Poštnina pavšaiirana.
124.	V Ljubljani, dne 26. oktobra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
UftABWi
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o višjih pedagoških šolah. — Pravilnik o poslovanju odbora za oceno državnih nabav. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglasa poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskih gerentstvih. Odobritev šolske knjige. — Razglasi drugih
uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 230 z dne 18. oktobra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. septembra 1920., s katero se Ivan Kovačevič, minister za gozde in rudnike, odlikuje z redom sv. Save I. vrste.
Objava generalne direkcije neposrednjih davkov, da je Mihael Švare, davčni upravitelj v Slovenski Bistrici, na svojo prošnjo premeščen za davčnega upravitelja v Maribor.
Številka 231 z dne 19. oktobra 1920.:
Objava pisarne Njegovega Veličanstva kralja: Za vse publikacije, ki bi jih želeli njih avtorji posvetiti kateremukoli članu kraljevske rodbine in katerih posvetilo bi hoteli natisniti na naslovnem listu, je treba poprejšnjega dovolila.
Zapisnik o 62. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 27. avgusta 1919.
396.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petr»a< X.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
2L le k s st, ra d e x»,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo rešili in predpisujemo
Uredbo o višjih pedagoških šolah,*
ki se glasi:
Člen 1.
^ iz°bražanje učiteljev in učiteljic na učiteljiščih, šolskih nadzornikov in učiteljev in učiteljic na meščanskih šolah se ustanavljajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev višje pedagoške šole.
Člen 2.
število takih šol, kraj in čas, kje in kdaj se otvo-rijo, določa minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta in v mejah sredstev, ki so mu v proračunu na razpolago.
Višje pedagoške šole se otvarjajo v prvi vrsti v mestih, ki imajo vseučilišče in filozofsko fakulteto.
Člen 3.
Izobražanje na višji pedagoški šoli traja dve leti za kandidate, ki se pripravljajo za učitelje (učiteljice) meščanskih šol, in tri leta za kandidate, ki se pripravljajo za učitelje (učiteljice) učiteljišč in za šolske nadzornike.
Osebe, ki so se v duhu višje pedagoške šole kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev šolale na tujih šolah, se sprejemljejo v oni semester višje pedagoške šole, za katerega jim z diferencialnimi preizkušnjami ali brez njih prizna pravico učiteljski zbor višje pedagoške šole.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 194, izdanih dne 5. septembra 1920.
Člen 4.
Učni načrt in program višje pedagoške šole predpiše minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.	**
Skupino predmetov za proučavanje in za opravljanje letne diplomske preizkušnje določa minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta s posebno uredbo.
Člen 5.
Učiteljski zbor višje pedagoške šole tvorijo rektor in po en učitelj iz vsake skupine predmetov.
Rektorja in prve štiri redne profesorje izvoli minister za prosveto izmed kandidatov, ki jih predlaga glavni prosvetni svet, druge učitelje pa izvoli učiteljski zbor; volitev potrjuje minister za prosveto.
Učitelji te šole so redni, izredni, honorarni profesorji in docenti.
Rektor višje pedagoške šole ima čin in plačo rednega vseučiliškega profesorja, redni profesorji čin in plačo izrednega vseučiliškega profesorja, izredni profesorji čin in plačo srednješolskega profesorja, docent višje pedagoške šole pa čin in plačo vseučiliškega docenta.*
Honorarni učitelji na višji pedagoški šoli imajo 15 dinarjev za honorarno uro.
Rektor, redni in izredni profesorji in docenti se imenujejo s kraljevim ukazom.
Člen 6.
V višjo pedagoško šolo se sprejemajo kandidati in kandidatinje po konkurzu, ki se objavlja vsako leto in v katerem mora biti povedano, koliko kandidatov in kandidatinj je mogoče sprejeti v dotičnem letu.
Na konkurz se smejo javljati učitelji (učiteljice), ki so najmanj z jako dobrim uspehom prebili praktično učiteljsko preizkušnjo ter vsaj tri leta službovali na osnovnih, oziroma meščanskih, šolah z odličnim uspehom.
Na konkurz se smejo javiti samo kandidati in kandidatinje, ki niso prekoračili osemintridesetega leta starosti.
Člen 7.
Na višji pedagoški šoli se ne plačuje ne vpisnina ne šolnina; sprejeti kandidati in kandidatinje, ako so v državni službi, pridrže pravico do plače in drugih prejemkov, ki jih dobivajo od države, za ves čas študij na teh šolah.
Člen 8.
Na višji pedagoški šoli se predavajo vsi predmeti, ki se uče na učiteljiščih, oziroma meščanskih šolah, vsi predmeti filozofsko-pedagoške skupine, šolsko zakonodajstvo in administracija narodnih in meščanskih šol in učiteljišč.
