Si. 236 Ptfliia t&ffl I HttUl! ([Hit MTHtt tU U j te.; IMaB pooU^du vs* inftep IL XV L «l*pf|s Dr ** «s im as mH)o. M^ lUrtss Osrtae. ~ Lastnik jtTlaktbfc . ■ nah a mesec L 7.-s S mtiVpol leta L 33.— Is ecao fafts L » U hMH«m BiidM 4 Src TaL^^d^piiiiva In uprave it 1MT četrtek 4. oktobra 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLV!II DINOST Posamezne itevHke v Trsta In otalld po X cent — Oglas! tt račnnsjs t Urokom ene hoton <72 ml) — OgUti tifovecv ta obrtnikov mm po 40 o»untake, alnak. poslanice la vabila p« L 1.—, ogtssl densrnih mm pe L % — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L % — Ogli* naroCntna In reklamacije sa poW)a|o trtijatoo njesvt Edinosti, v Trsta, dUćt «► PranSUSu AsUBceg* Stav. 20, L nadstropje. — Telefon arednittva ta uprave iVSf. Prati kulturnemu nasilju pagaJ« BEOGRAD, 3. Snoči od 17. do 21. se Najhujše se je zgodilo. Štirideset odstot-so prišli na naše šole novi italijanski . vršila • Ministrskega sveta. Na seji se >v nrtt«!?efv>« m> nh ^Itifhn dvMfn učtieln. da iznodrineio nase domače za- - - ' i ___ ________i- i_ ___i_____ kov našega nčiteljstva je ob službo, dvesto petdeset mladih moči je odvzeto ljudstvu, našemu šolstvu so prizadejali smrten udarec. Natnovejši ukrep vlade, s katerim se ovala italijanski učni jezik v prvi razred padskih sol, j« tako gorostasen, da nam pttimanjknfe sape. Včasih se človeku zazdi, da so to le grde sanje, zakaj na tak udarec nismo bili pripravljeni, da po pravici Zakaj to je zločin. To je teptanje najpri-miiivneSfh pravic našega naroda. Ta ukrep nam reže meso s telesa, potiska nas za cciih sto let nazaj. Torej da preidemo k stvari. Z novim šolskim letom postanejo prvi razredi italijanski. Naši nebogljeni otrcčiči: ki dovrše jedva šest let, bedo prišli v šolo in pri katedru bo stal učitelj, ki bo govoril deci •v tujem, popolnoma nerazumljivem jezika. Kaj bo govoril, kako se bo vedel, kakšen odziv bo našel pri otrocih!? To bodo učitelji, da izpodrinejo naše domače za služne in izkušene šolnike, da vržejo nje in njihove družine. Kdo jih je poslal, kaj hočejo od nas? Za pouk italijanščine kot državnega jezika zadostujejo pač dosedanji takoimenovani specijalisti! Čemu torej ta povodenj nepotrebnih učiteljskih sil, kakor bi bile naše ljudske šole nekake univerze, kjer je potrebno na desetke docentov?! : Naše ljudstvo je sicer preprosto, toda razumelo je takoj to hinavsko igro. Videlo je takoj, da ga hočejo na ta način oslepariti in opehariti. Nič slabega sluteči stariši naj bi nadalje mislili, da pošljejo tudi letos sveje otroke v slovensko šolo, kakor do sedaj. Ko bodo enkrat otroci v Šoli, se bodo že privadili tudi na italijanski pouk. Z drugimi besedami: šolsko oblastvo je hotelo postaviti naše ljudstvo pred gotovo dejstvo, v zagato, v smolo, vse drugo bo že uredil novi učitelj! Tako jc računalo šolsko oblastvo. . Kaj prizori vredni zares dvajsetega takova- mu ®ar za ^^ aaČeI»' ** nega «preseljenega* veka. £fehc ?ouka ,SS?oto5 v ^ A, „ . Glavno mu je pomika, politika v soli, izko- Od Pestelozzija sem je osnovno pedago-1 ^^ ^ * pM*£b SYrhe, p^sebni ško nsčeioi Vsak pouk se mora začeti v materlnsfinL V najbolj reakcionarnih! ?°illiki V šolniki seveda kljub državah, kjer je divjanje proti manjšinam '*™ . , 3'c.er * it ' v , j ! j .j, i vedeti pn iofikih obvescevaicin m na se tako hudo, mso prišli do take« neizmerne _« . i « v . . ."j - . J J t' JI- «__podlagi dosedanjih sicusenj tudi s samimi da b*zac*k potujcevanjesol „JZ.Z*u«4iJ nA MACI pri nižjih razrecuh,- Načelo: materinščina mora biti učni jezik osnovne šole, je tako naravno, da se ne splača danes o tem še govoriti. Vsi predsodki giede tega so že zdavnaj definitivno pokopani. V Italiji, v deželi, kjer se je že toliko govorilo in pisalo, delalo in žrtvovalo za splošna člo-vecanska načela, se izvršuje proti našemu ljudstvu nasilje, ki presega vse, kar se je do sedaj izvršilo proti nam v teh petih letih nase križeve poti, ki jo preživljamo v novi državi. Itaiijaniziranje šole naj bi se pričelo s prvim šolskim letom in bi šlo postopno dalje. Zakaj so si izmislili ravno ta načrt? Takoj je pojasnjeno! Pri nas imamo večinoma eno- in dvorazredne šole. Posledica najnovejše «ženialne» poteze poiujčeval-nega furorja viadajočega režima bo ta, da se letos vse enorazrednice izpremene v Italijanske šole, prihodnje pa še dvorazredne, nakar je slovenska ljudska šola pokopana za vselej. In s kako hinavščino — tiho organizirano ?n preračunjeno — hinavščino se je začelo izvajati to kruto početje! Vse je tiho, laski Usti, ki so sicer tako gostobesedni in širokoustni, niso niti golsnili o tem peklenskem načrtu, naperjenem proti obstoju naše slovanske šole. Tiho kakor mačka dosedanjimi « specijalisti*, DA NAŠI OTROCI VERJAMEJO LE SLOVENSKEMU UČITELJU, DA NAŠI STARIŠI ZAUPAJO LE SLOVANSKI ŠOLI IN DA SO PREPRIČANI, DA SE MORE OTROK NAUČITI NEKAJ PAMETNEGA IN KORISTNEGA LE V ONI ŠOLI, KJER POUČUJE SLOVANSKI UČITELJ, KATERI NE ZAOSTAJA V NOBENEM OZIRU ZA SVOJIM ITALIJANSKIM TOVARIŠEM. Kako si torej šolsko oblastvo dovoljuje pričakovati, da bo to zavedno ljudstvo priznalo taka «gotova dejstva*, pa naj se uvajajo na kakršenkoli hinavski način ali pa tudi naravnost z zakonom? Saj je znano dejstvo, da obveljajo končno samo tisti zakoni, s katerimi je formulirana pravičnost. Ali morda hočete uporabiti nasilje? Ni ga nasilja, ki bi moglo ugonobiti dušo, ki noče sama v pogubo. Morate torej biti pripravljeni na odpor. In naj bi bil ta odpor še tako blsg, na užaljenem obrazu našega ljudstva bo zapisano z neizbrisnimi Črkami: PUSTITE NAM NAŠO ŠOLO PRI MIRU, NE PREGANJAJTE NAM UČITELJEV, NE KRADITE NAM NAŠE KULTURE, NE STREZITE NAM PO ŽIVLJENJU NAŠE DUŠE! Mussolini drži trdno Farinacci se pokori Mussoliniju — Veliki svet bo sodil comm, Rocca — Na mesto izvršilnega odbora pride triumvirat? RIM, 3. Včeraj predpoldne je ministrski predsednik Mussolini sprejel fašistovskega zaupnika za Bologno rag. Baroncinija in on. Farinaccija. Rag. Baroncini — piše «Tribuna» — je izrazil predsedniku, da mu ostanejo on in bolonjski fašisti pokorni in da se bodo uklonili njegovemu ukazu, s katerim je prepovedal vsako polemiziranje o fašistovski krizi. Predsednik je vzel z velikim zadoščenjem na znanje te izjave. Pri razgovoru je bil navzoč tudi comm. Biancbi, glavni tajnik fašistovske stranke, ki je ob izhodu iz palača Chigi kazal veliko zadovoljstvo nad izidom pogovora. On. Farinacci je podal novinarjem glede nastale krize naslednje izjave: «Vr že veste, da sem z izvršilnim odborom odstopil tudi jaz; prišel sein v Rim ravno, du pokažem svojo solidarnost z odborom in pokorščino Mussoliniju. Seveda si je marsikdo mislil, da sem prišel v Rim po čisto nekaj drugega. Mnogi so mislili, da sem prišel zato, da demonstrativno odpovem pokorščino predsedniku; a io so mislili oni, ki ne poznajo moje vdanosti do predsednika. Na vprašanje kako ga je ministrski predsednik sprejel, je Farinacci rekel, da je bil sprejet zelo prisrciio, kakor vselej. Saj nisem jaz začel žiK že skoro vsi podeželski zaupniki z vdanostnimi brzojavkami. Preustroj vodilnih organov stranke MILAN, 3. «Avanti» prinaša iz dobro poučenih krogov naslednja ugibanja o rešitvi fašistovske krize: «Veliki svet, kateremu je ministrski predsednik poveril nalogo, da ukrene vse potrebno za. rešitev krize, bo predvsem proglasil za neveljavne vse sklepe izvršilnega odbora in s tem tudi izključitev comm. Rocca; nato bo imenoval triumvirat, ki bo vodil stranko, V tem tri-umviratu bi bili Cesare Rossi, Bastianini, Maurizio Meraviglia ali Gino Grandi. Comm. Bianchi, ki je padel pri predsedniku v nemilost, se ne omenja več. Nato bi se veliki svet umaknil novi ustanovi, ki bi jo izdelal triumvirat; s to izdelavo bi se triumvirat tako dolgo bavil, dokler bi ne popolnoma ozdravil bolezni podeželskih organizacij. Torej triumvirat ne bo rabil nikakih nasvetov pokrajinskih zastopnikov; saj je Mussolini tu.» Antonijevic pri Msssoliniju RIM, 3. Ministrski predsednik je sprejel v palači Chigi jugoslovenskega poslanika Antonijeviča. Za rešitev pulske krize ... RIM, 3. Ministrstvo za vojno mornarico; je odredilo, da se prenese v Pulo strojna;rešltl šola, ki je biia dosedaj ,e biia dosedaj v Verignanuj Sta, grede zlate valute? Kako mFsli g. minister > l3PeziaJ- i0 vračanj« državnega dolga Narodni banki? je najprej obširno razpravljalo o zakonu glede vrhovne državne uprave. Sklenilo se je, da naj vlada v bodoče obstoji iz 14 ministrstev. Zaključeno je, da se ukinejo resorti ministrstva agrarne reforme, socijalne politike in konstituante. Proti uki-njenju ministrstva ver je nastopil minister dr. Janjić, češ da je to ministrstvo nad vse važno. Debata se bo danes nadaljevala. Poleg tega bo na današnji seji ministrski svet sklepal o