Štev. 193. POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NfiROD. Leto XXXII r Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 -12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. VrednlSkega telefona iter. 74. V Lijubljatii, v četrtek, o. avgusta 1904. Izhaja vsak dan, isvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: ia celo leto 26 K, xa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up ravniš tv« prejeman: xa celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo l'e v Kopitarjevih ulicah štev J. Viprejema naročnino, lnserate In reklamacij*. — I a a e r a t i ee računajo enostopna petitvrsta (doliint 72 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ia trlkral 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrila M b. — Pri večkratnem objavljenja primeren popml. Uprarniikega telefona iter. 188. Pozno spoznanje. Na vseh koncih in krajih nemškega ozemlja se zbirajo črni oblaki nad glavo g. ministrskega predsednika, ki je brez dovoljenja namških strank odredil slovanske vzporednice na učiteljiščih v Opavi in Te-šinu. Štiri leta 2e služijo vladi brezpogojno, in sedaj to presenečenje ter razočaranje! stopili so skupaj generali ter sklenili, da dr. pl. Kofbarju odpovedo pokorščino. Izvajati hočejo posledico, napovedati vladi boj, oni vladi, katero so zadnja leta hvalili kot svojo. Na cesarjev rojstni dan so nagnali v Opavo na t soče kričačev, ki so dajali duška svoji »strahoviti" ogorčenosti. In kaker je bila neslana in smešna ta demonstracija, tako je smeSna vsa politika avstrijskih liberalnih Nemcev zadnja desetletja. Nemški liberalci so ustvarili sedanji ljudskcšolski zakon, in po tem zakonu je vlada — post ti t diserimina rerum — odredila neko polovičarstvo za Slezijo. A že to polovičarstvo je razjarilo nemško nestrpnost, užalilo nemfiko hegemonijo. Nemci štejejo v Sleziji okoli 296 500 duš; med temi jih je seveda debra petina slovanskih. Imajo pa 6 gimnazijev in 4 realke ; torej pride ena mestna srednja šola že na 29.000 prebivalcev. Nasprotno pa ima 146.300 Čehov en sam gimnazij, ravno tako tudi 220.500 Po-Ijakov. Dilje imajo Nemci v Sleziji dve državni in eno zasebno od države podpirano moško ter eno dtžavno žensko učiteljišče. Čehi in Poljaki nimajo nobenega, marveč dobivajo učiteljsko osobje z nemških zavodov, na katerih se niti pravilno češki, oziroma poljski pisati ne naučijo. Že pred šestimi ali sedmimi leti je vlada poslala v Sle zijo dvornega svetnika Bjrgerja, da se na lici mesta prepriča o neznosnih razmerah na slovanskih ljudskih šelah. Tcda do daneB je ostalo vse pri starem. Poljaki so nato skle nili, da Bami ustanove zasebno poljsko učiteljišče, tudi Cehi so hoteli isto storiti. Po veljavnih zakonih bi vlada morala dovoliti ustanovitev zasebnih učiteljišč in morda že tekom štirih let ote podržaviti. Mesto tega je vlada odredila, da se na nemškem učite ljišču v Tešinu ustanove poljske in na nem škem učiteljišču v Opavi češke vzporednice. To je torej oni vladni zločin proti Nem cem. Za uč teljica ostane vse pri starem; te bodo tudi v bodoče slovanskim otrokom vte pale v glavo nemško kulturo, Ako se torej komu godi krivica, so gotovo Slovani v Sleziji, ki gotovo nimajo nobenega povoda, da bi radi vzporednic veselja skakali. In ta malenkost je med Nemci po vsi Avstriji vzbudila nov vihar, ki bode brez dvoma tučal tudi v državnem zboru. To je že stara tradicija, da so Nemci takoj na negah, ako vlada le dreblino vtže Slovanom, kar je dolžna po ustavi, na kataro je prisegls. — Vlada zahteva od vseh državljanov davek v krvi in v novcih, a ravno tako je dolžna skr-beti za duševni in gmotni blagor vsth. Toda te ravnopravnosti Nemci ne poznajo, Vlada je potrebovala mnogo let, predoo je spoznala krivice, ki se gode Slovanom v Sleziji. Le »mrvioo« teh krivic je popravila. Ko bi se bila vlada preje spomnila svoje dolžnosti, morda ali gotovo bi bila tudi v državnem zboru ustvarila boljše razmere. Toda dobra misel pride navadno pozno, večkrat prepozno. Veselimo se sicer vsakega uspeha svojih severnih bratov, vendar nam trga srce bridka žalost, ko opazujemo neznosne razmere v slovenskih obmejnih pokrajinah. Slabe so šolska razmere med Slovani v Šleziji, a mnogo slabše med Slovenci na Koroškem in Štajerskem. Na Koroškem in večinoma tudi na Štajerskem so ljudske šole za Slovence le ponemčevalnice. To je njih glavni ■amen. V Calovou in Msriboru sta učiteljišči nemški, četudi se na teh zavod h vzgajajo tudi slovenski kandidatje za slovenske šole. To je slavna avstrijska pedagogika! Osobito v Celovcu se vzgajajo kandidat e v ultra- nemškem duhu, ki ga kot učitelji širijo med slovensko mladino in narod. To so hujše nego turške razmere. Vladi pa kličemo tudi ob tej priliki: Qjoueque tandem? Tudi za Slovence veljaj isti zaaon. Kakor so potrebne slovanske vzporednice v Sleziji, tako je nujno potrebna primerna preuredba učiteljišč tudi v Lalovcu in Mariboru. Kahor je vlada spoznala potrebo retorme v Sleziji, tako naj obrne svoj pogled tudi na jug, na stražo ob Adriji, da ne bode prepozno. flemški katoliški shod. R e z n o , 23. avg. Zanimivo je čitati nasprotno časopisje o velikanskem pojavu nemških katolikov. S pritajeno jezo poročajo o priredbah, vendar Be trudijo vBaj nekolika biti nepristranski. V tem oziru se tukajšrje nasprotno časopisje znatno odlikuje od našega liberalnega časo pisja. Socialni demokratje kar naravnoit pri znavajo, da tako niti primerno tekmovati ne morejo. Najbolj starikavo liberalno časopisje pa vzdihuje: »Pokazalo se je, kaj vzmore delavna duhovščina«! To priznanje tukajšnjega liberalnega časopisja je najlepše Bpričevalo za duhovščine, in Bog daj. da bi tudi o delavnosti slovenske duhovščine vedno bolj javkalo naše liberalno časopisje. Ako bomo tako premišljeno delali, kakor dela nemška katoliška duhovščina, bomo imeli primerno iste uspehe. Prav koriatilo bi, ako bi se vsako leto nekaj slovenskih duhovnikov in tudi lajikov odločilo iti k predavanjem v M. Gladbach, od tod pa obiskati vsakoletni katoliški shod, ki bo drugo leto v