ISSN 0040-1978 REN/UJU - prodaja in servis vozil - karoserijslo dela - optika vozil - nadomestni deli Terbnc Franc s.p., Dornava 116b _tel: 02/75400-80 i i« y i> l fť re Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021 KEOR NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI Vošnjakova6,Ruj, tel.: 778 24 01 Kulinarični Icotičelc Perutnina Ptuj w Ptuj, 1. februarja 2001, letnik LIV, št. 5 - CENA 150 SIT PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.:778-10-11, fax:775-28-61 LENART, Kraigherjeva ISa tel.: 720-66-34, 720-66-05 SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO TA TEDEN / TA TEDEN Sprenevedanje županov in drz^^e Na sindikalnem soočenju županov oziroma predstavnikov petnajstih občin na Ptujskem so se kot ponavadi sprenevedali. Tega nista želela prekiniti niti župan mestne občine Ptuj niti vršilec dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Ptuj, saj nista želela povedati, da imajo v občinah ustanoviteljicah papirjev o problematiki Zdravstvenega doma Ptuj in njegovih odprtih vprašanjih kar nekaj. Večina jih ima letnico 1999, tako da brez strateškega materiala niso niti v občinah, ki so nastale po letu 1995. Z župani občin na Ptujskem so se o odprtih problemih osnovnega zdravstva na tem območju želeli pogovoriti tudi zasebni zdravniki. Pisali so jim 28. 9. 1999, zatem jim je stvari podrobneje poskušal pojasniti tudi direktor zdravstvenega doma (pismo je datirano s 13. oktobrom istega leta). V letu 1999 so se župani na marčevskem kolegiju v Gorišnici dogovorili o nadaljnjih postopkih delitvene bilance. Večina, razen destrni-škega župana, je zatem bila le za prvi del sklepa, da namreč mestna občina Ptuj v petih letih izplača osmim občinam 200 milijonov tolarjev, za sicer predhodno dogovorjenih 40 milijonov iz prvega leta za sofinanciranje gradnje nove reševalne postaje pa ne več. Teh 200 milijonov pa za občine, kljub temu da niso bile za gradnjo reševalne postaje, ni izgubljenih, vnesli so jih v sporazum o delitvi premoženja kot dodatno obveznost mestne občine. Nasploh pa je bilo leto 1999 že četrto, ko so občine tako ali drugače iskale pot iz delitvenega labirinta, čeprav so pripravljene kriterije delitve premoženja občine Ptuj občinski sveti devetih občin, ustanovljenih s prvim januarjem 1995, sprejeli že do prve polovice aprila 1996 in naj bi bil svečan podpis delitvene bilance že konec istega leta, pa se to še do danes ni zgodilo. Trinajst sporazumov o razdelitvi premoženja občine Ptuj je podpisanih, v občini Sv. Andraž in Majšperk pa je v teh dneh prišla urgenca iz urada ptujskega župana, ki še zadnjič poziva, da se podpis opravi do 9. februarja, sicer bodo morali ukrepati skladno s 100. členom zakona o lokalni samoupravi in vložiti predlog za delitev pri upravnem sodišču. Tudi do trdne strategije osnovnega zdravstva bodo župani prišli le, če se bodo znali dogovoriti. Najmanj, kar bodo morali narediti že na začetku, pa je, da bodo k sodelovanju pritegnili državo, ki je odgovorna za zagotavljanje mreže javne zdravstvenem službe na primarni ravni na demografsko ogroženih območjih. V Zdravstvenem domu bodo v bodoče, če hočemo ali ne, delale tudi zasebne ambulante. V bistvu je tako že sedaj, saj na primer celotna pediatrija deluje s koncesijami, koristi pa prostore ustanoviteljev. Nekateri menijo, da naj bi bil s tem ogrožen obstoj zdravstvenega doma, a ta lahko propade le, če ne bo več ustvarjal sredstev za svoje delo. Morda pa je to scenarij iz ozadja, ki pa bi ga morali upoštevati župani in čimprej sprejeti dogovor za ohranitev zdravstvenega doma, če se seveda • vnovič niso sprenevedali. ^ KONKURENČNE CENE - HITRA POSTAI^^ EKOLOŠKO ICURILNO OLJE Fnn nil EOCd.o.o. Tržaška 37a onnn h^ADiEar^D i MOŽNOST PLAČILA MA « ČEKOV f Obiskovalke ormoške knjižnice - ljubezen in odnos do knjig se oblikuje od malih nog. Foto: vki PTUJ / V PRIPRAVI ZAZIDALNI NAČRT ZA DESNI BREG DRAVE Javni in zasebni interes se morata najti MOST ZA PEŠCE ODPRL NOVO POGLAVJE V RAZVOJU MESTA Z razstave o urbanistični delavnici v ptujski Mestni hiši. Predstavnika mestnih čertrti Jožeta Maučca in Janeza Rožmarina je še posebej zanimalo, kje bo stala nova mestna dvorana. DiGtTALNt mo-mm <_ uOKVinJANJe PRCDMETOV^^ g 02/78 78600 ^ I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografija@foto-tone-sp.si VFmUARJU .30%^ V petek so v ptujski Mestni hiši odprli razstavo o delu urbanistične delavnice Ptuj 2000. Ta je potekala lani novembra pod naslovom Ureditev vedutnih območij starega mestnega jedra Ptuja v korelaciji z južnim bregom Drave, vodil pa jo je prof. Peter Gabrijelčič, univ. dipl. inž. arh., s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V njej sta kot mentorja sodelovala tudi prof. Miloš Florjančič in arhitekt Vasa Perovič iz Nizozemske ter osemnajst študentov ljubljanske fakultete za arhitekturo, v njeno delo pa so se vključili tudi številni drugi strokovnjaki. Ptujski arhitekti (v njihovem imenu Janko J. Zadravec in Branko Čepič) pa so podali na pobudo skupine podjetnikov iz Ptuja lastno vizijo razvoja desnega južnega brega reke Drave. Rezultat dela urbanistične delavnice so različni pogledi na ureditev desnega brega Drave. V bistvu sta jih spodbudila javni in podjetniški interes, mesto pa bo moralo, kot je v petek povedal arhitekt Vasa Perovič iz Nizozemske, oblikovati celovit razvojni pristop za celo območje, ne samo za tistega, na katerem se bo razvijale Terme ali kjer se bodo udejanjali posamični podjetniški interesi in zgradila večnamenska dvorana. Dejstvo je, da je s mostom za pešce mesto odprlo novo poglavje svojega razvoja, skrajni čas je, da se to zgodi z razvojnim programom, je še poudaril gost iz Nizozemske. Delavnico sta organizirala in financirala mestna občina Ptuj in ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo. Nadaljevanje na strani 3 i\/in 9770040197015 AKTUALNO PTUJ / PRISEGLO 120 SODNIKOV POROTNIKOV Okrožno sodišie ima skoraj polovico vei dela "Jaz prisegam, da hočem s sodiščem, ki sta mi ga izročila moj premilostljivi gospod salzburški in ptujska mestna občina, zvesto ravnati in enako soditi revnim in bogatim, pri čemer se ne bom oziral ne na sorodstvo in ne na podkupnino, kot tudi ne na obljubo daru; tako mi pomagaj bog in vsi svetniki." S temi te dni še posebej aktualnimi besedami je zaprisegel prvi mestni sodnik Weckerling, ki je bil imenovan leta 1277 in je pred nastopom moral podati zaprisego. Nekoliko drugačna, krajša, a v bistvu s skoraj enakimi nameni pa je bila zaprisega, ki jo je minuli ~etrtek, 25. januarja, na slovesnosti v dvorani Narodnega doma na Ptuju pred predsednikom vi{jega sodi{~a v Mariboru Petrom Hauptmanom in predsednikom Okrožnega sodišča na Ptuju Andrejem Zmavcem svečano izreklo 120 novih sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča na Ptuju. V imenu vseh, ki bodo na predlog sveta mestne občine Ptuj in sveta občine Ormož ter drugih občin s ptujskega območja opravljali svojo odgovorno dolžnost v naslednjem petletnem mandatu, je zaprisego prebral najstarejši med njimi Ivan Ozimek. Ob pomembnem in svečanem dogodku jim je prvi čestital župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci in ob tem povedal, da lahko na Ptuju dokažemo kontinuirano delovanje komunalno-upravne in sodne oblasti od prve polovice 13. stoletja. Poudaril je, da je institut po-rotništva oziroma prisedništva ena temeljnih oblik pridobitve sodobne pravne države. Sodniki porotniki sodelujejo pri odločanju v najzahtevnejših in najobčutljivejših kazensko- in civilnopravnih zadevah, zato ne gre zgolj za sodelovanje širše javnosti pri odločanju o krivdi in kazni, ampak tudi za inštitut kontrole javnosti nad delom sodišč. In če je to na eni strani nujno, pomeni sodelovanje sodnika porotnika pri odločanju 120 novih sodnikov porotnikov je slovesno izjavo potrdilo tudi s podpisom. Foto: M. Ozmec tudi veliko pomoč predsednikom senata. Ob tem je župan izrazil prepričanje, da bo tudi generacija, ki je svečano prisegla, upravičila zaupanje in čast države ter da bo z vestnim in poštenim sodelovanjem pri odločanju, ob doslednem upoštevanju tajnosti določenih zadev sodelovala tvorno in nadvse odgovorno. Najvišje vodilo pri njihovem delu pa naj bo spoštovanje načela enakosti pred zakonom ter varovanje temeljnih svoboščin in pravic državljanov. Predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Zmavc pa je ob čestitki novim sodnikom porotnikom med drugim povedal, da obsega sodno območje Okrožnega sodišča, ki je pričelo delati 1. januarja 1995, sodna okraja Ptuj in Ormož oziroma vseh 16 občin s tega območja. Ministrstvu za pravosodje so predlagali, da sodnemu svetu predlaga zmanjšanje števila sodnikov porotnikov na Okrožnem sodišču v Ptuj z dosedanjih 200 na 120, in sodni svet je predlog upošteval. Kljub temu pa delo sodnikov porotnikov ne bo lahko, saj se je pripad zadev na Okrožnem sodišču v letu 2000 zvišal za dobrih 45 odstotkov. Skupno stanje nerešenih zadev se je sicer zmanjšalo za 3,4 odstotke, saj so na Okrožnem sodišču rešili dobrih 42 odstotkov zadev več kot v letu 1999. In prav kazenske zadeve ter v manjšem obsegu pravdne so tiste, v katerih po 128. členu ustave kot državljani neposredno sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Novi sodniki porotniki so svojo izjavo potrdili tudi s svečanim podpisom, slovesni dogodek pa so kulturno obogatili pevci ptujskega kvarteta. M. Ozmec PTUJ / SE ENA SINDIKALNA PROŠNJA ZA REŠITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ obiine našle skupno strategijo? Na sestanek, ki sta ga v odsotnosti koordinatorja med vsemi občinami na Ptujskem (ta vloga brez dvoma pripada mestni občini Ptuju glede na različnost interesov med 15 občinami, ki se kaže tudi na področju zdravstva) sklicala 24. januarja letos sindikata zdravstva in socialnega varstva v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj in sindikat zdravstva in socialnega varstva Republike Slovenije, da bi se tudi druge občine na Ptujskem, lastnice in soustanoviteljice zdravstvenega doma, pričele zavedati svoje vloge, je pokazal, da jim v obdobju njihovega obstoja nihče niti ni znal vzbuditi zanimanja za to. Vse se je v glavnem dogajalo na relaciji mestna občina Ptuj - Zdravstveni dom Ptuj - ministrstvo za zdravstvo. Čeprav je izvirni greh za vse probleme v državi, ki je odgovornost za razvoj osnovnega zdravstvenega varstva prenesla na občine, bi se v lokalnih skupnostih morali zavedati, kaj lahko prinese nekontrolirano podeljevanje koncesij. Do letos je bilo na Ptujskem podeljenih 39 koncesij za zasebno zdravstveno dejavnost; polovico od tega so jih podelile občine, največ seveda ptujska, polovico pa ministrstvo za zdravstvo. V času pred podeljevanjem koncesij je imel JZ Zdravstveni dom Ptuj 307 zaposlenih, sedaj pa le še 194. Vsaka nadaljnja koncesija naj bi že predstavljala grožnjo za obstoj zdravstvenega doma. Na to so pričeli sindikati glasno opozarjati že ob podelitvi koncesij vsem pediatrom, ki so začeli zasebno dejavnost 1. julija 1999. V letu in pol je bila tako sprožena vrsta sindikalnih aktivnosti, ki so imele za cilj ohraniti delovna mesta in organizacijo osnovnega zdravstva na Ptujskem na podlagi sprejete zakonodaje. Od lanskega januarskega sestanka se je uresničilo le to, da mestna občina lani koncesij ni podeljevala (izdala je le eno soglasje), zato pa so jih v drugih občinah. Po sprejemu nacionalnega programa zdrastvenga varstva do leta KATERE KORISTI BO IMELA EVROPSKA UNIJA OD VKLJUČITVE SLOVENIJE IN DRUGIH DRŽAV KANDIDATK Širitev Evropske unije V ekonomskem pogledu Unija ne bo imela bistvenih koristi od širitve, čeprav se je obseg njene trgovine s srednje- in vzhodnoevropskimi državami znatno povečal in ima z njimi pozitivno trgovinsko bilanco. Nasprotno, večja Unija lahko prinese izgubo, saj pomeni dodatne stroške zaradi usklajevanja standardov teh držav s standardi obstoječe Evropske unije, prinaša pa tudi skrbi zaradi morebitnih odlivov kapitala iz Evropske unije, morebitne premestitve proizvodnje iz EU v te države, priseljevanja delovne sile z Vzhoda, zniževanja plač v Evropski uniji zaradi večje konkurence cenejše delovne sile z Vzhoda ... Po drugi strani pa bi si razširjena Evropska unija, po možnosti z močno enotno valuto, povečala svojo težo v svetovnih trgovinskih pogajanjih, predvsem v Svetovni trgovinski organizaciji. Večja Evropska unija s skoraj 500-milijonskim prebivalstvom in višjim ekonomskim proizvodom kot ZDA lahko pričakuje, da bo postala glavni no- silec gospodarske moči. Širitev pomeni tudi, da se bo obogatil njen človeški potencial, prav gotovo tudi s kvalificirano delovno silo, poleg tega pa imajo države kandidatke pomembne naravne vire in ključno zemljepisno lego (promet, tranzit, energija, zveze). Na splošno pa postaja v Evropski uniji čedalje bolj jasno, da glavni razlog, ki govori v prid vključitve srednje- in vzhodnoevropskih držav, ni ekonomske, temveč politične in varnostne narave. Razširjena Evropska uni- SLOvenga Doma v Evropi. ja naj bi bila vir politične, pa tudi gospodarske stabilnosti. Temeljni cilj širitve EU na Vzhod je ponovna združitev evropske celine. Katere koristi bi Sloveniji prineslo članstvo v Evropski uniji? Članstvo bi Sloveniji prineslo naslednje koristi: - zagotovitev stabilnega političnega in gospodarskega okolja, ki bosta vzpodbujala vsestranski družbeni razvoj, - večjo nacionalno varnost prek vključevanja v skupne mehanizme zunanje varnostne politike, - krepitev ugleda in moči Slovenije tako na političnem kot na gospodarskem področju ter slovenskim državljanom zagotovitev pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU, - možnost soodločanja pri vseh vprašanjih sooblikovanja prihodnje Evrope in sveta, kar je ključnega pomena za dolgoročni razvoj Slovenije, - zagotovitev velikega notranjega trga za slovensko gospodarstvo, - zagotovitev večje predvidljivosti in obvladljivosti poslovanja in zmanjšanja poslovnega tveganja ter zagotovitev novih razvojnih možnosti, ki jih dajeta gospodarska in denarna unija, - povečanje medsebojne trgovine in s tem pomembna spodbuda domači gospodarski rasti in povečevanju zaposlenosti, - konkurenca na notranjem trgu bo motivacija in spodbuda slovenskim podjetjem za izboljšanje konkurenčne sposobnosti prek razvoja novih izdelkov in storitev, uporabe sodobnih tehnologij in nenehnega zmanjševanja proizvodnih stroškov, - boljši dostop do kapitala, opreme, znanja in tehnologij, prevzem standardov, tehničnih predpisov, osnovnih znanj in organizacijskih tehnik ter s tem dodaten vpliv na povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskega gospodarstva, - odpiranje novih izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti slovenskim državljanom. Dodatne informacije so vam na voljo na naši spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257 2004 pa so se pričele priprave na izdelavo strategije razvoja osnovnega zdravstva v mestni občini Ptuj, ki je bila v delovnem gradivu predstavljena sindikatom, zdravniški zbornici, ministrstvu, zavarovalnici in zasebnim zdravnikom. Prvi so jo raztrgali sindikati, ker se takšna organizacija, kot jo imajo v mislih v mestni občini, ne bi odnesla: vse naj bi se privatiziralo razen preventive. ŽUPANI S FIGAMI V ŽEPU Z ministrstva za zdravstvo je podsekretar Marjan Česen prinesel predlog za sanacijo nastalih razmer, da bi vseh petnajst občin na Ptujskem zdravstveni dom ohranilo, če je to sploh še mogoče. V drugem predlogu pa je predlagal, da zunanje občine prevzamejo skrb za osnovno zdravstveno varstvo svojih občanov, mestna občina Ptuj pa naj ustanovi svoj zavod. Ker pa je mogoče celovito osnovno zdravstveno varstvo organizirati za približno osem tisoč prebivalcev, se poraja vprašanje, koliko bi to bilo mogoče. Zunanje občine imajo povečini manj kot osem tisoč prebivalcev. Zato bi bilo nujno, da se ohrani skupni zdravstveni dom na Ptuju, v okviru katerega se bodo zagotavljale nekatere skupne naloge, kot so dežurna služba, urgentna služba, reševalna služba, glede na to, da so navzoči predstavniki petnajstih občin na Ptujskem (od županov so prišli le štirje) prejšnjo sredo napovedali ureditev še nekaterih splošnih ambulant, ob njih pa tudi zobozdravstvene. Predstavniki občin so se na sestanku čudili, da na Ptuju nastajajo nekateri dokumenti, ki se sicer njih tičejo, a jih ne poznajo. Kot tudi, tako so dejali, niso proti gradnji nove reševalne postaje Ptuj, čeprav jo bolj kot mestna občina Ptuj potrebujejo v zunanjih občinah. Problem zdravstvenega doma Ptuj naj bi bil samo majhen del neurejenih odnosov med občinami na Ptujskem, je povedal eden od županov občin, ki so nastale po razpadu bivše velike občine Ptuj. Sindikalisti so na koncu pogovora izjavili, da so optimisti in da pričakujejo, da se bodo občine dogovorile za takšno strategijo osnovnega zdravstvenega varstva, ki bo prinesla želene cilje. Delo bodo morali pričeti takoj, najprej pa se bodo morali skupno dogovoriti o tem, da do sprejema strategije ne bodo podeljevali novih koncesij. Za lani so v mestni občini Ptuj takšen sklep sprejeli, za letos ga še nimajo. Sicer pa tudi v bodoče glede koncesij ne bo več tako, kot je bilo doslej; v pripravi je namreč zakon o podeljevanju koncesij. Do njegovega sprejema pa se bodo po izjavi državnega podsekretarja podeljevale bolj nadzorovano. Pot do skupne strategije ne bo lahka, ker se tudi na tem sestanku niso dogovorili, kdo pa bo resnični koordinator, saj ni nujno, da je v vseh primerih to občina Ptuj. Župani se sicer občasno srečujejo v ptujski Mestni hiši, kaže pa, da bolj s figami v žepu kot z resnimi nameni, saj je odprtih problemov veliko. SANACIJA ČUČKOVE -SKUPNA NALOGA Od prejšnjega tedna imajo ustanoviteljice in lastnice JZ Zdravstveni dom Ptuj na mizi tudi odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor - Inšpekcijske pisarne Ptuj, ki so jo izdali na pritožbo mestne občine Ptuj glede na odločbo o vzdrževalnih delih v Čučkovi stavbi, saj so pravne naslednice bivše občine Ptuj vse nove občine na Ptujskem in morajo kot lastnice objekta do prvega julija letos izvesti vzdrževalna dela - sanacijo lesenih stropnih konstrukcij, da ne bo ogrožena varnost zaposlenih in obiskovalcev. Prvotno je bilo to naloženo le mestni občini Ptuj. Kot prvi ukrep pa morajo na mestih, kjer je stropna konstrukcija zaradi vlage poškodovana, izvesti dodatno začasno podpiranje, ki mora potekati skozi vse etaže. Morda pa jih bo odločba še dodatno spodbudila, da končno sedejo skupaj; že na lanskem oktobrskem sestanku sindikalistov in predstavnikov mestne občine je bila dana pobuda, da župani sedejo skupaj in se končno dogovorijo za skupno strategijo. Žal je bil to poziv v prazno, saj mestna občina takrat izziva ni sprejela. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Smigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kle-menčič Ivanuša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Moho-rič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raiceva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / S 23. SEJE SVETA MESTNE OBČINE Pod streho tudi proraiun ALI NA PTUJSKI KABELSKI TELEVIZIJI VRTIJO TRDO PORNOGRAFIJO? * TJAŠA MRGOLE JUKIČ NOVA RAVNATELJICA KNJIŽNICE IVANA POTRČA Ptujski svetniki so v ponedeljek v okviru 13 točk dnevnega reda razpravljali skoraj devet ur. Končali so razpravo o proračunu za letos, potrdili zahteve krajanov Brstja v zvezi z baliranjem in začasnem deponiranju komunalnih odpadkov na obstoječi lokaciji v Brstju, izglasovali novo ceno o odvozu in deponiranju odpadkov, ki vključuje še dodatnih 300 tolarjev za ureditev nove deponije, sprejeli osnutek pravilnika o kadrovskem štipendiranju v mestni občini ter imenovali Tjašo Mrgole Jukič za novo direktorico Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Že na začetku točke pobude in vprašanja so se svetniki raz-živeli ob vprašanju podžupana Ervina Hojkerja, ali na ptujski kabelski televiziji resnično vrti- jo trdo pornogafijo ali ne (sam namreč na ptujsko KTV ni priključen, od nekaterih občanov in Urada za mladino pa je dobil videokaseto in z gotovostjo Izvedeli smo UGODNE VARNOSTNE RAZMERE ptujski župan Miroslav Luci s sodelavci se je 25. januarja v ptujski Mestni hi{i z direktorjem policijske uprave Maribor Milanom Ču{em pogovarjal o varnostnih razmerah na območju mestne občine in ustanovitvi oziroma organiziranju varnostnega sosveta. Skupno so ugotovili, da se varnostne razmere v mestni občini v primerjavi s prej{njimi obdobji niso bistveno spremenile in so trenutno dokaj ugodne. Posebej pa so opozorili na pojave vandalizma, s katerimi se srečujejo tudi v drugih okoljih. Ob tej priložnosti je komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt predstavil poseben program za zmanj{evanje tega pojava. SPREJEM ZA DR. METKO PISLAK tujski župan Miroslav Luci bo v ptujski Mestni hi{i v petek, 2. februarja, organiziral sprejem za novo doktorico znanosti dr. Metko Pislak iz Ptuja. JUTRI DELOVNO SREČANJE ŽUPANOV V Mestni hi{i na Ptuju bo jutri delovno srečanje županov občin s Ptujskega in {ir{ega okolja, ki so po določilih zakona o skladnem regionalnem razvoju oblikovale območje s posebnimi razvojnimi problemi. Govorili bodo o regionalni razvojni agenciji, sanaciji klavnice na Ptuju in nadaljnjih aktivnostih pri biv{i počit-ni{ki koloniji Biograd na morju. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu film z naslovom "Čas pra{iča". V soboto ob 21. uri in nedeljo ob 10. uri: V "Videotopu" se bodo najprej predstavile domače in tuje glasbene skupine, zatem pa bo Rudi Klarič prestavil zgodovino Slovencev v freskah, z oddajo pod naslovom "Avtomobilsko oko" pa bodo pri{li na račun ljubitelji avtomobilizma. MG GOVORI SE ... DA je radijski ^^iker pred dn^^vi govoril o varnosti na ptujski tržnici. Ni še znano, ali gre za varnost oseb ali denarnic. ... DA bo ptujski mestni župan v prihodnjih dneh gledal porni-če. Dobesedno. In ob tem ugotavljal, ali gre v primeru ptujske KTV za erotiko ali trdo pornografijo. ... DA je pri tem, zaradi objektivnosti seveda, nadvse pomembno, kakšne izkušnje ima župan na teh področjih. ... DA je javnosti znano, da lahko župan specialistično oce- ni pljuča in srce, ki igrajo (med drugim) pomembno vlogo tako v erotiki kot pornografiji. ... DA je zelo narobe, da eden od mestnih podžupanov ni priključen na ptujsko KTV, tako da je pornografsko povsem neinformiran. ... DA bo Ptuj kmalu za nekaj časa pozabil na vsakdanje tegobe, ki bodo za dobre tri tedne potonile v omamo kosmate strasti in pohote. ... DA je sindrom "Ne čujem dobro", prisoten tudi na Ptujskem. Glede delitvene bilance vse kaže, da se že leta župani ne čujejo dobro, še manj pa razumejo. ... DA bo moralo o delitvi skupnega občinskega premoženja verjetno odločati celo sodišče. V postopku bodo menda sodelovali tolmači narečij, govorice gluhih in pisave slepih. ... DA pri delitvi zapuščine prejšnje občine sodelujejo zdravniki, inženirji, učitelji in nekateri drugi poklici, vse pa kaže, da bodo potrebovali še psihiat- lahko trdi, da gre za trdo pornografijo). Ob tem se je razvila razprava, ki je ponovno opozorila na vrsto nedore~enosti v ptujskem kabelskem sistemu, med drugim tudi o tem, kaj dela programski svet, ~e se v no~nem programu lahko vrtijo tak{ne nagnusnosti, ki slabo vplivajo tudi na mladino. Zanimalo ga je, kako lahko v zvezi s tem ukrepajo v ptujskem mestnem svetu in ob~ini oziroma kako si sploh zagotoviti vpliv na programski svet, ki se bojda ni sestal že celo leto. Marijo Strelec je zanimalo, kdo dolo~a naro~-nino za ptujsko kabelsko telvi-zijo, Anka Ostrman je vnovi~ vpra{ala, kdaj se bo mestni svet soo~il s temo o nasilju nad ženskami in kdaj bo lu~ sveta zagledala {tudija o ozna~evanju pomembnih zgradb na Ptuju, na to, da stara baraka za gostilno Pri Tonetu kazi podobo okolice lekarne in je ta zaradi nje manj dostopna, pa sta opozorila svetnika Janez Rožmarin in Franc Strucl. PRORAČUN SKORAJ TRI MILIJARDE IN POL Že po pri~akovanju je bila naj- bolj živahna razprava o prora-~unu mestne ob~ine Ptuj, letos zna{a tri milijarde 449 milijonov tolarjev. Čeprav v njem niso najbolj{e re{itve za vse, je po mnenju ptujskega župana Miroslava Lucija najbolj{a re{itev v danih razmerah. Na bolj{i prora~un je mogo~e ra~unati v prihodnjem letu, ko bodo spremenjeni pogoji financiranja za mestne ob~ine, ki bodo vklju-~evali tudi financiranje javnih zavodov. Anko Ostrman je zanimalo, zakaj se ve~ina od 101 milijonov teko~ih prihodkov, za kolikor se je pove~al prora~un od osnutka. namenja za cestno dejavnost v primestnih ~etrtih, {e posebej v Grajeni in Rogoz-nici, niti en tolar ve~ pa za plo-~nike v centru mesta, sicer pa bi bil ta denar bolje naložen v okviru mladinskih programov. Tak{no delitev sta {e posebej odlo~no podprla svetnika Milan Petek iz Grajene in Ivan Svržnjak iz Rogoznice, ker gre za obmo~ji, ki sta za razliko od mesta izredno infrastrukturno "podhranjeni". Svetnik Miroslav Letonja je z dvema amandmajema želel v prora~unu zagotoviti sredstva za socialno ogrožene mamice, ~eprav je sistem že sedaj tako naravnan, da ogrožene mame v vsakem primeru lahko dobijo potrebno pomo~. V pro-ra~unu za letos je tudi dovolj denarja za pla~e po kolektivni pogodbi za ptujske gledali{~ni-ke. Ko je bil govor o amandmaju Janeza Rožmarina, da bi se v prora~unu za letos zagotovila tudi sredstva za nagrade predsednikom svetov ~etrti, pa je Nova ravnateljica knjižnice je Tjaša Mrgole Jukic, dipl. sociologinja bilo med drugim sli{ati, da bi si ~etrti morale dodatna sredstva zagoviti na ra~un delovanja kabelskega sistema, ~e je resni~no v njihovih rokah, je menil Milan Ču~ek. Ker bi s sprejemom amandmaja v bistvu znižali nagrade svetnikom in ~lanom delovnih teles, bodo potrebna sredstva v vi{ini nekaj nad 771 tiso~ tolarjev sku{ali zagotoviti v rebalansu leto{njega prora~u-na. Do takrat pa bodo ustrezno spremenili pravilnik o pla~ah funkcionarjev. V prora~unu za letos so tudi sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za ve~namensko dvorano (tako je bilo tudi v zadnjih dveh prora~unih), ki jo Ptuj nujno potrebuje za organizacijo in izvedbo ve~jih prireditev, kot so festival, kurentovanje in podobno. Slavko Brglez je celo predlagal, da bi se v zvezi s tem vpra{anjem opredelile vse politi~ne stranke v mestnem svetu. Svetni{ka skupina Zelenih Ptuja pa ni uspela z amandmajem, da bi že letos v prora~unu zagotovili 15 milijonov tolarjev za investicijo v novo atletsko stezo. Letos bodo sku{ali izdelati potrebno dokumentacijo, prihodnje leto pa skupaj z državo zagotoviti potrebna sredstva, ~eprav naj bi del potrebnih sredstev bil ustno obljubljen že za letos, trdnih dokazil o tem, da se bo to zgodilo, pa v mestni ob~ini nimajo. Predsednik komisije za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanje mag. Miran Kerin pa je moral podrobno prestaviti postopek oblikovanja predloga za novo direktorico knjižnice in pogojev iz razpisa, ki so zmes pogojev iz statuta in zakona o uresni~evanju javnega interesa na podro~ju kulture. Ve~ina svetnikov je po dodatnih obrazložitvah glasovala v interesu Ptuja, kot so poudarili, in z 19 glasovi podprla imenovanje Tja{e Mrgole Juki~, dipl. sociologinje, za novo ravnateljico Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj. Rajko Br-glez je izrazil negodovanje zaradi proceduralnih zapletov in svetnike spomnil, da se je za dosedanje delo potrebno zahvaliti dosedanji direktorici Knjižnice Ivana Potr~a Lidiji Majnik (na tej seji so jo razre{ili dolžnosti), saj je njen prispevek za razvoj ptujskega knjižni~arstva neprecenljiv. MG Javni in zasebni interes se morata najti Nadaljevanje s strani 1 V dolgoro~nem planu mestne ob~ine Ptuj je obmo~je desnega brega Drave namenjeno razvoju zdravili{kega turizma, umestitvi bivalnih turisti~nih zmogljivosti in veliki mestni dvorani z javnimi parkiri{~i ob vstopu v staro mestno jedro. V okviru novembrske urbanisti~ne delavnice so se oblikovali variantni predlogi za ureditev tega dela mesta, kar bo služilo kot osnova za izdelavo urbanisti~nega na~r-ta. Gre za izredno aktualno nalogo že zaradi predvidene {iritve programa Term in tudi gradnje nove mestne dvorane, ki jo po enem od predlogov ume{~ajo na prostor med železni{kim in avtomobilskim mostom. Za izbrani program bo po besedah prof. Petra Gabrijel~i~a potrebno izoblikovati ustrezne prostorske re{itve, s katerimi bi aktivirali vse prostorske potenciale, hkrati pa ohranili kvalitete obstoje~e mestne slike, vklju~i-li v aktivno turisti~no ponudbo re~ni prostor in tudi me{~anom ponudili urejeno promenadno re~no obalo z javnim kopali{-~em in novimi parkiri{~i, ki se bodo prepletala z zelenimi po-vr{inami. V nobenem primeru pa naj ne bi na desnem bregu gradili novega sredi{~a mesta (poskus Maribora, ki se je izjalovil), saj novega centra ni smiselno graditi, ker se sredi{~ enostavno ne da prena{ati. Tradicionalna jedra kot identiteto kaže ohraniti. Desni breg Drave je, kot smo sli{ali v petek na odprtju razstave, prostor, od koder se odpirajo tudi v evropskem merilu enkratni panoramski pogledi na srednjeve{ko mestno silhueto, zato so morebitni izsiljeni ali neusklajeni posegi v substanco starega mestnega jedra tudi z vedutnega vidika lahko usodni. "Tržena veduta je nedvomno tista, ki je vidna z desnega brega Drave, torej staro mesto z gradom v ozadju. Pomembna pa je tudi 'povratna informacija', kar pomeni pogled z grajskega hriba na desni breg reke. In ker tudi v mestu Ptuju velja zakonitost, da je razvoj prisojnega brega vedno uspe{neje napredoval kot tisti breg reke, ki ga ni toliko obsijalo sonce, je temu potrebno dodajati funkcije," je {e poudaril strokovni vodja ur-banisti~ne delavnice Ptuj 2000 prof. Peter Gabrijel~i~, ko je predstavljal rezultate njenega dela oziroma poglede na bodo-~o ureditev desnega brega Drave. MG Bunkerji ob vhodu v mesto gotovo niso kdove kak{en znak dobrodošlice ... Kdaj bo desni breg Drave (na fotografiji Zadružni trg) zaživel bolj urejeno? AKCIJSKA PONUDBA GOSPODINJSKI DNEVI Od 1. februarja do 15. marca 2001 Bodite pozorol oa izdelke ozoačeoe z rumeolm okvirčkom.^ Prešite odeje, vzglavniki, namizni prti, kuhinjski seti, sedežniki, brisače, zavese, prtičkl, rjuhe, kopalni plašči, kopalniški tekači... Vabimo vas v Mercatorjeve prodajalne. ^ NkercsAornaJé^o^ší sosed • •• KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / FOTOGRAFIJE BOGOMIRA LUGARICA V MIHELICEVI GALERIJI Deset ustvarjalnih let V torek, 6. februarja, bo v Miheličevi galeriji ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Bogomira Lugariča, ki bo obiskovalcem ponudila pregled njegovega skoraj desetletnega dela. Mladega ptujskega ustvarjalca bom predstavila avtorica sestavka, razstavo pa bo slovesno odprl Stojan Kerbler, mojster fotografije, ki z veliko naklonjenostjo spremlja mlaj-{i rod ptujskih fotografov. Bogomira Lugariča pravzaprav ne bi smeli predstavljati zgolj kot fotografa. Čut za likovnost si je izoblikoval v slikarskem ateljeju očeta Albina in v pogovorih z njim, kar je najbrž močno vplivalo na dejstvo, da njegove fotografije delujejo zelo slikarsko. Za Bogomira Lugariča je fotoaparat le pripomoček, s katerim beleži vtise iz svoje okolice, tiste, v katerih je našel likovno zanimive motive. Tudi fotografska tehnologija ga zanima le v tistem delu postopka, ki fotografa pripelje do pritiska na sprožilec. Kasneje razvijanje pozitivov prepusti drugim, in če želi naknadno poseči v posnetek, tega ne opravi v temnici, pač pa že izdelane pozitive obrezuje in iz njih dela kolaže. Bogomir Lugarič se je posvetil fotografiranju nekako pred desetimi leti. Za zgodnja devetdeseta leta bi se težko odločili, kaj so bili njegovi osrednji motivi. Vse ga je zanimalo, kar je bilo likovno privlačno: oče za slikarskim stojalom, igralka na odru v soju žarometov in odse- Bogomir Lugaric: Sence, 1999 vi dreves na gladini Studencni-ce. Starejša skupina posnetkov iz Šturmovca gradi na tradicionalni realistični fotografiji, sredi devetdesetih let pa so Mirča zamikale strukture materialov in sence v močni opoldanski svetlobi. Večja serija črno-belih fotografij je nastala na območju tovarne Talum v Kidričevem, opremljen z barvnimi filmi pa se je sprehajal po planjavah rdečega blata za tovarno. Bistven premik v Mirčevem opusu pomeni druga polovica devetdesetih let, ko je zaznal pestrost oblik in barv na odpadu, mimo katerega se je vozil vsak dan. V zavrženih predmetih je nahajal posebno estetiko in raz- FILMSKI KOTICEK Shirley Valentine Včasih ni potrebno iti v kino, da bi videli dober film. Niti ni potrebno pogledati daleč, da bi našli nekaj, kar bi nas prevzelo. Dovolj je, da se zazremo v kuhinjo - tisti, ki ste prejšnji teden gledali film o gospodinji Shirley Valentine, se boste gotovo strinjali z mano. Shirley je gospa srednjih let, ki naveličana skrbi za svojega moža in se med urami njegove odsotnosti pogovarja s stenami. V njunem zakonu že zdavnaj ni več ljubezni, zato je potrebno le malo, da razvajeni mož s svojimi zahtevami gre predaleč. Razočarana žena se odloči, da bo končno storila nekaj zase: tako sprejme povabilo prijateljice in z njo odpotuje na počitnice v Grčijo ... Po dvajsetih letih zakona se vse spremeni. Vsi mucki in srčki se spremenijo v krave in prasce, ne da bi vedeli, kaj je v resnici šlo narobe. Kdo-ve kdaj in zakaj se je današnja filmska junakinja raje začela pogovarjati s steno kot s partnerjem, ker ji je ta bolje prisluhnila. Od tod do katastrofe je samo še korak — seveda poči sodu dno, ko razvajeni možek noče pojesti svoje večerje. In tukaj se konča mit, ki se je začel z obljubo v dobrem in slabem ... Naveličana angleška gospodinja je pobegnila na dopust v Grčijo, toda marsikateri slovenski mož bi bil presenečen, koliko žena je v mislih odvrglo svoje predpasnike in odpotovalo z njo. In medtem ko premišljujete, kako bi reagiral vaš mož, če bi namesto obljubljenega zrezka za kosilo dobil repo in fižol, se vprašajte še, ali bi v primeru negativne reakcije imele dovolj poguma, da bi pobrale šila in kopita ter šle dopusto-vat v eksotične kraje. In še vprašanje za može: ali poznate želje svoje žene tudi po dvajsetih letih zakona? Idealna kombinacija za vsako gospodinjo naj bi bila: seks za zajtrk, seks za kosilo in seks za večerjo. Če ne zaradi drugega, vsaj zato, ker jim tako ne bi bilo treba kuhati ... Nataša Žuran biral številne zgodbe. Odvrženi material je še vedno lep v svoji strukturi ali pa se z deformacijami njegove oblike celo polepšajo. Fotografa je vznemiril večji kos pločevine, ki ga je odnesel domov, zloščil do sijaja in fotografiral odseve v njegovi po-mečkani površini. Občudoval je odrgnine, ki so jih stroji med prekladanjem zarisovali na zarjavelih kosih pločevine, s katerih so se luščili sloji barve. V naključno sestavljenih barvnih ploskvah je opažal podobe prazgodovinskih lovcev in prostranih pokrajin. Leta 1998 je začel fotografirati z makroobje-ktivom. Tako je dosegel popoln vtis abstrakcije, saj se je osnovna oblika predmeta povsem izgubila. Zavržena pločevina in razbite šipe na odpadu seveda niso edini Lugaričevi motivi. Navdih je našel tudi v prijateljevi modelarski delavnici, kjer barve iz razpršilca puščajo sledi na delovni površini ter v svoji preprostosti rišejo sanjske pokrajine. Obsežna serija fotografij je nastala na temo plakatnih panojev. Fotografa so pritegnili tisti, s katerih so komunalni delavci potrgali zastarela reklamna sporočila. Posamezni koščki papirja so ostali na površini skupaj s sledmi lepila ali pritrjeni na podlago z okroglimi glavicami zarjavelih risalnih žebljičkov. Med ostanki je tu in tam še mogoče razbrati nekaj besed ali dele podob z reklamnih sporočil. Razstavo kronološko zaključuje manjša skupina fotografij z letnico 2000, na katere je mladi Lugarič posnel razgibano in mehko gladino Studenčnice in Drave. Če primerjamo najnovejše posnetke vode s tistimi, ki so nastali na začetku devetdesetih let, je napredek opazen. Mladi ustvarjalec se je povsem predal tenkočutnemu opazovanju od vetra skodrane vodne površine in svoj pogled skozi objektiv podredil njenemu gibanju. Novejše fotografije Mirča Lu-gariča so pretežno ploskovite in težijo k zaprtosti oblik. Tudi kadar je prostor jasno označen, se običajno lušči v plasteh. Nekatere Mirčeve fotografije nas prepričajo z bogastvom oblik, druge s pestrostjo barv. Prav vsem pa je skupen spoštljiv odnos do očetovega slikarstva. Vsaki skupini Mirčevih fotografij bi lahko našli vzporednico v razsežnem očetovem slikarskem opusu. Albin Lugarič, ki ga občudujemo zaradi njegovega predanega zaznavanja pokrajine in ki je kot profesor vzgojil mnoge generacije mladih Ptuj-čanov, je tudi sina povedel v likovni svet. Ob razstavi je izšla zloženka z besedilom podpisane, pri izboru del za razstavo in pri njihovi postavitvi pa je sodeloval Stojan Kerbler. Razstava bo odprta do 11. marca vsak dan razen ponedeljka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. Vabljeni! Marjeta Ciglenečki VABILO NA PRAVLJIČNO URO Danes, 1. februarja, je prvi četrtek v mesecu, zato vas vabimo na PRAVLJIČNO URO, ki bo ob SEDEMNAJSTIH v pravljični sobici mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Pravljico POGUMNI JAN bo pripovedovala Liljana Klemenčič, vstopnine ni, otroci pa naj imajo copatke. Vabljeni! TEDNIKOVA KNJIGARNICA Tudi pravljice s severa so nekaj posebnega Pred časom ste lahko brali na kulturnih straneh Tednika, da je lepo biti knjižničar - na Finskem. Na Finskem zato, ker je Finska, kakor tudi druge dežele na severu, izjemno kultivirana država. Takšna, ki načrtno in dolgoročno skrbi za intelektualni blagor državljanov. Naj spomnim: Fincev je nekaj čez pet milijonov in kar osemdeset odstotkov jih je rednih članov knjižnic, ki so sodobne, velike in bogate posejane po vsej deželi. Kraje, kjer ni knjižnic, obiskuje dvesto trideset bibliobusov in knjižnicam pravijo, da so druge dnevne sobe. Tam ne poznajo šolskih knjižničarjev, kajti vsak učenec dobi na začetku šolskega leta namenski denar, da si kupi v šoli nujno literaturo za svojo domačo knjižnico; učitelji pa so dolžni učence knjižnično in knjižno izobraziti pri vseh predmetih. Za vse ostalo skrbijo odlično založene in prav tako organizirane splošnoizobraže-valne knjižnice, ki večino svojih storitev ponujajo brezplačno. Tudi literatura, ki prihaja s severa, je tako drugačna: predvsem je ponotranjena na način, ki mu botrujejo tudi mrzle šir-jave in dolga temačna obdobja. In izkazuje izjemen občutek za čustveno polno življenje, za odmikanje potrošniškemu divjanju. Takšne, drugačne in posebne, so tudi njihove knjige za mlade bralce. Konec minulega leta je slovenska založba EPTA poskrbela za dve odlični slikanici avtorja Svena Nordqvista, ki ga slovenski bralci doslej nismo poznali. Z veseljem ju predstavljam v današnji Tedni-kovi knjigarnici. Ognjemet za lisjaka Glavni junak je stari Petters-son, kmet s samotne kmetije, ki mu je maček Findus pravzaprav edini prijatelj, kar je lepo in prav. Sosed Gustav-sson jo primaha nekega dne na Petterssonovo kmetijo in priporoči odstrel tatinskega lisjaka. Pettersson in njegov maček nista navdušena nad orožjem in streljanjem, zato se odločita, da jo bosta lisjaku drugače podkurila: zanj naredita past - kurjo lutko, polno popra! Da bo mrcini za vedno minilo veselje do perjadi, ko se bo zažrl v poprovo kuro. Kaj pa če lisjak ne bo razumel sporočila? Tako razmišljata kmet in njegov maček in se domislita ... Oj, koliko duhovitosti izkažeta prijatelja, a prigoda z lisjakom, ki zares obišče Petterssonovo kmetijo, se zasuče čisto drugače. Kako - preberite sami v izvrstni pripovedi s prav tako izvrstnimi ilustracijami avtorja Svena Nordqvista. Lov za klobukom Tudi ta slikanica pripoveduje o samotnem starcu, ki je nekega dne izgubil svoj priljubljeni klobuk. Dedek si ne zna predstavljati življenja brez ljubega pokrivala, zato začne klobuk iskati ter mu pomagajo živali s kmetije in prijatelji. Iskanje klobuka v pravljično zanimivem dedkovem domovanju, kjer se kar vrstijo zanimive najdbe in dedkovi spomini na mlada leta, je zgodba o smislu življenja in tistih majhnih radostih, ki jih tako radi spregledamo. Ljubezniva in duhovita podoba dedka je stkana z veliko mero literarnega posluha za najmlajše bralce, ki bodo uživali ob napeti in dinamično ilustrirani sodobni pravljici. Liljana Klemenčič 1 PROGRAM 1.-15.2. 2001 Ko je človek voljan in željan, se mu bogovi pridružijo. AishUos, starogrški traged ■ ■ gledališče ptuj ■ NASLOV URA DATUM VSEBINA TA PRESNETA UUBEZEN ogled za šole In Izven 30., 31. januar in 1. februar Igra 0 ljubezni in spolnosti. KEKEC, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana TRIKO, gostovanje v Vrhniki 09.45 11.15 20.00 2. peteic Ogled za Sole in izven Male avanture v predstavi za velike ljudi KEKEC, gostuje lutkovno gledališče Ljubljana MARJETKA, str. 89, gostovanje na »Dnevih komedije« v Celju 10.00 11.30 19.30 3. sobota Kekec je igra o dobri volji. Dobra volja je pozitiven pristop do reSevanja težav s katerim se srečuje na! glavni junak. Za mlade gledalce je Kekec slovenski mit, priolačen in mikaven junak Se danes, saj je njegova zgodba univerzalrui. ANA IN KRAU, 09.30 11.00 13.00 5. ponedeijeit Trnuljčica, Sneguljčica, Rdeča Kapica - velike pravljice v predstavi za male ljudi TRIKO, gostovanja v Kranju 19.30 6. 