porazdelitvi uradnikov na kategorije in skupine, ki se ima izvršiti na podlagi člena 11. uradniškega zakona. BEOGRAD, 3. Na' včerajšnji seji skupščine je najprej prometni minister Velizar Jankovič odgovarjal na interpelacijo demokrata dr. Grisogona o zadnji mornariški stavki in naglašal, da je bil proti militarizaciji, ker bi s tem prejudiciral stavki. Odklonil je tudi provizorične ukrepe intermi-nisterijalne komisije in predložil ministrskemu svetu končne odredbe, po katerih se osnuje brodarski oddelek, ki mora sestaviti zakon o reorganizaciji pomorske službe, da se sklene z brodolastniki pogodba o prevozu pošte in vojske, da se likvidirajo brodolastmkom dolgovi in izplača takoj podpora v znesku 15 milijonov Din, ki se poviša v novem proračunu za 40 milijonov, brodolastniki pa se morajo pismeno zavezati, da izboljšajo gmotni položaj svojega osobja. Dr. Grisogono ae je samo deloma zadovoljil z odgovorom. Skupščina je pričela nato razpravo o železničarski pragmatiki po skrajšanem postopku. Po govoru prometnega ministra Jankoviča, ki je ponavljal svoj ekspozć iz zakonodajnega odbora, so imenom svojih klubov podali kratke izjave poslanci Že-bot, dr. Hrasnica, Kokanovič in Ljuba Da-vidovič. Po kratkih replikah je sledilo glasovanje. Oddanih je bilo 179 glasov in sicer 109 za in 70 proti zakonu, ki je bil s tem sprejet. Predsednik Ljuba Joffenovič je pozval nato odbor za zakonski načrt o konvenciji z Avstrijo in zakonski načrt Ljube Davido-vića glede priznanja zaslug vojvod Piitnika in Mišića, da se kostituirata, nakar je ob 12. zaključil sejo in sklical prihodnjo za danes dopoldne z dnevnim redom: 1. Volitev odbora za pretres zakonskega tolmačenja čl. 13 zakona o sodnikih. 2. Debata o poročilu finančnega odbora o zakonskem predlogu o taksah. SESTANEK PAŠIČA Z MUSSOLINIJEM BEOGRAD, 3. »Preporoda piše, da se v prvi polovici tega meseca sestane ta v Benetkah predsednik jugoslovenske vlade Pašič in italijanski ministrski predsednik Mussolini- Za ta sestanek se že vrše priprave z obeh strani. Na sestanku se ima razbistriti situacija o rešitve reškega vprašanja, ki naj se izvede mirnim potem. Takoj po sestanku, obeh državnikov se obnovi delovanje paritetne komisije, katere delo pa bo zelo kratko, ker se bodeta oba pre-mijerja že sporazumela o vseh važnih točkah sporazuma. Včeraj dopoldne je tukajšnji italijanski odpravnik poslov Summonte posetil dr. Ninčiča, kateremu je podal važne izjave italijanske vlade. Podrobnosti niso znane. Kakor doznava «Pravda» iz diplomatskih krogov, se na arbitražo predsednika Švicarske republike sploh ni moglo misliti, ker je predsednik Švicarske republike izjavil, da ne bi mogel sprejeti te funkcije. Minister Stojođisovlć o Jugoslavenski valutni politiki Dosleden pristaš politiške deflacije. ZAGREB, 3, Hoteč izvedeti o diskusiji, ki se je pečala z vprašanjem pomnožitve obtoka bankovcev in z vprašanjem uvedbe zlate va-> lute, mnenje najmerodajnejše osebnosti v državi, je uredništvo «Trgovinskega lista» v Zagrebu prosilo g. fin. ministra Stojadinovica, da pove svoje mnenje v sledečih vprašanjih: cAli vztraja gospod minister tudi še nadalje pri politiki deflacije? Kaj misli gospod finančni minister o politiki inflacije? Kako se more siti vprašanje pomanjkanja denarja? Kako misli g. minister o stališču ^Trgovinskega li- Direktorij na Španskem za spravo med kapitalom in delom s po'emiko. Jaz sem nastopil šele, ko sem' smatral to za potrebno, da branim fašizem, i in tedaj sem nastopil proti žaljivim obja-j MADRID, 2. Direktorij je izdal proglas vam o naših podeželskih organizacijah, j na narod( v katerem izjavlja, da bo branil «Corriere Itaiiano» ni ne uraden, ne pol-1 zakonite pravice posestnikov; a obenem urauen list stranke ali vlade. To mi je i iih pozjvljaf naj ne zavračajo pravični za-potrdil danes on. l^inzi. Vai.no je, da tojhtev delavstva. Sporazum med kapitalom vemo za pravilno presojanje objav te^a I m delom — pravi proglas — je prvi pogoj za procvit državnega gospodarstva. lista. M t-solini je sprejel vest o ostavki odbora kot znak discipline. V ostalem pa si odbor pridržuje pravico, da brani svoj čin pred velikim svetom. Toda nikakor ne smemo misliti, da pomeni Mussolinijev čin zmago comm. Rocca. Mussolinija je namreč razjezil le način izključitve comm. Rocca. Ako bi bil ministrski predsednik obveščen o tem, bi nam gotovo ne zanikal pravice, da kaznujemo onega, ki se je pregrešil. Dalje naj javnost izve, da so trditve comm. Rocca, da je ministrski predsednik potrdil njegovo fašistovsko «čistost*, neresnične. Comm. Rocca bo sodil veliki fašistovski svet. Giavna nasprotnika comm. Rocca in s tem tudi nasprotnika Mussolinija, rag. Baroncini in on. Farinacci sta izrazila pokorščino Mussoliniju. Njima so se pridru- Turčija bo republika DUNAJ, 3. Kemal Paša je v razgovoru z dopisnikom «Neue Freie Presse» izjavil, da pripada v smislu turške ustave najvišja oblast v turški državi narodu samemu; s tem je hotel reči, da bo imela država obliko republike s poslansko zbornico. Sedež vlade bo v Angori. Kemal je ob zaključku razgovora rekel, da turški narod želi bližnjih stikov z zapadni mi narodi. Stavka rudarjev v Ostravi PRAGA, 3. Rudarji v okraju Moravska O strave so zavrnili vladne predloge za spravo s gospodarji rudnikov. Upanje aa skorajšnji konec stavke je s tem padlo. Minister dr. Stojadinović je odgovoril na gornja vprašanja takole: »Politika deflacije je osnovna točka mojega finančnega programa. Zategadelj ni pričakovati, da odstopim od tega programa. Še predno sem postal minister. Kot minister ne želim iz« premeniti svojega mnenja, marveč želim, da izvedem, kar sem vedno zastopal. Inflacijo smatram za najslabšo finančno politiko, in nmlimi da so vzgledi Rusije, Nemčije in drugih držav zadosten opomin, da ne smemo iti po njih poti. O povečanju obtoka novčanic v kakršnikoli obliki ne more biti niti govora. Za pomanjkanje denarja treba iskati vzroka vzroka v največjem delu bal v politiki inflacije, katero smo pri nas vodili vse do kraja leta 1922. Inflacija je imela posledico padanj* dinarja ter je ubila duh varčnosti v narodu. Deflacija povzdigne vrednost dinarja, ofjaei varčnost in. izzove dotok denarja v banke fn hranilnice. Anketa -Trgovinskega lista* glede zlate valute je MU jako interesantna in ji sledim pozorno. Smatram pa, da ie ni došel moment za prehod na slalo valuto. To bf pomenjalo devalvacijo dinarja aa osnovi i švicarskih frankov za 100 Db, a jaz mislim, da bo skoro dinar malo vet >wd«s nego 6 Iv. santinmv. Za del driivnags delga pri Narodni banki je že v ralroaa o Naredil banki predvideni aačia plačila. Dsl države aa čistem dobičku banke in dohodki zastavljenih državnih domen morajo iti na odplačilo državnega dolga. Voditi hočem račun o tem, da se država ne zadolžuje več pri Narodni banki in sem v tem pogledu popolnoma uspel. S tem je postavljena osnovnica za prehod do zmanjšanj državnega dolga. Državni proračun za 1923/24 bo v popolnem ravnotežju in kmalu bomo razpravljali tudi vprašanje, kako zmanjšamo v večji meri dolg pri Narodni banki.» GENERAL MAISTER UMIROVLJEN BEOGRAD, 3. Včerajšnji «Vojni LisU objavlja ukaz o penzijoniranju velikega števila oficirjev. Umirovljeni so divizijslci generali: Ljubomir I. Milič, Ante V. PHve-lič, Rudolf F. Maister in Dragoljub Kostič. Nadalje je umirovljeno veliko število polkovnikov, podpolkovnikov, majorjev, kapitanov, poročnikov in podporočnikov. UssanšiešKa državno konferenca Nove smernice angleške politike LONDON, 3. Včeraj se je otvorila tu vseangleška državna konferenca. Otvoritvena seja je bila posebno važna radi govora, ki ga je imel ministrski predsednik Baldwin, ki je tudi predsednik konference. S takimi konferencami preživlja Anglija dneve, ki sicer niso bog ve kako kritični, vendar pa so zelo važni z ozirom na bodočnost države. Dnevni red, ki ga je konferenca včeraj odobrila, ima nekaj popolnoma novega v sebi. Sprejeta je bila resolucija, kjer izražajo vsi dominijoni najglobljo udanost napram angleški kroni, temu znamenju edinstva vseh angleških ljudstev. Sedež konference je stara palača Downing Streeta, uradnega bivališča ministrskih predsednikov. Večje število radovednežev je hotelo prisostvovati prihodu delegatov. Posebno je vzbujal pozornost občinstva prihod ministrskega predsednika Irske in irskega zunanjega ministra. V konferenčni dvorani so sedli ob straneh Baldwina Lord Curzon, ministrski predsedniki Kanade, Južne Afrike, Nove Zelandije in Irske. Ostale Ero store so zasedli drugi zastopniki Indije. ►anes se še pričakuje prihod ministrskega predsednika Australije. Po odobritvi resolucije za zvestobo kralju je Baldwin imel svoj govor o splošnem političnem položaju z ozirom na Anglijo. Baldvvinov ekspoze Angleški ministrski predsednik je začel pri