Strassburgu. Poučno je videti hvaležnost katoliškega ljudstva do njegovih voditeljev. — Posebno navdušeno narod kar na cesti pozdravlja poslanca dr. II e i m a , ki je najodločnejši in o katerem pravi nasprotniško časopisje, da ja »Sturmbock«. Tudi nemško katol. ljudstvo je s temi ovacijami pokazalo, kaj boče od svojih zastopnikov, namreč odločnosti. Danes so istočasno v raznih dvoranah zborovali: katoliški učitelji, katoliško ljud sko društvo za Nemčijo in dijaštvo. Katoli- ško ljudsko diuttvo za Nemčijo je zborovalo v glavni slarnofctni dvorani in jo popolnoma napolnilo. Generalni ravnatelj nemškega katoliškega ljudskega društva dr. P i e p e r je poročal o krasnih uspeh h tega druJtva v zadnjem letu. Uapebi so narav nist velikanski. Društvo je oreBtopilo meseca junija t. I. število 400.000 svojih članov. V enem letu je narastlo za 100 000 članov. — Društvo ]e doslej razdelilo 55 milijonov tiskovin, med njimi 25 milijonov brezplačnih lepakov. Društvo taKo mogočno pospešuje katoliško socialno gibanje in praktično socialno delo. V preteklem letu j« socialni in apo'ogetični urad razposlal 2500 pojasnil, društvo ima svojo socialno znanstveno in apologet čno knjižnico. V M Gradbachu se od avgusta do oktobra vrši poučni kurz za one delavce in rok. pomočnike, kateri se hočejo izobraziti za voditelje delavskih in rok. društev. Vsako leto se udeležuje tega kurza najmanj 47 delavcev in rok. pomočnikov, poleg teh pa tudi mnogo duhovnikov. — V preteklem letu je društvo priredilo 1900 ljudskih zborovanj. Socialna demokracija strmi ob takem delu za ljudstvo. Ljudskih pisarn je društvo v preteklem letu imelo 33 delavskih tajništev 14 Dru'tvo s knjigami in kurzi podpira socialno izobrazbo duhovskega naraščaja v semeniščih. Dohodkov je imelo diuštvo v preteklem letu 316 000 mark. — Omenjati moram, da društvo sedaj pesebno narašča v — prote-stanških deželah. Dobi bo celo mnogo protestantov, ki so v tem društvu. Dva liberalna časnikarja iz Barolina, ki sta sedela poleg mene, sta pričela ob velikih številkah naraščajočega števila članov v protestanških deželah, na glas mrmrati: „To ni mogoče!« Poročevalci centrumskega časopisja pa so se jima šegavo muzali. Ni čuda, če tako ogromno katoliško gibanje na Nemškem jako vpliva tudi navzgor! Vsi navzoči smo dobili poučna društvena naznanila, razne tiskovine in poročilo o delovanju. Poroč lo je dr. Pie-per končal z besedami: »Katoliki, skrbite zato, da povzdignete svojo sposobnost za delo, da lahko stopite na mesto padlih ! Ne čakati, da se z delom prične šele tedaj, ko pride nasprotnik vmes — delati takoj in vztrajno radi stvari same, da ne bo prepozno!« LISTEK. Kako so prišli Rusi do Tihega morja. Po Kostomarovu poslovenil I. Steklasa. (Dalje.) Leta 1638. se je odpravil iz JakutBka vojak Postnik Ivanov s tridesetimi ljudmi in konji proti iztoku, da najde novo zemljo. Oni so prhli do reke J a u g e , kjer so našli tunguško pleme, nazvano Lamuti. Ne glede na to, da to pleme ni hotelo pla-čati jasaka, se je podal Postnik doli po Jaugi, nabral čez 200 sotolovih koi in jih poBlal v Jakutsk, a sam je ostal tam v zimovišču. Spomladi pa je prešel neustrašljivi Postnik Ivanov čez gore sredi sovražnih Lamutov, dospel do I n d i g i r k e , ter se podal v zemljo Jukagirov, kjer je ulovil enega prebivalca. Pustivši šestnajst ljudi v juka girski zemlji in tri vojake za pobiranje davkov, se vrne Postnik Ivanov s petnajstimi tovariši v jakutsko trdnjavico ter javi, da je treba obrniti posebno pozornost na zemljo Jukagirov, ker je begata na zverinah in ri- bah. Videl je pri Jukagirih tudi srebro, ali ni mog«l zvedeti, odkod ga oni dobivajo, ker ni razumel jukagirakegajezika. Iz Jakut-ska so kasneje zopet odpravili Postnika na Indigirko zaradi pobiranja davka, in od tega časa morajo Jukagiri Rusom davek plačevati. Iz lakutska ao se začeli od zdaj pošiljati oddelki vojakov v razne strani z naročilom, da preiščejo zemlje in reke: kje izvirajo in kam se izlivajo, kako tam ljudje žive, s čim se hranijo, ali je v njihovi strani mnogo zverin in rib, kako se oni opravljajo, kako vojujejo? . . . La ti ljudje so dobivali za hrano odmerjeno mero ržene moke in k temu tudi kaše. Morali bo poloviti nekoliko najuglednejših prebivalcev teh krajev ter so jim zagrozili, da bo car poslal semkaj vojBko s stralnim orožjem, če se ne bodo podali, in da jim potem ne bode najbolje. Povrh tega pa jim je bilo naloženo, da jim dajejo zastonj igrače; toda strelnega orožja jim niso smeli pokazati, da bi se bali bolj napovedane grožnje. Večkrat se je dogodilo, da bo se sprle med seboj v te kraje poslane čete ter se celo potolkle. Za ruskimi vojaki na Leni so se priselili tudi obrtniki in trgovci in država je zato postavila na lenBkem razvodju mitnico. Tam so se naselbine pomnožile in 1. 1639. bo bili določeni za Leno vojvode. L. 1640. so začeli vojvode vabiti brezdomovince na L?no, kjer bo mogli zemljo obdelovati. Ruski raziskovalci so prodrli daleč na sever ter zašli eelo do Indigirke, toda na jugu, niže od ustkutske trdnjavice in Olek-minska na Leni, jim je bila zemlja nepo-znata Oni bo jo zvali sploh »bratsko zemljo« ter zvedeli o njej kaj od Tunguzov, ki so jo razglašali za bogato »obljubljeno« zemljo. OJ Tunguzov so prihajali do njih vesti o mugalski (mongolski) zemlji, o Ki-taju in o množini srebra v teh krajih. Te vesti o srebru so pripravile Ruse na poto vanja proti jugu. Leta 1640. je poslal len ski vojvoda oddelek vojakov po roki Čaji in ti so prinesli Beboj srobrn venec, kakršne so nosili Tunguzi na glavah." Lota 1641. so je odpravil doli po Leni kazaški potdesetnik Martin Vasiljev s kazaki poiskat novih krajev in srebrne rude. Prišli so do ustja K u 1 e n g e , postavili tu trdnjavico doset sežnjev dolgo in deset sežnjev široko, učvrstili jo z rovom in pailisadami ter od tukaj pošiljali k TurtRiizom davek pobirat. Dve leti petem, leta 1643 , sta se odpravila na razgled potdesetnik K u r b a t in ataman Vasilij K o 1 e s n i k o v. Kurbat se je podal s 74 kazaki iz vrholen-ske trdnjavice proti jugu