijo. Pri tem pa je nastal nov problem: četudi so očistili celo vas, celo pokrajino, pa'je en sam ma-larični bolnik spet raznesel bolezen. Zadostovalo je, da je komar anopheles s pikom vsrkal nekaj bolnikove krvi in že je bilo pet, deset, dvajset ljudi na novo okuženih. Dr. Mara je kmalu našel »krivce« takšnega stanja. To so bili potujoči Kurdi, tisti del prastarega asirskega ljudstva, ki potuje po obmejnem področju med Iranom, Irakom in Turčijo. Ti nomadi, ki se ne zmenijo za nobeno državno mejo, ki ne ubogajo nikogar razen svojih šejkov in ki nikomur ne plačujejo davkov, pa so se vendarle uklonili — dr. Mari. Dvakrat na leto, spomladi in jeseni, pridejo Kurdi čez iraško-turško-iransko tromejo. Dr. Mara je takoj spoznal »strateški po- je, kolikor je moč sklepati po do- brž v kaki puščavi. Takšna raketa, preskrbljena z velikansko količino eksplozivnega goriva, se namreč sestoji iz več tisoč elementov. Zadostuje, da samo eden izmed njih odpove, pa eksplodira več sto ton goriva ... Torej, kot vse kaže, so nekje v neobljudenih krajih postavili raketo. Okrog 500 m ali kilometer daleč so sedeli v bunkerjih ljudje, katerim je pripadla čast, da so prvi poslali umetni satelit v vesolje. Pritisk na gumb je zadostoval, da se je raketa sprožila. To je bil vsekakor veličasten prizor. Strahovit trušč, tuljenje motorjev, ki so začeli delati, je pretrgal tišino ob prvem jutranjem svitu na desetine kilometrov daleč. Razžarjeni plini s temperaturo 1000 do 2000 stopinj, ki so iz turbin takšne rakete drli s j hitrostjo okrog 2000 km v sekun- .. di, so požgali vse okoli sebe. Ta kamnita, težko prehodna gorata pokrajina je domovina kurdskih Znanstveniki računajo da je bil plemen in v njej dr. Luigi Mara opravlja svojo težavno nalogo. sn0p takšnih plinov širok naj* Na sliki vidimo njegovo osemletno hčerko Jordano, ki zna edina manj dva metra, v vsej družini »dr. 51 al arij e« kurdski in Je tako očetu dobrodošel Raketa s prvim umetnim sate* tolmač i litom je švignila v višave ... svojo skupino, opremljeno z injekcijami in razpršilci DDT ter zatira malarijo med Kurdi. Kurdi so bili sprva nezaupljivi, nato pa so kmalu spoznali, da jim »dr. Malarija« noče nič žalega. Spričo tega dr. Mara upa, da bodo v Iraku do leta 1960 izkoreninili veliko zlo — malarijo. Model ameriške«* satelit* Telefonski r®9jjr 27.000 km dflIe\3vefr Telefonski razgovor "*0 se je jo doslej doseženo «o x&if. razpletel minulo sre ' ,pSnosti vora je prišlo "'nodv zvezi s P°^aSanJ j?rancisco® <"> ■“SS-g kabla med San raZŽ°v^ Honolulujem. pf ° je potekal iz Washi; 8 naZa) New Yorka v Lo cpattle, od lf\e New York, nato v Sea ^ geattie> na Aljasko, spet nazaj ^ se dalje v San Francko uW skup-naposled končal v H ^ km. na dolžina: blizu 2 • IZGUBLJENA DENARNICA V angleškem časniku *Daily Express* je bil nedavno objavljen tale mali oglas: >Izgubil sem denarnico s fotografijami, osebnimi izkaznicami in 25 funti gotovine. Poštenega najditelja prosim, naj fotografije, dokumente in denarnico obdrži, meni pa orne 25 funtov, ki so mi drag spomin.* £fietnija SPREMEMBE NA POVRŠINI sonca ZVEZI Z NEKATERIMI POJAVI NA • Tf= L£ FON »Hotel sem samo sporočiti, da drevi ne pridem na večerjo.