angleškem načrtu od januarja za rešitev odškodninskega vprašanja ter obžaloval pri tem, da ni tako široka ponudba za končno ureditev tako perečega vprašanja našla več upoštevanja. Baldwin je tako-le nadaljeval: «To težavno vprašanje odškodnin postaja vedno bolj zamotano radi razlike mnenj med zavezniki glede garancij za izplačanje njihovih terjatev. Treba je tu povdariti, da niso obstojala nikaka nespo-razumljenja z ozirom na načelo, da se mora Nemčija prisiliti k plačanju do skrajnih mej njenih zmožnosti. Tedaj ste vladi Belgije in Francije sklenili zasesti rursko kotlino, izgovarjajoč se pri tem, da je reparacijska komisija izjavila, da se je Nemčija svojevoljno skušala odtegniti svojim obveznostim. Angleška vlada se ni mogla pridružiti temu stališču in je bila razen tega prepričana, da bi kaka akcija ne spremenila ničesar na načelu zaveznikov, da ima dobiti Anglija na zadnje svoj delež na odškodninah. Kljub temu ste francoska in belgijska vlada pričeli izvrševati svoj načrt in Italija jima je pri tem ohranila svojo blagohotno neutralnost. Angleška vlada je izrazila svoje prepričanje o nespametnosti tega dejanja in ni mogla tedaj sodelovati pri izvrševanju francosko - belgijske akcije. Nemška vlada, ki ni hotela priznati zasedbi zakonitosti, je odredila in organizirala pasivno rezistenco, ki je trajala do včeraj in ki je na drugi strani izzivala vedno strožje mere s strani zasedbenih oblastev. Note, ki smo si jih izmenjavali po januarski konferenci s Francijo, so kazale na vedno očitnejši način jasno razliko v stališčih glede načina za izterjanje odškodnin in za utrditev miru v Evropi. V tej razliki se ogledujeta različna značaja obeh držav in je to razlika, ki jo na vsak način moramo upoštevati. Napeli smo živce za ohranitev položaja med zavezniki, posebno pa za ohranitev zveze s Francijo. Storili smo to iz prepričanja, da nas bi vsak spor med nami oddaljil od tistega miru, ki ga Evropa danes v prvi vrsti potrebuje.* Nato se je Baldwin dotaknil italijansko-grškega spora ter opozoril na njega zadnje dejanje, kjer je Društvo narodov igralo prevažno vlogo. Prestrogim kritikom je rekel, da zasluži svet Društva največje zaupanje, ker je postavil interese za vzdrževanje miru pred neposredne interese Društva. Najbolj goreči in občutljivi zagovorniki Društva se čutijo razočarane, ampak zmernost, ki jo je Društvo pokazalo v tem sporu, je utrdilo zaupanje v Društvo med razsodnimi ljudmi vseh držav. Tudi o delovanju angleške vlade za sklenitev miru s Turčijo je govoril Baldwin ter »javil, da so v lausannski mirovni pogodbi zaščiteni vsi glavni interesi Anglije. Za BaIdwtnom so povzeli besedo zastopniki kolonij, govorila sta ministrska predsednika za Kanado fn za Novo Zelandijo, ki sta se izjavila za edinstvo angleškega cesarstva, prepuščajoč podrobne iiripombe predstoječi razpravi o zunanji politiki, kjer bo govoril lord Curzon. Isto je storil general Smuts za Južno Afriko. Današnja seja je bila tarna, kakor bodo tajne tudi prihodnje. Besedila govorov na otvoritveni seji konference je objavila vlada v uradnih poročilih. K faSistovskl krizi Pravijo, da je bil Mussolini v zadnjih tednih tako močno zaposlen z raznimi zunanjepolitičnimi vprašanji, da ni utegnil tako intenzivno nadzorovati fašlstovskd stranko kakor navadno. In tej njegovi zaposlenosti je pripisati dejstvo, da je izbruhnila v najvišjih krogih fašizma taka kriza, ki naravnost ogroža obstoj fašistovske stranke. Tako menijo nekateri Drugi pravijo, da je Mussolini nalašč pustil nekaterim neprijetnim fašist ovskim mogoč nikom prostost in jim dal priliko za kompromitiranje, nakar jih spravi na «varno». Ali je prvo resnično ali drugo, ni tako važio. Morda je to le v toliko zanimivo, ker nam pokazuje vnovič silno avtoriteto in moč načelnika vlade in fašizma. Resnično pa je, da preživlja fašistovska stranka resno krizo. Ta kriza je izbruhnila na dan vsled vednd hujšega nasprotja med «reformatorji» stranke in med «konservativci». Reformatorji in konservativci pa so nianse drugih dveh pojmov: mussolinisti in fašisti. Boj mussolinizma proti fašizmu je povsem naraven pojav, ki ga je mogel vsakdo pričakovati, kdor je videl razvoj in zmago fašizma. Fašizem ni ideja, ki bi bila v stanu stalno držati svoje pristaše. Fašizem je nastal kot reakcija proti grozečemu boljševizmu. Fašizma sta se poslužila buržoazija in kapitalizem v dobi nevarnosti za to, da se obranita rdečega terorja in grozeže delavske diktature. Zato je imel fašizem spočetka zgolj delenzivni značaj. Defenziva pa ni močna ideja. Pozneje se je fašizem razvijal čisto dinamično, ker ni našel nikjer resnega odpora. V tej drugi dobi je nastal nekakšen splošen in meglen program fašizma, ki je le polagoma začel dobivati oblike politične stranke. Če pa je na eni strani fašizem trpel na bo-lehnosti pomanjkanja velike enotne ideje, za to pa je njegov načelnik vedel, kaj hoče. Voditelj fašizma je vedel, kaj hoče. Voditelj fašizma je vedel za zadnje smotre fašistovskega gibanja in se pripravljal, da prevzame dedščino onemoglega liberalizma. Odtod Še danes tista velika razlika med fašisti in Mussolini jem. Mussolini je vse, fašizem je mrtev brez njega. Tako imamo danes v Italiji diktaturo ene osebe ne pa stranke. Fašizem se do sedaj ni mogel Še izoblikovati v veliko in trdno politčno stranko, kakor bi se moral po svoji moči, ki jo seuaj ima v državi, kjer je na vladi. Nasprotno vidimo, da je še vedno v stanju a/renja*. nastajanja, prerojevanja. Zunanji prvotni namen fašizma je bil uničenje socializma in polastitev vlade. Ko je to dvoje dosegel, je bila za maso fašizma naloga izpolnjena Ni pa bila s tem izpolnjena naloga nove vlade in njenega načelnika. Položaj Italije je bil pred enim letom zelo kočljiv. Mussolini je hotel in hoče tudi danes imeti popolnoma proste roke za svoje vzpostavitveno delo. Zatorej je umevno, da je skušal zatreti vsako opozicijo, kakor hitro se je dokopal do oblasti. Videli smo s kakšnim uspehom je zadal še zadnje milostne udarce umirajočemu socializmu, videli smo, kako je pogazil odpor popolarov in ubil njihov vpliv s tem, da je sam izpolnil del pro-grama ljudske stranke. Med tem časom so bruhali zdaj pazdaj na dan fašistovski spori, katere pa je Mussolini takoj in temeljito likvidiral. Proti svojim pristašem, ki mu niso delali po volji, je nastopil z isto brezobzirnostjo in strogostjo kakor proti katerimkoli političnim nasprotnikom. Mussolini z ozkim štabom svojih prijateljev je v malih mesecih v notranjosti potlačil vse svoje politične nasprotnike, istočasno pa uspešno pobijal fašistovske razgrajače v stranki. In to poslednje je bilo veliko težje. Zakaj nastopiti proti onim, ki so pomagali Mussolini-j u do moči, ni kar tako. Tudi je treba pomisliti, da sloni glavna moč Mussolinija še vedno na fašfetih. Zatorej je treba v takih slučajih veliko providnosti, ako noče človek pasti s stola. Toda Mussolini je kakor se zdi rojen vlastodržec. Do sedaj je znal premagal vse težave v fašizmu in zunaj njega. Sedanja fašistovska kriza, ki vzbuja toliko pozornosti, je navidezno znrmenje slabosti. In ne manjka takih, ki prorouujejo fašizmu bližnji konec. Vendar pa jc treba pojasniti pojem sedanjega fašizma, ^dor istoveti fašizem s pojmi: Mussolini, seuanji režim, diktatura, ta mora izreči drugačno sodbo kakor pa oni, ki vidi v fašizmu politično stranko. Fašistovska stranka zase zamore prestajati najtežje krize in magari propasti« toda Mussolini, režim, diktatura ustane. Fašistovska stranka je oblika, bistvo pa je oni fašizem, ki je izražen v Mussoliniju in njegovi diktaturi. S tega stališča nam je presojati tudi sedanjo fašistovsko krizo. V najvišji ustanovi politične stranke «poka», da se kar kadi. Mussolini sam je posegel vmes in ukazal celemu izvršilnemu odboru demisijo. Nihče ni mogel niti od daleč misliti, da se bo le kdo upal upreti kategoričnemu impe-ritavu, ki je izražen v volji ministrskega predsednika. Krizo prestaja nekdo, o tem ni dvoma, Toda ta nekdo ni Mussolini, ne njegova vlada, ne njegov režim. Krizo prestajajo! razgrajači in nezadovoljneži, mmog? razo-i čarani koritarji in kar je še takega blaga V fašistovski stranki. Cs je teh .nepridiprav ror» Se toliko t stranki, ne more Mussoli-> lija to posebno ovirali, ker en zamore «da-pcarfctU tudi par stotisoč fašistov ▼ tluC&jtf (Kitrebc, kakor se fe nekoč izrazil. Sledile bodo torej reforme, Faftistovska Branka bo dobila bolj demokratična pratila« razni tirani in tirančki bodo v svoji hiVerenosti skrnjcrJL, toda vkljub temu je Jo dvomljivo, ali se bo Mussoliniju posre-to k sedanje strukture fašizma ustvariti ljenja zmožno politično stranko, ^e se to posreči, je Mussoliniju in ftjegovim prijateljem prav, sicer pa mu Indi ni obupati. Saj ima v svoji ■rilici, ki Meje 300 tisoč