ter je prvi izmed Rusov dospel do B a j k a 1 a , ko je Koles-nikov postavil trdnjavico na ustju Ose, ki se izteka v A n g a r o. Prebivalci na bregovih Angare so začeli precej plačevati davek carju. Kolesnikov je trdo ravnal z Bur-jati ter nagajal Kurbatu s tem, da je stiskal one Barjate, ki so ae ie obvezali plačati davek v vrholensko trdnjavico. Zapustivši svojo trdnjavico je prodrl Kolesnikov prvi zaBaj-kal do ustja S o 1 e n g e , toda ni utrdil tukaj ruske vlasti. Njegova strogost je povzročila buno med Burjati; za vojaki bo dohajali pa tudi ruski dobrovoljci ter se lotili obdelovanja zemlje; nekaj teh novo naseljenih je bilo zdaj pobitih. A upor jo bil vendar potlačen. Kolesnikov jo izginil brez sledu. Ravno v tem času, ko so Rusi prodrli za Bajkal, sta bili izvršeni dve znameniti ekspediciji na iztok. Leta 1643. bo je podal iskat novih krajev in srebrne rude Vasilij P o j a r • Škof baron O w je pozdravil delovanje katolifikf ga ljudskega društva v svojem in v imenu reaenskega škofa: „Bodimo pogumni in božji blaaroslov ne izostane! Pomagajmo si sami in B g bode pomagal katoliškemu ljudstvu!" Zborovanja odsekov se vrše v veliki dvorani »Velodroma", kjer govorniki uteme ljuje o resolucije Pri poročilih Bonifac jevega društva glede »proč od Rima" so se cglaBili tudi Cebi. Popoldne so zborovali bavarski časnikarji in »Zveza katoliških trgovskih zvez", ki ima že 151 društev z več ko 60.000 člani. Dmžtvo silno narašča, ker na socialnopol t Čnem poliu in proti vsem izrodkom trgovstva odločno nastopa. Z a nedeljski počitek je na zborovanji' posebno prepričevalno govoril trgovec iz Bamberga C. P. S c h m i 11. Na to zboro vanje je prišel tudi predsednik bavarskega dež. zbora dr. pl. O r t e r e r, ki je uspehe katoliške trgovske organizacije navdušeno pozdravlial. Ob 5. uri popoldne ss je vršilo zopet slavnostno veliko zborovanje vseh udelež nikov, na katerem so se prečitale zahvale na brzojavne pozdrave nemškega cesarja in bavarskega regenta. Sv. oče Pij X je poslal na shod daljše pismo in danes še pcBebno brzojavko. Na tem slavnostnem zborovanju je govoril prof dr. G. S c h n ii r e r iz Freiburga o znanstvu in katoli cizmu, dr. K u p p e r t iz Kolina o moderni beletristiki, gimnaz. prof. dr. Bartb o katoliškem časnikarstvu in njega opravičenih z&hte vab do katoliškega ljudstva. Prvi je podal s jajne dokaze, kako je cerkev in kako so katoliki podpirali zna-nosti. Drugi govornik je ob burnem odobravanju izrekel zahvalo nemškemu knjigotrStvu, ki je sedaj že samo pričelo nastopati proti slabi, izprijeni litera turi. »Moralna moč narodova mora biti vsem sveta, tudi nekatolikom! Na tem polju se lahko vsi dobimo in se Bkupno borimo!" V Kolinu se vrši mednarodni kongres proti izprijeni literaturi, in katoliki ne bodo zadnji na tem kongresu. Katoličani bo pričeli boj proti tej literaturi; zasmehovali so jib, sedaj se temu gibanju pridružujejo tudi drugi in vodijo boj na najoatrejši način Tako pošteno nemško kn.igotrštvo, pri nas sa pa dobe ljudje, ki celo v imenu slovenstva špekulirajo na to, Česar se je nemško knjigotrštvo pričelo sramovati 1 Dr. Bar t h je povdarjal, da centrum snuje sedaj katoliško časnikarsko visoko šolo. Včeraj so bili zbrani tu tudi zastopniki nemških mladeniških društev, ki imajo za Bavarsko že s oj list »Burschenblatt«. (Lh»ia mesečno enkrat, cena rru je 1 mamo 20 vin.) jutri pa bodo v dominikaniki cerkvi zdrsne mladeniške Marijine družbe b svojimi zastavami, potem je zboro ame duhovniškega zavarovalnega dru štva „Pčxu in katoliški misitonski kongres. Iv. Š t e f e Rusko -japonska vojska. Obleganje trdnjave Port Artur. Poročila o položaju pri Port Arturju si jako nasprotujete Nakatera poročila so t ka, da b se dalo iz njih sklepati na padec Port Arturja, a d uga so zopet za Rusa ugodna, ker trdijo, da bodo Japonci prenehali z na- k o v ; ž njim je odšlo 112 vojakov, 15 do-brovoljcev, 2 mitničarja za cenitev davka, 2 tolmača in 2 kovača. Vsi so bili oboroženi. Smodnika so vzeli s-boj 3pudov (do 40 funtov); tudi z živežem so sa preskrbeli za potrebo. Dne 15. julija so f.opluli doli po Lani, čez dva dni s) se vrnili v reko A 1 d a n , in brodeči po tej reki so prišli v Štirih ted nih do ustja U Č j u r a ; potem so po tej reki vozeči se dospeli v reko G o n o m ter brodili po njej pet tednov z velikim trudom zato, ker so morali prestopati 22 slapov. Tukaj jih vjame zima: bilo je početkom septembra. Ni še nehala zima, a Pojarkov je pustil štirideset svojih ljudi na mestu ter jim za-povedal spomladi odpraviti se na neko Z i j o, o kateri je zvedel nekaj od tamo-šnjih prebivalcev; sam pa je z devetdesetimi možmi odšel pe ledu na neki N j u j e n s k i in odtod na reko Zijo, kjer je ulovil nekega kneza, ki mu je pripovedal vse o krajih, v katere se je napotil. Posebno je slovel amurski kraj radi svojega bogastva. Postavil je trdnjavico na Ziji ter poslal štirideset vojakov, da osvoje dve tamošnji trdnjavici; toda podjetje se jim ni posrečilo. Prebivalci so spočetka Ruse lepo sprejeli silnim navalom na utrdbe in pričeli ■ mir nim obleganjem. Iz Čifua poročajo, da je bil v nedeljo ves dan boj. Japonoi so, kakor poročajo Kitajci, vzeli važne postojanke pri Zlati gori i a so 21 t. mes. zlasti napadali rusko središče, vzeli Tajpince in baje prodrli ob že-leznični progi celo do Stesljevega stanovanja. A to se še celo japonskemu vojaškemu veščaku pri japonskem konzulata v Čifu ni zdelo verjetno. Ako bi bili Japonoi res dosegli tak uspeh, ne bi o njem molčal brzo-iav v Tokiu ki razglaša urno vsak uspeh. Saj bi bilo to pomenilo že popolni padec trdnjave Vsa poročila se pa vjemajo v tem, da je ruska nosadka š* vedno hrabra in ne ustraSena. Tudi ženske pogumno Btrežejo ra njencem. V Rimu sodijo, da Port Artur ne bo še tako hitro v japonskih rokah Glavne utrdbe so še v ruskih rokah in tudi otre liva ne pomanjkuje Rusom; hrane je ša za več časa. Poveljništvo japonske armade pred Port Arturjem je prevzel načelnik japonskega generalnega Štaba, Jamsgata, sam. Nogi je dvakrat brezuspešno navalil