* Ze od 17. stoletja dalje, ko je bami v 6eoal®g . s pove najprej Galilei, za njim pa drugi polarno svetlobo ^gijsk® astronomi, opazil s teleskopi bombardiranjem garki-sončne pege, so te pege »obdol- , vršine s k0,zm_”Que bod° J[nefi 9 Sonce, posebno še kadar • njegovo površino pokrivajo • tako imenovane sončne pe- ovjitvtic jjerge, au bc pege »uuuui.- vioiuv- tj --- r*ioVG • ge, kot se Je to zgodilo zdaj, žili« mnogih nadlog človeštva, j Ravno te poj ^ ^ 9 »bombardira« zemljo in vsa Jasno ie> da trditve, da so sončne stveniki Pr0“čl 1. da b‘ pod' • oetnin u a « .. pege »krive« kuge ali česa podob- geofizikalnem onje, a*1 \ • ostala nebesna telesa v svoji nisQ bile6 utemeljel£ Pač odgovor na odgfc • bližini z velikanskimi koli- pa so znanstveniki ugotovili, da nebje na zemlji nej3eStiih 1 • Cinami energije. Sonce je so sončne pege in povečana de- memb na druglsoncU. • dejansko energetska cen- jaVnOSt SOnCa V ZVezi S sPremem‘ P°sebe;l ŠC ' • trala zemlje, in če bi ga ne • bilo, bi življenje na zemlji 9 zamrlo. 700 milijonov nepismenih na svetu Generalni direktor UNESCO I pismenih, v ZDA 2,5, v Franciji organizacije OZN za znanost, 3,6 in v Sovjetski zvezi 5 do 10 umetnost in kulturo — Evans, je odstotkov, izjavil, da je 700 milijonov odraslih ljudi, se pravi 44 odstotkov vseh ljudi na svetu, nepismenih. UNESCO je pred dnevi objavil študijo »Nepismenost na svetu sredi 20. stoletja«. V študiji je rečeno, da je v Afganistanu, Saudski Arabiji, Je-menu in nekaterih delih Afrike 95 do 99 odstotkov ljudi nepismenih. V Indiji znaša nepismenost 80 do 85 odstotkov, v Boliviji 67, Braziliji 50, na Portugalskem 44, v Grčiji 25 in Bolgariji 24 odstotkov. Svetlobni in toplotni žarki son- Dr. Mara pregleduje enega izmed vnukov kurdskega šejka Sa- ca so splošno znani. Znanost pa lima. Vsa petdesetglava šejkova družina je obolela za malarijo.; pozna tudi nekatera druga žarče-Medtem ko malarija pobere le redke odrasle ljudi, pa vsak drugi nja sonca, ki so manj očitna, nam-novorojenček umre za to zahrbtno boleznijo reč ultravioletne žarke, radijske valove in, tako imenovane kozmična žarke. Kadar na površini sonca pride do orjaških eksplozij, potem se nekatera izmed teh žar-čenj'naglo okrepe. Pri tem je najbolj zanimivo, da te eksplozije ne vplivajo na žarčenja, ki so vsakomur očitna. Znanstveniki do-| mnevajo, da so sončne pege — ki so v zvezi s temi eksplozijami Hemingway o svoiem 4elu ™ Ko so newyorški novinarji nekaterimi na prvi pogled nepoj-zvedeli, da v enem izmed hotelov mljivimi pojavi na zemlji, z rana polotoku Manhattanu živi He- dijskimi motnjami, s polarno mingway s svojo ženo, so nemu- svetlobo ter z nenadnimi premiki doma prihiteli/ da bi zvedeli, kaj magnetne igle. zdaj piše. Odkar je objavil zna- Zdaj je v enajstletnem ciklu menito povest »Starec in .morje«, sonca prišel čas njegove največje je Hemingway napisal samo dve noveli, od tega je eno priobčil v reviji »Atlantic Monthly«. He-mingway je izjavil, da ima mno- _ . Dalje je rečeno, da je v Veliki go nedokončanih rokopisov in da cu, kakor tudi njihovih posledic Britaniji samo 1 do 2 odstotka ne- . mu gre pisanje počasi od rok. , na zemlji. »razgibanosti«. Ta pojav bodo izkoristili v okviru programa Mednarodnega geofizikalnega leta za proučevanje teh pojavov na son- sliki vanj® ene žrle* miJastim