mož in ki je vsak dan bolje organizirana in disciplinirana, tako silo, da more ustrahovati le več kakor eno fašistovsko stranko, ki bi si upala nastopiti proti njemu. Napačno se nam zdi torej stališče onih. ki vidijo v sedanji krizi fažistovske stranke krito za aodanji režim in Mussoinijevo diktaturo. V notranjosti ie ni sile, ki bi mogla sedanjo diktaturo vreči. Zadnji dvoboj zaradi Grčije, ki se je bil med Italijo in Anglijo, je Mussolini dobro izpeljal. Ta okolnost je njegovo stališče ojačila. Le velik neuspeh v zunanji politiki bi utegnil škodovati Mussoliniju in njegovemu režimu. sofifcg sedanje manjšinske politike o Italiji Angelo Vivante, zgodovinar — italijanski Urfodovinar — je izdal v Firenzi v letu I? 12., torej skoro tik pred svetovno vojno, rje donesia priključitev Julijske Krajine italijanskemu kraljestvu, obširno in znamenito knjigo pod naslovom «Irreden-ftismo Adriatico, contributo alla discussione sui rapporti austro-itaiiani» (Jadranski tredentizem, prispevek k razpravi o avstrijsko-italijanskih odnošajih). V predgovoru obrazložuje pisec namen, ki ga zasleduje s to knjigo. Hoče dati pobudo, da bi v Italiji — kar se še ni Žogodilo do tedaj — jeli proučevati iredentizem in razpravljati o njem brez .vsake ogabne retorike in «nazovi-Iitera-rične kuge»; «z najmanje strasti, dovoljene človeku;>. Vivante pravi, da v svoji knjigi razpravlja o jadranskem iredentizmu z ozirom na minulost in na potrebe bodočnosti. Hoče, naj bi v Italiji začeli proučevati problem odnošajev med italijanskim narodom, združenim politično, in raznimi narodnostmi, ki ffod vzhodnih Alp, od Karpatov, od Donave, od Save, več ali manje intenzivno gravitirajo k vzhodni obali "Jadrana*. Naglasa, da glavna in najkrajša pot te gravitacije gre preko Julijske Krasne ter se steka v Trst in služi v glavnem temu pristanišču. V tem dejstvu je — pravi Vivante — razlaga za nadaljnje dejstvo, da je (pred svetovno vojno) v jadranskem iredentizmu v teh krajih mnogo — protiiredentisti-Cnega! Trdi to, ker se je rodil in živel v »atmosferi sanj in strasti, ki so v krutem navzkrižju z resničnostmi*. «To je ono — nadaljuje Vivante — kar je mnogim duševnosiim antipatično, vendar pa je manje opolzlo in nevarno za Italijane, nego bi biio, ako bi se sprožilo jadransko vprašanje. Kako sc more na pr. odrekati felijskim Slovanom pravico upiranja proti vsem oblikam asimilacije ia celo tudi proti avtomatičnim oblikam s pomočjo ambijenta? Z&branjevati jim, da postanejo svoji, *o so bili skozi deset stoletij organična materija drugih?! Tu omenja Vivante izjavo Ruggero Bonghija pred tridesetimi leti: »Domneva, da Slovani (v Julijski Krajini) nimajo tu pravice do obstanka, bi bila smešna. Zahteva, da morajo, ako hočejo ostati tu, pozabiti, kaj so, bi bila absurdna. Idealni Eravici Italijanov se postavlja nasproti [totako idealna pravica Slovanov: tu se razprava zapleta v nerazrešljiv zvitek. Res je sicer, da se Italijani opirajo na poseben naslov do nadvladja in asimilacije, in tudi do nasilne asimilacije. To pravico izvajajo iz svoje kulture in civilizacije. Ta naslov si usvajajo nekateri znanstveniki in ga često čujemo, a ne vsekdar umestno, tudi h. nacionalističnih ust.» , Vivante reagira, da se je moglo nekdaj ! pač Šteti Hrvate in Slovence med plemena, I ki jim narečje ni dospelo do književnega jezika. «Ali danes, — danes ne velja ta naslov (višje kulture}, za tistega, ki ga ne ocenjuje po površini, marveč v temeljih naroda, ne po odsevih kake umetnosti in kake znanosti, marveč po bolj skromnih, a dokazilnih ?naln'K kulture, človečnosti, razširjene in razširujoče se. Kako lenobna, zaostala je tista stara civilizacija!! Kako jo dohiteva tista nova, včeraj krščena! To je — naglasa Vivante — najžalostnejša ugotovitev tega mojega proučevanja. Pripominjam pa, da odgovornost ne pada na vse vodilne plasti naroda!» Ta ali oni bi mi mogel očitati — pravi Vivante v zaključnem odstavku predgovora svoji knjigi — da sem premalo naroden, ali morda nacijonalističen. Odgovarja pa, da jadranskega vprašanja nikakor ne motri z mednarodnega in socialističnega vidika, Z drugo besedo: tudi Vivante je Italijan po rodu in čustvovanju. Obenem pa je prosvetljen duh, mož, ki probleme svojega naroda izsleduje v njih globini in hoče graditi, računajoč z bistrim očesom z resničnostmi. Taka resničnost'je zanj, da so Slovani tu z vso pravico ao življenja in obstanka ter da ne more nikdo zahtevati od njih, naj se odrečejo temu kar so. Niti ne v imenu stare višje kulture! Ko Čujemo ta prosvetljena, res sodobna naziranja pisca iz časov tik pred svetovno vojno, imamo vtis, kakor da je Vivante že tedaj slutil poznejše dogodke ter da je hotel svariti svoje soplemenjake pred politiko, ki jo oni danes faktično izvajajo proti Slovanom s toli odvratno srditostjo tn neverjetno slepoto. Opozarjal je posebno Italijane v Julijski Krajini, naj računajo z dejstvom, da Trst potrebuje za svoje življenje in svoj proč vit prijateljske stike z narodi od Karpatov, Donave in Save. Z ugotovitvijo, da so Slovani tu in da imajo pravico ao življenja in obstanka, in z ozirom na dejstvo, da smo mi soplemenjaki naroda v zaledju, na katerega opozarja Vivante kot komponenta gospodarskega in trgovskega razvoja Trsta, nam stopa z vso jasnostjo pred oči nadaljnje dejstvo, ki ga mi vedno in vedno naglašamo, da moremo namreč ravno ml tvoriti tisto vez, tisti most, ki more naše mesto spajati a gospodarskim življenjem v zaledju. V interesu italijanske države in našega Trsta, bi bilo, ako bi Italija z modro in pravično politiko ustvarjala med tukajšnjimi Slovani razpoloženje za vršenje tiste, tu gori označene naloge — mostu med Italijo in njegovim zaledjem. Izvajanja Vivantija tvorijo neizprosno obsodbo sedanje manjšinske politike napram Slovanom Julijske Krajine. nek celokupnega prosvetnega pokreta med slovenakim ljudstvom« Proti ovadbam! 4. Občni zbor Političnega društva •Edinosti* v Gorici izraža svoje ^oboko obžalovanje, da se odstavljajo v naši deželi od ljudstva voljeni župani brez zakonite preiskave in se izroča občinsko premoženje kratkomalo v roke komisarjev. Komisarji vladajo v Šempetru pri Godbi« v Solkanu, t Kanalu. Sv. Luciji, Postojni, Sežani, Voj-ščici, Medani in Biljani. Nadalje ugotavljamo a žalostjo, da se jemljejo našim ljudem obrtne koncesije, večkrat kar na podlagi ovadb ali denun-cijacrj. Opozarjamo vlado, naj pri svojih ukrepih postopa pravično in glada strogo na to, da ne postane odvisna od »informacij» ljudi, katere smatra naša javnost za najslabše in moralno najbolj zavržene osebe v deželi. Posebno naj bo oprezna, ako nastopajo ti brezznačajneži pod krinko fašizma. Opozorilo, ki ga pošilja občni zbor vladi, je važno, kajti nič ne more fašizmu in državi bolj škoditi, kakor če ljudstvo vidi in spoznava, da je žrtev denuncijacij, da se torej ne vlada po pravici in zakonu, temveč na podlagi ovadb. Občni zbor opominja vlado, naj bo previdna, kajti ljudstvo bi utegnilo zgubiti spoštovanje v se prav lahko odloži. trditev, da zmanjšanje izvoza premoga m (Kar pa fe posebno škodovalo kreditu Nemčije, je to, da Nemčija Že tri leta venomer železa — ravno radi izgube A4zad|e-Loia-rinske in Gornje Slezije — ni v nobeni meri vplivalo na povprečni dohodek v Nemčiji na katerega je treba naložiti davek, Češ z izgubo rudnikov je Nemčija izgubila tudi tej izgubi primerno število prebivalcev, m gotovo točna. Res je sicer, da je Nemčija Izgubila z rudniki vred več milijonov prebivalstva ni očividno v razmerju z izgubo rudnikov, tako velika, da bi dohodek, ki odpade v Nemčiji na posamezno osebo, ostal po izgubi rudnikov neizpremenjen. Nasprotno je gotovo, da se je z zmanjšanjem absolutnega državnega dohodka, ki ga je imela za posledico izguba rudnikov, kljub zmanjšanju prebivalstva, zmanjšal povprečni dohodek. «Alpha» pravi, da so gospodarstveniki do sedaj sploh premalo upoštevali zadevo visokosti davkov v državah, ki so neposredno prizadete pri odškodninskem vprašanju. Dokler bodo davki v Nemčiji nižji kakor v zavezniških državah, je izključeno vsako upanje, da bi ameriški narod vzel nase del nemških odškodnin s tem, da bi Združene države črtale medzavezniške dolgove. Ravno tako je tudi zelo malo upanja, da bi Francija to storila. Glede načina, kako naj bi Nemčija poravnala odškodnine, je avtor mnenja, da je izključeno, da bi Nemčija mogla plačati v denarju. Del svojih obvez bi Nemčija lahko poravnala s tem, da bi izročila del industrijskih vrednostnih papirjev. Ne mislim -piše «AJpha» —, da bi bilo treba izpreme-niti» ves dolg v kapitalu v industrijske vrednostne papirje; kajti s tem bi stvari zelo malo pomagali. Nemčija bi morala namreč ravno tako pošiljati v inozemstvo velike vsote denarja za plačilo obresti vrednostnih papirjev, kar bi zelo