japonsko armado na ruake utrdbe ia zato je bil najbrže od Btavljen. V Č fu so razSirjeue govoric«, da bo Japonoi zasedli utrdbo štev. 5 na Iranskem griču, nadalje paradni prostor Tajpince in Jesan. A potrjene niso te govorice, katere razširjajo Kitajci. Najbrže so bili na polju pred utrdbami budi boji. Ruska posadka je najbrže poizkušala Japonce pregnati iz zavzetih postojank, na katere so Japonci nameravali razpostaviti svoje topove. Ker ao bili zadnji boji na odprtem polju, sklepajo vojaški strokovnjaki, da morajo biti Japonci še daleč od pravih ruBkih utrdb. Obstreljevanje povzroča v mestu in pristanišču ve liko Škodo, a na položaj ne vpliva, prej ko slej Ruti z vso odločnostjo branijo svoje utrdbe. Rusko brodovje je 23. t. m. zopet pro drlo iz portarturskeg« pristanišia. O uspehu ni znano nič druzega, kakor da je »Seva-stopolj« zadel na mino ia je bil tako poškodovan, da so ga druge ladje morale peljati v pristanišče nazaj. (»Savastopolj« je bil zgrajen leta 1895, ima 11.180 ton, dva stroia, hitroit 16 4 vozlov, oremoga spreime 1000 ton, 4 topove po 305 mm. in 12 po 150 mm., 20 po 75 mm., 6 torpednih cevi, oklop zastarel, pas nepopoln.) Kakor povdarjajo »Times«, o obleganju Port Arturja v Tokiu trdovratno molče. Po ročevalec »D*ily Expressa« v Cifu je poizvedel, da bo sicer Japonci vzeli nekaj malih utrdb ob Z'ati gori, a nimajo če upanja, da bi osvojili Port Artur. Pogum posadke raste de osobito zato, ker s > odbili tridnevni ja ponski napad na utrdbe. Jako ostro prijema »Novoje Vremja« Reuterjevo dopisovalnico, češ, da iz C tua, kjer ie najhuiše gnezdo časnikarskih rac, razpošilja izmišljena, Rusom sovražna poročila o Port Arturju. Cifu, 24. avgusta. Kitajci, kateri so 21. t. m. ponoči zapustili Ljaotešan, poro čajo, da so Japonoi zavzeli rusko utrdbo na Ičanski gori. Nadalje so zasedli tudi neko drugo rusko utrdbo, katera leži pol milje iuinozfthodno od Iianske gore. Japonci so Ruse prepodili t ravnine ia razrušili tudi dve utrlbi pri Čančankavu, ki ležita med vzhodnimi raskimi utrdbami. V Port Arturju n> hiš«, ki bi ne bila poškodovana. Mestna biša je raziuiena. Štiri velike ladje so za boj nesposobne in It ena ladja ima šo topove. Japonske neuspehe povzroča grozno kakor goste, ko je pa voditelj oddelka Jurij Petrov od njih zahteval pokornost ter hotel s silo v trdnjavico, so pali prebivalci nanje ter ranili deset vojakov. Nato so se povrnili; izgubivši večji del svoje hrane, so začeli gladovati; hranili so se s storži, celo s človeškim mesem vjetih prebivalcev; štirideset jih je umrlo od lakote. Vsled tega so dolžili Pojarkova, da jih ni pustil v svojo trdnjavico, ko so se vrnili; ker se je razsrdil nanje zato, ker niso ničesar dosegli, nego se vrnili s praznimi rokami; da jim zatorej ni dal kruha, nego sam rekel, da morajo jesti mrtva trupla tamošnjih prebivalcev. On je rad govoril: »Niso dragi vojaki; vsa cena desetniku je deset deneg (krajcarjev), prestaku pa dva groša.. « Ko so pa slednjič k njemu prišli oni, katere je bil pustil na Gonomi, se je odpravil Pojarkov po Ziji, zaplul v Š i 1 k o, kjer je zadel na narod J) j u i e r o v ; on je plul po A m u r u (imenovanem v njegovem poročilu Šilka) tri tedae do okraja, kjer se izteka vanj reka Š u n g a 1 a, a potem šest dni do reke U s u r e. Potem so ša štiri dni pluli po Amuru skozi zemljo Djučerov, na to stopili na zemljo N a t k o v, čez dva tedna pa na zemljo G i 1J a k o v. Dva tedna Btreljsnje iz ruskih topov in pa vel ko število podkopov, raztresenih pred utrdbami. London, 24. avguna Kakor poročajo iz Čifua, ruska oklopna križ»rica »Rtt-vizan« ni mogla po zadmem ruskem izpadu zopet pripluti v portartursko pristaniške, oe daj je zasidrana ob zananjem obrežju ia bo ne more kretati. Judje in Steselj. Judovska glasila pišejo, da jo Steselj doma ra Moravskem pri Btu ter je baje judovskega rodu. Na Ruskem se je popra voslavil. Sorodniki generala Steslia žive baje ie v Brnu Tako hraber jud bi bil res čudna izjemr. Če bi bil Steselj res jud, pač ne bi avstrijski judje tako Bilno želeli, da ga Ja ponci premagajo. Položaj v Mandžuriji. O položaju pri Liaojanu ni posebnih poročil. Kuropatkin ja baje zauk a ial splošno umikanje proti Mukdenu, a ta vest Sa ni potrjena. Mog; ča je Kuropatkin s temi četami hotel zavarovati svoj hrbet. London, 24. avgusta. Pri Ljaojanu so Jiponci poizvedovali na vseh višinah vzhodno in južno ob reki Tajtsho. Ruske postojanke so neizpremenjeoe. Po drugem poročilu se Rusi umikajo proti Mukdenu. Tretje poročilo pa slove : Vsak dan pripelje feleznica iz Harbina močne pomožne čete Z .dnje poročilo je ruBko, prvi dve sta pa po ročili nevtralnih poročevalcev. London, 24. avgusta. Is L aojana poročajo : Armada generala Okua, k» je raz postavljena nasproti Anšančana, ima 17 oblež nih topov. Japonci so torei prvotno namera vali napasti s te strani L aojan. A vsled ne pričakovanega ruskega odpora pri Port Ar turju in vsled izprememb p»i ruski man-džurski armadi niso izvršili svojega prvotnega načrta. Ooiziti ie, da bodo ^dslej pričeli nastopati Rusi. (O j. uredn. : Po tem poročilu bi torej Rusi še bili pri Anšančanu in je bilo torej svoječasno poročilo, da so zapustili Anšančan, neresnično. Ij obeh br zojavk sledi, da bode odločilni boj torej le pri Ljaojanu.) Peterburg. 