Predavanja na višji pedagoški šoli morajo imeti značaj fakultetnih predavanj.
Člen 9.
Kandidati in kandidatinje višje pedagoške šole opravljajo na koncu vsakega leta letno in na koncu študij diplomsko preizkušnjo pred komisijo, ki jo predlaga učiteljski zbor in potrdi minister za prosveto.
* Ta odstavek je priobčen po popravku, natisnjenem v „Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 214, izdanih dne 29. septembra 1920.
K diplomski preizkušnji se pripuščajo tudi absolventi filozofskih fakultet, ako dokažejo, da so najmanj dve leti poslušali predmete pedagoške skupine in da so istotoliko časa službovali na narodnih ali meščanskih šolah ali na učiteljiščih. Prav tako se pripuščajo k diplomski preizkušnji one osebe, ki jim učiteljski zbor višje pedagoške šole prizna šolanje te vrste na tujih šolah kot ekvivalent izobrazbe, ki jo dajo 'višje pedagoške šole v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kandidati in kandidatinje, ki pri letni'preizkušnji ne pokažejo zadostnega uspeha, izgube pravico do nadaljnjega šolanja na višji pedagoški šoli.
Natančnejša določila o teh preizkušnjah predpisuje minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
Člen 10.
Kandidati in kandidatinje, ki opravijo predpisano diplomsko preizkušnjo za pripravo učiteljev in učiteljic na meščanskih šolah, dosežejo kvalifikacijo za učitelje in učiteljice meščanskih šol. Kandidati in kandidatinje, ki opravijo predpisano preizkušnjo za učitelje in učiteljice na učiteljiščih in za šolske nadzornike, dosežejo kvalifikacijo za ta službena mesta.
Člen 11.
Pri vsaki višji pedagoški šoli določi minister za prosveto eno izmed osnovnih in meščanskih šol in učiteljišč v tem kraju za vadnico v šolskem poslu.
Člen 12.
Vsa druga določila o natančnejši ureditvi višjih pedagoških šol kakor tudi potrebne prehodne naredbe predpiše minister za prosveto po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta v posebni uredbi.
Člen 13.
Ta uredba velja od dne, ko jo kralj podpiše; obvezno moč pa dobi, ko se objavi v „Službenih Novinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev“, samo da se še predloži narodnemu predstavništvu naknadno v odobritev.
V Beogradu, dne 30. avgusta 1920.
Minister za prosveto:	Aleksander s. r.
Sv. Pribićević s. r.
Naredbe osrednje vlade.
397.
Na podstavi pooblastila člena 32. f začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920./1921. predpisujem nastopni
Pravilnik o poslovanju odbora za oceno državnih nabav *
Člen 1.
Vsi posli glede nakupovanja materiala in potrebščin v inozemstvu kakor tudi glede onih, ki jih na-merjajo posamezna ministrstva sama nabavljati neposredno v državi, se morajo grupirati okoli odbora
* Razglašen v „Službenih Novinah kraljevine Sr-
ba, Hrvata i Slovenaca“ št. 227, izdanih dne 14. oktobra 1920.
-... j .
za oceno državnih nabav pri generalnem inspektoratu ministrstva za finance.
Člen 2.
Odbor za oceno državnih nabav je posvetovalni organ ministrstva za finance ter deluje pod njegovim vodstvom in po njegovih intencijah.
Člen 3.	j
Odbor je isti za nabave v tujini in Za nabave v državi. Sestavljajo ga ti-le delegati:
a)	štirje delegati ministrstva za finance, in sicer:
generalni direktor državnega računovodstva, načelnik proračunskega oddelka, generalni inspektor in pomočnik upravnika državnih monopolov ;
b)	štirje delegati ministrstva za vojno in mornar-nico, in sicer:
načelniki topniško-tehničnega, sanitetnega, in-ženjersko-tehničnega in ekonomskega oddelka;
c)	dva delegata ministrstva za promet, in sicer:
načelnik ekonomskega in načelnik strojnega oddelka;
č) en delegat ministrstva za prehrano in obnovo dežel, in sicer:
direktor oddelka za prehrano;
d)	en delegat ministrstva za pošto in brzojav, in sicer:
načelnik ekonomskega oddelka.
Vsi člani so med seboj ravnopravni. Predsednik odboru je eden izmed delegatov ministrstva za finance, ki ga določi minister za finance.
Če je določeni delegat zadržan, ga nadomešča njegov zastopnik.
Člen 4.
Kadar je treba, sme predsednik odbora pozvati strokovne referente vseh ministrstev, oziroma avtonomnih teles, kakor tudi druge osebe iz civilnega prebivalstva, katerih navzočnost in strokovno mnenje utegneta biti koristni za čim pravilnejšo rešitev posameznih vprašanj. Te osebe nimajo pravice sklepanja.
Člen 5.