nepovoljno vplivalo na njen tečaj. Z industrijskimi vrednostnimi papirji naj bi Nemčija plačevala samo letne obroke. V nadaljnem govori «Alpha» Še o zniža- 3u nemškega dolga: «Ako se zniža dolg i ne, kredit Nemčije bo v obeh slučajih poflavlja, da ne more plačati; in to ravno, da nemška vlada neprestano trobi prebil valstvu, da dolgovi presegajo njeno plačilno zmožnost, ie osobito škodovalo morali v Nemčiji. Na ta način je Nemčija izgubila vse zaupanje v inozemstvu. Ko bo nehala agitacija za znižanje njenega dolga, bodo lahko nastopile one tri stvari ki so nujno potrebne za obnovitev nemškega kredita: francosko zaupanje v dobro voljo Nemčije; pametni plačilni pogoji; vzposta« vitev normalne produktivne zmožnosti. Ako bi se Nemčija lotila neustrašeno odškodninskega vprašanja, kakor je to storila Anglija pri likvidaciji dolga Ameriki, bi bilo odškodninsko vprašanje Že lahko urejeno. Bilo je rečeno, da je plačilna zmožnost Nemčije tako majhna, da ne bo mogla Nemčija sploh plačati odmerjenega zneska odškodnin, Četudi bi zvišala davke. Ako vzamemo v poštev večje število let, je ta trditev napačna. Sicer pa ne gre samo za to, kako bo mogla Nemčija poravnati svoje dolgove, ampak tudi za to, kako bo Francija plačala svoje in to tudi v slučaju, da ji Nemčija izplača vojno odškodnino. Gre dalje tudi za to, kako bo sploh Evropa po^ ravnala svoje notranje in zunanje dolgove. Države, ki so se udeležile svetovne vojne volgujejo Ameriki 100.000 milijonov dolarjev. Minilo je komaj 20 let, odkar smo pričeli z veliko težavo razumevati pojem «tisoč» milijonov. Naš razum sploh ne more pojmiti matematične vrednosti dolga evropskih držav, še manj pa zamoremo zapopasti socijalni pomen teh ogromnih vsot. Zaman bi sestavljali danes načrte, kako naj se plačajo ti dolgovi. «Koneno-veljavna ureditev*, o kateri govorimo, je samo iluzija; edino čas bo mogel s svojim vzpostavitvenim delom rešiti to vprašanje. Nujno je potrebno, da pustimo, da sc to delo dokonča. Kdor skuša olajšati breme Nemčiji, ne da bi pri tem povedal, kako naj Francija reši svoj del tega vprašanja, samo poostruje francosko-neinške cdnoSaje,* Iz vseh delov naše blažene dežele nam prihajajo vesti, s kakim cinizmom so se oblasti lotile zatirati naše šolstvo. Učitelj-stvo se odstavlja v masah in brez vsakega kriterija. Pač kriterij je: vse kar je poštenega proč! Na Sežanskem je od 60 učiteljskih moči odstavljenih 29!; na Tržaškem 22, a v vseh vaseh istrskega Brega uradu-jejo že voditelji italijanske narodnosti! To so takozvani učitelji specijalisti, ki so se uvažali v naše kraje takoj po letu 1919. Mnogo jih je, ki nimajo niti prepotrebne strokovne izobrazbe. Iz Goriške in Tolminskega ter Istre še nimamo natančnih vesti, a lahko si mislimo, kako izgleda tam, kjer imamo največ enorazrednic! Nečloveški cinizem so pokazali oblast-neži ▼ Trstu tudi pri prestavljanju definitivnih učnih moči, ki jih ni mogoče kar tako prisiliti čez mejo. Soproga-učiteljica je bila prestavljena od moža čim delj mogoče, hčer od starisev, ki jih podpira; brate od sester ttd. — vse to po gotovem načrtu. Ne moremo se ubraniti sumnje, da bi bil šolski nadzornik za slov. Sole nedolžen pri tem načrtu —i vkljub temu, da kaže svojim podrejenim nedolžno lice. O tem bomo še izpregovorili brezobzirno in neprikrito! Uraden dokument kulturnega nasilja Okrajni Šolski sveti so razposlali vsem Šolskim vodstvom in občinskim zastopom okrožnice, v katerih naznanjajo, da so ob-sodfli naše Sole na smrt. Danes nam je dana možnost, da seznanimo naše čitatelje s smrtno obsodbo, ki jo je izrekel okrajni Šolski svet v Postojni proti slovenskim Šolam v tržaški pokrajini Ta dokument uradnega kulturnega nasilja nad našim ljudstvom nosi datum 30. septembra 1923, (C. «L 5/3059 ad), a tozadevno mesto se glasi dobesedno: «V ravnanje šolskih vodstev se sporoča, da bo moral biti od 1. oktobra dalje pouk vseh predmetov v prvem razredu (oddelku) ljudskih šol izključno italijanski. Pouk slovenskega jezika bo za otroke omenjenih razredov neobvezen.* | dni prej odobrili od ministrskega sveia najnc\ : sramnejši, najbolj nečloveški atentat na šolo slovanskih in nemških manjšin. Zato pojdi Ti, Federzoni! Ali pomeni to, da je ostala v črni vesti naučnega ministra kljub vsemu še mala iskrica sramežljivosti? Ako ie temu tako, naj g. Gentile posluša ta glas svoje vesti in naj popravi, kar namerava zagrešiti proti naSl ljudski Soli. Še je čas, da prihrani sebi in svojemu narodu, v katerega imenu nam hoče zadavili našo ljudsko šolo, veliko kulturno sramoto. 9 Ail se je minister tratile sramoval lil kol ? Poročali smo ie, da se je vršil pred kratkim v Padovi občni zbor znanega društva cDante Alighieri*, ki si je postavilo med drugim tudi to nalogo, da podpira vlado pri raznarodovanju drugorodcev, ki so pripadli Italiji. Vse to pa delajo ti gospodje zelo previdno in pod plaščem najidealnejše kulture in prosvete. Vsled tega bi se bilo «podobilo, ko pač gre uradno le za kulturo in prosveto, da bi bil zborovanje otvoril naučni minister Gentile. Saj so tudi sicer prihajali v imenu vlade na taka zborovanja navadno le naučni ministri. Lttos je bilo drugače, kajti vlado je zastopal minister za kolonije Federzoni. Ravno tako je minister za kolonije tudi otvoril italijanski otroški vrtec v Pocenu, glavnem mestu nemškega Gornjega oadižja. In vendar bi moralo vse to v prvi vrsti zanimati naučnega ministra, kakor smo ravnokar naglasili. Kje pa je bil g. Gentile? V Rimo je ostal, sram (a je bilo, ker je pač vedsl, da bi moral prikrivati pregrešne namene društva Dante Alighieri«vz govorom, v katerem bi naglalal potrebo ohranitve italijanskih manjšin v inozemstvu, skrb ca rešitev njihove narodnosti in druge take teoe stvari, ekaterih je govoril mesto nJega minister Fedenm&L Toda, kako naj govori o takfli plemenitih stremljenjih pred vsem svetom, celo Se ▼ Isean kralja in vlade ravno tisti gospod, ki si fs dal par Vinogradniki, pozor V neđeijaki «Edinosti» je bilo obširno razjasnjeno kako se imajo ravnali vinogradniki spričo novega davka. Opozarjamo, da zadnji termin za prijavo vina je 15. t. m. Kdor zamudi ta rok4 bo kaznovan z globo. Vse informacije in tudi prijave se izdajajo pri Političnem društvu «Edinost» v Trstu: via S. France-sco d'Assisi 20, I; dalje pri «TriaŠki kmetijski družbi* v Trstu: via Fabio Filzi 10, I; «Konsumnem društvu« S. M, Ma£d. sp-Kolonkovec in v Losjerju pri «Zadrugl upravičenih posestnikov». Poživljamo tudi druga gospodarska društva v okolici, da si preskrbijo tozadevne obrazce na magistratu v sobi 50, I. nzdsfr. ter tako olajšajo sitnosti našim vinogradnikom. _ RffKo ste priili dve mlx\ v Slivsko iorno Dimnice? To je vprašanje, ki si ga slavijo posestniki v Slivjah in v bližini, ne da bi mogli dati odgovor. Stvar je namreč sledeča. V nedeljo 16. septembra je prišel neki karabinjer iz Materije k jamskemu vodniku, ki ima ključ od Slivjske jame, in mu rekel, da hoče iti obiskat jamo; vodnik je šel s ključem, našel je pri jami še nekatere druge karabinerje in tudi nekoliko fašistov, šli so v Slivsko jamo ter so našli blizu poti za nekim kapnikom dve avstrijski puški. Čudno je pri tem, da ti puški niste bili čisto nič zarjaveli, iz česar se mora sklepati, da sta bili jako malo časa v jami, kajti v vlažnem zraku jame postane železo v kratkem rijasto. Čudno fe dalje, da pri prejšnjih obiskih ni nikdar nihče aepazil nobenih pušk in da so letos spomladi, ko je bila jama svečano razsvetljena, ravno na mestu, kjer ste se našli omenjeni puški, gorele sveče. Sleherni povprašuje, kako da je mogoče, da so prišie puške v jamo, katerih nihče v Slivjah ni ime! ne videl? To se razjasni le na ta način, da je blizu vhoda v Slivsko jamo nad 20 metrov globoka luknja, skozi katero se po vrvi zamore splezati v jamo. Moral je torej kak zlikovec kratko pred 16. septembra splezati po vrvi v jamo, položiti z zlobnim namenom puški in potem poklicati karabinerje, rekoč jim: -Glejte v JSlivski jami se hrani orožje.