Primorski Abb. postai gnipp?331 Cena 150 lir neviuk Leto XXXI. St. 50 (9052) TRST, nedelja, 2. marea 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Prvi korak k avtonomnosti P Pomembnosti in o druž- Pobtični vlogi šolske re-danera’16- bil° že “oso PlOTe- ta ln natMsanega. Da je _soiska reforma le delen in Ppoiamukljiv pristop k reševa-rìrn^? ske problematike v naši J® bilo tudi že mnogo- «iio mcu ze mnogo-iw , Poudarjeno, prav tako mia da ■’.e -ta šolska refor-aaia priložnost množicam, z namenjena, da enehno bitko resnično ko-111 v svojo korist spre-*pt!>Ìk okostenelo in zaostalo J? od0 izobraževalnega siste-da^iv naši_ družbi. Nevarnost, ^ i množice v naši republi-io * ^“'le priložnosti, ki izkaza?1 s°lska reforma, se je e tff,la .za .ialovo. S tem se j uicu .izkazgja za kratkovid- le x?T,tistih sil- ki so upa-loVnrS.fl)od9 lahko ob tej pri-tivnaStÌ zaiSrale na konserva-tem ’Oema,goSka stališča in s in njPrePreòile demokratizacijo odnosov v naši družbi. sov družbenih proce- vklinftn-0 se Sl0venci zavestno niem 3, s. trdnim prepriča-mokrat?3- •3e Prispevek k de-živimo^nvS1^1 družbe, v kateri àevanjù PrisP?7e:k k re- biemnv o , specifičnih pro-”• Celoten potek raz-na- šfc V’šo^rav io volitev na naši Hi- , .J® dokazal da se zaveda i1Jak:l’ starši in šolniki vo.mnt'1? s3f°i6 družbene odgo- ga-ivvp?“K Sé bo ’rta ? živo občutijo po trete ’ siovenska šola postane narodi ^ morala biti: šola svohr?stn9 skupnosti z vso ki naiS'^.ecifi9no problematiko, su jj-J do ošnhvna celica ra- mora prSatiSikUPn0Sti’ kÌ jÌ deie^hini nastopi, številna u-Pristn-n Vsetl si1- in vsebina :o 80 dokazali, da 0(1 starei6 -P01103110 Prevzeli jo na ln da namerava- družbenn .idnieijih nadaljevati dosledno dftko, odgovorno in stala ;,. ’ -da bo ta šola po-s resmcno naša. bene dokazom druž- zavednr>c:t;osti in narodnostne ' lične šol «v ob volitvah v raz-napravili v® organe, pa smo nam seda- aj prvi korak, ki važnosti iL naiaga še večje ob-Ces nrihnP °dgovornosti. Pro-^ jim ji^gnja šole tistim, maj naJj .namenjena, je ko-daj b0fln1Znodià®m točki. Se-šolskj 0r„Q morah vsi ti novi 110 PosPn?dni zaživeti in aktdv-sfce §ole v delovanje sloven- nja s^gp novega življe- grarni e.nnt13^83^ številni pro-Brainih iptn:i11 |ist- V teh pro-ProblemrL zaJet cel spekter doslediT« !ln3lovenske šole. Od kom a...Podpore našim šolni-Ceho’vsko1 rw„..so “ še ma-Probiem?,,, krojijo usodo, do šolstva in nasega strokovnega Popolne c8 ,tem Pravilne in šole, rtn v,^uktu?'e ' slovenske Matični ,Priz;nanja študijev v in Sne TVini’ d° najMrše do podnnrP0vezave. 2 matico, no ogrožpna1Irt-8krl3i za sooial-janja študr dljake’ do usmer-WStvev^3 ? “boljše u-s kultUrnjmp°k lc> d° povezave Pini, skr^’ PTosvetnim, šport-njem naietk^ celotnim življe-bo šoia ^,8kuPnosti. tako da Ve in anrimVe 3'-v duhu usta-Polnimd pfaSs,tl.6n®ga b°ja s današnie ln 2 utripom da izobraže^Zbene stvarnosti, sivno nKeiV^n:,e ne bo le pa-ternveč pv^adovanje znanja, družbo v vIb° vključevanje v terimi ’ sé Probleme, s ka- družbi snr>èoI?0'ra,mo danes v mora bi» :med katerimi IJanjé n3še^n0Sravno uveljav-vrsti. človeka v prvi Programn^1;116 Predpostavke iz volj em , ia3,n? kažsj°. da se nieravajo P3®dstifvmki ne na-nu j ne j šimi i var j ati le z naj-mi zadev^m^1 ?a,jboij stvami-Pomanikiii-^it-50 8' kakor so nic učhen-i U zSradb, učil- stvà i® Srn pfevozov. zdrav-drugih, temveč da bo- do v njihovem delovanju vedno in povsod prisotni omenjeni načelni problemi, katerim morajo biti zgradbe, učbeniki in vse drugo le čimboljša sredstva za dosego osnovnih in bistvenih načel. Ob tem izrednem naporu naših dijakov, staršev in šolnikov se moramo tudi vsi drugi člani naše narodnostne skupnosti, posamezniki in organizacije zavedati, da je treba vsem tem neposredno aktivnim silam omogočiti, da se bodo čim lažje vključevale v šolsko življenje, spoznavale celotno problematiko, da bodo deležne vsakovrstne strokovne in druge pomoči in solidarnosti. Množična udeležba in po-.globljen vsebinski pristop do problemov slovenske šole je ponovno dokazal visoko stopnjo demokratičnosti in družbene odgovornosti naših ljudi, obenem pa poudaril enotno željo in zahtevo velike večine naših ljudi: zahtevo po avtonomnosti slovenske šole. To zahtevo so vsi udeleženci podkrepili s celotno svojo dejavnostjo in dokazali, da so sposobni prevzeti v lastne roke setto tisti, ki jim je namenjena. Da je pot do samostojnosti slovenske šole, tako kakor je bila nakazana v predlogih za globalno zaščito naše skupnosti, dolga in prepolna ovir, kot je težka in prepolna ovir tudi pot do globalne zaščite, je vsem jasno. In ravno zaradi tega so se dijaki, starši in šolniki tako jasno opredelili ob enotni zahtevi . po slovenskem šolskem okraju. Kajti rto bo le prvi korak do tiste avtonomnosti, za katero vsi težimo. Korak, ki nam ga danes, kljub vsem težavam, šolske odredbe omogočajo. Korak, ki je nujen, da se vsaj delno onemogoči ponovna načrtna diskriminacija Slovencev. V zavesti, da bomo lahko odpravili to in druge diskriminacije, da bomo lahko dosegli pravice, ki nam pripadajo, so se naši dijaki starši in šolniki tako številno in odgovorno vključili v to reformo šolstva. Tako so se z lastnim prispevkom vključili v tok demokratizacije družbe, v boj za pravice zase in za nas vse. Obenem pa so se tako obvezali, da se bodo v imenu celotne naše narodnostne skupnosti vsi, še posebno pa tisti, ki so si prevzeli odgovornosti, stalno, dosledno in odgovorno borili da razvoj naše šole. SERGIJ LIPOVEC PO SEST1H DNEH ŽIVAHNIH RAZPRAV 0 TEŽKEM ŽIVLJENJU DELAVCEV V TUJINI Z govorom zunanjega ministra Humorja zaključena konferenca o izseljenstva Konference se je udeležilo več kot tisoč delegatov, ki so zastopali šest milijonov italijanski h delavcev, raztresenih po vseh kontinentih RIM, 1. — Vsedržavna konferenca o izseljenstvu, ki se je začela v ponedeljek, se je danes zaključila z govorom zunanjega ministra Humorja. Po dveh dneh zasedanja treh konferenčnih komisij, je bila danes ponovno plenarna seja, na kateri so delegati (bilo jih je okrog tisoč) odobrili zaključne • dokumente, ki v bistvu povzemajo smisel dolge razprave, na kateri je govorilo več kot 400 delegatov. Med drugimi je danes govoril tudi minister za delo Toros, ki je kongresistom zagotovil, da bo italijanska vlada, upoštevajoč predloge sindikalnih organizacij in združenj delavcev v tujini, podprla vse pobude na mednarodnem področju, da se sestavi in uveljavi statut o pravicah delavcev v tujini. Minister Toros je dejal, da je posredoval pri gospodarski skupnosti in ostalih državah, v katerih so zaposleni italijanski delavci, da pride do dvostranskih pogajanj na vladni ravni z udeležbo sindikalnih organizacij', da se zagotovi zaposlitev italijanskih delavcev v tujini. Mnogi govorniki so tudi danes poudarili izredno važnost, ki jo ima zagotovitev italijanskim delavcem zunaj domačih meja vseh tistih socialnih pravic, ki jih u-živajo domači delavci in volilne pravice za izvolitev krajevnih u-prav. Prav tako je bil danes ponovno govor o tem, da mora vlada dati pobude za zagotovitev večjega števila delovnih mest v Italiji, da se bodo lahko delavci v tujini postopoma vračali domov. Kot-smo že omenili se je konferenca zaključila z govorom zunanjega ministra Rumorja, ki se je zahvalil prirediteljem in delegatom za tako vzoren potek zasedanja, ki je bilo prvo te vrste v Italiji. Rumor je naglasil, da kljub težavam, na katere so prireditelji naleteli, je bila konferenca velike važnosti. Toda njeni sadovi bodo lahko vidni šele potem, ko bodo tako italijanske oblasti kot oblasti v drugih državah začele izvajati ukrepe, ki so bili predlagani na konferenci. Minister je poudaril, da izseljenci ne pričakujejo lepih besed in obljub, temveč dejstva, Si naj jim omogočijo boljše življenje. Leone danes v Saudovi Arabiji RIM, 1. — Predsednik republike Leone in zunanji minister Rumor odpotujeta jutri skupno z uradno delegacijo na obisk v Saudovo Arabijo. MEDTEM KO DESNICA NAPADA VLADO Še vedno nobene sledi za ugrabljenim Lorenzom Na današnjih volitvah se bo z ugrabitvijo okoristila samo krščanska demokracija BERLIN, 1. — Berlinske oblasti so izpolnile prvo zahtevo ugrabiteljev Petra Lorenza, nosilca de-mokrščanske liste v Berlinu, ki so ga v četrtek zjutraj ugrabili, ko je šel v urad. Osvobodili so namreč Ettora Cannello in Gerharda Jagd-manna. Postavlja pa se vprašanje nekdanjega vodje izvenparlamentar-ne opozicije v Berlinu odvetnika Horsta Mahlerja in Bavarca Rolfa Pohleja, ki nočeta biti osvobojena. Oblasti . so zahtevale od ugrabiteljev. naj jim dokažejo, da je Lorenz še živ. Proučujejo razglednico, ki naj bi jo Lorenz pisal ženi, niso pa gotovi, da jo je res napisal on. Lorenzova ugrabitev močno ogroža uspeh socialdemokratsko - hbe-raine koalicije ter koristi samo kr-ščanskodemokratskemu voditelju Straussu. Kdorkoli je ugrabil Lorenza ne bi mogel storiti večje u-sluge krščanski demokraciji, ki obtožuje vladno koalicijo, da je prešibka. Krščanski demokratje bi hoteli prepričati volivce o potrebi po močni vladi, ki naj bi ostro nastopila proti zločincem. Z Lorenzovo ugrabitvijo so tako imenovani «sovražniki reakcije» dali močno orožje desničarskim krogom v Zahodni Nemčiji. Vso zadevo je izkoristil desničarski tisk, še zlasti dnevnik reakcionarnega založnika Springer- ja «Die Welt», ki ostro obsoja vso levico. Podpredsednik socialdemokratske stranke Heinz Kuehn je izjavil, da je ugrabitev izredno prefinjena politična špekulacija, katere namen je preusmeriti jutrišnje volitve v konservativno smer. Jutri bo volilo 1,5 milijona Berlinčanov, ki morajo obnoviti deželni parlament. Pozno zvečer so ugrabitelji sporočili, da bo pomenil vsak poseg policije gotovo smrt za Lorenza. Poleg tega pravijo, da ne bodo podaljšali ultimata, ki bo zapadel v ponedeljek zjutraj. Konferenca o emigraciji preizkusni kamen za vlado Pogovor z Dinom Del Medicom, predstavnikom Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije na rimski konferenci Pogled na del delegatov italijanske konference o izseljenstvu. V prvi vrsti cd desne proti levi delegata Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine Dino Del Medico (tretji) in Ado Kont (četrti) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ZARADI POKOLA PRED MILANSKO KVESTURO Milansko sodišče obsodilo Berteli ja na dosmrtno ječo Odvetnik samozvanega anarhista napovedal, da bo vložil priziv MILAN, 1. — Milansko porotno sodišče je obsodilo Gianfranca Bertolija, moža, ki je vrgel bombo med množico pred milansko kvesturo ter povzročil 4 smrtne žrtve in približno 50 ranjenih, na dosmrtno ječo. S tem se je sodišče v celoti odzvalo zahtevi javnega tožilca, ki je v teku svojega izvajanja neizpodbitno dokazal, da je Bertoli kriv. Mnogo so pripomogli k obsodbi tudi odvetniki zasebnih strank, ki so dokazali, da Bertoli nikoli ni bil anarhist, čeprav se je za takega izdajal, temveč da je bil samo desničarski provokator, ki je hladnokrvno vrgel bombo med množico. Dokazali so, da je Bertoli deset minut pred atentatom videl takratnega notranjega ministra Rumorja, ko je odhajal v spremstvu številnih fotografov. Če bi hotel umoriti, kot je sam izjavil, Rumorja, bi bombo vrgel takrat. V teku sodne obravnave so bili dokazani njegovi tesni stiki s številnimi predstavniki desnice, saj se je na sam predvečer svojega zločina sestal s fašistom Mersi-jem, s katerim je imel daljši pogovor. Da je bil navezan na fašiste je dokazal tudi zaključek procesa. Ob razglasitvi obsodbe in po krajši, blazni izjavi Bertolija, je Mersi, ki je bil ves čas prisoten v sodni dvorani zakričal: «Bertoli, Mersi ne bo popustil, spomni se, Mersi bo vztrajal!» Ob njegovih besedah je Bertoli v teku te sodne obravnave pokazal znamenje nejevolje. Do tega trenutka je bil popolnoma ravnodušen do vsega. Tudi ko je slišal obsodbo, s katero je bil obsojen na dosmrtno ječo, ni pokazal na zunaj nobenega znamenja o tem, kar se je dogajalo v njem. Ob koncu je Bertolijev odvetnik napovedal, da bo vložil priziv. Po tragični nesreči v londonskem metroju LONDON, 1. — Gasilci so doslej izvlekli iz razbitin vagonov podzemeljske železnice, ki so se včeraj zjutraj zaleteli v slep predor, 24 trupel. Rešilci si že 30 ur prizadevajo 20 metrov pod zemljo, da bi rešili iz razbitin preživele. Kaže pa, da so v razbitih vagonih sedaj ostala samo trupla. Dokončnega števila žrtev še ni mogoče vedeti, gasilci pa so prepričani, da jih je približno 40. Izvedenci londonskega metroja so mnenja, da je nesrečo povzročila okvara na zavorah, saj bi se slednje morale samodejno vključiti tudi v primeru smrti strojevodje. Gre torej za izjemo v najbolj gotovem podzemeljskem železniškem omrežju na svetu. BUENOS AIRES, L - Policija je našla truplo ameriškega častnega konzula v Cordobi Johna P. Egana, ki so ga pred dnevi ugrabili pripadniki skrajne peronistične organizacije «monteneros». Ugotovili so, da so Egana hladnokrvno umorih s strelom v glavo. Včeraj se je v Rimu zaključila prva vsedržavna konferenca o emigraciji, katere sta se med več kot 200 delegati italijanskih emigrantskih združenj iz raznih zahodnoevropskih držav, ter več sto povabljenimi gosti (predstavniki vlade, dežel, političnih strank itd.), udeležila tudi predstavnika Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Ado Kont in Di no Del Medico. O poteku konference, zlasti pa o nastopu predstavnikov beneških Slovencev, smo poročali sproti, Dina Del Medica pa smo naprosili še za razgovor o njegovih vtisih s konference in o njenih najpomembnejših aspektih. Vpr. : Italijanski tisk na splošno je o konferenci poročal precej, čeprav ne vedno s stališča interesov emigrantov v okviru splošne gospodarsko-socialne politike. Kakšen je tvoj osebni vtis o konferenci? Odg.: čeprav je konferenco sklicala vlada oziroma krščanska demokracija, ki je skušala storiti vse, da bd konferenco samo izvotlila, da bi jo iz konference emigracije spremenila v konferenco o emigraciji, so prišli na njej vendarle v vsej dramatičnosti do veljave vsi bistveni problemi e-migracije. v tem smislu je u-speh konference očiten. Predstavniki emigrantskih združenj so prišli na konferenco dobro pripravljeni, govorili so o konkretnih problemih in vnašali v razpravo konkretne predloge, kako te probleme tudi reševati. S svojimi nastopi so dejansko preprečili, da bi se konferenca izrodila v demago-ško poveličevanje vladnih u-krepov v korist emigrantov in dobesedno izsilili, da je konferenca načela vprašanja kritično in tudi avtokritično. že samo dejstvo, da je eden izmed predstavnikov emigrantov povedal, da je italijanska vlada dodedila za vso emigracijo 7 milijard lir, to je točno toliko, kot za milansko gledališče Scalo, in da je v državnem proračunu za italijanska diplomatska zastopstva v tujini namenjenih le 0,5 odst. za emigracijo, dokazuje, da so vse italijanske vlade v povojnih letih vodile do problema emigracije konservativno in pa-temalistično politiko. Naslednje dejstvo, ki je na sami konferenci predstavljalo pomembno težo v odnosu do vlade, je bila popolna enotnost vseh zastopanih emigrantskih združenj in vseh političnih komponent v njih o vseh bistvenih vprašanjih emigra- llllllllllllillll...............n,................... PO SMRTI MLADEGA GRŠKEGA FAŠISTA Tudi včeraj neredi ob procesu zaradi požara v Primavalle Zasliševanje fašista Lampisa RIM, 1. — V Rimu, kjer se na- j se je nato razbila in so njeni člg-daljuje proces zaradi požara v | ni ubrali različne politične poti ki liiiiiiiiiiiiiiii in m imi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^k..a|||in im iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii || im mu iiiiiiuiii m iiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii Primavalle, so bili tudi danes neredi med desničarji in izvenpar lamentarci. Popoldne so številne fašistične skupine izvedle vrsto napadov po rimskih ulicah in trgih proti mimoidočim meščanom. Vsaj pet oseb se je moralo zateči v razne bolnišnice. Zjutraj je fašistična škvadra skušala vdreti v sekcijo KPI v Ul. Properzio, ki je bila napadena že včeraj. Policija medtem išče, v zvezi z umorom mladega grškega fašista Mikisa Mantekasa, 20-letnega Alvara Loiacona. Loiacono je pripadal skupini «potere operaio», Včeraj se je v Rimu zaključila vsedržavna konferenca o izseljenstvu, ki je trajala ves teden. Konference se je udeležilo več kot tisoč delegatov, ki so zastopali šest milijonov italijanskih delavcev v