24 avgusta. Povodom rojstva carjevima prest donaslednika je Kuropatkin poslal cariu častitko, v kateri pravi: »Pričakujemo v kratkem odločilne bitae z japonsko armado, katera prodira proti naši armadi. Z veseljem bomo postavili svoja prsa preti sovraž liku in b imo izkušali z dejanjem pokazati svojo udanost carju in domovini«. London, 24 avgusta. „DaiIy Mail« poroča iz japonskega glavnega pristanišča: Po zasebnih poročilih dobi Kuropatkin v«ak dan veliko število vojakov ic Harbina. Ru ske atraže ob Selezoici so jako pomnožili. Rim, 24. avgutta. Po tukajšnjih poročilih je Kuropat i a sklenil opustiti pošto janko ob Laojanu in zapovelal splošno umikanje Kakih 20.000 mož je že šlo nazaj. Vojni zrakoplovi. Petrograd, 25 avgusta. Ustanovljen je nov vzhodnosibirski zrakoplovni oddelek, kateremu načeluje Kovanko. Odpotoval bo v Vzhodno Azijo, da «e združi z zrakoplovnim oddelkom mandžurskim. Kuropatkin o vo skl. Pri pregledovanju dagestanskega polka je govoril Kuropatkin: »Japonci so močen, vztrajen in hraber sovražnik in treba nam bo napeti vse sile, da jih potareme. Dobro so oboroženi in preskrbljeni, vajeni gorfi in imajo posebno taktiko, kakršne Evropci niso navajeni. Zato pričakujem od Dagestancev, da se izkažejo v boju proti takemu nasprot- kasneje so prišli do Iztočnega (Tihega) morja. Na ustju Amurja je ujel Pojarkov tri Giljake in oni so pripovedali o raznih šatorih kočevniških in narodih primorskega kraja. Ti narodi so bili maloštevilni; nahajali so se pod vlado knezov, ki so imeli le po tristo ljudi, po dvesto, sto, a mnogi še manje; ni torej čuda, da so Rusi s pomočjo strelnega orožja, ki je zadavalo grozen strah tem prebivalcem, mogli pluti po rekah, loviti ljudi ter pobirati davek v nepoznatih krajih. Prezimil je na ustju Amura ter poplul Pojarkov v početku leta po morju in čez dvanajst nedelj prispel do ustja reke Ulji. Tukaj se je ustavil, utemeljil trdnjavico, prejel od prebivalcev nekoliko porokov, pobral davek ter ostal v zimovišču. Pustil je dvanajst vojakov v novo postavljeni trdnjavici, ter šel za dva tedna čez razvodje do reke Maje; takaj je stesal s svojimi ljudmi ladjo ter poplul na njej po Maji do Aldana in po njem v Seno ter dospel tako v Jakutsk 18. junija 1646. z malim ostankom vojakov, ali zato z večjim številom ujetih prebivalcev iz daljnih krajev, katere je odkril za Rusijo. (Sledi prih.) niku. Niti jaz, niti vi, niti nobeden drug iz cele naše armade se ne vrne domov, dokler ne bodo Japonci popolnoma poraženi." Kuroki ni Poljak. »Haličanin« piše, d» je naravnost izmišljeno, da je Kuroki poljskega rodu. To neresnico je spravilo v svet »Slovvo Pol-skie«. Poguba »Novika". Tokio, 24. avgusta. Med »Novikom" in japonsko ladjo »Cušimo" je prišlo do eneurnega boja. »Novik" se je umaknil proti Kazakovsku, a tudi »Cušima" je bila tako poškodovana, da se je morala umakniti. Strel iz »Novika" je namreč zadel ladjo tako, da je bila potrebna poprave. Drugo jutro je »Citoze" zapazil .Novika", ko se je utapljal. »Citoze" je še eno uro obstre-Ijaval utapljajočega se „Novika". Rusko prostovoljno brodovje. London, 24. avgusta. »standard' poroča it Durbana, da je «C)mmodiana« najbrž« ustavila ruska prostovoljna križarica »Smolcnsk«. Aogltčka vlada je vložila pri ruski ugovor. London, 24. avgusta. Mad lastniki ladij je velika razburjenost proti vladi. ker ne šfiiti ladij proti Rusom tako, kakor Francoska ia Nemčija. Zavarovalne družbe računajo za blago, katero vozijo angleške ladje na Japonsko, štirikrat »išio zavarovalnino, kakor v rednih razmerah. Listniki ladij se boje, da ne bodo mogli več prevažati blaga na Japonska Položaj na Koreji. K o l i n, 24. avgusta. Ii Soala poroča »Koln. Ztg.", da so Korejci vedno bolj nezadovoljni z Japonci, kateri se obnašajo bolj kot sovražni zmagovalci, kakor kot prijatelji. Marki Ito ima nalog, da spravi zopet v dobro voljo korejskega cesarja. Vojaška organizacija Kitajske. London, 24 avg. Oboroženje Kitajske znatno napreduje. Kitajci uvažajo, osobito iz Nimčije, velike množice orožja, topov ia drugih vojn h priprav. Kitajski morski roparji, osobito pri N,učvanu, jako rogovilijo in so napadli celo neko japonsko topničarko, katera jih je s »veda odbila. Ruske ladje v nevtralnih pristaniičih. London, 24. avgusta. Kitajski vna-nji urad poskuša pregovoriti Japonsko, da dovoli »Askoldu« ostati v šangajskem pristanišču do nedelje Ruski poslanik pa trdi, da ladja pred 1. septembrom ni zmožna zapustiti pristanišča. Angleška ladjedelnica, ki popravlja ruski ladji, je pripravljena prenehati s popravo tako<, ko oo to sah;eval angleški generalni konzul. S a n g a j , 24. avgusta. Ruski ladji nista niti razoroženi in tudi nista zapustili dangajskega pristanišč«, kakor je zahteval Taotaj. Kitajski podkralj noče poslati kitajskega vojnega brodovja v Sangaj. Konzuli so imeli zopet včeraj brezuspešao posvetovanje, pri katerem ruski konzul ni bil navzoč. Ameriški konzul je izjavil, da se bodo Zedinjene države le tedaj vmešavale, ako bo to zahtevalo varstvo ameriškega premoženja. Angleški konzul ni ugodil zahtevi Taotaj«, da se prepove poprava ruskim ladjam. Kolin, 24. avgusta. »Kčlo. Ztg.« poroča iz Sangaja: Posvetovanja konzulov so dognala, da ne namerava nobena velevlast posredovati v zadevi ruskih ladij, ki so v šangajskem pristanišču, ne za rusko in ne za japonsko nsziranje. Ruski ladji bosta brez dvojbe razoroženi. Pariz, 24. avgusta. Ruska admirali-teta je zaukazala razoroženje »D, da bo Durnovo imenovan za policijskega ministra. Notranii mini-ter b > imenovan po krstu carje 3a prtfctoionsslednika. Tatvina patron v Aleksandropolu. KankaSrfo vomo s(.di8i> |0 armtmka podčastnika e> imahi),ona In Birabinana Ur šs enega pretaka obsodilo na šestletno prisilno delo. Omii- ni so bili zaradi sokrivde pri tatvini 515.504 pttron z* pnšae in 66.250 patron z* revolverja. D ie 21 janu ara Si opaž li voinki, da je več Armencav pn voiaškem skbdi^u, a navedena podčastnika nista nato polagala nikake važnosti, valed čeear «U bi:a Zit>«ena sokrivd-. Nikake dvombe n>, d« ao t»tvioo povzročili armen Bki prekui uhi. Coinbes in shod prostomislecev. »Figaro« poroda iz Rima: P.-aoooska vlada je fkienita, da nav.čni minister ne bo pozdravil th >da svobodomislecov, zato da r»e bo užaljen Vaiikar. Nemiri v Maroku. Oramski list »E^ho« poroča: Č*te, ta tere je poBlal maroški pretendent Buhamara proti Kajd Amadu, da bi maščevale amcr njegovih pristašev, so porazili maroškemu sultanu zvesti podaniki. Pretend«ntu, ki je pobegnil co uplenili konje in orožje. v Štajerske novice. š Is Celja je premeščen v Maribor misijonar č g. Al. P o g o r e 1 e c , is Maribora v Cal|e č. g. V. Krivec. š Veselica v Jarenini se je v nedeljo dokaj dobro obnesla Poučni govor je imel cand. phil. g. Ivan Bračko. Čudno je, da nič kai radi naši ljudje ne hodijo gledat predstav. L»pše igre pa vendar nimamo, ko je igra »Dve materi«. Kaj je temu krivo? š Prlmlclja je bila 7. avgusta v Jarenini. Ni te že bilo v naši fari 32 let. š Jareninaka znladeniška zveza bo napravila dne 4. septembra ic es v St. Peter pri Mariboru. Pripravlja se cerkven pa tudi izvencerkven shod na Gori. Natančneje še poročamo. š Morilca Antonije Pozeb, ki je bila pri nekem mlinu blizu Maribora umorjena, že imajo. Doma je iz ptujskega okraja. Da-lal je kot zidar pri Franzu v Mariboru. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. avgusta. Gromado ln bodala so videli liberalci včvraj ob evbarističnem shodu. Kskor pijanca v dehriju preganjajo vedno strašila, da vidi smrtne sence in strahove ob belem dnevu, tako je tudi generalni štab liberalne stranke obšla amrtna zons. »Slov. Narod« je ob tej priložnosti dal duška svojim smrtnim bolečinam : »Evharistični shod in Jernej s k a noč. Včeraj, danes in menda še jutri se vrši v Ljubljani evharistični shod. Nehote se vsiljuje človeku misel, da je šk( f ta shod nalašč ravno te dni sklioal z namenom, da b; bil ta shod obenem tadi nekaka proslava Jernejske noči.— Skoro da smo zadeli! G ,tovo je tudi, da bi storil največjo udugo šaofu in cerkvi — najbolj bogudopadne zveličalno d«>lo, kdor bi voditelje narodno - napredne stranke s sveta spravil. To bi bil morda eden najjasnejših dni v mukepolnem pastirovanju našega dr. Antona.« Ia na to sledi popis šentjernejske noč;, v kateri so baje »h perfanatični farji« po vzročili umor 32.000 ljudi. Ta popis je seveda povzet po protestantovskih agitatorič-nih brošurah Zidostuj, da pribijemo glede tega le Bledeča dejstva: V hugenotskih vojskah je bil boj političen, povzročen najbolj zaradi protimonarhične tendence kalvinoev; hugenoti bo bili zarotniki proti vladarski hiši; Katarina Medicejaka, ki je povzročila norite v, je botela aama svojo hčer omoiiti s protestantom Hanrikcm Navarskim. Ilugenoti so bili sklenili, da se pola »te kraljeve palače in pomore kraljevo rodbioo. Zato je Katarina Madicejska sklenila, da prebiti revolucionarje, in je povzročil* moiitev, katero tudi nai obsojamo. Kako s » mogli ljubljanski liberalci to apiaviti v svežo z evbaristiikim shodom v Ljubljani ? To zamorejo la preveč razgrete glave. Naj le mirno spavajo ljubljanski liberalci! Naj se jim sanjajo zanaprej bolj prijetne stvari! Evharistični sestanek se je končal včeraj kar najveličastneje. Ob l/»3 uri sa bile v stolnici večerniae. Nato pa se je pričel pomikati sprevod iz stolnice proti uršu-linski cerkvi. Za banderom stolne cerkve korakali so gojenci zavoda »Marijanišča« b č. sestrami, za njimi L chtenthurnov zavod in lepo število usmiljenih sester, za njimi so se uvrstili m^žje v dolgi vrsti. Nato so sledili oo. frančiškani ter duhovščina v roketih, dttlrmtikab, kazulah in pluvijalib, za njimi kanoniki raznih škofij, ljubljanski knezoškof in goriški metropolit z Najsvetejšim. Du bovnikov z redovniki je bilo 292 v procesiji; samo iz zagrebške škofij* je bilo 35 udeležencev, vseh hrvaških duhovnikov je bilo okoli 70, med njimi tudi dva unijatska duhovnika, ki sta maše vala po svojem ob redu v stolnici. Za duhovščino je šla dolga vrsti ženskega spola. Med procesijo se je molilo in prepevalo evbaristične pesmi. V uršulinski cerkvi je imel najprvo navdušen govor grspod prelat Flis o zgodovini češče-nja sv. Rešnjega Telesa. Po govoru so bile litanije presvetega S ca Jezusovega. V istem sporedu se je vršila projesija v stolnico, kjer je presvetli gospod metropolit zapel »Te D um« in podelil blagoslov. Oba dneva je orgljanje v stolnici prevzel dobro znani naš skladatelj p. A n g e 1 i k Hribar. — Vsem udeležencem bo oatal ta sestanek v trajnem in prijetnem spominu. — bkoro vsa okna, kjer se je ponisala procesiji:, so bile. razsvetljena. Čast vrlim tem Ljubljančanom ! Nekaj sa kapitaliste. Kakor ču jemo prodaja g M u h r svojo graščino na Bledu za 240.000 K. Ker je poleg gradu, dveh vil in kopališča lastnina blejske graščine tudi Blejsko jezero, več gozdnih paroel, kakor tudi ribji lov v Savi do Bo hinjskega jezera, obrestuje se omenjeni ka pital brez dvoma po 3l/.—4%. Namen teh vrstic je samo opozoriti deželni odbor, odnosno domače kapitaliste na omenjeno prodajo, da ne bo pozneje zopet krika, če ae bo tujeo ugnezdil na Bled. Kajt' na Bledu se močno govori, da se snuje angleška družba, ki bi kupila blejsko graščino, potem hotel Mallner, hotel Toplice in botel Petran in bi na ta način napravila nekak monopol. Ne vemo, koliko ao te govorice osnovane, koliko pa so brez podlage, želimo pa, da ne bi zopet nsšt narodna orgrnizao ji in naša narodnost sploh trpela škode. — Ravnotako se baje prodaja kopališče v Kamniku, za katero dsje neki podjetniški kon zoroij iz Reke, kakor Blišimo, 120.000 kron. Torej pozor, domači kapitalisti! Imenovanja G. dr. Karol G 1 a s e r, znani slovenski slovstveni zgodovinar, je imenovan za ravnatelja na zasebnem gimna-ziju v Ogrskem Brodu na Moravskem. — Ravnateljem gimnazija v Kopru je imenovan tamošnji profesor gosp. Ivan Bizjak. — Davčni pristav R. S t r n a d v Kranju je imenovan kontrolorjem v Ilir. B strici. Šolske vostl. Zičasni učitelj na C>lu Fr. S 11 v e a t e r je premeščen v Črni vrb, V. Engelmann iz Vel. Lašč v Trnje; učit pripravnik I. M e r c i n a je nameščen na Slapu, B. F e 1 g i č na Colu; učiteljski kandidatinji gdč. M. P e z d i r iz Ljubljane in gdč. A F e r 1 i č iz Višnje gore sta nameščeni v Loškem potoku. Odlikovanje. G Fr. U n g d r , c. kr. pristav pri državni železnici v S ški, je v Meiningenu in Dornbirnu razstavil več panjev kranjske čebele, vosek in med. Odlikovan je bil v Msiningenu a častno diplomo, v Dornbirnu s veliko srebrno, veliko in manjšo bronasto svetinjo. Duhovnih vaj v A'ojzijevišču se ude ležnje 106 gospodov duhovnikov iz ljubljanske škofije. Vodi j;h p. S c h r o 1 iz druibe Jezusove. Jutri sjutraj se končajo. — Družbi sv. Cirila ln Metoda po tretjinskem dobička v prid se vrši 2 8. a v g u s t a velika ljudska veselica v hiški. Ob tej priliki se bo družbi