Vsak rezultat izvršene licitacije ali direktne nabave v inozemstvu in v državi preko vrednosti, ki jo sme odobriti dotični minister, morajo posamezna ministrstva in druga avtonomna telesa z referatom, pripravljenim za ministra za finance, oziroma za ministrski svet, prej odkazati odboru za oceno državnih nabav. Nobeno ministrstvo in nobena avtonomna uprava ne sme ministrskemu svetu neposredno predlagati kakršnekoli nabave v odobritev.
Člen 6.
Vsako ministrstvo in avtonomno telo mora v referatih, pripravljenih za ministra za finance, oziroma za ministrski svet, katere poprej odkazuje odboru za oceno državnih nabav, navesti vse podatke in vsa pojasnila:
a)	o potrebi dotične nabave;
b)	o vseh predhodnih poslih, ki jih je izvršilo dotično ministrstvo, da doseže čim ugodnejšo nabavo;
c)	o kraju, kjer se nabava vrši, točno z dokumentiranimi razlogi o stanju na tržiščih pri nas in v inozemstvu za dotični predmet, v kolikor je to mogoče;
č) ali se nabava namerja o pravem času ali ne in razloge, zaradi česa, nadalje po možnosti podatke in izglede na prihodnje gibanje cen po tržiščih za dotični predmet;
d)	ali ima dotično ministrstvo ali avtonomno telo proračunsko pokritje za izplačilo te nabave iz ene ali druge partije in pozicije.
Člen 7.
Vse one referate za ministra za finance, oziroma za ministrski svet, ki jih posamezna ministrstva ali avtonomna telesa predhodno predlagajo odboru za oceno državnih nabav in ki ne bi obsezali vseh potrebnih podatkov v zmislu prejšnjega člena, vrača odbor za oceno državnih nabav takoj dotičnemu ministrstvu ali avtonomnemu telesu kot nepopolne.
Člen 8.
Odbor za oceno državnih nabav mora skladno s členoma 6. in 7. vsestransko proučiti vse predloge, ki mu jih izročajo posamezni resorti; samo one predloge, ki obsezajo potrebne podatke in o katerih ugo-
tovi, da so predlagane nabave za državo najugodnejše in da imajo proračunsko pokritje, predlaga ministru za finance, oziroma ministrskemu svetu, v odobritev.
Vse to ugotavlja odbor z zapisnikom, podpisanim po vseh navzočnih članih.
Člen 9.
Odbor sklepa veljavno, ako je pri seji navzočna vsaj polovica vseh delegatov. Odbor sklepa z večino glasov. Ob enakosti glasov je smatrati za sprejetega oni sklep, za katerega glasuje predsednik odbora.
Vseh članov odbora ni treba vabiti na vsako sejo. Predsednik naj presoja, koliko članov in katere člane je treba povabiti z ozirom na predmet, o katerem je sklepati. Toda predsednik mora vselej povabiti najmanj šest članov, med njimi tudi člana, iz čigar re-sorta je predmet, o katerem naj se razpravlja.
Člen 10.
Vse one referate-predloge posameznih resortov, katere spozna odbor za oceno državnih nabav za državi koristne, predlaga predsednik odbora ministru za finance v odobritev. Šele po odobritvi ministra za finance se taki predlogi predlagajo ministrskemu svetu v odobritev.
Člen 11.
Odbor za oceno državnih nabav ima svoje seje redno enkrat na mesec; ob nujnih in izrednih prilikah pa sklicuje predsednik odbora člane tudi na izredne seje.
Zapisnikarski posel pri odboru opravlja tajnik, ki ga določi minister za finance.
Člen 12.
Minister za finance s svojo odločbo odreja nagrado članom in zapisnikarju odbora, referentom iz drugih ministrstev, oziroma avtonomnih teles, kakor tudi strokovnjakom iz civilnega prebivalstva, vsakemu po številu sej, ki se jih je udeležil.
V Beogradu, dne 2. oktobra 1920.;
D R br. 134.800.	'. . ,	„
Minister za finance.
K. Stojanovič s. r.
Razglasi deželna vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebja.
Ministrstvo za gozde in rudnike je gozdarskega komisarja inž. Gustava H r ž i č a v Murski Soboti imenovalo za gozdarskega komisarja I. razreda.
Dr. Brejc s. r.
Pogodbeni uradniki pri državnem stanovanskem uradu: Anton Zorn, Alojzij Mramor, Dragotin B e s o v in Alojzij J a k u 1 i n so bili v seji deželne vlade dne 15. septembra 1920. imenovani za kancli-ste, oziroma Zorn za asistenta, v XI.činovnem razredu.
Abiturient Josip K o 1 b e z e n je imenovan za praktikanta pri računskem oddelku poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani.
Dr. Ravnihar s. r.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo pravnega praktikanta Karla Klenovška za avskultanta.