* Pri tem pač ni mogel imeti drugega namena ta zločinec, ka-< kor škodovati dobremu imenu Planinskega društva, katero ima jamo v najemu in oskrbi,; doseči pri oblastvih razpustitev tega društva in s tem omogočiti da se kako drugo društvo polasti «aa zmagovit način* Slivjske jame. Saf Je bilo »Planinsko društvo* ravno radi tega, ker ima Slivsko jamo v najemu in jo vzdrtuje, pred več meseci napadeno ▼ nekaterih itiii-jantkih časopisih, četudi se to društvo stroga drži svojega delokroga in ni nikdar nastopal« politično. Ker bi bilo selo valno poizvedeti za tisUf« hudobneža, kateri je spravil omenjeni dve pni Ski v SHvvko jamo, poživljamo vsakega, ki zaristnim Kraševcem. Iz Poljaka se je kar pre-evil v Čistega Slovenca po jeziku in čustvovanju, Povodom vsake prireditve ni bil le vesten pevec, ampak tuoi vnet organizator in agitator. Zato smo ga vsi tako prisrčno cenili in vzljubili. Neizprosna bolezen ga je položila v prezgodnji grob v najlepši moški dobi. Za sajam. to cvetko hvaležnosti na grob pokojnika s prošnjo do Kiolasev, naj sledijo jasnemu zgledu Mirka Strusciewioza! Bivši predsednik. Izenačenje pravoslavnega cerkvenega koledarja z gregorijanskim koledarjem se je izvršilo z dnem 1. oktobra t. I. V smislu sklepa, Danes odpretie našega (v glavni dvorani, desno od vhoda) Ponujamo: Rokavice vsake vrste Rokavice vsake kakovosti Rokavice vsake cene vedno po najugodnejših cenah. Vabimo Vas, da obiščete oddelek brez obveze do nakup? Pnsteva SO-letsIte UubUenskegc Scksls Dne 29. in 30. septembra je Ljubljana prešla- _________ ________ _ ________ vila na sijajen način 60-letnico ljubljanskega j j,; jelos Y maju aprejei pravoslavni kon- Sokola. Proslave so se udeležila številna so- j cij j-a^a tudi pravoslavna cerkev od 1. ok-kolska društva iz Beograda, Zagreba, Niša, tol;ra daS>)e p0 greg0rijanskem koledarju. Raz-Sabca, Osijeka, Novega Sada, Splita, Sušaka, jjj^ med ^ovim, fa .starim® štetjem je priče-Rekc itd. Po- prvih slavnostih, ki so bile po- ; ja po rasolu btocne od rimske cerkve leta svečene sprejemu gostov se je vršil v teiovad- 1582 tcr je, kakor znano, znašala sedaj fce 13 niči Narodnega doma slavnostni ob cm zbor,! ^ _ katerega se je udeležilo mnogo Sokolstva in' [na f. L i. IS Tel. 10-08 [ffil V. L BL H Tel. 24-24 drugega odličnega občinstva. Ob nabito polni dvorani je starosta ljubljanskega Sokola br. dr. Viktor Murnik točno ob 10. uri otvori! slavnostno zborovanje. Najprej je pozdravil zastopnika kralja Aleksandra, po- Dru&ftveM vasfi Prireditev za Dijaško Matico, ki se bo vršila v nedeljo 7. t. xr. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu pod pokroviteljstvom Slov. akad. ier. društva »Balkan », obeta postati z ozirom na pro- veijnika dravske divizije polkovnika Vučkovi- j fracil katerega smo javih pretetto nedeljo, res " da je jugoslovansko Sokolstvo !d°ka* <4™stvenetfa napredka naših — tL J zaščitnik 6 v?,tmh organizacij. pro- ca. Naglašal ;e lahko ponosno, ker je njegov ------- in pokrovitelj sam državni poglavar. Svo-j. , . ja izvajanja je dr. Murnik zaključil z vzklikom: ^ Živel kralj Aleksander, živela kraljica Marijal lep dokaz društvenega napredka mizacij. Namen, Itaterega so si stavili prireditelji s nega užitka in razvedrila v krogu naše mladine Občni zbor je sklenil, da se pošlje dvorni pi- j in mnogih naših «^cev in prijateljev, ki bodo sarni v Beograd vdanostna briojavka. Nato so pnhitefi ob te! pnuki k Sv. Jakobu, postane še se Sokoli spomnili še enega državnega pogla varja in vnetega Sokola predsednika čehoslo-vaške republike Masaryka. Zopet so zadoncli klici: Zivcl Masaryk, živeli Čehi! Sledil je topel pozdrav veteranoma ljubljanskega Sokola bratoma Franu Dreniku in Petru Graselliju, ki sta bila soustanovitelja sokolske ideje v Sloveniji. Zborovale! so obema zaslužnima bratoma priredili viharne ovacije, ki so starčka globoko ganile. Dr. Murnik se je nato s pozdravom obrnil na številna sokolska društva. Govornik se je dalje spominjal prerano umrlih odličnih Sokolov, bratov dr. Ivana Oražna, dr. Ivana Tavčarja, Verovika, Ravniharja in drugih. - -i V imenu starešinstva JSS je nato izpregovo-ril dr. Ravnikar, v imenu «Glasb ene Matice« je čestital Sokolu dr. Zirovnik. Naglašal je, da sta baš ljubljanski Sokol in Glasbena Matica bila istočasno ustanovljena ter sta podpirala takratno nacijonalno prerojenje našega naroda. Po pozdravnih besedah zastopnika Češke obce v Ljubljani br. Ružičke je zopet povzel besedo dr, Murnik. V globoko zasnovanem govoru je očrtal delovanje društva od njega ustanovitve pa do današnjega dne. Ta govor jc bil višek slavnostnega občnega zbora. V imenu narodnega Ženstva je izpregovorila še ga. Franja dr. Tavčarjeva, ti je pripela na društveni prapor lepo srebrno spominsko darilo — ploščico z napisom: «1863.—1923. Ljubljansko narodno ženstvo nasledniku južnega Sokola ob 60-letnici.» Popoldanska prodava. Popoldne ob 3. se je v operi vršila slavnostna akademija. Gledališč«* je bilo natlačeno. Zvečer je bila v operi slavnostna predstava. Pel se je «Gorenjski slavček*. Nato se je vrs!H prijateljski sestanek v restavraciji Zvezda, s čimer je bila jubilejna slavnost zaključena. Eno- in dvolirski papirnati denar. «Gaz-zetta u!ficiale» prinaša odlok od 10, sept. 1923, na podlagi katerega bodo potegnjeni iz prometa eno- in dvolirski boni. Prvi, t, j. enolirski boni izgubijo 31. dec. 1923. zakoniti tečaj; potemtakem izgubijo veljavo vsi enolirski papirnati boni, ki niso bili predloženi osrednji zakladnici ali njenim pokrajinskim oddelkom v izmenjavo bolj hvalevreden, ako vemo, da pomagamo s svojo navzočnostjo naši novi podporni organizaciji «Dijaški Matici* in to ne le v moralnem oziru, temveč, kar ie pri tem važnejše -— ma-terijelno, društvu, ki ima težko nalogo združiti p odporniško okcijo naiega dijaštva. Komur je na srcu napredek našega naroda, bo rad priskočil na pomoč slovanskemu študentu, kateri bo znal gotovo pravilno ceniti pomoč svojih rojakov. Slovenski delavec, kateri si oče veliki večini naših dijakov, znaj, da rabi naš narod mnogo novih in svežih močil Dolžan si, da še n&dalje pomagaš po svojih skromnih močeh svojemu sinu, našemu dijaštvu. Kdor pa je bil pred leti Ktudent, naj se spomni na svoje dijaško življenje in se zamisli v današnji položaj dijaka. In vedel bo potem najbolje, kaj fe »Dijaška Matica* za dijaka in neposredno tudi za narod. Raditega prihitite v nedeljo vsi brez izjeme k Sv. Jakoba! Pokažite, da poznate svojo narodno dolžnost! Sov. akad. ier. tfreStvo «Balkan*. — Zvečer ob 20.30 v navadnih prostorih redni sestanek. Točnost, tovariiil — Odbor. iz tržaškega ilvljenia Bančni uradnik, ki je ukradel 854)00 lir, aretiran v našem mesta. Pred par dnevi je tukajšnja kvestura prejela tiralico za bančnim uradnikom Hiunbertom Favalll, starim 24 let, kateri je ukradel pri denarnem zavodu «Cassa di Risparmio Trevigiana* v Trevisu, kjer je bil uslužfcen, razne vrednostne papirje v znesku 84.767 lir. Mladenič je pribežal v Trst, misleč, da bo tu na varnem pred zasledovanjem policije. A hudo se je varal. Predsinočnjim je nek policijski agent srečal na obrežju Nazario Sauro mladeniča, katerega zunanjost je popolnoma odgovarjala osebnemu popisu, navedenem v tiralici. Mladenič je prišel v vidno za« drego, ko ga je agent nagovoril. Ta podrobnost ni ušla agentu; prepričan, da ima pred seboj Favallija, je povabil mladeniča na kve-sturo. Tam je arethranec po kratkem obotavljanju priznal, da ce imenuje Favalli ter da je izvršil tatvino v škodo omenjenega zavoda. Pri mladeniču so našli ukradene efekte in majhno svoto denarja. Sedaj se Favalli nahaja v zaporu v ulici Co-roneo, kjer premišljuje o svoji tatinski smoli. Za obilne dokaze Iskrenega sočutja ob smrti našega preljubega očeta, starega očeta, soproga, tasta, brata, strica in svaka 11RINEL sf. gdsi^^ilarja v Lohvi izrekamo najiskrenejSe zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito darovalcem vencev ter cvetic, prečastitemu gospodu duhovniku, domačim pevcem za ganljivo petje in sploh vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast ter ga 9premiU k večnemu počitku in nas tolažili V LOKVI, dne 30. septembra 1923. ŽalujoCi ostal«. Mali as računajo po 20 etot. beseda. — NafsMSfciaa pristojbina L 2.—. Debate črko 49 stot. beseda. — Nafmaalaa pristojbina L s Kdor iiče službo, plačo polovično BABICA, sprejema noseče, ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Madonnina 10/11 (1392) BRIVN1CA Sa&ko in Ivančič, Piazza Oberdan 4, se priporoča. Jamči za dobro in točno postrežbo. 1389 UČITELJICA glasovirja (Slovenka) se priporoča. Eventuelno za spremljevanje petja ali gosli. Naslov pri upravništvu. 13S8 STANOVANJE, kuhinja, soba in sobica, eventuelno tudi brez sobice), iščeaa v Barkovljah. Cenjene ponudbe na B. Vovk, Barko vije 151, Riviera. 1390 14 LETEN UČENEC (z dežele) se sprejme takoj. Dobi hrano, stanovanje in perilo. Ivan Kolar, prodajalna jestvin, via Conti 18. (1391) HISA, 12420 m3 zemljišče, vinograd, gozd, v lepi legi Volčje drade, se proda, tudi odda v najem. Naslov pod epubhcita Mole sini« — Gorizia. 15/18 HIŠA, krasna, trinadstropna, z osmimi stanovanji, v Ptuju (Jugoslavija), se po ugodni ceni proda. Vsako stanovanje ima 4 parke-tirane sobe, kopalnico in verando. Ima svoj lastni vodovod z motornim pogonom in 30C0 m' vrta. Ker je blizu kolodvora In na zelo prometni cesti, je pripsavna za hotel, trgovino ali kako drugo večje podjetje. Cena Din 700.000.— Pojasnila dafe Ernest Bre-zenšek, trgovec, Podsreda — Jugoslavija. 