tujini. Razprava je bila izredno živahna in na njej je prišlo do hudih očitkov italijanski vladi in njenim konzularnim zastopstvom, da zanemarjajo delavce v tujini, ki so prepuščeni na milost in nemilost tujim delodajalcem in tujim oblastem. Konferenca se je zaključila z izglasovanjem resolucij, ki predvidevajo večjo zaščito delavcev v tujini. Na konferenci so govorili tudi slovenski izse- ji ..:y • II Ijenci iz Beneške Slovenije. V Milanu se je z odsodbo samozvanega anarhista Gianfranca Bertolija na dosmrtno ječo zaključila sodna obravnava zaradi pokola pred milansko kvesturo. Z obsodbo so sodniki v celoti sprejeli tezo javnega tožilca in odvetnikov zasebne stranke, ki so dokazali, da je bil namen Bertolija doprinesti k ustvarjanju napetega vzdušja v državi in ni- kakor ne umor takratnega notranjega ministra Rumorja, kot je sam izjavil. Bertolijev odvetnik Messina bo vložil priziv. Tudi včeraj so bili v Rimu neredi ob robu procesa za požar v Primavalle. Fašisti so skoraj ves dan razsajali po raznih rimskih mestnih četrtih in napadli več mimoidočih. Pet oseb se je zaradi udarcev moralo zateči v bolnišnico. Policija išče mladega bivšega člana «potere operaio» zaradi smrti fašista Mantekasa. Kaže, da so levičarske skupine mladeniča, ki ga išče policija, večkrat obsodile zaradi njegovih provokatorskih dejanj. Nekateri so, kot Loiacono, pristopili k «kolektivu Ulice dei Vol-sci». Laže pa, da so ga člani levičarskih skupin večkrat obtožili zaradi njegovih provokatorskih dejanj. Iz političnega urada kvesture so sporočili, da sodna oblast ni izdala zapornega naloga za mladega Loiacona. Policijski izvedenci so natančno pregledali kroglo, ki je umorila Mantekasa. Gre za kroglo kalibra 9, ki jo lahko izstrelijo samokresi tipa P 38 ali pa nekatere berette. Nekaj po 10. uri so karabinjerji pod avtom nekega odvetnika našli nahrbtnik s petimi zažigalni-mi steklenicami, nakar so natančno pregledali vsa bližnja parkirišča. Fašisti so dokazali svojo nestrpnost tudi z napadom na novinarja turinskega lista «La Stampa» Carbone ja, ki so ga pretepli, ko je pri sodni palači stopil z avtobusa. Ob napadu na časnikarja Carboneja je zveza sodnih časnikarjev poslala notranjemu ministru brzojavko, s katero ostro obsoja fašistično nasilje ter zahteva učinkovite ukrepe, da bi zaščitili časnikarje. Na procesu zaradi požara v Primavalle so danes zaslišali fašista Angela Lampisa. Odvetnik mladega Lobija, komunistični senator lovičnih izjav ter tudi nekatere laži. Lampis je mož,> ki je večer pred atentatom na stanovanje tajnika sekcije MSI Primavalle Mattala opozoril Matteievega sina Vir-gilia, da nekdo pripravlja atentat na njegovo stanovanje. Na vprašanje, kako je zvedel o atentatu, je Lampis dejal, da je o njem «slutil». Zahteva po prekinitvi preiskave o Calabresiju MILAN, 1. — Namestnik milanskega pravdnika Gresti je zahte val od preiskovalnega sodnika, naj prekine sodno obravnavo proti pokojnemu policijskemu komisarju Calabresiju zaradi smrti a-narhista Pinellija. Preiskava naj bi namreč dokazala, da je Pinelli sam skočil z okna milanske kvesture, pri čemer je zgubil življenje. O njegovi zahtevi se bo sedaj moral izreči preiskovalni sodnik D’Ambrosio, ki vodi preiskavo. RIM, 1. — Po dokončnih podat kih osrednjega statističnega zavoda so se cene potresnega blaga v januarju letos povišale za 1,3 odstotka v primerjavi z lanskim de- • w je* v i ìj XCX1 ioivilll UvT* Terracini, je. v njegovem pričeva- cembrom in za 24,1 odstotka v pri-nju podčrtal vrsto nejasnih in po- Imerjavi z januarjem lani. (rije. Najlepše potrdilo je ta enotnost dobila v dejstvu, da je na primer eden od delega^ tov iz Švice govoril v imenu KD, KPI in PSI in da so skupni dokument v četrti komisiji odobrile vse politične komponente ustavnega loka in vse emigrantske organizacije. Ne nazadnje je name napravil močan vtis samozavesten, dostojanstven in vseskozi odgovoren nastop zastopnikov e-migrantov, prežet s politično zrelostjo in osveščenostjo, o-bogaten z življenjskimi izkušnjami, ki so bolj kot vse besede dale konferenci pečat dramatičnosti emigrantskega pojava v današnjem kriznem času. Vpr. : Kaj je prišlo na konferenci najbolj do izraza, o-ziroma kaj je tisto, kar v tem trenutku izseljence najbolj zaskrbijo? Odg.: Strah pred brezposelnostjo zaradi gospodarske krize, ki je zajela ves kapitalistični svet. Strah spričo dejstva, da se cb 1 milijon 200 tisoč brezposelnih v Italiji zapira dejansko vsaka perspektiva povratka emigrantov v domovino. Prav tako strah pred političnimi krizami oziroma pred desničarskimi izbirami, ki oddaljujejo vsako demokratično reševanje gospodarskih m socialnih vprašanj, da o narodnostnih niti ne govorim Gotovo ni samo naključje, da so emigranti na konferenci povsem izolirali poskus fašistične provokacije dveh misovskih poslancev. Toda to je bil le en aspekt, ki se je jasno odrazil na konferenci. Drugi je izhajal iz prvega: emigranti so dali jasno razumeti, da je treba od obljub preiti k dejanjem. Jasno so povedali, da problem emigracije ni problem ?ase, ki bi ga bilo mogoče reševati neodvisno. Emigracija je direktna posledica zgrešene gospodarske in socialne politike v vseh povojnih letih in njeno reševanje se zato neposredno navezuje na drugačno gospodarsko - socialno politiko od današnje. Vpr.: Kakšne smernice so se potemtakem izluščile na konferenci? Odg. : Zelo konkretne. Italijanska vlada mora radikalno spremeniti sedanjo politiko in svoj odnos do emigracije, začenši pri svojih predstavništvih v tujini pa do neposredne partecipacije emigrantov samih pri razreševanju njihovih vprašanj. Gre v bistvu za to, da se emigracija samoupravlja, ne pa da jo upravljajo politični centri iz Rima. Emigranti zahtevajo odpiranje delovnih mest tam, kjer je delovna sila, ne pa da se z nesmotrno politiko investicij pospešuje ne le zunanja, marveč tudi notranja emigracija od juga na sever. Začne naj se z novo politiko tudi v kmetijstvu, da se zaustavi beg s podeželja, kjer so danes ogromne površine neobdelane, medtem ko država uvaža kmetijske proizvode iz inozemstva. Predstavniki emigrantov so s svojimi pričevanji nazorno dokazali, da Italija v bilateralnih odnosih z državami, ki zaposlujejo njeno delovno silo, nima potrebne teže, da bi se učinkovito postavila v bran svojih, v tujini zaposlenih državljanov. Pogosto gre tudi za pomanjkanje politične volje. Tako se danes dogaja, da se po eni strani v Švici zmanjšuje obseg zaposlenih sezonskih delavcev na 50 odst. ne samo zaradi gospodarske recesije v tej deželi, temveč tudi zaradi ksenofobije rasističnih sil, po drugi strani pa tako imenovani «frontalieri», katerih število zaposlenih v Švici se tudi občutno zmanjšuje, ne u-živajo doma niti običajne brezposelne podpore. Emigranti zahtevajo od vlade učinkovitejšo obrambo, zlasti še, ker se naredi malo ali nič za njihov povratek in za zaposlitev doma. Kot končni cilj pa zahtevajo emigranti odpravo vsake e-migracije in delo in kruh v domačih krajih. Vpr. : Kakšen odmev je i-mel na konferenci nastop predstavnika slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije? Odg.: Predvsem je treba povedati, da do poslednjega trenutka Društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije na konferenco nt bilo povabljeno in da je povabilo za e-nega samega predstavnika dru- (Nadaljevanje na 8. strani) TRŽAŠKI DNEVNIK 2. marca 1975 DANES SE ZAKLJUČI KONGRES TRŽAŠKE FEDERACIJE KRI Polemična, živahna in odprta razprava v katero je poseglo kar 25 diskutantov Zanimivi posegi slovenskih delegatov Spetiča, Švaba, Iskre in Markoviča ter razprava o gospodarskih in političnih vprašan/ih - We isso va, Vidali in Tone! ostro polemični Kongres tržaške federacije KPI je včeraj zasedal ves dan s kratkim premorom za kosilo. Toliko je bilo vpisanih govornikov, da so številni morali že v pozni večerni uri svoje pisane prispevke predati predsedstvu, ker niso prišli k besedi. Tudi včerajšnja razprava je bila na visoki ravni, mestoma ostro polemična, vendar poglobljena in zanimiva. Prvi je na dopoldanskem zasedanju spregovoril Spetič, ki je obravnaval predvsem povezavo slovenskih vprašanj s strategijo KPI o zgodovinskem kompromisu ter pri tem podčrtal, da je treba o teh vprašanjih govoriti ne samo med Slovenci, temeč med italijansko večino, ki se mora zavedati problemov slovenske manjšine in njenih demokratičnih pravic. To je vprašanje delavcev, saj ni mogoče pristati, da so slovenske pravice drobiž pri težavnem ustvarjanju sindikalne enotnosti, ker je pravica slovenskega delavca, da na prazniku 1. maja govori slovensko načelna pravica vseh delavcev Trsta. V tej zvezi je Spetič tudi pozval partijo, da mora biti sama dosledna in da naj zato opremi volOni znak tudi s slovenskim besedilom ter da naj bodo dvojezični znaki partije v središču mesta. Spetič je nadaljeval, da se sedaj proslavlja trideseta obletnica osvoboditve, ki je zaključila oboroženi boj, dejavnosti množic, ki so pripravljale vstajo. Ne smemo pozabiti na dneve med aprilom in majem 1945, na naše padle, na bataljone delavske enotnosti, na IX. korpus. Garibaldince. Nikakor ne smemo dovoliti, da se našo zgodovino potvarja, kot bi to želela desnica, ki bi hotela prikazati Trst okupiran s strani tujih vojska, ki naj bi potlačile odpor Fonda Savie in Santina. Vsem tem lahko s ponosom komunistov odgovorimo, da naj si preberejo imena na stotinah spomenikov od Ul. Ghega do Doline in Korošcev. Naša je zgodo-vina Rižarne, o kateri bo v kratkem proces. Sedaj moramo zahtevati, da pokopljejo žrtve z resnično množično manifestacijo, ki naj izolira fašiste in ki naj bo odraz srca naše skupnosti. Za Spetičem je Gerri govoril o strategiji oblasti in o krepitvi vpliva partije. Pokrajinski svetovalec Panizon pa je najprej govoril o šoli in o njenem presnavljanju, pri čemer je izhajal iz potreb in zahtev mladine, ki morajo biti resnično gibalo politike komunistov. Panizon je tudi obravnaval nekatera kulturna vprašanja in povezavo med partijo ter kulturo. Iskra je pričel svoja izvajanja v slovenščini in je nato obžaloval, da v Berlinguerjevem govoru niso omenjene manjšine ter da je treba doseči, da se bo o manjšinah razpravljalo na partijskem kongresu. Ugotovil je, da so se stališča prebivalstva glede manjšinskega vprašanja spremenila in da so sedaj pozitivna ter da je treba sedaj iz ocene preteklosti preiti na sedanje stvarne procese demokracije in napredka. V tem okviru je Iskra obžaloval, da niso vedno pravilno odjeknila vprašanja okrog mejne ureditve in zahteval, da preidejo določila londonskega sporazuma o zaščiti manjšin v notranjo pravno ureditev italijanske države. Drugo bistveno vprašanje pa je globalna zaščita Slovencev, katere je resnični nasprotnik prav KD. Zgodovinski kompromis je pri nas utemeljen z antifašizmom, demokratičnim preokretom je globalna zaščita slovenske manjšine, saj odprtje glede slovenskih vprašanj pomeni tudi odprtje do komunistične partije. Iskra je nadaljeval, da so Koristne in nujne enotne pobude političnih sil, ki predstavljajo Slovence, kot je bila julijska manjšinska konferenca in kot je poziv za peticijo o globalni zaščiti. Prav tako pa je potreben proces enotnosti Slovencev, ki je še zlasti nujen na jezikovnem področju, glede kulture, šole, nacionalnih in glede vseh tistih specifičnih vprašanj, ki ločujejo slovensko od ostale skupnosti. V tej zvezi je Iskra poudaril, da gre za oblike enotnosti, v katerih mora vsakdo sodelovati odkrito in da morajo politične rešitve ustvarjati politične sile, v katerih so udeleženi Slovenci. V tem okviru pa je Iskra govoril tudi o slovenskih organizacijah, ki naj bi, po njegovem mnenju, skušale biti iznad strank, pri čemer se je poslužil zgodovinsko netočne primere z Edinostjo. Na vsak način pa je zastavil zanimiva vprašanja o vlogi in perspektivah slovenske manjšine v prihodnosti. Za Iskro so še spregovorili Roncelj, Zerial, Golli. Zenchi in Ber-ton. Največje zanimanje na kongresu je obstajalo za poseg Vidalija, ki je bil v središču pozornosti kongresa zaradi znanih stališč o jugoslovanski «okupaciji» Trsta. Vendar je Vidali, kot zadnji dopoldanski govornik, nekoliko razočaral poslušal- ce, saj je najprej zelo na dolgo govoril o neofašistični nevarnosti in o poskusih državnih udarov v Italiji, nato pa zaključil: «Mnogi bodo razočarani, vem da so nekateri prišli celo iz tujine. Toda jaz o tem ne bomo govoril, ker nočem polemizirati. Pripravljen sem diskutirati, ne bom pa sodeloval pri zmerjanju in žaljenju, niti ne bom odgovarjal na žalitve in psovke.» Še prej pa je Vidali obravnaval internacionalizem partije in se pri tem izrecno skliceval na poseg Laure Weiss. Zato je še zlasti zanimiv njen izčrpen poseg. Internacionalizem je boj proti vsakemu nacionalizmu, je rekla Laura Weiss in nadaljevala, da bi se zelo motil tisti, ki bi menil, da se enot- (Nadaljevanje na 8. strani) SINOČI V KULTURNEM DOMU ZA 50-LETNICO USTANOVITVE Jubilejni tržaški nastop zbora slovenskih učiteljev Pozdrav predsednika SPZ in tajnika Sindikata slov. šole - Podelitev zlatih Gallusovih značk na Tržaškem živečim ustanovnim članom zbora in posebna priznanja zbora ob 50-letnici ustanovitve, je slovenski Učiteljski pevski zbor «Emil A-damič» nastopil sinoči v Kulturnem domu. Bila je to še ena priložnost za slovesno vzdušje, ki ga tak jubilej, tako tesno povezan z našim mestom, zasluži. Kolikor k takemu vzdušju ni dovolj prispevalo občinstvo, med katerim smo zlasti pogrešali mnogo večjo prisotnost slovenskih šolnikov, saj so končno prišli v goste njihovi stanovski tovariši iz matične domovine, v toliko večji meri so to nadoknadili pevci sami in pa gostitelj Slovenska prosvetna zveza, Sindikat slovenske šole in predsedstvo Zveze kulturnih prosvetnih organizacij, ki je ob tej priložnosti podelilo zlate Gallusove značke na Tržaškem živečim ustanovnim članom zbora. Gostujoče pevce in pevke je naj- liiiiliiuiimiliiiiiiiiiiiiilllillillliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii VOLITVE V UPRAVNE ORGANE UNIVERZE Skoraj dvajset odstotkov študentov je že volilo Danes zadnji dan: poziv študentom, da volijo demokratično listo ■ llllllll III4SX1I1II MII II II lili IIIIIIIHIIIIt lili III IlllllllllllllllllUUlIllllllllllllfllllllll III Hilli III111111111111111111111111 SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI Odklonilno stališče SS glede kraških rezervatov lazprava o avtoportu, rabi slovenščine in pristojnostih dežele V petek, 28. februarja, se je sesal izvršni odbor Slovenske skup-losti v sestavi Lokar, Terčon, Tul. leji je prisostvoval tudi predsednik sveta SS Harej. Odbor je izrazil svoje zadovoljstvo vsled rednega in odgovornega poteka volitev na slovenskih osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah, ker se je pri tem pokazala visoka zrelost naših ljudi, ki so, kjer le mogoče, dali skupno podporo enotnim in soglasno postavljenim listam. Glede avtoporta pri Fernetičih je odbor pozdravil soglasni sklep repentabrskega občinskega sveta, ki je s svojim nastopom, pod vodstvom župana Mihe Guština, opravičil zaupanje slovenskih volivcev in učinkovito zaščitil interese in koristi domačega prebivalstva. Pri tem je bilo poudarjeno, da je SS sicer za čimprejšnjo izgradnjo važnega mednarodnega tranzitnega objekta, da pa je proti temu, da se na Tržaškem in tudi drugje v naši deželi takšne in podobne gradnje vršijo skoraj izključno na račun in v škodo slovenskega prebivalstva. S takšno prakso je treba prenehati. Za svoj naravni kapital, zemljo, moramo Slovenci dobiti v zameno ne le pravično denarno odškodnino, temveč tudi druge dolgoročne koristi, ki lahko nadoknadijo izgubo tega bistvenega gospodarskega činitelja, ki ga oddajamo za splošno, javno korist. Podobno stališče je izvršni odbor zavzel tudi do vprašanja kraških rezervatov. SS ponavlja svoje odklonilno stališče do obstoječega zakonskega osnutka, ki ne predvideva nikakršne oblike zaščite manjšine ter samoupravljanja prebivalstva, ki bo z ustanovitvijo rezervatov najbolj prizadeto in ki je edino poklicano, da upravlja in izkorišča svoje dobrine, kakor je bilo to v zadovoljstvo manjšine in večine v preteklosti, ohranjujoč pri tem naravne lepote Krasa v najboljši obliki. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je proti temu, da se do Slovencev še nadalje vzdržujejo na pol kolonialni odnosi. Spričo teh dejstev ter spričo odnosa večinskih strank do pravice rabe slovenščine v javnih organih, je IOSS pozitivno ocenil zadržanje deželnega svetovalca Štoke, ki je nastopil odklonilno do deželnega proračuna in to prvič v zgodovini odnosov SS do strank leve sredine. Kljub načelnim obljubam, ni namreč dežela doslej ničesar storila, da bi vsaj delno omilila ostrino manjšinskih problemov, ki so bili pred vso javnostjo izneseni tudi na manjšinski konferenci. SS odklanja tezo, da dežela ni pristojna za manjšinsko problematiko. Prav obratno menimo, da je za te probleme pristojna predvsem dežela, ki je najvišje upravno telo na krajevni ravni. IOSS izraža svojo soglasno podporo enotni slovenski listi na bližajočih se obrtniških volitvah in meni, da so enotne slovenske liste nujne vsaj dotlej, dokler bodo ostajala odprta glavna vprašanja manjšinske zaščite. Jutri od 9. do IB. ure stavka prevoznikov Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so za jutri napovedale po vsej državi štiriumo stavko uslužbencev prevoznega sektorja. Tudi v naši deželi bodo vsi prevozi ustavljeni od 9. do 13. ure. Uslužbenci prevoznega sektorja izražajo z akcijo svoje nezadovoljstvo nad brezbrižnostjo oblasti pri reševanju številnih perečih vprašanj V drugem dnevu glasovanja na u-niverzi se je odstotek volivcev sko-ro podvojil. Gotovo bi bilo število znatno večje, če bi bile volitve sredi tedna, ne pa v soboto in v nedeljo, ko je velik del študentov odsoten. Trst: Videm: Gorica: Pordenon: Tolmeč: 516 (18,00%) 214 (15,75%) 80 (12,02%) 53 (16,02%) Lista «Lotta democratica antifascista per la riforma dell'università» je danes izdala obvestilo, v katerem ponavlja poziv k množični udeležbi na volitve. Obstaja namreč nevarnost, da si ob nizkem številu glasov tudi majhna skupina lahko zagotovi predstavnika v upravni svet univerze. Na to računa fašistična organizacija in v tem trenutku ima resne možnosti, da svoj cilj uresniči. Nedopustno je, da si tako zagotovijo politično predstavništvo zloglasni pripadniki skupine FUAN, ki jim ogromna večina študentov zavrača' vsakršno prisotnost, poleg tega, da jim to prepoveduje tudi republiška ustava. Zaradi tega je nujno potrebno, da se današnji zadnji dan volitev izkoristi za čim-večje število glasov. Volilni sedeži delujejo od 9. do 14. ure. Jutri začetek seminarja za slovenske šolnike V Kulturnem domu v Trstu se bo jutri ob 9. uri pričel seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Seminar se bo zaključil v petek. Jutri bo, po slovesni otvoritvi, predavala prof. dr. Ana Kranjc, docent filozofske fakultete v Ljubljani. Tema predavanja bo «Pojem permanentnega izobraževanja v sobodnih družbah». V naslednjih dneh se bodo na seminarju, ki bo porazdeljen po učnih predmetih ter ločen za učitelje in profesorje, zvrstili univerzitetni profesorji in pedagogi iz Slovenije. PD IVAN GRBEC - Skedenj vabi k zanimivemu predavanju STOJANA SPETIČA ČRNE MREŽE ki bo v četrtek, 6. marca, 20.30 v društvenih prostorih. V okviru svojih jubilejnih nastopov prej ppzdravil predsednik SPZ proj. cn - ----------------------- Klavdij Palčič. V svojem nagovoru je poudaril, da so bili v prvih letih fašizma prav v našem mestu postavljeni temelji za poznejši nastanek zbora, tega pomembnega dejavnika slovenske glasbene kulture. Njegovi ustanovitelji so namreč že leta 1921 ustanovili v Trstu pevski zbor Zveze jugoslovanskih učiteljev — predhodnika UPZ. Že prva leta fašizma so pokazala nasilnost in uničevalnost novega italijanskega režima. Gentilejeva šolska reforma je za nas pomenila začetek onemogočanja vsakršnega narodnostnega pričevanja in zato tudi neznosen pritisk na ta komaj ustanovljeni zbor do njegove ugonobitve leta 1926. Ti spomini — je dejal Palčič — imajo za nas zamejce, v teh dneh, ko zopet, seveda v drugačnih okoliščinah, z zavzetostjo spremljamo usodo naše šole, ko terjamo pravičnih odločitev v zvezi z njo, posebno vrednost, kajti zavedamo se, da je šola temelj našega narodnega obstoja. Prof. Palčič se je na Koncu zahvalil zboru, da je hotel svoj jubilej praznovati tildi med nami, da nam kot neposredni nositelj kontinuitete naše osveščenosti in trdoživosti s svojim praznikom vlije volje in odločnosti za izvojevanje še vseh tistih pravic, ki nam priti-čejo, a nam še niso priznane. V spomin na ta dan je SPZ poklonila vsakemu članu zbora knjigo Draga Pahorja, ki je izšla lani ob 30-letnici obnovitve slovenske šole v naših krajih. Za Palčičem je pozdravil gostujoči zbor, se mu zahvalil za nastop v Trstu in mu zaželel še mnogo u-spehov doma in po svetu s slovensko pesmijo tajnik Sindikata slovenske šole prof. Franc Škerlj, imenu Tržaškega partizanskega pevskega zbora pa je goste pozdravil Miro Prešel, bivši ustanovni član učiteljskega zbora v Trstu. Vsem se je za pozdravne besede in darilo zahvalil predsednik UPZ Jaka Majcen. Dejal je, da se zbor z radostjo vrača v svoje rodno mesto Trst, kjer se je rodil v težkih pogojih, ki si jih nihče več ne želi. S pesmijo podiramo zapreke, ki so jih umetno postavili med nas in z našo prisotnostjo med vami želimo pomagati vašemu boju za obstanek in narodni napredek. Zato se bomo še radi vračali k vam — je, poudaril predsednik zbora, ki je Slovenski prosvetni zvezi tudi poklonil sto izvodov jubilejnega zbornika, da ga i rt . . i ' . /■ ! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiii Število oddanih glasov se torej približuje 20%, kar je nekoliko višji odstotek, kot so ga registrirali na volitvah na ostalih italijanskih univerzah. Volišča so zaključila delo ob 18. uri z naslednjim izidom: 1.197 (21,23%) glasov na 5.636 volilnih upravičencev 2.845 1.386 654 326 POZIV SLOVENSKIM ŠTUDENTOM! Vsakdo, ki ni še oddal svojega glasu, naj to gotovo stori danes na volilnih sedežih v Trstu, Piazzale Europa 1, in v Gorici na univerzitetnem krožku Corso Italia 44, od 9. do 14. ure. Slovenski študentje naj volijo enotno demokratično listo, ki je na glasovnici na desni strani spodaj. Edino tako bodo izpričali svojo protifašistično zavest in bistveno prispevali k porazu fašistične liste! iiitiifHiiiiMiiiimiiimiiiiiiiiiitHimmiiiiiiiiiiittmiru iiniiiiiiiiiiiiiiiiiini BOGATA RAZSTAVNA DEJAVNOST SLIKAR ROBERT HLAVATY V TRŽAŠKI KNJIGARNI Sinoči so v Trstu odprli kar osem razstav Tokrat bo zadoščeno tudi najbolj zahtevnim ljubiteljem likovne umetnosti v našem mestu. In to tako glede kakovosti, kot tudi glede različnosti in količine. Sinoči smo namreč prisostvovali otvoritvi kar o-smih razstav in to v glavnem v najbolj kakovostnih galerijah. V «Lanternh so dali na ogled dela znanega dunajskega kiparja Fritza Wotribe, v «Torbandeni» se predstavlja Tržačanka Tiziana Fantini, v galeriji «Tribbio - Rettori» gostuje slikar John Carbridge, v galeriji «Cartesius» je sinoči razstavil dober ducat svojih del Goričan Mario Tudor, ki sicer živi v Milanu in ki bo jutri, v ponedeljek, odprl nekakšno vzporedno tržaško razstavo v galeriji «Tommaseo». V galeriji «Forum» v Ulici Coroneo 1 je sinoči dal na ogled dela Leon Gi-schia. Končno je Sardinec Mario Cabua prinesel v galerijo «Tergeste» svoje grafike, vtem ko so v razstavišču «La Cappella» v Ulici Franca 17 odprli kolektivno razstavo 12 slikark. Ko smo tako le našteli sedem novih razstav in navedli imena šestih likovnikov, se ustavimo na kratko še pri razstavi, ki jo je v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20 pripravil naš znani tržaški slikar, pesnik Krasa dr. Robert Hla-vaty. Čeprav smo o njem že večkrat zapisali, da re misli odnehati, danes to misel ponavljamo, hkrati pa poudarjamo, da je to prav, kajti res je, da je Kras tista zakladnica, iz katere zajemajo malone vsi tržaški likovniki — krajinarji, toda je tudi res, da ga ni, ki bi znal svojim kraškim motivom dati toliko duše, kot to zna prav dr. Robert Hlavaty. Najbolj kraški, pristno kraški je Hlavatyjev akvarel, pa naj nam prikazuj: Kras sredi pomladi ali poletja, kot tudi jeseni ali sredi zime. Tokrat je dr. Hlavaty prinesel v Tržaško knjigarno 10 jesenskih in zimskih kraških motivov, ki bodo občinstvu na ogled vse do konca meseca. razdeli šolam in prosvetnim delavcem. Prof. Miran Baši, predsednik odbora za glasbo pri predsedstvu ZKPO, je nato podelil zlate Gallusove značke v imenu Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij Slovenije osmim oziroma devetim ustanovnim članom zbora pred 50 leti in sicer: Justi Bizjakovi, Milici Čok - Golobovi, Loredani Kerkoč, Mirku Logarju, Tončki Čokovi, Juliju Pavletiču, Miru Preslu in Ubaldu Vrabcu ter Miri Golobovi, posebna priznanja za zasluge pa je trem bivšim članom izmed navedenih podelil še zbor sam. Slovesni del je bil s tem zaključen in besedo - ■ pesem je prevzel zbor pod vodstvom dirigenta prof. Branka Rajštra. V prvem delu je po uvodni V snegu skupno z odlikovanci, podal nekaj renesančnih, umetnih in partizanskih, v drugem delu pa vrsto narodnih. Tako smo poslušali Gallusovo Libertà: animi, Bachovo Psalite Deo nostro, Haen-dlovo Allelua, Mokranjčevo Opelo, Pahorjevo Oče naš. Adamičevo Zapuščena, Gabrijelčičevo Vetri v polju, Gobčevo Sen in Kuhar - Gob-čevo Jutri gremo v napad, nato pa v drugem delu Ukmarjevo In če sem samo vetru brat, Vrabčevo Kresno jutro, Vremšakovo Ziljsko ohcet, Mirkovo Še rožce so žalovale, Pregljevo Venite rožce moje, Miheličevo Puobič sem star in Simonitijeve Dolga nočka, za nameček pa še narodne Rasti rožmarin in Gobčevo Slovensko pesem. Nad 50-članski zbor je celotni spored izvajal zanesljivo, čeprav je razumljivo, da od zbora, ki vadi le občasno, ko se njegovi člani zberi iz raznih krajev Slovenije, ni mogoče zahtevati povsem dovršene u-branosti in preciznosti ter dinamičnega niansiranja. Kljub te., so zlasti renesančne in še bolj narodne-Ijudske v drugem delu zvenele zvočno dovolj čisto in homogeno, pri čemer se je zlitost glasovnih skupin nekoliko razblinjala le v for-tissimih. Zbur razpolaga tudi z nekaj odličnimi solisti, zlasti v sopranski skupini. Hvaležnera ploskanja in cvetja je bilo v izobilju. V švedskem mestu Huddinge se je v družini Geje in Ulja Hermana rodil prvorojenček IGOR Srečnemu paru iz srca čestitajo starši in sorodniki. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst Kulturni dom LtRGl SQUARZINA TRI ČETRTINE LUNE Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Scena: Kostumi: Lektor: Režija: Lelija Rekarjeva Klavdij Palčič Marija Vidauova Majda Križajeva JOŽE BABIČ Danes, 2. marca, ob 16.00 abonma red C in F (nedeljski popoldanski in okoliški). Gledališča Danes, NEDELJA, 2. marca j JANJA Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 — Dolžina dneva 11.09 — Luna vzide ob 23.50 in zatone ob 8.42 Jutri, PONEDELJEK, 3. marca MILENA Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.2 stopinje, najnižja 3, ob 19 .uri 8.2 stopinje, zračni tlak 1021 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 74-od stotna, nebo jasno, morje rahlo raz gibano, temperatura morja 8,3 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. marca se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 68-letna Maria Battista vd. Canellotto, 82-letni Libero Mengotto, 92-letna Eugenia Verginella vd. Vitassi, 72-letni Luigi Paulin, 83-letna Angela Periz por. Markovič. 81-letna Maria Bizjak vd. Prašelj, 75-letna Eugenia Castaldi KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKJ VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/ID vd. Roncalli, 78-letni Damiano Pa-lombieri - Osmo, 44-letna Piera Giuliano por. Marši, 51-letni Mario Cruciat, 83-letni Giovanni Vatta, 60-letni Danilo Durnik, 70-letni Edoardo Cobaldi, 71-letna Mafalda Pavone por. Bove, 77-letna Ernesta Marin-cich vd. Ruscino, 60-letni Guerrino Pulger, 74-letna Teresa Campanella por. Devescovi, 91-letni Paolo Al-meda. OKLICI: inštalater Igor Zobec in uradnica Cristina Missiani, elektro-mehanik Franco Luin in trg. pomočnica Nevia Parenzan, uradnik Claudio Chincich in uradnica Orietta Co-dan, radiotehnik Pietro Biasissi in blagajničarka Iriana Denic, inženir Carmelino Ianni in otroška negovalka Maria Rosa Bordignon, radiotehnik Silvestro Počkaj in delavka Susanna Cappelli, univerz, študent Sergio Dolce in trg. pomočnica Rita Lepore, mehanik Luciano Zen-naro in gospodinja Slava Lamza, brigadir Michele Antonio Cacane in gospodinja Anna Rosa Vellucci, finančni stražnik Giovanni Corda in gospodinja Graziella Voltic, odonto-tehnik Roberto Rosso in trg pomočnica Patrizia Liberi, uradnik Sergio Verbais in uradnica Serena Cecchini, uradnik Claudio Grandara in trg. pomočnica Nevia Vernari, delavec Mauro Debemardi in uradnica An- namaria Bemi, trg. pomočnik Elvio Grassi in trg. pomočnica Marialuisa Mez, gradbenik Giuseppe Kli-man in kemijski tehnik Ombretta Kucic, geometer Claudio Morelli in gospodinja Annamaria De Giorgi, mehanik Flavio Perini in natakarica Maria Luisa Gervasi, uradnik Pier Giorgio dr. Luccarini in uradnica Mariagrazia Mauro, uradnik Claudio dr. Carboni in farmacistka Fabrizia dr. Drobinz, nosač Mario Zarli in uradnica Gabriella Zanzot-tera, Alfredo Morti in strežnica Alda Barisi, uradnik Pietro Sartoretto f/M4Sf7///2*\ OYi/S£/> ìjgjksàsf oS TRST-UI.Mazzini 5/ in otroška negovalka Silvina Seniz-za, uadnik Eligio Rabak in gospodinja Irma Teresa Rigo, uradnik E-manuele Femetti in delavka Francesca Maria Leone, šofer Luigi Gentilini in frizerka Ima Gulic. LOTERIJA BARI 8 84 13 67 27 CAGLIARI 48 55 57 78 80 FIRENCE 68 76 79 33 45 GENOVA 60 26 31 73 63 MILAN 50 35 16 43 63 NEAPELJ 41 69 45 38 89 PALERMO 44 58 10 51 61 RIM 79 74 60 46 5 TURIN 52 77 78 31 69 BENETKE 55 1 62 43 14 1X2 XXX X 2 X X 2 2 KVOTE: 12 Ì točk - - 25.010.000; 11 točk - 374.300; 10 točk - 26.300 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. -------- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Pizzul - Cignola. Korzo Italija Prendini, Ul. Tiziano Vecellio Serravano, Trg Cavana 1. 14: 24; LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226 165). Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141). Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200 121). Sesljan (tel. 209-197). Zavije (tel. 213-137), Milje (ta 271 124). SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO v nedeljo, 9. marca, ob 15. uri v Senožečah in v ponedeljek; 10. marca, ob 20.30 v Sežani. VERDI V torek ob 20. uri se bo tržaškemu občinstvu prvič predstavila ženevska baletna skupina «Grand Thea-tre» s plesno predstavo, ki jo je pripravil znani koreograf George Ba-lanehine. Ženevski ansambel, ki ga vodi Patricia Neary bo nastopil z deli Strawinskega «Apollon Musagete», Čajkovskega «Serenado», Hindemitha «štirje značaji» in Biseta «Sinfonia in Do». Orkester gledališča Verdi bo vodil Andre Presser. V ponedeljek bodo v prodaji preostale vstopnice. ROSSETTI Ob 16. uri Gianrico Tedeschi, Elsa Vazzoler v «Antonio Von Elba» z Gino Sammarco. Režija Luciana Mon-dolfa. Vstopnice pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). Popust za a-bonente. AVDITORIJ Danes ob 16. uri VI. revija «Teatro oggi» — odprto gledališče s «Farse di Fo». Velja V. odrezek Teatro oggi. Zadnja ponovitev. Vstopnice pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 39-547). Slovenski klub vabi v torek, 4. marca, ob 20.30 na predavanje: JOŽE BOŽIC republiški poslanec SR Slovenije BOJ PROTI KOLONIALIZMU IN RASIZMU V JUŽNI AFRIKI Zanimivo predavanje bo ilustriralo čez sto barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni! PD «VESNA» - KRIŽ priredi danes, 2. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu DAN SLOVENSKE KULTURE Nastopajo mlajši in starejši recitatorji, dekliški in moški zbor ter godba. Vabljeni! BAZOVIŠKA MLADINA vabi na PREŠERNOVO PROSLA VO ki bo v torek, 4. marca, ob 20.30 v Bazoviškem domu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - Trst vabi na 2. PLANINSKI VEČER Na sporedu predvajanje filmov s planinskih izletov, ki jih je posnel IVAN MESAREČ Sodeluje tudi tov. Draguška Lilija. Gosta sta člana p.d. TOMOS iz Kopra. V petek, 7. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ob 20. uri bo sestanek za pomenek o izletu na Tatre. Prosveta AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL priredi danes, 2. marca, ob 17-90 v prosvetnem domu na Proseku Neil Simon ZARES ČUDEN PAR veseloigra v 4 slikah Režija: STANE RAZTRESEN Kino SPD Tabor z Opčin vabi članstvo na redni občni zbor, ki bo v sredo, 12. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu. Izleti Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. SPDT priredi 30. in 31. marca dvodnevni avtobusni izlet po Dolenjski (Rakov Škocjan, Cerknica, Stari grad, Sodražica, Ribnica, v Kočevju prenočitev, Metlika, Novo mesto, po možnosti Kostanjevica, Krka, Trst). Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/II. nadst do 20, marca. Ariston 15.00-22.00 «Il saprofita». Va' ieria Monconi in Ali Cliver. Finn v barvah. Prepovedano mladini poo 18. letom. Nazionale 14.30 «Mio dio. come sono caduta in basso». Laura Antoneln-Excelsior 10.00—11.30 matineja: «Aste-rix in Cleopatra». Excelsior 14.30 «La dove non batte U sole». Lee Van Cleef, Lo lieh. Film v barvah. Grattacielo 14.30 «Il lumacone». Ag*1 stina Belli, Turi Ferro in Ninetto Davoli. Barvni film. Fenice 10.00—11.30 matineja: « bu' canieri». Fenice 14.30 «Sweet Movie» (Dolce* film). Pierre Clementi in Anna Prii-canl. Barvni film. Eden 15.00 «Airport 75». Barvni fi|nl’| v katerem igrata Charlton Hesto * in Caren Black. Ritz 15.00 «L'ambizioso». Joe Dalei^ sandro in Stefania Casini. Banjn film. Prepovedano mladini pod lete m. Aurora 15.30 «Amore amaro». Lisa Castoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. , Capitol 14.30 «Robin Hood». Barv® zabavni film Walt Disneya. ^ Cristallo 14.30 «Borsalino & C.», ’ glavni vlogi Alain Delon. Impero 14.30 «Per amare Ofelia», y®" nato Pozzetto in Giovanna Bai . Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Sesso ribelle»-Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. , Moderno 14.30 «Chi sei?» Ricba™ Johnson. Prepovedano mladini P0” 14. letom. Ideale 15.00 «Malizia». L. Antonelli. T. Ferro in A. Momo. Barvni film* Prepovedano mladini pod 14. letom-Vittorio Veneto 15.00 «H colonnello Buttiglione diventa generale». Aldo Maccione in Jacques Dufilho, Barvni film. Abbazia 14.30 «Agente 007 — Si vive solo dne volte». Igra Sean ConnerV-Astra 15.00 «La gang dei doberman colpisce ancora». Barvni film Radio 14.30 «Quella sporca dozzina»-Charles Bronson. Barvni rilm. Mignon 14.30 «Il corsaro nero». T®" renče Hil] in Bud Spencer. Volta-Milje 15.00 «I quappi». Franco Nero, Claudia Cardinale in Fab'0 Testi. Prepovedano mladini pod teletom. Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi očeta Andreja izrekamo Mirjanu žagarju, njegovi mami in drugim sorodnikom iskreno sožalje Bazoviška mladina Ob prerani smrti tovariša Andreja Žagarja izreka družini iskreno sožalje sekcija KPI Bazovica Padriče - Gropada SOLA GLASBENE MATICE V sredo, 5. marca, ob 20. uri v dvorani J. Gallus (Ul. R. Manna 29/11.) NASTOP GOJENCEV ODDELKA ZA KLAVIR, VIOLINO, HARMONIKO IN KITARO Vljudno vabljeni! Vstop prost! V žalosti sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama in nona MARIJA PRAŠELJ roj. BIZJAK Pogreb drage pokojnice bo jutri, 3. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Kontovelu. Žalujoči: hčeri Silva in Grozdana, sin Alojz z družinami, sestra Ivanka, brat Alojz in drugo sorodstvo Kontovel. Barkovlje, Kamnik, 2. marca 1975 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi mož, oče in brat ANDREJ ŽAGAR (MATJ0L) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. t.m., ob 15. uri izpred domače hiše na pokopališče v Bazovici. Žalujoči: žena Marija, sin Mirjan, sestra Zora, brat Stanko in drugo sorodstvo Bazovica, 2. marca 1975 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi STANISLAV VITI (VITEZ) Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice žalujoči: brat Milan, nečaki in drogi sorodniki Trst, Beograd, 2. marca 1975 PO 30 LETIH SE QDffllffi ZAVESA il «SaiflVUfl ZGODOVINSKA RESNICA Pred tržaškim porotnim sodiščem se mora čimprej začeti proces proti krivcem zločinov v Rižarni Nekaj zanimivosti in podrobnosti o deiovasiju skupine Einsatzkommando Reinhard in njenih sodelavcev Generalni konzul SFRJ gost SSG Kakor smo že poročali v našem, li-] voda INAM in INPS, da se jim pač ! bmarja 1944. slu (28. februarja), je preiskovalni j ne bi pretrgala socialno zavaroval-] Dobre izkušnje sodnik dr. Sergio Serbo sestavil ob tOžnico proti glavnim članom poseb-ne esesovske skupine Einsatzkom-ffiando Reinhard in izdal odredbo, da se pokličeta pred tržaško porot-nP sodišče zaradi večkratnih in ogab-nih umorov v Rižarni dva še živeča, glavna voditelja omenjene skupine, }u sicer 65-letni odvetnik iz Hamburga August Ernst Dietrich Allers ter 60-letni natakar iz Miinchna Joseph Oberhauser. Prvi je bil od polovice junija 1944 do konca vojne sof omenjene skupine, drugi pa od oktobra 1943 do konca vojne povelj-njk Rižarne, v kateri je bilo, po očedi preiskovalnega sodnika, umorje-Jnnn se^§an’h v krematoriju nad 4000 oseb, nekaj Judov, v giavnem Pa ujetih partizanov, aktivistov, tal-^udi. ki so se borili v okviru Slovencev, Hrvatov in Itali-•ad?v iz Trsta, z Reke, iz Istre, jz Brkinov, s Krasa in nekaj iz Furlanije. Obtožnico, ki obsega 152 gosto tipkanih strani, je potrdil namestnik glavnega državnega pravdnika dr. erruccio Franzot. Državno pravd-distvo bo zdaj izročilo obtožnico in priložene akte porotnemu sodi-“Cu in določilo datum procesa, za Katerega bo verjetno sklicano izred-tio zasedanje porotnega sodišča. Vsa demokratična javnost upravi-Ceno pričakuje in zahteva, da se Proces čimprej začne. Obtoženima P°do sodili v odsotnosti, ker prav gotovo ne bosta sama prišla na razpravo, zahodnonemške oblasti pa ju udi ne bodo izročile italijanskemu odstvu. Omenimo naj še to, da ita-Banski kazenski zakonik določa za ake zločine dosmrtno ječo. se je preiskovalni sodnik v Možnici omejil le na umore Judov ui nekaterih zapornikov, izključil pa primere umorov zajetih borcev in «p Jistov, smo že poročali v članku bnruarja. Večkrat smo tudi opi-n nastanek in zločinsko dejavnost oglasne skupine Einsatzkommando • ei,nnard, ki je imela svojo posto-•j, o tudi v Podgradu in je pusto-a, požigala in morila zlasti na področju Brknov, Čičarije, Buzeta in stavščine ter Reke, v lovu na Ju-j». Pa je segala celo do Benetk in tn- • a' .^0 3e razvidno tudi iz ob-znice in priložene dokumentacije. Erwin Lambert specialist za krematorije ObrisuPa ie razvidno, da so Skupin^ r,.Wirth «Satan», prvi šef aikviri,v=rnsatzkominando Reinhard ni oh 80 §a slovenski partiza-nato Aii0ncu maja 1944 pri Kozini), hovi pairba - .0berhauser in drugi nji-uje ora-l aS- sejali smrt in pustoše-Po ' eriiV,aniZIrak .in upravljali Rižar-boriščo ° "acistično uničevalno ta-obenem l r°Pali in morili, Posle tev skl?Pali podle, umazane tiine za i aP^ianiuli visoke odkup-lovili premožnih Judov, cizrna s lviste_ in nasprotnike na-asesovskeff^u^i0,krajevnih članov oddelka i a “atàIjona, političnega de, kraip^VeStUre' Collottijeve ban-Bnančne ?chutzPolizei, krajevne Guardia !:r?ze> Difesa territoriale, boraciÒnirtpVICa; izdajalcev in kola-ali man ki 80 opravljali več sle v ra7Ìim0rnf.rn.'?ne in zaupne podih. To i ^ B^Jibijskih in drugih ura-fednem a i bao «civilno» osebje v njihovi 1 ?VJnem odnosu, zato so jih in vpkab^ °da^alci» redno prijavili v sezname socialnega za- na in pokojninska doba. Preiskovalni sodnik je s pomočjo karabinjerjev odkril te sezname v arhivu INPS ter zaslišal nekatere še živeče sodelavce nacističnega okupatorja. Zaslišani bodo seveda tudi pred porotnim sodiščem, kot priče. Njihove izjave preiskovalnemu sodniku so v skrčeni obliki zapisane v obtožnici. Naj navedemo nekatere. Augusta Reiss, nemškega porekla, stalno bivajoča v Trstu, je bila takoj po vojni obsojena zaradi ko-laboracionizma na 13 let in pol zapora, odposlana v Firence in kmalu nato izpuščena na svobodo, čeprav so jo težile hude obtožbe glede ugrabitev Judov in nekaterih partizanskih borcev. Najprej je na katastrskem uradu sestavljala spis imovine Judov, nato je bila vključena v Einsatzkommando Reinhard in zaposlena kot tolmačica pri Oto Stadie, krvnik Wirthu, potem pa v Rižarni, kjer je lahko marsikaj videla in slišala. Antonio Costrè (umrl je pred tremi leti) je sodeloval kot zaupen tolmač pri Wirthu in Allersu, potem so ga zaprli v celico, da bi se ga ob koncu rešili, kot so se rešili drugega svojega sodelavca — Maura Grinija, ki je vneto lovil Jude, čeprav je bil sam Jud. Tudi njega in njegovo ženo so namreč nacisti sežgali v Rižarni. Tak je bil pač njihov način, da bi uničilMal izbri- ločin-Ichel- lander, ki živi v Milanu in ki je bila že obsojena zaradi koiabora-cionizma, ni hotela dosti povedati, čeprav precej ve kot nekdanja u-praviteljica nacističnega podjetja «Adria», ki je prekupčevalo zaplenjeno imovino Judov. Zaslišani so bili še Luigia Scopinic, ki je bila zaposlena v vohunski centrali varnostne policije SD, Carlo Giusti, tolmač pri Sonderkommando «Adria — Kurt Egger» SS, Raimondo Pi-sleri, ki je bil zelo delaven v posebnem uradu IV-C, Luciano Hesse, osebni tajnik šefa Urada IV pri centrali SD v Trstu itd. Nemški preiskovalni sodniki so zaslišali nekatere člane skupine Einsatzkommando Reinhard in so zapiske poslali tržaškemu preiskovalnemu sodniku. Precej važno je pričevanje Karla Wernerja Doboisa, ki je bil zaposlen že pri akciji T/IV in je pato svoje delo nadaljeval do konca s prej omenjeno skupino. Navedel je imena sodelavcev in omenil začetek delovanja krematorija v Rižarni s sežigom 71 ustreljenih talcev na Opčinah. V akrili T/IV, nato na Poljskem in nazadnje še pri nas je aktivno sodeloval tudi Kurt Franz, ki je bil ranjen v goriški ofenzivi, po okrevanju pa je deloval v skupini Einsatzkommando do konca. O funkciji in nalogah omenjene skupine je nekaj več povedal Heinrich Gley. Povedal je med drugim tudi, da je Goring poslal v Trst svojega posebnega odposlanca, ki je stopil v stik z Allersom in skupno z njim organiziral posebno skupino, ki je v začetku poletja 1944 odšla v Firence, da bi, po nalogu Goringa, odpeljala v Nemčijo dragocene u-rnetniške slike, kar pa jim ni uspelo. Povedal je tudi, da je krematorij v Rižarni uredil specialist Ervin Lambert, in sicer ob koncu fe- pri umorih je imel Willy Karl Maezig, ki se je izučil v akciji T/IV, nato je bil poslan v Trst, oziroma v Podgrad, da bi pod poveljstvom Walterja in skupno z drugimi esesovci zagotovil varn9st nacističnim silam na področju med Trstom in Reko. V Podgradu so bili tudi Fritz Kuettner, Franz Suchomel, Gustav Muenzber-ger, Avgust Hengst, Franz Gens in Willy Belitz. Ta skupina je občasno delovala tudi v Vidmu, zlasti z lovom na Jude. Arthur Walter, ki je bil strah in trepet v Brkinih in Čičariji, je tudi izhajal iz akcije T/IV, opravljal je svoje posle v zloglasnem taborišču smrti Hart-heim, nato v Vidmu, Podgradu in v Dutovljah. Otto Stadie, znan kot krvnik Rižarne, je priznal obstoj in delovanje krematorija ter vodilno vlogo Wirtha in Allersa. Da je bilo pobijanje partizanov in Judov na dnevnem redu, je priznal tudi Gerhard Schneider, ki je tudi o-pravil vso pot akcije T/IV do Poljske in Trsta, ni pa bil zaposlen v Rižarni, ampak v Allersovem uradu v Ul. Giustinelli. Karl Schiffner, ki je imel vidike izkušnje iz akcije T/IV in delovanja skupine Ein- spet splošno željo... V Kulturnem domu v soboto, 22. marca, ob 20.30 v nedeljo, 23. marca, ob 17. uri satzkommando na Poljskem, je cinično izjavil, da je bila Rižarna «malenkostna» zadeva v primerjavi s Treblinko. Ne bomo naštevali izjav in opravičil drugih članov skupine Einsatzkommando Reinhard, na kratko pa je treba omeniti, kaj sta izjavila nemškim preiskovalnim sodnikom obtoženca Oberhauser in Allers. Oberhauser je med drugim povedal, da so za umore Judov in drugih zapornikov uporabljali tudi plinsko celico. Priznal je, da je sodeloval pri ureditvi Rižarne kot koncentracijsko taborišče, zavrača pa obtožbo sodelovanja pri umorih in sežiganju ljudi v Rižarni, čeprav je bil poveljnik od vsega začetka. Allers je med drugim povedal, da mu je Ernst Lerch po višjem nalogu poveril zaščito prometne žile Trst — Rupa — Reka. Tudi Allers seveda zavrača vsako krivdo pri umorih v Rižarni, čeprav ga bremenijo pričevanja nekaterih njegovih sodelavcev in preživelih zapornikov. Zelo zanimiv pa je med drugim tudi primer, kakor tudi pričevanje Wirthovega šoferja Genga, ki je bil ob partizanskem napadu in likvidaciji Wirtha samo ranjen v nogo in je truplo svojega šefa nato lahko prepeljal v Rižarno. Svoje delovanje v okviru skupine R je Genp nadaljeval do konca vojne, potuhnil in ostal v Trstu, ker se je medtem poročil z neko Tržačanko. Dobil je celo zaposlitev pri angloameriških silah, nekdo pa ga je spoznal in prijavil sodišču, ki pa ga je oprostilo z neverjetno motivacijo, češ da nemški državljan ne more biti obsojen kot tak, zaradi kolaboracionizma z Nemci. Tako je bil Geng oproščen vsake krivde, čez nekaj let je odšel iz Trsta in je nazadnje dobil varno zaposlitev v zahodnonemški diplomatski službi. Sodna preiskava je do sedaj marsikaj razčistila in odkrila zaveso, s katero so nekateri zainteresirani krogi in posamezniki hoteli zakrivati kruto resnico, ogabne zločine članov skupine Reinhard in sodelavcev, drugi pa zatajiti boj in žrtve za svobodo ter izkrivljati zgodovinsko resnico. V sredo je generalni konzul SFRJ Ivan Renko uradno obiskal ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Predsednik Tavčar in ravnatelj gledališča Benedetič sta uglednemu gostu orisala položaj SSG v sedanji fazi publicizacije in prikazala izredne težave v nadaljevanju, spričo pomanjkanja finančnih sredstev, naporne sezone. General- ni konzul je obljubil vso podporo in osebno prizadevanje in se pomudil v prijateljskem razgovoru s člani ansambla. Na sliki: generalni konzul v razgovoru s člani SSG. ................................................................. MIRO ŠKERLJ IN ALOJZ MARKOVIČ 60-letnici prvega in sedanjega predsednika Kmetijske zadruge marca. Rodil se je namreč na ta | Tržiču pa je bil med mobilizatorji dan leta 1915 v kmečki družini pri za partizane. Potem ko se je ude-Magdaleni. Bila so to trda leta. Svo- ležil prvih bitk v Brdih, po Soški jega očeta do tretjega leta življe- dolini in v Beneški Sloveniji, se je nja sploh poznal ni, ker ga je kot vrnil kot aktivist v ladjedelnico, Miro Škerlj Kmetijska zadruga v Trstu prehaja v trideseto leto svojega življenja. Veliko truda, naporov, odpovedi in težkih trenutkov je bilo treba vložiti vanjo. Če se je v teh treh desetletjih tako okrepila, gre nedvomno velika zasluga tudi nekaterim posameznikom. Met temi sta Miro Škerlj, prvi predsednik zadruge, ter Alojz Markovič, njen sedanji predsednik, ki v teh dneh praznujeta 60 let svojega življenja. Miro Škerlj bo pravzaprav praznoval svojo 60-letnico v sredo, 5. Notranje dvorišče Rižarne 1944. leta .................. ŽE 50 LET SE POSVEČft ZBOROVSKEMU PETJU EDI KOCJANČIČ SEDEMDESETLETNIK šentjakobski četrti, kjer je obiskoval šolo, preživel svojo mladost in se usposobil v tehniški stroki. Prav v tej mestni četrti je začel razvijati in gojiti tudi zborovsko pesem in je prav ob svojem dvajsetem letu postal član nekdanjega pevskega zbora Ilirija, ki ga je vodil znani glasbeni pedagog Srečko Kumar. Leta 1928 je Edi Kocjančič zapustil svoje rodno mesto in poiskal u-strezno zaposlitev v Jugoslaviji. Za ta korak se je odločil zaradi takratnih političnih razmer v naši deželi, kajti fašističnega šikaniranja mu je bilo dovolj. Odšel je v Zagreb, kjer je našel zaposlitev. Pridružil se je organizaciji političnih emigrantov iz Istre, v okviru katere je tedaj deloval tudi pevski zbor. Kasneje se je Edi preselil v Split, od koder je leta 1943 odšel v partizane. Kot partizan se je Edi Kocjančič boril v edinicah VIII. korpusa v Dalmaciji, Hercegovini, Bosni ih Liki. Med težkimi boji sredi zime je dobil hude ozebline, zaradi katerih so ga odpeljali v partizansko bolnišnico, kjer so mu rešili življenje, toda popolnoma ozdraviti ga niso mogli, kajti ozebline so bile prehude. Leta 1949 se je naš današnji slavljenec vrnil v svoj rodni kraj in se nato za stalno naselil v Križu, od koder je doma njegova žena Savica. V Križu se je pridružil najprej pevskemu zboru «Albert Sirk», kasneje pa sedanjemu zboru Vesna, pri katerem še vedno poje. Življenjska pot Edija Kocjančiča ni bila, lahko rečemo, nikoli rožnata. Najprej razmere v Trstu, fašizem, ki je teptal človeško dostojanstvo tako posameznika kot skupnosti, nato emigracija, ki ni bila naklonjena ljudem naprednih nazorov, zatem težki boji v partizanih in posledice ozeblin: 40-odstotna invalidnost. Vse to je izklesalo njegov lik in ga prekalilo. Kljub življenjski jeseni in tegobam, ki jih ta prinaša, Edi Kocjančič, kot rečeno, šo vedno in z veliko zavzetostjo poje v zboru. Pel je tudi preteklo