7., 9., 10., 15 februar Male avanture v predstavi za velike ljudi DIALOG MED PROSTITUTKO IN NJENIM KLIENTOM, gostuje Sng Drama Maribor 19.30 12. ponedeijeic Pnmoktivni naslov pravzaprao že skriva odgoroor na vprašanje, kaj se bo v igri zgodilo. Preprosto: obala z oranžnim sončnim zahodom, pomolom in svetilnikom v daljavi - odlična gledališka scenografija - je prizorišče dogodka, je kraj kjer naj bi se isvršUo tisto za kar je klientu potrebna prostitutka... Katarina Klančnik Kocutar (Razgledi) KULTURA KRANJ / KRSTNA IZVEDBA DRAME LANSKOLETNEGA GRUMOVEGA NAGRAJENCA ZDENKA KODRICA Vlak iez jezero V Prešernovem gledališču Kranj so v soboto, 23. decembra, krstno uprizorili lani nagrajeno dramo Zdenka Kodriča Vlak čez jezero v režiji Mileta Koruna. Avtor je dramo podnaslovi! "Pragmatična legenda", s čimer je že na začetku poudaril, da se je samo oprl na biografske podatke o prekmursko—madžarskem slikarju Ludviku Vrečiču in slovenskem impresionistu Ri-hardu Jakopiču. Zato tudi poimenuje osebe samo z imeni. Zgodbo drame je izpeljal iz njunega srečanja ob Vrečičevi razstavi v Ljubljani leta 1928. Režiser in scenograf Mile Korun je oba simbolna lika (umetnika, posameznika v slovenskem prostoru) še bolj izpostavil, kot ju je avtor v zapleteni nadrealistični, že kar filmski strukturi besedila. Tako je dodal še en kamenček k svojim interpretacijam Cankarja ter lanski avtorski interpretaciji Idiota. Z nadrealističnimi posegi v prazen prostor kranjskega majhnega odra je z izvrstnimi igralci pred gledalci pričaral tudi spektakelske razsežnosti besedila. Železniška postaja, vlak, veliko mesto, razstava, od ateljeja do panonske ravnine nastajajo hipoma v naši domišljiji. Skoraj ves kranjski ansambel Gregor Cušin kot Lajoš V, Vesna Slapar kot Adil O., Uroš Smolej kot Doktor V. ter Darja Reichman, Pavel Rakovec, Vesna Jevnikar, Tine Oman, Matjaž Višnar, Robert Kavčič in Tina Oman so z gostom Ivom Banom v vlogi Riharda J. ustvarili vrhunsko doživetje za gledalce. Pri uprizoritvi so pomemben delež prispevali dra-maturginja Marinka Poštrak, kostumografka Spela Leskovic, skladatelj Uroš Rakovec, lektor Arko, oblikovalec giba Brane Završan ter oblikovalec svetlobe Igor Berginc. Zdenko Kodrič, kako ste zadovoljni z uprizoritvijo vašega besedila? "Z režiserjem nisem sodeloval. Svoje sem naredil, ko sem napisal tekst. Sem pozitivno presenečen, ker sem sam ves čas kolebal med spektaklom in neko minimalistično verzijo predstave. Še posebej sem navdušen nad režijskimi in scenografski-mi re{itvami {tevilnih prizorišč. Režiser se je moral spopasti z večplastnostjo mojega teksta. Tak je moj način pisanja, ker si na tak način predstavljam svet - iz neke bogate plasti, potem je plast praznine in potem spet plast nečesa drugega." Mislite, da komornost predstave pogojuje tudi oder Prešernovega gledališča? Ne mislim komornega v smislu zaprtosti vase, ampak v smislu nespektularnega. "Mogoče. Ko sem pisal, sem si predstavljal velik oder." podoba. Ko smo prihajali v Ljubljano, smo to občutili. Enako je, če prideš k nekomu na obisk, npr. na Pohorje, si tam nenadoma tuj človek in tujci čisto drugače funkcionirajo kot tisti, ki so tam doma." Pišete kakšno novo dramo? Mislite, da vam bodo sedaj po Grumovi nagradi in po tem, ko je vašo dramo režiral režiser, ki bi si ga želel vsak avtor, vrata v slovenska gledališča bolj odprta? "Ne, niso. Težko je priti zraven. Tudi če imaš dober tekst, je malo možnosti." Kaj pa na Ptuju, kjer ste znani predvsem kot novinar, je prostor za kakšno vašo dramo? "Ja, eno sem ponujal, vezana je na Ptuj, vendar še nisem dodelal konca." Ivo Ban kot Rihard J. in Gregor Čušin kot Lajoš V.; v ozadju Darja Reichman kot Zala Z. Foto arhiv PG Kranj Kaj pa igralska zasedba? "Gregor Cušin je odlično odigral vlogo Vrečiča, kot da bi mu bila pisana na kožo. Realistična slika tega slikarja je povsem drugačna; bil je visok, svetlolas, koščen. Cušin pa je 'pogruntal do obisti' njegovo notranjo podobo. Ivo Ban je bri-ljanten Jakopič. Tudi vsi ostali igralci so upodobili like zelo dobro." Ves čas izpostavljate provincionalnost? "Nekdo bo rekel, da je to kaka avtobiografska ali moja osebna Gospod Mile Korun, kako je na vas delovalo besedilo ob prvem branju? "Zelo kaotično. Imel sem občutek, da me bombardira z vseh koncev, nisem se znašel, nisem se mogel orientirati. Potem pa sem začel, tako kot ponavadi, ustvarjati nek odnos med seboj in tekstom. Tokrat je bilo mogoče malo bolj komplicirano, ker je tekst res nenavaden. Pri vsaki novi režiji je tako, kot da bi človek skočil v vodo in se potopil zelo globoko. Zdaj še nisem Po premieri; od leve: Mile Korun, Marinka Poštrak in Zdenko Kodrič. Foto BBG prišel iz te vode, zato zdaj še ne vem, kje se zdaj nahajam, kakšna je ta voda." Radi se lotevate sodobnih avtorjev, tudi krstnih izvedb besedil. So vam tovrstna besedila izziv? "Mislim, da je vodilo v življenju pravzaprav naključje. Tisti ljudje, ki mislijo, da planirajo kakšne stvari, se hudo motijo. V sanjah ali v nekih željah se pojavljajo načrti (seveda ne govorim o takih načrtih, da imam jutri sestanek, da moram iti v službo ... ; te stvari se dajo načrtovati). V večjih stvareh, kot je režirati krstno predstavo, pa se mora nekdo pojaviti, napisati dramo, ki je nihče drug noče režirati kot samo jaz, pa pride do krstne predstave. Ali pa sem jaz prvi, ki se zagrebe. S tem Kodričem sem se zdaj intenzivno ukvarjal skoraj eno leto, zadnjih šest mesecev zelo intenzivno. Ne z njegovo zunanjostjo in njegovimi brki, ker ga nisem poznal. V fizičnem smislu sem ga odmislil in sem ga ves čas čutil kot 'duh', kot nekoga, ki je ta tekst zgradil, nekoga, ki ga je domislil in doživel, nekoga, ki je trpel, ki se je z neko določeno bolečino lotil nekih projekcij svojega življenja, svojega mišljenja. Med nama je bilo nekaj, kar je bližje nekim sanjam ali bližje neki podzavesti, neko duhovno zbližanje. Zdaj ta trenutek ga ne morem videti, ker me na nek način preseneča. Zdaj, ko sem ga videl, je bila pred mano neka čisto druga oseba in nisem vedel, kaj naj se pogovarjam z njim. Zato ker sem se toliko časa pogovarjal z njegovim tekstom oziroma s tem, kar je na nek način za njim, kar je on v tem tekstu. V tem trenutku sem še v tej vodi." *** Gospa Mojca Kreft, ste dobra poznavalka dramatike Zdenka Kodriča in režij Mileta Koruna. "Oba že dolgo poznam; Kočija še iz študentskih let in iz gledališča Pekarna. Osnovno vprašanje, na katerega Korun v predstavi izvrstno odgovarja, je vprašanje življenja in načina življenja umetnika ter njegov uspeh. Ali uspe v glavnih mestih, v umetniških centrih Evrope, ali uspe na periferiji ali na železniški postaji. Korunov in Kodričev umetnik ne uspe nikjer. Izvrsten uspeh obeh avtorjev je umetniška upodobitev slikarja Lajčija z vsemi njegovimi problemi. Na tej ravni je uprizoritev v kranjskem gledališču izvrstna. To je ena raven. Druga raven odgovarja na vprašanje o novem življenju, o svetlem življenju. Tretje vprašanje je vprašanje doline Šentflorjanske. Ob začetku in koncu preteklega stoletja in na začetku novega tisočletja je še vedno aktualno cankar-jansko vprašanje umetnikovega biti in bivanja v Sloveniji. Mislim, da besedilo ob prvem branju ne ponuja tega v razmislek toliko kot uprizoritev. Ta uprizoritev in krstna izvedba Vlaka čez jezero, ki je na nek način vlak čez našo deželo, odgovarja tudi na destletnico slovenskega plebiscita. Saj je prav v času premiere potekala slovesna akademija v Cankarjevem domu. Torej sta istočasno potekala dva monologa. Umetnikov monolog v tej predstavi je nagovor naši nacionalni zavesti, saj je kultura za Slovence najbolj samobitna in najbolj državotvorna bit." Branka Bezeljak Glazer PTUJ / @E DVAJSETA LIKOVNA RAZSTAVA PRI LU@NIKU Prijetno druženje likovnikov Likovna sekcija dr. Štefke Cobelj iz Ptuja je pripravila v ponedeljek, 8. januarja, v gostilni Lužnik na Ptuju že 20. likovno razstavo. Tokrat je povabila v goste likovnega samorastni-ka Jožeta Pohorca - Pepija, člana Likovne sekcije Gabrijela Kolbiča z Zg. Velke. V kulturnem programu so sodelovali ljudski pevci iz Zg. Velke. Srečanju je prisostoval tudi župan občine Šentilj Edvard Cagran, v imenu gostiteljev pa je srečanje pozdravil ptujski župan Miroslav Luci. Oba župana sta poudarila, da sta srečna, če se ljudje družijo v ustvarjanju in tako oblikujejo novo kvaliteto življenja. Likovniki se navadno srečujejo na likovnih kolonijah, tokrat pa ja bilo srečanje sproščujoče, razgibano in veselo. Vsak od udeležencev je prispeval k temu, da so se navezala nova prijateljstva, rodili so se novi načrti in nove zamisli. Prihodnje srečanje bo maja v Rozina Šebetič, mentorica likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, v Mariboru. družbi slikarja Jožeta Pohorca Pepija V.Đ. PTUJ / DRUGA PESNISKA ZBIRKA GABRIELA BERLICA Tiktakanje kot odmev na prvih petdeset let v prostorih kava bara Orfej je prejšnji četrtek ptujski literarni ustvarjalec Gabriel Berlič predstavil svojo drugo pesniško zbirko Tiktakanje, ki je njegova tretja knjiga. Prva pesniška zbirka pod naslovom Mrakote je izšla leta 1987 v samozaložbi, prozno delo Zavod leta 1996 pa že v okviru založbe Oko, ki je za zdaj edina založba na Ptujskem. Pri izdaji knjige so pomagali tudi v podružnici Nove Ljubljanske banke na Ptuju in v Perutnini. Tiktakanje je izšlo v nakladi 500 izvodov, po ceni tisoč tolarjev za izvod pa je knjigo že mogoče kupiti v knjigarnah, imajo pa jo tudi že v Knjižnici Ivana Potrča. Pesmi v zbirki Tiktakanje so razdeljene v štiri skupine. "Pri vseh pesmih gre za miselni proces, ki stremi k poenostavitvi. S čim manj besedami sem skušal povedati čim več. Ce bi mi skozi celo knjigo uspelo zoževati prostor, bi bila lahko na koncu le pika. Morda pa mi bo ta ideja nekoč le uspela, morda že pri naslednji knjigi. Prvi odzivi na mojo drugo pesniško zbirko so presenetljivo dobri. Temu se čudim. Nekateri sedaj pravijo: to pa je mogoče sedaj tisti pravi Berlič, ker sem se jim v Mrakotah zdel preveč mračen. Tiktakanje pa je neki odmev, ki se pojavlja v človeku okoli petdesetih let, ko delaš pregled za prvih petdeset let, ko se zaveš tiktakanja. Preprosto čutiš, da nekih stvari več ne boš mogel narediti ali pa se jih ne boš niti več lotil. Zaveš pa se tudi, da v tem trenutku še vedno lahko živiš zelo kvalitetno, da moraš iz tega trenutka nekaj potegniti, da je to tisto tiktakanje, ki ti ves čas sledi," je izzid svoje najnovejše pesniške zbir- Gabriel Berlič je prejšnji četrtek v kava baru Orfej predstavil svojo drugo pesniško zbirko pod naslovom Tiktakanje. Foto: MG ke z letnico 2001 pod naslovom Tiktakanje pospremil avtor Gabrijel Berlič. MG *** NASI KRAJI IN LJUDJE PTUJ / OBISK V MESNI INDUSTRIJI PERUTNINE V'se bolj osvešieni potrošniki Dandanes ni lahko biti gospodinja in izbirati meso, ki je na jedilniku tako rekoč vsak dan, pa ob tem ne biti v skrbeh za svoje zdravje in zdravje družine. Iz dneva v dan nas vznemirjajo novice o odkrivanju novih primerov bolezni goveda v evropskih, tudi sosednjih državah. Ko je zmeda na tem področju že dovolj velika, nas neprijetno presenetijo še novice o neprimernem pitanju prašičev in nedovoljeni uporabi zdravil v naši soseščini. Dovolj razlogov, da se vprašamo, kaj imamo na krožniku, kje je izvor mesa, ki ga uživamo, kaj se je z njim dogajalo na dolgi poti od reje, klanja, predelave in prodaje do končne priprave. Mesa ne moremo izločiti iz prehrane, saj je pomemben vir beljakovin, esencialnih amoni-kislin, vitaminov skupine B, železa in cinka. Slednji je nadvse pomemben za imunski sistem in zato težko pogrešljiv v prehrani ljudi, predvsem otrok in starejše populacije. Najbolje je torej, da se prepričamo, kakšno kakovost mesa in izdelkov nudijo posamezni proizvajalci. Prav s tem namenom smo se napotili v Perutnino Ptuj, ki je edini slovenski proizvajalec perutninskega mesa in izdelkov z licenco za prodajo na trge Evropske unije. Alenka Brglez, univerzitetna diplomirana inženirka kemijske tehnologije, tehnologinja v perutninski klavnici, je povedala, da se v podjetju veselijo dejstva, da so potrošniki vedno bolj osveščeni, da se tako rekoč vsak dan obračajo na njihove tehnologe z vprašanji o zdravi mesni hrani. Poleg posameznikov so taka vprašanja pogosta s strani izobraževalnih in varstvenih ter zdravstvenih organizacij, ki pri določanju obrokov potrebujejo čedalje več konkretnih podatkov. Tudi za bralce Tednika je z veseljem predstavila skrb za potrošnika, ki je v vseh segmentih proizvodnje v Perutnini Ptuj na prvem mestu. Čimbolj zdrava pridelava hrane, prijazna živalim, človeku in okolju, je njihovo osnovno vodilo. Pri tem Alenka Brglez omenja prednosti Perutnine: v lastni valilnici izvaljeni brojlerji, vzreja pri domačih, znanih rejcih, kar omo- goča sledljivost mesa in izdelkov od rejca do krožnika. Prednost Perutnine je tudi v lastni tovarni krmil, kjer lahko zagotovijo, da je krma na osnovi koruze in soje, da so vse surovine mednarodno certificira-ne z zagotovilom, da ne gre za gensko manipulirane izdelke. Njihova krma je brez dodatkov mesno-perne in ribje moke. Sledi pomemben proces klanja v lastni, najsodobnejši klavnici in dostava do potrošnika s pomočjo lastne distribucijske mreže. Perutnina ima v vseh fazah proizvodnje najsodobnejšo opremo, visoko usposobljene ljudi in lasten nadzor. Poleg tega, da se ponaša z mednarodnim certifikatom kakovosti ISO 9001, proizvodnjo nadzira s sistematskim nadzorom HACCP, kar pomeni, da si je podjetje samo postavilo sistem nadzora in izvajanje kontrole kritičnih točk, ki utegnejo nastati v proizvodnji. Zdrava prehrana je pogoj za sodoben življenjski stil. Pri tem ima perutninsko meso pomembno mesto. Porabniki ga cenijo zaradi značilnih senzoričnih lastnosti, visoke prehranske in dietne vrednosti, raznovrstnih možnosti priprave, hitre priprave in konkurenčnih cen. Perutninsko meso in izdelki se odlikujejo z minimalno vsebnostjo maščob, holesterola, nasičenih maščob in soli. Tudi v Sloveniji se prehranjevalne navade hitro spreminjajo, čeprav, poudarja Alenka Brglez, še vedno zaostajamo za zahodom in uživamo preveč maščob. Toda Alenka Brglez, univerzitetna diplomirana inženirka kemijske tehnologije, tehnologinja v perutninski klavnici: "Slovenci še vedno uživamo preveč maščob." za preveč zaužitih maščob ni krivo meso, sploh pa ne perutninsko. Izdelki iz Perutnine Ptuj se ponašajo z znakom varovalnega živila. Po tej lastnosti izstopajo piščančji file - izkoš-čene prsi brez kože, prsi brez kože, ptujski ražnjiči brez slanine, piščančje prsi v ovitku in še bi lahko naštevali. Izdelki iz Perutnine prihajajo do potrošnika v lični embalaži; to je poleg kakovosti tisto, kar odlikuje Perutnino v njenem odnosu do kupca. Lani je kolekcija gurmanskih nabodal prejela na ocenjevanju ob Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni v kategoriji tržne ponudbe, oceno 19,83 točk od 20 možnih. Približevanje Perutnine potrošnikom je tudi v lani uvedenem dnevu odprtih vrat, ki je naletel na veliko zanimanje javnosti in bo postal tradicionalen. Na proizvodih začenja Perutnina označevati rejca, skratka vse je podrejeno skrbi za najvišji nivo kakovosti in vzpostavitve popolnega zaupanja potrošnika. Tako visok tehnološki nivo proizvodnje in vrhunske higiene v pripravi hrane lahko zagotavljajo le veliki, dobro organizirani proizvajalci, poudarja Alenka Brglez. Perutnina si lahko ob dobri organizaciji vseh DRBETINCI / SANACIJA PLAZU V TEKU DrŽava le prispevala denar Posledice neurij v letu 1999 bodo kmalu odpravljene V Drbetincih so v začetku leta pričeli sanacijo plazu, potem ko je ministrstvo za okolje in prostor za poseg namenilo pet in pol milijona tolarjev. Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je za sanacijo pripravila vso potrebno projektno dokumentacijo in si priskrbela gradbeno dovoljenje za delo na dokaj težavnem področju. Gradbena dela so bila po razpisu občine in soglasju ministr- stva za okolje in prostor zaupana podjetju Gic Gradnje iz Rogaš- ke Slatine, za nadzornika del pa je bil imenoval Peter Kovačič iz Maribora. Dela v Drbetincih naj bi bila predvidoma končana v teh dneh. Zaradi njih je delno oviran promet na cesti Drbetin-ci - Vitomarci. ak Paleta zdravih živil iz Perutnine Ptuj v lični embalaži faz proizvodnje postavlja lastne, bistveno višje standarde kakovosti, kot jih od nje zahteva domača in evropska zakonodaja. Razvoj gre v smeri, da v posameznih fazah proizvodnje sodelujejo strokovnjaki z različnih področij, ki lažje in v celoti nadzirajo celoten proces. Poleg tega gradi Perutnina na skoraj stoletni tradiciji, na dobrih rejcih in delavcih z njenega domačega okolja, kjer se zvestoba podjetju prenaša iz roda v rod. Bogati jo tudi sodelovanje s številnimi zunanjimi sodelavci in institucijami, pomembna je njena udeležba na številnih sejmih, kjer še krepi svoj položaj na trgu in v družbi. Pomembna naloga Perutnine je spreminjanje prehrambenih navad Slovencev. Pri nas naraščajo vse vrste raka, v upadanju je le rak želodca, kar je prvi uspeh tega procesa, ki daje poudarek lahki hrani, brez konzervansov, s poudarkom na mikrobiologoji in higieni. Alenka Brglez opo- zarja tudi na pomembnost priprave hrane v domači kuhinji. Premalo se namreč zavedamo, da ne smemo uporabljati iste posode za surovo in pripravljeno meso, iste kuhinjske krpe v vseh postopkih v domači kuhinji. Pomembno je torej, da tudi v zadnji, domači fazi priprave hrane ohranimo njeno visoko kakovost in higiensko neoporečnost, ki jo zagotavlja Perutnina za vse svoje izdelke. J. Bračič P E R U T N I O T I Č E K Piščančji file po mehiško s smetanovo koruzo Sestavine za 4 osebe: Piščančji file PP Koruza iz konzerve Ostra gorčica Ketchup 1 žUčka Idcl 600 dag Med 500 g Sladka smetana 2 žlici Drobno sesekljan _ , 2 žlici peteršilj Ščepec posušene bazilike, žajblja, rožmarina, zdrobljeriih brinovih jagod, sol, i, olje. 1 šopek Priprava: Meso operemo, odcedimo, malo posolimo in pustimo stati pol ure. Nato meso obrišemo, povaljamo v moki in na malo olja hitro popečemo ter zložimo v nepregomo posodo. Gorčico, ketchup in med pomešamo, dodamo začimbe in premažemo kose mesa. Pečemo v segreti pečici pri zmerni temparaturi (180°C), da dobi zlato rumeno barvo. Medtem, ko se piščanec peče, odcedimo koruzo, vsujemo v kozico, potresemo s peteršiljem, prelijemo s smetano, malo osolimo, pokuhamo, vendar ne sme vreti! Ponudimo s pečenim mesom v nepregomi posodi in sicer takoj. Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si Stoletje dobrih okusov Perutnina Ptuj PTUJ / 55. OBLETNICA MLADINSKE DELOVNE AKCIJE NA PESNICI Septembra: Brigadirji, zbor! Klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad in udeležencev prostovoljnega dela ob~in ptujskega obmo~ja, ki ga vodi Feliks Bagar, se je lotil zelo zahtevnega projekta -proslave 55. obletnice mladinske delovne akcije Pesnica 1946, kajti to je bila za tiste ~ase zelo odmevna akcija slovenske mladine, saj je na njej sodelovalo okrog 1500 mladih, obenem pa po pomembnosti najve~ja akcija tistega leta v Sloveniji. OD TOD IN TAM Mladi so se zavedali pomena regulacije Pesnice in so z rokami, dobro voljo in ponosom ukrotili nepredvidljivo Pesnico na najbolj kriti~nem mestu. Organizacijski odbor bo poleg {tevilnih aktivnosti izdal priložnostni bilten o življenju in delu brigadirjev v Dornavi, kjer bo tudi osrednja proslava. Dor-navski župan Franc Šegula je bil nad pobudo zelo navdušen in bo po svojih mo~eh pomagal, da se bodo obletnice dostojno spomnili. V biltenu bodo objavljeni spomini nekaterih udeležencev in doma~inov, vsekakor pa bo najodmevnejše delo Janeza J. Švaj- ncerja Pesnica 1946, objavljeno v Kroniki, reviji za slovensko krajevno zgodovino iz leta 1981. V njej avtor razkriva duh takratnega politi~nega in gospodarskega utripa, delo in življenje na akciji, omenja številne imena poznejšega gospodarskega, kulturnega in politi~nega življenja v Sloveniji. Čeprav je do septembra še precej ~asa, te~ejo priprave na ta dogodek zelo intenzivno. Organizatorji pri~akujejo najmanj 500 udeležencev akcije Pesnica 1946 in seveda tudi vse druge, ki so svojo mladost vgradili v obnovo, razvoj, napredek. Stanko Lepej Utrjujemo nasip, Pesnica 1946. Objavljeno v: V korak s časom. Slovensko mladinsko prostovoljno delo. Ljubljana, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, 1998. STOPERCE, SKORBA / OBMOČNO SREČANJE PEVCEV IN GODCEV Peli in godli ljudski pevci in godci Obmo~na izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ptuj je 20. in 21. januarja pripravila obmo~-no sre~anje ljudskih pevcev in godcev. Nastopilo je 28 skupin s 190 pevci in godci. Strokovno je nastope spremljal Drago Kunej. Ljudska pesem in glasba sta še živi. Vedno ve~ je tistih, ki želijo ohraniti kulturno dediš-~ino ter skozi pesem in glasbo ohraniti ljudske šege in navade babic in dedov. Nekaterim skupinam to uspeva v celoti, drugim nekoliko manj, saj jih zlasti pri petju rado "zanese", ko posnemajo zborovsko petje. Ljudsko petje pa ostaja ve~glasno. Pa tudi repertoar za takšna sre~an-ja, kot je sre~anje ljudskih pevcev in godcev, naj bi sestavljale resni~no ljudske pesmi, ki so se prepevale ob razli~nih kme-~kih opravilih, koledniške pesmi in podobno. Seveda pa ni ni~ narobe, da skupine ustvarjajo nova besedila in melodije, da godci godejo sodobne polke in val~ke, še posebej ~e imajo za tovrstno ustvarjanje tudi publiko. Kot je poudaril Drago Ku-nej, pa na tovrstnih sre~anjih pri~akujejo izvirno ljudsko iz-ro~ilo. Sre~anje je bilo letos v dveh delih: v Stopercah, kjer nastopilo 17 skupin, in v Skorbi, kjer se je predstavilo 11 skupin. Tako ob~ina Majšperk kot ob-~ina Hajdina sta pripravili za vse nastopajo~e topel sprejem in tudi spominska darila, ki sta jih izro~ila majšperški župan Franc Bezjak in podžupan haj-dinske ob~ine Viktor Markovi~. Vse skupine pa so od Obmo~ne izpostave Ptuj Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti prejele priznanja za sodelovanje, ki jim jih je izro~ila vodja Nevenka Gerl. NaP Pedagogu Janezu Pucku v spomin Nedavno smo se v mislih poslovili od nadvse spoštovanega dobrega prijatelja, nekdanjega sodelavca in ravnatelja na{e hajdinske šole. Nazadnje smo se sre~ali v decembru lansko leto, ko smo v zbornici šole nazdravili novemu letu in njegovi 90-letnici rojstva. Prisr~no in veselo je bilo to sre-~anje z nekdanjimi sodelavci in prijatelji. Vedrina in prisr~nost na naših skupnih sre~anjih in strokovnih ekskurzijah sta nas povezovali v ustvarjalno prijateljstvo. Zelo rad je prihajal med nas in ves ~as dokaj dobro spremljal razvoj šolstva in šole. Nadvse je spoštoval dobre sodelavce in imel rad u~ence. Vrlina njegovega pedagoškega dela je bila že pred mnogimi leti nau~iti mlade ljudi za življenje, nau~iti spoštovati soljudi in biti pošten. Njegova bogata in uspešna življenjska pot se je za~ela 4. maja 1910 v vasi Ivanci v Prekmurju. Tam je kon~al tudi osnovno šolo, gimnazijska leta je preživel v Murski Soboti, v Mariboru je zelo uspešno kon~al državno u~iteljiš~e in leta 1962 ob delu doštudiral svoja priljubljena predmeta zgodovino in zemljepis na Pedagoški akademiji v Mariboru. Na službeni poti od osnovne šole Hotiza je bilo še nekaj postaj v prekmurskih osnovnih šolah Markovci in Teša-novci in na gimnaziji v Murski Soboti, kot u~itelja - ravnatelja pa se ga spominjajo mnoge generacije osnovnošolcev v Žeta-lah, Cirkulanah, Lovrencu na Dravskem polju in na Hajdini. Predanost delu in strokovnemu znanju je združeval kot odli~en pedagog, dober mentor in pedagoški svetovalec mnogim generacijam mladih u~iteljev. Previharil je viharje razli~nih šolskih in pedagoških reform -od u~itelja v stari Jugoslaviji, zatiranega u~itelja v madžarsko okupiranem Prekmurju v ~asu vojne, do pravega ljudskega u~i-telja in ravnatelja v obdobju najtežjih materialnih in ideoloških bojev za preživetje. Kljub upokojitvi v letu 1975 smo ga še sre~evali na mnogih kulturnih prireditvah, razli~nih obletnicah in prazniku šole. Nepozabni so spomini na vsa ta sre~anja in tudi na krajše trenutke v knjižnici ali na ulici. Z iskrivim humorjem, vedno dobro razpoložen nam je velikokrat olepšal in popestril naš vsakdanjik. Ob delu za druge je še v ~asu slucžbovanja in tudi kasneje vedno našel zase vsaj drobec ~asa, to pa je povezoval z veliko inte- resa in ljubeznijo do zgodovine naše narodne preteklosti. Nadvse je ljubil naravo, svoje Prek-murje, naše mesto in preproste ljudi. Njegova življenjska prijateljica ob družinskih ~lanih je bila prav gotovo knjiga. Bogata je bila njegova doma~a knjižnica, ptujska knjižnica Ivana Potr~a pa je postala v obdobju upokojitve njegov drugi dom. Ob vesti o nepri~akovanem slovesu ~loveka, ki nam je bil dolga leta blizu in smo ga imeli radi, nemo in nemo~no komaj najdem primernih besed spomina in zahvale. Le kdo bi mogel in znal opisati dragocen ter bogat življenjski opus pokojnika?! Zato se mu še enkrat iskreno zahvaljujem za vse lepo, kar smo od njega sprejeli, in se opravi~u-jem za vse tisto, kar bi bilo moralo biti še povedano. Ob~udovali in spoštovali smo ga, naš vzornik naj ostane še vedno v naših spominih. Njegova klena pokon~na osebnost se je oblikovala po izrazitem ob~ut-ku odgovornosti in v njej se je za zunanjo zadržanostjo in skromnostjo odkrivala izjemna ~lo-veška toplina. Ob slovesu nam ostaja le neizmerna sre~a, da smo ga poznali. Jože Lah, ravnatelj OŠ Hajdina Pevke iz Lovrenca na Dravskem polju (Stoperce, 19. jan. 2001). Foto: Langerholc ... PA BREZ ZAMERE Globalizacija zdaj Kaj postaneš, če utajiš davke? Utajitelj d^'uk^'u, normalno. Kaj postaneš, če se v mladosti prepiraš s policijo, brcaš smetiščne koše, se naokoli potikaš s skrajno sovražnimi nameni ter si nasploh zelo anti-socialna oseba? Postaneš mladostniški delikvent. Kaj postaneš, če nekomu ukradeš avto? Avtomobilski tat, ne? Kaj postaneš, če nekoga ubiješ? Postaneš morilec, zločinec. Ce imaš veliko srečo, tega ne storiš v kakšnem Teksasu, saj te v tem primeru skoraj gotovo čaka električni stol. Saj veste, guverner Teksasa je še do včeraj bil ta mali Bush, znan po tem, da je neznansko užival v tem, ko je raznorazne hudobneže, največkrat morilce, pošiljal na predčasno avdienco pri njihovem stvarniku. Včasih tudi take, za katere se je potem, ko so že bili poslani na ekspresno vožnjo proti večnim loviščem, izkazalo, da so bili tipi popolnoma nedožni. Uh. Ce ste si oddahnili, da ne živite v Teksasu, se malce zamislite ob podatku, da je ta mali Bush zdaj postal predsednik jenkijev. Hej, si je rekel, zakaj pa ne bi naredil vse Amerike podobne Teksasu? Ali še bolje, zakaj ne bi naredil celega sveta podobnega Teksasu? Zakaj ne bi cel svet postal Teksas? Hm, vse, kar moram narediti, je, da postanem jenkijski prezident. To pa menda ne bo tako težko. Ta stari bo potegnil par vzvodov, denarja imam itak toliko, da prek teče, imam čudovit južnjaški naglas, ljudje se bodo zlahka identificirali z mano, saj sem ga v mladosti pil kot žolna, zdaj sem pa skesan, kar bi moralo zadovoljiti tudi tiste bolj moralistično nastrojene jenkije. No problem! Heh, volivci se sicer s to njegovo logiko niso ravno v celoti strinjali, več kot polovica jih je celo rekla "Yes problem!', ampak na koncu je vseeno trium-firal. Ja, ta mali Bush si globalizacijo, če slučajno ve, kaj sploh to je, zamišlja po svoje. Naredite mi ta svet spet teksaški! Naredite mi ta svet spet moralen! Naredite mi ta svet globalen, kar pomeni, naredite mi ta svet jenkijevski, ali, kar je isto, svet mi spremenite v Teksas. Tako se mi potem ne bodo več mogli režati v faco, ker nimam pojma o geografiji, saj bo ves svet itak Teksas! Ja, ta mali Bush si pod pojmom globa-lizacija predstavlja točno to - svet hoče spremeniti v teksaški McDonald's. Uh, pozabite apokalipso, glo-balizacija zdaj! Okej, če gremo v našem metodičnem postopku z začetka prvega odstavka še naprej, pridemo do naslednjega tipa, ki ima o globalizaciji malce drugačne poglede od ta malega Busha, a vseeno v nekaterih stvareh nanjo gleda precej podobno. Torej, če postaneš, če ubiješ človeka, morilec, kaj postane tisti, ki ubije ogromno ljudi? Masovne in serijske morilce preskočimo, saj jih ta naslednji tip prekaša na celi črti. Kaj torej postaneš, če zakriviš smrt deset tisoč, sto tisoč ljudi, svojo državo pa gospodarsko in mentalno pahneš več desetletij v preteklost? Točno, postaneš legenda, zgodovinska osebnost, glavna atrakcija vseh poročil, ja, v svetu, kjer je že zdavnaj vse postalo predmet trgovanja ter pop kulture, postaneš pop zvezda, najbolje prodajani artikel. Kupite zdaj! Ce pokličete v naslednje pol ure, vam zraven brezplačno dodamo še fotoaparat. Ja, lahko rečemo, da postaneš mit. Ali z drugimi besedami, postaneš Slobo. Hm, še bolje rečeno, Slobo moraš pravzaprav že biti, moraš imeti Slobovo gensko zasnovo, če sploh hočeš kandidirati za tak laskav naslov, kot je na primer zločinec proti človeštvu. Slobu je to uspevalo zelo dobro, pravzaprav v bližnji zgodovini po Adolfu skoraj ni bilo takšnega talenta, kot je Slobo. Ja, prav ste uganili, tudi Slobo je imel (ima) na globalizacijo ^svoje posebne poglede in načrte z njo. Tako kot sedaj ta mali Bush je tudi Slobo imel svojo vizijo, svoj sveti cilj pred o~mi, le da za razliko od ta malega ni bil ravno najbolj potrpežljiv, zraven tega pa je bil še precej usekan. Uh, si je rekel, tam, kjer je kakšen sin matere Srbije, tam je Srbija. In tam so tudi srbski interesi, te pa je treba zavarovati, ne? Ce ne gre drugače, z ognjem in mečem. In ni nič kaj preveč pomišljal, ali bi šlo drugače, ampak je kar s prve ustrelil. Dobesedno. Z vsemi topovi. Potem mu je to postalo všeč, tako da kar ni in ni mogel nehati, pravzaprav pa tudi ni hotel, saj je on najbolje vedel, da je prav on mesija globalizacije. Sicer drugi njegove vizije globalizacije niso ravno najbolje razumeli, ampak za resnico se je pač treba boriti tudi s celim svetom, če je to potrebno. Kolikor se je tikalo Sloba, se je potrebno globalizirati s čevapčiči, uštipci in kajmakom. Komur pa ta jedilnik ni najbolj všeč, pa ga je obvezno potrebno o tem prepričati, če je treba, tudi tako, da mu na glavo usuješ par granat. Ja, Slobo si globa-lizacijo še dandanes predstavlja s tremi dvignjenimi prsti na roki. Cisto drugače kot ta mali Bush ali pa Slobo pa si globalizacijo predstavlja mati narava. Njen smisel za globalizacijo je pred enim tednom od blizu lahko spoznalo nekaj sto tisoč Indijcev. Ne morete ravno trditi, da so bili ne vem kako navdušeni nad globalizacij-sko vizijo matere narave, deležni pa so je vendar bili, ne? Niso bili zapostavljeni, izpuščeni iz načrta. Tako kot niso bili izpuščeni iz načrta niti Ložani oziroma Slovenija, ne? Mati narava se je spomnila tudi na nas. Vsakomur svoje. Majhni Sloveniji majhen pla-zek, veliki Indiji velik potres, ne? Mati narava ne dela razlik med razvitim in nerazvitim svetom, med uvrščenimi in neuvrščenimi, heh, niti med Slobom in ta malim Bushem. Resda ni ravno prijetno, če te doleti globalizacijska stran matere narave, vseeno pa ne moremo reči, da koga favorizira. Mati narava si torej globalizacijo predstavlja precej manj mesijansko, kot pa na primer ta mali Bush ali Slobo, zato pa toliko bolj apokaliptično in enakomerno, huh, globalno razdeljeno. Hej, če ste torej mislili, da ima vrh v Davosu kaj opraviti z globalizacijo, ste se krepko ušteli. Možje v Davosu skušajo zgolj ugotoviti, kaj hudiča naj bi to sploh bilo. Gregor Ali~ NASI KRAJI IN LJUDJE PODLEHNIK / GOSPODARSTVO HALOSKE OBČINE Premalo razvojnega poguma Pomembna funkcija občin je tudi skrb za razvoj gospodarstva, malega gospodarstva in kmetijstva na svojem obmo-~ju. Ob~ine v ta namen poskrbijo za ustrezne prostorske plane, ugodne investicijske kredite in subvencije; slednje predvsem za kmetijsko proizvodnjo. Tudi pri svetu občine Podlehnik deluje komisija za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Vodi jo Anton Žerak, sicer sam podjetnik in podžupan občine. V letu 2000 je občina skupaj z banko ponudila za pospeševanje gospodarstva in kmetijstva 60 milijonov tolarjev ugodnih kreditov zgolj s temeljno obrestno mero in brez realnih obresti, za finan~ne intervencije v kmetijstvo pa 2 in pol milijona tolarjev nepovratnih sredstev. @al, poudarja Anton @erak, je v gospodarstvu premalo zanimanja za ugodno kreditiranje, in se spra{uje, ali gre za pomanjkanje razvojnih programov ali pa je vzrok pomanjkanje poguma za najemanje razvojnih kreditov. V ob~ini je 40 podjetnikov in obrtnikov, ki se ukvarjajo v glavnem s storitveno dejavnostjo. Industrije ni in si je v lepem okolju z ohranjeno naravo niti ne želijo. Prav v storitveni dejavnosti, kamor sodi tudi turizem, so seveda največje razvojne in zaposlitvene možnosti. Poleg tega bo v letošnjem letu sprejet prostorski plan, ki bo zaokrožil tri centre: Podlehnik, Nova Cerkev in Kozminci, določil pa bo tudi pogoje za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov na drugih območjih Predsednik komisije za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe v občini Podlehnik, podjetnik in podžupan Anton Žerak občine. Vsekakor bo to pomemben korak k naseljevanju ljudi na tem haloškem območju, predvsem pa za vračanje domačinov, ki so odšli predvsem zaradi neurejenih zadev na tem področju. Občina meri 45 kvadratnih kilometrov oziroma 4500 hektarjev, od tega je po podatkih katastra okoli 1960 hektarjev kmetijskih povr{in - 250 hektarjev njiv, 1300 hektarjev travnikov in pa{nikov ter 250 hektarjev vinogradov. V glavnem gre za zasebne vinograde, le okoli 80 hektarjev je vinogradov, ki jih imajo obdelovalci v najem od Sklada kmetijskih zemlji{č in gozdov. N območju ob~ine je tudi okoli 160 hektarjev intenzivnih ali ekstenzivnih sadovnjakov. Kar pomemben gospodarski potencial! Drugo vpra{anje je, kak{na je izkori{čenost na{tetih povr{in in kako občani izkori{čajo naravne lepote, ki kar kli~ejo po tu-risti~ni prodaji. Zagotovo so pri tem premalo podjetni. Kmetijstvo {e zdale~ ne daje rezultatov, ki bi kazali na izkori{čene možnosti: po statističnih podatkih je na območju občine 550 govedi in okoli 800 pra{ičev, pred desetimi leti pa je bil stalež podvojen. Tako stanje opozarja na nujnost investicij v večjo proizvodnjo na vseh področjih. Posebej ob dejstvu, da bo v letu 2001 zaključen velikopotezni projekt izgradnje vodovodnega omrežja po večjem delu območja te ha-lo{ke občine in da bo že naslednje leto začetek izvajanja prav tako pomembnega projekta vinske turistične ceste. Pa ne ozke, halo{ke stezice, temveč take, da se bodo lahko po njej zapeljali tudi petični gostje, ki bodo zagotovo radi obiskovali te kraje DRAZENCI / OBČNI ZBOR DRUSTVA GOSPODINJ Še mnogo bo treba postoriti ••• Kar 15 množičnih aktivnosti so v preteklem letu izvedle članice Društva gospodinj iz Dražencev, ki ga že tretje leto vodi Zdenka Godec. Na občnem zboru, ki je bil 13. januarja, so bile udeleženke z njenim poročilom in seveda tudi z društvenim delom tako zadovoljne, da so ji predsedstvo naložile še vsaj še za dve leti. Ko smo z Zdenko po uradnem delu nekoliko poklepetali, je povedala, da je poleg službe in družine delo v dru{tvu njeno največje zadovoljstvo, saj iz leta v leto vidi, da se interes Dra-ženčank za organizirano delo in druženje - pa naj bo izobraževalnega, {portnorekreativnega ali družabnega značaja - vedno bolj {iri. "Imamo toliko idej, da jih je včasih skoraj nemogoče realizirati. Glavni poudarek bo poleg gospodinjsko obarvanih tem letos {e bolj na kulturnem izobraževanj članic, zato bomo pričele oglede d gledali{kih predstav v ptujskem, mariborskem in ljub- ljanskem gledali{ču. Tudi v opero želimo iti. Več pa moramo narediti tudi na področju me-dosebnih odnosov v družini, v vasi in okolju, kjer živimo in delamo. Tudi prizadevanje za lepo okolje je ena na{ih skupnih nalog, ki jih moramo imeti na skrbi predvsem ženske." Kakšno bo Vaše delo v letu 2001? "Pozimi bomo poleg predavanj v okviru svetovalne službe OZVŽ pridno pletle in kvačka-le, telovadile, poleti kolesarile .. Iizku{nje so pokazale, da je tak-{en način dela najbolj{i." Nam zaupate letni programi »Še mnogo na vasi potrebno bo storiti, da življenje vredno bo živeti,« je slogan Društva gospodinj Draženci. Foto: Pogelšek dela? "V marcu bomo v počastitev kulturnega, ženskega in materinskega praznika z vlakom odpotovale v prestolnico, kjer si bomo ogledale najprej mesto, nato pa predstavo v Šentjakobskem gledali{ču, ki jo je režirala Ptujčanka Branka Bezeljak Glazer. To popotovanje načrtujemo skupaj s {e tremi dru{tvi: Hajdino, Hajdo{ami in Gerečjo vasjo, saj je medsebojno sodelovanje in skupno organiziranje posameznih oblik dela cilj na-{ega nadaljnjega dela." Lani ste za~eli na Vašo pobudo organizirano telovaditi... "Da, letos že drugo leto poteka telovadba v osnovni {oli Hajdina, ki je navdu{ila staro in mlado žensko populacijo. Morda je letos interes za spoznanje manj{i, zato pa se kaže zanimanje za nove rekreativne dejavnosti. Mogoče bo to plavanje v ptujskih Termah, če se bomo uspeli dogovoriti za sprejemljivo ceno." Načrtov je {e mnogo več, kot sem jih uspela strniti v ta kratki utrinek. Največja želja Zdenke in njenih neutrudnih sodelavk v dru{tvu pa je nedvomno, da bi že ob naslednjem občnem zboru lahko pripravile jedi v novi kuhinji doma va{čanov Draženci. S tem bi gospodinje končno pridobile prostor, kjer bi lahko potekali vsi tečaji, za katere je doslej velikodu{no in gostoljubno odprla vrata svojega doma njihova članica Terezija Golob. S. Brodnjak in z veseljem pokusili njihovo ponudbo. Komisija za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe je v minulem letu obravnavala tudi projekt obrambe pred točo z letali, zbrala mnenja drugih občin in na osnovi tega pripravila predlog o pristopu k temu projektu. Člani, poleg predsednika sta v komisiji {e Alojz Grabrovec in Bernarda Trafela, so proučili zakon o pospe{evanju turizma in zaradi obveznosti občine do tega zakona predlagali, da se občina vključi v eno že ustanovljenih lokalnih turističnih organizacij, kar bo finančno najugodneje. Spremljali so posledice su{e in ob pomanjkanju vode v gospodinjstvih predlagali razglasitev izrednih razmer ter aktiviranje rezervnega sklada za subvencioniranje stro{kov prevoza vode gospodinjstvom. V zvezi z zbiranjem ponudb za projekt CR-POV (Celostni razvoj podeželja in obnovo vasi) so pri{li do zaključka, da je projekt za občino koristen, saj zajema vsa področja življenja in dela in je temelj za razvoj občine. Zaradi obsežnosti bo občina pristopila k projektu postopno ter vanj prvenstveno zajela najvitalnej-{a področja, kot so kmetijstvo, malo gospodarstvo, okolje in Ena od razvojnih prednosti podlehniške občine je vinogradništvo prostor, turizem in sociala. Na osnovi analize vlaganja v kmetijstvo in malo gospodarstvo je komisija ugotovila že zapisano dejstvo, da so ljudje na obeh področjih premalo razvojno usmerjeni. Tako se nadaljujejo negativni trendi zaostajanja tega območja, ki brez razvojnih ciljev ne bo moglo doseči trajnega razvoja in uspe{no poiskati svojega mesta na trgu. Komisija meni, da bi morali nosilci vi-nogradni{ke proizvodnje nujno intenzivirati investicije v obnovo in raz{iritev vinogradov, dokler je država {e pripravljena nuditi pomoč v obliki nepovratnih sredstev in dokler je (pred vstopom v EU) {e mogoče povečevati vinogradni{ke povr{ine. V letu 2001 bodo zato v občini Podlehnik za razvoj gospodarstva namenili približno enaka sredstva pod enako ugodnimi pogoji kot v lanskem letu. Žal je bila izkori{čenost lanske kreditne ponudbe zgolj dvotretjinska, čeprav je bila občina pripravljena iz proračuna plačati kar 8 milijonov tolarjev obresti. Tudi v leto{njem letu bodo namenili del sredstev za kmetijstvo v obliki sofinanciranja, regresov in premij. Osnovni namen občine je vzpodbuditi investicije pri podjetnikih in obrtnikih ter povečati proizvodnjo hrane. V tekočem letu bo občina financirala tudi izdelavo projektov za gradnjo kanalizacije v urbanih sredi{čih, kar je bo pomemben prispevek k ohranitvi ekolo{ko neokrnjene narave in trženje zdrave hrane, ki dobiva v Evropi, v svetu in tudi pri nas vse večjo veljavo in tudi ceno. J. Bračič Oblačila SHE Iz Blagovnice na m trgu 3 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE SLOVENSKA BISTRICA / 2. MEDOBMOCNO SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN Ena najboljših tamburaških revij v Sloveniji Zveza kulturnih društev Slovenska Bistrica in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - obmo~na izpostava Slovenska Bistrica sta bila minuli konec tedna organizatorja drugega medobmo~nega sre~anja tamburaških skupin. Revije se je udeležilo sedem skupin: iz Ormoža, Vidma pri Ptuju, Gorišnice, Cirkulan, Cirkovc, Šmartna na Pohorju ter Polj~an. Kot strokovna spremljevalca sta se sre-~anja udeležila Damir Zajc ter Vladimir Brlek in ocenila, da je bila to ena najboljših tamburaških revij v Sloveniji, saj se bo sre~anja na državni ravni udeležilo pet od sedmih sodelujo~ih tamburaških skupin. Pri tamburici gre za ljudski instrument, sicer tradicionalni, vendar ne avtohton na območju Balkana. K nam so ga v 14. in 15. stoletju prinesli Turki; najstarejši zgodovinski dokument o tem glasbilu pa izvira iz 1551. leta. Tamburica se je razvila iz strunskega instrumenta, poznanega že v Mezopotamiji, o njenih predhodnikih govorijo likovni spomeniki v Tebah, samo ime pa je perzijskega izvora. V naše kraje je prišla bolj množično v drugi polovici 19. stoletja, veliko tamburaških skupin se je "rodilo" v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja, po drugi vojni pa je tamburica nekoliko pozabljen instrument. Njen glas pred dokončno pozabo ohranjajo v zadnjem času razne folk in etno skupine z bolj ali manj znanimi izvajalci, ki pa izvajajo skladbe na drugačen, zanimiv način, je uvodoma povedala