1386 BHILJANTE, zlato, srebro in platin po naj^ višjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II. (45) PLIS5S IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z novimi vzorci za celc obleke. Oliva De Battiati, Via S. Sebastiano 4, Hi. Vhod med izložbami skladišča Schle-singer. (51) KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci. Via Pondares žt. 6, I. KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 53 PRODA SE ENONADSTROPNA HISA z 12 parketiranimi sobami, vodovodom, kletjo in gospodarskim poslopjem; poleg hiže lep vrt in Štiri njive. Pripravno za vsako obrt, kcf leži posestvo na Vrhniki (žel. postaja Vrhi nika). Pojasnila daje lastnica Julija Kobal, Vrhnika št. 43, Jugoslavija. 1358 KNJIGOVODJA, dober bilancist, slov.-lašld korespondent, vešč sistemov dvostavnega knjigovodstva, spreten blagajnik, zmožen strojepisja, verziran tudi v trgovini z de« žclnimi pridelki itd. želi prementi službo. Gre na deželo ali v mesto in tudi v Jugoslavijo. Ponudbe pod «Kfijigovodja» na upravništvo. 1364 KUPUJEM dnevno čiste cunje, plačujem 4p stot. do L 1.50. Solitario 1. 1374 Uiend ZLAT* srebra in papirnat denar se kupuje is S odaja po zmernih cenah. Menjalnica via acintc Gallina 2, {nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 29 ne pozabite, da dobite vse šolske potreba ščine in knjige v knjigarni-papirnici J. STOKA Trst — Va Milano Itev. 37 — Trst Šolska vodstva dobijo pri večjem naročil* popustil PODLISTEK ANNIE VIVANTI; 1C8RKA C®3) Ho man Marije Tarnorske. • Poslovenila G* & «Da. Padel je na tla, a ie je stegnil roke in rekel mladeniču: «Dragi, zakaj si mi to storil? » In rekel je še: «Saj dobro veš, da imam nna, ki je brez matere ,.. In kaj sem ti Salega naredil?« Tedaj je mladenič jokal in ga prosil odpuščenja. La ko mu je bUo odpuščeno, je tbežaL» «In ko mu je bilo odpuščeno je .,. zbežali* Tedaj so prenesli ranjenca v bolnišnico, hi zdravniki so ga hoteli uspavati, da mu zaši-fejo os«m trebušnih ran. A on je rekel: «Lahko mi šivate bdečemu. Bom ie spal — pozneje!* la zdravniki so zašivali Crcva aa osmih krajih, kjer so bila preluknjana ... In tedaj je vprašal po vas». «Vpra3sl je po menil...* •Tretji dan aa je bilo bolje; sedel je na po-ftelji; hotel je Čitati časopise, ki so poročali o ojegevi ranitvt. Govoril je in se smejal z rsem. In ie vedno je povpraševal po vas.» «In le vedno ie povpraševal po meni!...» «In potem... Nesreča fe hotela, da se je približal njegovemu vzglavju star in sloveč kirurg, ki je bil tisti hip obseden z neprevidno, noro mislijo. In nihče ni vedel o tem. Z oblastnim glasom, kot oni, ki jc vajen zapovedovati. ie ukazal, nai mu odvzameio šive v črevih... Asistenti so se začudeni obotavljali. A sloveči kirurg je ponovil zlonosni ukaz. Tedaj so asistenti ubogali in znova odprli osem črevesnih ran, ki so se bile že skoro zacelile... In potem... nesreča je hotela.* «Ahf nesreča!* Zravnala sem se, da sedem. Ah dal nesreča! nesrečaITista zla furijaf Videla sem jo, kako se je zvijala ob postelji, zabavaj oč se ob norem bičanju starčevega razuma, kakor biča deček svojo vrtavko, vodeč njegove roke, ki so razparale že skoro za-celjene rane... — »Nesreča je hotela, da je stari kirurg ukazal, nai mu izperejo želodec. Asistenti so se spogledovali vsi začudeni, preplašeni... Skušali so ugovarjati... A stari, sloveči kirurg, navajen ukazovati, je vpil: — Tiho, ubogajte!, .. — In tedaj.. .* «In tedaj?,..» «Ah, Sveta Devica, usmili se nsaf... Tedaj so pričeli z izpiranjem želodca, in vsled poliranja in sunkov bljuvanja so se odšita in razparana čreva — ah! ne, ne morem ponavljati). .. Bolniški strežniki...» •Bolniški strežniki? kaj so naredili, kaj so uaredili?* •Zadrževali so z raskavimi rokami čreva, ki so uhajala iz vseh strani... Končno ao ga položili na blazine. Klanje je bilo dokončano.* •Klanje je bilo dokončano!,. .* •In tedaj je vprašal zadnjič po vas ...» •Zadnjikrat je vprašal po meni!...» •Prosim vas, sestra, povejte mi ie enkrat žalostno in grozno zgodbo, da mi liki žareča sulica prodre v spomin.* In bolniika strežnica mi je znova pripove- dovala ono grozno in žalostno zgodbo. Poslušam jo ko sanje, ki se jih posluša ▼ snu. .. JCo jo videl vstopiti mladeniča, mu je stekel naproti, da ga objame. Ljubil ga je kot brata.* •Ljubil ga le kot brata L..» «...Oj, sanjati, da so vse to le sanje.* (Grofica Sara). XLV. Marija Tarnovskaja je umolknila. Konec jc njenega pripovedovanja. Glas zvona je prekinil molk; v bližnji kapeli kaznilnice se je dvignil zbor čistih glasov: ujetnice so pele. «Kyrie eleison Christe eleison...» •Je pozno,* je rekla nuna« dvignivši se in odtegnivSi pogled od ozkega, pregrajenega okna. In res, solnčni zahod je fe razgrinjal preko neba žareče, rožne vence. Jetnica se je dvignila hitro in radevoljno. Marija Tarnovskaja in jaz sva si zrli v oči zadnjikrat: dve ženi. dve duši, dve usodi, ki ju loči prepad,, ki ju loči ves svet.*. O, ali ni mogoče le pajčevinasta nitka alučaja, ki naju dela neenaki? •Mater purissima Mater inviolata. so pele jetnice. •Zbogom, Marija Tarnovskaja.* Podala sem ji roko. Položila je svojo prozorno in lahko roko v mojo. «Zbogom.* Njea glas je bil vzdih. Nepričakovana, brezmejna bolest se je oprijela moie duše. Oh, ko bi jo bilo mogoče i oteti, rešiti, jo dvigniti v prejšnji stani Zopet i ji vrniti življenju, kakor odnese plaveč potop-I ljenca na obrežje, in jo položiti na varno; vrniti ji krepostno rožo nedolžnosti in jo posaditi ob vhod njene preteklosti — vso čisto in obnovljeno. Ta 'strastna in neizpolnljiva Želja mi je stiskala grlo m izzivala solze. •Virgo fidelis, Causa'nostrae letitiac .. .* pojejo jetnice. Iščem v svojem srcu poslovilno besedo, zadnjo besedo tolažbe in upanja. Ob pogledu tistih velikih, tragičnih oči, ki prosijo tolažbe, oslabi sleherna fraza, slehern navaden pozdrav izgine z mojih tresočih se usten. Mogoče je brala Marija Tarnovskaja v mojih očeh Vse ono, kar se je dogajalo v moji dnši — ker se mi je približala vsa Meda. Tresoča se, krotka in negotova je razpela roke... Tako sem jo ostavila. Solnčni zaton je užigal v bleske ta jočem se žaru zapadno nebo, ko sem zrla postedajikrat v ono Mago čelo, bledne ustne, ki se ne smehljajo več, one velike oči, ki ne tpi^o. Dozdevalo se je, da siplje umirajoče solnce preko pregraje male celice peičico topazov, ametistov in rubinov nanjo, ki jc toliko ljubila bisere, in da obdaja zlatolaso, ponižano glavo a bleskom is sijajem. Rosa mystica Ste U a matutina...» XXVI. Zelena polja Apulije bežijo. Vlak teče ptoti severu. Postaja hladno. Dolg pomladanski dan, sluteč, da se bliža ura počitka, si je že raz- pustil svoje dolge oblakaste lase in jih vleče za seboj preko neba proti zapadu. Nad Apenini vzhaja skoro prozorna luna — kakor ladja, ki plava po morju opalov. Kakor odlomek sanj se mi vrača v spomin poezija, ki jo nisem nikdar čula, katere mi ja znana le prva vrstica: ^ iMadona z nogami na luni.. * Kdo zna, kako nadaljuje, kdo zna, Lako se končtue ona otroška in sladka pesem? Vlak teče, teče v somrak. In glej, v mojem spominu vzhajajo besede bolj starodavne pesnitve. •Tedaj je stala Marija 'Magdalena zunaj, pred grobom.* •Jokala je.. .* •In čula je* glas: 2ena, čemu joČeŠ?» «2ens, čemu jočeš?* Ah, gotovo se ne tičejo te besede le zlatoj lase, izraelske plesalke. Se-li mogoče ne razteza Odpuščanje iS Magdaie preko stoletja, kakor šop pomladani skih cvetic sem do te nove, spokome greii niče? Mogoče je on, ki je z višine jeruzalemskega vrta govoril te besede, videl — preko sla^i botne, jokajoče grešmce ob Svojih nogah — v bodočnost raztezajoče se daljne doline, videl jc Premagano vseh časov — Ženo, večno' Neutclaženo — sklonjeno aad zibelko, al! priklenjeno ob nezvesto srce, zrušeno na go* mili ali v »Jed krivde ponižano. •2ena, čemu jočeš?