nedeljo, ko je zbor Vesna gostoval na Koroškem. Njegova vztrajnost, njegova navezanost na zborovsko kulturo je lahko za vzgled, ki je posnemanja vreden. Slavljencu iskreno čestitamo. Čestitamo mu predvsem ob njegovem pomembnem življenjskem mejniku ter mu želimo zdravje in osebno srečo, čestitamo mu pa zaradi njegove vztrajnosti in odločnosti ter zvestobe slovenski zborovski pesmi, i Mirko Kapelj Edi Kocjančič, član pevskega zbora Vesna iz Križa, slavi kar dva jubileja hkrati. V sredo, 26. februarja, je dopolnil 70. leto starosti. Ta njegov življenjski praznik sovpada s 50-letnico njegovega udejstvovanja na področju zborovskega petja. Slavljenec se je rodil v tržaški avstrijskega vojaka odtegnila od doma fronta. Ljudske šole je dovršil v Skednju v slovenskem jeziku, nato pa je moral s prihodom Italije v italijansko šolo. O nadaljevanju šolanja v tistih trdih letih ni bilo govora. Moral je poprijeti za kmečko delo, ki pa mu je bilo vselej pri srcu. Posebno mu je bila všeč živinoreja in tej panogi je posvetil dobršen del svojega življenja. S polnim zagonom je prevzel v svoje roke kmetijo bolehnega očeta ter jo s trdim delom v kratkem izboljšal in razširil. Svojo skrb za kmetijo je v leti, ko je fašizem zasadil svoje grabežljive kremplje v takratno družbo, (klil z ljubeznijo do svojega teptanega naroda. Vključil se je v napredna gibanja ter pozneje, med narodnoosvobodilno borbo, aktivna deloval kot aktivist. V svojih šestdesetih letih je poleg številnih lepih trenutkov (v predvojnih letih se je tudi oženil in dobil hčerko) doživel marsikatero grenko. Leta 1941 sta mu umrla oče in mati, kasneje je umrla edina sestra, nato je prišla vojna z vsemi svojimi pogubnimi posledicami, najhujši udarec pa je bila za Mirota razlastitev zemlje. Vzeli so mu vse, zemljišča, vinograde, hlev in hišo. To je bilo v letih, ko se je širilo industrijsko področje in so gradili naselje Sv. Sergija. Žulji in znoj dolgih desetletij so bili zaman. Treba je bilo začeti znova. V zameno za prostrano posestvo so mu dodelili nekaj zemlje, z odškodnino, ki še zdaleč ni bila pravična, pa si je delno opomogel ter zgradil nov dom. Po letu 45 je bil Miro predsednik enotnega sindikata in, kot rečeno prvi predsednik Kmetijske zadruge, ki se je v tistih letih spoprijemala z ogromnimi težavami. Stalno je bila in je v njem prisotna skrb za u-sodo našega kmetijstva ter za u-sodo naše narodnostne skupnosti. Alojz Markovič Mirotovo mesto je po letu 1949 prevzel Alojz Markovič, ki je dopolnil 60 let v četrtek, 27. februarja. Ravno včeraj je odšel tudi v zasluženi pokoj, njegova aktivnost v zadrugi pa se s tem ne bo zmanjšala. Markovič se je rodil v številni kmečki - spolovinarski družini v Fo-jani v goriških Brdih. Oče je umrl. ko mu je bilo tri leta in za številno družino je morala odtlej skrbeti mati. že v mladih letih se je aktivno udejstvoval v prosvetnem društvu «Jez» v domačem kraju, kjer je dovršil tudi prve šole. V domačem kraju pa mu ni bilo dano dolgo ostati. Zemlja je bila preskopa, da bi vse preživljala in mladi Alojz je moral s trebuhom za kruhom. Njegova prva zaposlitev je bila v Trstu, nato pa po odsluženju vojaščine v tržiški ladjedelnici. Svoj prosti čas je v letih vajeništva v Trstu posvetil šolanju. Sla po znanju ga je namreč gnala, da je dovršil tehnič' no šolo Volta. Zgodaj se je vključil v napredno delavsko in antifašistično gibanje, že leta 1942 pa se je v ladjedelnici po vezal z naprednimi organizacijami. Bil je med ustanovitelji prvega krajevnega odbora v rojstni vasi, v kjer je bil tudi med voditelji vstaje. Svoje aktivistično delo je po vojni nadaljeval z nezmanjšano vnemo. Najprej je deloval v nabrežins-kem okraju, nakar je prevzel vodstvo Kmetijske zadruge. Njegova osnovna težnja je bila od samega začetka enotnost v zadrugi, kar mu je tudi uspelo ohraniti do danes. Vrsto let je tudi svetovalec v devinsko-nabrežinskem svetu. Kljub temu vrtoglavemu ritmu življenja, v katerega je vprežen, bi mu skoraj ne presodili let, ki jih je pustil za sabo. Obema jubilantoma želimo še mnogo srečnih let ip vehkp uspehpy, • Jutri se bosta sestali dve mestni rajonski konzulti. Ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Mauroner 2 seja kon-zulte za Kjadin in Rocol, ob 20.30 pa se bo v Ul. S. Ermacora 3 sestala rajonska konzulta za področje Barkovelj, Rojana in Grete. Darovi in prispevki Za Slovenski solidarnostni sklad daruje N.N. 150.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Mirko in Danica Verginela (št. 51) 3.000 lir, Mima in L 'V. A. Tence (Ljubljana) 20.000 lir. V spomin na moža in sina Toloj daruje Marija Tretjak 20.000 lir. , V spomin na nepozabno sestro Marico daruje družina Viktor in A delina Guštin (št. 51) 20.000 lir. . Ob prvi obletnici smrti Antonije Černe daruje sestra Marija z možem (Trst) 5.000 lir. * * * Namesto cvetja na grob Gizele Blažina darujejo Srečko in Anica Orel 5.000 lir in Drago Ukmar 10 tisoč lir za ŠD Primorje. Ob 3. obletnici smrti Marije Rupel daruje hči Anica 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Za slačilnice športnega igrišča Primorec iz Trebč daruje Karlo Grgič iz Padrič 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ljudmile Kalc por. De Giorgi darujeta sestri Rozina in Marija z družinama 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 10. obletnici smrti Cirila Škerlja darujejo sestre in brat 4.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ljudmile Kalc daruje družina Kalc iz Doline iiiimiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREJŠNJI TEDEN V ZGONIŠKI OBČINI TRI IZREDNO USPELE PREŠERNOVE PROSLAVE Proslave so bile v Brišcikih, Gabrovcu in Saležu Tudi mladina zgoniške občine, in z njo vsi občani, so dostojno počastili našega pesnika Prešerna ter lepo slavili praznik slovenske kulture v treh vaseh občine. Za te. proslave so dali pobudo odborniki društev v občini in sicer p.d. Rdeča Zvezda, š.d. Kras in Olimpija. Prva Prešernova proslava je bila v sredo zvečer v Briščikih v dvorani gostilne Milič, katero lastnik je dal rade volje na razpolago. Pohvaliti je treba organizatorje, da so priredili ta lep večer tudi v tej vasici, kjer je bila to prva kulturna prireditev, če izvzamemo šolske prireditve, ki so jo imeli vaščani v tej vasici. Program, ki so ga pripravili mladi prosvetni dielavci, je bil obsežen in bogat. Poleg govornikov, so nastopili mladi recitatorji iz vseh šestih večjih vaseh zgoniške občine, mladi glasbeniki, mladinski pevski zbor Rdeča Zvezda in člani SAG. V četrtek je bila proslava v dvorani društvene gostilne v Gabrovcu, v petek pa v telovadnici osnovne šole v Saležu. Tako so organizatorji dali možnost vsem občanom, da prisostvujejo Prešernovi proslavi. Od domačih mladincev, ki so recitirali, so nastopili Igor Milič iz Saleža, Patricija Samar iz Gabrovca, Dorica Milič iz Repniča, Vesna Doljak iz Samatorce, Boris Pegan iz Zgonika in Nadja Škabar iz Bri-ščikov. Bruno Pegan in Rado Milič sta zaigrala na harmoniko, medtem ko sta Alenka in Miran Furlan v spremstvu kitare, zapela nekaj slovenskih pesmi, člani SAG, Milica Kravos, Sergej Verč in Boris Kobal so recitirali več Prešernovih pesmi. Za zaključek je nastopil mladinski pevski zbor Rdeča Zvezda, ki je zapel «Pozdravljena do- Z AII VA LA Kmečka zveza se zahvaljuje vsem Padričarjem, ki so ob zaključku vprašanja najemne pogodbe z Golf klubom zbrali prostovoljne prispevke za našo strokovno organizacijo. Posebna zahvala Oskarju Grgiču, Milanu Grgiču in Josipu Žagarju za nesebično prizadevanje in pomoč ob vsej zadevi. Tajništvo Kmečke zveze movina», «Po zimi iz šole», «Mi vstajamo» in «Zdravico». Spored je bij v vseh treh krajih enak in tudi nastopajoči so bili vedno isti. Le govorniki so se vrstili in sicer: v Briščikih Miloš Budin, v Gabrovcu Igor Castellani in v Saležu Majda Stubel. Pohvaliti je treba organizatorje, kot vse nastopajoče za tri lepe večere, ki so jih pripravili svojim občanom. Na vseh treh proslavah je bilo število prisotnih zelo lepo, ter so z zanimanjem in zadovoljstvom sledili sporedu ter nagradili vse nastopajoče z močnim aplavzom. M.M. Denarna podpora društvom kontovelskcga pustnega odbora Pustni čas je že za nami in tako v teh dneh pustni odbori raznih vasi delajo obračune svojih uspehov in neuspehov Tako se je pred dnevi sestal odbor za pustne prireditve na Kontovelu in pregledal opravljeno delo za letošnje pustne prireditve. V tem letu je pustni voz s Kontovela zasedel prvo mesto na pustnem sprevodu na Opčinah in tudi pustni pogreb na Kontovelu je odlično uspel. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Odbor je nadalje sklenil, da tradicija pustnih prireditev ne sme u-mreti in da je treba prihodnje leto ponovno prirediti pustni pogreb, kakor se tudi udeležiti s primernim vozom pustnega sprehoda na Opčinah. Na koncu je odbor še pregledal blagajniške knjige in sklenil, da del dohodkom porazdeli med domače organizacije. Tako je sklenil, da podari odboru za vzdrževanje spomenika na Kontovelu 75.000 lir. športnemu društvu «Kontovel» 75.009 lir in Zadrugi Kulturni dom Prosek-Kontovel 50.000 lir. To je res hvalevredna pobuda pustnega odbora s Kontovela. ki s svojo, čeprav zabavno vsebino, pomaga domačim kulturnim in športnim organizacijam. pm 5.000 lir za šolo v Gropadi. V isti namen daruje družina Rojc iz Krmenke 1.500 lir. Namesto cvetja na grob Gizele Blažina darujeta Dragica Husu 3 tisoč lir in Ivana Kralj (Gabrovec 32) 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob 11. obletnici smrti Lucije Pu-rič darujejo sin Karlo z ženo Justo in hči Rozina z možem Nandom 4.000 lir za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Gizele Blažina daruje Ivanka Pirjavec 5 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V isti namen darujeta Marija in Justo šegina 3.000 lir za Kulturni domu Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Guglielma Saxide darujeta Danica in Ivan Kapun 5.000 lir za ŠD Polet. V spomin matere Ančke Žerjal daruje sin Pepi 20.000 lir za PD Prešeren. V spomin vaščanov umrlih v tem letu daruje družina Kozina iz Bo-1 junca 2.500 lir za PD Prešeren, 2.500 lir za ŠD Breg in 2.500 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Antona Križmančiča darujejo Pierina Pečar z družino 2.000 lir in Emil in Saško Hrovatin 2.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. dr. Justa Pertota (10.3.1952) daruje hčerka 10.000 lir za Dijaško matico. V soomin pok. Gizeie Blažina darujejo sinovi Pepi, Miro in Antrel 25.000 lir za Amaterski oder Prosek - Kontovel. Ob obletnici smrti Franca, Aloj-ziie in Francke Kralj in v sno-min padlih bratov Milana in Maksa Leban daru'e Jože Leriša iz Nabrežine 5.000 lir za Dijaško matico. Miroslav Čok (Lonier 287) daruje 3.000 lir za proslavo 30. obletnice osvoboditve v Lonjeriu. Ob 30. obletnici osvoboditve daruje pustni odbor iz Trebč 10 000 Ur za mašo zadušnico za padle v NOB in v koncertraci iških taboriščih. 25.000 lir za pevski zbor Primorec. 39.000 lir za ŠD Primorec in ?5.P00 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Namesto cveUa na erob Andreia Žanaria dan”'eta Zofka in Anton Kalc 2.000 1? z" ŠD Zarja. * * * Ob 13. obletnici smrti Zdenka Colie daglielo žena in hčerki 5.000 b'r za PD Ivan Cankar in ne za PD Ivan Grbec, kot je bilo včeraj pomotoma objavljeno. # Deželni odhomik za turizem Romano se je te dni sestal z novim predsednikom delniške družbe «Funivie Monte Lussari». ki vzdržuje žičnico na Višarjah. Družka ima namen okreniti svolo dejavnost v okolici Trbiža in se v ta namen zavzema za sodelovanje z deželnim odbomištvom za turizem, z občinsko unravo v Trbižu in s kraievoo turistično in le-toviščarsko ustanovo. Mali oglasi AUTOSALONE TRIESTE — CARI.! VIRGILIO - 126 73. 127 74. 128 70-74. 1500 C 66. 124 coupé 5 m 68. 850 coupé 70. A 112 74, Citroen 1000 75 Fulvia coupé 67 125 68, Opel 1000 tam. 70 m drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 In Ul. Cologna 7. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. Manufakturna trgovina Stojan U-dovič — Trg Ponterosso 5 išče vajenca OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3.000 lir. v odvisnosti od vrste. DARWIL, Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje. TRGOVINA POHIŠTVA nujno išče knjigovodjo ali geometra (tudi žensko) s smislom za prodajo pohištva. Tel. 72-57-57. IŠČEMO STANOVANJA, hišice, zazidljiva zemljišča za prodajo našim plačljivim klientom, tel. 31-192. MIZARJI! Iščem mizarja, po možnosti mladega. Telefon 72-57-57. GORIŠKI DNEVNIK V PRORAČUNSKI RAZPRAVI ZA LETO 1975 Svetovalec PSI Marko Waltritsch zahteval dvojezično poslovanje v pokrajinskem svetu Zahteval je tudi dvojezične smerokaze za vse kraje, pokrajinsko konzulto o slovenskih vprašanjih, slovenski šolski okoliš - Jarc (KPI) je zahteval globalno zaščito za slovensko manjšino - Ferlelič: «S DZ je ohranila demokratično podobo pokrajine» Po skoro pet . ur trajajoči debati se je v petek zvečer zaključila razprava o pokrajinskem proračunu. Svetovalci se bodo ponovno sestali v torek zvečer in izid glasovanja je že "naprej določen. Za proračun bo glasovalo trinajst svetovalcev KD, PS DI in SDZ, proti pa bodo svetovalci opozicijskih strank. V petkovi proračunski debati je bilo %recej govora o vprašanjih slovenske manjšine. Najprej sta se tega vprašanja dotaknila svetovalca Lugnani (PLI) in Gian (KD), ki sta dejala, da je priznanje pravic stvar demokracije. Obšinieje je o tem govoril svetovalec Marko Waltritsch (PSI), ki je prikazal razvoj akcij za priznanje rabe slovenščine v javnih upravah na Tržaškem. Wa!t-tritsch je uvodoma dejal, da se je v zadnjih petnajstih letih, predvsem po zaslugi demokratičnih sil in ob postopnem razumevanju položaja s strani strank ustavnega loka, pričelo nekaj spreminjati na bolje v odnosih med Slovenci in Italijani. Poudariti je treba, da se je spremenilo ozračje, čeprav obstajajo še vedno zakrknjeni nacionalisti, ki si želijo, da bi stvari ostale take kot v času fašizma. Svetovalec PSI se je nato spomnil enotnega nastopa slovenskih zastopnikov, ki so 3. decembra 1970 podpisali peticijo takratnemu predsedniku vlade Colombu. V duhu tiste peticije je bila kasneje obširna debata v pokrajinskem svetu, ki je podprla zahteve slovenske manjšine. Svetovalci PSI so v tem duhu predlagali uvedbo dvojezične topo-nomastike na pokrajinskih cestah. Prišlo je do razprave v ožjem pokrajinskem odboru v času, ko je bil v njem še socialistični zastopnik. Demokristjani niso temu nasprotovali, zahtevali pa so omejitve. Dvojezične table naj bi bile za Sovodnje, Doberdob in Števerjan ter manjše vasi, ne pa za Gorico. Za smerokaze proti Gorici, Tržiču ali Zagraju in Krminu ne bi veljala dvojezičnost. Waltritsch je povedal, da se je takrat v odboru temu omejevalnemu pojmovanju uprl, nadaljnje debate pa ni bilo, ker je PSI prešla v o-pozicijo. Sedaj pa je pokrajinska uprava postavila po naših vaseh dvojezične smerokaze, vendarle s prejšnjo, od demokristjanov, vsiljeno omejitev. Da je šlo za vsiljevanje nam dokazuje tudi članek v ij-radnem glasilu goriške SDZ «Naša pot», kjer so bili demokristjanski odborniki ostro napadeni. Zakaj je torej SDZ sprejela le polovično rešitev dvojezičnosti na pokrajinskih cestah? V imenu skupine PSI je Waltritsch še enkrat zahteval postavitev dvojezičnih smerokazov za vse kraje na Goriškem. Socialistični predstavnik je tudi prikazal uspešen enotni nastop staršev na šolskih volitvah za slovenske šole in poudaril zahtevo vseh komponent slovenske šole. staršev, profesorjev, dijakov, ki zahtevajo ustanovitev slovenskega šolskega o-koliša. Socialistična stranka podpira ustanovitev enotnega deželnega slovenskega šolskega okoliša in stališče goriških socialistov je osvojila tudi deželna šolska komisija PSI. Konkretno je Waltritsch predlagal, da bi pokrajinski odbor vendarle odgovoril na inteipelacijo o šolskih okoliših, ki sta jo s kolegom Semole vložila že pred meseci (ter kritiziral molk pokrajinskega odbora) in predlagal, da se pokrajinski svet izreče za ustanovitev dveh okolišev za italijanske šole, enega v Gorici, drugega v Tržiču in da se slovenske šole vključijo v deželni slovenski šolski okoliš. Poudarjajoč ustanovitev občinske konzulte za slovenska vprašanja v Gorici, ki jo je pred petimi leti zahtevala socialistična stranka, je svetovalec PSI predlagal ustanovitev podobne konzulte na pokrajinski ravni. Istočasno je kritiziral zavlačevalno stališče KD, ki