Kanclist Franc Ferenčak je imenovan za kanclista pri okrajnem sodišču v Rogatcu s stalno dodelitvijo okrajnemu sodišču v Kozjem.
Kavčnik s. r.
Premeščena sta: policijski pristav Leopold Modic, do sedaj pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, k policijskemu komisariatu v Mariboru; policijski pristav Blaž Skok od policijskega komisariata v Mariboru k okrajnemu glavarstvu v Ptuju kot vodja tamošnjega novoustanovljenega policijskega oddelka.
Nadporočnik Henrik Jakob Lotrič, je sprejet v šestmesečno poizkusno službo pri varnostni straži v Ljubljani.
Deželna vlada je v seji dne 4. oktobra 1920. Ivana Kralja, okolišnega nadzornika varnostne straže pri policijskem komisariatu v Mariboru, imenovala za revirnega nadzornika varnostne straže v XI. činovnem razredu, kategorije B.
Nadalje je deželna vlada v isti seji Jakoba Piodreberška, okolišnega nadzornika detektivov pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, in Antona Pavletiča, okolišnega nadzornika detektivov pri policijskem komisariatu v Mariboru, imenovala za revirna nadzornika policijskih detektivov v XI. činovnem razredu —- oba na njiju sedanjem službenem mestu.
Kremensek s. r.
Razglasa poverjeništva za notranje zadeve
o izpremembah ▼ občinskih gerentstvih.
Št. 14.999.
Namesto odstopivših prisednikov v občinskem ge-rentskem sosvetu v Rogaški Slatini Antona L u b a -j a in Frana H e r g a sta bila imenovana za prised-nika v gerentskem sosvetu te občine Ivan V i d g a j, posestnik, in Fran Majdič, veterinarski nadzornik — oba v Rogaški Slatini.
Št. 15.891.
Občinski odbor v Konjišču je razpuščen. Za ge-renta je imenovan Josip Kozlič, posestnik v Žepovcih št. 26.
V	Ljubljani, dne 19. oktobra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Pitamic s. r.
Št. 4566.
Odobritev šolske knjige.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 13. oktobra 1920., št. 4566, odobrilo šolsko knjigo: „Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Priredil Josip Mazi, ravnatelj državne realke v Ljubljani. Cena 30 K. V Ljubljani 1920. Založila Jugoslovanska knjigama. Natisnila Jugoslovanska tiskarna“.
V	Ljubljani, dne 13. oktobra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Za poverjenika: dr. Lubec s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 921/3 in 2261/6.	1571
Razglas.
Z založno trafiko spojena tobačna zaloga v Mozirju in z založno trafiko spojena tobačna glavna zaloga v Laškemses tem razpisujeta v oddajo po javnem natečaju.
V	enoletnem času se jevmozirski zalogi pri-dodeljenim prodajam oddalo tobačnih materialij za 1,336.531 K 96 v kupne cene, v založno trafiko pa, po tarifni ceni zaračunjeno, za 153.708 K 35 v; založniku je pripadel trafikantski dobiček v znesku 12.974 K 35 v.
V	enoletnem času se je v 1 a š k i zalogi pri dodeljenim prodajam oddalo tobačnih materialij za 3,438.867 K 31 v kupne cene, v založno trafiko pa, po tarifni ceni zaračunjeno, za 593.127 K 62 v; založniku je pripadel trafikantski dobiček v znesku 49.179 K 68 v.
Natančnejši podatki o dosedanjih donosih prodaje in o stroških, ki sta jih imela dosedanja imetnika prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Maribom in pri preglednem vodstvu finančne straže v Celju.
Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in sirote v tej vojski padlih ali umrlih vojakov (častništva in moštva) imajo ob gotovih pogojih brezpogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Takim prosilcem se podeli prodaja brez ozira na ponudbe ostalih ponudnikov proti 2% ni opravnini od denarne vrednosti razpečanega tobačnega materiala.
Jamščina znaša za Mozirje 34.400 K, za Laško 13.400 K ter se mora položiti, preden se ponudba izroči.
Ponudbe je napraviti na predpisani uradni tiskovini ter jih je najpozneje dne 18. novembra. 1 9 2 0. ob desetih v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih vročiti vodji podpisanega prodajnega ob-lastva.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru, dne 15. oktobra 1920.
Cg V 200/20—2.	1511
Oklic.
Josip Reiter, trgovec v Konovcu pri Pliberku, in Ignacij Glavar v Pliberku sta vložila zoper Maksa Schlesinger] a, prej trgovca v Gvajneku št. 103, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 15.600 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. novembra 192 0. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je bivališče Maksa Schlesingerja neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod dr. Alojzij Juvan, odvetnik v Mariboru, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek V.,
dne 8. oktobra 1920.
C 113/20-1.	1425
Oklic.