* Krotko in težko s« večno vprašanje obrača še vedno do vseh žen. In v tem strogem očitku se blešči obljub*! Konec. Tragičen samomorilen poskus bolne ženske. jŽasebnica Katarina Krainer, stara 36 Let« Stanujoča v zagati -Romagna št. 2 je bila že delj Jčasa bolna. Radi tega je bila v zadnjih dneh videti zelo potrta. Včeraj zjutraj okoli 7.30, ko sc je njen soprog mudil v kuhinji, i« vstala s postelje, stopila k oknu ter se vrgla iz dra-igc^a nadstropja na spodaj ležečo ulico; uboga ^ženska je obležala nezavestna. Pretresljiv prizor so videli nekateri ljudje, ki so šli v onem času tam mirno. Med tem ko so se trudili podati nesrečni ženski kako po-hjoč, je prihitel ves obupan na ulico njen mož. Na njegovo prošnjo se je nekdo izmed navzo-'čih podal t bližnjo kavarno «Fabris» ter od tam telefonično obvestil o dogcdku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je ugotovil, da ima Krajnerjeva obe nogi zlomljeni, poleg tega tudi poškodovano hrbtenico. Podal je nesrečni ženski prvo pomoč, nato so jo prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Pozneje je Krai-nerjevo zaslišal policijski agent, ki vrši službo ;v bolnišnici. Ženska je izjavila, da je bila radi breme; svojega enaka oni pred vojnoj tretjič na države, ▼ katerih ft vradnoet mezd nižja kot pred vomo. Ne vi bolezni za svojega moža nepotrebno zato je hotela umreti, da s tem moža. resi z Goriikeid ' inter?'ew» pri poslancu Ščeku. V soboto so se javili v stanovanju posl. Ščeka štirje oboroženi mladeniči ter so zahtevali pojasnila z ozirom na članek, ki ga je prinesla sobotna «■ Vače deH'Isonzo* o prepovedanem slavju v Rihemberku. V sled tega obiska presenečenemu poslancu so rekli, det jih je poslalo uredništvo goriškega lista. vtralci ca časa svetovne vojne splošno nahajajo v prvi skupini — to draža vam, kjer je resnična vrednost današnjih mezd enaka ali malo večja kot leta 1914. — pripadajo Velika Britanija, Francija, Belgija, Italija, Združene države, Kanada, Južna Amerika. Centralne evropske države, Nemčija in Avstrija, kakor tudi Bolgarija, spadajo v tretjo skupino, v kateri je resnična vrednost mezd nižja od vrednosti mezd pred vojno. V teh državah je znižana mezdna vrednost v glavnem posledica splošnih gospodarskih razmer, posebno pa finančnega položaja s stalno padajočo vrednostjo denarja, ne pa posledica okolnosti, da bi delodajalci svojevoljno zniževali mezde. Resnična vrednost mezd pada v dobi ko draginja narašča, in raste, ako draginja pada. To pomenja, da mine nekoliko časa, predno se mezde prilagodijo spremenjenim cenam življenskih potrebščin; med tem časom je delavec na slabšem, ako cene rastejo, na boljšem pa, ako cene padajo. Težko je prerokovati,kako dolgo se bo še nadaljevalo kretanje mezd, in da-li se splošno povrnejo predvojni standardi resničnih mezd in razmernih nagrad za razne vrste ročnih in duševnih delavcev, t Ivo Čiptko. 24. septembra je umrl .. , . . , ... .! Novem Kaštelu v bližini Splita odlični dal- rosianec Scek, kateremu ta «interview ni I i • - j -t t -i r\ - 1 i nic kaj Ugajal, Osebno kar so biti * kore spon - tatinski pripovednik Ivo Cipiko. Dočakal lienti* .nesto peresa oboroženi z noži, se je ! ^ \fio' >ot s.m zagorskega Krasa fe s svoje strani obrnil na uredništvo za pojasni- i posvetil svoje pripovedne talente opisu ja, kjer so mu odgovorili, da oni niso dali ni- | prirodnih lepot dalmatinskega Zagorja in komar podrobnih naroči!. ! socijalnim razmeram tamošnjega seljaštva. Automobilska .oesreča pri Kobaridu, O tej i Radi tega kraškega in dalmatinskega selja- škega značaja so njegove knjige kmalu zaslovele. Napisal je poleg manjših stvari zbirke novel «Primorske duše», «Sa jadranskih obalam, <«Kraj mora*, «Sa ostrva», < Za kruhom.;, «Pauci» in dramo «Na granici®, ki pa ni uspela. V osebnem občevanju se je odlikoval z veselo naravo, svežim humorjem in zabavnim duhom. Radi duhovite koserije so ga radi videli tudi na dvoru. Najprvo je služboval kot šumar po raznih dalmatinskih otokih. Med vojno se je bojeval na solunski fronti, zadnje mesece pa ga je bolezen pregnala iz Beograda, kjer je služil v prosvetnem ministrstvu, v njegov rojstni kraj. Književnost in umetnost Prevoz zemskih ostankov skladatelja Mo- ri .sreči smo prejeli še sledeče poročilo: V pondeljek ob 3 h. zjutraj se je odpeljala iz ■Bovca, kakor navadno, korjera proti Kobaridu, kjer dobi zvezo z korjero Kobarid- - Sv. Lucija. \ njej se je vozilo 10 potnikov. Približno kake 3 km pred Kobaridom je korjera iz neznanih vzrokov okrenila nenadoma s ceste f-roti Soči, ki teče !00 m pod cesto. Na srečo so debela debla dreves ustavila približno 10 m pod cesto korjero na njeni smrtonosni poti. Le tej okolnosti se je zahvaliti, da so ie 3 potniki težko ranjeni, medtem ko so ostali odnesli razen siraha le manjše poškodbe. Težkora-ojeni so šoier Sianzer, delavec Bruno Coraini iz Čedada in Stella de Nardi iz Cordignana. Na raesto nesreče so tako; pritekli orožniški poročnik Radačlli in zdravnik Dr. Marangon iz Kobarida. Teška siesreča na delu. V predilnici tvrdke Fosfori in PiubeJio v Vidmu je zagrabil med delom jermen stroja 17 letno Clodomiro Mo- , _ ~ naco ter jo drsal s seboj v dvakratnem obratu, J _ nakar so jo z muko osvobodili iz smrtnega objema. Stanje nesrečne delavke je obupno. • R^aki koncert. V soboto, dne 6. in v nedeljo dne 7. t. m. nastopi v goriškem gledališču znani pevski zbor kubanskih kozakov. ki se vrača a uspešne turneje po Italiji. Nadejamo se, da bodo uspehi tega zbora po Italiji privabili v soboto in nedeljo številno občinstvo v goriško gledališče. Poslovilni večer goriškega dijaštva. V okusno in času primerno okrašeni dvorani <.Trgovskega doma» se je v soboto poslovilo slovensko dijastvo od goriškega občinstva. Z veseljem ugotavljamo, da slovo ni bilo prav nič ganljivo in jokavo, ampak veseio, da, skoraj razposajeno. Na sporedu večera je bilo petje ženskega okteta, ples devojk, 3 pantomine in Ko-melov duet «Od železne ceste». K poedinim točkam bi imeli pripomniti, da so zelo ugajale cruske igračke*, posebno je izzvala salve smeha II. odlagi predvojnih razmer, se je prišlo do zračunjenja razmerja današnjih mezd z mezdami v letu 1914. Z drugimi besedami hotelo se je dognati, koliko so se denarne mezde prilagodile večji draginji. Podatki se nanašajo na Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo, Švedsko, Dansko, Nizozemsko, Italijo, Nemško, Avstrijo, Bolgarsko, Združene države, Kanado, Južno Ameriko, Avstralijo in Indijo. Glavni splošni zaključki so sledeči: Po resnični (kupni) vrednosti mezd se države Sveča, o katerih so podatki pri roki, delijo V tri skupine namreč: na države, v katerih Jc vrednost mezd večja kot pred vojno; .države, v katerih ie vrednost mezd danes MHoiaiMj Dr. Cicero Teh. ravmlell HERRY FIEL Vinko If ftfftnS 1-12 pri a,rflvnnra nedeUo j v H J3V .,5 pri j0„ Vsako delo precizno in zajamčeno Borzna ooroCila. Valuta na ogrske krone ( • • • ■ avstrijske krone - . . češkoslovaške krone «. dinarji • » • • « • • leji >••»•(••• marke •••••••• dolarji ••••••• francoski franki » • • švicarski franki • • . angleški funti papirnati tržaškem trga. Trst, 3. oktobra 1923 0-12 0.0320 66-75 25.70 10.&0 010 22.35 !32/»Q 399.— za milijon 011 0.0310 66.25 25.40.— 10.-05 22.20 132. -390*— 101.50 103*50 Inserirajte v „Edinosti" Urtnerji ia ftmetcvalci pozor? 507 Špinača sirokolistnata . . . a L. fi-SO kg Radič zelen.......» * IS*— „ SolatLna.......... • 16"— m Repa jesenska......• » 14"— » Motovileč..............m m 18"— • Detelja inkarnatka (rdeča) . . „ „ *>■— n kakor tndi vsa druga šamana, trave in cvetje, največje kalj i v osti in čistoče se dobijo pri Kmetijski Zadrugi v Trstu, via Rafiineri«. štev. 7. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan št 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 31 i-il _if u i»-ii-ir Naročajte in širite .EDINOST" t mmm imm i co. TUST (S) Via Sanita 8 prvo nadstr. Izključni zastopniki in prodajalci Thomas*ove S^-ri M*** aio Varujte se pred drugimi izdelki mange vrednosti. 300 ton na razpolago v našem skladišču. Novi dohodi. Poročne sobe. iz trdega, masivnega, bukovega, jesenovega, mahagonijevega, javorje-vega, lir u š ko ve ga lesa, posebno močne vrate, svetle, psiho s tremi zrcali. — Brezkonku-renčne cene. — Prodajo se tudi sobe za eno osebo. — Prodaje zajamčene. Zaloga v Via Udlna 25 PašiUatv* na dateto. Zaloga prej Piazza Vittorio Veneto 4 sedaf via Milano 12. 47 MiiMlMrani Tržaška posojilnica in Mlnia registrovana zadruga z omejenim poroštvom uradufo v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19f L n. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni proaet, ter jih obrestuje večfc in stala« vloge po dogovoru. Daje posojila tu vknjižbe, menjice, zastave in osebae kredite. — Obrestna meta po dogovoru. Ortfii m a stroki od 9 U II Ob nedeljah ia praznikih je urad aaprt Št teM. 25-« 7. G16UANNISF Trsi, Qia S. Frnncesto d' fisslsl 6. Zaloga in izctalovaSatica m?jolif»2h in 2eleznih peči in štedilnikov. Izbera plošč za kuhiaje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) BAHCA CENTRALA TRIESTE Delniška glavnica Lit 15,000.000.— Podružnice: Abbazia, £ara. Aftiirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njen« podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovt, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. APRIAT1SCHE BANK, WIEN Frank Saksar Stala Bank Yngosla«o da Cltite: NEW-YORK VALPARAISO Izvršuje vse baitine posle. PREJEMA VLOGE mvložne knjižice ter in obratuje po 3 'U . vloie m aro-nten m 4% Na odpoved vezane vlog« obrestuje po najugodnejših pogoju, ki ftt) sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. v n alem varnostna predale fsafes) ■ Zavodov! uradi, Triesto: Risparale S —Via S* Nlcold9. (Ustna pdača) Itun B. m m WI iwn U li o t! id R.M n t