noče sklicati goriške konzulte in tudi. ker je demokristjanska zastopnica v njej dalo ostavko. Zaradi tega konzulte ne morejo sklicati. Kot zadnjo točko svojega govora je Waltritsch postavil vprašanje dvojezičnosti v pokrajinskem svetu. V Trstu je sedaj o tem precej govora v deželnem, pokrajinskem in občinskem svetu. Vzporedno s tem in tudi z že omenjeno spremembo ozračja je Waltritsch dejal, da je treba spremeniti pravilnik tako, da bo moč govoriti tudi v slovenščini. Časi so za to dozoreli. Pri tem je omenil socialistični zakon o globalni zaščiti, ki so ga predložili poslanci Fortuna, Bertoldi in drugi ter citiral neke odlomke iz tega osnutka, kjer je predvidena prosta raba slovenskega jezika v vseh izvoljenih upravnih telesih. Raba slovenskega jezika v javnosti je stvar demokracije in spoštovanja elementarnih pravic državljanov ne glede na njihovo številčno moč, je dejal Waltritsch v polemiki s fašističnim svetovalcem, ki je tej zahtevi oporekal. O slovenskih vprašanjih je govoril tudi svetovalec Jože Jarc (KPI). Dejal je, da se preveč lepo govori o slovenskih vprašanjih, praktičnih rešitev pa ni. Ni še rešitve o kulturnih domovih in ko se je slovenska manjšina v Gorici pričela pripravljati na gradnjo svojega Kulturnega doma, so na eoriški občini celih pet let, z najrazličnejšimi izgovori, zavlačevali izdajo gradbenega dovoljenja. Takih težav ni bilo za druge gradnje v mestu. Ozračje se je zares spremenilo, je dejal Jarc, danes nihče nima več poguma tepsti Slovence. Pri tem je dejal, da je borba za manjšinske pravice bor- ba za demokracijo in da najdemo Slovenci v naših prizadevanjih široko podporo v demokratičnih italijanskih množicah. Jarc je omenil razna vprašanja, ki tarejo slovenska manjšino. Dejal je, da so bili komunisti že pred leti proti goriške-mu regulacijskemu načrtu in proti lokaciji za industrijsko cono, ker so že takrat predvidevali škodo, ki jo bo ta prinesel slovenskim kmetom v Štandrežu. Obsodil je SDZ, da se zadovoljuje z drobtinicami in da včasih zagovarja reakcionarne težnje ter oporeka demokratičnim zakonom, kot so stanovanjski zakon štev. 865, za katerega pa je treba najti včasih drugačno pojmovanje, ko gre za razlaščanje majhnih kmetov ne pa veleposestnikov. Komunistični svetovalec je izrekel svoje nasprotovanje tudi najnovejšemu zakonskemu osnutku o kraških rezervatih in dejal, da se mora kraško prebivalstvo samo izreči o tem vprašanju. Tudi on se je odločno zavzel za prosto rabo slovenskega jezika v pokrajinskem svetu. Komunisti se bodo za to vprašanje vedno borili, je zaključil svoj govor Jaže Jarc. Precej polemično do socialistov in komunistov pa je bilo stališče zastopnice SDZ v pokrajinskem svetu Marije Ferletičeve. Dejala je, da razne tako imenovane progresivne stranke preveč napadajo SDZ (pri tem ji je precej oporekal komunist Marizza). SDZ je s svojo prisotnostjo v odboru hotela ohraniti demokratično podobo pokrajine, ko se je povezala lani s KD in PSDI. Obžalovala je tudi, da politične stranke večkrat pozabljajo povabiti SDZ na razne sestanke. V polemiki z Jarcem, ki je kritiziral goriško občino zaradi zavlačevanja izdaje gradbenega dovoljenja za Kulturni dom, je dala čudn > primerjavo z doberdobsko občino, češ da ni ta hotela dati dovoljenja katoliškemu društvu za gradnjo telovadnice (postavljati na isto raven važnost Kulturnega doma v Gorici s telovadnica v Doberdobu je morda zares preveč tvegano, op. ur.). Ko je govorila o šolskih problemih je spet napadla občino Doberdob, češ da se ni nikdar zanimala za prevoz dijakov iz Doberdoba v Gorico in da bo ona temu opomogla. Ferletičeva, ki je ob tej priliki zapustila odbomiško mesto in prišla med svetovalce, je tudi v polemiki z Waltritschem dejala, da ni brala članka v listu «Naša pot», ki kritizira demokristjanske občinske odbornike in dejala, da je morda levici žal, da se nekatere stvari postopoma rešujejo. Med vsem njenim govorom je prišlo do medklicev s strani socialističnih in komunističnih svetovalcev. V začetku seje je komunist Polet-to omenil še enkrat težak položaj v tovarni LACEGO, predsednik dr. Chientaroli pa je dejal, da bo jutri na deželi v Trstu sestanek z dežel-mm predsednikom in da je morda na vidiku ugodna rešitev. Poletto (KPI) se je spomnil tudi umrlega bivšega ravnatelja goriške državne knjižnice dr. Manzinija. V proračunski debati je dr. Gian (KD) govoril o zgodovinskem kompromisu in o odnosih med demokristjani, komunisti in socialisti. Govoril je tudi o Vprašanju meje in je zahteval dokončno ureditev italijansko-jugoslo-vanske meje. Marizza (KPI) je govoril o kmetijskih vprašanjih in tistih ekološkega značaja. Cosani (KD) pa je nanizal vrsto zanimivih podatkov o delovanju tržiškega indus-strijskega konzorcija. Marega (KPI) pa je govorila o problemih delavske zaposlitve. Praznik 8. marca v soboto v Štandrežu V domači gostilni bodo štandreš-ke žene prihodnjo soboto zvečer praznovale 8. marec. Imele bodo skupno večerjo. Kdor se želi udeležiti tega večera naj se javi v štandreškem marketu ali na sedežu prosvetnega društva «O. Župančič». NA SHODU V DVORANI UGG Zastopniki sindikalne federacije prikazali javnosti resni položaj v goriških tovarnah Kriza je na Goriškem precej huda V dvorani UGG so se v petek zvečer srečali zastopniki enotne sindikalne federacije z zastopniki strank in oblastvenih organov. Prisotni so bili zastopniki KPI, PSI, KD in PSDI ter deželni svetovalci in parlamentarci iz naše pokrajine. Srečanja so se udeležili tudi številni zastopniki tovarniških svetov vse Goriške ter delavke in delavci tovarn LACEGO iz Sovodenj in Gorice. Zastopniki strank so v debati, ki je sledila u-vodnim poročilom, tudi povedali, katere ukrepe so sprejeli, da bi se v posameznih primerih kriza ublažila. Uvodno poročilo je imel tajnik delavske zbornice Elio Zuliani. Prikazal je položaj na Goriškem, ki ga je tesno povezal s tem, kar se dogaja v vsedržavnem merilu, kjer je število brezposelnih preseglo milijon ljudi. Obsodil je ravnanje bančnih in gospodarskih oblasti, ki so s pritiskom na banke prisilile številna podjetja, da zmanjšujejo delo v svojih obratih. Sindikalist Colautti pa je podrobneje analiziral položaj v Posočju. Omenil je številna podjetja, kjer so se delavci znašli na cesti, med temi predvsem LACEGO, podgorski FIOC CO, Adani, Safica v Gradežu, Nest-pack v Tržiču. Sindikati in politične stranke ter oblastveni organi, je dejal Colautti' morajo zahtevati, da se v tem. trenutku vsa razpoložljiva sredstva vložijo v gospodarstvo, da Se to reši iz krize. V drugih posegih je bila zlasti važna podpora, ki so jo govorniki obljubili delavkam in delavcem tovarne LACEGO. Iz sindikalne kronike velja omeniti še protest, ki ga je izdal sindikat uslužbencev krajevnih uprav FIDEL-CISL v zvezi z odločbo goriškega kvestorja, ki je prejšnji teden ukazal mestnim redarjem v Gorici, da pridejo v službo na dan stavke uslužbencev krajevnih uprav. Kvestor je namreč zahteval, da vršijo mestni redarji službo v mestu, medtem ko so se za to službo že obvezali karabinjerji. Sindikat je zagrozil tudi s tožbami, če se bo ugotovilo, da so bili kršeni obstoječi zakoni. Levin Rosi tajnik mladih socialdemokratov Na zadnji seji mladinske federacije socialdemokratske stranke so izvolili novega tajnika, ki je univ. študent Levin Rosi. Kot predstav- IIIIIHIIIIIIIIIIlll]|IlllllIIllIllIIII|||||IIIIl||||IIllllIIIIIIIIItllIIIIIIIIIIII|||||1||lllllllllllinlU|||ll|I,l,,l„l„l,l,l|||,|ln|I|m||||l|||||I|||||1||||||||II|I||||||I|n|||||||111|I1|1||||| POROČILO ODBORNIKA COCIANNIJA ŽUPANOM Vojaške oblasti omejile služnosti na dve tretjini prizadetega ozemlja Ukrep zadeva vse občine na Goriškem, kjer je bilo podvrženo vojaškim služnostim veliko ozemlja Goriški župani so se včeraj zjutraj polnoštevilno odzvali vabilu deželnega odbornika Gina Cociannija, ki jih je povabil v dvorano pokrajinskega sveta, da bi jim obrazloži! najnovejše vesti v zvezi z vojaškimi služnostmi. Najprej je spregovoril predsednik pokrajine dr. Chientaroli, ki je poudaril težko breme, ki ga mora plačevati naše prebivalstvo, zaradi zelo razširjenih vojaških služnosti in dejal, da si je pokrajina več let prizadevala na pristojnih mestih, da bi se služnosti (Omejile. ^Cteenil je s tem v zvezi tudi prizadevanja dežele ter parlamentarcev vseh strank, ki so tudi predlagali v parlamentu v letu 1972 zakonske osnutke, da bi se služnosti omejile. Deželni odbornik Cocianni si že več časa prizadeva, da bi se stvar rešila. Od prvih boječih poskusov prejšnjih deželnih vlad se je v zadnjem času prešlo na ostrejše preverjanje z vojaškimi oblastmi. Že lani meseca maja so vojaške o-blasti popustile in na Goriškem znižale za 800 ha dotlej vojaškim služnostim podvržene površine. Dotlej je bilo namreč vojaškim služnostim na Goriškem podvrženih 8.433 ha MmiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuuimiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimmiiiiiiiinii S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI S posegi številnih svetovalcev zaključena razprava o proračunu Na jutrišnji seji bo na sporedu glasovanje o proračunu S posegi svetovalcev Battello (KPI), Del Piera (PLI), Pedronija (MSI), Jakončiča, Cefalina in Pa-gure (vsi KD) se je v petek zvečer v goriškem občinskem svetu zaključila razprava o proračunu za leto 1975. Na jutrišnji občinski seji bo odbornik za finance Ciuffarina imel poročilo, nato bodo načelniki političnih skupin glasovali o proračunu. Včeraj smo poročali o posegih Dellaga (PSI) in Paulina (SDZ). Poglejmo še ostale. Battello (KPI). Komunistični svetovalci nasprotujejo proračunu,^ker se v njem odraža politika krščanske demokracije, ki ni v teh letih hotela iskati novih, sodobnejših poti. To je razvidno predvsem v gospodarstvu. Jakončič (KD). Občinska uprava bo morala odslej posvetiti večjo skrb periferiji, kjer se je v zadnjih letih storilo zelo malo. Del Piero (PLI) in Pedroni (MSI) sta z desničarskih stališč kritizirala delovanje občinske uprave. Cefarin (KD). Izrazil je željo, da bi se občinska uprava odslej z večjo resnostjo lotila nekaterih vprašanj, kot so prosta cona in gradnja ljudskih hiš. Nazadnje je spregovoril načelnik KD Pagura, ki je podprl dosedanje delovanje krščanske demokracije. Rajonske konzulte, konzultg za slovenska vprašanja sta nam v dokaz, je dejal, da krščanski demokraciji ne manjka politična volja za rešitev še obstoječih vprašanj. Učenec iz Ogleja izgubil življenje Žrtev hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne pri Ogleju je postal 6-letni učenec Marco Salvatore iz Ogleja. Ko je deček prečkal cesto ga je podrl 24-letni avtomobilist iz Turina Antonio Gra-nieri, ki ni utegnil pravočasno ustaviti vozila. Zaradi hudih udarcev je Salvatore takoj umrl. Na Svetogorski cesti se je v popoldanskih urah z avtomobilom ponesrečila 47-letna gospodinja Silva Prija por. Zgubin iz Nove Gorice. Žensko so najprej sprejeli v goriško bolnišnico, kasneje pa so jo prepeljali v šempetrsko, kjer se bo zaradi možganskega pretresa in drugih lažjih poškodb zdravila deset dni. Odloženi profesorski izpiti šolsko skrbništvo v Gorici javlja, da so 4., 5. in 6. marca predvidene izpite za nekatera profesorska mesta v Rimu odložili za nekaj dni. Zainteresirani naj se podrobneje pozanimajo na šolskem skrbništvu. od skupne površine 33.050 ha. Akci- I ja dežele se je nadaljevala, je de- | jal Cocianni. Na eni strani so postavljali zahteve po znižanju površine, ki je podvržena služnostim, na drugi pa so zastopniki prizadetih dežel predlagali vladi nov zakon, ki bi precej omejil sistem služnosti. O tem je razpravljal tudi deželni svet, zadnjič letos 19. februarja. V soboto, 22. februarja, se je v Vidmu mudil novi šef generalštaba in se sestal s predstavniki dežele ter javil, da so se vojaške oblasti odrekle služnostim na precejšnjem delu ozemlja naše dežele. Najbolj so služnosti omejili v videmski pokrajini, precejšnje pa je znižšnje tudi na Goriškem, kjer so se služnosti znižale kar za 38,1 odstotka. Letos februarja je bila služnost odpravljena nad nadaljnjimi 2.415 ha zemlje, kar daje z lanskimi znižanji lepo število 3.215 ha, tako da bo odslej služnostim podvrženih še 5.128 ha. Do znižanj je prišlo v vseh 22 občinah Goriške, ki so bile doslej podvržene služnostim. Izjemo so doslej tvorile občine Gradež, Šta-rancan in Šempeter ob Soči. Po novem bodo služnosti popolnoma odpravljene v občini Turjak. V o-stalem pa gre v nekaterih primerih za precejšnja znižanja, kot na primer v Foljanu (76,4 odst.), v Medeji (72,6 odst.) ali v Romansu (62,3 odst.). V slovenskih občinah pa so znižanja kot sledi. V Doberdobu so od doslej služnostim podvrženitl 1.074 ha, kar je pomenilo 34,2 odst. celotne površine, te odpravili na 202 ha. Znižanje je 18,8-odstotno, še naprej bo tu pod služnostjo 872 ha. V Sovodnjah so služnostim podvržene zlasti kraške površine, in sicer 298 ha, ali 17,8 odst. celotne površine. Po novem so tu odpravili služnosti na 57 ha, tj. za 19,1 odst., še naprej bo pod služnostjo ostalo 241 ha. V Števerjanu pa je bilo doslej pod služnostjo 185 ha ali 18,9 odst. občinske površine. Služnosti so sedaj odpravili na 34 ha, tj. za 18,3 odst. Še naprej bo tu pod služnostjo 151 ha. Nekaj ugodnih znakov se kaže tudi v goriški občini. Tu je bilo od celotne občinske površine 4.197 ha podvrženih doslej služnostim 1.401 ha ali 33,3 odst. Razbremenjenih je sedaj 351 ha, tj. 25 odst., še naprej bo zaseženih 1.050 ha. Odbornik Cocianni je dejal, da bodo na Majnici lahko gradili stanovanjske hiše in tudi manjše obrtne in tovarniške obrate, kar ni bilo doslej možno. iiiuiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiuiiiiiiiniiMiiifiiimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiinuiiiiiiMiiiii VČERAJ ZJUTRAJ V DVORANI «LENASSI» Prešernova proslava v priredbi dijakov višjih srednjih šol Prisotni predstavniki pokrajine, občine in šolskega skrbništva Včeraj zjutraj so dijaki slovenskih višjih šol, gimnazije - liceja «Primož Trubar», učiteljišča «Simon Gregorčič» in trgovske šole in njihovi profesorji, pripravili Prešernovo proslavo, ki je bila v dvorani zavoda «Levassi» v Gorici. Proslavi so prisostvovali pokrajinska odbornica za šolstvo Marija Ferletičeva, šolski inšpektor Federico Lebani ter občinski odbornik Francesco Moise. V imenu dijakov je goste in vse ostale pozdravila dijakinja liceja Marija Cijan. V imenu pokrajinske uprave je v slovenščini spregovorila Marija Ferletič, ki je ob koncu govora podarila dijaškim predstavnikom treh šol italijanski prevod Prešernovega «Krsta pri Savici». Dr. Lebani je prinesel pozdrav, šolskega skrbništva. Ravnatelj učiteljišča prof. Jože Seražin je izrazil nekaj misli o Prešernu ter o pomenu, ki ga je imel v razvoju slovenske književnosti. Kratek pesnikov življenjepis je orisal dijak trgovske šole Marko Cotič. Sledil je kulturni spored, član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Stane Raztresen je odlično recitiral nekaj Prešernovih poezij. Z nekaterimi pesmimi so se pred- Velja omeniti še Krmin. Tu je bilo znižanje kar 45,6-odstotno. Od prejšnjih 1.377 zaseženih ha jih bo odslej samo 749. Na vprašanja županov je Cocianni dejal, da so vojaške oblasti obljubile, da bodo občinam poslale ustrezne odločbe najkasneje v dveh mesecih. Odprava služnosti pa velja takoj in marsikje občine lahko pričenjajo izdajati gradbena dovoljenja. Lahko se občine direktno obrnejo na deželo, ki bo pri vojaški oblasti v Vidmu posredovala za hitro rešitev prošenj. Odbornik Cocianni je še povedal, da so od vlade zahtevali, da bi prizadetim občinam dajala, na podlagi posebnega zakona, ustrezne dotacije, kot že dela dežela. Istočasno se je zavzel tudi za omilitev predpisov drugega zakona, ki omejuje gradnjo v obmejnih občinah, ki so šteta kot «vojaško važna področja». Župani so se s tega srečanja razšli zadovoljni, še bolj pa bo zadovoljno prebivalstvo. Stvar sicer ni docela rešena, kajti vojaške služnosti omejujejo vsakršno gospodarsko dejavnost še vnaprej na precejšnjem delu naše zemlje. nika goriške i mladinske federacije v deželnem odboru mladih socialdemokratov sta bila izvoljena E. Candussi in V.