povezovalka prireditve Jana Jeglič. In prav tamburica je bila tista, ki je s svojim značilnim tonom popestrila večer. Pričeli so ga domačini iz slovenjebistriške občine - tamburaši iz Šmartna na Pohorju. Že sedmo leto jih vodi Hinko Sernc, igrajo pa bolj zaradi medsebojnega druženja in zabave kot zaradi česa drugega. Lansko leto so delovali v okrnjeni sestavi, zato je njihovo delo bolj mirovalo. Trenutno sodeluje 12 članov, notni material pa pripravlja in prireja mentor sam. Iz osrčja Dravskega polja so prišli člani tamburaške skupine Cirkovce; igrajo že od 1975. leta, Maja Frangez in njen »dekliški tamburaški orkester Ormož«, ustanovila ga je pred šestimi leti, tokrat na drugem medob-mocnem srečanju tamburaških skupin v Slovenski Bistrici. Foto: Samo Brbre njihov vodja pa je Drago Klein. Iztekajoče se leto je bilo za orkester izrednega pomena, saj jim je uspelo izdati kaseto in tako so še slovesneje zaokrožili četrt-stoletni jubilej. Veliko nastopajo na raznih prireditvah, tudi izven domačega kraja, in veseli so vsakega vabila. Ce je skupina iz Cirkovc z nekoliko drugačnim načinom igranja (v svojem sestavu so imeli ORMOŽ / DAN ODPRTIH VRAT GIMNAZIJE Gimnazija sredi življenja Minuli petek je na Gimnaziji Ormož potekal dan nekoliko druga~e kot obi~ajno. Vrata u~ilnic so bila široko odprta in so vabila obiskovalce, naj pogledajo in prisluhnejo, kako gimnazijci preživljajo svoj dan. Tudi zanje je bil dan nekoliko druga~en, saj je pouk potekal v obliki okroglih miz z zunanjimi sodelavci in dijaki so se lahko po lastnem interesu odlo~ili, v katerem omizju želijo sodelovati. Izbira je bila pestra in primerna zanimanju gimnazijcev. Celodnevne aktivnosti pa so strnili v zaklju~ni prireditvi. Dopoldan je bil naravnan bolj k resnim temam, popoldan pa je bil namenjen umetniškim in sproščujočim dejavnostim. V literarni delavnici je dr. Dragica Haramija vodila pogovor s sodobno slovensko pisateljico Majo Novak. Z veliko spretnosti in humorja sta se podali po življenjski in ustvarjalni poti pisateljice, ki je bila med nominiranci za nagrado večernica za leto 1999. Avtorica ustvarja za otroke in velike otroke, saj odrasli ne berejo. Skozi prijateljski klepet sta gostji gimnazijce veliko naučili o detektivskih zgodbah, noveli, kriminalki in drugih oblikah. Dijaki so v praksi spoznali, da delo pripada avtorju le tako dolgo, dokler ga ne izda v knjigi, nato pripada vsem in vsak ima pravico do lastnega mnenja o njem. Zato učiteljice slovenšči- Gimnazija Ormož deluje šele tretje leto. Nima svojih prostorov, zato gostuje v zgradbi osnovne šole Ormož. Pri zagotavljanju laboratorijskega dela sodelujejo s sosednjimi gimnazijami. V letih delovanja so uspeli oblikovati tudi z zakonom predpisan delovni kolektiv. V gimnazijo je vpisanih šest oddelkov dijakov. Vsi pa nestrpno pričakujejo prihodnje leto, ko bodo imeli prve maturante in bo mogoče primerjati rezultate dela, je povedala ravnateljica Marjana Surič. ne, nikar ne sprašujte svojih učencev, kaj je hotel avtor s tem delom povedati, kajti to lahko ve le avtor! Ostale tri dopoldanske okrogle mize so bile povezane s težavami dijakov. Iz svojega vsakodnevnega dela, kjer se srečuje z njimi, iz svojega dela zelo dobro poznata posledice prekomernega uživanja alkohola. O drogi so se pogovarjali predvsem dijaki tretjega letnika. Zanimive in dokaj zastrašujoče podatke o nevarnostih drog so dobili iz dveh virov. Kot vodja skupine za nedovoljene droge je Stanko Ivanuša govoril o slovenski sliki konzuma in prodaje drog, enako problematiko pa je s stališča psihologa osvetlil mag. Aleš Friedl. Popoldne so na željo staršev organizirali okroglo mizo za starše, ki je govorila o drogah, vodila pa jo je pedagoška svetovalka Erna Fišinger z gostom Stankom Ivanušem. V likovnih dela- Utrinek z dneva odprtih vrat jih je veliko pozna šolska zdravnica Zlata Vičar — Polak. Dijakinjam je poskušala približati, da ima vsaka mladostniška težava tudi svojo pozitivno rešitev. Anica Zidarič je predstavila društvo Criček, ki od decembra deluje v Ormožu in pomaga pri telefonih za ljudi v stiski. Predvsem fantje so bili prisotni na okrogli mizi o alkoholu. Z anketo, ki prikazuje stanje v občini in državi, jih je seznanil psihiater Vladimir Auer, svoj prispevek k temi pa sta dodali gostji Majda Keček in Anka Šinko, ki vnicah, ki so jih vodili profesorji Jože Foltin, Simona Meglič in Tatjana Kralj so se dijaki poskušali v slikanju na platno in svilo ter v risanju portretov in tihožitij. Tisti, ki jim je bližje glasba, so se s profesoricama Klavdijo Zorjan Škorjanec in Slavico Lah ukvarjali s petjem in Orffovim inštrumentarijem. Za tiste, ki pa se zavedajo pomembnosti gibanja za zdravje telesa in duha, pa je bila pripravljena delavnica tea-bo aerobne vadbe, ki sta jo vodila Mitja Petrovič in Štefka Borak. viki klemenčič ivanuša tudi bobne) razburkala ozračje v bistriškem domu DPD Svobode, pa je skupina iz Vidma pri Ptuju, delujejo pod okriljem KD Franceta Prešerna, ponovno vnesla umirjenost in nežno zveneče tone. Za Videmčane velja omeniti, da je pri njih tradicija igranja na tamburice že kar častitljiva, saj so se pred več kot 75 leti tod rojevale posamezne skupine, ki so razvijale ljudsko igranje ter delovale daljši ali krajši čas med obema vojnama. Sedanja skupina, njen mentor je Jože Šmigoc, deluje že dobrih dvaj- stih, ki bi v njihovem orkestru želeli igrati. Tamburaši iz Cirkulan delujejo še od 1899. leta. O tem je bilo 6. oktobra 1899. leta zapisano tudi v časopisu "Domovina", ko so pri sv. Barbari v Halozah ustanavljali novo bralno društvo Naprej in kot nalašč se je omenjena slovesnost povezala tudi s koncertom tamburaškega orkestra. Mladi tamburaši iz Cirkulan, njihovo skupino vodi Boštjan Polajžer, so tamburanje združili s petjem in se pri tem iz leta v leto bolj nagibajo k poustvarjanju ljudskega izročila. Njihov repetoar obsega glasbeno in pe-semsko izročilo Haloz, Prlekije in Prekmurja. Ob tem pa so še oblečeni v nošo, ki je bila v naših krajih v modi pred sto leti. Tudi tamburaši PD Ruda Sever iz Gorišnice se lahko pohvalijo z dolgo tradicijo igranja, kar 104 leta že traja njihovo poustvarjanje te glasbene zvrsti. Zadnje čase je njihov tamburaški orkester pomlajen z osnovnošolci, lepe spomine pa imajo na praznovanje svoje stote obletnice, ko so sodelovali tudi z drugimi tamburaškimi skupinami iz Slovenije. Tamburaško skupino iz Gorišnice vodi Drago Koren. Nekaj posebnega za občinstvo je bil dekliški tamburaški orkester Ormož, ki ga je pred šesti- set let. Veseli pa so tudi vseh ti- mi leti ustanovila Maja Frangež, njihova mentorica. Za sabo imajo dekleta, v večini dijakinje in tudi študentke, veliko število nastopov in uspešnih predstavitev doma in tudi drugod po Sloveniji, pa tudi v tujini. Skupino druži veselje do igranja in seveda medsebojnega druženja. Zaradi šolskih in drugih obveznosti se lahko srečujejo na vajah enkrat tedensko in še to s slabšo prisotnostjo. Maja Frangež z velikim naporom in voljo dela ter se trudi, da bi ta zanimivi glasbeni sestav obdržala pri "življenju". Drugo medobmočno revijo tamburaškuh skupin so sklenili tamburaši Kavkler, člani KUD Janka Živka Poljčane, ki jih vodi Marjan Dreo. Sedem Kavkler-jev je prvič nastopilo septembra 1998. leta, do danes pa so opravili že toliko nastopov, da jih stežka preštejejo. Lahko rečemo, da so povsod tam, kjer se nekaj dogaja, nastopajo pa tudi na vseh občinskih, medobmoč-nih in tudi državnih srečanjih tamburaških skupin. Tako ZKD kot tudi Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Slovenska Bistrica, ki sta pripravila res prijetno prireditev, sta se nastopajočim primerno zahvalila z rožami, priznanjem ter spominskim darilom. Vida Topolovec PTUJ / IZSLA PESMARICA JO@ETA GREGORCA Okoli hišice so same rožice ••• V dvorani Mestne hiše na Ptuju so v ~etrtek, 25. januarja, predstavili knjižico skladb oziroma priredb ljudskih pesmi profesorja Jožeta Gregorca pod naslovom Okoli hišice. Notno zbirko 14 skladb za moške in mešane zbore je uredil Mitja Gobec, izid pa sta omogo~ila ptujska izpostava sklada RS za kulturne dejavnosti in mestna ob~ina Ptuj. Naslovno stran krasi panorama Ptuja, ki jo je naslikala avtorjeva žena Marija Gregorc, svojo karikaturo ob predstavitvenem sestavku pa je prispeval avtor sam. Knjižica je izšla v 300 izvodih. Avtorju prof. Jožetu Gregor- cu, ki je prav dan pred tem slavil 87. rojstni dan, je ob prvi tovrstni in za Ptuj pomembni knjižni pridobitvi uvodoma čestital župan mestne občine Miroslav Luci in izrazil ponos, da ima Ptuj za častnega občana prav nestorja slovenskih zborovskih dirigentov. O pomenu glasbene knjižice za zborovsko poustvar-jalnost, ki je na ptujskem zelo bogata, je govorila vodja ptujske izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Nevenka Gerl, vsebino zbirke pa je predstavil urednik Mitja Gobec. Poudaril je, da je bil univerzitetni profesor Jože Gregorc ves čas po drugi svetovni vojni do danes osrednja glasbena osebnost Ptuja in Maribora. Vsa leta je ob različnih upravnih in pedagoških službah neumorno vodil števil- 0 Prof. Jože Gregorc ob prvi pesmarici svojih skladb. Foto: Aljoša Ozmec ne pevske zbore, vendar ob tem ni mirovala njegova ustvarjalna žilica. Leta 1982 je napisal priročnik Moje izkušnje in pogledi na zboro-vodstvo, ki ga je izdala takratna Zveza kulturnih organizacij Slovenije, njen urednik pa je bil prav Mitja Gobec. In to je bil njegov prvi resni kontakt z maestrom Gregorcem. V vseh letih ustvarjanja je Gregorc tudi komponiral zborovske skladbe za potrebe svojih zborov ali pa na prošnjo zborovodij - svojih bivših študentov. Glasbeno založništvo na Ptuju ni bogato. Ljubiteljske pevske skupine in ptujska glasbena šola so do sedaj izdali okoli petnajst kaset ali plošč, od glasbenih oziroma notnih tiskov pa je v zgodnjih sedemdesetih letih Franjo Luževič v samozaložbi izdal dve zbirki za otroške in mladinske zbore. GREGORčeva notna izdaja je zagotovo prvo tovrstno delo, ki je bilo izdano na Ptuju. Prva izdaja zborovskih skladb Jožeta Gregorca prinaša izbor štirinajstih skladb za moške in mešane zbore, med katerimi je pet izvirnih, devet pa priredb slovenskih ljudskih. Vse odsevajo dobro poznavanje zborovskega stavka in zborovskega zvoka, skladbe, posebej tiste, ki obdelujejo ljudsko izročilo, pa po Gob-čevih besedah ohranjajo ljudske prvine in arhaično občutenje ljudskih harmonij. Sicer pa so se prisotni o tem lahko sami prepričali, saj so za zvočni prikaz delne vsebine nove pesmarice med predstavitvijo in po njej izdatno poskrbeli pevci komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom Franca Lačna. M. Ozmec ORMOŠKE NOVICE ORMOŽ / 27. SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetniki želijo vei informacij Po dobri uri in četrt prerekanj in pogovora na robu žalitev so se ormoški svetniki odločili, da na dnevni red ne uvrstijo točke o preoblikovanju Ekonomskega inštituta Maribor v Regionalno razvojno agencijo. Glavni razlog, zakaj so ravnali tako, naj bi bil v tem, da so material za omenjeno točko prejeli šele v petek in do ponedeljkove seje niso mogli dobiti dovolj informacij o omenjeni temi. Interes za opravljanje iste funkcije naj bi imelo več in{titucij na na{em območju in svetniki so želeli prisluhniti argumentom vseh morebitnih ponudnikov. Županu Viliju Trofeniku se to ni zdelo potrebno, saj je menda {est mesecev snoval in usklajeval re{itev, ki jo je ponudil na seji. Potem ko so svetniki odločili, da točke ne uvrstijo na dnevni red, ker želijo pred tem dodatne informacije in so pripravljeni sklepati čez teden dni na izredni seji, je župan opozoril, da ne sprejema odgovornosti za posledice, ki bodo tako nastale. Sprejemanje te odločitve naj bi bilo namreč časovno vezano. Od 23 prisotnih svetnikov jih je glasovalo 17, od tega 8 za uvrstitev in 9 proti uvrstitvi na dnevni red. Zanimivo je bilo tudi to, da je prizadevanja predstavnikov koalicijskih strank po tem, da dobijo več informacij, podprl tudi član NSi Alojz Sok. To pa ni bilo edino presenečenje minule seje. Svetniki so na dolgo in {iroko razpredali tudi o odloku o zimski službi. Svetnik Ljubo Lukič je vložil dva amandmaja, za katera pa je Dragi Bočko —Žižek, tajnica občine Ormož podala stali{če, da je besedilo obeh nesprejemljivo in neusklajeno z 2. členom omenjenega odloka. Svetniki so namreč želeli občini naložiti pluženje tudi nekategoriziranih cest. Pri tem je svetnike vodila želja, da bi splužili do domov tistih krajanov, do katerih vodijo nekategorizirane ceste, saj naj bi jim bili to dolžni, ker plačujejo vse prispevke in hkrati skrbijo {e za poseljenost podeželja. Župan je temu odločno nasprotoval, saj bi tako občina prevzela tudi od{kodninsko odgovornost za vse te ceste. Po rahli zmedi okrog tega, kateri amandma ima dopolnilo in kateri ne in ali je bilo to dodano po predpisih ter ali je kateri amandma umaknjen, so svetniki na vse-splo{no presenečenje sprejeli odlok in amandma, ki črta zadnji odstavek 12. člena omenjenega odloka ter uporabnike nekategoriziranih cest odvezuje izvajanja zimske službe na teh cestah. Župan je takoj najavil, da odloka ne bo objavil in bo ponovil postopek. Sprejet pa je bil tudi odlok o vzreji psov in obveznostih pri vzdrževanju čistoče javnih po-vr{in. V večstanovanjski zgradbi ima lahko posamezno gospodinjstvo v vzreji največ dva psa. Psov v Ormožu ni dovoljeno voditi ali pu{čati v javne ali poslovne prostore, na otro{ka in {por-tna igri{ča ter pokopali{ča. Imetnik pa je dolžan za svojim psom sprotno odstraniti iztrebke. Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja občinski in{pektor, ki prekr{ke kaznuje z denarno kaznijo 10.000 tolarjev. Svetniki so sprejeli tudi sklep o vi{ini najemnin za {olske prostore ter zaprte in odprte {portne objekte, saj je bila sedanja najemnina določena konec leta 1994 in ni Iz poroiila nadzornega odbora o izplačilu sredstev po su{i Občinska komisija je {kodo po su{i v občini ocenila na 835.765.242 tolarja. Ocena je bila predložena državni komisiji za sanacijo {kode in država je občini Ormož nakazala sredstva v vi{ini 149.568.000 tolarjev v dveh obrokih — 9. in 19. oktobra. Občina je večino sredstev nakazala upravičencem že v oktobru, celoten znesek pa do 27. decembra. Do zamude izplačil je prihajalo zaradi netočnih {tevilk tekočih in žiro računov, ki so jih navedli upravičenci. Dokončen obseg pomoči bo znan kmalu. V državni blagajni naj bi bila {e dobra milijarda, ki je namenjena za to problematiko. Župan pa je opozoril, da se dela tega denarja {e ne gre veseliti, saj od{kodnina za poplave ni v celoti realizirana že dve leti. Država je menda v finančni stiski, saj med drugim dolguje tudi občini Ormož (stanje 31. 12. 2000) 249 milijonov tolarjev. Večina (83,97%) od 1678 upravičencev je prejela pomoč do 100.000 tolarjev, 10 % upravičencev je prejelo sredstva v vi{ini do 300.000 tolarjev, 2 upravičenca pa nad 3 milijone. več pokrivala dejanskih stro{kov. Športniki in rekreativci bodo ob upo{tevanju različnih popustov v povprečju za ogrevano dvorano plačevali 3.300 tolarjev na uro. Ob tem so se svetniki dotaknili tudi pereče problematike neurejenosti {tevilnih igri{č po občini, ki so potrebna temeljite obnove. Za znamenito Mestno grabo, ki je izven sezone smeti{če sredi mesta in zbirali{če za hiter konzum in izmenjavo alkohola in drugih drog, bi obnova stala med 30 in 40 milijoni. viki klemenčič ivanuša ORMOŽ / ODPRTJE RAZSTAVE O STEFANU HOZYANU ST. Kronist časa z lirično du{o Pred tednom dni je bila v avli ormoške občine svečano odprta razstava o ormoškem fotografu Štefanu Hozyanu st. V čas in svet znanega ormoškega fotografa je obiskovalce popeljal nastop učencev glasbene šole Ormož in Petra Ki-riča, ki je predstavil lirične pesmi Štefana Hozyana st., ki so nastale v letih 1932 in 1933. Govorile so o ljubezni, materi in rodni grudi ter na svojstven način odstrle vpogled v fotografovo dojemanje življenja. S kak{nimi očmi je gledal in videl svet okoli sebe, pa pričajo tudi njegove fotografije. Avtorica razstave Nevenka Korpič je njegovo delo predstavila v več tematskih sklopih, ki predstavljajo mesto Ormož, portrete, podeželje in druge izbrane motive, ki jih je fotograf nekoliko idealiziral, prav zato je po mnenju avtorice razstava romantično obarvana. Poleg fotografij je razstavljene tudi veliko fotografske opreme Utrinek z izjemno družabne otvoritve razstave iz časa minulega stoletja. Naj-starej{i eksponat je fotografski aparat z letnico 1935, ki ga je fotograf prejel kot poročno darilo iz rok zadnje ormo{ke grofice. Štefan Hozyan st. je bil dolga leta kronist življenja in utripa Ormoža in njegove okolice, saj ga je njegovo delo vodilo vse do Čakovca in Koprivnice. Njegove fotografije so bile podlaga za {te-vilne razglednice, svojo ljubezen do narave pa je ovekovečil s fotografijami v {tevilnih revijah, s katerimi je sodeloval. Ljubezen do fotografiranja in svoje znanje je prena{al na {tevilne vajence in tudi na svoje otroke. Zato {e danes v Ormožu posluje Foto Host, v katerem delujeta njegova otroka Štefan ml. - Pi{ta in Štefka. Na odprtju razstave je bilo izjemno veliko {tevilo obiskovalcev, kar priča o živem zanimanju za delo ormo{kega fotografa. Razstava je vredna ogleda in pozornosti, na ogled pa bo vse do 1. marca. Odprl jo je Ale{ Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je opozoril na kulturno zgodovinsko, etnolo{ko in soci-olo{ko vrednost razstave in ob množičnem obisku napovedal selitev razstavne dejavnosti v or-mo{ki grad. SREDISCE OB DRAVI / 16.SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI Neskončna zgodba o lekarni Na svojo 16. sejo sveta krajevne skupnosti Središče ob Dravi so svetniki povabili tudi župana občine Ormož Vi-lija TTofenika. Od njega so zahtevali nekaj odgovorov na svoje lokalne težave. Glede obnove stare šole na Grabah je župan razmišljal, da ni ekonomske upravičenosti za sanacijo objekta, saj bi bila ta dražja od novogradnje. Predlagal je ureditev kopije objekta in stanovanjsko namembnost. Doslej tudi niso našli investitorja, ki bi bil pripravljen prevzeti ta projekt. Glede čistilne naprave in raz-mi{ljanj o smotrnosti priključitve Sredi{ča na čistilno napravo pri tovarni Droga pa župan ni dal dokončnega odgovora. V programu je predvidena čistilna naprava za Sredi{če, treba pa bo preučiti, kje naj bi stala, saj bi lahko bili zaradi izjemne razpr-{enosti kraja stro{ki astronomski. Za ilustracijo je navedel, da tlačni kolektor v Ormožu v dolžini dveh kilometrov stane kar 150 milijonov. Sicer pa bo potrebni odgovor dala stroka, ko bodo izdelane {tudije in geodetski posnetki, za katere je predvidenih 22 milijonov tolarjev. O plinifikaciji Sredi{ča se pogovarjajo že lep čas. Koncesionar bo za ta projekt moral zagotoviti 3,5 milijona mark. Da plina {e ni, je krivo predvsem premalo {tevilo prijavljenih. Priključni-na zna{a nekaj manj kot 100.000 tolarjev. Ali plin želijo, se bodo morali odločiti predvsem Sredi-{čani z zadostnim odzivom; enako je tudi s kabelsko televizijo. Najzanimivej{a pa je bila zgodba o lekarni, saj so svetniki zagotavljali, da jo sli{ijo prvič. Menda niso vedeli, da je lekarna v Sredi{ču ob Dravi ekonomsko neupravičena in se že vsa leta ve, da bo prina{ala izgubo. Za njeno preživetje je potrebno okrog 7500 pacientov, krajevna skupnost Sredi{če pa ima le 2100 prebivalcev. Za ekonomsko upravičenost mora farmacevt mesečno obdelati 1500 receptov. Za hrva{ke sosede na{e lekarne, razen za redka zdravila, niso več zanimive. Poleg tega pa tudi ni več veterinarskih receptov. Krajani z bližnjega Koga, 900 po {tevilu, pa niso navajeni opravljati svojih poslov v Sredi{ču. To je tudi razlog, zakaj ni nihče želel koncesije za zasebno lekarno. Poleg tega je obnova celotne zgradbe stala 27 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovila ob- Bleščeča tabla, sama lekarna pa nima tako svetle prihodnosti čina. Menda država za ureditev svojega krajevnega urada ni primaknila niti tolarja. Ormo{ka lekarna je dala 4,1 milijona za notranjo opremo in {e milijon za računalni{ko podporo. Decembra je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, za soboto pa je bila napovedana verifikacijska komisija, a je zaradi bolezni svoj pri- hod odpovedala. Težave so {e vedno zaradi dovoza za invalide na spomeni{ko za{čiteni zgradbi. Sredi{čani tudi niso vedeli, da se je spremenila zakonodaja in da zdravila lahko izdaja le farmacevt in ne farmacevtski tehnik, kot je bilo to mogoče nekoč. V Ormožu imajo menda trenutno dovolj farmacevtk s primerno izobrazbo, vendar bodo Sredi{-čani morali vzeti v zakup, da bo lekarna odprta le ob določenih terminih. Za konec so svetniki župana opozorili {e na problem ilegalnih prestopov meje in ogroženost s kriminalom, saj je menda povsem jasno, kateri sova{čani se ukvarjajo s temi nečednimi posli. viki klemenčič ivanuša Le redkokatera seja se konča v tako veselem in sproščenem vzdušju, kot se je ta. Za smeh na koncu je poskrbela ideja enega izmed svetnikov, kako rešiti problem beguncev. Predlagal je županu, da naj podeli koncesijo še za to dejavnost, pa se bodo s tem za te kraje povsem vsakdanjim poslom ukvarjali legalno. Nevenka Korpič, kustodinja etnologinja Pokrajinskega muzeja Ptuj, avtorica razstave o mojstru Štefanu Hozyanu st., je Ormožanom odstrla pajče-vino že marsikakšnega spomina na preteklost mesta in njegovih ljudi V spomin na avtorja in obdobje, ki ga je v oko svoje kamere ujel Štefan Hozyan st., bomo v Tedniku s prihodnjim tednom začeli objavljati podlistek o or-mo{kem fotografskem mojstru. viki klemenčič ivanuša PODGORCI / OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUSTVA Pomladili vodstvo Na sobotnem volilnem občnem zboru turističnega društva Podgorci so se člani odločili pomladiti upravni odbor in druge organe društva. Predsednik društva je še naprej ostal Franček Lah, ki je povezava med dosedanjim in bodočim delom društva, sam pa pravi, da bodo njegovo delo kmalu prevzeli mlajši. V bodoče želijo v podgorskem društvu več pozornosti nameniti urejenosti krajine. Ugotovili so namreč, da so domačije in dvorišča v kraju sicer lepo urejeni, sam kraj pa nekoliko manj. S tem se je strinjal tudi Stanko Pignar, predsednik KS Podgorci, a pravi, da krajevna skupnost ne more skoraj nič narediti, saj nima lastnih sredstev, ker samoprispevka ni več. Svoje delovanje turistično društvo financira s prispevki sponzorjev, od občine pa dobijo letno med 300 in 400.000 tolarji. Večino tega denarja porabijo za honorarje komisij za ocenjevanje vina, ki so postale v zadnjih letih velik strošek. V aprilu bodo skupaj z društvom vinogradnikov Ljutomersko-ormoških goric Jeruzalem pripravili tradicionalni Praznik vina in domačih jedi -že 23. Med vsakoletne družabnosti sodi tudi srečanje jubilantov. Srečali se bodo tisti, ki so bili rojeni med letoma 1901 in 1951 v lenarski fari, ki je nekoliko {ira od krajevne skupnosti. S primerno pozornostjo bodo obeležili 10-letnico slovenskega vinskega kozarca. Prav turistično dru{tvo Podgorci se je namreč spomnilo in izvedlo razpis za oblikovanje lastnega kozarca, ki ga prej Slovenci nismo imeli. Slovenski vinski kozarec so izbirale tri komisije - enologi, trgovci in gostinci. Odkupili so pravice za kar dva kozarca - or-mo{kega in slovenskega. Razlika Na volilnem občnem zboru so se člani turističnega društva Podgorci odločili, da jih bo še naprej vodil Franček Lah med njima je v volumnu in obliki. Steklarska {ola iz Roga{ke Slatine vodi proizvodnjo in prodajo tega zanimivega kozarca, ki je veliko uporabljan v vinskih in zasebnih kleteh, manj pa v gostinstvu, saj je zaradi ročne izdelave skoraj dvakrat dražji od običajnih kozarcev. V tem letu bodo člani dru{tva obudili tudi pohodni{tvo in oživili vinsko cesto, ki se vije tudi po njihovih krajih. Ponosni so na svoj podmladek, ki je edinstven v Sloveniji. Podmladki turističnih dru{tev sicer delujejo po {olah, ker pa imajo Podgorci le {tiriletko, so starej{e otroke priključili odraslim. Izobraževanje pa bodo usmerjali predvsem v varovanje okolja. viki klemenčič ivanuša PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / 41. KURENTOVANJE S CELOVITIM PROGRAMOM Dogajanje v mestu in šotoru Ptujski mestni svetniki so se v ponedeljek seznanili s celovitim programom 41. kurentovanja. Prvič se je zgodilo, da so organizatorji že dobra dva tedna pred prireditvijo svetnike seznanili s podrobnim programom dogajanja na mestnih ulicah in trgih ter v Kurentovi deželi v okviru treh šotorov (tako imenovanem mladinskem in kokakola šotoru ter v glavni karnevalski dvorani), ki jih bodo postavili na prostoru med železniškim in avtomobilskim mostom. Pomembno je tudi to, da so znane tudi cene vstopa v Kurentovo deželo in hrane. Vstopnina za otroke bo 200 tolarjev, za odrasle pa 500. Organizatorja — gospodarsko interesno združenje Poetovio vivat in podjetje Albin Promotion, d.o.o. - sta organiziranim skupinam ponudila ob kuren-tovanju tudi oglede turisti~nih zanimivosti Ptuja in okolice. Ptujske pustne prireditve se bodo pri~ele 17. februarja s ~etr- tim sre~anjem slovenskih pustnih likov in mask, tega dne bo oblast v Ptuju prevzel princ 41. karnevala Zvonko Križaj, ki bo v času pusta nastopal kot Matevž Zoki. Ptujski pustni dnevi se bodo končali 27. februarja s pokopom pusta, druga karnevalska povorka pa bo na pustno Kurentovo deželo - tri medsebojno povezane šotore - bodo postavili na prostoru med železniškim in avtomobilskim mostom. Na tem prostoru naj bi v bodočnosti postavili tudi ptujsko večnamensko dvorano, če bo mesto našlo soglasje zanjo. Foto: Črtomir Goznik SPUHLJA / DEVETI SEJEM KORANTOVE OPREME Pust je pred vrati Za korantovo kapo, ki je na fotografiji, je bilo treba odšteti borih 10 tisočakov. Foto: M. Ozmec Na to, da je čas pustnih norčij vse bližje, je opozoril tudi zelo dobro obiskan, že deveti sejem korantove opreme, ki je minulo soboto in nedeljo, 27. in 28. januarja, privabil v dvorano gasilskega doma v Spuhlji blizu 100 prodajalcev rabljene opreme in nekaj sto obiskovalcev oziroma kupcev od blizu in daleč. Za rabljene korantije - koran-tove kožuhe in kape - je bilo treba odšteti od 30 do 50 tisočakov, za rabljene zvonce pa od 15 do 20 tisočakov. Nove korantije oziroma kape s kožuhom, ki jih izdeluje že pet različnih izdelovalcev, veljajo letos okoli 80 tisočakov, medtem ko je za nove medeninaste korantove zvonce treba odšteti okoli 30 tisočakov. Organizatorji, člani kulturnega društva folklornih dejavnosti Korant iz Spuhlje, v katerem trenutno deluje 55 članov, so zadovoljni tako z obiskom kot z vsebino letošnjega sejma; še posebej predsednik društva Silvo Čeh. Po neuradnih podatkih naj bi kupčija kar lepo cvetela, saj je lastnike zamenjalo od 50 do 100 korantij, prodanih je bilo tudi nekaj novih, pa tudi precej zvoncev. Vse torej kaže, da bo v predpu-stnih in pustnih dneh v Spuhlji in na širšem ptujskem območju kar precej živahno. Pravzaprav že kar od jutri naprej, ko bo svečnica, ki korantom dovoljuje prve "prefašenske" pohode po vasi. M. Ozmec nedeljo. Ob zanimivih prireditvah v karnevalskih šotorih organizatorja ponujata bogato dogajanje na dveh glavnih trgih - Mestnem in Novem trgu. Med 18. in 20. uro bodo enajst pustnih dni na Mestnem trgu nastopali domači ansambli, folklorne, pustne, glasbene, plesne in druge skupine, godba na pihala, poulično gledališče in čarodej. Na Novem trgu se bodo predvsem predstavljale etnografske skupine. V nekaterih gostinskih ob je-ktih bodo v teh dneh pripravili plese v maskah in tudi sicer s ponudbo vabili goste. Aktivno se bodo v poulična dogajanja vključevali tudi dijaki Ekonomske šole Ptuj. Z novim konceptom 41. ku-rentovanja naj bi predvsem pridobilo poulično dogajanje, ki je bilo zadnja leta tudi na račun šotorskega dogajanja okrnjeno, čeprav so se vseh enajst dni vrstili večerni nastopi etnografskih skupin, ki so vodili v karnevalsko dvorano na Zadružnem trgu, kjer bo letos le parkirišče. Poulični nastopi bodo pridobili na pomenu le, če bodo imeli dovolj aktivnih udeležencev - ne samo nastopajočih, temveč tudi Ptujčanov, ki se bodo tudi pustno odeli. Pustno šemljenje pa je tisto, ki Ptujčanom kljub tradiciji še ne gre najbolje od rok. MG JURSINCI / NAJVEČ PRORAČUNSKEGA DENARJA ZA GRADNJO VEČNAMENSKE DVORANE Težave zaradi nerešene delitvene bilance Na ponedeljkovi seji občinskega sveta Juršinci so svetniki največ časa posvetili razporeditvi denarja letošnjega propra-čuna. Ta bo znašal256mi-lijonov tolarjev; največ, kar 100 milijonov tolarjev proračunske pogače, bodo letos namenili za gradnjo večnamenske dvorane v Juršincih. To namreč nujno potrebujejo. Prav zaradi tega bodo letos veliko manj investirali na drugih področjih komunalne infrastrukture; opravili bodo le najnujnejša dela na področju cestne infrastrukture. Za delovanje društev pa niso niti povečali niti zmanjšali postavk. Kot nam je povedal župan Alojz Kaučič, imajo podobno kot nekatere druge občine težave, kar še vedno ni rešena delitvena bilanca z bivšo občino Ptuj, saj bi morali najeti kredit, če bi želeli realizirati vse zastavljene investicije v letošnjem letu, pa tega ne morejo. Svetniki so včeraj sprejeli tudi pravilnik za oddajo javnih naročil malih vrednosti. MS PTUJ / SKUPSČINA D.D. AGIS PO OPRAVLJENI REVIZIJI Lastninjenje Agisa koniano V začetku tedna je direktor Agisa, d.d., Ptuj Anton Čokl za Tednik povedal, da je postopek lastninjenja in privatizacije Agisa končan. Vsi sedanji zaposleni v Agisovih družbah in bivši delavci Agisa oziroma vsi upravičenci, ki so v času od oktobra 1998 do poletja 1999 podpisali lastninske nakaznice za zneske manj izplačanih plač, so postali 43,65-odstotni lastniki Agisa, d.d. "Konec decembra lanskega leta je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj potrdilo pravilnost razdelitve delnic, januarja letos pa je bilo izdano tudi drugo soglasje v postopku lastninskega preoblikovanja. V naslednjih dveh mesecih naj bi bile v Centralni klirin{ki depotni družbi opravljene preknjižbe v delni{ki knjigi družbe Agis. Vsi upravičenci oziroma sedaj delničarji Agisa bodo prejeli delni{ke listine oziroma ustrezna potrdila, iz katerih bo razvidno, koliko delnic poseduje vsak posamezen delničar Agisa. Potrdila bodo novim delničarjem poslali na njihove naslove. Glede na vse spremembe v delni{ki knjigi lahko sklic prve skup{čine Agisa v novi sestavi pričakujemo v začetku leto{nje jeseni. Skup{čino bomo sklicali {ele po opravljeni reviziji poslovanja družbe za lansko leto, za kar nas zavezuje tudi zakon. Skup{čina bo izvedena po poobla{čenih delničarjih, o tem pa bodo vsi delničarji pravočasno obve{čeni. Delnice Agisa bodo vnovčljive, ko bodo kotirale na borzi " je {e povedal direktor Anton Čokl. (MG) MESTNI VRH / 12 HEKTARJEV NOVIH VINOGRADOV Priprava terena s posebnim drobilcem Na Mestnem^ Vrhu je začel v ponedeljek delati stroj posebne vrste. Čeprav gre za najmanjšega v seriji podobnih strojev, se je pogumno lotil "čiščenja" terena in priprave zemljišča za sajenje vinske trte. Doslej je bil na tem mestu sadovnjak - nasad hrušk iz leta 1972, ki pa je bil nekaj zadnjih let zapuščen in ga nadomestilo 12 ha vinograda. Zemljišče na Mestnem Vrhu je v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ta pa ga je dal v dolgoročni najem. Ptujčan Albert Gonc bo letošnjega aprila na površini šestih hektarjev posadil 14 tisoč trsov belega in 6 tisoč trsov modrega pinota. Na sosednji parceli enakega obsega pa bosta Ema in Milan Horvat iz Krčevine ustvarila vinograd z 20 tisoč trsi belega pinota in chardonnayja. Oba podjetna vinogradnika imata s to dejavnostjo bogate izkušnje. Albert Gonc je tehnični direktor ptujskega kletarstva, Horvatova pa sta že doslej obdelovala 5.500 trsov lastnega in 28 tisoč trsov najetega vinograda. Oboji pričakujejo v novem vinogradu na lepi legi dober Stroj se lahko loti tudi se rastočega drevja in grmovja in kakovosten pridelek ter seveda povrnitev visoke investicije. Oba najemnika bosta nov vinograd obdelovala v kooperaciji s ptujskim vinarstvom Slovenske gorice-Haloze. Posebno pozornost vzbuja omenjeni stroj podjetja Tisa iz Ljubljane. Gre za zelo zmogljiv drobilec, ki je kos drevju, panjem, vejevju, kamenju, skratka vsemu, kar mu pride na pot. Za njim ostane ravna površina z zmleto bio maso, pripravljena za nadaljnjo obdelavo. Poleg priprave kmetijskih površin so stroji podjetja Tisa primerni tudi za druge namene, na primer za pripravo trase bodoče ceste, gradbišča in podobnega. Na Mestnem Vrhu v Ptuju, kjer bo stroj še nekaj časa, je v ponedeljek začel drobiti podrta drevesa hrušk, vejevje in izruvane panje. Dokazal je, da se lahko loti tudi še rastočega drevja in grmovja, vendar lahko v tem primeru ostanejo v zemlji korenine in panji, kar ni primerno za kmetijsko obdelavo. Vsekakor je stroj, ki ga poganja traktor z 260 konjskimi močmi, dobra rešitev za pripravo velikih površin, saj nadomesti tedne ali mesece trajajoče ročno delo. JB PTUJ / PRVIČ V PROJEKTU KURENTOVANJA JAVNA DELA Šivali bodo pustna oblaiila Del letošnjega 41. kurentovanja v organizaciji GIZ Peto-vio Vivat, ki zajema dogajanje na ptujskih ulicah in trgih ter obe karnevalski povorki, uvaja nekatere novosti. Prvič v projekt vključujejo javna dela s 15 udeleženkami in enim udeležencem. Kostumografinja Stanislava Vauda na uvodni predstavitvi projekta javnih del v okviru letošnjega kurentovanja v prostorih ptujske Bistre. Foto: MG Pod strokovnim vodstvom ko-stumografinje Stanislave Vauda, ki je izdelala kroje, bodo šivali pustna oblačila in izdelovali pustne okraske. Kot pravi vršilka dolžnosti direktorica GIZ Poetovio vivat Minja Vučinič, želijo za ta projekt vzbuditi zanimanje vseh ptujskih gostincev. Tisti, ki bodo delali v karnevalskih šotorih, so izziv še sprejeli, za srednješolce bodo zašili gosposka oblačila, srednjeveški navdih pa bodo imela oblačila, v katerih bo v pustnih dneh stregla občinska garnitura. Za njihovo delo so se že zanimali v treh ptujskih gostilnah. Z izdelavo pustnih okraskov pa želijo izboljšati pustno podobo nekaterih ptujskih ulic, kjer se bo v pustnih dneh vila karnevalska povorka. MG IZOBRAŽEVANJE PTUJ / EKONOMSKA SOLA PRED NOVIMI IZZIVI Življenje na ekonomski šoli Lepak, ki je vabil na zborovski koncert litijskih pevcev, ni vseboval kičastih podobic izvajalcev, ker ni imel komercialnih namenov. Bil je nevsiljiv, zato pa estetsko oblikovan. Ponujal je vsebino in kvaliteto, torej ni bil namenjen širšemu krogu poslušalcev, ki zahajajo na koncerte v dvorano šolskega centra. Zato smo ga le redki opazili. Danes se na Ekonomski šoli Ptuj izobražuje 1315 dijakov v programih ekonomska gimnazija, ekonomski tehnik, podjetniško poslovanje - poslovni tajnik, poslovni tehnik in trgovec. Od leta 1993 {olo uspe{no vodi ravnateljica Branka Kampl Regvat, univ. dipl. ekon. Z bogato ustvarjalnostjo na šoli poteka šolsko in izvenšolsko življenje. Na Ekonomski šoli Ptuj iz leta v leto potekajo številni inovacijski projekti. Tako želimo mlade na prijazen in neposreden način vzpodbuditi k razmišljanju o najaktualnejših temah. Z inovacijskimi projekti, razis- kovalnimi nalogami, interesnimi dejavnostmi želimo mladim pomagati pri razvijanju osebnih in družbenih spretnosti in znanj, s katerimi se bodo lahko odzivali na izzive moderne družbe. Inovacijski projekt Vrednote, čustva in spolnost (avtorica Mija Vaupotič Gregorinčič, prof.) poteka v sodelovanju Ekonomske šole Ptuj z zavodom in ministrstvom za šolstvo in šport. Ponuja možnosti za neformalno medkulturno vzgojo in izobraževanje, razumevanje drugačnosti, strpnosti do drugače mislečih ter solidarnosti med vsemi. Omogoča miselni razvoj, oblikovanje lastnih stališč, lastnega pogleda na svet in kritično mišljenje. Drugi inovacijski projekt Pot h kakovostni šoli II (avtorica Ingrid Kac Korunič, prof.) poteka na šoli že drugo leto. Z različnimi metodami in aktivnostmi si prizadevamo izboljšati kakovost pouka in življenja na šoli. Sodelujemo tudi v inovacijskem projektu Timko (avtorica Karolina Vučina, prof.), ki povezuje področje informatike z naravoslovnimi predmeti.Več o tem projektu si lahko preberete na Internetu. Zelo smo ponosni na mednarodne projekte v okviru Evropske unije. Tako sodelujemo z avstrijsko šolo za gospodarske poklice iz Cmureka in tudi s Prvo ekonomsko školo iz Zagreba na strokovnem, kulturnem in športnem področju. Prav zdaj POKLICNA IN TEHNIŠKA ELEKTRO SOLA PTUJ / INFORMATIVNI DAN Do poklica po internetu v šolskem letu 2000/2001 sodeluje Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo v inovativnih projektih odprte šole. Tako so pripravili brezplačno izobraževanje in delavnice za odrasle. Teoretično znanje bodo lahko pridobili po internetu, praktično pa v šoli na delavnicah, kjer bodo opravili tudi izpite. Ena od najpomembnejših nalog vsake šole je, da mlade v vseh pogledih pripravi na vstop v svet odraslih in jim pomaga, da bodo na podlagi razvoja lastnih sposobnosti lahko zaživeli samostojno življenje. Zato potrebujemo dobre šole, ki sledijo spremembam svojega časa in so usmerjene v prihodnost, kar Elektro šola Ptuj pod vodstvom ravnatelja Rajka Fajta prav gotov je. Kar zadeva znanje, tudi zadnji rezultati mednarodnih raziskav potrjujejo, da se pri tem slovenski učenci in dijaki znajo izkazati in dosegajo precejšnje uspehe. Vsebinska prenova, ki v tem šolskem letu poteka najintenzi-vneje, je le eden od delčkov mozaika, ki naj bi ob nadaljnjih naporih in zavzetosti vseh sodelujočih pripomogel, da bo tudi v prihodnje pouk dovolj kakovosten, zanimiv, še bolj prilagojen posamezniku in da bo izpolnil pričakovanja glede tistega, kar je temeljni namen šole. V Sloveniji se v tem trenutku zavedamo, da nismo dovolj bogati, da bi lahko zanemarjali področje vzgoje in izobraževanja, in ker je kakovost šol odvisna tudi od njihovega materialnega stanja, si delujoči na področju vzgoje in izobraževanja moramo priznati, da je družba v preteklih letih z vlaganji v prenovo šol in na temu področju izkazala precejšnjo skrb. Seveda pa bomo morali vlagati v to področje tudi v prihodnje. V zvezi s tem se je treba zavedati upravičenih pričakovanj javnosti, da bodo vložena javna sredstva obrodila sadove. Le šola, katere skrb je nenehno usmerjena v razmislek, kaj novega in boljšega lahko še ponudi učencem in dijakom - in posredno njihovim staršem -, bo zadovoljila ta pričakovanja. Šole so javni prostor, so del nekega življenjskega okolja in morajo poleg izobraževalnih izpolnjevati tudi del družbenih funkcij. Nekatere od teh so že tradicionalne in utrjene, druge so posledica sprememb v načinu življenja, ki od vseh zahteva tekmovalnost in polno angažiranost; še zlasti v mestnih okoljih so občutneje navzoči tudi pojavi nasilja in drog. Z omenjenimi izzivi se morajo spoprijemati tudi šole in pri tem lahko staršem odvzamejo del bremena in skrbi, kje in kako bodo njihovi otroci prebili čas, ki jim ostaja po opravljenih šolskih obveznostih. Da pa bi nekateri nadoknadili zamujeno znanje, jim je Elektro šola Ptuj pripravila na spletnih straneh celotno gradivo za posamezne predmete, ki ga morajo predelati za opravljanje izpitov. Svoje znanje bodo lahko obogatili na brezplačnih delavnicah, ki jih bodo pripravili v šoli, katerih program je že predstavljen na internetu. Delavnice bodo potekale izven delovnega časa. Projekte so razdelili v tri dele 1. računalniški tehnik: s pomočjo študija na daljavo bomo omogočili pridobitev izobrazbe za poklic računalniški tehnik. Za vse udeležence izobraževanja bo udeležba brezplačna; 2. računalniška pismenost -"bav bav" ali nuja: vsako šolsko stavbo in opremo v njej financirajo državljani Republike Slovenije, zato se nam zdi primerno, da jih z opremo in znanjem, ki ga nudimo, seznanimo. Tako bi želeli izdelati projekte, s katerimi bi predstavili znanje in opremo, ki je na voljo v prostorih ŠC Ptuj. Organizirali bomo šti-riurne tečaje, ki bodo za udeležence brezplačni; 3. raziskovanje je lahko zabavno: z brskanjem po internetu in praktičnimi preizkusi bi želeli pokazati, kako zabavno in Vodja projekta Franc Vrban-čič. Foto: Milan Krajnc Pavlica poučno hkrati je raziskovanje. Raziskovalni duh je namreč gonilo napredka in je pri mladih še posebno izražen. Javna predstavitev projekta bo v petek, 9. februarja, ob 17. uri v prostorih Šolskega centra Ptuj.Popredstavitviboogledučil-nic in prostorov, v katerih bomo izvedli projekte. Dodatne informacije najdete na internetnem naslovu: http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/ ~elektro/Projekti2000_2001/. Morebitna pojasnila so dosegljiva na naslovu: http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/ ~elektro/svetovanje, na katerem smo odprli omrežno svetovalnico, lahko pa nas pokličete tudi na telefonsko številko 02-772-44-11. Šole imajo z vsem, kar jim je na voljo, predvsem z večjo dostopnostjo šolskih objektov in računalniške tehnologije zunaj pouka in ob koncu tedna možnost, da prevzemajo širše družbene funkcije tudi takrat, ko ne gre za predpisani program in predpisane dejavnosti, kar Elek-tro šola Ptuj kljub pomanjkanju prostora odlično izkorišča. Podobne rešitve poznamo drugod in pokazalo se je, da lahko s ponujanjem aktivnosti in odpiranjem v širši prostor šole precej pripomorejo k reševanju opisanih izzivov, ob tem pa še dodatno prispevajo k upravičenosti vlaganj skupnosti. Milan Krajnc Pavlica Gledališka skupina ekonomske šole se letos predstavlja s komedijo o Pepelki ustvarjamo skupni projekt v okviru Odprte šole z naslovom K sosedom — ali skok čez mejo. V maju bodo naši dijaki sodelovali na srečanju šol treh dežel v Hardbergu v Avstriji. _ V okviru projekta ODPRTE ŠOLE sodeluje Ekonomska šola kar z devetimi projekti. Tako naši dijaki s svojimi mentorji ustvarjajo v naslednjih projektih: 1. Likovne igre brez meja -Vesna Emeršič, prof. 2. Gledališka igra - Silvija Javornik, prof., Breda Vuser, prof. 3. Multimedija pri pouku -Viktor Tancer, prof. 4. Šport za vse - Jakob Rajh, prof. 5. Prostovoljno socialno delo - Sonja Šaše, prof. 6. Glasilo Ekonomček - Silvi-ja Javornik, prof. 7. Našel sem štiriperesno deteljico — Milica Selinšek, prof., Danica Jerenec, prof. 8. Razstave z ekonomsko tematiko — Metka Babusek Medic, prof. 9. K sosedom — ali skok čez mejo — Marijana Rajh, prof., Barbara Bezjak, prof., Metka Babusek Medic, prof. Na internetu lahko preberemo, kako potekajo dejavnosti v projektih Odprte šole, za kar vestno skrbi Miran Horvat, prof., koordinator je Mija Vaupotič Gregorinčič, prof. Dijaki se lahko v njih dokažejo v svojih sposobnostih na likovnem, literarnem in športnem področju, se urijo v gledališki igri, izražajo svojo človeško toplino v prostovoljnem socialnem delu — pomoč ostarelim in svoja čustva v besedi in risbi prelivajo na papir. PTUJ / IZOBRAŽEVALNI PROCES NA POKLICNI IN TEHNIŠKI STROJNI ŠOLI V strojništvu je prihodnost Znanje je edini proizvodni instrument, ki ni izpostavljen pojemajoiim donosom. (J.M. Clark) Z industrijsko revolucijo so postali stroji temeljni dejavnik gospodarjenja, saj pretvarjajo različne oblike energije v gibanje ali kinetično energijo. V zadnjih dveh stoletjih se je njihova učinkovitost znatno izboljšala. Prevzeli so nekatera težavna, naporna in za delavca mučna dela, predvsem pa omogočili proizvodnjo novih izdelkov, ki jih brez njih ne bi bilo. Skupek tehničnih iznajdb, ki so se pojavile skozi zgodovinski razvoj, imenujemo avtomatizacija in ta v nekaterih proizvodnih procesih povsem nadomesti človeka. Danes nastajajo "tovarne brez delavcev", kjer so delavce v sprotni proizvodnji povsem nadomestili računalniško krmiljeni stroji. Avtomatizacija se v sodobnem času uvaja predvsem iz ekonomskih razlogov, saj mora domača industrija nastopati na mednarodnem tržišču s kvalitetnimi in konkurenčnimi izdelki in mora v tem smislu tudi proizvajati. Prav industrijsko manj razvite države bi morale zato v avtomatizacijo vlagati več kot industrijsko razvite, to pa pomeni za industrijsko manj razvite velike finančne, tehnološke in predvsem kadrovske napore. Zato je potrebno vse možnosti smotrno in racionalno izkoriščati ter si stalno prizadevati za modernizacijo in racionalizacijo proizvodnje. Iz prakse je znano, da proces avtomatizacije v industriji napreduje vedno le tako hitro in uspešno, kakor jo obvladajo in omogočajo lastni kadri v industriji. Avtomatizacija je namreč skozi razvoj prinesla tudi potrebo po specializiranem osebju za konstruiranje in gradnjo takšnih naprav ter potrebo po tehničnem osebju, ki zagotavlja nemoteno delovanje naprav, njihovo vzdrževanje, takojšnjo odpravo zastojev in izboljševanje strojev. Zato je prav, da poskrbimo za te kadre, da jim omogočimo seznanjanje z novimi dosežki, z novejšo tehnologijo, da se bodo lahko ob pomoči strokovnjakov sami odločali za posamezne rešitve proizvodnih procesov in da bodo tudi sami dajali pobude za racionalizacijo le-teh. Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj že nekaj let izobražuje tehnične kadre, ki jih narekuje sodoben tehnološki razvoj in ki po končanem šolanju s svojim znanjem omogočajo izboljšanje proizvodnih procesov. Šola ponuja veliko paleto poklicev, ki jih izvaja v 2,5-letnem programu, celoletnem triletnem programu in dualnem triletnem programu ter seveda v štiriletnem programu. 2,5-letni program obsega poklice v okviru pridobivanja, predelave in obdelave kovin. V celoletnem triletnem programu je ponujena možnost poklicev, kot so: strugar, rezkalec, orodjar, konstrukcijski ključavničar, avtome-hanik _ Že nekaj let pa šola omogoča tudi dualni sistem izobraževanja za poklice, kjer dijaki praktično znanje pridobivajo v realnem okolju obratovalnice obrtnika ali podjetja. Štiriletni program pa odpira pot na višje strokovne šole in visokošolske študijske programe. Zadnje čase se v Sloveniji veliko govori o gospodarski krizi in mnogi zaradi tega ne razmišljajo o tehniki oziroma strojništvu kot o bodočem poklicu. Vendar pa se gospodarstvo razvija ciklično in zato obdobju konjunkture sledi obdobje recesije in obratno. Človek se za poklic ne odloča zaradi tega, da bi ga opravljal samo nekaj let, temveč da bi v njem preživel vse življenje in se bo v tem znašel tako v obdobju recesije kot tudi konjunkture. Takšne situacije pa se pojavljajo tudi na drugih področjih in v drugih poklicih. Dejstvo je, da tehnika in tehnologija nenehno napredujeta, in bojazen, da bi se tehnološki razvoj zaustavil ter da tehnični delavci ne bi imeli kaj početi, je odveč. Razvoj tehnike ne pozna meja. Priložnosti, kot jo je v minulih letih imel Bill Gates, ki je postal najbogatejši človek na svetu, je za mlade ljudi, ki so nadarjeni za tehniko, še veliko. V svetu tehnike in tehnologije, strojništva in avtomatizacije so poklicem, ki jih izvaja Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj, delovna mesta zagotovljena. Delavce in strokovnjake, ki se spoznajo na stroje in tehniko, potrebujejo v vseh panogah gospodarstva in negospodarstva. Prihodnost prinaša s seboj izzive za mlade ljudi, ki imajo žilico za tehniko — torej je prihodnost tudi v strojništvu! Robert Harb, univ. dipl. inž. str. IZOBRAŽEVANJE Dijaki Ekonomske šole Ptuj si nabirajo nova znanja in bogatijo življenjske izku{nje v naslednjih programih: Program Trajanje šolanja Zaključek izobraževanja 1. ekonomska gimnazija 4 leta matura 2. ekonomski tehnik 4 leta poklicna matura 3. trgovec 3 leta zaključni izpit 4. podjetniško poslovanje — poslovni tajnik 3 leta zaključni izpit 5. podjetniško poslovanje — poslovni tehnik 3 + 2 leti zaključni izpit 6. ekonomsko komercialni tehnik — dif.pr. 2 leti zaključni izpit Naša šola je tudi članica Mreže zdravih šol Slovenije, kjer dijaki sodelujejo v različnih projektnih tednih, okroglih mizah in razstavah. V projektnem tednu Zasvojenosti in lik mladostnika smo okviru razrednih ur obravnavali naslednje vsebine: Kako alkohol vpliva na naše zdravje? Kaj pomeni biti zastrupljen z alkoholom? Ali alkohol povzroča še dodatne težave? Zakaj ljudje zlorabljajo droge? Ali res ni mogoče opustiti kajenja? Na to temo smo pripravili razstavo Zasvojenosti in lik mladostnika. Organizirali smo okrogle mize in predavanja strokovnjakov s Centra za socialno delo Ptuj in naši gostje so bili Grega Solovjev, Marjan Kokot in Danila Jurgec. Dijaki so na to temo ustvarjali na literarnem področju. V okviru mreže Zdravih šol smo sodelovali v natečaju izdelave najboljšega plakata Razstavišče na hodniku ekonomske šole ni nikoli prazno Alkohol in mladi. Najboljši plakati so bili poslani na Dansko. Oglašal se je naš šolski radio Dino z razmišljanjem dijakov na to temo. V projektnem tednu o aidsu so dijaki EŠ sodelovali na okrogli mizi, ki jo je vodila Verica Turk, dr. Tatjana Kolar pa je predavala o spolni vzgoji. V avli EŠ smo na to temo pripravili tudi razstavo, si ogledali različne filme in gledališko predstavo Svobodna ljubezen v Gledališču Ptuj. Pravkar smo sredi projektnega tedna Lepo je imeti prijatelja. Naši dijaki že ustvarjajo v različnih raziskovalnih nalogah z ekonomskega in naravoslovnega področja, s katerimi se bomo predstavili na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev v maju. Lani smo se predstavili z 11 raziskovalnimi nalogami. Od tega so tri prejele zlato priznanje in se uvrstile na državno tekmovanje mladih raziskovalcev. Pet nalog je dobilo srebrno in tri bronasto priznanje. V naši avli se vrstijo številne razstave in v tem šolskem letu smo si jih ogledali že v velikem številu: Oktober — mesec varčevanja, Denar, Euro, Poslovni razgovor, Priznanje guvernerja banke Slovenije, 10 let borze, Mednarodna trgovina, Zajec — žival leta, Svetovni dan varstva živali, Dan človekovih pravic, Ljubezen in jaz, Rože kar tako, da počije si oko, razstava ob novem letu. MVG EKONOMIJA KOT DRUŽBENA ZNANOST V EKONOMSKIH GIMNAZIJAH Znan ameriški ekonomist, Nobelov nagrajenec v letu 1970, Paul A. Samuelson v svojem delu Ekonomika opredeljuje ekonomijo takole: "Ekonomija raziskuje, kako ljudje in družba zaposlujejo redke resurse, ki imajo alternativno uporabo, s ciljem producirati različne dobrine in jih razdeliti med sedanjo in bodočo potrošnjo ter med posameznike in družbene skupine." Vendar pa začetniki ponavadi želijo krajšo definicijo ekonomije, kot na primer ekonomija je študij tistih dejavnosti, ki obsegajo menjalne transakcije med ljudmi, opravljene z denarjem ali brez njega, ali čisto preprosta definicija, razumljiva v vsakdanji rabi: ekonomija je študija o ljudeh v njihovem vsakdanjem poslovnem živlljenju, kako si služijo sredstva za preživljanje in kako jih uživajo. Enostavno lahko rečemo, da je ekonomija študij bogastva. Ekonomija spada med družbene znanosti, meji tudi na druge družbene znanosti, kot so sociologija, psihologija, filozofija in podobno. Vsem družbenim znanostim je skupno to, da se ukvarjajo z ljudmi oziroma proučujejo odnose med ljudmi. Ekonomija se od drugih družbenih znanosti loči po tem, da proučuje odnose med ljudmi v materialnem procesu družbene reprodukcije, zanimajo jo pred- Janezu Pucku v slovo Spoštovani Janez! V četrtek, 18. januarja sva se srečala na Mestnem trgu v Ptuju. Bil si na običajnem dnevnem obhodu od doma do študijske knjižnice in nazaj domov v Trubarjevo 9. Pred Magistratom sva se nekaj časa pogovarjala, potem pa po Miklošičevi ulici korakom nadaljevala pot in razgovor. Vsebina - utrinki iz tvojega življenja in dela, kar sem napisal v glasilu DU Ptuj "Naš sel". Dejal si, da si mi takrat, novembra lani, pozabil povedati veliko raznih zanimivosti iz življenja. Imel si še opravek, zato sva se pri poslovalnici banke poslovila z dogovorom, da se kmalu spet srečava, seveda nekje ob mizi, da si bom lahko tu in tam tudi kaj zabeležil. Pri tem si dejal: "Če bo zdravje ...," obmolknil, me z nasmehom pogledal in zaznal sem prikrito grenkobo v tem nasmehu ... Naslednji dan si kot utrujen popotnik tiho in mirno zasnul večni sen ... Potem so se v družinskem krogu na pobreškem pokopališču v Mariboru tvoji ljubi in dragi - sin in hči, vnuki in pravnukinje - od tebe poslovili. Poznala sva se že od decembra 1945lj ko si prišel za ravnatelja OS Žetale. Pozneje sva se večkrat prijateljsko srečevala, tudi sodelovala, ko sem pripravljal prvi kviz za Radio Ptuj "Spoznavajmo svoj domači kraj". Pripravil si ustrezno gradivo, iz katerega so potem učenci - tekmovalci iz osnovnih šol - črpali znanje iz zgodovine ptujsko-ormoškega območja ter se pomerjali v znanju. Pozneje sva se večkrat srečevala tudi na poučnih izletih, kjer si bil strokovni voditelj. Bil si velik humanist, živel skromno in pošteno, v vseh režimih so te imeli za levičarja, vendar si partijsko članstvo vedno odločno odklanjal. Delal si v organizacijah Rdečega križa, organiziral krvodajalske akcije, izobraževanje odraslih in še na mnogih drugih področjih. Nisi želel nastopati v javnosti, čeprav bi si bil često zaslužil, da bi o tvojem delu kaj napisali tudi v javnih občilih. Zaslužiš si, da te vsaj posmrtno na kratko predstavimo bralcem. Janez Pucko je bil rojen 4. maja 1910 v naselju Ivanci pri Murski Soboti v kmečki družini. Na učiteljišču v Mariboru je diplomiral leta 1933. Posebej se je poglabljal v študij zgodovine in geografije. V Kragujevcu je končal šolo za rezervne pehotne častnike, vendar iz političnih razlogov čina ni dobil. Delovno pot učitelja je začel na šoli v Hotizi. Kot zaveden Slovenec je med vojno doživljal ponižanje od madžarskih okupatorjev, tudi skozi prevzgojevalni tečaj je moral iti. Po osvoboditvi Pre-kmurja po sovjetski armadi se je z ruskimi častniki kar dobro razumel, ker je znal njihov jezik, poznal rusko zgodovino in književnost, obnašanja njihovih vojakov pa je tudi javno obsojal. Po koncu vojne je poučeval zgodovino in zemljepis na gimnaziji v Murski Soboti, katere ravnatelj je bil prof. Jože Ma-učec. Decembra 1945 pa sta bila oba premeščena - Maučec na gimnazijo v Ptuj, Pucko pa v Žetale. Po petih letih uspešnega rav-nateljevanja v Žetal^ah je bil še pet let ravnatelj oS v Cirkula-nah, potem osem let ravnatelj OS Lovrenc na Dravskem polju, dve leti je bil predmetni učitelj na oS Breg Ptuj, zadnje desetletje pred upokojitvijo pa ravnatelj OS Hajdina. Povsod je bil dober in spoštovan pedagoški vodja, znal pa se je tudi vključevati v življenjsko okolje in podpiral vsa napredna prizadevanja. Od leta 1935 je bil lovec in se povsod ustvarjalno udejstvoval v lovskih družinah. Ustalil se je v LD "Boris Kidrič" v Kidričevem, kjer je pred petimi leti, ko mu je bilo že 85 let, lov povsem opustil. Na lovskih pogonih se je srečeval z mnogimi vodilnimi ljudmi, ki so gostovali v loviščih na Dravskem polju. Veliko je zvedel o teh ljudeh, spoznaval njihove dobre in slabe strani. Po upokojitvi v letu 1975 so ga razne turistične in izletniške skupine često prosile za voditeljstvo na strokovnih in poučnih izletih. Že od mladosti je rad potoval. Vsako potovanje je tudi izobraževanje, je vedno trdil. Rad se je odzival vabilom v zadovoljstvo organizatorjev in udeležencev izletov. Zadnje izletniško voditeljstvo je opravil 4. oktobra 2000, ko je vodil izletnike DU Ptuj na Madžarsko. Občudovali smo ga in se spraševali, od kod temu 90-letnemu upokojencu ta izredna bistrost duha, čilost telesa in zgovornost? Na to vprašanje mi je Janez Pucko odgovoril približno takole: Enakosti v zdravju in dolgosti življenja nikoli ne bo. Kdor hoče biti zdrav do konca svojega življenja, se mora veliko gibati v naravi, voziti kolo in plavati, biti skromen v jedi, še bolj v pijači in v nobeni stvari ne pretiravati. Vse to moraš upoš-tvati že od mladosti naprej. To je potrjeval s svojim življenjem, saj v svoji 40-letni delovni dobi ni imel niti enega dne bolniške. Glede umske čilosti pa je dejal, da tudi po odhodu v pokoj veliko čita, redno spremlja tisk, zlasti pa ga zanima vse, kar se je dogajalo v 20. stoletju - v obdobju krutih vojn, diktatur in nasilja, pa tudi neslutenega napredka. Bil je človek, ki je 40 let delal kot učitelju in vzgojitelj mladih, od tega polnih 30 let na ptujskem območju, potem pa še četrt stoletja kot upokojenec sodeloval na raznih področjih. S svojim življenjem in delom je dokazoval, kako je treba živeti zdravo, skromno, pošteno in vzgojno. Bil je ljudem svetovalec in vzornik do zadnjega dne življenja. Slava njegovemu spominu! Franc Fideršek vsem produkcijski odnosi. "Če lahko merite in izrazite s številkami, o čemer govorite, tedaj nekaj veste o tem. Če tega ne morete meriti in izraziti s številkami, je vaše znanje skromno in nezadovoljivo; biti utegne začetek znanja, toda vaše misli nikakor niso napredovale do znanosti ." (Lord Kelvin) Nihče ne more razumeti zapletenega predmeta, kot je na primer kemija ali fizika, ne da bi ga dobro analiziral in preučil. To ima dobre in slabe strani. Nemogoče je, da bi se človek z ulice sam sebe imel za dokončno avtoriteto o takšnem predmetu. To je samo zelo koristno. Študent začetnik takšnega predmeta se mora na začetku seznaniti z vsemi temeljnimi pojmi in vložiti v to precejšen napor. Z vidika ekonomije je ravno nasprotno, saj vsakdo, že od mladih dni, ve nekaj o njej. Toda pičlo znanje je lahko varljivo, lahko se izkaže, da je mnenje navadne zdrave pameti v resnici nesmisel. Zato je pridobivanje znanja s področja ekonomije zanimivo prav iz vidika preučevanja in obravnavanja nekaterih stvari, ki jih v življenju neprestano srečujemo: kakšni poklici so na voljo, kakšni so zaslužki, koliko dobrin lahko kupimo z razpoložljivim dohodkom in podobno. Ekonomija obravnava tudi čisto poslovne zadeve, kot: zakaj se znižuje / povečuje vrednost posameznih vrednostnih papirjev, kako se gibljejo obrestne mere ... Prav tako pa se mora spoprijeti tudi z najbolj perečimi vprašanji, ki grozijo družbi ali državi. Vsako izmed teh vprašanj terja učenje ekonomije, če hočemo o njej uspešno razpravljati, in tisti, ki tega ni nikoli sistematični preučeval, se ne more prav zamisliti v ta vprašanja. Zamislite si , da bi s slepcem skušali razpravljati o likovni ustvarjalnosti znanega umetnika. V naslednjih tednih se bodo morali mladi, ki letos končujejo osnovno šolo, odločiti za nadaljevanje šolanja v srednjih šolah. Ta odločitev za številne mlade ljudi ne bo lahka, saj je odločitev o poklicu ena prvih in hkrati najtežjih samostojnih odločitev. Bolj, kot si mladi ljudje mislijo, je namreč od izbire poklica odvisna tudi njihova življenjska sreča. Človek si poklic izbere za vse življenje in najbolje storijo tisti, ki pri izbiri poklica prisluhnejo predvsem svojim željam, razumu in srcu. Ekonomija je zelo pomemben predmet in hkrati tudi zanimiv. Tega ne mislim samo zato, ker sem tudi sama ekonomistka, temveč tudi ankete javnih mnenj kažejo, da je dobro zasnovano predavanje s področja ekonomije zmeraj dobro obiskano. Veliko ljudi, ki niso imeli nikoli priložnosti, da bi študirali ekonomijo, danes to obžaluje. Ekonomska gimnazija kot ena izmed strokovnih gimnazij je šola, ki dijakom nudi temeljna znanja s področja ekonomije. S pomočjo teh znanj bodo dijaki, ki jih ekonomija kot veda zanima, lahko uspešni pri nadaljnjem študiju ekonomije in drugih družbenih znanosti. Pridobljena ekonomska znanja jim bodo pomagala v vsakdanjem življenju, saj umeščanje slovenske ekonomske znanosti v sodobne svetovne zahteva spremembe tudi v poučevanju ekonomije. Ekonomska šola Ptuj pod vodstvom ravnateljice Branke R. Kampl, izvaja program ekonomske gimnazije že tretje leto. Prva generacija bo v šolskem letu 2001/02 opravljala maturo, med drugim tudi iz predmeta ekonomije. V tem času bodo pridobili čim več znanj s področja ekonomije, saj se zavedajo dejstva, da je gospodarsko življenje zelo pestro in zanj ni preprostih resnic. Zato tudi predmet ekonomija ni čisto preprosto branje, vendar pa, bolj ko boste razumeli ekonomski način razmišljanja, bolj vas bo zanimal. Do tega spoznanja se morate prebiti sami in upam, da vam bo ta sestavek v pomoč. Darja HARB, univ.dipl.ekon. PTUJ / OBČNI ZBOR VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Veterani o svojem delu Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je bilo ustanovljeno šele pred dobrim letom, zato neke široke članske aktivnosti še ni bilo mogoče pričakovati. Največ dela so opravili člani predsedstva združenja, še zlasti predsednik in podpredsednik. Za pridobitev registracije združenja in njegovo delovanje je namreč bilo potrebno pripraviti vrsto aktov in dokumentov. Iz raznih dokumentov je bilo potrebno izbrskati upravičence in izdelati kar se da popolno evidenco tistih s ptujskega območja, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem v veteransko organizacijo. Poiskati je bilo potrebno ustrezen prostor za funkcionalno delo in vsaj začetni način financiranja, da so bile nadaljnje aktivnosti sploh mogoče. Ko so bili ti pogoji zagotovljeni, je predsedstvo združenja obvestilo vse upravičence, naj si pravočasno uredijo status veterana, in jim posredovalo informacijo, kako to storiti. Izvedenih je bilo tudi nekaj članskih aktivnosti. O teh podrobno govorili na občnem zboru ZVVS Ptuj, ki bo 9. februarja v okrepčevalnici Gastro. Ker je bilo na zadnji seji predsedstva združenja ugotovljeno, da je doslej včlanjenih le 368 upravičencev, kar je manj od polovice upravičencev, in še ti nimajo vsi urejenega statusa veterana, bodo vse člane povabili na zbor. Tam bodo dobili napotke glede ureditve statusa. V združenje VVS pa se še vedno lahko vključijo upravičenci, ki tega še niso storili. Na občnem zboru bo sprejet tudi načrt dela organizacije za tekoče leto. Predsedstvo je pripravilo zanimiv osnutek delovnega programa. Lojze Cajnko PTUJ / PRAZNIČNI DNEVI OS MLADIKA KULTURA, IZOBRAŽEVANJE Praznovanje v okviru projekta Comenius Prejšnji teden so v OS Mladika na Ptuju z vrsto aktivnosti, v katerih je sodelovala ve~ina u~encev, po~astili dan {ole. Prazni~ne dneve so delili skupaj z gosti iz partnerskih šol, s katerimi sodelujejo v evropskem projektu Comenius. Ob letošnjem dnevu šole so ustvarjali na temo Z usfvarjal-nostjo proti vandalizmu. Izdelke učencev so razstavili v treh učilnicah. Osrednje prireditve pa so pripravili 26. januarja, ko so organizirali delovno srečanje z učitelji partnerske šole iz Nemčije, prireditev za učence in večerno prireditev za starše in goste, na kateri je bil slavnostni govornik ptujski župan Miroslav Luci, ki je ob tej priložnosti poudaril, da je mestna občina Ptuj izobraževanje in vzgojo postavila med prednostne naloge, saj želi v kakovostno izobraževanje in vzgojo zajeti vse otroke. Mladiki pa je čestital za dosežene uspehe doma in v okviru mednarodnih projektov. Ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj je povedala, da so se na letošnji dan šole še posebej skrbno pripravljali. Ustvarjali so v okviru rednega šolskega dela in v okviru interesnih de- javnosti že od začetka novega šolskega leta. Projektu Z ustvarjalnostjo proti vandalizmu so posvetili tudi dneva pred osrednjimi prireditvami, ko učenci niso imeli pouka, da so se lahko še bolj izkazali na različnih področjih, kot so računalništvo, ročne spretnosti, igra, ples, petje in druge. Že decembra pa so potekale aktivnosti na literarnem in glasbenem področju. V tem trenutku se v Mladiki, ki ima v tem šolskem letu 509 učencev, skrbno pripravljajo na postopno uvajanje devetletne osnovne šole. Stavba, v kateri domuje šola, bo prihodnje leto stara sto let. V prvem letu delovanja, to je v letih 1958/59, je imela OŠ Mladika (takrat še OŠ Toneta Žni-dariča) 673 učencev. Ob njej je v poslopju sedanje Mladike imela prostore tudi OŠ Jožeta Lacka. V letu 1961/62 sta se šoli združili in takrat je imela tudi V kulturnem programu so učenci skušali posnemati tudi prib-Ijubljeno oddajo TV Dober dan. Foto: Črtomir Goznik Ravnateljica Sonja Purgaj je na ogled razstave popeljala goste petkove osrednje slovesnosti - slavnostnega govornika župana Miroslava Lucija in ravnatelja ptujskega dijaškega doma Matjaža Neudauerja največ učencev - 1382. Z dograditvijo novega šolskega poslopja za OŠ Ljudski vrt (prej Franca Osojnika) pa se je zmanjšal šolski okoliš za OŠ Toneta Žnidariča in število šolarjev se je zmanjšalo na 1087. Ob preimenovanju v OŠ Mladika leta 1991/92 je bilo na šoli 714 učencev, z vsakim novim šolskim letom pa se je število še zmanjševalo. Mansardo so pričeli obnavljati leta 1997, ko so praznovali 95-letnico sedanje šolske zgradbe. Vpis otrok v program devetletnega izobraževanja bodo pričeli v tem mesecu, s soglasjem staršev bodo tudi letošnje pet-ošolce vključili v sedmi razred devetletne osnovne šole. Po prvih sestankih s starši za vpis v prvi in tudi sedmi razred devet-letke so skorajda prepričani, da se bodo vsi otroci odločili zanjo. Kolektiv z ravnateljico je prepričan, da je to zelo dobro, saj bo pouk še kvalitetnejši, ker bodo učne snovi razbremenjene nekaterih vsebin. Poudarek bo na aktivnih oblikah in metodah poučevanja, ki bodo učence razbremenile, tako da se bodo lahko več naučili že v sami šoli. "Mi se nismo odločili za de-vetletko zato, ker imamo dovolj prostorov, imamo le dovolj učilnic. Manjkajo nam telovadnice, jedilnice, garderobe, kabineti, mansarda pa ni najprimernejša za male otroke, ker je visoko, idealen bi bil prizidek z izhodom na dvorišče. Kdaj pa bomo prešli na develetko, v tem trenutku ne vem povedati. V Ptuju bi se o tem morali glasneje pogovarjati in povedati, kako bo s potrebnim šolskim prostorom v naslednjih letih. Kar zadeva kadre, pa problemov ni, šola razpolaga z vsemi potrebnimi kadri za prehod na devetletko. Še pred prijavo oziroma soglasjem ministrstva za šolstvo za začetek postopka smo vse potrebne podatke in pogoje morali predstaviti. Učitelji se že dodatno izobražujejo oziroma usposabljajo," je o pripravah na uvedbo devetletke v Mladiki povedala ravnateljica Sonja Purgaj. MG DESTRNIK / SOLA TUDI ZA UČENCE S POSEBNIMI POTREBAMI VozUek za Tamaro ze prispel V prostorih osnovne {ole Destrnik so v ponedeljek uporabi namenili transportni vozi~ek za prevoz invalidov, ki ga bo prva uporabljala drugo{olka Tamara Mahori~. Sredstva za nakup posebnega goseni~arja, s katerim bo Tamara poslej premagovala stopnice, so bila zbrana na dobrodelnem boži~no-novoletnem koncertu, milijon tolarjev pa je prispeval tudi Rotary club Ptuj. Slovesnosti na Destrniku so se poleg otrok, ki so ob tej priložnosti pripravili krajši kulturni program, ter njihovih učiteljev in učiteljic udeležili še mama invalidke Tamare Marjana Ma-horic, predsednik Rotary cluba Ptuj Lojze Arko, direktor podjetja Reha Center iz Ptuja Jože Kovacec ter župan občine Destrnik in poslanec v državnem zboru Franc Pukšič. Zbrane je o poteku dobrodelne akcije seznanil ravnatelj šole in celotnega javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Des-trnik-Trnovska vas-Vitomarci Drago Skurjeni. "Res je, da zakon o osnovni šoli predvideva vključevanje učencev s posebnimi potrebami v osnovno šolo, vendar pa ne pojasnjuje, kako ustvariti pogoje, ki bi učencem omogočali nemoteno gibanje," je poudaril destniški ravnatelj. Destrniška šola pa z novo pridobitvijo že odpira vrata otrokom s posebnimi potrebami tudi iz drugih šolskih okolišev. Kot smo slišali na Destrniku, je bilo na decembrskem dobrodelnem koncertu zbranih za nakup transporterja kar okoli 2 milijona tolarjev. Šola se je nato na osnovi najugodnejše ponudbe odločila za nakup pri ptujskem Reha centru, ki je Des-trničanom ponudil tudi servisne storitve. Za nakup goseničarja so odšteli 920 tisoč tolarjev, nekaj denarja bodo namenili še za ureditev šolske previjalnice, preostanek pa naj bi bil namenjen prav tako v humanitarne namene, sicer pa bosta o tem odločala svet šole in svet staršev. "Zelo sem vesel, da smo tako hitro prišli od ideje do realizacije," je na slovesnosti povedal Lojze Arko in dodal, da ne gre za zadnjo takšno akcijo v teh krajih. "Radi bomo pomagali, če boste izrazili potrebo," je dodal. Vsem dobrim željam ob novi šolski pridobitvi se je pridružil tudi župan Franc Pukšič in dejal, da država tokrat ni bila Nova pridobitev tudi za otroke iz drugih šolskih okolišev pripravljena pomagati. Za vso pomoč Tamari, ki se je po bivanju v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku vrnila v domači Placar, se je v ponedeljek ravnatelju Dragu Skurjenemu in vsem donator-jem zahvalila tudi njena mama Marjana, ki zaradi posluha domače šole lahko s svojo hčerko preživi več časa. ak VITOMARCI / NOVA PREDSTAVA najmlajSih gledaliSčnikov Sneguljiica navdušila mlado in staro "Bilo je neko~, davno, davno, ko so bili še ~arovniki in ~arovnice in je sploh bilo vse bolj divje in nevarno kot dandanes," se pri~ne pravljica o lepi princeski Snegulj~ici, sedmih pal~kih in hudobni ma~ehi ter njenem zrcalcu, ki so jo minuli petek na odrskih deskah dvorane gasilskega doma v Vitomarcih premierno uprizorili tamkajšnji najmlajši gledališ~niki. Saj se še spomnite besed: "Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej?" in hudobne kraljice, ki si na vse na~ine prizadeva biti lepša od ljubke Snegulj~ice, celo tako mo~no, da jo je bila pripravljena celo zastrupiti? Skupaj več kot 30 ustvarjalcev je v petek skozi izvrstno igro ter svetlobne in glasbene efekte pričaralo pravo pravljično vzdušje in poskrbelo za odlično odrsko uprizoritev nedvomno ene najbolj priljubljenih otroških pravljic, ki jo je po lanskoletni Mojci Pokrajculji tudi letos režirala Valerija Ilešič. Če je bilo na lanskoletni predstavi Mojca Pokrajculja pri otrocih opaziti še nekaj treme, tega ne moremo trditi za letošnjo. Zlasti ne za Nino Žvarc, ki je svoj igralski talent dokazala že z vlogo lisice v Mojci Pokrajculji. Nina v Sneguljčici igra hudobno kraljico. Dogajanje na odru dopolnjuje skromna, vendar dovršena scena pravljičnega sveta. Čar ji dajejo tudi živopisni kostumi, delo Zinke Kovačec, in pripovedovalci, ki v občinstvu zbudijo še več zanimanja za dogajanje na odru, pravljici pa s provokativnim pristopom dodajajo nove kvalitete. Publika v dvorani se tako s pomočjo pripovedovalcev vključi v igro, skrbi jo (zlasti seveda najmlajše) za življenje Sneguljčice, ki je ugriznila v zastrupljeno jabolko .... Napetost v dvorani narašča, dinamika igre se stopnjuje, dokler se lepa princeska, tokrat s svetlimi lasi, ne prebudi. O novi predstavi vitomarških najmlajših gledališčnikov bi lahko še pisali, vendar vam priporočamo, da si jo ogledate kar sami - otroci in vsi tisti, ki bi radi za kakšno uro "pobegnili" v pravljični svet, saj ustvarjalci napovedujejo kar nekaj gostovanj na sosednjih gledaliških odrih. Na premiero v tej gledališki sezoni se že pripravljajo tudi starejši vitomarški gledališčni-ki, ki naj bi prihodnji konec tedna v Vitomarcih poskrbeli za več smeha, z novo komedijo kajpak. AK DESTRNIK / PETA OBLETNICA destrniSkega okteta Ob jubileju koncert V telovadnici osnovne šole na Destrniku bo to soboto ob 18. uri koncert ob 5. obletnici Destrni{kega okteta. Na koncertu bodo ob njem nastopili še mladinski pevski zbor župnije sv. Urbana, godba na pihala PGD Destrnik, domače ljudske pevke in gostje iz Ptuja - Spominčice. ak Foto: Kosi I - 7. februar 2001 RADIO PTUJ 98,2 IN 104,3 FM Četrtek, 1. fenruar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.10 Pod klobukom 10.00 Zgodbe iz školjke 10.35 Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija 11.25 Naokoli po Nemčiji 11.50 Čari začimb: Francija 12.20 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 14.05 Brez knjige nikoli: Portret Alenke Bole - Vrabec 14.55 Zoom # 16.30 Poročila # 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 16.55 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 5/16 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 (Ne)znani oder 23.20 Bolezni našega časa: Impotenca 23.50 Novi raziskovalci, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.55 TVprodaja 9.25 Vremenska panorama 10.00 Nash Bridges, nanizanka 10.45 Grace na udaru, nanizanka 11.05 Frasier, nanizanka 11.30 TVprodaja 12.00 Vremenska panorama 12.50 SP v rokometu: Osmina finala, posnetek 14.30 Svet poro~a 15.00 Na baseballskem igri{~u, ponovitev filma 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka, 18. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 4/22 18.00 Dvajset dolarjev, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.10 Suproliga v ko{arki: Krka Telekom : Partizan, prenos 22.15 Emily z mese~eve doma~ije, nadaljevanka, 4/13 23.00 Kafka, ameri{ki film 0.35 Beck, 5. del filma 2.00 Simpsonovi, ponovitev 2.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka 14.10 Gorski zdravnik, nanizanka 15.10 TVprodaja 15.40 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.30 Milady, nadaljevanka 17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.15 Večna ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Romance Danielle Steel: Pozna ljubezen, ameriški film 21.40 Nikita, zadnji del nanizanke 22.30 Prijatelji, humoristi~na nanizanka 23.15 JAG, nanizanka 0.10 Taksi, humoristična nanizanka 0.40 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Ljubica, otroci so se skrčili, zadnji del nanizanke 10.25 Beverly Hills 90210 (II.), 1. del ameri{ke nanizanke 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Adrenalina, ponovitev 13.45 Mladoporočenci, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, nanizanka 16.35 Mreža, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Ko{arka, Evroliga, osmina finala, prenos 22.15 Ko{arka, Evroliga, posnetek tekme TROJKA 14.30 Mobi TV 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Motor show report, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Avto šou 19.00 Razvoj avtomobilizma 19.30 Mobi TV 20.00 Sijaj, oddaja o modnih trendih 21.00 V sedlu, oddaja o konjeništvu 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Mobi TV 23.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (109/135). 13.20 Poljudnoznanstvena serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški spored. 15.55 TV razstava. 16.00 Reka: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (98/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Naj..., izobraževalna oddaja. 18.55 Dobrosrčni medvedki, risana serija (12/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Križarjenje, ameriški TV film. 21.45 Pol ure kulture. 22.15 Narava politike. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Moderna galerija, dokumentarna oddaja. 0.10 Policija, serija (124/300). 0.35 Chicago Hope V., serija (20/24). 1.20 "Na zdravje", humoristična serija (16/53). 1.45 Dosjeji X (7.), serija (18/21). 2.30 Željka Ogresta in gosti. 3.30 Mojstrovine svetovnih muzejev. 3.40 Amerika — življenje narave. 4.10 Hit depo. HTV 2 10.00 Vukovar ob koncu leta 2000, dokumentarna oddaja. 10.30 Divja Amerika: Nenadkriljivi pobegi, poljudnoznanstvena serija (1/10). 11.30 Globalna vas. 12.15 Navadna smrklja, serija za mlade (13/26). 12.40 Poslovni klub. 13.15 Brooklyn jug, serija (18/22). 14.00 Ekran brez okvirja. 15.00 O znanosti z razlogom. 16.10 Večna ljubezen, serija (109/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 "Na zdravje", humor. serija (16/53). 19.30 Policija, serija (123/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Chicago Hope v., serija (20/24). 21.15 Polni krog. 21.35 Željka Ogresta in gosti. 22.40 Dosjeji X (7.), (18/22). 23.25 Filmska noč z avstralskim filmom: Krotilec Morant. 1.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 17.55 Pripravljeni bajoneti, ameriški film. 19.25 Hrvaški glasbeni program. 20.05 Športni program. 22.00 Šport danes. 22.10 Hit depo. 0.10 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program. 7.45 Življenje in jaz, serija. 8.10 Vojne igre, triler, 1983. 9.55 Smučanje, SP: smuk: kombinacija (ž), trening, prenos. 11.30 Smučanje, SP: smuk (m), trening, prenos. 13.25 Confetti tivi. 13.35 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža. 16.25 Urgenca. 17.10 Princ z BelAira. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Smučanje, SfP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Celovečerni film. 22.00 Nova, ženska s kalibrom, serija. 22.50 Taksi Orange,: En dan z Maxom, življenje po Taxi Orange. 23.35 Umetnine, predstavlja Andrea Scurian. 1.50 Dr. Smrt, triler, 1993. 3.20 Dva kompanjerosa, vestern, 1970. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1204). 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas, serija. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Alpe, Donava, Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1205). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Moči narave (1), dokumentarec. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Moči narave (1), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe, serija. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch.1 6.00 Chicago Hope, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klub močnih žensk: Noč v St. Pauliju, serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdrav. serija. 22.15 Alphateam - reševalci življenj v OP serija. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp, show. 0.45 Beceker, serija. 1.15 The Making Of ž novo v filmskih studijih, dokum. 1.45 Franklin, pon. 2.35 Peter Imhof, pon. 3.25 Britt, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.00 Sam svoj mojster, dve zgodbi. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 10.30 OP kliče dr. Bruc-knerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer, pogovor. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster, dve zgodbi. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami (1525). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2161). 20.15 Alarm za Kobro 11, krimi serija, 1996 (Johannes Brandrup, Erdogan Atalay). 21.15 Balko, krimi serija, 1997 (Jochen Horst). 22.15 Straža. 23.15 Hiša ljubezni, pon. filma. RTL 2 6.00 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, serija. 16.40 Pokemon 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 To club, show. 22.15 Exklusiv, reportaže: Domina Day, reportaže. 23.00 Robert Redfords Bagger Vance. 23.50 Electric Blue. 0.45 Veliki brat. 2.40 Poglavar Apačev, vestern, 1971 (Lee van Cleef). PRO 7 6.15 Opoldanski magazin, pon. 7.10 Bulevarski magazin, pon. 7.40 Kdo je tu šef, dve zgodbi, pon. 8.35 Roseanne. 9.00 Jesse. 9.30 Brain X ž Change: Sovražnik v mojem telesu, znanstveno fantastični triler, 1995. 11.05 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Grace. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Skrivnost krvavordečega rubina, akcijski triler, 2000 (Tatjana Blacher). 22.20 Iz oči v oči, triler, 1995 (Sally Field, Ed Harris). 0.15 Black Witch project, psihološki triler, 1996 (Scott Bairstow). 2.00 Reportaže - Noč zabave, pon. 2.40 Delta Team ž Skrivnostno naročilo, pon. 3.35 Arabella. EUROSPORT 8.30 27. SP v alpskem smučanju. 9.30 Snowboard. 10.00 27. SP v alpskem smučanju. 10.30 Alpsko smučanje. 11.30 Avtomobilizem. 12.00 27. SP v alpskem smučanju. 13.00 Snowboard. 14.00 Tenis - ATP serija 2001, osmina finala. 17.30 27. SP v alpskem smučanju. 18.30 Olimpijske igre, magazin. 19.00 Ekstremni športi. 19.30 Trial: FIM Indoor svetovni pokal v Koblenzu. 20.30 Nogomet. 22.30 27. SP v alpskem smučanju. 23.00 Športna poročila. 23.15 Tenis - ATP serija 2001. 0.15 27. SP v alpskem smučanju. 1.15 Športna poročila. Petek, 2. februar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Prisluhnimo tišini 9.00 Čarovnik iz Oza, risanka 9.20 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka 9.30 Na liniji, oddaja za mlade 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Novi raziskovalci, dokumentarna serija 11.30 Slovenski magazin 12.00 Ženska iz marcipana, drama 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.45 Prvi in drugi 14.05 Bolezni našega časa: Impotenca 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 10/26 17.05 Rdeči grafit 17.40 Modro 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Garači, nadaljevanka, 3. del 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper, oddaja TV Koper 22.00 Odmevi # 22.50 Gledališče Rok - Claudio Cinelli 22.55 Polnočni klub 0.05 Plosk ene roke, ponovitev filma SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.55 TVprodaja 9.25 Vremenska panorama 10.20 Nash Bridges, nanizanka 11.05 TVprodaja 11.40 St. Anton: Smuk (ž) za kombinacijo, prenos 13.45 Milenijska zabava v Greenwichu: Koncert zimzelenih pop uspešnic 14.40 Begunec, ponovitev čbfilma 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka, 19. epizoda 17.10 St. Anton: Slalom (ž) za kombinacijo, 1. vožnja, prenos 18.15 Pokljuka: SP v biatlonu 18.20 V nekaj je treba verjeti, film 20.10 Slalom (ž) za kombinacijo, 2. vožnja, prenos 21.30 Grof Monte Cristo, francoska nadaljevanka, 1/8 22.20 Odvisniki, angleški film 23.50 Neprimerno delo za žensko, nadaljevanka, 3/10 0.40 Slovenski jazz iz jazz cluba Gajo: Big Band Grosuplje 1.20 South park, ponovitev 1.40 Simpsonovi, ponovitev 2.05 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka 14.10 Gorski zdravnik, nanizanka 15.10 TVprodaja 15.40 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.30 Milady, nadaljevanka 17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.15 Večna ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Tango in Cash, ameri{ki film 21.50 Teksaški mož postave, nanizanka 22.40 F/X - umori s trikom, nanizanka 23.30 Milenium (III.), 1. del ameri{ke nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet (V.), 1. del mladinske nanizanke 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 13.45 Btravo, Maestro, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Komedija zme{njav 20.30 Mladoporo~enci 21.00 Felicity, nanizanka 22.00 Ples na pokopališču, ameriški film 23.50 Najbolj nori zločinci, dokumentarna oddaja 0.20 Policisti, nanizanka TROJKA 14.30 Mobi TV 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Spidi in Gogi show, ponovitev 17.30 Jukebox, kontaktna oddaja 19.00 Ježek show, ponovitev 19.30 Mobi TV 20.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 21.00 Knjiga, oddaja o kulturi 21.30 Družina - izziv sodobnemu času, kontaktna oddaja 22.30 Mobi TV 23.00 Jukebox, ponovitev 0.30 Reporter X, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (110/135). 13.20 Poljudnoznanstvena serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.00 Otroški spored. 15.50 TV razstava. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Hrvaška kulturna dediščina. 18.25 Skrivnostni mit: Božanski dvoboj, dokumentarna serija (5/6). 19.00 Superman, risan serija (34/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja. 21.10 Dogodivščine Forda Fairlanea, ameriški film. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 Samo najmočnejši, ameriški film. 0.50 Prepovedani seks, ameriški film. 2.25 Dan pomilostitve, francoski film . 4.25 Policija, serija (125/300). 4.50 Na meji mogočega, serija (15/44). 5.35 Mojstrovine svetovnih muzejev. 5.45 Pravi čas. 7.15 Superman, risan serija (34/41). HTV 2 9.25 Hit depo. 11.25 Narava politike. 12.05 Fant zre v svet, serija za mlade (98/113). 12.30 Pol ure kulture. 13.00 Chicago Hope V., serija (20/24). 13.45 Željka Ogresta in gosti. 14.45 Dosjeji X (7.), serija (18/22). 