Zoper Pavlo Stavdoharjevo iz Deskove vasi št. 9, katere bivališče je neznano, je podala pri okrajnem sodišču v Črnomlju Marija Kranjec, rojena Stavdohar, v Prelesju št. 10 tožbo zaradi 3000 kron s pripadki.
Na podstavi tožbe se določa narok za ustno sporno razpravo na dan
5. novembra 192 0. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 7.
V obrambo pravic Pavle Stavdoharjeve se postavlja za skrbnika gospod Mihael Rade, župan v Predgrađu. Ta skrbnik jo bo zastopal v oznameno-vani pravni stvari na nje nevarnost in stroške, dokler se Pavla Stavdohar ali ne zglasi pri sodišču -ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 19. avgusta 1920.
C 132/20-1.	1573
Oklic.
Ivana Tomažič v Kranju je vložila zoper Antona Brovča, begunca na Gorenji Savi, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 2500 K.
Narok se je določil na dan
29. oktobra 1 9 2 0.
ob devetih. Tožencu se postavlja za skrbnika Rajko Peterlin v Kranju.
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III., x dne 21. oktobra 1920.
C 108/20—3.	1504
Oklic.
Hranilnica in posojilnica v Metliki je vložila ^°P/r Franca Ž u r m a n a, posestnika iz Malega Lešea št. 11, sedaj nekje v Ameriki, tožbo zaradi 700 K s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. novembra 192 0. nb desetih pri tem sodišču v sobi št. 20.
Ker je bivališče Franca Žurmana neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Vinko Vrančič v Metliki, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 7. oktobra 1920.
A IV 399/20-7.	~	1564
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Ana Suda, hišna posestnica v Gorici, sedaj begunka, je dne 28. avgusta 1920. umrla v hiralnici v Hojniku.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se pozivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 20. decembra 1 920.
ob devetih v sobi št. 10 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IV., dne 10. oktobra 1920.
Proglasitve za mrtve.	1655
Pristojni sodni dvor, okrožno sodišče v Mariboru, je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancn	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Franc Vogrin, rojen dne Ž7. marca 1873 , posestnik v Stanetincih.	Služil pri 26. brambovskem pehotnem polku; nekoč ga je baje zadela granata.	Žena Bara Vogrin, posestnica v Stanetincih.	Simon Fekonja v Stanetincih.	20. 10.1920.; T 72/20-13.	1. maja 1921.
Tomaž Golob, rojen dne 25. avgusta 1879., posestnik v Soboti pri Marenbergu.	Baje umrl kot vojak 87. pehotnega polka v bolnici v Valjevem dne 16. februarja 1915.	Žena Judita Golob, posestnica v Soboti št. 66.	1 Rudolf Tschuschnig v Soboti.	20.10.1920.; T 84/20-9.	1. maja 1921.
Filip Kočnik, rojen dne 22. junija 1886., posestnikov sin v Topli pri Črni.	Baje umrl kot vojak 1. strelskega polka dne 12. novembra 1917. v Motti di Livenza.	Mati Helena Kočnik, posestnica v Topli.	Ivan Kočnik v Topli.	20.10.1920.; T 98/20-8.	1. maja 1921.
Blaž Bapao, rojen dne 21. februarja 1890., posestnikov sin v Spodnjih Krčanjih pri Velikovcu.	Služil pri 4. brambovskem pehotnem polku; izza dne 23. septembra 1914. pogrešan.	Brat Tomaž Rapac v Spodnjih Krčanjih.	Anton Heberl, posestnik v Spodnjih Krčanjih.	20.10.1920.; T 101/20-8.	1. maja 1921.
Frano Tanpe, rojen dne 26. februarja 1882., posestnikov sin v Ričji vasi.	Služil naposled pri 35. pehotnem polku; dne 27ega aprila 1915. baje padel.	Brat Ferdinand Taupe v Ričji vasi.	Jakob Rösch, posestnik v Frankenbergu.	20.10.1920.; T 102/20-11.	1. maja 1921.
Anton Hren, rojen dne 28. maja 1883., delavec v Sedlašku pri Ptuju.	Služil pri 87. pehotnem polku ter se udeležil bojev na srbskem bojišču; zadnjič pisal dne 7. decembra 1914. iz vojnega ujetništva v Pirotu.	Žena Marija Hren, delavka v Sedlašku.	Josip Hermec v Sedlašku.	20.10.1920.; T 138/20-7.	1. maja 1921.
Mihael Kuhar, rojen dne 22. maja 1874., kočar v Trdkovi.	Služil pri 18. honvedskem polku; dne 11. junija 1915. baje padel.	Žena Marija Kühar v Trdkovi.	Simon Moretzky v Murski Soboti.	20.10.1920.; T 140/20-7.	1. maja 1921.