v korist prodajal tudi „n a r o d n i kolek". — Ribe ln rake ita kradla. Brata Josip ia Nikolaj Cud.zio sta bila v aiužbi kot kamnoseka pri predoru v Bohinja. Doma sta iz Cividala okraj Torreano v Italiji. V vročini sta se hodila kopat v Bistrico. Vi- dela sta endi mnogo rib in rakov, katere sta počela loviti. Ker so pa ribe in raki tuja last, zasačili bo ju neki din orožniki. Nista sa mogla izkazati s pravico, da smeta loviti na omenjenem kraju Po lastni navedbi sta oolovila črez 50 rakov in čez 80 rib. Orožniki so ju radi hudodelstva tatvine a*et'ra'i in izročili c. kr. okraj, sod-niji v Radoljici, kjer ne bosta jedla rib in rakov, ampsk ričet. — Strela je udarila 23. t. m. ponoči v poslopje Karoline Cvelbar na Vrhu pri St Jerneju. Poslopje je zgorelo, škode je 2000 kroo. — Dne 21. t. m. je strela ubila posestniku Msjnnu v Sušju pri PJšniku vola, vrednega 250 kron. — V vodnjaku sta se v ponedeljek zjutraj v Kapeli pri Brežicah zadušila delavca A Stinar«l in I Fresl. — Zadušeno so našli v Bredo zjutraj v pretji na Črnučah okoli 55 let etaro kaj-žarico. Nabiraln je protje. Pogrešili so jo v ponedeljek. Kdo je izvršil zločin, se še ne \g — Napad in uboj. Sinoči sta pričakala posestnik Janez Scbillinerer in mlajši s n E'ns; starejšega sina Augu ke in potok'. — L ubijamo* je narasla za 0 35 cm. nad nor malom, Sava pri Mlogu O 5>5 cm. Vodovodi ki so vsled zadnje suše že uaočno pojemali so z^ppt napolnjeni z vodo. Snega ie padlo v pondeljek ponoči po kam»> šh. h i>l»n nah več centimetrov visoko. Popravljati so začeli J. Pavlinovo hišo na M*riiinfin trj»u. Vipavsko grozdje. Cena temu grozdju je na trvu 32 in 28 kr. z* ker Poštnih in brzojavnih uslužbtncev krajna Bkupina v Ljubljani priredi v nedelio, dne 4. septembra 1.1. vrtno veselico pri Koslerju v Spodnji S Ski. Umrli so:HenrikKagnu», agent. 69 let, Jdpl,eve ulice štev 2. — Marija de Redange, zasebrijp, 86 let, Fiori janske ulice št. 11. — Pavel Oblak, gostilničarjev sin. 5 dni, Tržaška cesta šte viika 22 — Uršula S »illioh, ielez nifikega uradnik* žena, 53 let, Usnjarske u'ioe št. 1 — Marija Pere. goitja, 74 let, Radeckega cesta št 11. — Franc P o g i b o v, sin preiskovalca vozov, Kolodvorske ulice št. 18. — V b o 1 n i š n i c i: Josip Lavrenčič, 52 let. — Josip M u ž i i . notnik, 41 tet Novomeške novice Nemška kazina v Novem mestu „zur Sonne" je prišla v druge, in sicer slo venske roke. Gospod Ivan Koklič je namreč kupil od viteza Langerja hotel, kjer so tukajšnji po sili Nemci imeli sveje zbirališče in zimske zabave. Kakor pa čujemo, se mora sedaj kazina preseliti, in, ker nikjer ne dobi prostorov, ponudil jim je lekarnar gospod Bergman dve sobi, kjer bodo hhko za vedno na v»rnem. Sv. Rok pri Novem mestu. V nedeljo, dne 21. t. m , je bilo tukaj prtščenie; zbralo se je mnogo verntga ljudstva. Meščanov je bilo le malo vid« ti, dočim so pre|šnja leta prav pridno hodili na to za naš okraj zramenito lWjo pot. Pretep na Hribu. V nedeljo popoldne 80 pri Mrvarju stepli kmečki fantje Franceta aušteršiča iz Birčnsvas', ki je znan kot p'eteua<"; razialil ie baje neko žensko. Premomba posesti Gospod J Krajec *avn»tti| mestne hranilnice, je kupil pri Božjem grobu od grajščaka Rudolfa Smola ob cesti stoječi zidan skedenj, katerega ravnokar oredelu,e v dvonadstropno hišo. Izredna teža Neki gespod v Kandiji tehta c lih 151 kg. Pa tU še dva, ki ga utegp«»» dohiteti. Žrtve nemčurskega hujskanja Nemški sistem na Kranjskem ima se krepke korenine; zlasti se je to pokazalo v Novem mestu, k^r so vsled hujskanja radi brezpomembnih izvenuradn;h malenkosti kazenskim potom premeščeni trije davčni uradniki. Pre iskava je traja'a cele štirinajst dni, pri kateri pa se ni moglo druzega konstatirati, kakor nemSkntarsko natolcevanje. Sprehodi po glavnem trgu so jako nevarni, kajti če se ne pazi dovolj, te vsak trenutek lahko poderejo konji, ki dirjajo po trgu kakor na kakem dirkališču, kljub sva rilnim odredbam. Naša policija bi morala nekcliko bolj energično takim dirkačem na prste stopiti. Kasacijsko sodišče ni ugodilo pri zivu v Kopae Pavč čičevi aferi, da bi se delegiralo drugo sodišče. Obraviava se vrši tedaj ored tukajšnjim okrožnim sodiščem dne 15. septembra. Izid priobčimo svoje časno. Pomanjkanje vode so občutili prav močno v Poogradu pri Mehovem. Da se ni ustavilo zidanje šole, je moral stavbeni pod jetnik iz poldrugo uro oddaljenih Crmošnjic dovažati vodo, kar ga je stalo ogromno svoto. Razne stvari. Nesreče na ameriških železnicah. V letu 1903. se je na ameriških železnicah ponesrečilo 86.393 oseb. Od teh je bilo 9.840 oseb mrtvih 76.553 oseb pa ranjenih. Seveda se to število zdi vsakemu velikansko, ako ne pomisli, da se je vozilo na tih železnicah vlani 697,801.535 oseb. Potres na otoku Samu. Na otoku Samu so čutili močan potres. Najbolj ie trpel okraj Kova. V tem okraju je cd 500 hiš le 80 še spcBobnih za stanovanje Vse druge pa so porušene ali pa tako poškodovane, da je nemogoče v njih stanovati, lz-ped razvalin so izkopali 4 mrtve in 25 po Škodovanih oseb. Zaradi Ogleduštva ie bil na dveletno jedo obsojen v Pfemislu v Galiciji neki Mar-kievvlcz.- Nesreča v rudniku. V rudniku kalija ,Erna« so Be 23 t. m. vneli p inj. V »0%u je bilo 21 rudarjev, izmed katerih so ostali štirje na mefctu mrtvi, dvanajst jih je bilo težko in trije lahko ranjeni. Starokatoličani v Avstriji so imeli od 13. do 15 avgusta svoj shod. Starokato ličanov je bilo v Avstriji koncem leta 1903. 21600. Evharisfični shod. Došle so še sledečo brzojHvke: 8 pije t, 24 avgusta. Pozdravljajc či bricj sakupljenu prest na njihov rad božji blag slov ca razš'rj«nje kraljestva Kristova po euharistiji. — B i s k u n S p 1 j e t , 25, avg. Eaharistički kralj sakupio vodio, oUrabrio slovenske i hrvat nke svi cinike, da obnove svoj narod u Kri-stu za spas duša, za spas domovine. — Marko Kalogjera. Mali Lošinj, 24 avgusta. Z»l< di svoju odsutnost duhom prisustvuje, pozdrav Ijajuc sakupljenu bri ou, moh či eilnristitf-kog Eralia svaki b^goslov ca nujbolji uspeh korgr*«u. — Dr. B o n i f a 6 i č f*!