15.30 Dubrovnik: Odprtje zabave svetega Vlaha, prenos. 16.10 Večna ljubezen, serija (110/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (160/210). 19.30 Policija, serija (124/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Pravica za vse III., serija (18/26). 21.10 Polni krog. 21.30 Latinica: Ksenofobija. 23.15 Pravi čas. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 11.25 St.Anton: SP v smučanju - kombinacijski smuk (Ž), prenos. 12.30 Panorame turističnih središč Hrvaške. 16.25 St.Anton: SP v smučanju - kombinacijski smuk (Ž), posnetek. 16.55 St.Anton: SP v smučanju - kombinacijski slalom (Ž) prenos 1. vožnje. 18.00 Film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 19.55 St.Anton: SP v smučanju - kombinacijski slalom (Ž) prenos 2. vožnje. 21.00 Planet Glasba._21.30 Antologija hrvaškega kratkega filma: Joško Marušič. 21.50 Šport danes. 22.00 Na meji mogočega, serija (14/44). 22.45 Čas je za jazz: Mednarodni dnevi jazza Zagreb 2000 - Michael Gibbs&Upper Austrian Jazz Orchestra. 0.35 Carstvo divjine. I.00 NBA pregled. 1.30 NBA liga: New Jersey - New York, prenos. AVSTRIJA 1 6.20 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.00 Življenje in jaz, serija. 8.20 Princ z BelAira, serija. 8.45 Močna družina, serija. 9.10 Urgenca, serija. 9.55 Smučanje, SP: smuk (m), trening, prenos. II.15 Smučanje, SP: smuk - kombinacija (ž), prenos. 14.00 Confetti tivi. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Ernest ponovno jezdi, komedija, 1994 (Jim Varney). 17.10 Smučanje, SP: slalom - kombinacija (ž), prvi tek, prenos. 18.30 Smučanje, SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Smučanje, SP: slalom - kombinacija (ž), drugi tek, prenos. ali Moj oče, junak, komedija. 21.50 Osvoboditelji, akcijski, 1994 (Michael Dudikoff, Cary Hiroyuki Tagawa). 23.05 Kiborg, akcijski, 1989 (Jean Claude Van Damme, Deborah Richter). 0.20 Popolno orožje, akcijski, 1991 (Jeff Spekamna, John Dye). 1.35 Osvoboditelji, akcisjki, pon. 2.50 Kiborg, akcijski, pon. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, talkshow. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1206). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Dva pod isto streho, komedija, 2000 (Otto Schenk, r: Peter Weck). 21.45 Pogledi s strani. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Pogledi s strani. 1.25 Modern times, magazin. 2.00 TV kuhinja. 2.25 Komisarka, serija. 3.15 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Dekliški kamp, realiyt show. 21.15 Doktor, za~etek serijske komedije, 1/9, 2000 (Igolf Luck). 21.45 Doktor, serija. 22.15 Kaj pa zijaš?, zabavni show. 22.45 Nogomet, nemška liga. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Taxi za Queens. 1.15 Alphateam, reševalci življenj v OP 2.05 Harald Schmidt Show, pon. 2.55 Franklin, pon. 3.45 Britt, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.00 Sam svoj mojster, pon. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster, serijska komedija, dve zgodbi. 17.00 Frizer, fizerski show. 17.30 Med nami (1526). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2162). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunter Jauch). 21.15 Kampist, serija. 21.45 Urad, zabavna serija. 22.15 Želja do življenja. 23.15 Hiša ljubezni, 3. del serije srečanj. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Kampist. 2.30 Urad, pon. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 6.00 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelžAira. 8.10 Princ z BelžAira, pon. 8.40 Najlepša leta. 9.10 Veliki brat. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, serija. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta, serija. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira, serija. 19.30 Sam proti vsem, kviz. 20.00 Poročila. 20.15 Mo~ ljubezni, ljubezenska komedija, 1995 (Julia Roberts, Dennis Quaid, Robert Duvall). 22.15 Veliki brat. 23.15 Otroci vojaki, akcijski,J995 (Michael Dudikoff, Tyrin Turner). 0.40 Veliki brat kviz. 2.40 Šepet pošasti, triler, 1994 (Will Patton). 4.30 Ulice greha, serija. Sobota, 3. fabruar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Pod klobukom 9.55 Kino Kekec: Don Kihot iz La Manche, španski risani film, 1. del 11.30 Lingo, TVžigrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.15 Mostovi, ponovitev 14.20 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 14.50 Ellen Foster, ameriški film 16.30 Poročila # 16.45 Franček, risanka 17.05 Ebba in Didrik, nadaljevanka, 3/9 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija, 7/13 18.45 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Zhengda Zongyi, Kitajski kviz o Sloveniji 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Frasier, nanizanka, 10/24 22.00 Poročila # 22.30 Sopranovi, nadaljevanka, 4. del 23.20 Nitti likvidator, ameriški film SLOVENIJA 2 7.25 Videospotnice, ponovitev 8.00 V telovadnici, nadaljevanka, 48/50 8.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja, ponovitev 9.20 TVprodaja 10.00 Pokljuka: SP v biatlonu, 10 km (m), prenos 11.40 St. Anton: Smuk (m), prenos 13.15 Pokljuka: SP v biatlonu, 7, 5 km (ž), prenos 15.05 SP v rokometu (m): Polfinale, posnetek 16.20 Košarka NBA action 16.55 DP v košarki (m): Union Olimpija : Krka Telekom, prenos 18.45 SP v smučarskih skokih, posnetek iz Willingena 19.30 Videospotnice 20.05 Moja tuja otroka, francoski film 21.35 Praksa, nanizanka, 18. epizoda 22.20 Sobotna noč 0.20 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji, ponovitev 10.00 Power Ranger, nanizanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Mladi učitelj, humoristična nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Maggie, film 14.40 Orleans, ameriška nadaljevanka, 1/8 15.30 Orleans, nadaljevanka, 2/8 16.30 Orleans, nadaljevanka, 3/8 17.30 Domov za praznike, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Peklenski val, ameri{ki film 22.10 Trenutki odlo~itve, ameri{ki film 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 Lasje, ameriški film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Nezgodni oddelek, nanizanka 13.00 Mladoporočenci, ponovitev 13.30 Stilski izziv, ponovitev 14.00 Ko{arka, Evroliga, ponovitev 1. tekme osmine finala 16.00 Evroliga, pregled kroga 16.30 Rajski svet: Patagonija, dokumentarna oddaja 17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 18.00 Beverly Hills 90210, nadaljevanka 19.00 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.30 Dvakrat v življenju, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.00 Ali si nocoj sama?, ameriški film 22.40 Nespodobnost, ameriški film 0.15 Policisti, nanizanka TROJKA 14.00 Mobi TV 14.30 Iz domače skrinje, ponovitev 16.00 Dunlop motorsport magazin, ponovitev 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 SQ Jam, glasbena lestvica 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Avtodrom 20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Španska nogometna liga, prenos 23.00 Avto šou, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Golf - Evropski turnirji 0.00 SQ Jam, ponovitev 1.00 Mobi TV HTV 1 7.55 Poročila. 8.00 Bosonoga kontesa, ameriški film. 10.05 Poročila. 10.10 Otroški spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Po sledeh dediščine: Susak, dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 O_prah Show (264). 14.55 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.35 Živali in ljudje: Klokani, poljudnoznanstvena serija (3/5). 16.05 Zlata dekleta, humoristična serija (15/180). 16.30 Divje mačke, risan serija (5/13). 17.00 Turbo Limach Show (5.). 18.30 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Mostovi okrožja Madison, ameriški film. 23.20 Poročila. 23.40 Zalivska vojna, mini-serija. 2.40 Visoka umetnost, ameriški film. 4.25 Bruce Lee - legenda, hongkonški film. 5.50 Policija, serija (126/300). 6.15 Rock Club. 7.15 Otroci Avstralije. HTV 2 10.00 Dubrovnik: Slovesnost sv.Vlaha, prenos maše pred katedralo Marijinega vnebovzetja in procesije. 13.00 TV razstava. 13.15 Potovanja: Jamaica - Dežela lesa (4/24). 14.15 Hišni ljubljenčki. 15.00 Briljanteen. 15.50 Melrose Place, serija (65/68). 16.35 Črno-belo v barvah. 17.20 Filmi režiserja Billyja Wilderja. Poljubi me, bedak, ameriški film. 19.30 Policija, serija (125/300). 20.10 Družina Soprano I., serija (18/26). 21.05 Trilček. 22.10 Seks in mesto, humoristična serija (17/30). 22.35 Metropolis. 0.05 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 11.25 St.Anton: SP v smučanju - smuk (M), prenos. 12.25 Policija, serija. 15.20 Košarka NBA liga: New Jersey - New York, posnetek. 17.05 Rodovnik rocka: Zvok Merseyja, dokumentarna serija (8/11). 17.55 PH v vaterpolu: Mladost - Jug, prenos. 19.10 Risani film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Rock Club. 21.10 Mati in sin, humoristična serija (17/42). 21.40 Cosbyjev show (18/26). 22.05 Šport danes. 22.20 Rdeči škrat, humoristična serija (42/43). 22.50 "Na zdravje", humoristična serija (16/53). 23.10 Santa Fe, ameriški film. AVSTRIJA 1 6.20 Ferdy, serija, otroški program. 8.00 Confetti tivi. 9.55 Smučanje, SP: smuk (ž), trening, prenos. 11.00 Smučanje, SP: Smuk (m), prenos. 13.40 Smučarski skoki, prenos iz Willingena. 15.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 16.20 Sabrina, serija. 16.45 Beverly Hills 90210, serija. 17.25 Srčece, show. 18.15 Smučanje SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 101 dalmatinec, komedija, 1996 (Glen Close, r: Stephen Herek). 22.45 Žad, kriminalka, 1995 (David Caruso, r: William Friedkin). 0.15 Boksar, akcijski film, 1988 (George Riviero). 1.45 Srčece, show. 2.30 O3 Austria Top 40. 3.15 Žad, kriminalka, 1996. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Dva pod eno streho, komedija (Otto Schenk). 11.00 Zlato Sama Cooperja, vestern, 1966 (Van Hefiin). 12.45 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Končna postaja, komedija, 1935 (Paul Horbiger). 14.35 Kupi si pisan balon, komedija, 1960. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.25 Konflikti, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Modrobele zgodbe, epizodna serija. 21.00 Čas v sliki. 21.05 Odštevanje, kviz. 22.35 Čas v sliki. 22.40 Velikani, drama, 1955 (James Dean, r: George Stevens). 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Dežela in ljudje. 2.25 Pogled v deželo. 2.55 Živalski magazin. 3.10 Konflikti, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.25 Kviz. 6.20 V bliskavici, pon. 6.55 Otroški program. 10.40 Smrkci. 11.10 Tiny Toon. 11.40 Kremenčkovi. 12.10 Zajček Bunny. 13.35 Možje v črnem. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise, serija. 15.00 Star Trek ž Voyager. 16.00 Pacific Blue, Obalna straža na kolesih, serija. 17.00 Res je (Milena Preradovic) 17.30 Poročila. 18.00 Košarka. 18.30 Nogomet, nemška liga. 20.00 Šport. 20.15 Buddy, moj kosmati prijatelj, komedija, 1997 (Rene Russo, Robbie Coltrane). 21.55 Šaljive novice. 22.55 Šaljive novice. 23.25 Klavec, kriminalka, 1996 (Brian Dennehy, Charles S. Dutton). 1.10 Vesoljska ladja Enteprise. 2.05 Klub močnih žensk, pon. 2.55 Pacific Blue, pon. 3.55 Kremenčkovi. RTL 5.10 Risanke. 10.50 Življenje in jaz. 11.35 Moesha. 12.00 Varuška. 12.45 Nogomet, liga prvakov: Bayern Muenchen, reportaža. 13.15 Smu~arski skoki (Willingen), prenos. 13.45 Smučarski skoki. 14.45 Smučarski skoki - odločitev v Willingenu. 15.05 Smučarski skoki - finale. 15.40 Smučarski skoki. 16.20 Sam svoj mojster, serija. 16.50 Sliders, paralelni svet. 17.45 Top of the Pops. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Veliki brat odločitev. 23.15 Hiša ljubezni, spoznavni show, 4/8, (Aleksandra Bechtel). 0.05 South Park. 1.10 Sam svoj mojster, pon. 1.30 Moesha, pon. 1.55 Top of the Pops, pon. 2.45 Varuška, pon. RTL 2 5.20 Dr. Quinnova. 6.00 Novo v kinu. 6.25 Prisrčna gospodinja. 6.50 Polna hiša, pon. 1.15 Princ z BelAira. 7.40 Princ z BelAira, pon. 8.05 Najlepša leta, pon. 8.35 Najlepša leta, pon. 9.00 Bravo TV, pon. 10.20 Nič brez mojega kovčka, akcijska komedija, 1992 (Bill Pullman). 12.10 Highlander. 15.05 Mo~ ljubezni, tragikomedija, 1995 (Julia Roberts, Dennis Quaid). 17.05 Walker, teksaški ranger, akcijska serija. 18.05 Veliki brat, pon. 18.55 Klub - dan odločitve. 20.00 Poročila. 20.15 Nikita, serija, 1997. 21.10 Tiger Fighter, akcijski, 1995 (Dean Cochran). 23.05 Izzivalec, akcijski, 1977 (Jackie Chan). 0.45 Bruce Lee: Dan krvavega ma{~evanja, akcijski, 1980. 2.20 Tiger Fighter, pon. 4.15 Femme Fatal iz vesolja, komedija, 1995. PRO 7 7.45 Otroški program. 11.40 Babylon 5. 12.30 Kurja polt, serija. 12.55 Grown Ups Končno odrasel?! 13.20 Prijazna družina serija. 14.20 Dharma in Greg. 14.45 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi, risana serija. 15.40 Sabrina. 16.05 Charmed, čarovnice. 17.00 Roswell, serija, 1999. 18.00 Andreas Turck- ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX Vso življenje, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Glavo nad vodo, komedija, 1996 (Harvey Keithe, Cameron Diaz). 22.10 Oblegani 2, akcijski, 1995 (Steven Sagal). 0.05 One Tough Bastard, akcijski, 1995. 1.35 Omega Doom, zf., 1996. 2.55 Sovražnik v mojem telesu, pon. grozljvke. EUROSPORT 8.30 Eurosport, pon. 10.00 Biatlon, SP na Pokljuki: 10 km (m), prenos. 11.45 Alpsko smučanje SP v St. Antonu: smuk, moški, prenos. 13.30 Biatlon - SP na Pokljuki, 7,5 km, sprint, ženske, prenos. 14.45 Bob - SP v St. Moritzu. 16.00 Smučarski skoki Willingen (120 m). 17.30 Sankanje. 18.15 Eurosport novice. 18.55 Smuk, moški, ponovitev. 19.30 Tenis WTA turnir v Tokiu, polfi-nale. 20.30 Tenis - ATP turir v Milanu, polfinale, prenos. 22.30 Alpsko smučanje povzetek dnevnih dogodkov. 23.00 Poročila. 23.15 Košarka. 23.45 Biatlon, pon. 0.30 Alpsko smučanje - SP v St. Antonu, pon. 1.45 Poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 7.15 Monster Trucks. 9.15 Lumberjack. 9.45 Hokej na ledu. 101.5 Košarka, NBA. 10.45 Motociklizem. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Automobilizem. 13.15 Nogomet, 2.liga. 14.00 World Soccer. 14.30 Snowboard. 15.00 Oltimerji, magazin. 16.00 Reportaže. 16.30 Šport po svetu. 17.00 Takeshis Castle. 17.45 Nogomet. 18.30 Košarka, NBA, pon. 19.00 Hokej na ledu. 19.30 Stoke, magazin. 20.15 Košarka, pregled. 20.30 Košarka: Avitos Giesen : Alba, prenos. 22.30 Wrestling. 0.30 Takeshis Castle. 3 SAT 7.00 Nadaljevalni tečaj angleščine (37). 7.30 C'est ca, la vie, tečaj francoščine (33). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Alpe Donava Jadran, magazin. 10.45 Tuja domovina. 11.15 Report, magazin. 12.00 Zgodbe o konjih (4), dokumentarec. 12.15 Prečno, magazin. 13.00 New POP Festival 2000: Angie, Stone&Marque, posnetek koncerta. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Mondeno: Tokio, reportaža. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Zeliščno, dokumentarec. 16.10 Kralj in štiri kraljice, vestern, 1965 (Clark Gable). 17.30 Nasveti: šport. 18.00 Na poti z lutkarjem, dokumentarec. 18.30 Priti na psažzgo-dbe o ljudeh in psih, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 John Neu-meieržples, moja ljubezen, moje življenje, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Vesela vdova, opereta Franza Leharja, posnetek. 22.05 Buhlska srečanja. 22.50 Jasha Heifetz velikan violinske glasbe, dokumentarec. 23.30 Bulevar Bio, talkshow. 0.30 Pogledi s strani, revija. 0.55 Športni studio. 2.15 Apokalyptica, posnetek koncerta. 3.00 John Neumeier - ples, moja ljubezen, moje življenje, dokumentarec. Nedelja, 4. februar SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavička; Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki D; Tomažev svet 9.55 20. tekmovanje slovenskih godb Krško 2000 10.30 Med valovi, oddaja TV Koper 11.00 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija # 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.35 Zhengda Zongyi, Kitajski kviz o Sloveniji 14.35 Garači, nadaljevanka 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Čari začimb: Loparnica 16.30 Poročila # 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.40 AlpežDonavažJadran: Podobe iz srednje Evrope 18.10 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Kolpa 18.40 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Zoom 21.35 Večerni gost: Dr. Boris Kryštufek # 22.30 Poročila # 23.00 Šesta gazela ž al bo kal pognalo seme 23.05 Brez reza 23.45 Priložnost dela tatu, posnetek SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.15 TV prodaja 8.45 Videospotnice 9.20 Noro zaljubljena, nanizanka 9.45 Prava stvar, nanizanka 10.10 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 10.40 Pokljuka: SP v biatlonu, zasledovalni tek 12, 5 km (m) 11.45 St. Anton: Smuk (ž), prenos 13.15 Pokljuka: SP v biatlonu, zasledovalna tekma 10 km (ž) 14.50 TV prodaja 15.20 Oktet Benediction: Nova pesem 15.55 Emily z mese~eve doma~ije, nadaljevanka 16.50 Francija: SP v rokometu (m), finale, prenos 18.45 SP v smu~arskih skokih, posnetek iz Willingena 19.30 Videospotnice 20.05 Nove pustolovščine N. Hulota, dokumentarna serija, 5/13 20.50 Cik cak 21.25 Končnica 22.25 Roparji, ameriški film 23.45 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.30 Zajec dolgouhec in prijatelji 10.00 Power Ranger, nanizanka 10.30 Navihanka, nanizanka 11.00 Mladi učitelj, humoristična nanizanka 11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka 13.00 Dežela pred časom, risani film 14.30 Prva izdaja, nanizanka 15.30 Ulica River, ameriški film 17.10 Obalna straža, nanizanka 18.10 VIP, nanizanka 19.15 24 ur 20.00 Zadnji kitajski cesar, italijansko angle{ki film 22.45 Športna scena 23.30 Ljubezenska serenada, avstralski film 1.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Jezus Kristus Superstar, ameriški film 11.00 Kung fu, akcijska nanizanka 12.00 Nezgodni oddelek, nanizanka 13.00 Komedija zmešnjav 13.30 Pop'n'Roll, ponovitev 14.30 Rock v Riu, koncert 16.30 Mestni divjak, dokumentarna oddaja 17.10 Divja zemlja, nadaljevanka, 5/6 18.00 Merlose Place, nadaljevanka 19.00 Prijatelji, humoristična nanizanka 19.30 Roswell, nanizanka 20.30 Prijatelji, humoristi~na nanizanka 21.00 Mali velikani, ameri{ki film 22.50 Stilski izziv 23.30 Poltergeist 3, ameriški film TROJKA 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, otroški program 11.00 Družina ž izziv sodobnemu času, ponovitev 12.00 Ključ, magazin s Tomažem 12.30 V sedlu, oddaja o konjeništvu 13.00 Mobi TV 13.30 Knjiga, oddaja o kulturi 14.00 Politična konferenca, ponovitev 15.00 Čestitke iz domače skrinje, razvedrilna oddaja 16.30 Vse za zdravje, ponovitev 17.30 Novodobna klepetanja, kontaktna oddaja 18.30 Štiri tačke, oddaja o živalih 19.00 Reporter X, ponovitev 19.30 Koncert 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 1.00 Mobi TV HTV 1 7.55 Poročila. 8.00 Vražji otok, španski film za otroke. 9.30 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.00 Pleme, serija za otroke in mlade (8/26). 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poročila. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec: Vrnitev planinskega leva, poljud. serija (11/36). 16.45 Jack in Jill, serija (18/19). 17.35 Rojeni v divjini, film. 19.30 Dnevnik. 20.15 Mati Božja, TV film (1/2). 21.05 Skupaj do zvezd: Boris Novkovič (2/2). 22.10 Poročila. 22.30 Balada o Bajkalskem jezeru, dok. serija (2/2). 23.25 V nedeljo ob dveh. 0.25 Policija, serija (127/300). 0.50 Potovanja: New England (5/24). 1.45 Jack in Jill, serija (18/19). 2.30 Balada o Bajkalskem jezeru, dok. serija (2/2). 3.25 Kolo smrti, film. 4.55 Dokumentarni film. 5.35 Hit HTV, glasbena oddaja. 6.20 Otroci Avstralije. HTV 2 8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE — verski kontaktni program. 11.00 Prenos maše iz cerkve sv.Vlaha v Dubrovniku. 12.05 Pot v Avonlea, serija za mlade (51/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Skrivnostni mit: Na nebu in na zemlji, dok. serija (3/6). 14.00 Neznani film noir: Hunted, am.film. 15.30 Bob in Margaret, risana serija (4/13). 15.55 Glasbena oddaja. 16.25 Vabilo, odd. o kulturi. 16.55 Opera Box. 17.30 Držite lopova, zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Fotografija v Hrvaški. 19.30 Policija, serija (126/300). 20.10 Potovanja: New England (5/24). 21.20 Filmski ciklus Umazani Harry: Kolo smrti. 22.50 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.30 Filmi režiserja Wonga Kar-Waia: Padli angeli, hongkonški film. 1.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 11.25 St.Anton: SP v smučanju - smuk (Ž), prenos. 12.25 Panorame turističnih središč Hrvaške. 13.30 Večna ljubezen, serija. 17.00 Nedeljski šport: SP v rokometu — finale. 18.55 Dubrovnik: Mali nogomet: Hrvaška - BiH, pr. Košarka NBA pregled. 20.25 Italijanska nogometna liga. 22.20 Šport danes. 22.40 TOP DJ MAG. 23.40 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.40 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Confetti tivi. 9.00 Disneyjev festival, klasične risanke. 9.55 Smučanje, SP: smuk kombinacija (m), trening, prenos. 11.00 Smučanje, SP: smuk (ž), prenos. 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Willingena. 13.35 Izgubljeni svet, serija. 16.20 Filofaks, komedija, 1990. 18.05 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Lov na miši, komedija, 1997. 21.50 Columbo: Rekvijem za padlo zvezdo, kriminalka, 1972. 22.55 Agata Christie: Mož v rjavi obleki, kriminalka. 0.25 Jane na begu, triler, 1994. 1.55 Popolno orožje, akcijski film, 1991. 3.10 Filofaks, komedija, 1990. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Za telo in dušo dragocenosti iz samostanov. 9.30 Zakladi sveta: Staro mestno jedro Varšave. 9.45 To je bil Thomas Bernhard, dok. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Tharžindijska divja puščava, dok. 14.55 Heidi in Erni, serija. 15.20 Operni ples, komedija. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Obala sanj, melodrama. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Claus Peymann si kupi hlače in gre z menoj na kosilo, gledališka igra. 0.35 Al Pacino išče Richarda, dok., 1996. 2.25 Kulturni tednik. 2.50 Pogledi s strani, revija. 3.00 Pogledi s strani. 3.10 Dober dan, Koroška. SATELITSKA TV SAT 1 5.10 Nogomet, nem. liga. 6.35 Slamnati mož, tragikomedija, 1976. 8.10 Weck UP jutranji magazin. 9.10 Šaljive novice. 10.10 Koenig: Tudi morilci morajo umreti, uvodni film k krimi seriji. 12.05 Wolkenstein. 13.05 V.I.P Telesni stražarji, serija. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola, jeklena krila, serija, 1997. 16.00 J.A.G., serija. 17.00 Dawsons Creek, Simpatije, serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Proočila. 18.45 Nogomet. 20.15 Gospodična Smilja in njen smisel za iskanje sledi v snegu, triler. 22.35 Smučarska šola, serijska komedija. 23.05 Planetopia. 23.55 News & Stories. 0.50 Kri, zabavna grozljivka, 1995 (Gordon Currie). 2.30 Pensacola, pon. 3.20 V. I. F! Telesni stražarji, pon. RTL 5.00 Otroški program. 9.10 Veliki brat odločitev, pon. 11.15 A Team. 13.15 Smučarski skoki. 13.45 Smučarski skoki (Willingen), prenos. 14.45 Smučarski skoki odločitev. 15.05 Smučarski skoki - finale v Willingenu. 16.20 Sam svoj mojster, serija. 16.45 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic vsili. 20.15 Smrt leti poleg, triler, 2000 (Jack Wagner). 22.10 Spiegel TV, magazin. 23.00 Junaki vsakdana: med ledom in skalami. 23.35 South Park, risanka. 0.35 Prime Time. 0.55 Veliki brat - družina in prijatelji, pon. 1.50 A Team, pon. 2.45 Oliver Geissen Show, pon. RTL 2 5.45 Flipper. 7.10 Dih z neba. 8.00 Highlander, pon. 8.55 Po nedolžnem obsojen, sodna drama. 10.45 Smoke n Lightnin, akcijska komeidja. 12.15 Ninin alibi, krimi komedija. 14.00 Pop zvezda, to so moje sanje, pon. 15.55 Bravo TV, magazin. 17.20 Ampak, halo, show. 19.00 Show (Tobias Licht, Yara Wortman). 20.00 Poročila. 20.15 Multimilijonar, show. 21.20 Veliki brat 22.10 Klub. 23.15 Avtopsija, skrivnostne smrti, krimi serija, 5/6. 0.10 Electric Blue. 1.05 Veliki brat, kviz. 3.00 Izzivalec, pon. akcij. filma. PRO 7 5.40 Fantje z bombami, triler, 1995, pon. 7.05 Otroški program. 10.40 CinemaxX TV. 11.25 Superman, serija. 12.20 Na jug. 13.15 Kava, mleko in sladkor, tragikomedija, 1995 (Whoopi Goldberg). 15.15 Izgubljeni svet, serija, 2000. 16.05 Relic Hunter - Lovka na zaklade. 17.05 Ewoksi, karavana pogumnih , fantazijski, 1984 (Eric Walker, Warwick Davis). 19.00 Čudežni svet (Hendrik Hey). 19.55 Poročila. 20.15 Lov na miš, komedija, 1997 (Nathan Lane, Lee Evans). 22.15 Focus TV. 23.20 Virus C.I.A., triler, 198 (Rob Lowe). 0.50 Glavo nad vodo, pon. komedije. 2.25 Charmed, čarovnice, pon. 3.15 Roswell, pon. EUROSPORT 8.30 Smučarski skoki. 10.00 Bob, SP v St. Moritzu, prenos. 11.00 Biatlon, SP na Pokljuki, 12,5 km (m), prenos.11.45 Alpsko smučanje: SP v St. Antonu: smuk, ženske, prenos.13.30 Biatlon, SP na Pokljuki, 10 km (ž), zasledovalni tek, prenos. 14.15 Biatlon, pon. 15.00 Bob, SP v St. Moritzu, četverosedi, 4. tek. 16.00 Smučarski skoki (Willingen). 17.30 Sankanje. 18.15 Eurosport - poročila. 18.25 Alpsko smučanje, pon. ženskega smuka. 19.30 Tenis - WTA turnir v Tokiu, finale. 21.00 Tenis - ATP turnir v Milanu, finale. 22.30 Alpsko smučanje - SP v St. Antonu - povzetek dnevnih dogodkov. 23.00 Eurosport novice. 23.15 Eurosport special. 23.45 Bialton, SP na Pokljuki, pon. 0.30 Alpsko smučanje - SP v St. Antonu, pon. 1.15 Eurosport novice. dSf 6.00 Jutranji program. 6.30 Fun Zone, pon. 6.45 Stoke, pon. 8.30 Potovalni magazin. 9.15 Nogomet, 2. liga. 10.00 Nogomet, nem. 2. liga. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Borussia. 13.45 DSF reportaže. 14.15 Potovalni magazin: Teksas. 15.00 Automagazin. 16.00 Golf. 16.45 Nogometni magazin. 17.15 Športna poročila. 17.30 Nogomet, nemška liga. 18.45 Rokomet: SP v Franciji, finale, moški, prenos. 20.15 Motociklistični magazin. 21.15 Športna poročila. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla. 23.30 Overtime, hokejski magazin. 0.00 Košarka, NBA. 2.30 Lumberjack. 3 SAT 7.15 Pogovori o kulturi (5). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Georges Bizet: simfonija št. 1, posnetek. 9.50 Literatura v preddverjuj magazin. 10.50 Upor na ladji Bounty, pustolovska drama. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in glasba, dokumentarec. 14.00 Berlinska srečanja, pogovor. 14.45_ Pogovor s Helen Vita. 15.00 Pustolovščine pogumnega vojaka Švejka (5), komedija (Fritz Muliar). 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Hladna vojna: Zavezniki proti Hitlerju, dokumentarec. 17.20 100 letžodštevanje: 1945žbomba, dokumentarec. 17.30 Nasveti domačega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Milenij: 19. stoletje, dok. 21.00 Zakladi sveta: Telc (Češka)žkjer hiše nosijo nedeljske obleke. 21.15 Roglerjeva svoboda, kabare. 22.00 Osvobodite Afriko, dokumentarec. 23.20 Pogovor z Martinom Baerom. 23.45 Cadfael: Hudičev novic, serija, 1994. 1.00 Ženska, ki je vedela preveč, triler, 1994 (Scott Glenn). Ponedeljek, 5. februar SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor 9.10 Risanka 9.15 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka 9.35 Rdeči grafit 10.00 Odprava Zelenega zmaja, nadaljevanka 10.30 Modro 11.05 Dosežki 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 14.15 Polnočni klub 15.25 (Ne)znani oder 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila # 16.45 Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki D 16.50 Telebajski, 12. oddaja 17.15 Radovedni Taček: Številka 17.45 Recept za zdravo življenje: Poškodbe doma in prva pomoč 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 4/13 21.00 Obrazi iz Marijanišča, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi # 22.50 Hamlet, posnetek predstave SNG Drama Ljubljana, 2/2 0.05 Recept za zdravo življenje, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.55 TVprodaja 9.25 Vremenska panorama 10.40 Grof Monte Cristo, nadaljevanka 11.30 TVprodaja 12.00 Vremenska panorama 13.30 Cik cak 14.00 Sobotna no~ 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka, 20. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 5/22 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 [tafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Vesoljske kolonije: @ivljenje med zvezdami, dok. oddaja 21.00 Studio City 22.00 South park, risana humoristi~na nanizanka 22.30 Metropolis 23.00 Brane Ron~el izza odra 0.25 Bežno sre~anje, angleški film 1.45 Simpsonovi, ponovitev 2.05 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVprodaja 13.15 [portna scena, ponovitev 14.10 Otroški zdravnik (IV.), 1. del nemške nanizanke 15.05 TVprodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Ve~na ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, nanizanka 21.00 Moj bratranec Vinnie, ameriški film 23.00 JAG, nanizanka 23.50 Taksi, humoristi~na nanizanka 0.20 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Zmenkarije, ponovitev 14.15 TVprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, humoristična nanizanka 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Porotnica, ameri{ki film 22.10 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.40 Seinfeld (III.), 1. del am. humoristi~ne nanizanke 23.10 Dosjeji X, nanizanka 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 12.30 Mobi TV 13.00 [panska nogometna liga, ponovitev 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Avto šou 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Golf - Evropski turnirji, ponovitev 19.00 Motor show report, pregled motorističnih športov 19.30 Ključ, ponovitev 20.00 Politična konferenca, kotaktna oddaja 21.00 Top gol 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Mobi TV 0.00 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (111/135). 13.20 Poljudnoznanstvena serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški spored. 15.55 Risani film. 16.00 Korenine - hrvaške manjšine v Evropi. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za otroke (17/20). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 V iskanju minulih časov, dokumentarna oddaja. 18.25 Kolo sreče. 18.55 Grim-move pravljice (39/47). 19.30 Dnevnik. 20.15 Zgodovina religij: Stammersreligionen, dokumentarna serija (1/7). 21.10 K.Š.Gjalski: Hiša duhov. 22.05 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.05 Odmevi dneva. 23.30 Evromagazin. 0.05 Policija, serija (128/300). 0.30 Zahodno krilo, serija (18/22). 1.15 Petica, evropski nogomet. 2.25 Zgodovina religij: Stammersreligionen, dok. serija (1/7). 3.15 Sla-čilnica: Meglica. 4.15 Brooklyn jug, serija (19/22). 5.00 Dokumentarni film. 5.35 Mesečina. 6.20 Grimmove pravljice (38/47). HTV 2 10.10 Oprah Show (264). 10.55 Pravica za vse III., serija (18/26). 11.40 Latinica: Ksenofobija. 13.20 Moj rodni kraj, serija za mlade (7/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (18/26). 15.20 Cafe Cinema, odd. o filmu. 16.10 Večna ljubezen, serija (111/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humor. serija (18/42). 19.30 Policija, serija (127/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo, serija. 21.15 Polni krog. 21.35 Slačilnica: Meglica. 22.40 Filmi F. Šovagoviča: Novinar. 0.30 Filmska noč z avstr. filmom: Spotswood. HTV 3 11.55 St.Anton: SP v smučanju - kombinirani smuk (M), prenos. 16.00 Melrose Place, serija (65/68). 16.45 St.Anton: SP v smučanju - kombinirani smuk (M), posnetek. 17.25 St.Anton: SP v smučanju - kombinirani slalom (M), prenos 1. vožnje. 18.30 Amerika -življenje narave. 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 St.Anton: SP v smučanju - kombinirani slalom (M), posnetek 2. vožnje. 22.00 Šport danes. 22.10 Brooklyn jug, serija (19/22). 22.55 Transfer. 23.40 Mesečina. 0.20 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.15 Confetti tivi, otroški program. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Savannah, serija. 9.25 Lov na miši, komedija, 1997. 11.00 Smučanje, SP: smukžkombinacija (m), prenos. 13.25 Confetti tivi. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Smučanje, SP: slalomžkombinacija (m), prvi tek, prenos. 18.30 Smučanje, SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Smučanje, SP: slalomžkombinacija (m), drugi tek, prenos. 22.00 Kobra, akcijski film, 1986 (Sylvester Stallone, r: George Pan Cosmatos). 23.20 Nikita, serija. 0.05 Plen, serija. 0.45 Piranje, grozljivka, 1978 (Bradford Dillman). 2.15 Jane na begu, triler, 1994. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1206). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Ujetnika, drama, 1994 (Tim Rorh, r: Angela Pope). 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Kraj srečanja kultura. 3.40 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Dekliški kamp, zabavni show. 21.15 SK Kolsch, krimi serija, 2000 (Mickey Hardt). 22.15 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Dekliški kamp, pon. 0.50 SK Kolsch, pon. 1.40 Franklin, pon. 2.30 Peter Imhof, pon. 3.15 Britt. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 Točno devet. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster, dve zgodbi. 17.00 Frizer, frizerski show. 17.30 Med nami (15279). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2163). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dram. serija, 2000. 22.15 Extra RTL magazin (Birgit Schrowange). 23.30 Trend. 0.0 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Ellen. 8.15 X-Factor Nepojmljivi. 9.10 Veliki brat, on. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon, japonska risana serija. 16.40 Pokemon, risana serija. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z Bel Aira. 19.00 Princ z Bel Aira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat, reality show. 21.10 Klub. 22.15 Walker, teksaški ranger. 23.10 Šaolinska pesem smrti, vzhodnjaški, 1980 (Wong Dao, Chi Kwan Chin). 1.00 Veliki brat, kviz. 3.00 Nič brez mojega kovčka, pon. komedije, 1992. PRO 7 6.30 Bulevarski magazin, pon. 7.00 Jesse, pon. 7.25 Dharma & Greg, pon. 7.50 Andreas Turck ljubezenske zgodbe, pon. 8.45 Pogovor. 9.20 Lov na miš, pon. komedije. 11.10 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Grace. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Ara-bella.15.00 Andreas Turck, pogovor. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Buelvarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija. 21.15 Simpsonovi, risana serija. 21.45 Futurama, risana serija. 22.15 TV total, kom. show (Stefan Raab). 23.15 Policijska parada. 23.50 Vsi županovi možje, serija. 0.20 Seinfeld. 0.50 Cinema xX TV, pon. 1.35 Simpsonovi. 2.00 Futurama, pon. EUROSPORT 8.30 Alpsko smučanje, SP v St. Antonu, pon. 9.45 Biatlon, SP na Pokljuki, pon. 10.30 Nordijska kombinacija. 11.30 Alpsko smučanje, pon. 12.00 Alpsko smučanje SP v St. Antonu. 13.00 Kolesarstvo. 14.00 Smučarski skoki, pon. 15.30 Biatlon, pon. 16.30 Alpsko smučanje, SP v St. Antonu, pon. kombinacijskega smuka, moški. 17.30 Alpsko smučanje SP v St. Antonu: kombinacijski SL, moški, 1. tek, prenos. 18.30 Eurosport novice. 18.00 Eurogoals. 20.00 Alpsko smučanje, SP v St. Antonu, pon. 20.30 Kombinacijski slalom (m), prenos 2. teka. 21.30 Speed Monday, bob magazin. 22.30 Alpsko smučanje SP v St. Antonu, povzetek dnevnih dogodkov. 23.00 Euerosport novice. 23.15 Euro-goals. 0.45 Eurosport special. 1.15 Eurosport novice. ĎŠF 5.00 Jutranji program. 7.00 Mosnter Trucks. 8.30 Stoke, pon. 9.15 World Soccer. 9.45 Overtime, pon. 10.15 Nogomet. 12.00 Nogomet, nem. liga. 13.00 Beach Clash. 14.00 Takeshis Castle. 14.45 Lubmerjack. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 16.15 Blade Warriors. 16.45 Hokej na ledu. 17.15 Takeshis Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Nogomet. 22.30 LaOla, najlepši zadetki v evropskih nogometnih ligah. 23.30 Ameriški nogomet. 2.30 Lumberjack. Torek, 6. februar SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.25 Radovedni Taček: Številka 9.40 Primožev dnevnik: Danes sem kapitan, 5/5 10.20 Recept za zdravo življenje, ponovitev 11.10 Naokoli po Nemčiji 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 14.00 Obrazi iz Marijanišča, ponovitev 14.50 Hamlet, posnetek predstave, pon. 16.05 Duhovni utrip 16.30 Poročila # 16.45 Glasbena šala (šola), 1. oddaja 17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 5/14 17.45 Zibelke svetovnih kultur, dokumentarna serija, 2/4 18.40 Risanka 18.55 Olimpijski 123 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Peta hiša na levi, humoristična nanizanka, 3/6 20.30 Sprehod z dinozavri, znanstvena serija, 3/6 21.05 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Dan velike ribe, poljska drama 0.00 Zibelke svetovnih kultur, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Simpsonovi, nanizanka 8.20 Videospotnice, ponovitev 8.55 TVžprodaja 9.25 Vremenska panorama 9.55 Nash Bridges, nanizanka 10.40 Vesoljske kolonije: Življenje med zvezdami, pon. 11.30 Nove pustolovščine N. Hulota, ponovitev 12.15 TV prodaja 12.50 Vremenska panorama 13.25 Ellen Foster, ponovitev filma 15.00 Studio City 16.00 Metropolis 16.30 Caroline v velemestu, nanizanka, 21. epizoda 17.00 Nash Bridges, nanizanka, 6/22 18.00 Fotografija čudeža, angleški film 19.40 Videospotnice 20.05 Vurberk 2000 21.00 Leto o1, francoski čbžfilm 22.25 Alica, evropski dok. film: St. Gotthard, 20 minut teme 22.50 Svet poroča 23.20 Simpsonovi, ponovitev 23.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Večna ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVžprodaja 13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka 14.10 Otroški zdravnik, nanizanka 15.05 TVžprodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Večna ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Za upanje, ameriški film 21.40 Bolnišnica upanja, nanizanka 22.30 JAG, nanizanka 23.20 Taksi, humoristična nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVžprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Pop'n'Roll, ponovitev 13.45 Stilski izziv, ponovitev 14.15 TVžprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladenič v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka 18.00 Noro zaljubljena, zadnji del humoristične nanizanke 18.30 Pa me ustrelil, humoristična nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Montana, ameriški film 21.45 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.15 Seinfeld, humoristična nanizanka 22.45 Udarci pravice, nanizanka 23.40 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 12.00 Mobi TV 12.30 Razvoj avtomobilizma, ponovitev 13.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 15.00 Iz domače skrinje, ponovitev 16.30 Jukebox, kontaktna oddaja 18.00 Top gol, ponovitev 19.00 Politična konferenca, ponovitev 20.00 Naj N nogometni studio, pregled slov. nogometnih lig 21.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja 22.00 Avtodrom 22.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 0.00 Mobi TV 0.30 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.35 Večna ljubezen, serija (112/135). 13.20 Poljudnoznanstvena serija. 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.10 Otroški spored. 16.00 Po sledeh dediščine: Susak, dok. oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (99/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.55 Čarobna rokavica, risana serija (1/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Vsa Oliverjeva morja, dok. oddaja. 20.45 Forum. 22.20 Trenutek spoznanja. 22.55 Odmevi dneva. 23.20 Koncert Simfoničnega orkestra HRT. 0.15 Policija, serija (129/300). 0.40 Mosley, serija (4/4). 1.30 Naj jedo pecivo, humor. serija (6/6). 2.00 Cosbyjev show (19/26). 2.25 Newyorški policaji VII., serija (11/22). 3.10 Fisful of Flies, avstralski film. 5.00 Mojstrovine svetovnih muzejev. 5.10 Dan, ki je spremenil moje življenje, dok. serija (4/4). 5.40 Monoplus. 6.20 Čarobna rokavica, risana serija (1/13) HTV 2 9.55 Prizma, multinacionalni magazin. 0.50 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.45 Evromagazin. 12.20 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za otroke (17/20). 12.45 Zgodovina religij: Stammersreligionen, dokumentarna serija (1/7). 13.40 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.15 Zahodno krilo, serija (18/22). 15.00 Slačilnica: Meglica. 16.10 Večna ljubezen, serija (112/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show (19/26). 19.30 Policija, serija (128/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Mosley, serija (4/4). 21.15 Polni krog. 21.35 Naj jedo pecivo, humoristična serija (6/6). 22.05 Newyorški policaji VII., serija (11/22). 2.50 Filmska noč z avstralskim filmom: Fisful of Flies. 0.20 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.20 Petica, evropski nogomet. 17.30 Lažnivi Billy, britanski film. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Start, športni program. 20.50 Dan, ki je spremenil moje življenje, dokumentarna serija (4/4). 21.20 Športni program. 22.40 Šport danes. 22.50 Monoplus. 23.30 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.10 Ferdy, risana serija, otroški program. 7.55 Sedma nebesa, serija. 8.35 Obalna straža, serija. 9.20 Urgenca, serija. 10.05 Vročica na Klondikeu, pustolovski film, 1980 (Jeff East). 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Smučanje, SP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Dva moška, dve ženskižštirje problemi, komedija, 1997 (Heino Ferch, r: Vivian Naefe). 