Albin Mihev, rojen dne 5. septembra 1895., posestnikov sin na Dobravi pri Pliberku.	Služil pri 7. pehotnem polku ter se udeležil bojev na galiških bojiščih; zadnjič pisal dne 15. septembra 1915.	Sestra Albina Mihev na Dobravi.	Ivan Kolter, posestnik na Dobravi.	20.10.1920.; T 143/20-8.	1. maja 1921.
Anton Simončič, rojen dne 17. decembra 1893., posestnikov sin v Lomanoših.	Služil pri 26. brambovskem pehotnem polku ter se udeležil bojev v Galiciji; izza dne 2. januarja 1915. pogrešan.	Oče Anton Simenčič, posestnik v Lomanoših.	Franc Simenčič, posestnik v Lomanoših.	20.10.1920.; T 144/20-7.	1. maja 1921.
Anton Dvordak, rojen dne 30. maja 1885., posestnik v Nagajskem vrhu.	Služil pri 26. brambovskem pehotnem polku na galiških bojiščih; izza dne 24. novembra 1916. pogrešan.	Žena Rozalija Dvoršak, posestnica v Nagajskem vrhu št. 11.	Franc Ficko, posestnik na Ščavnici.	20.10.1920.; T 148/20-7.	1. maja 1921.
Joiip Stibero, rojen dne 22. februarja 1888., viničar v Murskih Zasadih.	Služil pri 26. brambovskem pehotnem polku; zadnjič pisal dne 26. oktobra 1916. iz ujetništva v Astrabanu.	Žena Marija Stiberc v Murščaku.	Andrej Belak, viničar v Murščaku.	20.10.1920.; T 149/20—7.	1. maja 1921.
Andrej Damej, rojen dne 22. novembra 1894., posestnikov sin v Vinogradih pri Dobrli vasi.	Služil pri divizijski pekarni št. 57; začetkom meseca novembra 1918. baje umrl v etapni vojni bolnici št. 512.	Mati Marija Damej, hišarica v Vinogradih.	Tomaž Topar, posestnik v Žitari vasi.	20.10.1920.; T 152/20-8.	1. novembra 1921.
Josip Gyergyek, rojen dne8. oktobra 1887., posestnik v Podoncik pri Murski Soboti.	Služil pri 3. trdnjavskem topniškem polku v Prze-myšlu; izza dne 1. januarja 1915. pogrešan.	Žena Frančiška Gyergyek, posestnica r Podoncih.	Simon Moretzky, notarski uradnik v Murski Soboti.	20. 5. 1920.; T 153/20-7.	1. maja 1921.
Frano Časar, rojen dne 28. avgusta 1874., posestnik v Beliščih pri Ljutomeru.	Služil pri 15/4 črnovoj-niškem topniškem polku; dne 6. aprila 1916. baje umrl r vojnem ujetništvu v Taškentu.	Žena Klara Časar, posestnica v Seliščih št. 22.	Franc Postružnik, posestnik v Seliščih.	20.10.1920.; T 156/20-7.	1. maja 1921.
Martin Oto, rojen dne 10. novembra 1890., posestnik na Libe-liški gori.	Služil pri 7. pehotnem polku ter se udeležil ofenzive na italijanski fronti; izza bitke , pri Bovcu dne 17. oktobra 1917. pogrešan.	Žena Terezija Oto, posestnica na Libeliški gori št. 24.	Anton Šuler, posestnik na Libeliški gori.	20.10.1920., T 157/20—6.	1. maja 1921.
Josip Danijel, rojen dne 8. februarja 1877., posestnik na Mežiški gori pri Mežici.	Kot vojak 7. pehotnega polka baje dne 28. junija 1918. umrl vvbolniei v Kolinu na Češkem.	Žena Antonija Danijel, posestnica na Mežiški gori.	Anton Pratnekar, posestnik na Mežici.	20.10.1920.; T 168/20-5.	1. novembra 1921.
Alojzij Nlgerl, rojen dne 14. junija 1854., delavec v Mariboru.	Odšel meseca septembra 1891. v Brazilijo, kjer so ga leta 1899. v St. Paolu baje ubili neznani zlikovci.	Žena Alojzija Nigerl v Studencih.	Franc Bradač v Studencih.	20.10.1920.; T 172/20-6.	1. novembra * 1921.
Adolf Ivan I.enard, rojen dne 24. maja 1882., strežnik v Ptuju.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 26. brambovskim pehotnim polkom na ga-liška bojišča; od takrat pogrešan.	Mati Ida Leuard v Gradcu, Wurmbrandgasse št. 4.	—	20.10.1920.; T 174/20—4.	1. maja 1921.