*tofi5ka In brzojavk poročil«. Japonsko-ruska vojska. Peterburg, 24. avgusta. Ganeral Ste felj se je polastil 20 000 japonskih pušk. Ko so eksplodirali podkopi, so ostale puške mrtvih, a dru^i Japonc:, ki so bežali iz ne varnega mesta, so vrgli svoje puške proč. London, 25. avgusta. Japonoi nameri-vajo takoj po padcu Port Arturja vieti ctok Sahalin, da bi jim p užil kot opora pri na pa lih na Vladivostok. M'sli se, da gre Ja-magata zato na bojišče, ker se je general Nogi izkazal nerimžnega, vzeti Port Artur. London 25. avgusta. V scbo',o je divjal po Rumenem morju groaen vihar, ki je zopet odtrgal mnogo min, ki sedaj plavajo po vodi. London, 24 avgusta. »D«ijy Exjress« javlja iz Čfoa, da če so tudi Japonci vze'i nekatere man še postojanke v smeri proti Zlati gori, so vendar še zelo daltč od konč nega vzetja trdnjave. Nekaj Kitajcev, ki so bili navzoči pri napadu dno 21. t. m, pri povedujejo, da Japonci jako počasi in s težavo napredujejo. Lidje, katere so plule mimo Pjrt Arturja, popisujojo, da je bil prizor bombard ranja zlasti poneči grozen in veličasten. Streli so se videli po noči kakor silni ognjemeti. Pariz, 24. avgusta. General Siestlj poroča, da so bili Japotic zopet odbiti z velikanskimi iigubami. »Matin" poroča h L;ao-jana: Nekoliko brzojavk iz Port Arturja je moglo dospeti sem. Ti priobčujejo, da Japonci izstreljavajo po 800 projektilov v trdnjavo. Japonci delajo po nasvetih kitajskega inženirja, katsri je prej delal v Port Arturju in natančno pozna načrte trdnjave. Postaja je deloma porušena. Posadka je že vedno pogumna in čila. Petrograd, 25. avgusta. Tu so zelo v skrbeh za usodo „Askolda" in »Grozovega". „Novoje Vremja" piše: »Odigrava se tragedija, kakor v Čemulpu, velevlasti pa to hladno gledajo." London, 25 avg. Iz Ljaojana se poroča, da je vse rusko brodovje. razen „Ret-vizana", že ušlo iz Port Arturja. Dunaj, 25 avgusta. (Ker. urad ) Lesar je ukatal, da veliki manevri na Češkem iz c stanejo in da ee orožne vaje v raznih krajih nthajo z 31. t. m. Moštvo se naj vrne po najkrajših potih v garnizije, reser-visti naj čimpreje odpuste. Peterburg 25. avg. Dne 28. t. m. bo slovesno otvorjena nova železnica okoli B likala. Vsak dan j« delalo ves čas po 8 do 10 tisoč delavce /. Stala je 53,600.000 rubljev; ima 19 prtdirov, 10 viaduktov, 189 mostov. Rusko čaaopisje slavi to vtliko delo, ki se zdi kot čudtž, ker eo še Angleži trdili, da e treba za t*ko d lo 3 let«. Petrograd, 25. avg. Veliki knez prestolonaslednik Aleksij je bil krščen včeraj opoldne v cerkvi Pavlovega Dvora. Navzoči so bili: car, carinja vdova, kraljica grška, veliki knez Meklenburg • Šverinski, princ Henrik pruski, knez Battenberg in člani cesarske hiše. Po krstu je car dal otroku in-signije sv. Andreja; 300 strelov iz topov in zvonenje je naznanjalo ceremonijo MeteorologlAno pumčtlo. Uifloa nad morjem 306'2 irednji siaAni tlak 736-0 »> • 'ItftUj', i j j Cm op.- I b»ro- ; r»lore i „ " »«TM.i» ! a*tn, I JM I v.tr.vi, ! ► .v | tVJtV 1 Nol»c i "E S I «S < ■3- 24 j z ve i. | 73 i 4 7. zjutr. I ?32'0l | 2. popol.j 31-7 j 13 3 |_sl. svzb j_sk. obl. 12 0 si ssvzh. obl. 12 8 si. sever del. obl. 43 Srednja včerajšnja temperatura 14 2*. norm. 17 9* 18 let star trgovski pomočnik izurjen v trgovini z manufaktur-niin in mešanim blagom, slov. in nemškega jezika popolnoma vešč, želi nastopiti službo v večji trgovini v mestu Ljubljana ali drugje. Oglasila na upravništvo »Slovenca". l3r-7 6—5 KJauir naprodaj. Radi selitve proda podpisani še dobro ohranjen klavir po ugodni ceni. Zglasitl se je najkasneje do 'Z. Sept. t. 1. 1399 3-2 Petrič Franc učitelj v Strugah, p. Dobrepolje. i Naprodaj je nova enonadstropna hiša z lepim vrtom na Tržaški cesti št. 33. Pojasnila dajeta gg.: Fran Ravnikar v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 6 in Mihael Puc, posestnik na Colu pri Vipavi. Odvetniškega * «««« uradnika, >zn»jjnrca v is-h ps^-i^ih os'ih, išče s 1 okt t I pisarna dr. V Sch^oitserja. Ponudbe samo p;stneno. Pl-^a po do-BT Vitu. St. no^r fi prednost. 1406 2—1 Dve prodajalki, zuripni V fcu ifii iščeta službo v kaki trgovini, najrajBe v mesti', v katero lahko trtlvill VHtOpitj. P n'Hb« rai onšili»j^ na po«te reRtante G 6. Kropa Gorenjsko 14 7 5_! Novo! Missa pro defunetis a IV voces inaequales, aut una voce cum Organo, Auctore Matthaeo Vurnik. T.stk „Ki t jI. ti^Uarne". — S>m< založba. _ Cma 1 K, po pošti l K 5 v. Prodaja „Katol. bukvama" in L. Schwentner v Ljubljani ter skladatelj v Št. Vidu pri Zati-___čini (Dolenjsko). 1404 6—1 Kuharica išče službe 1391 3-3 pri kakem g. duhovniku. — Naslov pov£ iz prijaznosti upravništvo „SIovenca". Prav poceni prodam: 1 klavir, pripraven za gostilno; harmonij, pri« praven za poduk petja; stružnico za les (Dreh-kank) zelo močna; železna žaga (Bandsage), gonilna moč z nogo, na par ali vodo. Vpraša se: Josip Oblak, Šelenburgove ulice /., Ljub/juna. 1364 3—3 Vedno najnovejši ==._ pr- gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi moreie dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe j a gramofone Rudolfu Weberf urarju v Zjubljani, Stari trg štev. 16. S 1 avgustom se preselim na Dunajsko cesto štev. 20, nasproti kavarne „Suropa", v Hribarjevo hišo. Prodaja se na obrobe. — JVarre plošče se zamenjajo. Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIČ Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno- j|[ vejšili journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in J.r inozemskega blaga. 1377 20_a Uniformiranje in zaloga potrebščin za „ Sokole". ITffi . r- o o o n r n S .(rvv,i XJatent ^^ Hatsehek Skrilj-Sternit (zakonito zajamčeno oznamenilo za asbestni cementni šlirilj.) 1268 26_5 SSSS1 Eternit tovarne LUDWIG HATSCHEK »sem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck ' . Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu spričevala prve vrste, poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse n. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Zahtevajte vzorce in prospekte. Glavuo zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa 2.