21.50 Zmenek na slepožfiirt s posledicami, komedija, 1997 (Caludia Messner, r: Anno Saul). 23.25 Nora ljubezen, drama, 1995 (Drew Barrymore, r: Antonia Bird). 0.55 Erotični dnevniki, serija. 1.20 Zmenek na slepožfiirt s posledicami, komedija, 1997. 2.55 faust, serija. AVSTRIJA 2 6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Tema, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1208). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Krvno sorodstvo - na{i najbližji sorodniki, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Krvno sorodstvo - naši najbližji sorodniki, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo,stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope, Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Kako zapelješ šefa ?, komedija, 2000 (Sophie Schutt, Johannes Brandrup). 22.15 Akti 2001 (Ulrich Meyer) 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp, pon. 0.45 Becker, serija. 1.15 Franklin, pon. 21.0 Peter Imhof, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.00 Sam svoj mojster, serija. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kliče dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer, show. 17.30 Med nami (1528). 18.00 Dober večer.. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2164). 20.15 Komisarski v akcijski: Zatemnitev, krimi serija, 2001. 22.15 Veliki brat special. 23.15 Hiša ljubezni (Aleksandra Bechtel). 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen show. 2.50 Polnočni žurnal. RTL 2 5.10 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira, pon. 8.10 Princ z BelAira, pon. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokličite TV. 13.0 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.00 Pokemon. 17.00 Najlepša leta, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Pop zvezda, to so moje sanje, 13/15. 23.00 Redakcija, reportažni magazin. 0.00 Peep (Verona Feldbusch). 1.05 Veliki brat, kviz. 3.00 Šaolinska pesem smrti, pon. akcijskega filma. PRO 7 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.35 Kdo je tu šef. 8.00 Kdo je tu šef. 8.25 Roseanne. 8.55 Jesse, pon. 9.25 Na pomoč, pobegnil namje bušman, komedija, 1992. 11.10 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Grace. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija, 1999. 21.15 Urgenca, serija. 22.15 TV total, show. 23.15 Gospodarski magazin. 23.45 Delta Team skrivno naročilo. 0.35 Dosjeji X, pon. 1.30 Urgenca, pon. 2.20 urgenca, pon. EUROSPORT 8.30 Namizni tenis, pon. 9.30 Alpsko smučanje, pon. 10.30 Speed Monday. 11.30 Alpsko smučanje SP v St. Antonu, pon. 12.00 Biatlon, SP na Pokljuki, 15 km (ž), prenos. 13.45 Eurogoals. 15.15 Eurosport special. 15.45 YOZ special. 16.45 Biatlon, pon. 18.00 Eurosport novice. 18.10 Sankanje. 18.30 Nori športi, magazin. 19.00 Hitrostno drsanje. 19.30 Motociklizem. 20.30 Boks, prenos. 22.30 Alpsko smučanje, SP v St. Antonu, povzetek. 23.00 Eurosport novice. 23.15 Motorsport. 0.15 Sankanje, pon. 0.45 Alpsko smučanje, SP v St. Antonu, pon. 1.15 Eurosport novice. dSf 5.00 Jutranji program. 6.15 Takeshis Catle. 7.00 Monster Trucks. 8.30 Borussia, pon. 9.15 LaOla, pon. 10.15 Nogomet, 2 liga. 12.00 Automagazin. 13.00 Beach Clash. 14.00 Takeshis Castle. 14.45 Lumberjack, pon. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone, pon. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Blade Warriors. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna poročila. 20.15 Automagazin. 21.15 Motociklistični magazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Košarka, NBA: Houston Rockets : New York Knicks. 23.30 Sumo. 0.30 Takeshis Castle. 2.15 Fun Zone, pon. Sreda, 7. februar 8.00 8.30 9.00 9.20 9.50 10.05 10.35 11.00 12.00 12.30 13.00 13.15 13.45 15.15 16.00 16.30 16.45 17.50 18.40 19.00 19.30 20.00 22.00 22.50 23.20 0.15 8.00 8.25 8.50 9.20 10.00 10.45 12.10 12.40 14.20 14.40 15.40 16.30 17.00 18.00 19.30 20.05 21.30 23.00 0.35 1.00 SLOVENIJA 1 Odmevi # Dober dan, Koroška Babar, risanka Ebba in Didrik, nadaljevanka Glasbena {ala ({ola) Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka Lingo, TVžigrica Zibelke svetovnih kultur, ponovitev Peta hiša na levi, ponovitev Sprehod z dinozavri, ponovitev Poro~ila # Obzorja duha # Don Kihot iz La Manche, ponovitev Aktualno Mostovi Poro~ila # Male sive celice, kviz Nosorog in druš~ina, poljudnoznanstvena serija, 3/13 Risanka Kronika # Dnevnik # Prešernova proslava, prenos iz Cankarjevega doma Odmevi # Svetovni izzivi Umetnost violinske igre: Hudi~ev inštrument, glasbeno dokumentarna oddaja, 1/2 Ciklus Davida Ojstraha (Beethoven, Brahms, Schubert) SLOVENIJA 2 Slmpsonovl, nanizanka VIdeospotnIce, ponovitev TVprodaja Vremenska panorama Nash Bridges, nanizanka Leto 01, ponovitev ~bfllma TVprodaja Vremenska panorama Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev Štafeta mladosti Glasba in ~loveški um, ponovitev Caroline v velemestu, nanizanka, 22. epizoda Nash Bridges, nanizanka, 7/22 Bel kot sneg, rde~ kot kri, nemški film Videospotnice Šport Vse razen umora, nanizanka, 14/14 Čikaški taksi, ameriški film Simpsonovi, ponovitev Videospotnice, ponovitev POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program 10.00 Ve~na ljubezen, ponovitev 11.00 Moja usoda si ti, ponovitev 11.50 Milady, ponovitev 12.45 TVžprodaja 13.15 Zgodba južnih morij, nanizanka 14.10 Otroški zdravnik, nanizanka 15.05 TVžprodaja 15.45 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.35 Milady, nadaljevanka 17.25 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.20 Ve~na ljubezen, nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Trdno odločena, ameriški film 21.40 Newyorška policija, nanizanka 22.30 JAG, nanizanka 23.20 Taksi, humoristi~na nanizanka 23.50 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Križarjenje, nanizanka 9.30 Miza za pet, nanizanka 10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka 11.20 TVžprodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.15 TVžprodaja 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.40 Mladeni~ v modrem, nanizanka 16.35 Zlata krila, akcijska nanizanka 17.30 Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka 18.00 Will in Grace (I.), 1. del ameriške humor. nanizanke 18.30 Pa me ustrelil, humoristi~na nanizanka 19.00 Simpatije, nanizanka 20.00 Providence, nanizanka 21.00 Družinsko pravo, nanizanka 22.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka 22.30 Seinfeld, humoristi~na nanizanka 23.00 Mesto greha, akcijska nanizanka 0.00 Dannyjeve zvedze, ponovitev TROJKA 13.30 Mobi TV 14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev 16.00 Ježek show, ponovitev 17.00 Jukebox, kontaktna oddaja 18.30 Štiri ta~ke, oddaja o živalih 19.00 Naj N - nogometni studio, ponovitev 20.00 Brez ovir z Jano, kontaktna oddaja 21.00 Tu ma~, ekstremni športi 21.30 Reporter X 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.30 Mobi TV 0.00 Jukebox, ponovitev HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški spored. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.35 Ve~na ljubezen, serija (113/135). 13.20 Poljudnoznanstvena serija. 14.15 Poro~ila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški spored. 15.55 TV razstava. 16.00 Radost ustvarjanja, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (14/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Gaudeamus, oddaja o šolstvu. 18.55 Ninja želve, risana serija (1/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Rde~i cvet, serija (6/6). 21.10 Glasbeni mese~nik. 22.20 Poslovni klub. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 O znanosti z razlogom. 0.15 Policija, serija (130/300). 0.40 Rde~i cvet, serija (6/6). 1.30 Rde~i škrat, humoristi~na serija (43/43). 2.00 Sedmerica veli~astnih, serija (19/23). 2.45 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (2/10). 3.45 Death in Brunswick, avstralski film. 5.35 Globalna vas. 6.20 Ninja želve, risana serija (1/13) HTV 2 10.00 Govorimo o zdravju. 10.30 Koncert Simfoni~nega orkestra HRT. 11.25 Newyorški policaji VII., serija (11/22). 12.10 Fant zre v svet, serija za mlade (99/113). 12.35 Forum. 14.10 Mosley, serija (4/4). 15.00 Vsa Oliverjeva morja, dokumentarna oddaja. 15.30 Trenutek spoznanja. 16.10 Ve~na ljubezen, serija (113/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Rde~i škrat, humoristi- ~na serija (43/43). 19.30 Policija, serija (129/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.35 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (2/10). 22.40 Sedmerica veli~astnih, serija (19/23). 23.30 Filmska no~ z avstralskim filmom: Death in Brunswick. 1.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. HTV 3 16.45 Start, športni program. 17.25 St. Anton: SP v smu~anju -slalom (Ž), prenos 1. vožnje. 18.25 Risani film. 18.45 Digitalna enciklopedija vesolja: Galaksije - potovanje po vesolju, dolgo 15 milijard svetlobnih let (6/11). 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.25 St. Anton: SP v smu~an[u - slalom (Ž), prenos 2. vožnje. 21.15 Zabavni program. 22.00 šport danes. 22.10 Dokumentarni film. 23.00 Hrvaški glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Ferdy, risana serija, nato otroški program. 8.05 Življenje in jaz, serija. 8.30 Princ z BelžAira, serija. 8.55 Mo~na družina, serija. 9.15 Obalna straža, serija. 10.00 Urgenca, serija. 10.45 Columbo: Rekvijem za padlo zvezdo, kriminalka, 1972. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Smu~anje, SP: slalom (ž), prvi tek, prenos. 18.30 Smu~anie, SfP oddaja iz studia. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Smu~anje, SP: slalom (ž), drugi tek, prenos. 21.50 Štirje za Ave Marijo, vestern, 1968 (Bud Spencer). 23.50 Nash Bridges, serija. 0.35 Hondo, vestern, 1966 (Ralph Teager). 2.00 Nora ljubezen, drama, 1995. 3.30 Obraz za milijon dolarjev, drama, 1981 (Tony Curtis). AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dallas, serija. 11.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1209). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Moja mati, moja tekmica, drama, 2000 (Sharon Brauner, r: Peter F. Bring-mann). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22_.30 Mednarodni report. 23.15 Beg iz Laosa, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Apropos film. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.55 Pogledi s strani. 2.00 Mednarodni report. 2.45 Beg iz Laosa, dokumentarec. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope. 17.00 Vsak proti vsakemu, kviz. 17.30 RR 18.00 Kviz (Jorg Pilawa). 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, magazin.19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Wolffov revir, krimi serija,1999. 21.15 Stan Becker: Na lastno pest, akcijski triler, 1998. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp, show. 0.45 Becker, pon. 1.15 Wolffov revir, pon. 2.05 Stan Becker, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.00 Sam svoj mojster. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Dr. Stefan Frank, serija. 10.30 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer, show. 17.30 Med nami (1529). 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2165). 20.15 Milijonar in striptizeta, romanca, 2001. 22.10 Stern TV magazin. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan, serija, 1997. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.10 Otroški program. 7.20 Smr~ek. 7.45 Princ z BelAira, pon. 8.10 Princ z BelAira. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat, pon. 10.00 Pokli~ite TV. 13.00 Otroški program. 16.10 Digimon. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Polna hiša. 18.30 Princ z BelAira. 1900 Princ z BelAira. 19.30 Sam proti vsem. 20.00 Poro~ila. 20.15 Stargate, zf serija, 1997. 21.15 Veliki brat. 22.10 Klub. 23.10 PSI Factor, serija, 1997. 0.00 Exklusiv, reportaže Domina Day, eroti~na reportaža. 0.50 Veliki brat, kviz. 2.45 Oropana nedolžnost, drama, 1995. PRO 7 6.05 Opoldanski magazin, pon. 7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.30 Roseanne. 8.55 Jesse, pon. 9.25 Hudobna dekleta pridejo v nebesa, komedija, 1998. 11.05 Matlock. 12.05 Roseanne. 12.30 Grace. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, serija. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Sim-psonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Angel Lovec teme, fantazijska serija,1999. 22.15 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: najve~ji nemški hotel. 23.55 Nemoralna zveza, eroti~na drama, 1995. 1.30 Buffy, pon. 2.20 Angel lovec teme, pon. 3.05 TV total, pon. EUROSPORT 8.30 Nori športi, pon. 9.30 Motorsport. 10.30 Skeleton. 11.30 Alpsko smu~anje, SP v St. Antonu, pon. 12.00 Biatlon, SP na Pokljuki, 20 km (m), prenos. 14.00 Motociklizem, indoor SP 15.00 Kolesarstvo, pon. 16.00 Olimpijske igre, pon. magazina. 16.30 Borderji. 17.30 Alpsko smu~anje, SP v St. Antonu, slalom (ž), prenos 1. teka. 18.30 Eurosport novice. 18.30 Racing Line. 19.00 Biatlon, pon. 20.00 Slalom (ž), pon. 1. teka. 20.30 Slalom, ženske, prenos 2. teka. 21.30 Tenis, odprto prvenstvo Avstralije, pon. moškega finala. 22.30 Alpsko smu~anje: SP v St. Antonu, povzetek dogodkov dneva. 23.00 Eurosport novice. 23.15 Biatlon SP na Pokljuki, pon. 0.15 alpsko smu~anje, pon. ženskega slaloma. 1.15 Eurosport novice. dsf 5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi. 9.30 Monster Trucks. 10.30 World Soccer, pon. 11.00 Športna borza. 12.00 Fun Zone, pon. 12.15 Speed Zone, pon. 12.30 Normal, pon. 13.00 Beach Clash. 14.00 Takeshis Castle, pon. 14.45 Lumberjack, pon. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Blade Warriors. 17.15 Takeshis Castle. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 DSF reportaže. 20.00 Športna poro~ila. 20.15 Motociklisti~ni magazin. 21.15 Automaga-zin, pon. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Snowboard. 23.00 Biljard. 0.00 Normal, pon. 0.30 Takeshis Castle. 3 SAT 6.50 Čas za kulturo. 7.30 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pred 35 leti. 10.45 NDR talkshow. 12.45 Disco, glasba iz leta 1981. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nem~ije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Gunter Pfitzmann: Spet se nasmej, ske~i. 16.15 Habsburžani (1), dok. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Benijeva zadnja vožnjažsamomor in posledice, dokumentarec. 21.05 Attavilležme-sto insektov, dok. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Alma Mater, drama, 1969 (Karl Guttmann, r: Rolf Hadrich). 23.55 Pogledi s strani. 0.00 Deset pred deseto. 0.25 Nano, magazin. 0.55 Čas za kulturo. 1.35 Zvezdne ure filozofije. 2.30 Literatura v preddverju, magazin. 1. - 7. februar 2001, radio Ptuj 98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 1. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ORMOŠKEGA KONCA (Viki Klemenčič - Ivanuša). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Grajena. 20.00 ORFEJČEK (Danica Godec, Ljubo Huzjan in Jože Ekart). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PETEK, 2. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SOBOTA, 3. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). NEDELJA, 4. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana- šnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PONEDELJEK, 5. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kaj-zovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). TOREK, 6. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Moj zdravnik. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). SREDA, 7. februarja: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Štajerski val). Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz! 3RMOŽ EnajSTICA — lestvica slovenskih skladb Poslušate jo lahko vsako soboto od 17.20 naprej na frekvenci 88,9 MHz. Med uspešnicami vas bosta vodila Anita in Boštjan. Glasujem za: 2 točki : _ 1 točka : _ Predlog :_ Ime in priimek: Naslov : KUPON Kupone pošljite na naslov: Radio Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož (do 8.2.), glasujete lahko tudi v času oddaje na telefon 74-02-802, ali po e-mailu : radio.ormoz@siol.net (nagrada čaka). Kaseto dobi Karmen Kokol iz Grajene. 1. Narobe svet - NUDE 7. Željo daleč stran - SHYAM 2. Ni mi žal - NUŠA DERENDA 8. Vzemi me v naročje - FOXY TEENS 3. Keš pičke - KLEMEN KLEMEN 9. Pa si šla - MI 2 4. Tina - ROK'N'BAND 10. En korak - AVIA BIG BAND 5. Daj mi 1 dim - SLAVKO IVANČIČ 11. Ne misli, da umiram 6. Izgubiva se v noč - KINGSTON - MIRAN RUDAN m O k 0) E PIRAMIDA ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE BORL / VELIKA SLOVESNOST NA TAMKAJŠNJEM GRADU Štiri zlate poroke Nadvse slovesno je bilo v soboto na Borlu, kjer je župan občine Gorišnica Slavko Visenjak za zlatoporočence razglasil štiri pare: Slavico in Janeza Žnidariča iz Gorišnice 68, Frančiško in Stanislava Vaupotiča iz Gajevcev 6, Marijo in Janeza Pignarja iz Gajevcev 35 ter Elizabeto in Avgusta Brodnjaka iz Formina 28. Vsi pari so sklenili zakon leta 1951, menda na veliki skupni cerkveni poroki, kjer je bilo poleg sedanjih zlatih še nekaj drugih mladih parov. Tudi po petdesetih letih so po slovensoti na Borlu stopili pred oltar domače cerkve. Zlata nevesta Slavica Žnida-ric (rojena Valenko), rojena 7. junija 1932 v Gori{nici, in ženin Janez, rojen 26. januarja 1925 v Gori{nici, sta zakonsko zvezo sklenila 27. januarja 1951 v Ptuju. Janez je bil poleg dela na kmetiji zaposlen v Ko{akih, Slavica pa je gospodinjila. Rodili so se jima 4 otroci, danes pa sta ponosna tudi na 5 vnukov. Franči{ka in Stanislav Vau-potic sta se poročila 20. januarja 1951 v Ptuju. Franči{ka (rojena Ranfl) se je rodila 10. februarja 1924 v Mali vasi, Stanislav pa 13. januarja 1923 prav tako v Mali vasi. Stanislav je bil zaposlen na Gradisu, Franči{ka pa je bila gospodinja. Poleg treh otrok sta danes vesela 7 vnukov in treh pravnukov. Slavica in Janez Žnidorič iz Gorišnice 68. Foto Laura MIHOVCI / ZLATA POROKA PRI DOBIČEVIH Po 50 letih še vedno vesela in nasmejana Po 50 letih skupnega življenja sta minulo soboto, 27. januarja, pred kidričevskim podžupanom Zvonimirjem Holcem potrdila zakonsko zvezo zlatoporočenca Angela in Franc Dobič iz Mihovc 51. Na zlato slavje sta povabila več kot 80 svatov, usodni DA pa sta ponovila natanko po 50 letih, saj sta prvič stopila pred oltar 27. januarja 1951 v farni cerkvi v Cirkovcah. Zato je njuno zvezo pred bogom tudi tokrat potrdil župnik Franc Jemec. Zlata nevesta je bila v glavnem gospodinja, zlati ženin pa krojač, sicer pa sta oba 15 let preživela na začasnem delu v Weissenburgu v Nemčiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerka in dva sinova, na jesen življenja pa ju razveseljuje 7 vnukov in 2 pravnučka. Iskrene čestitke tudi v imenu našega uredništva! -OM Zlatoporočenca Marija in Janez Pignar sta zakonsko zvezo prav tako sklenila na Ptuju, in sicer 13. januarja 1951. Marija (rojena Kolenko) se je rodila 24. septembra 1928 v Gajevcih, Janez pa 21. julija 1925 v Mali vasi. Oba sta v 50-letnem skupnem življenju delala na kmetiji ter skrbela za družino, ki jo danes poleg 4 otrok bogati 10 vnukov in dva pravnuka. Elizabeta in Avgust Brodnjak sta se poročila 27. januarja 1951 v Ptuju. Elizabeta (rojena Masten) je bila rojena 30. oktobra 1928 v Obrežu, Avgust pa 7. avgusta 1929 v Forminu. Skupno življenje sta delila s petimi otroki, ki so jima še danes hvaležni za vso skrb in ljubezen in ju radi obiščejo. Zlatoporočencem iskrene čestitke in dobre želje tudi v imenu uredništva Tednika. JB Frančiška in Stanislav Vaupotič iz Gajevcev 6. Foto: Laura Zlatoporo~enca Angela in Franc Dobi~ s svojima pravnu~koma Kristjanom in Simonom Marija in Janez Pignar iz Gajevcev 35. Foto: Laura Elizabeta in Avgust Brodnjak iz Formina 28. Foto: Laura PTUJ / ZLATA POROKA PRI KOZELOVIH Znova sta si rekla da V poročni dvorani na Ptuju so v soboto opravili obred zlate poroke. Viktor in Veronika Kozel s Selske ceste 37 sta si po petdesetih letih zakona ponovno izmenjala prstana. Prvič sta se poročila 20. januarja 1951 na Ptuju. Zlati ženin je bil pleskar in taksist, nevesta pa gostilničarka. V zakonu se jima je rodil en otrok, danes ju razveseljujeta dva vnuka. Kot upokojenca preživljata razgibano jesen življenja. Viktor se ve- liko posveča goricam in lovu, žena pa je najbolj zadovoljna z domačimi opravili. Želita si, da bi jim bilo tako dobro še naprej. Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke! MG Zlatoporočenca Kozel. Foto: Langerholc DORNAVA / ZLATI POROKI ZAKONCEV KELC IN PIHLAR Po 50 letih ponovitev zaobljube Ta konec tedna sta bili v dornavski fari dve zlati poroki, na katerih sta si dva para ponovila obljube, ki sta si jih dala pred pol stoletja - in jih tudi izpolnila. V soboto sta po petdesetih letih skupnega zakonskega življenja bila v baročni dvorani dornavskega gradu razglašena za zlatoporočenca Marija in Ka-rol Kelc iz Sp. Velovlaka 40. Marijin dekliški priimek je Toplak in je delala kot gospodinja ter skrbela za številno družino. Dela ji pri skrbi za pet otrok ni zmanjkalo. Mož Karol pa je bil zaposlen kot delavec v Talu-mu Kidričevo. Obred zlate poroke je opravil dornavski župan Franc Šegula, poleg sorodnikov in znancev pa so jim trenutke polepšali člani moškega okteta iz Dornave. Zatem sta zlato- Zlatoporočenca Marija in Karol Kelc ter otroci Alojz, Jože, Miran, Marija in Angela s svojimi partnerji. Foto MS Zlatoporočenca Alojz in Jera Pihlar. Foto: Langerholc poročenca opravila še cerkveni obred v dornavski cerkvi. Zlato-poročenca pravita, da sta v svoji družini v teh letih preživela lepe, pa tudi manj lepe trenutke, a sta te zadnje rajši pozabila. V soboto sta v cerkvi sv. Doroteje v Dornavi po petdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred oltar tudi zakonca Jera in Alojz Pihlar iz Pacinja 14. Zlata nevesta Jera, z dekliškim priimkom Štuhec, se je rodila leta 1931 in je kot gospodinja skrbela za urejenost doma ter družino. Mož Alojz, rojen 1927, je bil zaposlen pri Slovenskih železnicah. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Marica, Milenka in Mirko, danes pa ju razveseljuje šest vnukov. Zlatoporočencem najlepše želje tudi iz našega uredništva. MS ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV PTUJ / PTUJSKI TURISTIČNI DELAVCI GOSTILI TURISTIČNE AGENCIJE Turisti naj bolje spoznajo tudi mesto Kljub številnim napovedim iz študij, ki so ptujskemu turizmu napovedovale bolj{e rezultate na kraj{i in dolgi rok, se stvari bistveno ne spreminjajo. Več kot desetletje je že preteklo, ko je bil dosežen nočitveni rekord več kot so tisoč nočitev; dosežen je bil v času, ko še ni bilo novega apar-tmajskega naselja v ptujskih Termah. Kot kaže, bo preteklo še veliko časa, da ga bomo ponovno dosegli in tudi presegli. Od lanskega sprejema nove turistične strategije ni nobenega haska, ~eprav so napovedovali, da se dajo nekatere stvari bistveno izbolj{ati brez večjih finančnih vlož8,5 bi doseglo kar se da najboljšo finančno sanacijo glede na razmere in da spelje {e leto{nje kurentovanje. Potem bodo GIZ bojda ukinili, da bodo lahko ustanovili lokalno turistično organizacijo, za katero pa soglasja iz drugih občin niso dobili. Ptujski župan Miroslav Luci sicer pravi, da se nobena stvar, kar zadeva GIZ, ne bo zgodila brez večjih podjetij, ki so še njegovi ustanovni člani. Res pa je, da mora poteze vleči mestna občina kot največji financer. Naj- bolj, kar še člane, ki so to na papirju, bega, je, da jim ne bi za nagrado "podelili" listkov z deleži za pokrivanje izgube. Resnica je, da je tudi pasivnost članov kriva, da združenje ni zaživelo tako, kot bi moralo, ker je večina ob njegovi ustanovitvi držala lepo fige v žepu. Ker ni programske sanacije oziroma na Ptuju še ni pravega povezovalca turističnih storitev, so se povezali trije: Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, Terme in Ptujske vedute ter pripravili skupno predstavitev turistične ponudbe za agencije. Ker se bliža ptujsko kurentovanje, največja pustna prireditev v Sloveniji, na katero naj bi go- ste vozile tudi slovenske turistične agencije, in ker bo aprila v Ptuju največja državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, so 10. januarja na Ptuj povabili predstavnike turističnih agencij iz vzhodne Slovenije. Čeprav je bilo odposlanih čez sto vabil, je prišlo le petnajst predstavnikov agencij, vendar organizatorji z udeležbo niso bili nezadovoljni, ker gre v večini za agencije, ki so na Ptuj že pripeljale goste. "Odziv je kar verodostojen dokaz, koliko agencij na Slovenskem ima sploh interes delati v domačem turizmu," je komentirala odziv turističnih agentov direktorica Ptujskih vedut Sonja Krajnc. Za agencije z drugih območij Slovenije bodo prav tako organizirali podobna srečanja. Omenjeni ponudniki ptujskega turizma vedo, da morajo biti v stalnih stikih z agencijami, če želijo, da bodo te goste vozile tudi po Sloveniji, ne da jih bodo samo vozile v tujino. Ptujski tu- Obiskovalcem Ptuju bi morali ob gradu kvalitetneje predstaviti tudi samo mesto. Še najpogosteje si ga ogledajo šolarji. Foto: Črtomir Goznik PREJELI SMO V gostišče Savarija? Ne, hvala Ptuj - atraktivno, turistično, kulturno in zgodovinsko mesto, kakor ga najraje Ptujčani predstavljajo širši publiki, pač ne more iz svoje kože, če tudi tisti, ki ga tako imenujejo, rinejo na vso silo nazaj; sicer sami ne vedo točno kam, ampak - časovno opredeljeno - v srednji vek. Življenje bogatijo majhne stvari in noben mozaik ni popoln, če manjka njegov skoraj nevidni košček. Tudi naše mesto nikoli ne bo turistično v pravem pomenu besede, če bodo ljudje deležni neprijaznosti, malomarnosti in samozadostnosti. Kljub uradno zabeleženi "široki" gostinski ponudbi se le-ta zmanjša kar za polovico, ko napoči trenutek odločitve, kam na kosilo. Ker smo ljudje pač ljudje, se vsake toliko pustimo pregovoriti in prepričati ter se podamo novim izkušnjam naproti. Bil je čisto navaden petek, ura je odbila tri. Zahajanje v vedno iste restavracije in picerije postane kmalu dolgočasno, zato nas je pot (prvič in tudi zadnjič) po- peljala v gostišče Savarija. Ura prihoda: 15.45. Naročimo pijačo, ribe, maslen krompir, tor-teline, solate in se zatopimo v pogovor. Zaradi ambienta, ki je bil vse prej kot prijeten in ohlajen na 18 stopinj C, nas je začelo skrbeti, kaj se dogaja z našo hrano. Vmes si je s svojo pot iz kuhinje v jedilni kot ubral tudi vonj po zažganem olju, vendar s smislom za humor preživiš. 16.30. Ker smo že ob prihodu imeli probleme pri naročanju v zvezi z maslenim krompirjem, smo pomislili, da smo sami krivi za zamudo, ker pač tega krompirja ni v ponudbi in smo kuharjem nakopali dodatno delo. 16.40. Radovednost sicer ni lepa čednost, vendar se je v tej situaciji pokazala za izjemno uspešno. Končno povprašamo natakarico, ki se nas je ves čas spretno izogibala, ali bomo mogoče dočakali naročeno kosilo. Po njenem mencanju smo nato končno izvedeli, da glavne kuharice v tem trenutku sicer ni, da pa kmalu pride in da naj še malo počakamo. Seveda nas po skoraj celi uri čakanja ni uspela prepričati, zato smo plačali pijačo in odnesli šila in kopita. Zaman je bilo pričakovati kakršno koli opravičilo, izraz obža- lovanja ali gostoljubnosti, kar je prvo pravilo gostinskega delavca. Osebno sem to dogodivščino vzela kot potrditev novodobne "ptujske krize", ker stvari v tem tonečem mestu nekoliko bolj poznam kot kakšen turist. Očitno prehod v novo tisočletje ne prinaša sprememb na bolje. Marsikateremu Ptujčanu vztrepeta srce ob pogledu na ptujsko razglednico, ki jo pošiljamo v svet, ampak hvaliti se z znamenitostmi, ki stojijo tu že od pamtiveka, namesto z napredkom in ustvarjalnostjo ljudi, ki tu živijo, je nemoralno in goljufivo. Ptuj je bil v svojem zgodovinskem razcvetu pomembno trgovsko središče; uničila ga je šele zgrešena deželnoknežja gospodarska politika ob koncu 16. stoletja. Ptuj je bil pomembna obmejna utrdba Podravja vse do leta 1711. Vendar pa so izguba te vloge, požari, dograditev ceste Dunaj-Trst in južne železnice Ptuj spremenili v povprečno podeželsko mesto. In zdi se, da ima takšen status še danes. Mi-moidočemu turistu s praznim želodcem pa "Bog pomagaj"! Patricija Masten, Ptuj rizem še kako potrebuje avtobusne goste, ki jih je v danih razmerah še vedno premalo, saj je izletniški turizem še vedno primarna oblika turizma na Ptujskem. Tako bo, dokler ne bo občutnega povečanja nočit-vnih zmogljivosti. Programi, ki bodo vabili goste na Ptuj, pa bodo morali biti tako sestavljeni, da po ogledu gradu Ptuja ne bodo zapustili, ampak da jih bodo s ponudbo pripeljali še v mestno jedro in še kam, je prepričan direktor ptujskih Term Andrej Klasinc. V ptujski vinski kleti so lansko leto imeli 14 tisoč gostov, je povedal Boris Zajko, vodja turističnega dela Vinarstva Slovenske gorice - Haloze. Letos jih realno pričakujejo 20 do 30 odstotkov več, če bi jih bilo 20 tisoč, pa bi bili izredno veseli. Zvočni in svetlobni efekti, ki bogatijo novo predstavitev bo- gastva ptujskih vinskih kleti, so med obiskovalci imeli izjemen odziv. V podjetju Ptujske vedute že šest let pripravljajo različne tematske izlete za določene ciljne skupine tako, da jih dopolnjujejo, kar pomeni, da lahko gostom pripravijo oziroma ponudijo ogled mesta in okolice z različnih vidikov, da bodo Ptuj vedno znova doživeli drugače. To zagotavljajo programi: Ptuj z okolico - za vsakogar nekaj, Ptuj v času Rimljanov, Ptuj v srednjem veku po sledeh gospodov Ptujskih, Usode gradov v okolici Ptuja, Etnološka dediščina Ptujskega polja in Slovenskih goric, "Svinjska sedmina" in še kakšen. Pustne običaje na Ptujskem jim ponujajo skozi dva programa, ki ponujata oglede na pustno soboto, nedeljo, ponedeljek in torek na Ptuju, v Markovcih in še kje. Vedno bolj pa v ospredje prihaja tudi njihovo raziskovalno delo na področju različnih segmentov turistične ponudbe v ožji okolici in nasploh v Sloveniji. Vabijo pa tudi že na 12. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 20. do 22. aprila, smo izvedeli iz pogovora z direktorico podjetja Sonjo Krajnc. Vse te programe so predstavili predstavnikom petnajstih turističnih agencij. Najbolj si ponudniki ptujskega turizma želijo, da bi bolj sodelovali, da bi tako dosegli boljše rezultate v turizmu, od katerih bo imelo koristi tudi mesto. Samo uspehi v Združenih arabskih emiratih in Washingtonu jih ne bodo prinesli, so prepričani, zato pričakujejo od mestne občine, da bo svojo povezovalno vlogo na področju turizma v bodoče odigrala kvalitetneje. MG RADIO-TEDNIK IN TURISTIČNA AGENCIJA ROYAL VABITA Slovanska po^t v Krako^v PRVOMOJSKI IZLET ZA POStUSMCE IN BRAiCE Prvomajski prazniki so že kar tradicionalno najprimernejši za potovanja; ne samo ker imamo proste dneve, ampak ker je takrat pomlad najlepša. Čeprav je zima šele te dni pokazala svoj obraz, smo na Radiu-Tedniku razmišljali, da najlepše dneve letošnjega leta preživimo skupaj s svojimi bralci in poslušalci. Predlagamo vam zelo zanimivo potovanje, polno doživetij in hkrati praznično umirjeno. Cilj je Krakov, nekdanja poljska prestolnica in gotovo eno najzanimivejših evropskih mest. Kar štiri dni bomo preživeli med njegovimi spomeniki, med živahnim utripom na ulicah in trgih, v odličnih restavracijah. Redkokatero mesto združuje toliko vabljivih muzejev na eni strani in tako prostrano slovansko domačnost na drugi. Pot do Poljske bomo popestrili z obiskom Gradiščanskega, Brna, Olomouca. Na poti domov pa bomo uživali še v Zakopanih, Bratislavi in madžarskem Sopronu. Radio in Tednik bosta vse te kraje predstavila že prej. Seveda pa bo najpristnejše kar odpotovati, zato vas vabimo, da razmislite o našem predlogu! 1. dan: Ptuj-Železno-Nežidersko jezero-Brno 2. dan: Brno-Olomouc-Krakov 3. in 4. dan: Krakov 5. dan: Krakov-Zakopani 6. dan: Zakopani-Chocholov-Deben-Zakopani 7. dan: Zakopani-Bratislava 8. dan: Bratislava-Sopron-Fertod-Koszeg-Jak-Ptuj DATUM: n. APRIL — 4. MOJ 2001 Cena potovanja je: 133.000 SIT in vključuje: avtobusni prevoz, vodenje, vstopnine, 7 polpenzionov (nočitev, zajtrk, večerja) v hotelih s tremi in štirimi zvezdicami, zdravstveno in nezgodno zavarovanje. Doplačilo za enoposteljno sobo je: 28.000 SIT, za zavarovanje vplačila v primeru odpovedi zaradi višje sile pa 3.300 SIT. Uvodne informacije, ki so v katalogu turistične agencije Royal, so sestavni del ponudbe. Katalog agencije Royal lahko naročite po telefonu: 01-89 40 009 ali pa ga dvignete v tajništvu Radio-Tednika Ptuj, Raičeva 6, Ptuj. Vsi, ki se boste oglasili v našem tajništvu do 8. februarja 2001, boste prejeli bon za 10 % popust na tem izletu. Zanimanja je veliko, zato pohitite, število mest je omejeno na 40. V prihodnjem Tedniku lahko preberete članek: Arhitekturni biseri Krakova. PREJELI SMO "Napredek" v turniškem parku V va{em časopisu z dne 19. junija 1997 ste v rubriki ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE objavili prispevek o urejeni podobi dela turni{kega parka ob Studenčnici na obrobju turni-{kega grajskega kompleksa. Na priloženih fotografijah pa si lahko pogledate, kak{na je podoba istega dela parka v letu 2000 in v začetku 2001 po uspe{nem po- sredovanju upravnih služb RS. Očiten je znak "napredka", ki so ga omogočili birokrati v navezi z brezvestnimi gospodarstveniki, ki hočejo v potok še naprej spuščati razne odplake. In očitno tudi v zadovoljstvo ljudi brez vsake srčne kulture, ki brez slabe vesti takoj onesnažijo sicer lepo naravo s svojimi odpadki. Ali lahko pričakujemo, da bodo upravne službe RS ukrepale tudi zdaj, ali pa mislijo, da so svojo vlogo že opravile? Tudi prebivalci izven najožjega mestnega jedra bi radi čutili, da smo prebivalci mesta Ptuja, ne pa da se mesto konča pri dravskem mostu. Takega odnosa do "tistega izven" pa kaže še marsikaj. Toda o drugih stvareh kdaj drugič. Peter Cujnik Kuharski nasveti Repa Iz repe lahko pripravimo številne okusne jedi. Spada v družino kapusnic, čeprav po videzu nič ne spominja na primer na zelje. V svetu pridelujejo po barvi in obliki zelo različne sorte, ki pa se po okusu skoraj ne razlikujejo. V jeseni ima poseben oster okus, ki ga zgubimo ali omilimo z glaziranjem ali preprostim kuhanjem. Po glaziranju vsa zelenjava dobi lep{i videz. Repo glaziramo tako, da jo olupimo, narežemo na kocke, rezance ali lističe, odvisno od tega, za kaj jo bomo uporabili, in jo vsipamo v lonec ter dodamo surovo maslo - na pol kilograma sveže repe ga dodamo 4 do 5 dekagramov. Dodamo {e žličko sladkorja, rahlo solimo in zalijemo s toliko vode, da je narezana repa pokrita. Repo nato zavremo in pustimo, da se počasi kuha in da tekočina izpari. Nato jo v loncu narahlo tresemo tako dolgo, da se na vsak narezani kos enakomerno porazdeli maslo. Glazirano repo nato uporabimo kot prilogo ali je osnova za narastke, slane pudinge ali celo solato. Oster okus repa zgubi tudi, če jo kuhamo v nekoliko večji količini slane vode in kuhano nato prelijemo s segreto kislo smetano, prepraženimi drobtinami ali staljenim surovim maslom ter jo potresemo s sesekljanim peter{i-ljem, meto ali drobnjakom. Po okusu se lepo poda s krompirjem, ki mu repa nekoliko dviguje okus, sploh če ju kuhamo skupaj. Tako ravno iz repe in krompirja {e danes najpogosteje pripravljamo repno-krompirjev pire, ki ga pripravimo iz enake količine kuhane repe in krompirja. Okus pireja izbolj{ujemo s kuhanim vrelim mlekom in kislo smetano. Tako pripravljen pire ponudimo zraven svinjine, perutnine ali kot samostojno jed skupaj z me{animi solatami. Svežo repo uporabljamo za različne priloge in prikuhe, iz nje si lahko pripravimo tudi okusne juhe ali pripravimo repo kot samostojno jed. Pogosto uporabljamo tudi kislo repo, iz katere pripravimo znamenito jed, ki jo imenujemo bujta repa, ali kislo repo s smetano, ki jo najpogosteje ponudimo zraven pečenic in ka{natih klobas. Od začimb se sveža repa lepo poda s peter{il-jem, zeleno, meto, žajbljem, kislo smetano, mu{katnim ore{kom in drobnjakom. Najmanj pogosto, vendar hitro si lahko pripravimo juho iz repe in riža. Pripravimo jo tako, da na majhni količini vroče ma-{čobe prepražimo manj{o količino na kocke narezane slanine, ki ji dodamo strt česen in sesekljano peter{iljevo korenino; korenino lahko tudi naribamo. Dodamo olupljeno in na tanke rezine narezano repo, narahlo pražimo 5 minut, nato zalijemo z juho ali vodo in kuhamo 15 minut. Ce repo narežemo bolj na tanko, je čas kuhanja kraj{i in kuhamo tako dolgo, da se repa do polovice zmehča, nato pri-sipamo manj{o količino riža in kuhamo do mehkega. Juho od časa do časa preme{amo, da se riž ne prime na dno lonca. Ce juho zalijemo z vodo, jo narahlo solimo in popramo. Juho pred serviranjem po želji izbolj{amo s kislo smetano in potresemo s sesekljanim zelenim peter{iljem. Pripravimo si lahko tudi zapečeno repo z be{amelom ali le-girjem. Pripravimo jo tako, da svežo repo olupimo in jo narežemo na lističe. V kozici spustimo manj{o količino masla, repo na maslu rahlo prepražimo in nato ohladimo. Ohlajeno repo solimo in potresemo s peter{iljem ali drobnjakom, jo vsipamo v nep-regorno stekleno posodo, prelijemo z be{amel omako in v pečici pri temperaturi 200°C zlatorjavo zapečemo. Repo lahko prelijemo tudi z legirjem oziroma me{ani-co kisle smetane in rumenjaka ter prav tako v pečici zapečemo. Po želji lahko po be{amelu ali le-girju potresemo kru{ne drobti-ne. Zanimiva jed iz repe je tudi koza{ka repa, ki jo pripravimo tako, da surovo repo olupimo, jo narežemo na kocke ali rezine, jo vsipamo v skledo, narahlo solimo, popramo in na približno 1 kilogram repe prilijemo 1 deci- liter vodke. Narahlo preme{amo in v tako pripravljeni marinadi pustimo repo čez noč. V večji kozici segrejemo olje, prisipamo marinirano repo skupaj s tekočino in dodamo sesekljano čebulo, vejico žajblja in vejico zelene. Posodo pokrijemo in du{imo slabe pol ure. Nato repo zalijemo z manj{o količino vode, v kateri razme{amo 1 žlico paradižnikove mezge, solimo in popramo ter potresemo narahlo z mleto rdečo papriko. Narahlo prevremo in ponudimo. Po želji v tako pripravljeno repo damo na večje kose narezan krompir. Tako pripravljeno repo {e danes nekateri uživajo v mrzlih zimskih dneh in si z njo preganjajo prehlade in gripo. Repa je bila vedno zelo pomembna hrana tudi na Slovenskem, zato je iz starih časov veliko pregovorov in {eg ravno na račun repe. Znameniti francoski srednjeveški pisatelj je v zvezi z repo zapisal: "Če bi zmanjkalo repe in kostanja, bi država propadla." Nada Pignar profesorica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 315. NAD. Duševno zdr^^je otrok in mladostnikov - Zasnova dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov pri možnosti nastajanja psihosocialnih motenj -16. nad. Iz vseh teoretičnih pogledov na nastanek in razvoj psihosocialnih motenj v otro{tvu izhajajo osnovni pristopi varovanja du{evnega zdravja: - zmanj{evanje {tevila in intenzitete dejavnikov tveganja; - zmanj{evanje otrokove občutljivosti za dejavnike tveganja, krepitev odpornosti, sposobnosti obvladovanja težav; - zmanj{evanje dodatnih stresnih vplivov, sekundarnih dogajanj, ki slab{ajo otrokovo situacijo, preprečevanje negativnih interakcijskih verig; - uvajanje varovalnih dejavnikov v otrokovo življenje in doživljanje; - spodbujanje pozitivnih interakcijskih verig; - odpiranje novih življenjskih priložnosti in možnosti; - nevtraliziranje negativnih izku{enj z uvajanjem pozitivnih izku{enj in procesov; - omogočanje otrokom, da predelujejo svoje izku{nje; - upo{tevanje pomena posamičnih vplivov v različnih časovnih oziroma razvojnih obdobjih (družina, vrstniki, {ola); 27. nad. - prednost tistim psihosocialnim pojavom in odklonom v otro{kem obdobju, ki so povezani z motnjami v odrasli dobi; - prizadevanja za zmanj{evanje otrokovega trpljenja, ne glede na to, ali je trpljenje povezano s psihosocialnimi motnjami; - prizadevanja za izbolj{anje psihosocialne kakovosti življenja otrok v skupnosti. Iz kompleksnega in interakcijskega pogleda na vzdrževanje du{evnega zdravja ter nastanka psihosocialnih motenj sledi nujnost multidisci-plinarnega pristopa, timskega dela in medsek-torskega povezovanja. Danes obstajajo zelo različni modeli varovanja du{evnega zdravja, toda ugotavljamo lahko, da ni edinega splo{no veljavnega modela. Učinkovitost, kakovost in vrednost modela so odvisne tudi od konteksta, v katerem model izvajajo. V praksi delovanja na {irokem področju za{či-te du{evnega zdravja in psihosocialnega razvoja si vselej zastavimo vpra{anje: "Kaj je dosegljivo na{emu vplivanju? Katere dejavnike in procese, ki ogrožajo otroka, lahko preprečujemo ali omilimo? Katere varovalne vplive in procese lahko ojačamo ali vnesemo v otrokovo življenje?" Naslednjič pa si bomo začeli podrobneje ogledovati societalne vidike du{evnega zdravja otrok. PISE: BOJAN GROBOVŠEK, UNIV. DIPL. ING. STR. Stenski kotli na kurilno olje Stenski kotel na kurilno olje lahko priključimo na hranilnik vode (bojler), ki ima prostornino 70 litrov, kar nam zagotavlja nemoteno porabo. Nameščanje hranilnika vode ne zahteva večjega posega v inštalacijo. S takšnim načinom vezave hranilnika vode (slika 5) se dejansko naprava s takojšno pripravo tople sanitarne vode s pomočjo ploščnega prenosnika spremeni v napravo z akumulacijskim hranilnikom tople vode. V primeru daljše neuporabe akumulacijskega hranilnika vode lahko z ustreznim preklopom ponovno vzpostavimo takojšnjo pripravo vode s pomočjo ploščnega prenosnika. Stenski oljni kotli imajo dimenzije približno 800 x 550 x 400 mm. Toplotne moči so do 