Karol Masanor, rojen dne 6. oktobra 1891., posestnikov sin v Vardi.	Služil pri 4. brambovskem pehotnem polku; baje dne 26. avgusta 1914. padel na gališkem bojišču.	Sestra Amalija Masauer v Vardi št. 26.	Martin Krajnc v Vardi.	20.10.1920.; T 164/20-6.	1. maja 1921.
Josip Vodan, rojen dne 22. aprila 1896., posestnikov sin v Karče-vini pri Vurbergu.	Odrinil dne 15. marca 1915. s 87. pehotnim polkom na italijansko bojišče; baje dne 15. avgusta 1915. padel na M. Cebiju.	Mati Marija Vodan, posestnica v Karčevini pri Vurbergu.	Jakob Kuhar v Karčevini pri Vurbergu.	20.10.1920.; T 124/20-8.	1. maja 1921.
			Nadaljevanje glej na prihodnji strani!		
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Okli eni rok poteče dne
Josip Šmigoc, rojen dne 11. februarja 1884., posestnik v Sko-rišnjaku.	Služil od meseca januarja 1916. pri 87. pehotnem polku na srbskem bojišču; izza poletja 1915. pogrešan.	Žena Marija Šmigoc, posestnica v Skorišnjaku.	Franc Abram, posestnik v Mali Varnici.	20.10.1920.; T 125/20-8.	1. maja 1921.
Vinko Šketa, rojen dne 23. marca 1889., užitkarjev sin v Grajen-ščaku pri Ptuju.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 87. pehotnim polkom na srbsko bojišče; baje dne 19. septembra 1914. padel na Jagodini.	Oče Ignacij Šketa, užitkar v Grajenščaku pri Ptuju.	Jakob Felicijan v Grajenščaku pri Ptuju.	20.10.1920.; T 77/20-15.	1. maja 1921.
Ivan Majcen, rojen dne 17. avgusta 1883., viničar v Gorencih pri Ptuja.	Kot vojak 4. pehotnega polka baje dne 8. junija 1915. padel pri Lublinu.	Žena Marija Majcen, viničarka v Pestikah.	—	20.10.1920.; T 133/20-13.	1. maja 1921.
T 265/20—2.
Uradni popravek.
Tusodni razglas z dne 25. septembra 1920. T 265/20—1, v Uradnem listu št. 117 z dne 12. oktobra 1920. se mora glasiti, da se uvaja amortizacijsko postopanje za dobavni list dveh srečk Theiß-Los ser. 3636 št. 61 in ljubljanske srečke ser. 11.748.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL, dne 20. oktobra 1920.
T 278/20—3.	1553
Amortizacija.
Na prošnjo Hrvatske poljedelske banke, d. d. v Zagrebu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne listine, ki jo je prosilka baje izgubila: „Me-djutvornica, izdana po Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani dne 7. maja 1919. na Hrvatsko poljedelsko banko, d. d. v Zagrebu, na 100 delnic“.
Imetnik te listine se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je listina brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL, dne 12. oktobra 1920.
T 273/20—3.	1554
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Nabergojeve v Ljubljani, Gosposka ulica št. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih hranilnih knjižic, ki ju je prosilka baje izgubila: „Hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke št. 6787 za 5565 K 71 vin., glaseča'se na ime: Ivan Beltram iz Mirne pri Gorici, in št. 6499 za 681 K 96 vin., glaseča se na ime: Marija Nabergoj in vinkuliranana ime: Zora“.
Imetnik teh knjižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta hranilni knjižici brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL, dne 14. oktobra 1920.
Nc I 696/20—5.	1560
Amortizacija.
Po prošnji Frančiške Savškove, delavke v Trbovljah-Lokah št. 83, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: „Vložna knjižica hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji št. 2465 z vlogo 2200 K, glaseča se na ime: Frančiška Savšek“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj jo pokaže sodišču tekom šestih mesecev od dne te razglasitve; tudi drugi udeleženci lahko ugovarjajo zoper ta predlog. Sicer bi se po tem roku izreklo, da vložna knjižica ni več veljavna.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da knjižica nima več moči.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek L, dne 13. oktobra 1920.
Firm. 338/20, Rg. A II 56/1.	1494
Vpis posamezne firme.
V register za posamezne firmese je vpisala firma: Lekarna pri srebrnem sokolu Mr. Ph. Ivo Toličič, Brežice ob Savi, s sedežem v Brežicah,
imetnik: Mr. Ph. Ivo Tončič, lekarnar v Brežicah. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek L, dne 5. oktobra 1920.
Firm. 661/20, Rg A I 292/1.	1397
Vpis posamezne firme.
V	register za posamezne firme se je danes vpisala firma:	Angela Čeh-Vršič
s sedežem v Ljutomeru,
obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in delikatesami na drobno in na debelo,
imetnica: Angela Čeh, trgovka v L ute mein.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Maribora, oddelek L,
dne 4. septembra . 920.
Št. 1042/20.	1592
Objava.