25 kW, količina vode v kotlu znaša od 20 do 25 litrov, temperature dimnih plinov so do 195 °C. Ta- kojšnja priprava vode s Dt = 25 do 30°C znaša 11 do 13 litrov na minuto. Raztezna posoda ima prostornino 8 do 10 litrov, delovni tlak znaša do 3 bare. Dimenzije dimovodnega kanala in kanala za zrak znašajo od F 80 do 125 mm, kar je odvisno od toplotne moči kotla. Masa kotla z vso opremo je 60 do 72 kg. ZAKLJUČEK Nizko onesnaževanje pri zgorevanju olja, dejansko brez SO2, nezahtevni predpisi za hrambo kurilnega olja, enostavno in nezahtevno vzdrževanje, ugodna cena dajejo tem kotlom možnost, da jih bodo uporabniki pogosteje vgrajevali. K temu bodo veliko prispevali tudi predpisi, ki so manj zahtevni kot pri vgradnji plinskih kotlov, še posebej takrat, ko govorimo o kotlih na utekočinjen naftni plin. Zelo kvalitetne kotle nemške in švedske proizvodnje je možno kupiti tudi na domačem tržišču in so za približno 20 do 30 % cenejši od stenskih plinskih kotlov enake toplotne moči. Bojan Grobovšek PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU V zeleni zimi vrtnar ne poiiva Februar vremensko ni povsem zimski, niti se pomladanski, zato je nepredvidljiv, saj se zima v njem lahko izrazi v vseh svojih zna~ilnostih, pa tudi pomlad zna biti topla in cveto~a z vsemi svojimi ~ari. Pri~enja se torej najkrajši mesec z obilico možnih vremenskih sprememb, ki vrtnarja ne smejo presenetiti. S hitrimi koraki prihaja Valentin, ki ima klju~e od korenin, kar narekuje vrtnarju, da zaklju~i zimski po~itek in se pri~ne pripravljati na novo vrtnarjevo leto. V SADNEM VRTU opravimo dela, ki morajo biti pri sadnih rastlinah opravljena še v fazi zimskega mirovanja. Ko zemlja ni zmrzla, opravimo globoko kop sadnih kolobarjev in obdelovalnih pasov pod jagodi~evjem, mladim sadnim drevjem in v drevesnih vrstah, vzgojenih na {ibko rasto~ih podlagah. Organska gnojila je bolje zagrniti v zemljo, da se pospeši njihov razkroj in razvoj talnih drobnoživk. Po površini pa potresimo prvi obrok rudninskih gnojil, da se bodo ob poznih zimskih padavinah izprala do korenin. Z rezjo sadnega drvja ne odlašajmo. Opravljena naj bo, preden se pri~no pretakati rastlinski sokovi iz korenin v veje proti brstom. S pravo~asno rezjo ohranimo del rastlinskih sokov in v njih raztopljenih hranilnih snovi za vegetacijski les, saj bi jih sicer z odrezanimi vejami zavrgli. Pred za~et-kom vegetacije naj bo zimska rez opravljena pri jablanah, hruškah, slivah, ~ešpljah, ~rnem ribezu, orehih, leski, kutini, nešpljah, aktinidiji in vinski trti. Mlade ~ešplje in višnje režemo tik pred za~etkom cvetenja, breskve in nektarinke v ~asu cvetenja, marelice pa takoj po cvetenju. Sadno drevje smemo rezati le, ko so temperature nad zmrziš~em. Ve~je rane se težje zaraš~ajo, zato jih premažemo s posebnimi pripravki, ki vsebujejo snovi za pre-pre~evanje trohnenja in lažje celjenje ran. Sadnemu drevju je v pretekli jeseni les pravo~asno in dobro dozorel, ob neugodnih vremenskih razmerah in izredni suši pa v avgustu niso bili ugodni pogoji za tvorbo cvetnih brstov, zato je sedaj že mogo~e opazen redek cvetni nastavek, kar bo pri letošnji rezi potrebno upoštevati. V OKRASNEM VRTU v zimskem ~asu, dokler narava miruje, zaklju~imo razna zemeljska dela, kot je oblikovanje novih gredic, nasipov zemlje za skalnjake, rondojev, preuredimo vrtne poti ter opravimo razne izkope in zasipe, da se bo zemlja do pomladi, ko bo ugoden ~as za setev in zasaditev, dovolj sesedla. Rodovitno humozno plast preme-š~amo in urejamo, ko je v primernem stanju, da ni prevlažna in ne zmrzla. Vremenske razmere so za to zimsko obdobje nenormalne. V pretoplih tleh so na zavetnejših legah že januarja vznikle nekatere vrste zgodaj cveto~ih ~ebulnic narcis, hrušic, hijacint in podobnih. Vznikle brste in poganjke listov zavarujemo pred zmr-zaljo tako, da jih prekrijemo s slamo, šoto, prese-jano kompostovko ali vlaknasto folijo. Za varovala pa ne smemo uporabiti neprodušne plasti~ne folije, ker se bodo mladi brsti in listi pod njo zadušili. V prezimovališ~u pogosteje pregledujemo pre-zimovajo~e okrasno rastlinje, ker je proti koncu zime ob~utljivejše na okužbe po rastlinskih boleznih in škodljivcih, da pravo~asno ukrepamo. Zalivamo jih le toliko, da se jim ne izsuši koreninska gruda. O~istimo in odstranimo z njih ovenelo in suho listje ter socvetja, prostore pa po potrebi zra-~imo in poskrbimo za svetlobo, da zimzelenim rastlinam listje ne obledi. ZELENJAVNI VRT še v za~etku februarja po~i-va, vrtnar pa mu že skrbno na~rtuje spomladansko zasaditev. Glede na potrebe po zelenjavi in velikosti vrta površino vrtnih gredic razdelimo na tri do štiri polja, na katerih bo mogo~e ustrezno kolobariti in gnojiti s hlevskim gnojem. Za rabo vrtnih tal in vzdrževanje njihove rodovitnosti veljajo nekatere zakonitosti, ki jih ne kaže zanemariti. Z ustreznim kolobarjenjem in mešanimi zasaditvami zmanjšujemo enostransko izkoriš~enost in utrujenost vrtnih tal, okuženost vrtnih tal z rastlinskimi boleznimi in škodljivci, pridelki iz dobro zastavljenega kolobarja pa so zagotovo kakovostnejši, ker so vrtnine uspevale v dobrih rastnih razmerah. Odvisno od razpoložljivega hlevskega gnoja ali drugega organskega gnojila, s katerim bomo uspeli dobro pognojiti tretjino ali ~etrtino zelenjavnega vrta, površino razdelimo na tri do štiri polja, od katerih prvega, ki je sveže pognojeno, namenimo setvi in posaditvi s kapusnicami (zeljem, cveta~o, ohrovtom), plodovkami (paradižnikom, papriko, jaj~evci, kumaricami), korenovkami (zeleno in pa-stinakom) ter s stro~jim fižolom, zgodnjim krompirjem in porom. Na drugo in tretjo polje sejemo vrtnine, ki ne marajo tal, gnojenih s svežim gnojem, kot so korenovke (korenje, redkev, peteršilj in koleraba), špina~a, blitva, solatnice in stro~nice, med ~ebulnicami pa ~esen in ~ebula. Četrto polje zase-jemo in zasadimo s trajnicami: rabarbaro, beluši, dišavnicami ter kuhinjskimi in zdravilnimi zeliš~i. S pravo~asnim na~rtovanjem vrta se pripravimo na novo vrtnarjevo leto, saj je potrebno popraviti, usposobiti in nadomestiti potrebno vrtnarsko orodje in opremo, se oskrbeti s potrošnim materialom gnojili in škropivi, predvsem pa pregledati in ugotoviti uporabnost ostankov semen iz preteklosti in si pravo~asno nabaviti ustrezne vrste in sorte, da ne bo ob ~asu setve nepotrebnim zadreg. *** Po biokoledarju so v prvi polovici februarja dnevi za plod 1. in 2., ter od 8. do 10. februarja priporo-~ljivi za rez sadnega drevja, za korenine so ugodni od 2. do 4. ter 10. do 13. februarja, cvetlice lon~ni-ce bo priporo~ljivo presaditi 5., 6. in od 13. do 15. februarja, setev solatnic, to je rastlin, ki jih pridelujemo zaradi lista, pa bo ugodno opraviti 7. in od 13. do 15. februarja. Miran Glušič, ing. agr. ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Sveiana oblaiila tudi za zakonca Krajnc Zakonca Slavko in Blanka Krajnc iz Lovrenca na Dravskem polju sta prvi zakonski par v okviru na{e akcije. Prijavila sta se, da bi jima strokovnjaki z nasveti pomagali, kako se urediti za določene priložnosti. Slavko je strojni tehnik, zaposlen v Talumu, Blanka pa upravna tehnica, zaposlena v mestni občini Ptuj. V prostem času se Slavko posveča kolesarstvu ({ir{i javnosti je poznan po aktivnostih v projektu Zdravo, Talum), sicer pa skupaj z Blanko največ časa posvečata gradnji novega doma. Pozimi Blanka najde čas tudi za aerobiko. Skupaj se trudita, da bi bila družina čim več skupaj in da bi hčerki Monji, ki obiskuje prvi razred osnovne {ole, zagotavila varen in srečen dom. Njuna največja želja je, da bi bila čim prej na svojem. Slavko in Blanka Krajnc prej ... Blanka je prvič obiskala kozmetični salon, zato ji je kozmetičarka Neda Tokalic podrobneje predstavila postopek nege. Po površinskem čiščenju kože je ugotovila, da ima mešani tip kože. Pred globinskim čiščenjem ji je uredila še obrvi. Postopek nege je nadaljevala z masažo obraza in nanosom maske ter ga končala z vtiranjem zaščitne kreme. Ob koncu sta se še pogovorili o prednostih pravilne nege kože doma in o nujnosti občasnih obiskov pri kozmeti- čarki. Tudi Slavko je bil prvič pri kozmetičarki. Ker ima mastno kožo, je ves postopek nege potekal z uporabo sredstev za ta tip kože. Tudi moška koža je potrebna skrbe nege, zato se bo tudi Slavko občasno moral prepustiti izurjenim rokam kozmetičarke. V frizerskem salonu Stanka je za Slavkovo novo pričesko poskrbela Nina Škerlak. Odločila se je za kratko pričesko v pol- nejši obliki. Vrhnje lase je točkovno skrajšala in jih delno stanjšala, da je oblikovanje lažje, pričeska pa bolj razgibana. Oblikovala je tudi zalisce. Lase je pobarvala v temno in jih nato oblikovala s ploščato krtačo. Na koncu je nanesla še ustrezen styling in lase oblikovala primerno priložnosti. Nina je poskrbela tudi za Slavkov make up. Na obraz mu je nanesla tekoči puder v zelo majhni količini, ki ga je na nekaterih delih fiksirala s pudrom v prahu. Na rahlo je niansirala tudi obrvi in jih počesala s krtačko. Kljub temu da je Slavko oblekel elegantna oblačila, je želela ohraniti naravni videz. Za novo Blankino pričesko se je potrudila frizerka Marija Vi-dovic. Spremenila jo je tako, da bo oblikovanje kasneje čim enostavnejše. Lase je skrajšala, zatem nekoliko stanjšala v celoti, da je celotno linijo omehčala. Lase je pobarvala temno, dodatno pa je pričesko obogatila s svetlima ploskovnima pramenoma. Posušila jih je gladko z , in pozneje veliko okroglo krtačko in jih oblikovala v ustrezno pričesko. Nina Škerlak se je pri Blanki odločila za močnejši make-up glede na svečana oblačila. Na nekatere dele obraza ji je nanesla puder v stiku ter ga nato prekrila s tekočim, okrog oči pa ga je fiksirala s pudrom v prahu. Oči oziroma zgornjo in spodnjo veko ji je očrtala s temno barvo, senčila je izbrala v zelenih tonih glede na oblačila. Na zgornjo veko ji je nanesla svetli ton zelene, ki se je na koncu prelil v temno nianso zelene, da so oči optično še povečale. Zgornji del veke je osenčila svetlo. Obrvi je tonirala, na trepalnice pa nanesla maskaro. Ustnice je začrtala z rjavim tonom, za svežino in sijaj pa je nanesla glos. Blanka in Slavko Krajnc sta si želela, da bi ju oblekli v svečana oblačila, ker ju v kratkem čaka priložnost, za katero želita biti kar najlepše urejena. Glede na Blankino svetlo pot so modni strokovnjaki modnega studia Barbare Plavec izbrali v Mer-catorjevi blagovnici na Novem trgu svečan dvodelni komplet Slavko v svečanih oblačilih Sens, Blanka pa v oblačilih blagovne znamke Ella Vivaldi iz Laboda (iz Mercatorjeve blagovnice). Foto: Črtomir Goznik dolge obleke v zeleni barvi in sakoja v enaki barvi, ki ga je še dodatno olepšal zeleni šal z bleščicami. Komplet je le še bolj poudaril Blankino vitko linijo, obenem pa ji je dal elegantni videz, ki si ga je želela, ker se v glavnem oblači v športno-elegantna oblačila, na delovnem mestu pa se odeva v uniformo. Blanki pristojijo vsi svetli toni oziroma žive barve. Slavko je oblekel elegantno obleko Sens v črni barvi, hlače so ozko oprijetega kroja, suknjič je teliran z visokim zapenjan-jem, temna srajca pa ima odprt ovratnik, ki vizualno podaljša postavo; kot pika na "i" je bila italijanska rutica z zelenim vzorcem, da sta se oblačili obeh kar se da uskladili. Slavku priporočajo elegantno-športni stil, izogiba pa naj se grobim pleteninam in širokim hlačam. Zelo se mu podajo tudi puliji in modne majice z V-izrezom. V športnem studiu Olimpic bo Blanka en mesec brezplačno koristila program Olimpic, v okviru katerega bo predvsem delala na vzdrževanju kondicije in oblikovanju želene postave, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. Slavko bo mesec dni vadil v programu rekreativnega bodybuildinga, s katerim želim vplivati na svoje dobro počutje, kondicijo in dobro postavo. Tudi njemu pripada mesec dni brezplačne vadbe. MG Popust frizerstva Stanka v februarju TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (CILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 34. V središiu kokainske mafije Vselili smo se v Alainovo vilo. To ima skupaj s {e nekim drugim učiteljem v najemu in je postavljena v najlep{em delu mesta. Obkrožena je s {tevilnimi drugimi razko{nimi hi{ami, katerih nekateri lastniki so vrhovni mafijski glavarji. Alain nam je pokazal komaj sto metrov oddaljeno hi{o glavnega {efa kolumbijske mafije, čigar zaslužek je 100 milijard dolarjev letno. Ob tak{nih astronomskih {te-vilkah sploh ni čudno, da ima svojo vojsko in vse pod nadzorom. Najbrž bi državo, kot je Slovenija, lahko kupil brez kredita in jo nato oblekel v zlato ter okrasil z diamanti. Med nadaljnjim bivanjem v Caliju smo se spoprijateljili tudi z Alainovo muchacho Salomi, ki nas je ves teden hranila in nas čistila. Kljub temu da ji je bila pismenost napol tuja, je s svojim prihodom zmeraj vnesla dobro voljo in vedrino. V primerjavi z drugimi kolumbijskimi mesti je v Caliju precej višji odstotek črnske populacije. V mestu je skozi celo leto visoka in stalna, približno 90-odstotna vlažnost. Center mesta je prijeten in lepo urejen, nekatere trgovine pa spominjajo na kak bolj prestižen del kakšnega evropskega velemesta. Zaslugo za ta blišč sem prisodil kokainski mafiji. Opis ne velja za predmestja in ostale predele, kamor zaradi varnostnih ukrepov nismo zahajali. V večernih urah so vožnje s taksiji posebna in svojevrstna doživetja. Nedrogiranih voznikov skorajda ni! Taka vožnja (če jo preživiš) je poseben dogodek in je še najbolj podobna tistim iz TV kriminalk, vendar prizor ni igran in je v živo. Iz avta ponavadi izstopiš povsem bled. Kokain je v Caliju cenejši kot kjerkoli drugje na svetu. Za primer: 500-krat cenejši kot v Moskvi in 300-krat cenejši kakor v Parizu. Posledica tega je vidna ob večerih, saj po nočnih lokalih treznih skoraj ni. Kdor obišče nočni klub v takšnem ambientu in občuti atmosfero, ritem in ples lokalnih deklet (Calinas), tega najbrž nikoli ne pozabi. Vse, kar sem takrat videl in doživel, je bilo nepozabno, sožitje med ritmom in plesom pa nekaj, česar belci ne poznamo. Ples delijo na "baylo B" in na salso oz. na tisto, kar se da, in na tisto, česar se ne da plesa- ti. Domačini so ob tistih ritmih rojeni, zato se zraven plesanja v glasbo tudi globoko vživijo in njihova telesa izražajo več kot le umetno privzgojeno migan-je. Ples pomeni bistvo in smisel njihovega življenja. Že opazovanje dogodka je presenetljivo, če pa postaneš še sam aktiven del dogajanja, občutiš njihov tem- Še ena državna meja. Že na prvi pogled se vidi, da je okolje prilagojeno trenutnim potrebam in je bolj domače perament, zaznaš, da so jim glavno vodilo čustva, da so ljudje navdiha, da so željni življenja, trenutka in da se prepuščajo življenjskemu toku brez predsodkov. Skratka - je več kot zanimivo. Da je borba proti kokainu jalova in precej navidezna, kaže naslednji primer. Za časa predsedovanja Georgea Busha v Beli hiši je ta imel naslednji načrt: ponudil je Kolumbiji, Peruju in Boliviji za obdobje treh let 120 milijonov dolarjev pod pogojem, da te popolnoma opustijo vse kokainske aktivnosti. V Peruju in Boliviji raste 99% ko-kinih dreves, kokain pa se nato prideluje v Kolumbiji. Perujska vlada si je preračunala, da če bi vsa kokina drevesa nadomestili s pomarančami ali limonami, bi v enem letu potrebovala čistih 800 milijonov dolarjev, Kolumbija pa bi izgubila še več denarja. Podatek kaže, da nam je v večini primerov pokazana le ena stran medalje. Seveda tista, ki krepi vero v sistem. Bilo je eno najbolj zanimivih srečanj (ne samo na tej poti) z najbolj norim mestom, slovo od katerega bom še dolgo pomnil. Vsi trenutki, ki sem jih takrat doživljal (po vseh krajih), nosijo še dodaten čar, saj opominjajo na lepoto in na minljivost! JESENSKA SOLA V NARAVI V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč v četrtek. Imeli smo disko in svojega D.J. Plesali smo do onemoglosti. [e učiteljice so se nam pridružile. Začeli smo ob 20. uri, končali pa ob 23. uri. Bilo je lepo. Aleš Gabrovec V Fiesi mi je bilo všeč. Všeč mi je bilo nabiranje školjk. Matej Jazbec V šoli v naravi je bilo zelo lepo. Ostalo mi je v spominu, ko smo bili zvečer v sobah. Morali bi že spati, mi pa smo igrali karte, mikado in šah. Prvi večer nas je prišel opozorit Andraž in je rekel: "Prihaja Andraž, nočna mora!" Peter Lenart V spominu mi je ostalo, ko nam je Iztok razlagal o potapljaški opremi. Naučil sem se, na kakšen način se lahko potapljaš. Povedal nam je, koliko zraka gre v jeklenko. Povedal nam je tudi, da imajo takšen jopič, ki se ga s pomočjo jeklenke napihne in te dvigne na površje. Boštjan Sel Najbolj mi je bilo všeč lokostrelstvo in ples. To je bilo res cool! Tamara Habjani~ Najbolj mi je bil všeč pohod brez spremstva v Piran. Bilo je kot lov na skriti zaklad, ko smo iskali v Piranu hišne številke in razne spomenike, ulice. Bilo mi je, kot bi bil na skritem in neznanem otoku. Uroš Sitar Moji vtisi o šoli v naravi so lepi. Nikoli ne bom mogla izbrisati lepih spominov, ki so mi ostali. Pravi hec je bil, ko smo fantom namazale zobno pasto po obrazu in nogah. Bili so zelo jezni. Pri tem smo se zelo zabavale, ker smo vedele, da fantje tega niso pričakovali. Bilo je super! Suzana Lovrenko Najbolj mi je bilo všeč postavljanje šotorov in lokostrelstvo, saj je neka deklica lok namerila v sebe, druga pa je ciljala v streho. Učitelj Iztok se je pošalil in rekel, če hoče ustreliti mačka Martina. Matjaž Klasinc V Fiesi mi je bilo zelo všeč. V spominu mi bo najverjetneje najbolj ostalo lokostrelstvo, sicer pa mi je bilo vse všeč. Ni mi bilo všeč samo to, da so po hodniku tako noreli. Boštjan Cernenšek Najlepše v šoli v naravi pa mi je bilo plezanje po steni. Nuša Horvat šestošolci OS Videm LETNI ČASI Le kdo ne pozna letnih časov? Mrzle zime, vročega poletja, zelene pomladi in pisane jeseni. Te čudovite štiri letne čase. Zima je čas snega in nizkih temperatur, zato se ljudje bolj toplo oblačijo. Ker je veliko snega, se smučajo, sankajo, ke-pajo in nasploh zabavajo. Živali, ki se niso odpravile spat jeseni, se odpravijo na začetku zime ali pa je sploh ne prespi-jo. Ko se sneg počasi stali in rastlinstvo ozeleni, se tudi živali zbudijo iz zimskega spanja, seveda tiste, ki so spale, ker vse živali zime ne prespijo. Tedaj veš, da je tukaj pomlad. Ljudje opravljajo spomladanska dela, tudi sprehodijo se v naravo in tako nastaja prijetno vzdušje. Poletje pa je čas počitnic, sladoledov, izletov in na poljih je tedaj čas žetve. Ker pa je dostikrat vroče, se ljudje ne zadržujejo dolgo zunaj in so raje v senci, kjer pijejo hladne napitke. Kar kmalu po poletju pride jesen. Živali si zdaj iščejo hrano, ker je potem ne bodo več našle, nekatere se tudi že proti koncu jeseni odpravijo spat, druge pa še malo počakajo, odvisno od temperature okolja. Ljudje hodijo v naravo, nabirajo gobe, poleg teh pa dozorijo jabolka, hruške in drugi sadeži. Piha že rahel veter, ki se poigrava s pisanimi listi jeseni, medtem ko ljudje opravljajo jesenska dela. Kako pa bi bilo, če bi bil samo en letni čas in ne štirje? Verjetno zelo pusto in dolgočasno. Ker pa ni tako, smo lahko zadovoljni in veseli. Ivan Strucl, 7. a, OS Kidri~evo MOJA BABICA Moja babica živi blizu nas, skrbi za manjšega bratca. Ko pridem domov, mi naredi sendvič. Zvečer gleda televizijo. Babica je bila učiteljica kemije in biologije. Ima vrt, ki si ga deli s teto Slavo. Kadar ima kaj sladkega, mi da. Rada hodi na sprehode. Luka Znidari~, 2. a, OS Gorišnica LITERARNI VEČER V ponedeljek, 11. decembra, je na osnovni šoli Mladika potekal literarni večer v okviru projekta Comenius. Naši mladi literati so že od začetka šolskega leta s pomočjo mentorjev ustvarjali in svojo domišljijo sproščali v pisanju in jo tudi predstavili. Tako je nastal literarni večer, na katerega so učenci povabili tudi starše in učitelje. Učenci so pisali o šoli, počitnicah, drogi ... Skratka, prireditev je dobro uspela in učenci bodo začeli ustvarjati na novo, morda že za novi literarni večer. Patricija Babosek, T.r., OS Mladika, Ptuj ŽELJE IN NAČRTI V NOVEM LETU V tem letu si želim, da bi končal razred z odličnim uspehom, da bi se med počitnicami ne poškodoval. Rad bi igral nogomet in košarko. Luka Želim si nove rolerje. Doma pa želim, da bi bili srečni in zdravi. Maja V šoli želim lep uspeh in prijazno učiteljico. Vsem družinam želim veliko zdravja in da bi se imeli radi. Denis Veliko se bom učila, ker želim odličen uspeh. Želim tudi, da bi bil mir na svetu. Anja Letos si želim praznovati roj- stni dan s prijatelji. V šoli si želim lep uspeh. Dani Želim si zdravje in lep uspeh v šoli. Barbara Želim si svoj računalnik. Rad bi bil tudi bolj zdrav. Sandi M. V novem letu želim sebi in vsem veliko zdravja, sreče in uspeha. Sonja V novem letu želim narediti šolo, hočem biti pameten in zdrav. Želim biti dober nogometaš, da bi lahko igral na vseh tekmah in Tržec popeljal v vodstvo. Boris Želim da bi bili doma srečni, zdravi in zadovoljni. Martina Želim da bi imeli dosti denarja in bi bili vsi veseli. Želim si tudi, da bi bil zdrav in živ. Sandi K. Želim biti dober nogometaš in želim si skiro. Vsem pa žalim srečo in zdravje. Marko Moja želja je, da bi bil v šoli odličen. Želim, da bi bili vsi zdravi in veseli. Zdravje želim našemu planetu. Sandi P. V novem letu si želim novo nogometno žogo, ragbi žogo, kolo in dres Ronalda. Rad pomagam mami, zato ji želim zdravje. Primož Želim, da ne bi bilo več vojn, da bi se ljudje imeli radi in se ne bi sovražili. Želim si zdravje. V šoli bom dala vse od sebe za dober uspeh. Do šole v naravi si želim imeti svoj mobitel. Iris Želim si sreče in uspeha v šoli. Želim postati vzgojiteljica. Drugim pa želim veliko sreče. Adrijana V šoli mi je lepo, zato si želim biti v šoli več časa kot doma. Dominika, u~enci 4. r. OS Sela POPULARNIH 10 RADIA PTUJ 1. Stan - EMINEM & DIDO 2. Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ 3. Can't Fight the Moonlight - LEANN RIMES 4. Inner Smile - TEXAS 5. Thank you for Loving me - BON JOVI 6. La Passion - GIGI D'AGOSTINO 7. Stuck in a Moment - U2 8. Independent Woman - DESTINY'S CHILD 9. The Call - BACKSTREET BOYS 10. Every Time you Need Me - FRAGMA & MARIA RUBIA Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj vizije. Tudi v štali sen si montira en stori televizor, da boma z na{o kravico [eko na teko-~em z rezultati vseh tekmovanj. Mogo~e bodo tudi naši kokšno medaljo za rep zgrabli, saj so v zodjem cajti pokozali in dokozali, da sploh še neso med odpisanimi. Naši sosedi Avstrijci se fejst vun me~ejo. Saj so resen dobri s svojim Herminatorom v ospredji, tak dobri pa tudi neso, da bi jim bile že v naprej vse medalje na kožo napisano. Če se razku-rijo naši fantje in dekline, so med tistimi koleki na snežni progi prove zverine. V politiki nič posebno novega, ne pametnega in ne norega. Živleje teče. Pojočega majora Troha še neso najšli in se zaenkrat še nič ne ve, ali ga živleje ali pa smrt voha. Možno je, da se je son malo skrija, možno pa je tudi, da ga je gdo drugi tak malo vbija. Vse je zamotano v meglo in skrivnosti, tak ke o tem ne vemo nič kaj dosti. Včosih je tudi najboljše nič vedeti in videti, se boj nor kak pameten delati in čista nedužno zgle-dati. To je stora življenjska resnica, rejena kak debela pra-sica, obsojena na smrt in še boj črna kak najboj črni krt. Oha, nega več! Lepo vas podavljam do drugega tjedna in želim, vse dobro. LUJZEK LUJZEK Dober den vsoki den! Ponde-lek, 29. januara. Megleni den, ki boj kak po zimi po bližajoči pomlodi diši. Včeraj sma bla z Mico odsotna in vam zato z enodnevno zamudo pišem toto pismo. Sedim pri kmečki peči in močka prede poleg mene. Mica v štalinki poje in puj-ceke fojtra, pes loja na poštara, ki je cajtnge in nekšne položnice prinesa. Čakam na pismo od hčerke Jule iz Nemčije, da mi bo sporočila, kdaj prideta z jenim Hanzom na letošji dopust. Planiramo izlet v toplice, da bi starejše ženske grotale mladice, stori dedi pa mlodi medvedi. Človik more skrbeti za svojo dušo in telo, da bi nam potli malo lepše na totem puklastem sveti šlo. Začelo se je svetovno prvenstvo v alpskem smučaji, ki bo trojalo vse do 10. februarja. Ker sn jaz vejki lubitel totega športa, bom tote dneve zlo zaposleni z gledajom tele- INFO - glasbene novice! Mediji poskrbijo za popularnost glasbenikov in iz njih naredijo zvezde, ki navadno že zaradi svojega statusa dosežejo kakšno uspešnico. Mladi glasbeniki morajo pokazati vso svojo glasbeno kvaliteto, da se prebijejo med zvezde. [vicarski pevec DJ BOBO (njegovo pravo ime je Rene Ba-uman) je zaslovel s hitom Freedom. Popularni pevec, raper in moderator je presenetil z novo evropop dinami~no priredbo WHAT A FEELING (****), v kateri je vodilno vokalno vlogo prevzela originalna pevka te pesmi IRENA CARA. *** Nizozemska skupina ALICE DEEJAY ima tri velike plesne uspe{nice: Better Off Alone, Back in my Life in Will I Ever. @enski plesno-pojo~i trio vztraja pri agresivnem plesnem nabijanju v komadu CELEBRATE YOUR LOVE (***), ki ga je produciral DJ Jurgen in ga lahko najdete na zgo{~enki Who Needs Future Anyway. *** Britanska pevka MARTINE McCUTCHEON je pred pevsko kariero nastopala v televizijski limonadi Eastenders. Simpa-ti~na pevka je s svojo prvo ~udovito balado Perfect Moment leta 1999 pri{la tudi na vrh britanske lestvice malih plo{~. MARTINE je z drugega albuma Wishing snela disko klasiko ON THE RADIO (****), ki ima dodan svež bas ritem in jo je v izvirniku pela Donna Summer. *** Francoski duet MODJO je spravil množice v "delirij" na plesi{~ih diskotek s hitom Lady (Hear me Tonight). Romain Planchart in Yann Destagnal izdajata novost CHILLIN (****), ki je ponovno vrhunska lahkotna funky-house pesem. *** Podobno trendovsko glasbo izvaja tudi nova italijanska skupina PLANET FUNK in njihov debitanski komad nosi naslov CHASE THE SUN (***). *** Dale~ najbolj{o funky-house pesem pa trenutno izvaja studijska skupina PHOENIX in se imenuje IF I EVER FEEL BETTER (*****) ter je na 3. mestu italjanske lestvice. *** Britanska pevka MELAINE B je ~lanica skupine Spice Girls, a je tudi kot solistka že blestela s hitom I Want you Back. Gospodi~na Brown je pozitivno presenetila z mehkim in prijetnim r&b komadom FEELS SO GOOD (****) z albuma Hat. *** RICKY MARTIN je ob koncu leta 2000 izdal album Sound Loaded in pred tem {e uspe{en single She Bangs. Frajer latino glasbe se je malo umiril v pesmi NOBODY WANTS TO BE LONELY (***), ki se precej naslanja na lepljive pop ritme. Posebej za format male plo{~e pa sta to isto pesem zapela v duetu RICKY MARTIN in CHRISTINA AGUILERA ter ji pridala standardni plesni latino, r&b in pop ritem, ki ga je sestavil priznani producent Rodney Jerkins. *** Ameri{ko skupino SPOOKS sam primerjam s skupino The Fugees. Kvintet predstavlja svojo debitantsko uspe{nico THINGS I'VE SEEN (****), ki je fantasti~na zmes atraktivnega groovyja, r&b-ja, minimalisti~nega trip-hopa in komercialnega rapa. *** Ameri{ki pevec JOE je s ~udovito soul balado I WANNA KNOW zasedel celo 4. mesto Billboardove lestvice leta 2000. Prve tri pesmi pa so bile: 3. Maria Maria - SANTANA & PRODUCT G&B, 2. Smooth - SANTANNA & ROB THOMAS in 1. Breathe - FAITH HILL. Odli~en pevec JOE pa bo gotovo zaznamoval tudi leto 2001 s skladbo STUTTER (*****), ki je prava soul harmonija in v njej sodeluje tudi skupina Mystikal. *** Januar je navadno zelo skop pri izdajanju novih albumov, vendar vam iz pe{~ice predstavljam najbolj{e; J.LO - JENNIFER LOPEZ, Simple Soul - EDDI READER, Little Sparrow - DOLLY PARTON, What Women Wants - SOUNDTRACK, Save the Last Dance - SOUNDTRACK, The Last Meal - SNOOP DOGG, Toca - FRAGMA, Before the Storm - DARUDE, You Had it Coming - JEFF BECK in All Things Must Past -GEORGE HARRISON. David Breznik *** Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih (številke od 1 do 21). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in ga prinesite ali pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj, do 8. februarja 2001. Rešitev brez kupona pri žrebanju ne bomo upoštevali. SESTAVIL EDI KLASINC zaščita phbu strelo zelišča-rica japonska nabi-ralka biserov torino titan sled rezila očka kanoni koprivnica tom waits T ang. nog. klub ameriški filmski igralec ženska, kizaz-glabua aleš cvahte ■ llllh irena otok na jadranu zakonitost avbelj usa (po naše) m že znan bralec S krivuua na kartah žensko ime svojeglavost ozka deščica, letev jadrač a carstvo, cesarstvo avstrijski politik (julius, 1891-1964) a it politik (massimo) a adam bohorič alenka zidar silicij vzklik pri bikoborbi slikarski čopič luka na honšuju elda viler že umrli egipt politik (gamala.) olga čehova souena smetana 0 narod, pleme knjižni format delpoua češ. plava-.ec (vaclav) rumena mast za mazila m 0 pozno cvetoča lipa a sanke m rimski državnik antiCno prero-čišče a m rimska ena angl. rock skupina mik, prelest citroenov avto angleška igraš kartami anton ingolič ogrinjalo muslimank 0 3 boleče krčenje HJIIČIP m nikeu stanko rebou radij MloiU to je svetovno morje 0 vesoue, vsemirje grško-rimski stari vek franc. filmska igralka (bella) vojska, armada S igralec z lajno a NAGRADNA KRIŽANKA LC WAIKIKI Nagrade za nagradno križanko prispeva podjetje Canmal, d.o.o., Trčova 218, Maribor: 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 tolarjev 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 1.000 tolarjev Imena nagrajencev bodo objavljena v Tedniku, ki izide v četrtek, 15. februarja 2001. Izžrebani reševalci lahko dvignejo nagrade v trgovini LC Waikiki, Prešernova 23, Ptuj. TEDENSKI HOROSKOP OD 1. DO 7. 2. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 1. DO 7. 2. 2001 OVEN 21. 3. do 20. 4. I. DEKADA 21. 3. do 30. 3. V tem tednu boste zelo spreminjali svoje razpoloženje. V glavi boste imeli veliko poslovnih idej, ne boste pa imeli moči, da jih realizirate, in ravno zaradi tega boste menjali razpoloženje. II. DEKADA 1. 4. do 10. 4. V tem tednu vam zvezde ne bodo naklonjene, zato je najbolje, da važen poslovni sestanek preložite na kasnejši čas. Končno bodo začeli prihajati uspehi in želi boste sadove svojega trdega dela. III. DEKADA 11. 4. do 20. 4. V drugi polovici tedna bodite pozorni, kaj boste povedali in komu, da ne boste imeli neprijetnosti in prepirov doma s starši ali pa v službi oziroma na poslu s predpostavljenimi in poslovnimi kolegi. BIK 21. 4. do 20. 5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4. V zadnjem času ste zmeraj bolj kritični do svojega telesa, saj menite, da ste premalo vitki, to pa ne drži. Da se boste bolje počutili, raje spremenite svojo zunanjost (frizura, ličenje ...). II. DEKADA 1. 5. do 10. 5. Sedaj, ko ste začeli svojo kozmetično kuro, je ne smete prekiniti. V ljubezenski zvezi bo treba razčistiti vajine odnose, čeprav bo to pripeljalo do tega, da boste morali narediti odločilen korak. III. DEKADA 11. 5. do 20. 5. V teh dneh se ne smete predati in popustiti pred problemi, ki vas bodo obiskali, ampak se še bolj posvetite delu, saj vas bo končno obiskala sreča. Končno lahko srečate osebo za resno in trdno zvezo. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31. 5. Ker se v tem tednu ne bo dogajalo nič zanimivega in razburljivega, bodo dnevi kot nalašč, da naredite "čistko" pri sebi. Glede preteklosti si bo treba natočiti resnico, pa če vam bo všeč ali ne. II. DEKADA 1. 6. do 11. 6. Čas neizmerno hiti in vi nikakor ne morete najti koraka z njim, saj niste uspeli realizirati vseh ciljev. Ravno v tem času bo vaša ljubezenska zveza na preizkušnji. Morda bo "zdržala" vse pritiske. III. DEKADA 12. 6. do 20. 6. Vaša ljubezenska zveza vam bo dala moč, da boste uspešno premagovali vse ovire, ki se vam bodo postavile na pot. Poslovna pot, ki je za vaše podjetje zelo važna, bo obrodila sadove. RAK 21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7. Imate problem, ker niste prepričani v to, kar delate oziroma da je način, s katerim ste se lotili zadeve, pravi. Zaradi tega ste nerazpoloženi, moti vas vse, celo vaš videz. Potrpite konec tedna. II. DEKADA 2. 7. do 12. 7. Zopet ste pesimistični. Najbolje se ga boste rešili, če začnete uživati v majhnih stvareh. Čimveč časa posvetite svojemu delu, redno opravljajte dnevne naloge in sprostili se boste. III. DEKADA 13. 7. do 22. 7. Imate prijateljsko zvezo, ki ni samo topla in globoka, ampak tudi optimistična in predvsem ima prihodnost. S svojim egoizmom lahko vse izgubite, zato premislite, ko se vas bo zopet lotevala slaba volja. LEV 23. 7. do 23. 8. I. DEKADA 23. 7. do 2. 8. V tem tednu bodo končno potrdili vaš inovativni predlog, odnosi s sodelavci se bodo izboljšali in zopet se vam bo zdelo, da je življenje v redu. A ne pozabite, da ste dobili bitko, ne pa vojne. II. DEKADA 3. 8. do 12. 8. Z radostjo v srcu ugotavljate, da se vam življenje umirja tako osebno v prijateljskem krogu kot poslovno, saj boste končno uspeli rešiti svoje finančne zagate in zopet boste lažje zadihali. III. DEKADA 13. 8. do 23. 8. Več časa preživite z družino, saj v njihovi družbi najdete moč za premagovanje vseh ovir na poslovni poti in v življenju. Samski levi bodo imeli veliko možnosti, da srečajo sorodno dušo. DEVICA 24. 8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9. Zaradi prevelike izčrpanosti enostavno ne najdete moči za nadaljevanje posla. Enostavno nimate volje in moči, da bi lahko premagovali ovire, zaradi tega boste težave reševali bolj počasi. II. DEKADA 3. 9. do 12. 9. Vse preveč hitite. V tem trenutku ni dobro, da napredujete z isto hitrostjo, ampak se malo ustavite. Časa imate dovolj, v tem trenutku je najvažnejše, da ohranite mirno kri in dobre živce. III. DEKADA 13. 9. do 23. 9. Zelo ste uspešni tako v prijateljskih kot poslovnih krogih, pred vami je uspešna poslovna pot in srečna ljubezenska zveza. Za vse to se lahko zahvalite svoji sposobnosti sprejemati spremembe, kakršne so. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10. S tem, ko ste se odločili, da boste v svojih dejanjih nepopustljivi in da boste vztrajali na svoji poti, ste si naredili veliko uslugo, saj ste vsem pokazali, da ste sposobni sami zmagovati. II. DEKADA 4. 10. do 13. 10. Konec tedna bo za vas zelo slab ali pa vsaj ponesrečen, saj boste morali odpovedati zmenek, boste pa vse nadoknadili v naslednjem tednu. Uspešnejši boste na honorarnem delu, saj boste imeli veliko dela. III. DEKADA 14. 10. do 23. 10. V miru premislite, kako boste rešili ljubezensko zvezo pred propadom. Najprimernejše bi bilo, da problem zgrabite v sredini in da se ne posvečate podrobnostim, ki vas peljejo na druge misli. ŠKORPIJON 24. 10. DO 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11. Zelo boste zadovoljni, saj boste ugotovili, da se vam izboljšuje finančni položaj. Izkoristite dneve, ki so pred vami, za izboljšanje posla ali za boljše razumevanje med sodelavci. II. DEKADA 3. 11. do 12. 11. V svoji ljubezenski zvezi razvijajte nežnost in potrpežljivost, veliko se pogovarjajte in povejte vse, kar vas teži. Razčistite vse dvome, ki vladajo med vama, in se šele potem odločita. III. DEKADA 13. 11. do 22. 11. Če želite uspeti v svoji poslovni nameri, se boste morali popolnoma spremeniti, predvsem svoje mišljenje in življenje, ker bo dobrotnik, ki vam želi pomagati, to zahteval od vas. STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12. Čas gre naprej hitreje, kot si želite, zato je skrajni čas, da končno rešite svoje dolgove iz preteklosti, ki vas onemogočajo pri vašem razvoju. Finance boste zelo lahko popravili z dodatnim delom. II. DEKADA 3. 12. do 12. 12. V vaši ljubezenski zvezi se bodo zopet prebudila čustva. Postala bosta nežnejša in pozornejša eden do drugega in zaradi tega se bosta znala bolj pozitivno odzivati. Zdravje se bo izboljšalo. III. DEKADA 13. 12. do 21. 12. V celoti gledano je vaša prijateljska zveza rahlo bolna, čeprav se vi trenutno s tem ne obremenjujete, a ko se boste začeli, bo na vašo žalost že prepozno. Nasprotna stran bo začela misliti drugače. KOZOROG 22. 12. DO 20. 1. I. DEKADA 22. 12. do 31. 12. Če se boste znali prilagajati situaciji in se odreči razvadam, boste v tem tednu dosegli zelo velik napredek. V zadnjem času ste se polepšali, kar so odkrili vaša soseščina in konkurenti. II. DEKADA 1. 1. do 11. 1. V tem tednu pazite, kako in s kom se pogovarjate, ker se lahko zgodi, da vas bodo narobe razumeli. Pričakujte zelo pomemben telefonski klic, ki bo spremenil vaše ljubezensko življenje. III. DEKADA 12. 1. do 20. 1. Hudo je, če ljubljena oseba izda tvoje zaupanje, toda brezpredmetno se je v trenutni situaciji smiliti samemu sebi, ker to ne vodi nikamor. Treba se je pobrati, pa če še tako boli. VODNAR 21. 1.do 19. 22. I. DEKADA 21. 1. do 30.1. Vaše zdravstveno počutje še vedno ni ravno najboljše, čeprav se izboljšuje. Čimveč bodite s prijatelji, pojdite z njimi na sprehode ali na večerjo, bodite z ljudmi, ki vas imajo radi. II. DEKADA 31. 1. do 9. 2. Težko obdobje je pred vami, polni ste nemira in žalosti. Namesto da se prepirate sami s seboj, prisluhnite svoji notranjosti in videli boste, da ni vse tako črno, kot se vam zdi v tem trenutku. III. DEKADA 10. 2. do 19. 2. Odnosi s partnerjem se bodo začeli počasi izboljševati, čustva se bodo zopet začela zbujati tako v vas kot pri partnerju. To boste najbolj občutili ob koncu tedna, čeprav boste morali biti potrpežljivi. RIBI 20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3. V poslovnem svetu boste zelo pridobili ugled, zato le izkoristite to obdobje, če ste poslovni človek, če pa imate službo, pa lahko pričakujete zelo plodno obdobje, morda napredovanje. II. DEKADA 2. 3. do 10. 3. S svojo ljubljeno osebo boste ponovno doživljali pomlad - zvezo, polno nežnosti in čustev, kot v prvih dneh vašega poznanstva. V drugi polovici tedna si privoščite sprostitev. Pojdite v družbo. III. DEKADA 11. 3. do 20. 3. Preveč obupavate in preveč ste črnogledi. Resnično vam trenutno posli ne gredo najbolje, toda ne pozabite, da ste polni optimizma, ambicioznosti, predvsem pa imate moč za premagovanje vseh ovir. I Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94. KEGLJANJE v in Alojz Seruga Kegljaški klub Drava Ptuj je izvedel kegljaško prvenstvo posameznikov za obmo~je nekdanje ob~ine Ptuj. Tekmovanja se je udeležilo 64 tekmovalcev in tekmovalk. Boji so bili zelo zanimivi. V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Nada Fridl, pri moških pa Alojz Šeruga, ki je s prvim mestom ubranil lanski naslov. Na koncu je predsednik KK Drava Boris Premzl podelil pokale najboljšim posameznikom in posameznicam. Rezultati - ženske: 1. Nada Fridl 398, 2. Brigita Strelec 386, 3. Marina Kramberger 381, 4. Andreja Kau~i~ 374, 5. Marina Kozoderc 372 podrtih kegljev; moški: 1. Alojz [eruga 422, 2. Darko Ber 409, 3.Igor Serdin- {ek 400, 4. Dani Colnari~ 395, 5. Miran Haladea 395 podrtih kegljev. DRAVA PREMAGALA NAFTO S sre~anjem proti lendavski Nafti so drugi del tekmovanja pri~eli tudi keglja~i ptujske Drave. Da bi ostali na prvem mestu 1. lige OKZ Maribor, so morali enostavno zmagati. Toda pot do zmage je bila težja, kot so pri-~akovali v ptujskem taboru, a je bila na koncu le izborjena. Drava je premagala Nafto s 5:3 /4921:4809/. Posamični izidi ptujskih ke-gljacev: Arnuš 841, Čuš 774, Haladea 798, Ivan~i~ 817, [eru-ga 882, Ili~ 809. Danilo Kla^-nšek Najboljši pri moških (od leve): Darko Ber, Alojz [eruga in Igor Serdinšek Najboljše ženske (od leve): Brigita Strelec, Nada Fridl in Marina Kramberger Ekipa KK Ptuj KOŠARKA / 3. SKL VZHOD KK Aktual 98 -KK Ptuj 117:78 /28:20, 33:21, 33:11, 23:26/ KK Ptuj: Kralj 17, Dreven-{ek 13, [tumergar 19, Bek 3, [irovnik 4, Holc 13, Požgaj 9. Trener: Bojan Bedenik. Košarkarji Ptuja so v prvenstvenem sre~anju v 3. SKL vzhod - I. gostovali v Mariboru pri ekipi Aktual 98. To je dobra ekipa, sestavljena iz visokih in izkušenih, pa tudi mladih in perspektivnih igralcev. Ptuj~ani so v Mariboru nastopili okrnjeni, v ekipi so bili predvsem mladi in neizkušeni igralci, saj so drugi manjkali zaradi poškodb in bolezni. V prvi ~etrtini so si do-ma~i priigrali majhno prednost. O zmagovalcu pa sta odlo~ali druga in tretja ~etrtina, ki so ju prepri~ljivodobili doma~i. V zadnji, ki so jo dobili Ptuj~ani, pa se ni dalo ve~ nadoknaditi zamujenega. Mladim fantom pa kljub porazu veljajo ~estitke za borbeno in požrtvovalno igro. V naslednjem krogu, v soboto, 3. februarja, ob 19.00 uri bodo košarkarji KK Ptuj v športni dvorani Mladika gostili ekipo vodilnega Lenarta. Tekst in foto: Danilo Kl^^nšek GIMNASTIKA Jasna Cafuta državna prvakinja Gimnasti~na tekmovanja v Sloveniji ponavadi vsa potekajo v Ljubljani, državno prvenstvo v skokih na mali prožni ponjavi pa je bilo na Ptuju v športni dvorani Center. Organizatorji prvenstva so bili prizadevni ~lani gimnasti~nega društva Ptuj in nanj so se temeljito pripravili. Po kon~a-nem tekmovanju lahko zapišemo, da so naredili vse za tekmovalce in da je prvenstvo v celoti uspelo tako po organizacijski plati kakor tudi v tekmovalnem smislu. V domačem taboru so verjetno zadovoljni z uspehi, ki so jih dosegli njihovi tekmovalci in tekmovalke, ki so morali skupaj z svojimi vaditelji in delavci kluba v ta uspeh vložiti veliko dela. Najprej so dobro napolnjeno ptujsko športno dvorano razveselili mlajši dečki, ki so ekipno osvojili prvo mesto, med posamezniki pa je prvo mesto pripadlo Maticu Prevolšku. Zelo dobro je nastopila tudi Barbara Vidovič pri starejših deklicah, ki je osvojila tretje mesto. Pri mladincih je David Erjavec osvojil tretje mesto. Nazadnje je prišlo še tisto najlepše v konkurenci članic, kjer je Jasna Cafuta navdušila vse prisotno občinstvo ter osvojila prvo mesto in naslov državne prvakinje. Vodja tekmovanja Suzana Maltar nam je po končanem tekmovanju povedala: "Ljubljančani so si želeli, da se takšno tekmovanje prenese tudi izven Ljubljane. Gimnastična zveza Slovenije se je odločila, da nam ga ponudijo, in ker mi imamo nekaj dobrih tekmovalcev, smo sprejeli organizacijo. Tekmovanje na mali prožni ponjavi je zelo atraktivno in mislim, da so gledalci prišli na svoj račun. Naši tekmovalci in tekmovalke so prikazali zelo visoko raven pripravljenosti in znanja in pokazali, da so primerljivi z Ljubljančani, ki imajo - mimogrede povedano - boljše pogoje dela. V kratkem pa bo gimnazija, kjer sem trenutno zaposlena, organizatorica državnega šolskega prvenstva. Mislim, da bomo ponovno vsi skupaj zelo dobro izvedli tudi šolsko tekmovanje." Državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave je svečano odprl ptujski župan Miroslav Luci, svečano zaprl pa podžupan Ervin Hojker. Še pred podelitvijo priznanj in pokalov najboljšim posameznikom in ekipam pa je gledalce in tekmovalce navdušila skupina Bolhe s svojimi vragolijami. Za uspeše-no izvedeno tekmovanje pa seveda gredo zasluge vsem, ki so pomagali pri organizaciji. REZULTATI: mlajši dečki -posamezno: 1. Matic Prevolšek , GID Ptuj, 2. Andraž Zapotnik, ŠD Moste, 3. Janez Peterlin, ŠK Flip Piran, 15. Tadej Valenko, 18. Jernej Mihela~, 20. Aljaž Horvat, 34. Matic Zorko - vsi Ptuj; ekipno: 1. GID Ptuj, 2. ŠD Moste, 3. ŠD Sokol Braslovce; mlajše deklice: 1. Nina Valencic, GIB Šiška, 2. Maja Bra~i~, ŠD Nova Gorica, 3. Barbara Vidovi~, GID Ptuj, 10. Barbara Erjavec, 18. Nina Grabar, 22. Simona Muhi~, 28. Saška Zupani~, 33. Tjaša Flajnik, 56. Alja Šerbal - vse Ptuj; ekipno: 1. ŠK Flip Piran I., 2. GID Ptuj, 3. GIB Šiška; starejši dečki: 1. Boban Stankovic, 2. Dragan Ci-janovi~, 3. Bojan Stankovi~ - vsi Šola Livada; ekipno: 1. Šola Livada, 2. ŠD Partizan Rence; starejše deklice: 1. Urška Jakin, ŠK Flip Piran I., 2. Nika Kajdžic in Maja Durakovic - obe GIB Šiška, Janja Markotic, 15. Ivana Feko-nja, 41. Maja Butolen Zorko, 44. Maruša Samobor, 45. Maja Čuš, 47. Nina Mahoric - vse Ptuj; ekipno: 1. ŠK Flip Piran I., 2. GIB Šiška, 3. ŠD Partizan Rence; mladinci: 1. Enes Suljic, 2. Tomaž Jožef - oba ŠD Trnovo, 3. David Erjavec GID Ptuj; ekipno: 1. ŠD Sokol Bežigrad, 2. ŠD Sokol Brežice; mladinke: 1. Dijana Stani-šic, ŠK Flip Piran, 2. Neli Sulic, ŠD Partizan Rence, 3. Melita Hu-seini, ŠD Moste; ekipno: 1. ŠK Flip Piran, 2. ŠD Partizan Ren-ce; člani: 1. Leon Južnic, ŠD Trnovo, 2. Boštjan Pregelj , 3. Peter Sternad - oba ŠD Sokol Ljubljana; ekipno: 1. ŠD Sokol Ljubljana, 2. ŠD Moste; članice : 1. Jasna Cafuta, GID Ptuj, 2. Tanja Sta-vrev, 3. Ajda Puterle - obe GIB Šiška; ekipno: 1. GIB Šiška. Tekst in foto: Danilo Klajnšek KOŠARKA / 9. KROG REKREACIJSKE LIGE Ekipa Starš prvak prvega dela Kon~an je prvi del rekreacijske lige v košarki, ekipe pa bodo nadaljevale tekme brez premora. Po prvem delu vodi ekipa Starš brez poraza; v tem krogu je visoko premagala Veterane, za nameček pa popravila svoj rekord v danih trojkah — 11 v tekmi (prej 10 tako kot Maj-šperk). Tudi Orači so visoko premagali ekipo Ptujske Gore, vendar so v zaostali tekmi s Cir-kovcami izgubili in zapletli položaj pod vrhom, kjer je še vse odprto. Kidričani so visoko izgubili z ekipo Cirkovc, ki ima najboljšega strelca lige, Talumo-vci pa so se mučili z "biki"in si komaj v končnici zagotovili zmago, lahko pa bi bilo tudi obratno. Presenečenje kroga je lokalni derbi med ekipama Majšperka in Neman, kjer so presenetljivo, vendar zasluženo slavili gostje in dodatno zapletli lestvico pod vrhom in na koncu. Rezultati: ŠD Cirkovce - Orači 82:67 (zaostala tekma), KK Starše - Veterani 95:72, ŠD Ki-dricevo - ŠD Cirkovce 54:81, Talum - KPŠ Breg Bulls 64:60, ŠD Majšperk - Neman 78:86, Oraci - ŠD Ptujska Gora 94:49 Lestvica najboljših strelcev: 1. Jože Kolaric (Cirkovce) 256, KK Starše 2. Izudin Kanlic (Veterani) 225, 3. Branko Novak (Majšperk) 205 košev, 4. Edi Hojnik (Kid-ricevo) 193, 5. Boris Turk (Neman) 168 košev. Lestvica najboljših strelcev — povprečje: 1. Jože Kolaric (Cirkovce) 36,6, 2. Izudin Kan-lic (Veterani) 28,1, 3. Branko Novak (Majšperk) 22,8, 4. Edi Hojnik (Kidričevo) 21,4, 5. Matjaž Frangež (Cirkovce) 19,1. Radko Hojak 1. KK STARŠE 9 9 0 + 153 18 2. ŠD CIRKOVCE 9 7 2 + 172 16 3. ŠD MAJŠPERK 9 7 2 + 81 16 4. ORAČI 9 6 3 + 123 15 5. TALUM 9 5 4 + 66 14 6. VETERANI 9 4 5 - 7 13 7. NEMAN 9 3 6 - 123 12 8. ŠD KIDRIČEVO 9 2 7 - 53 11 9. KPŠ BREG BULLS 9 2 7 - 111 11 10. ŠD PTUJSKA GORA 9 0 9 - 301 9 ODBOJKA - 1. A DOL ŽENSKE IN MOŠKI SIP Šempeter - Granit 3:2 Rezultati 13. kroga: TPV Novo mesto - Elektrologistika Ptuj 3:1, Venus Frupi Šou -Kemiplas Koper 0:3, ZM Ljutomer - Ljubljana 3:2, Nova KBM Meltal - Utrip Šempeter 3:0, Formis Bell Miklavž - HIT Nova Gorica 0:3. 1. NOVA KBM MELTAL 13 13 0 39 2. LJUBLJANA 13 11 2 30 3. KEMIPLAS KOPER 12 9 3 28 4. HIT NOVA GORICA 12 7 5 24 5. ZM LJUTOMER 13 6 7 21 6. UTRIP [EMPETER 13 7 6 19 7. TPV NOVO MESTO 13 5 8 14 8. FORMIS BELL MIKLAV@ 13 3 10 7 9. VENUS FRUPI [OU 13 2 11 6 10. ELEKTROLOG. PTUJ 13 1 12 4 TPV NOVO MESTO - ELEKTROLOGISTIKA PTUJ 3:1 /21:25, 25:22,25:20, 25:15/ Elektrologistika Ptuj: Mura- usova, Horvatova, Matalnova, Mohorkova, Ivanoviceva, Čreš-narjeva, Vindiševa, Jadadiceva. Odbojkarice ptujske Elektro-logistike so v srečanju z ekipo TPV Novo mesto zaigrale zelo dobro, še posebej v primerjavi z drugimi srečanji. Zavedale so se, da ekipa gostiteljic ni takšna, da se je ne bi dalo premagati. To so dokazale v prvem nizu, ko so z dobro igro brez večjih težav dobile igro in povedle ter tako z optimizmom pričakovale nadaljevanje srečanja. V drugi igri so Ptujčanke povedle s 6:2, potem pa so domačinke izenačile in nato povedle s štirimi točkami ter uspele izenačiti. O zmagovalcu srečanja je odločal tretji niz. V obojestranski dobri in izenačeni igri je bil rezul- tat kar dvanajstkrat izenačen, na koncu pa so nekaj več sreče imele domače igralke ter nato v četrtem nizu samo potrdile zmago in si s temi tremi točkami praktično zagotovile obstanek med prvoligašinjami, medtem ko bodo Ptujčanke sedaj morale dati vse od sebe in pričeti zmagovati, saj jih samo zmage "ohranjajo" pri prvoligaškem življenju. 1. A DOL MO[KI Rezultati 13. kroga: SIP Šempeter - Granit 3:2, Fužinar GOK IGM - Consulting Brezovica 3:1, Merkur Bled - Žurbi Team Kamnik 3:2, Maribor Stavbar IGM - Pomurje 1:3, Olimpija -Salonit Anhovo 3:0 1. @URBI TEAM KAMNIK 13 10 3 32 2. MERKUR BLED 13 11 2 31 3. POMURJE 13 9 4 24 4. FU@INAR GOK IGM 13 8 5 24 5. OLIMPIJA 13 7 6 23 6. MB STAVBAR IGM 13 7 6 20 7. SALONIT ANHOVO 12 5 7 15 8. GRANIT 12 2 10 11 9. SIP [EMPETER 13 4 9 8 10. CONSULTING BREZ. 13 1 12 4 SIP [EMPETER -GRANIT 3:2 /25:22, 25:19, 21:25, 22:25, 15:14/ GRANIT: Kavnik, Pušnik, Rajh, Z. Bračko, M. Bračko, Ju-rak, Lampret, Pipenbaher, Jesenko. V športni dvorani v Šempetru je bilo odigrano zelo pomembno srečanje v borbi za obstanek, predvsem za domače odbojkar-je. Ti so na koncu premagali ekipo Granita iz Slovenske Bi- strice, vendar so osvojili samo dve točki, gostje pa eno in to bo po vsej verjetnosti odločalo o potniku v drugoligaško konkurenco. Sicer pa je potrebno vzroke za poraz Bistričanov iskati tudi v zapletih glede srečanja s Salonitom iz Anhovega. Domači odbojkarji so v prvih dveh nizih zaigrali dobro in ju prepričljivo dobili. Kazalo je že na gladko zmago, saj so tudi v tretjem nizu pričeli dobro in povedli z 8:4. Toda granitovci so se uspeli pobrati predvsem po zaslugi odličnega Miša Pu-šnika ter dobili tretjo in nato še četrto igro. Tako je o zmagi odločala peta igra. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Odboj-karji Granita so imeli v finišu veliko priložnost za zmago, saj so vodili s 14:13 ter imeli še servis, vendar niso znali tega izkoristiti in so z malo nesreče izgubili srečanje. Sicer pa tudi osvojena ena točka veliko pomeni. Včeraj bi morali odbojkarji Granita odpotovati na srečanje v Kanal in se v dirigirano prestavljenem srečanju pomeriti s Salonitom iz Anhovega. Ker je bilo veliko govora o tem srečanju, ki ga je OZ Slovenije samovoljno in enostransko prestavila, smo poizkušali izvedeti, ali bodo Bistričani odpotovali ali ne, saj se je govorilo, da ne bodo odigrali srečanja kljub možnim posledicam. Do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti odgovora. Danilo Kla^-nšek ŠPORTNE NOVICE NK Ormož pričel priprave Ormožani so v torek pod vodstvom trenerja Draga Posavca pričeli treninge za nadaljevanje prvenstva v prvi ligi MNZ Ptuj. Trener je predstavil program treningov in prijateljskih srečanj. Tako bodo Ormožani opravili petindvajset treningov in štirinajst močnih prijateljskih srečanj (Nafta, dvakrat Šenkovec, Stojnci, Rošnja Loka, dvakrat Koprivnica, Samobor, Kučan, Beltinci, Ljutomer). Odigran bo tudi eden najmočnejših turnirjev v Sloveniji v zimskem pripravljalnem obdobju, kjer bodo nastopili hrvaški prvoligaš Slaven Belupo iz Koprivnice, slovenska prvoligaša Dravograd in Mura iz Murske Sobote in domači četrto-ligaš. Turnir bo odigran v soboto in nedeljo, 17. ter 18. februarja, v športnem parku Mestna graba, kjer bodo ljubitelji nogometa zagotovo prišli na svoj račun. Ormožani so se okrepili z dvema hrvaškima igralcema: mladim vratarjem Ivankovičem in 26-letnim napadalcem Cvetkom ter povratnikom v staro jato Miranom Tuškom. Uroš Krstić Turnir v biljardu Na igranje biljarda se je vedno gledalo kot na zabavo v gostinskih lokalih. Vendar pa je v zadnjih letih tudi ta dejavnost dobila svojo pravo mesto in se polagoma prebija med športi. Vedno več ljudi se ukvarja z igranjem, veliko jih redno vadi in nastopa na prvenstvih. Ljubitelji igranja ameriškega biljarda bodo prišli na svoj račun v soboto, 3. februarja, ob 14. uri v baru Baza v Mestnem Vrhu. Vabljeni so vsi ljubitelji igranja biljarda. Informacije po telefonu 02 751 22 11. Danilo Klajnšek PRIJATELJSKI NOGOMET Aluminij - [en~ur 2:1 /1:0/ STRELCI: 1:0 Don~ec /36/, 1:1 T. Ko{ir / 47. minuta iz 11 m/, 2:1 A. Čeh /77/ ALUMINIJ: Dukarič, Koren, Kancler, Pučko, Prapotnik, Jev-denič, Fridauer, Frangež, Don-čec, A. Čeh, Bezjak; igrali so še: Trop, Sagadin, Jorez, S. Čeh, Majcen, Golob in Kupčič. Trener: Branko Horjak. Po skoraj štirinajstdnevnih pripravah na pričetek tekmovanja v drugi slovenski nogometni ligi so nogometaši Aluminija z ekipo Šenčurja odigrali prvo prijateljsko nogometno srečanje. Domači trener ni mogel zaradi bolezni in poškodb računati na Šeremeta, Emeršiča, Hojnika, Sambolca in Francija. Kljub dopoldanskem močnem treningu so bili v hladnem vremenu na spolzkem igrišču boljši nogometaši Aluminija, ki so imeli ves čas rahlo terensko pobudo in na koncu zasluženo premagali nasprotnike, ki so se srčno branili. DANES Z RUDARJEM, VTOREKZ OLIMPIJO Aluminij bo do pričetka prvenstva odigral dvanajst pripravljalnih srečanj. Že danes, v četrtek, ob 15.00 bodo v Kidričevem gostili ekipo velenjskega Rudarja, nato pa bodo igrali še z naslednjimi tekmeci: v torek, 6. februarja, ob 15.00 uri bodo v Kidričevem gostili ljubljansko Olimpijo, v četrtek, 8. 2., ob 15.30 Korotan iz Prevalj, v soboto, 10. februarja, ob 15.00 avstrijsko ekipo Glady Lebring, v nedeljo, 11. 2, ob 15.00 ekipo Malečnika, v sredo, 14. 2., ob 15.30 uri prvoligaš Dravograd, v nedeljo, 18. 2., ob 15.00 uri bo gost Kidričanov še četrti prvoligaš, celjski CMC Publikum, v nedeljo, 4. marca, pa bodo nogometaši Aluminija odigrali še zadnje srečanje pred pričetkom prvenstva v 2. SNL z ekipo Od-rancev. Srečanje se bo pričelo ob 15.00 uri in bo služilo tudi kot generalka pred prvim srečanjem v spomladanskem delu prvenstva. Danilo Klajnšek ROKOMET @RK Ptuj - Novo mesto 15:14 1. B SRL ŽENSKE Rezultati 8. kroga: ŽRK Ptuj - Novo mesto 15:14, Keting - Škocjan 28:31, Polje - PUV Nivo Celje 25:37, VIAS Šentjernej - Zagorje 21:21. 1.[KOCJAN 8 7 0 1 14 2. PUV NIVO CELJE 8 7 0 1 14 3. @RK PTUJ 8 6 0 2 12 4. POLJE /-1/ 8 4 0 3 7 5. ZAGORJE 8 3 1 4 7 6. VIAS [ENTJERNEJ 8 1 2 5 4 7. KETING 8 1 1 6 3 8. NOVO MESTO 8 0 17 1 EKOL IVANČICA -VELIKA NEDELJA 30:30 /16:12/ Ekol Ivan~Ica: Dubovečak, Fodrek 1, Milec, Kolar, Canju-ga, Videc 1, Ljubič, Halamek 7, Dombaj 6, Vukovič 3, Gotal 7, Putarek, Lazič 3, Bistrovič, Harjač 2. V. Nedelja: Podpečan, Belšak 9. Mesarec, Trofenik 1, Grego-rič 3, Potočnjak, Cvetko, Bezjak 10. Šoštarič 1, Planinc, Kokol, Štruc 1, Poje 5, Marcen, Okreša Rokometaši Velike Nedelje so odigrali prijateljsko srečanje s hrvaškim prvoligašem Ekolom Ivančico. Po nekaj uspešnih predstavah so tokrat Velikone- deljčani zaigrali slabše. Domači rokometaši so imeli vso tekmo vodstvo, tudi s petimi zadetki. V zadnjih trenutkih igre pa je gostom uspelo doseči tri zaporedne zadetke ter izenačiti. Pri gostih sta bila strelsko najbolj razpoložena Robi Bezjak z desetimi in Aleš Belšak z devetimi zadetki. VARTEKS DI CAP-RIO - GORI[NICA 27:32 /13:13/ Varteks Di Caprio: Očnič, Kos, Opančar 3, Žganec 1, Br-kinjač 9, Golub 2, Radujkovič 1, Rodik 10, Štorga, Horvat 1, Kapitarič, Vujovič, Habek. Gori{nica: Valenko, Tamše 5, Sok, Kelenc, Štorman, Fricelj 6, Kumer 7, Perčič 2, Šandor, D. Ivančič 9, Cvitanič 1, Firbas, Štrbal, Margušič. Rokometaši Gorišnice so v okviru priprav na pričetek prvenstva odigrali prijateljsko rokometno srečanje v hrvaškem Varaždinu, kjer so se pomerili z ekipo domačega prvoligaša. Domači imajo kvalitetno igralsko zasedbo ter so hoteli čim prej priti do višjega vodstva, vendar jim ni uspelo, saj so rokometaši Gorišnice igrali dobro. V drugem polčasu so se gostje razigrali. Zaigrali so dobro in predvsem disciplinirano v obrambi, zadetke pa dosegali iz hitrih nasprotnih napadov ter na koncu zasluženo slavili. SOLIN - ORMOŽ 22:26 /10:15/ Ormož: Rajh, Šulek, Hanže-lič 1, Hrnjadovič 2, Horvat 3, Prapotnik 2, Bezjak, Grabovac 1, Gizič 2, Ivanuša 9, Kavaš 5, Miličič 1. Rokometaši Ormoža, ki so na pripravah v Trogirju, so odirali prvo prijateljsko srečanje, in sicer s hrvaškim 1. B ligašem Trogirjem. Ormožani so igrali dobro, predvsem pa disciplinirano in si na začetku srečanja priigrali pet zadetkov prednosti, kar je bilo dovolj za zmago. Do konca priprav so Ormožani odigrali še dve tekmi, včeraj pa so se že vrnili domov. Tako je trener Ivan Hrupič imel na voljo nekaj dni za temeljite priprave za drugi del prvenstva, ki bo za rokometaše Ormoža zelo pomemben, saj so na prvenstveni razpredelnici med ekipami, ki se borijo za obstanek. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET Naja Ljubljana - Poetovio Mila Tomaž 6:8 (1:4) 1. SLMN Rezultati 10.kroga: Makoter Meteorplast Ljutomer - Puntar Tolmin 2:0, Lesna Litija - TF Beton Koper 8:2, GIP Beton Zagorje - Maxi Club Celje 4:3, Naja Ljubljana - Poetovio Mila Tomaž 6:8, Mizarstvo Širovnik - Sevnica neodig. Vrstni red: Lesna 26, GIP Beton 20, Meteor-plast 17, Naja 16, Sevnica 16, TF Beton 10, Puntar 9, Poetovio Tomaž 8, M.Širovnik 7, Maxi Club 4. NAJA LJUBLJANA - POETOVIO MILA TOMAŽ 6:8 (1:4) Strelci: 0:1 Prapotnik (5), 0:2 Prapotnik (15), 1: 2 Šubic (19), 1:3 Prapotnik ( 19), 1:4 Jurčec (20), 1:5 Gašparič (22), 2:5 Matanič (22), 2:6 Presečnik (25), 3:6 Džurič (28), 4:6 DŽurič (28), 4:7 Gaš-parič (34), 5:7 Marjetič (36), 6:7 Džurič (38), 6:8 Jurčec (40). Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Habjanič, Pre-sečnik, Bohinec, Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Jurčec, Školiber, Prapotnik, Horvat. Trener: Bojan Cunk. V uvodnem srečanju drugega dela prvenstva je nekoliko prenovljena ekipa Tomaža gostovala v Ljubljani pri presenečenju prvenstva ekipi Naje. Ljubljančani so v prvem krogu pri Veliki Nedelji premagali Tomaž z rezultatom 5:6 in sedaj je bil čas za povrnitev dolgov ekipi Naje. Med zimskim premor se je na trenersko klop uspešno vrnil stari - novi trener Bojan Cunk, igralski kader so osvežili z Alešem Jurčcem, Sašom Habjaničem in Gregorjem Miklašičem. Trener Cunk na tem gostovanju ni mogel računati na kaznovanega kapetana Marjana Magdiča. Prvi polčas je minil v znamenju odličnega vratarja Bedrača, trikratnega strelca Prapotnika in novinca na prvoligaškem malonogometnem parketu Jurčca. Ekipa Tomaža je tako ob polčasu vodila 1:4. V drugem polčasu so gostje najprej povedli z rezultatom 1:5 in 2:6, nato so sledile minute Ljubljančanov, ki so znižali izid na le 6:7. Nekaj sekund pred koncem je Jurčec postavil končni izid in tri pomembne točke so odšle k Sv. Tomažu. Že v petek sledi pomemben domač obračun v domači dvorani proti TF Beton iz Kopra. 2. SLMN - VZHOD Rezultati 12. kroga: Marco Polo - Napoli Pernica 5:8, Sovenske gorice - Dobovec 7:10, Draža vas - Križevci 7:4, Pušenci - Oplotnica 0:5, Vito-marci - Dolane 6:6, Leskovec - Mak Cola 6:8. Vrstni red: Napoli 36, Dobovec 29, Marco Polo 22, Oplotnica 21, Draža vas 18, Slovenske gorice 16, Vitomarci 15, Leskovec 13, Mak Cola 13, Pu-šenci 9, Dolane 8, Križevci 7. Uroš Krstić ONL GORI[NICA / Avtosola Prednost - prvak V Gorišnici so s tretjim, zadnjim krogom končnice tekmovanja v občinski ligi malega noggo-meta končali tekmovanje. Glede prvaka je bilo vse jasno že pred časom, morebiti je bilo odprto samo še drugo mesto. V zadnjem krogu je Hidus nepričakovano visoko premagal novega prvaka Avtošolo Prednost ter tako ohranil drugo mesto. Zmaga Kokota nad ekipo Gostišča pri Tonetu iz Ptuja pa tako ni nič spremenila. Tudi v drugem letu tekmovanja v ONL Gori-šnica se je pokazalo, da se je tekmovanje dobro prijelo. Ekipe so bile sestavljene iz kvalitetnih igralcev, tako da dobrega in atraktivnega malega nogometa ni manjkalo, kakor tudi ne gledalcev. Rezultati 3. kroga kon~nice: Kokot - Gostišče pri Tonetu 6:4, Hidus - Avtošola Prednost 10:1. Lestvica kon~nice: 1. AVTOiOLA PREDNOST 6 4 0 2 24:28 12 2. HIDUS 6 3 2 1 26:20 11 3. KOKOT 6 2 2 2 26:24 8 4. GOSTIiČE PRI TONETU 6 1 0 3 25:29 3 Danilo Klajnšek OBČINSKA LIGA VIDEM Rezultati 7. kroga (28. 1.): NK Leskovec čl. - NK Videm ml. 7:5, ŠD Zg. Pristava - KMN Majolka 3:12, Šturmovec - NK Tržec čl. 8:2, ŠD Lancova vas - NK Leskovec ml. 6:2, NK Tržec kad. - ŠD Majski Vrh 3:6, ŠD Pobrežje - NK Videm čl. 2:2 1. KMN MAJOLKA 2. [TURMOVEC 3. [D LANCOVA VAS 4. [D POBRE@JE 5. NK VIDEM - ČL. 6. [D MAJSKI VRH 7. NK LESKOVEC ML. 8. [D ZG. PRISTAVA 9. NK VIDEM ML. 10. NK LESKOVEC - ČL. 11. NK TR@EC - ČL. 12. NK TR@EC - KAD. 7 7 0 7 5 1 7 5 0 7 4 2 7 4 1 7 3 1 7 3 0 7 2 1 7 2 1 7 2 0 7 1 0 7 0 1 74:18 38:17 32:24 34:17 36:20 31:30 28:42 25:38 20:34 24:46 8:29 19:54 Darko Lah MALI NOGOMET / KMN POETOVIO OSVOJIL POKAL LJUTOMERA Zmaga po 16 urah Stojijo (od leve): vodja kluba Fredi Kmetec, Boris Klinger, Matjaž Kores, Silvo Kornik; cepijo Aleš Čeh, Robert Vesenjak, Sebastjan Golob in Nastja Čeh. Malonogometna ekipa Poetovio je zmagovalka turnirja v malem nogometu v Ljutomeru. Ptujska ekipa je prepri~ljivo zmagala na zelo mo~nem turnirju, na katerem je sodelovalo 22 ekip. Ptujcani so se kot zmagovalci svoje skupine v cetrtfinalu pomerili z domačimi prvoligaši in zmagali šele po izvajanju šestmetrovk. V polfina-lu so se pomerili z ekipo iz Maribora in zmagali 2:0, v velikem finalu, ki so ga igrali pred polno dvorano ob 00.45, pa {e ekipo iz Ljubljane MICO z rezultatom 3:0. Ptujcani so v Ljutomeru slavili že drugič, zraven pokala za prvo mesto pa dobili tudi denarno nagrado v vrednosti 120.000 sit. STRELSTVO Sandra Bezjak druga v Ljubljani Na petem turnirju za kadete in mladince v Ljubljani je v nedeljo na tekmovanju z zračno pi{tolo najbolj{i rezultat med tekmovalci Ptuja dosegla mladinka Sandra Bezjak s 354 krogi in drugim mestom v državi. Sandra je zelo nadarjena strelka in iz tekmovanja v tekmovanje doseže večje dosežke. Ptujčan-ka Jelena Vukovič je bila s 304 krogi sedma. Mladinci S K Ptuj Simeon Gonc, Sebastijan Molnar in Simon Fras so dosegli 1002 kroga in zasedli tretje mesto. Posamezno je deseti, Simon Fras, dosegel 339 krogov, enajsti, Sebastijan Gonc, 338 krogov, trinajsti, Sebastijan Molnar, pa 325 krogov. Mlaj{i mladinec SK Ptuj Bo{-tjan Fras je streljal solidno in s 347 krogi dosegel peto mesto. Ptujsko šolsko tekmovanje Na medobčinskem prvenstvu osnovnih {ol v streljanju z zračno pu{ko se je na zračnem stre-li{ču Mladika pomerilo sedem ekip z enaintrideset dečki in de- klicami. Ekipni zmagovalec v konkurenci dečkov so bili dečki OŠ Olge Meglič v sestavi Aleks Vajda, Marko Meznarič in Ale{ Šprah s 443 krogi, drugo mesto OŠ Mladika v sestavi Jure Hanc, Teo Milo{ič in Rok Korez s 428 krogi, tretji OŠ Jur{inci v sestavi Primož Plohl, Andrej Šori in Simon Druzovič s 421 krogi, četrti OŠ Cirkovce Mitja Iva-nič, Tomaž Podgor{ek in Uro{ Bauman s 377 krogi, peti OŠ Boris Kidrič Kidričevo v sestavi Goran Horvat, Aljaž Bru-men in Andrej Šilak s 277 krogi. Posamezno je zmagovalec Ale{ Šprah iz OŠ Olge Meglič s 163 krogi, za krog manj je dosegel drugouvr{čeni Rok Korez iz OŠ Mladika, tretji je bil Primož Plohl iz OŠ Jur{inci s 153 krogi, isto {tevilo krogov in slab{o zadnjo serijo je dosegel četrtou-vr{čeni Aleks Vajda iz OŠ Olge Meglič, peti Teo Milo{ič 151 krogov, {esti Tine Janežič 133 krogov, oba OŠ Mladika. V konkurenci deklic so bile ekipne zmagovalke OŠ Jur{inci v sestavi Nina Pavlin, Petra Si-monič in Martina Novak s 457 krogi, drugo mesto OŠ Olge Meglič v sestavi Mojca Lazar, Mateja Levanič in Mirela Ilič. Posamezno je zmagovalka Nina Pavlin 177 krogov, drugo mesto Petra Simonič 151 krogov, tretje mesto Martina Novak 123 krogov, vsi OŠ Jur{inci, četrta Mateja Levanič, peta Mojca Lazar, obe OŠ Olga Meglič. SI CRESNJEVEC / IZBOR BISTRISKEGA ŠPORTNIKA LETA 2000 Najboljši atlet Boštjan Fridrih Tradicija je, da zadnji januarski konec tedna v ob~ini Slovenska Bistrica razglasijo najbolj{ega {portnika in {portni kolektiv za minulo leto. Ob tem prejmejo priznanje {e najbolj dejavni {portni delavci, perspektivni {portniki, {olska {portna dru{tva in {portni kolektivi, podelijo pa tudi posebna priznanja za izjemne {portne dosežke v minulem letu. Lansko leto so to dejanje opravili v novi telovadnici na Spodnji Polskavi, letos na Čre{njevcu. Ni odveč zapisati, da je ob takih priložnostih ta ali ona telovadnica nabito polna {portnih privržencev, ki tudi na tak{en način podpirajo svoje ljubljence. Kdo je ob podelitvi priznanj požel večji aplavz, bi težko rekli, brez dvoma pa so bili vsi {e posebej navdu{eni nad {portnikom leta 2000, atletom Boštjanom Fridrihom, udeležencem olimpijskih iger Sidney 2000, kjer se je s {ta-feto 4 x 100 metrov z državnim rekordom uvrstil v polfinale in osvojil {estnajsto mesto. Za letos ima že izpolnjene {tiri norme za evropsko prvenstvo do 23 let, v Sloveniji pa je bil med člani peti atlet leta. "Moj čas {ele prihaja," je med drugim povedal na petkovi prireditvi najbolj{i {port-nik občine Slovenska Bistrica in ob tem {e dodal, da je naziv {portnika leta zanj posebno priznanje za vse, kar je dosegel v minulem letu, in seveda vzpodbuda za naprej. Kot najbolj{i {portni kolektiv leta 2000 so že tradicionalno razglasili Judo klub Impol Slovenska Bistrica. Športna zveza Slovenska Bistrica je letos podelila tudi pet posebnih priznanj za izjemne {portne dosežke. Prejeli so jih: Franci Pinter, dobitnik srebrne olimpijske medalje na paraolimpijskih igrah 2000 v Sidneyu; alpinist Milan Romih, član alpinističnega odseka Planinskega dru{tva Slov. Bistrica za vzpon na vrh četrte najvi{je gore sveta, 8516 m visokega Lhotseja; Marjan Krempl za dva naslova svetovnega veteranskega prvaka, Marjan [timec za aktivnosti pri obnovi stadiona v Slovenski Bistrici ter Alojz Mesari~ za življenjsko delo in izid knjige "Živeli smo s {portom". Športna zveza občine Slovenska Bistrica je podelila {e priznanje devetim {portnim delavcem, osemindavjsetim perspektivnim {portnikom, po eno priznanje najbolj{emu ŠŠD in najobetavnej{i ekipi, poleg Judo kluba {e trem {portnim kolektivom in ob Bo{tjanu Fridrihu {e {estnajstim no-minirancem za {portnika leta 2000. Boštjan Fridrih, slovenjebistriški športnik leta 2000, in njegov trener Lado Mesaric. Foto: SB Med občinstvom sta bila tudi smučar Rene Mlekuž, ki je tik pred zdajci ujel vlak za St. Anton, in ko{arkar Uniona Olimpije Slavko Kotnik. Na prireditev pa so pri{li tudi preostali člani olimpijske {tafete Matic Sušteršič, Matic Osov-nikar ter Urban Acman. Prireditev ob razglasitvi {portnika leta ni samo golo na{tevanje rezultatov dobitnikov raznih priznanj, temveč in predvsem zabavna prireditev. Za dobro voljo in razpoloženje so letos poskrbeli učenci čre{njevske osnovne {ole, plesalke plesne skupine Ane Žvorc in pevka Anja Rupel. Prireditev je povezoval in vodil bistri{ki novinarski kolega Bojan Sinič. Vida Topolovec Rok Korez, OS Mladika, drugouvršceni Marko Meznaric in Aleks Vajda iz ekipe zmagovalcev s trenerjem Slavkom Ivano-vicem JUDO / MEDOBČINSKO PRVENSTVO Pokal v Cirkulane športni zavod Ptuj je v sodelovanju z judo klubom Drava organiziral medob~insko prvenstvo v judu. V skupnem se{-tevku vseh ekip so bili najbolj{i mladi judoisti in judoistke iz Cirkulan, ki jih kot vadi Mitja Kostevc skupaj s prizadevnim {portnim pedagogom Valterjem Pliber{kom. Rezultati — mlaj{e deklice: do 36 kg: 1. Špela Cernivec, OŠ Cirkulane, do 40 kg: 1. Klavdija Ljubec, OŠ Jur{inci, do 52 kg: 1. Lea Murko, OŠ Videm, ekipno: 1. OŠ Cirkulane; mlaj{i de~ki: do 30 kg: 1. Bojan Kujavec, OŠ Jur{inci, do 34 kg: 1. Nejc Bombek, OŠ Cirkulane, do 38 kg: 1. Primož Rižnar, OŠ Jur{inci, do 42 kg: 1. Uro{ Tajhman, OŠ Olga Meglič, do 46 kg: 1. Jan Bel{ak, OŠ Cir-kulane, do 55 kg: 1. Mitja Jerenko, OŠ Ljudski vrt, ekipno: 1. OŠ Jur{inci; starejše deklice: do 44 kg: 1. Tamara Petek, OŠ Gori{ni-ca, do 40 kg: 1. Klavdija Ljubec, OŠ Jur{inci, do 48 kg: 1. Brina Solina, OŠ Olge Meglič, do 52 kg: 1. Martina Hrga, OŠ Jur{inci, do 57 kg: 1. Simona Milo{ič, Cirkulane, do 63 kg: 1. Nina Krajnc, OŠ Ljudski vrt, ekipno: 1. OŠ Juršinci; starej{i de~ki: do 42 kg: 1. Marko Janžekovič, OŠ Olga Meglič, do 46 kg: 1. Renato Trup-kovič, OŠ Dornava, do 50 kg: 1. Leon Jau{ovec, OŠ Gori{nica, do 55 kg: 1. Mitja Horvat, OŠ Olga Meglič, do 60 kg: 1. Luka Gaj{ek, OŠ Podlehnik, do 66kg: 1. Denis Brumen, OŠ Jur{inci, nad 66 kg: 1. Simon Petek, OŠ Gori{nica; ekipno: 1. Olga Meglič. Ekipno deklice: 1. OŠ Cirkulane. Ekipno dečki: 1. OŠ Jur{inci. Skupno -vseekipno: 1. OŠ Cirkulane. Tekst in foto: Danilo Klajnšek Ekipa OS Cirkulane, ekipni zmagovalec medobčinskega prvenstva ATLETIKA Boštjan Zemljarii dvakrat drugi Boštjan Zemljari~ in Gašper Malek sta se v Celju udeležila dvoranskega mitinga. Mlada ptujska atleta sta bila uspe-{na, {e posebej Bo{tjan Zemljarič, ki je v kategoriji mlaj{ih mladincev nastopil v teku na 60 metrov ovire in skoku s palico. V obeh disciplinah je osvojil drugo mesto in dosegel osebna rekorda. V teku na 60 metrov je dosegel čas 9,19 sekunde, v skoku s palico pa preskočil 300 centimetrov. Ga{per Malek je v kategoriji starej{ih mladincev tekmoval v teku na 60 metrov ter s časom 7,33 sekunde osvojil tretje mesto, kar je na koncu pomenilo osmo mesto v absolutni konkurenci. Danilo Klajnšek TENIS Karlo Pintarii - državni prvak do 12 let v dvojicah Teni{ki klub šport plus iz Ljubljane je v sodelovanju s Teni{ko zvezo Slovenije od 19. do 22. januarja organiziral državno prvenstvo za deklice in de~ke do 12 let. Na turnirju se je izjemno izkazal mladi tekmovalec TK Ptuj Karlo Pintari~, ki je osvojil naslov državnega prvaka v dvojicah. S soigralcem Jano{em Babo-vičem (Branik MB) sta po zmagah proti dvojicam Belec - Cepe in Tavčar - Urbanija v finalu po izenačenem in razburljivem dvoboju premagala par Bedene - Bedene (Šport Plus LJ) z rezultatom 6:7, 6:2 in 7:6. V igri posameznikov se je Karlo uvrstil v drugi krog prvenstva, kjer je izgubil proti ka-snej{emu zmagovalcu turnirja Janezu Semrajcu (Tabre LJ) z rezultatom 6:7 in 1:6. Osvojeni naslov državnega prvaka v dvojicah je Karlov največji uspeh v dosedanji karieri in ponoven dokaz, da Teni{ki klub Ptuj s perspektivnimi mladimi tekmovalkami in tekmovalci ter kvalitetnim strokovnim delom in organiziranostjo postaja vse pomembnej{i del slovenskega tenisa. TK PTUJ / KORUPCIJSKA AFERA BURI DUHOVE Marjan Glavar ostaja v priporu NOVI VODJA OKROŽNEGA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA NA PTUJU JE FRANC LENGAR Potem ko je zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero prenehal delati dosedanji vodja Okrožnega državnega tožistva na Ptuju Marjan Glavar, je v sredo, 24. januarja, mesto vodje okrožnega državnega tožilstva na Ptuju prevzel tožilec iz višjega državnega tožilstva v Mariboru Franc Lengar. Predaje poslov in pogovora s kolektivom okrožnega državnega tožilstva se je udeležila tudi generalna državna tožilka Zdenka Cerar, ki je dejala, da je Franca Lengarja z odredbo imenovala na to mesto začasno, da bi zagotovila kontinuiteto dela in da bi kolege, ki so bili izpostavljeni šoku, čimprej vodil naprej po poti, ki so si jo tožilci začrtali za leo 2001. Po medijsko zelo odmevni tiskovni konferenci, na kateri sta v torek, 23. januarja, generalna državna tožilka Zdenka Cerar in generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc slovenski javnosti odkrila delček ozadja omenjene korupcijske afere, so se v zvezi s tožilcem Glavarjem pojavile različne govorice - od takih, da naj bi ga dommevno videli v družbi "sumljivih" oseb oziroma oseb, ki so javnosti znane po nečednih poslih, do takih, da naj bi bil pravzaprav le neko-garšnje žrtveno jagnje. Glede na iztek 48-urnega pri-pornega roka je Cerarjeva naslednji dan med obiskom na Ptuju dodala, da bodo zaslušanje osumljencev opravili isti večer, torej v sredo, 24. januarja, in da bo naslednji dan o tem obveščena javnost. In tako se je tudi zgodilo. Naslednji dan, v četrtek, 25. januarja, je vodja skupine državnih tožilcev za posebne namene Jožica Boljte Brus skupaj s policijo, ki je z njo to dejanje odkrivala, posredovala javnosti vsebino in obseg dejanj in pojasnila, kako bodo postopek nadaljevali. Kot je znano, je zoper 46-letnega Marjana Glavarja, potem ko mu je policija v torek, 23. januarja, skupaj s 40-letnim D. E. z območja Ptuja in 46-letnim E L. z območja Ormoža odvzela prostost, preiskovalna sodnica zaradi nevarnosti, da bi vplival na dokaze, ter zaradi ponovitvene nevarnosti odredila pripor. Marjana Glavarja so ovadili zaradi utemeljenega suma sprejemanja podkupnine, D. E. in E. L. pa zaradi suma dajanja podkupnine. Po poročanju medijev naj bi bil Glavar, ki je doma iz Rač, osumljen, da naj bi od E L. in D. E. zahteval 30.000 nemških mark, v zameno za to pa naj bi kot vodja tožilstva poskrbel, da bo iz pripora izpuščena G. L., žena domnevnega vodje tihotapske družbe J. L., W. X., ki so jo lani septembra prijeli na hrvaško-slovenski meji zaradi suma vplepetnosti v tihotapljenje ilegalnih pribežnikov in mamil. D. E. in E. L. naj bi bojda poskušala vsoto, ki naj bi jo zahteval Glavar, znižati na milijon tolarjev, vendar v to Glavar naj ne bi privolil. Dan po odvzemu prostosti so policisti vse tri osumljence privedli k preiskovalnemu sodniku, in kot smo že omenili se je po večurnem zaslišanju preiskovalna sodnica odločila, da zoper Glavarja odredi pripor, D. E. in E L. pa izpusti na prostost. Zoper takšno odločitev se je Glavarjev odvetnik Viktor Osim pritožil in pri tem navedel dva bistvena razloga. Kot so povedali na ljubljanskem sodišču, se je izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, ki je presojal o pravilnosti odločitve o priporu, sicer strinjal z mnenjem glavarjevega odvetnika Osima, da obdolžencu ni podan priporni razlog koluzijske nevarnosti, zavrnil pa je odvetnikovo trditev, da pri obdolžencu ni podan pri-porni razlog ponovitvene nevarnosti. Sodišče namreč meni, da pri obdolženem Glavarju obstaja resna nevarnost, da bi zaradi slabega finančnega stanja, izgube službe ter prezadolženosti še naprej izvajal premoženjske delikte, medtem ko posebnih okoliščin, ki bi kazale na željo vplivati na priče, ni šlo. Glavarjev odvetnik Osim je seveda nad tako odločitvijo sodišča presenečen, saj je pričakoval, da je več možnosti, da bo sodišče prej odpravilo priporni razlog ponovitvene kot pa ko-luzijske nevarnosti. Nevarnost ponovitve dejanja je po odve-tnikovem mnenju po odstranitvi Glavarja s položaja prenehala, funkcija pa naj bi mu kmalu prenehala tudi formalno, ko bo bo predlog generalne državne tožilke Zdenke Cerar za razrešitev obravnavala in verjetno potrdila tudi vlada. Povsem nemogoče pa je tudi, da bi zaradi medijske OD TOD IN TAM LENART / Z. Kokol novi predsednik sveta Ol SLKD Svet Območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Lenart je na ponedeljkovi seji za predsednika sveta izvolil Zmaga Kokola iz Lenarta, za podpredsednika pa Janeza [ijavca iz Benedikta, oba dolgoletna kulturna ustvarjalca na tem območju. Člani sveta so še Darinka Čobec iz Lenarta, Jože Križan od Svete Ane, Marija [auperl iz Jurovskega Dola, Franc Bratkovič iz Cerkvenjaka in Darja Ornik iz Vo-ličine. (ak) BENEDIKT / Dobrodelni gledali{ki predstavi Ljubiteljska gledališka skupina kulturnega društva Benedikt je prejšnji konec tedna v benediškem kulturnem domu premierno uprizorila komedijo Jovana Sterije Popoviča Jara meščanka. Izkupiček od sobotne premiere in nedeljske ponovitve so benedi-ški amaterski gledališčniki namenili družini Zogling iz Trstenika, ki jo je pred časom prizadel požar. V dobrodelne namene je bilo z obema predstavama zbranih 75 tisoč tolarjev in benediški kulturniki pod vodstvom Janeza [ijanca so jih nato izročili prizadeti družini Zogling. (ak) VITOMARCI / Obnavljajo obansko stavbo V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so sredi decembra pričeli obnovitvena dela na in v občinski stavbi. Občinski proračun obnovi, ki naj bi bila končana v prihodnjih dneh, namenja nekaj več kot 9 milijonov tolarjev. Po zamenjavi oken in starih lesenih stopnic v teh dneh urejajo notranjost stavbe, s čimer nameravajo zagotoviti tudi prostore za delovanje društev. Po besedah tajnika občine Jožefa Kocuvana naj bi še letos obnovili tudi ostrešje občinske stavbe. (ak) MARKOVCI / Sprejeli ob~inski prora~un Svetniki občine Markovci so na prvi letošnji seji prejšnji četrtek, 25. januarja, med drugim razpravljali o občinskem proračunu za leto 2001 in ga med prvimi sprejeli v višini 599 milijonov tolarjev. Uskladili so tudi razvojne načrte občine za naslednja štiri leta. Po krajši razpravi so se dogovorili o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za naselje Bukovci, ki bo predvidoma v nedeljo, 4. marca. S samoprispevkom krajanov naj bi v štirih letih zbrali okoli 35 milijonov, porabili pa naj bi jih za izgradnjo večnamenske dvorane v Bukovcih, ki bo veljala okoli 75 milijonov tolarjev. O osnutkih ustanovnih aktov javnih zavodov (glasbene šole, O[ L. Pivka, Knjižnice Ptuj ter Ljudske univerze) ter o imenovanju gradbenega odbora občine Markovci pa bodo razpravljali na prihodnji seji. (-OM) KIDRIČEVO / Pohaja se prilagaja potrebam ob~anov V Policijski pisarni Kidričevo, ki sodi v delokrog Policijske postaje Ptuj, se bodo prilagodili potrebam občanov, tako da bodo spremenili čas uradnega obratovanja. Od 1. februarja dalje bodo občanom na voljo vsak ponedeljek in petek ob 9. do 12. ure, je povedal vodja varnostnega okoliša policist Janez Vi-dovic. (-OM) CIRKOVCE / Oddaja na TV Slovenija Sodelavci RTV Slovenija - Televizije Maribor so pred kratkim v Cirkovcah in okolici posneli igrani polurni dokumentarni zapis o ljudskih običajih v času praznovanj od Miklavža do pusta. Pri snemanju oddaje je sodelovalo okoli 150 članov KUD Vinka Koržeta in krajanov - tisti kot na prireditvi, ki so jo ob novem letu v cirkovški dvorani zaradi izrednega zanimanja morali ponoviti. Oddaja bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija to nedeljo, 4. februarja, ob 16. uri, ponovili pa jo bodo v ponedeljek, 6. februarja, ob 12.30. (-OM) GRAJENA / 50 LET kulturnega dru{tva Praznovanje slovenskega kulturnega praznika bo na Grajeni letos še posebej bogato in slavnostno, saj bodo na osrednji proslavi v sredo, 7. februarja, ob 19. uri v domu krajanov na Grajeni proslavili tudi visok jubilej - 50-letnico delovanja kulturnega društva. V kulturnem programu bodo sodelovali gojenci glasbene šole iz Ptuja, učenci O[ Grajena, moški pevski zbor kulturnega društva Grajena in dramska sekcija KD Grajena. (-OM) razvpitosti primera Glavar dejanja še ponavljal. Neuradno smo izvedeli, da naj bi Glavarjeva prezadolženost izvirala iz najemanja posojil in tudi zaradi njegovega poroštva v kreditih, ki naj bi znašali okoli 10 milijonov tolarjev in katerih najemniki naj ne bi vračali, zato naj bi tudi njihove dolgove moral plačevati Glavar. In da bi se rešil finančne stiske oziroma velike zagate, naj bi Glavar pač poskušal poseči po že omenjenih nečednih poslih. Izvenobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je torej v petek, 26. januarja, pripor zoper Marjana Glavarja potrdil. Po zaslišanju prič, po vsej verjetnosti tudi uslužbencev s ptujskega tožilstva, ki naj bi ga izvedli v petek, 2. februarja, namerava Glavarjev zagovornik Osim ponovno predlagati prenehanje pripora. Odločitev o tem pa bo takrat v rokah tožilstva oziroma vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte Brus. Kot je znano, je ta po uvedbi preiskave zoper Glavarja zahtevala tudi razširitev že uvedene preiskave zoper J. L., slovenskega in hrvaškega Generalna državna tožilka Zdenka Cerar (v sredini) v pogovoru s kolektivom Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. Prvi z leve je novi vodja Franc Lengar. Foto: M. Ozmec državljana in domnevnega vodja združbe, ki se je ukvarjala z različnimi kaznivimi dejanji, tihotapljanjem ilegalnih prebe-žnikov in mamil. Ker bi po svoje to lahko pomenilo združitev obeh sojenj, odvetnik Osim po poročanju STA temu nasprotuje in bo po končani preiskavi predlagal ločeno sojenje Glavarju in Lončariču. To pa pomeni, da bi v tem primeru Glavarju sodili na Ptuju. Sojenje se lahko razplete v petnajstih dneh in ga nima smisla združevati z "maratonskim" sojenjem Lončariču. To bi pomenilo, da bi moral biti Glavar prisoten v 90 odstotkih obravnav pri zasližanju prič, ki se njega sploh ne tičejo, trdi Osim. Vsekakor se obeta še zanimi- vo nadaljevanje in morda kmalu tudi razplet te zadeve. Kot je pred zaključkom redakcije v torek, 30. januarja, opoldne po telefonu povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar, se do takrat ni zgodilo še nič novega oziroma nič takega, o čemer ne bi bila javnost že obveščena. Kljub drugačnim obetom ostaja število priprtih oseb še naprej nespremenjeno. Novi vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Franc Lengar pa je povedal, da delo na Ptuju poteka nemoteno, saj je s kolegi na ptujskem okrožnem tožilstvu sodeloval dobro že prej kot višji državni tožilec, podrobnosti okrog zadeve Glavar pa ni želel komentirati. M. Ozmec PTUJ / PRVA ZAPRISEGA V NOVEM TISOČLETJU Na usposabljanju sedma generacija Ptuj, 19. januarja, 2001. Blizu 460 mladih vojakov iz vse Slovenije, generacija januar 2001, je po nekajdnevnem bivanju v ptujski vojašnici na petkovi popoldanski slovesnosti svečano zapriseglo zvestobo domovini. Sedmi generaciji enovitega usposabljanja slovenske vojske je v slavnostnem nagovoru čestital državni sekretar v ministrstvu za obrambo Republike Slovenije brigadir Ladislav Lipi~, in poudaril, da bodo potrebe po vrhunsko usposobljenih vojakih v naši domovini v prihodnosti še večje, zato je mladim vojakom Mladim vojakom je čestital državni sekretar MORS, brigadir Ladislav Nipič. Foto: M. Ozmec PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI Praznik slovenske kulture v muzeju Ptujski muzej 8. februarja v počastitev kulturnega praznika na {iroko odpira svoja vrata. V svoje zbirke — med katerimi so tudi take nacionalnega pomena — vabi vse kulture željne. Praznik slovenske kulture se bo začel na ptujskem gradu ob 10.30 uri, ko bodo v grajskem palaciju nastopili Završki fantje, recitator Silvo Sajfrid in učenci O[ Olge Meglič. Obiskovalci si bodo na ta dan zbirke lahko ogledali brezplačno in z vodstvom muzejskih kustosov, najmlajši pa se bodo zabavali ob poslušanju pravljic, prebiranju knjig o gradovih, risanju in ob različnih družabnih igrah. Muzej bo odprt od 9. do 17. ure. Vljudno vabljeni! in njihovim starešinam zaželel uspešno delo in prijetno bivanje v Ptuju. Čestitkam ob zaprisegi se je pridružil tudi poveljujoči v vojašnici, stotnik Daniel Kova~i~. Vojaško slovesnost, ki je v Ptuj privabila tudi nekaj tisoč sorodnikov mladih vojakov iz vse Slovenije, so prijetno popestrili 12. gardni bataljon z orkestrom Slovenske vojske pod vodstvom Ljuba Vošnjaka ter vojaki zastavnega oddelka. Po slovesnosti so vojaki svojo zaobljubo domovini potrdili s svečanim podpisom, svojim sopotnicam, staršem in sorodnikom so prostore ptujske vojašnice lahko tudi razkazali, zatem pa so se lahko odpravili na prvi izhod v mesto. M. Ozmec Želite AMD-ja? Seveda ga imamo! TRON Econo AMD 700 Duron 700MHz/128kB,64MBRAM, VGAAGPRivaTNT2M6432MB, trdi disk 10GB CD-ROM 52 X, disketnik 1,44 MB, zvočna kartica stereo, miâia s podiogo, tipkomiia, zvočniki 120W Pmiramska oprema: Windows MESio CD 149.900,y Comtron vam ta mesec nudi VGAAGPnVIDIATNT2IVI6416MB.......... aočna kartica SB Uvel 5.1Ac30EM..... ...9.490,-SIT 11.990,-SIT 20.990,-SIT i - TISimiK LEXMARK Z12 Visoka kakovost izpisa 120(JiI2D0 dpi. Hitrost 6 strani na minuto črnega in 3 strani barvnega tiska. ParaleinI aii USBprikijuœk. | ^ MaiiboMrgovina-DgSviiinds 5, tel.: 02/2523-008, mpmi«ci>mtn C manjša kleparska popravila • rezervni deli za avtomobiisi