Po zmislu § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Ivan Kimovec z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru.
V	Ljubljani, dne 22. oktobra 1920.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r.
Št. 2028/2—I.	1581
Razpis službe.
Odda se služba železniškega zdravnika na dolenjski progi od km 75.612 do km 93.6 (Kandija— Rožni dol). Prošnje naj se pošljejo podpisanemu inspektoratu do dne
10. novembra 19 2 0.
Dolžnosti in pravice so razvidne istotam. Inspektorat državnih železnic v Ljubljani, dne 23. oktobra 1920.
Št. 623/1 i.	1567
Razpis služb.
Št 46.660/20. Razglas.	1582
Lovska pravica v občini Senarski se bo na javni dražbi v četrtek dne 11. novembra 19 2 0. na uradnem dnevu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah oddajala v zakup do dne 30. junija 1923.
Okrajno glavarstvo v Mariboru,
dne 20. oktobra 1920.
Razglas.	157o
Pri dvanajstem žrebanju 4i/2%nih zastavnih listov in 4%%nih komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke, ki se je izvršilo dne 20. oktobra 1920., so bile izžrebane te-le številke:
1. 4%%nizastavni listi: po 10.000 K: št. 39, 43; po 2.000 K: št. 101, 138, 154, 186, 189, 195, 207;
po 1000 K: št. 24, 52, 154, 156, 159, 177, 187, 190, 192, 196;
po 200 K: št. 5, 24, 88, 99, 188, 245, 252, 256; po 100 K: št. 10.
2. 4%%ne komunalne zadolžnice: po 10.000 K: št. 99, 192, 429, 435; po 2000 K: št. 43, 127, 467, 469, 485, 505, 589, 597, 802, 813, 835;
po 1000 K: št. 59, 75, 244, 303, 476, 571, 627, 699;
po 200 K: št. 190, 245, 289, 461, 576, 577, 578, 600, 614;
po 100 K: št. 99, 283.
Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bo izplačevala blagajna Kranjske deželne banke preti vročitvi izza dne 1. januarja 1920.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1920.
Kranjska deželna banka.
Razne objava.
Št. 1800—V/5 ex 1920.	1579
Razpis službe za poslovodjo.
Razpisujemo mesto železniškega poslovodje za postajo Žreče na lokalni železnici od Poljčan do Žreč.
Železniški poslovodja ima prosto stanovanje in letni pavšal za kurjavo in razsvetljavo, poleg tega ima mesečno plačo 150 K in draginjsko doklado mesečno 1200 K.
Prošnje, opremljene z zadnjim šolskim izpriče-valom, z domovnico in krstnim listom, naj se do dne 1. novembra 1 920.
predlože oddelku V/5 podpisanega ravnateljstva.
V	Ljubljani, dne 12. oktobra 1920.
Obratno ravnateljstvo južne železnice kot obratujoča uprava.
__________Inž. šega s. r.
1580 Vabilo na občni zbor.
V	zmislu §§ 11. in 12. družbenih pravil sklicujem na dan
2 5. novembra 192 0. ob desetih v Brežice (v Volčanškovo gostilno) občni zbor brežiške premogokopne družbe (Ranner Kohlengewerkschaft) s tem-le: dnevnim redom:
1.	) Računsko poročilo in račun o izgubi in dobičku.
2.	) Likvidacija družbe (§ 16.) in prodaja družbene imovine (§ 19.).
Predsednik: Milan baron Turkovič s. r.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L, dne 17. oktobra 1920.
Nc I 182/20—2.	1562
Amortizacija.
Po prošnji Jakoba Kapusa, železniškega delavca v Ljubljani, na Prulah št. 13, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki je bila prositelju baje ukradena: „Vložna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice št. 28.054, glaseča se na ime: Jakob Kapus z vlogo 2000 K“.
1.	) Sv. Martin na Pohorju, trirazrednica, katoliški verouk, nadučiteljska služba.
2.	) Črešnjevec, petrazrednica z eno vzporednico, učiteljska služba, stalno.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po predpisani službeni poti do dne
16. novembra 192 0. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet v Slovenski Bistrici, dne 16. oktobra 1920.
Predsednik: dr. Lajnšič s. r.
Jugoslovanski poslovni koledar
za leto 1921. (2. letnik) izide v prvi polovici meseca novembra v obliki trdovezane knjige. Zapisovalni prostor za vsak posamezni dan obseza 6 X 15 cm’ prvovrstnega papirja. Koledar bo veljal pri založništvu 20 K. Pri večjem naročilu popust. — Zaradi omejene naklade in točne dopošiljatve prosimo urade in druge odjemalce, naj koledar naroče čim prej.
Založništvo Jugoslovanskega poslovnega koledarja
v Ljubljani, na Bregu št. 20. 1568 3—2
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.