- Esposito. V tiskovnem sporočilu, ki so ga izdali, je rečeno, da bo novi odbor mladih socialdemokratov nadaljeval po poti, ki jo je pred kratkim u-bral, in sicer stremeti za ideali socialne pravice ter nasprotovati vsakemu zastarelemu mišljenju. V torek sestanek članov PSI Rezultate vsedržavne organizacijske konference PSI, ki je bila pred nedavnim v Firancah, bodo posoški delegati na tej konferenci Del Ben, Nanut in Dellago obrazložili članom socialistične stranke na sedežu v Gorici, Ul. 9. avgusta 2, v torek ob 20.30. Na skupščino so vabljeni člani PSI sekcij goriškega okoliša. Danes dežurne bencinske črpalke Danes so na Goriškem odprte naslednje bencinske črpalke: Občina Gorica: Esso, Ulica Brass: Fina, Korzo Italija; Shell, Ulica Manzano; Total, Trg Municipio; A-gip, Ulica Aquileia. Občina Gradišče: Esso, Trg Unità. Občina Zagraj: Agip, Zdravščina. Občina Gradež: Total, Riva Sla-taper; Agip, Ulica Squero. Občina Tržič: Total, Drevored S. Marco; Shell, Ulica 4. novembra; Agip, Ulica Valentinis. Občina Krmin: Esso, Drevored Venezia Giulia. Občina Foljan-Sredipolje: BP, Ulica Terza Armata. Občina Romans ob Soči: BP, Trg Padlim. Občina Fara ob Soči: Chevron, Ulica Gorizia. Občina Koprivno: Total, Ulica Verdi. Občina Mariam: Gulf, Ulica Manzoni. Občina Škocjan ob Soči: Esso, Trg Svobode. Občina štarancan: Chevron, glavni trg. Gledališka predstava v krminskent gledališču \ : I . I t' . . V' V priredbi kulturnega krožka «A. Sfiligoj» ter v sodelovanju Ustanove za kulturne manifestacije in občinske uprave bo v torek, 4. marca, ob 21. uri v krminskem gledališču nastopila gledališka skupina «Teatro Aperto» iz La Spezie z delom «Le farse di Dario Fo». To je druga gledališka predstava abonmajske sezone. Prejšnjo nedeljo so namreč uprizorili delo Eduarda De Filippa «Il figlio di Pulcinella», ki je doživelo velik uspeh med krminskim občinstvom. LIKOF V ŠTANDREŽU DOM «ANDREJBUDAL» KONČNO POD STREHO Posnetek z dvorišč a Prosvetnega doma Pomemben mejnik v gradnji dosežen v petek popoldne: delavci so na gradbišču postavili še zadnje strešnike in postavili lovorjeve veje v znak «likofa» Novica o likofu nas je resnično razveselila, kot je razveselila vso štandreško javnost, kajti z domom smo imeli veliko opravka in tudi o-vire raznovrstnega značaja. V notranjosti dela hitro napredujejo. Na dvorišču že urejajo betonsko ploščad, ki bo služila predvsem mlademu rodu in naraščajnikom za športno izživljanje in tudi za rekreacijo. Ob tej priliki naj povemo, da sta domači društvi «Oton Župančič» in «Ju-ventina» priredila v pustnem času pustno rajanje, katerega izkupiček naj bi šel v sklad za gradnjo domačega kulturno - športnega prostora. Ob isti priliki so prizadevni in iznajdljivi domačini priredili tudi tekmovalno prodajo oštevilčenih «o-pek», ki se je prav dobro obnesla. Izžrebanih je bilo deset nagrad. Tolažilno priznanje pa je bilo soglasno nakazano družini Romane Cargnela iz Štandreža, ki je zbrala največ «opek» ter s tem tudi veliko prispevala k uspehu pobude. Odbor za gradnjo doma «Andrej Budal» se društvoma iskreno zahvaljuje. Zahvaljuje se tudi ostalim, ki so ta teden poslali svoj prispevek. Slišali smo dalje, da se v Štandrežu marljivo pripravljajo za primerno proslavitev likofa. V ta namen bodo povabili v prosvetne prostore širšo predstavništvo našega javnega življenja in družbeno - političnih predstavnikov iz novogoriške občine. Ti slednji, ob nedavnem srečanju v Novi Gorici, so izkazali veliko občutljivost za naše probleme ter pristopili tudi k skupni akciji za zbiranje sredstev za. dograditev tega pomembnega objekta, ki bo nudil Štandrežu narodno zavetišče in nov zalet v kulturno - prosvetnem in športnem udejstvovanju. Ta teden je odbor prejel sledeče prispevke: Dano Tomšič, v spomin pok. očeta Franca, 10.000; Danilo Razstave V galeriji il Torchio v Ul. Mameli razstavlja do 15. marca svoja dela slikar Deziderij Švara iz Trsta. SPET PREPIRI V DEMOKRISTJANSKI STRANKI Odv. Alealdo Ginaldi in Angelo Bot izstopila iz pokrajinskega vodstva KD Spor je nastal med razpravo o resoluciji mladih demokristjanov proti Fanfaniju - Danes zjutraj izredna seja vodstva KB Spet odstop v pokrajinskem odboru demokristjanske stranke. Tokrat je «dokončno in brezkompromisno» zapustil mesto pokrajinskega podtajnika stranke ter mesti v izvršnem in širšem pokrajinskem odboru KD odv. nik Leardi prebral izjavo tàjnistva, mladinci pa niso bili z njeno vsebino zadovoljni, ker je bilo v njej premalo odločnosti proti Fanfanijevemu početju. Mladinci so ponovno zahtevali glasovanje o svoji resoluciji. Alealdo Ginaldi, deželni svetovalec. I Tedaj pa je odv. Ginaldi vstal in zapo te njegove ostre odločitve je pri- grozil: Sprejeti morate izjavo taj-*i ništva! V drugačnem primeru pome- šlo po večurnem prerekanju na seji pokrajinskega odbora KD v petek zvečer. Sejo je sklical že prejšnji teden pokrajinski tajnik Leardi. Na dnevnem redu je bila razprava o tajniškem poročilu, o katerem smo poročali prejšnje dni. Medtem pa se je v KD pripetilo nekaj, kar ni nihče pričakoval. V znak protesta proti razpustu vsedržavnega odbora mladinskega gibanja KD s strani tajnika Fanfanija so goriški demokristjanski mladinci v četrtek zvečer zasedli pokrajinski sedež KD v Ulici Angiolina. Za petkovo sejo pokrajinskega odbora stranke so pripravili resolucijo, kjer se ostro obsoja Fanfanijevo početje. To resolucijo so mladinski zastopniki v odboru KD predložili in zahtevali glasovanje. Skoro vsi člani odbora KD so s tem soglašali, hoteli so le omiliti nekatere ostre izraze v resoluciji. Le podtajnik odv. Ginaldi se je temu protivil, češ da ni bila resolucija na dnevnem redu seje in da se ne sme o njej razpravliati. Tej formalistični zahtevi so se u-prli drugi člani odbora, posebno še bazista Bot in Reverdito ter predstavnik forze nuove Gian. Bot in Reverdito sta ostro ožigosala Ginaldija, češ da izvaja diktaturo v stranki. Ta posega dokazujeta, da se doslej enotna struja bazistov razbija. Gian pa je predlagal namesto glasovanja stavili dijaki gimnazije liceja in ; o resoluciji mladincev izjavo tajniš-trgovske šole. Prešernovo proslavo tva. To je bilo v začetku tudi spreme sklenil mešani pevski zbor uči- jeto. člani tajništva so se umaknili, teljišča, ki ga je vodil prof. Sta- da bi pripravili svojo izjavo. nislav Jericijo. i Ko se je seja nadaljevala je taj- ni to nezaupnico tajništvu!» Proti tem besedam je vzrojil Bot, ožigosal to Ginaldijevo početje kot izsiljevanje in dejal, da podaja ostavko iz vodstva KD. Za njim je tudi odv. Ginaldi dejal, da dokončno zapušča svoje podtajniško mesto in vse druge funkcije v pokrajinskem odboru stranke. Resolucije o mladinskem vprašanju niso sprejeli. Mladinci so še vedno na zasedenem sedežu stranke v Ulici Angiolina. Danes se bo pokrajinsko vodstvo KD ponovno sestalo. Ni znano kakšen bo dnevni red, ki ga bo predlagal tajnik Leardi. Zmeda v posoški krščanski demokraciji, katere vodstvo je povzročilo razdor s socialisti in pričelo s konservativnejšo politiko na Goriškem, se torej nadaljuje. Pred nekaj tedni sta iz odbora izstopila člana Polmonari in Bassi, sedaj pa so drugi na vrsti. Bo šla KD na volitve v popolni notranji krizi? Makuc 20.000; N. N. 3.000; Niko Leštan 10.000; Marko Waltritsch, oh 13. obletnici smrti očeta Hinkota, 10.000; Ciril Lestan 5.000; Mira Les-tan 1.500; družina Robert Guhn 10.000; PD «Oton Župančič» in »P «Juventina», izkupiček plesa 345.600; družina Culot, Ul. del Carso, 10.000. 0 V okviru 17. tedna italijanskih muzejev si bo občinstvo od danes do konca tedna lahko brezplačno ogledalo muzeja v palači Attems ter na g0-riškem Gradu. PD «NAŠ PRAPOR» Pevma — Oslavje — štmaver bo priredilo v torek, 4. marca, ob 20. uri v zgornjih prostorih gostilne «Pvj Tildi» na Oslavju predavanje, na katerem bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice govoril o VZGOJNIH NALOGAH DRUŽINE V OTROŠKI MLAJŠI DORI Razna obvestila ANPI obvešča, da so ponovno odprli rok za priznanje partizanske dobe. Tisti, ki niso še izpolnili ustrezne pole za priznanje, naj to storijo čimprej. Vsa ustrezna navodila bodo dajali predstavniki sekcij ANPI na Goriškem. Tudi glede odlikovanj za zasluge borcev ali garibaldmcev bodo tisti, ki jih stvar zanima, dobili vsa navodila na sedežih borčevske or* ganizacije. Izleti SPD bo priredilo letošnji prvi družinski spomladanski izlet na velikonočni ponedeljek v Beneško Slovenijo. V tamkajšnji gostilnj bodo večerja, srečelov in družabne' igre. I* zlet v Beneško Slovenijo spada v okvir praznovanj ob 30-letnici obnovitve društva. Vpisovanje sprejemajo na sedežu društva. Ul. Malta 2, tek 24-95. -Kino KMEČKA BANKA USTANOVIJKNA LUTA GORICA Ul. Morelli N Tel 2206 2207 VSE BANČNE USLUGE IVI E N .1 A L N I G A mm Miomi« MIO PAFVO/KKG PlJfTJf 4®a LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Gorica VERDI 15.00—22.00 «La sbandata»-D. Modugno in E. Giorgi. Barvni film. Prepovedano mladini pod letom. CORSO 15.15—22.00 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano in Buri Lancaster. Barvni film. Pre' povedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 14.45-22.00 «Noni basta più pregare». Barvni film. VITTORIA 15.00-22.00 «Il merlo maschio». L. Antonelli in L. Buzzan-ca. Barvni film. Prepovedano mladini pod i4. letom. CENTRALE 15.00—21.30 «Se t’incontro t’ammazzo». D. O’Brien in Cr. Mitchell. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaorto. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Profumo di donna». A. Belli in V. Gassman-Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «America 1929. sterminatevi senza pietà». B. H®1' shey, Barvni film. Nova Gorica SOČA «Maščevanje», italijanski barvni film ob 10.00. «Moje pesmi, moje sanje», ameriški barvni film 0 17.00 in 20.00'. SVOBODA «Maščevanje», italijans barvni film ob 16.00, «Peterica v akciji», ameriški barvni film ob 1 ■ in 20. uri. DESKLE «črni dnevi za strelca», italijanski barvni film ob 17.00 in 19-3°- DEŽURNA LEKARNA V GORICI V Gorici je danes ves dan in P°" noči dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel, 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in Ponoči dežurna lekarna San Nicolò, U 1. maja, tel. 73-328, DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjan11 je danes dežuren dr, Ellena, 83-151. V Krminu in okolici je dežuren dr. Godeas, v Ronkah in Doberdobu dr. Fella, v Tržiču in ®‘'a’ rancanu pa dr. Brighi. Prmìórski^névHìfc KULTURA P# koncertu ljubljanskega ansambla «Slavko Osterc» v Kulturnem domu ^iJne 25. prejšnjega meseca je v 0'Cuiru rednih koncertov Glasbene matice nastopil v Kulturnem domu vnsambel «Slavko Osterc» iz Ljubljane pod vodstvojn Iva Petriča. Na sporedu so bila dela iz začetkov leQa stoletja do naših dni: Uvertu-Ta op. 34 Sergeja Prokofjeva, Mu-sma slava Josipa Slovenskega, jrheure du berger Jeana Francaixa, «onet Fritza Geisslerja, Signali Pri-™°2a Ramovša in Vojskin čas Pavji Merkuja. Z zadnjima dvema de-:oma je program posegel v sedanji trenutek ustvarjalnih prizadevanj Pn Slovencih. Poslušalce je najbolj presenetila skladba Signali za klavir in komorni onsambel s solistom Acijem Ber-oncljem; delo Primoža Ramovša, * ruši tradicionalne osnove izraz-"m sredstev, išče in skuša utreti Poti novim umetniškim nazorom in tvoritvam, ki jih označujemo kot vantgardna stremljenja. Ramovš pri nas med vodilnimi in je z Pokaj deli potrdil umetniško upra- svojih ustvarjalnih hotenj. Učenost ondar ne naletimo vselej na ena-ovredna dela, ki bi nas mogla do-oto. osvojiti in «prepričati». V Si-onalih je nekaj zvonkovno zanimi-o obdelanih mest, ob katerih se Banemo, vendar nas delo v celoti e zajame in pušča ob strani hlad-®> kljub temu da je zlasti Aci ertoncelj — poleg ansambla — usai ob izvrstni igri vložiti v de-vso svojo muzikalno potenco, rovle Merku je v zadnjem času 0 Ploden. Niti mesec dni še ni nami, ko smo slišali že drugo legavo novo skladbo. Ubira svoj-vena pota in prinaša neko Ijud-0 elementarno svežino, ki jo za-7 mo v Vojskinem času. Na-nu-t? tttofatti nazorno oblikovanje omstke Subire Hajdarovičeve, ki je vop umetniško osebnostjo sklad-: jfntla adekvatno interpretacijo aelo živo približala poslušalcem, m ,nar!l^e} j® lepo izvedel Uvertu-j ^vokofjeva, Ùheure du berger na francaixa s pianistom A-Jos™ B^ovoljem in Musica slava lin/*0 Slovenskega s solistom, vio-stom Kostadinom Kirkovom. ie bil sicer za večino Vnj koncertnih poslušalcev nena-111 morda tudi prezahteven, ši v V za. Približevanje k sodobnej-kalnosti in za spoznavanje mestu6 9^asbene produkcije na Ivan Silič IZŠLA JE GRADIŠNIKOV A Program zal ožb e SLOVENŠČINA ZA VSAKOGAR Partizanska knjiga Pogled na del hodnika galerije «Božidar Jakac» v Kostanjevici na Krki Če so nekoč prizadevanja jezikoslovcev ostajala v šasopisih ali pa odhajala v eter, smo danes nedvomno napravili že velik korak naprej. Tozadevna dela o slovenskem jeziku izhajajo v knjigah, ki smo jih zadnja leta dobili že nekaj. Mednje se uvršča tudi najnovejša knjiga Janeza Gradišnika, ki po stroki sicer ni jezikoslovec, se po kot praktik, zlasti prevajalec iz raznih jezikov, ukvarja s problemi sodobnega slovenskega jezika in bori za lepšo slovenščino. Pred leti je v Tedenski tribuni vsak teden objavljal svoje bolj ali manj praktične sestavke o slovenskem jeziku, zdaj pa je te sestavke združil v knjigi, ki mu jo je pod naslovom SLOVENŠČINA ZA VSAKOGAR izdala Cankarjeva založba. Avtor je sicer, kot pravi sam v uvodni besedi, te svoje v časopisu objavljene sestavke predelal, dopolnil, skrajšal, združil. Osnovo pa vendarle predstavljajo nekdanji članki, objavljeni v časopisu. V knjigi jim je dodal štiri sestavke, objavljene v Radiu, Tako je nastala knjiga, v kateri Janez Gradišnik obravnava probleme slovenskega jezika in njegovega pisanja. Gradišnik je pred- ŽE TRADICIONALNE LIKOVNE PRIREDITVE NA DOLENJSKEM forma viva, slikarska kolonija in grafični bienale pionirjev Forma viva od svojih začetkov - Iz leta v leto vedno višja kakovost - Dolenjska kolonija je privabila veljavne krajinarje - Grafični bienale ima vsedržavni značaj in tudi pomen - Likovne publikacije nekoliko v zamudi stavnih tistega gledanja, ki temelji na prepričanju, da je treba o-hraniti tisto, kar ima naša materinščina samostojnega, dobrega in uporabnega in da naj se zato tudi pri nadaljnjem razvoju opiramo predvsem na domače vire. To mu narekuje stroga merila pri obravnavanju tujk in tujih prvin, ki jih naše sodobno pisanje večkrat sprejema od drugod. Skrb za povezavo s slovenskim jezikovnim izročilom mora biti pri tem odločilno vodilo. Poglavitno pa je, da moramo z domačimi izrazi najti besede za vsa tista področja. Iz številnih likovnih prireditev na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in Beli krajini bi rad tokrat posebej opozoril na tri, ki se ponavljajo in so se utrdile v zavesti domačega in tujega likovnega prostora: Forma viva, Dolenjska slikarska kolonija in Grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. V delu je druga knjiga ^Tolminskega zbornika» te bil v Tolminu ustanov-èi'»a-Urec*n^ki odbor za pripravo TolminkZa izda;io druge knjige mr nskega zbornika. Prvi Tol- Um£1-?bornik je izšel leta 1956. fesn/1 t oc^or — tega vodi probo danez Dolenc — je takoj rati /fn(?vitvi začel pisati in zbi- _ lanke. fotografile» in Hnlrn- ra-Be-Matiče- bo posvečen velikega tolminske- bienu ~‘Ke’ fotografije in doku-in soa °- Tetamski v preteklosti član^anj0Stl' Zbral je že nad 35 in n»aV ln razPrav najrazličnejše kn 5 0 Xse.zan™ive vsebine, veli-iz £„godovinskih fotografij, pesmi itd r>ai narocinoosvobodilne borbe tisku 1 Ranega gradiva je že v Goroc/1 tlSkarni v Šempetru pri Čevan^01'1^11 bodo objavljena pri-boiih ~ ^orcev ~ domačinov o °b Uivi ioed na Tolminskem, vi h dveh3« u°Sta življenjePisa Pr-minsko "ir kretariev KPS za To1-da i-, 7./ , nca Šavlija - Medve-njQ 1 cu i .na in Ferda Krava-bodo n,c,alar'1a iz Soče. Prav tako Partizan«!6 v,Zborniku svoje mesto minskegaken^dske pesmi s Tol‘ minsk; •,.®Plsan> bodo tudi tol-Brovč fi £rjÌ:. Pokojna Ljubo Rudi Šturm ^Udi K°gei in živeči bo prerkt/1-!12* Kamnega. Zbornik neša noir V1 Premalo pozna-Drekonm^0-1^3 ..Pisatelja Cirila foro Bovšif Pernljin. Duhovno kul- ziskovaw /l b° opisal znani nečiji in RdU^°V?e kulture v tov Rez]ji dr. Milko Ma fod/o^l8** zbornik ga Punta 5ÌCÌ velikfesa miminsKe-toajo , a ,vse tiste, ki se zani-rov, boeto g0. 8.) Razmere se bodo f \ normalizirale in boste Jz razvojem zadovoljni, 'C y pa čeprav bodo mate- ^-----' rialni rezultati vaših naporov bolj skromni. Nekdo kaže znake ljubosumnosti. Razčistite zadevo, da bi ne prišlo do nevajnih navzkrižij. Tudi k zdravniku stopite. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekdo, ki ste mu zaupali tudi svoje največje poslovne tajnosti, bi vas znal sedaj izkoriščati, nekako izsiljevati. Ne nasedajte mu, ker do kraja ne bo šel. Vsestransko boste uspeli. Oseba, ki jo imate radi, ni povsem zadovoljna. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Vse zvez-I de so vam naklonjene I in vendar boste na celi črti pogoreli. Ne bo hudo, ker bo teden vendarle normalen, toda izgubili boste izredno priložnost plasiranja. Tudi v družini bo nekaj narobe, toda obveljala bo vaša volja. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24. VitfTV 10- do 22‘ U-) Mai*1™ a nevšečni nesporazumi. Potovanje, pošta, srečanje. Vse vam bo pripomoglo, da bo čas hitreje in prijetneje tekel. Upanje na neko zbližanje ni povsem utemeljeno. Zadovoljstvo v ljubezni in v družbi vas bo razvedrilo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Držite se svojih programov in tudi meja svoje sposobnosti. S skromnimi rezultati boste bolj zadovoljni kot z izrednimi. Ni vedno dobro, če dosežete najvišje cilje. Težje je namreč nato stopiti v vsakdanje življenje .Ljubosumni boste in živčni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dobro bi bilo, če bi svoje želje nekoliko krotili. Na pot boste šli in opravili le nekaj nalog. Naj vas morebitni neuspeh ne spravi v slabo voljo. Delah boste načrte za prihodnost in zadovoljni boste. V družini poravnan spor. Zdravje dobro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) čeprav so vaši načrti veliki, se boste morah zadovoljiti z manjšimi rezultati in še ti bodo prišli v zadnjem trenutku. Izogibajte se prepirom in naghm odločitvam. Ne nasedajte spletkam in tudi ne prevelikim pohvalam. Ljubavno pismo. Utrujenost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z glavo ste preveč v oblakih. Ne bi bilo napak stopiti na trd- O-*-- tajajo razmere resne. Vehkih dobičkov ne bo in tudi zadoščenj ne. Iščite zadoščenje raje med svojci, v družini, ki vas ceni in upošteva. Prebavne motnje. ZA OCETOIVI PIŠE JANEZ TRNOVO, RIŠE MIKI MUSTER Ko sta se zjutraj prebudila, sta zatrdno sklenila, da bosta prej ko mogoče zapustila skrivnostno selišče. Takoj sta vstala in odšla ven. Razen stražnikov nista opazila nikjer žive duše. Tudi eden izmed stražnikov, katerega sta vprašala po desetniku, jima ni nič odgovoril. Spoznala sta, da je vsem prepovedano govoriti z njima. Napotila sta se čez dvorišče proti največji stavbi. Vrata vanjo so bila zaklenjena. Odprla sta jih in vstopila. Tedaj sta do kraja osupla obstala, zakaj znašla sta se v svetišču tavantin-sujskega sončnega boga Intija. Vse stene so bile obložene z zlatimi ploščicami. Na koncu prostora se je dvigal nekakšen oltar s prav tako zlatimi kipi. Tla so bila pregrnjena s krasnimi preprogami. Tolike krasote še v knjigah nista našla. «To svetišče je napravljeno po vzorcu nekdanje Koribanče v Cuczu,» je dejal Bojan, «samo da je manjše.» Zoran mu je pritrdil in zavil za oltar z žrtvenikom. Tam so sedele na zlatih stolih v dragocena oblačila oblečene mumije vseh velikih duhovnov selišča, kakor so nekoč v Koribanči sedele mumije Inkov. Dečka sta osupla strmela vanje. Gledala sta davno preteklost. ■aiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 ■J 3 4 5 6 7 6 9 10 11 12 i3 ;••• j 14 nr- 20 H—1"? 15 n 16 fT** 17 r"1 23 16 r* 19 21 22 P.WJ-J 26 24 25 |IJI Ì rS.;' 2/ 28 29 30 sr* 3i gj 1 32 33 ^ ' 35 36 37 36 39 ' ' 41 AÌ 1 j 4'3 ! 5- ' • J 44 Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. «naš kraj», 3. pred kratkim umrli italijanski režiser (Pietro), 7. bela, gosto tkana bombaževina, 13. Ivan Jan, 14. ponižujoč izraz spoštovanja v stari Kitajski, 15. vas pri «našem kraju», 16. svetovni prvak v boksu, 18. mesto z nogometnim klubom Velež, 19. ime filmskega i-gralca Sharifa, 20. najboljši jugoslovanski boksar (Mate), 21. o-sebnd .zaimek, 22. ime ameriškega komika Laurela, 23. kockasta tkanina pri škotsikih gorjanc'h, 24. peti mesec v letu, 25. divja žival, 26, Hideggerjevo ime, 27. teža ovojnine, 28. ljudski pregovor, 29. krvoločna, tigru podobna progasta zver, 30. zbirka, 31. Nikola Tesla, 32. strokovnjak, ki pripravlja igralce za nastop, 33. izročiti, nuditi, 35. spodnji del okrov ja pri motorjih, 36. sosed «našega kraja», 38. avtomobilski zaganjalnik, 40. v teh 12 mesecih, 41. Nuoro, 42. vrsta bambusa, 43. heroj, 44. «kralj je mrtev» (pri šahu). NAVPIČNO: 1. alkoholna pijača, 2. rastlinska bolezen, 3. bojna točka na Bližnjem vzhodu, 3. Platonova prasnov, 5. etiopski knez, 6. Mcrftart Ulrich, 7. pò pošti... oddan, 8. ime popevkarja Johna, 9. črnordeče barve, 10. oziralni : zaimek, 11. Anton: . Novačan, 12. vojaška enota pri Rimljanih, 14. poljski atlet (metalec krogle), 15. hotelski vratar, 17. razvoj, 18. košarkar ljubljanske Olimpije, 20. gledališki sedeži v pritličju, 21. žensko ime, 22. slovenski atlet (Peter), 23. prevozna ladja za tekoča goriva, 24. vratar jugoslovanske reprezentance na zadnjem SP, 25. iz zrna, 26. tolst. 27. grška morska boginja, 29. zemljišča, vloge, odlomki, 30. vrsta sloga z razkošno diekorativnostjo, 32. ime pisatelja Twaina, 33. imetje neveste, 34. ime pisatelja Hamsuna, 35. častni naslov • Iranu, 36. dedna osnova, 37. ime Karenine, 39. kazalni zaimek, 40. Lojze Ude. (lako) Partizanska knjiga (Nadaljevanje s 5. strani) Strokovna knjižnica za obrambo in zaščito — Anton Bebler: Članki Dušana Kvedra — Polde Štukelj: Osnove civilne zaščite (prenovljena izdaja) — Mate Blaževič: Reševanje izpod ruševin Izdaje v srbščini in hrvaščini — Stevo Sunajko: Sodelovanje slovenskih in hrvatskih partizanov — Tone Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji Zbirka Zavičajna knjiga — Srem — Kosmaj Znanstveni tisk Zbirka Pogledi — Nace šumi: Pogledi na slovensko umetnostno zgodovino — Slavko Kremenšek s sodelavci: Pogledi na slovensko etnologijo — Bojan Čop: Pogledi na primerjalno jezikoslovje — Nace Šumi s sodelavci: Pogledi na spomeniško varstvo na Slovenskem Monografije — Jože Reichman: Prva slovenska knjiga (v luči teoloških, literarnozgodovinskih jezikovnih in zgodovinskih raziskav) — Teodor Domej: Slovenski knjižni jezik na Koroškem v letih 1740-1848 Dokumentirane izdaje virov — Peter Ribnikar: Slovenica v blejskem graščinskem arhivu Samostojne izdaje — Slovar po končnicah — Janez Hoffler: Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem — Dušan Grabrijan: Makedonska hiša — A. S. Issačenko: Slovenski verz (ponatis) — Anton Bebler: Vojaške vladavine v Afriki — Breda Pogorelec: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika — Antologija z razpravo — Skupina avtorjev: Psihiatrija v NOB ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiionimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiniiiooiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiooiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tradicionalne likovne prireditve na Dolenjskem (Nadaljevanje s 5. strani) deležence prijavili tudi tako re-nomirani tvorci kot so Nikolaj O-merza in Miha Maleš, zakaj Božidar Jakac v prvi koloniji ni bil niti organizacijsko niti vsebinsko povezan z značajem in nalogami kolonije, marveč je šteti njegovo udeležbo le kot prijateljski obisk barda slovenske palete v dolenjski pokrajini, kajti Božidar Jakac je z vsem svojim človeškim in u-metniškim bistvom že več kot pol stoletja v «dolenjski slikarski koloniji». Če je bilo prvo dejanje te kolonije posvečeno propadajočim mlinom ob Krki, se je v drugem dejanju priključil tej nalogi še človek, ki živi in dela v tej pokrajini. Dokumentarno vernim u-podobitvam razpadajočih mlinov in domačij se zdaj pridružuje človek, ki je še do včeraj pripa dal kategoriji lačnih Slovencev, človek, ki mu je cesta odnrla svet, industrija pa dala večji in boljši kos kruha Pomen kolonije je danes očiten a se razodeva predvsem v dcjs-vu, da je organizatorjem uspelo .brati že kar precejšnje število veljavnih slovenskih krajinarjev /aznih generacij in stilnih razli- čic, da je uspelo angažirati mecena, ki ni nihče drugi kot delavstvo, združeno v novomeški tekstilni tovarni Novpteks, da je uspelo morda še zadnji hip ujeti in dokumentirati za Krko nekoč tako značilne mline s svojsko arhitekturo in vsemi značilnostmi enega izmed najvažnejših poglavij materialne kulture na Slovenskem. Tretjo kontinuirano likovno prireditev na Dolenjskem predstavlja Grafični bienale jugoslovanskih pionirjev. Tudi tu gre za tri prireditve, le da je vanjo vključena predvsem jugoslovanska osnovnošolska mladina. Grafika ie v sve tu in še posebej v Sloveniji dosegla zadnja desetletja nesluten razvoj in tako je kajpak tudi mladina hotela imeti svoj delež pri lej tolikanj vabljivi umetnostni stroki. Naši časniki so prinašali čedalie več reprodukcij otroških grafik, kar je potrjevalo prepričanje, da je do slovenskih osnovnih šolah dosti poskusov v tej tehniki, V letu 1969 je prišlo do prve realizacije te zamisli in to pod pokroviteljstvom Božidarja JaKca, ki je tudi za otroški bienale dal pobudo, kakor pred toliko leti za Mednarodni grafični bienale v Ljubljani. Jakac je ob tej priložnosti posegel h koreninam naroda, le da zdaj ni več videl kot osnovno načelo umetniško tekmovanje in umetnikov, ki se tega tekmovanja udeležujejo, marveč mu je šlo predvsem za vzgojni moment, ki pa se ne omejuje samo na odkrivanje talentov in bodočih umet- ■ nikov. marveč in predvsem na oblikovanje potencialnih potrošnikov likovne umetnosti, na kar se je doslej več ali manj povsem pozabljalo. Drugemu bienalu, ki je še vedno imel povsem svobodno tematiko, je bil pokrovitelj France Mihelič, Krog razstavljavcev se je širil, organizacija pa utrjevala. Tako je za tretji bienale bila podana že tema, ki je zrastla v isti pokrajini kot ideja za organiziranje te prireditve. Ob štiristoletnici kmečkih puntov in bitke na Krškem polju je bila podana tema «Le vkup, le vkup uboga gmajna...» Pokroviteljstvo je prevzel Krsto Hegedušič in razstavo odprl ob navzočnosti pet tisoč u-deležencev na otvoritveni slovesnosti, prireditev je dobila vsedržavni značaj, angažirala je domala vso jugoslovansko osnovnošolsko mladino in tako položila trdne temelje za nadaljnje prireditve. Zanimivo je ob tem pregledu posvetiti vsaj nekaj pozornosti tudi katalogom, ki jih izdajajo vse tri manifestacije. Najbolj dognano podobo imajo vsekakor katalogi Forme vive, ki jih oblikuje ing. arch. Grega Košak. Le-ta je tudi oblikovalec prostora Forme vive in odgovarja za lokacije umetnin. Ker gre za mednarodno manifestacijo, izhajajo vse publikacije Forme vive v več jezikih. Tako so katalogi zelo komunikativno organizacijsko sredstvo in dragocen pripomoček organizaciji Ni odveč poudariti, da je bil oblikovalec nagrajen z nagrado Prešernovega sklada tudi za oblikovanje kata logov Forme vive in da je bil de ležen številnih priznanj iz sicer dokaj razvajenih družbenih sredin doma in po svetu. Žal pa ti ka taiogi izhajajo z neodpustljivo zamudo, Prav nasprotno pa Dolenjska slikarska kolonija izdaja kataloge zelo redno, tako da opravijo svojo osnovno nalogo obveščanja in dokumentacije pa tudi propagande kar sproti. Katalogi so lepo urejeni in tudi oblikovno na primem' ravni Katalogi Grafičnega bienala ju goslovanskih pionirjev so rasili hkrati z organizacijo. NEDELJA, 2. MARCA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani filmi — PREDNIKI 13.30 DNEVNIK 14.00 KAKO SE TO NAPRAVI? Danes bo na vrsti že osmo nedeljsko srečanje, ki ga vodi Giampiero Albertini. Tekmovalca bosta imela tokrat zelo lepo nalogo: vsaditi bosta morala vrtnico. Manj prijetno pa bo, ko bosta morala ugotavljati, kje pušča na terasi. Sledilo bo še več podobnih del, ki jih vseh prav gotovo ne bi znali napraviti 15.00 II mulim del Po Po znanem Bacchellijevem romanu sta scenarij pripravila sam Bacchelli in Sandro Bolchi, ki je nato prevzel tudi režijo. Danes popoldne pride na vrsto drugo nadaljevanje 16.00 Program za najmlajše 17.00 DNEVNIK 17.15 Napoved programa za prihodnje dni 17.30 športni rezultati in poročila 17.55 Varietejski program po želji 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo Registriran polčas nogometne tekme 20.00 DNEVNIK 20.30 ORLANDO FURIOSO Po znanem Ariostovem delu sta scenarij napisala Edoardo Sanguinetti in Luca Ronconi, ki je delo tudi režiral. Danes je na vrsti tretje nadaljevanje 21.35 športna nedelja: Kronike in komentarji glavnih šport, dogodkov 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN PRENOS POLČASA NOGOMETNE TEKME 19.00 Ljubezen in davki: TV film 19.50 športni dnevnik 20.00 OB 20. URI 20.30 DNEVNIK 20.50 BUONANOTTE BETTINA Glasbena komedija, ki sta jo pripravila Garinei in Giovannini, v glavnih vlogah pa nastopata Walter Chiari in Delia Scala. Glasbena spremljava je Kramerjeva, režijo pa je prevzel Eros Macchi. Skromen bančni uradnik in nezahtevna žena bi lahko mirno živela vse življenje, tako da bi se njuni medeni tedni podaljšali v nedogled. Toda pride do nekega razkritja, ki to idilo zmoti. Bettina je izgubila zvezek, v katerega je zapisovala «svoje» ljubavne zgodbe. Založnik je našel rokopis in ga objavil. In sedaj vsi gledajo nanjo ir zavidajo njenemu možu 22.00 Kulturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.25 DNEVNIK 9.20 Svet v vojni — serijski dokumentarni film 10.20 Otroška matineja: Viking Viki — Nikogar ni doma — Avtomobil skozi kamero 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 DNEVNIK 13.25 Rokomet: Vasas — Lokomotiva 14.30 Vaška godba in ansambel Maksa Kumra 15.45 RISANKA 15.00 Festival zabavne glasbe v Sanremu — posnetek 16.00 Kaj veš o prometu? — poučni film 16.17 Risanka 16.25 Moda za vas — praktični nasveti 16.40 Košarka: Olimpija — Zadar 18.15 DNEVNIK 18.25 VESOLJE 1999 Luna sreča v vesolju svojo dvojnico. Vsi so prepričani, da bosta planeta trčila in da bo vsega konec. Toda druga Luna se razblini in trenutek prej, preden izgine, se vsi ljudje na Alfi razcepijo na dvoje 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.05 ODPISANI — nadaljevanka beograjske TV 20.50 Karavana: Bukovica — tretji del 21.20 športni pregled 21.55 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.30 Otroški kotiček: MLADA BREDA — pravljica 20.00 Napoved programa za prihodnje dni 20.15 Potepuški junak — celovečerni film 21.45 Košarka: Olimpija — Zadar — za jugoslovansko prvenstvo PONEDELJEK, 3. MARCA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Salgari jev mit 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 Sedem dni v parlamentu 14.25 Tečaj nemškega jezika 16.00 - 17.00 TV šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino Slike iz sveta — Koprivino seme 18.45 Sindikalne aktualnosti Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 IL PRIGIONIERO Dl AMSTERDAM Film je režiral Alfred Hitchcock. Jones je ameriški časnikar, ki so ga poslali v Evropo, da bi preveril možnost izbruha nove svetovne vojne. V Londonu se sreča s starim holandskim političnim delavcem, ki skriva neko tajnost. Po navideznem atentatu starega diplomata ugrabijo nacistični vohuni in časnikar Jones se loti iskanja ob pomoči nekega dekleta, katerega oče je predsednik pacifističnega združenja, v bistvu pa hud hitlerjanec. Pri letalskem incidentu lažni pacifist napravi samomor. Jones, ki ga reši neka ladja, reši s seboj tudi dekle. To je kratka vsebina filma 22.30 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 DIVJI UGRIUM Po romanu V. šiškova sta scenarij napisala Selivanov in Lap-šin, Lapšin je film tudi režiral za sovjetsko TV. Roman šiškova je Lapšin ob pomoči Selivanova predelal v štiri nadaljevanja. Opisuje zgodbo ob koncu stoletja, dramatična dogajanja, ki jih preživlja mlad Rus na divjem sibirskem severu. V nekem naselju stari Danilo Gromov na smrtni postelji pove sinu Petru, da je v mladih letih oropal na cesti neko poštno kočijo in umoril starega trgovca, njegovo ženo in služinčad. Plod tega ropa je bil velik zaklad, ki ga je zakopal v gozdu. Peter odkoplje zaklad in namesto da bi popravil krivico, ki jo je napravil njegov oče in kot je tudi oče želel, odpre trgovino in se loti bogatega trgovanja 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 SIMFONIČNI KONCERT Orkester Alessandro Scarlatti iz Neaplja bo pod vodstvom Georgesa Pretreja izvajal Bizetovo Prvo simfonijo JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00, 14.10, 15.30 TV šola Slovnica, TV seminar. Kot, Nemščina, Opisovanje, Ali ste vede li?, Maroko, Pravljice, Za prosvetne delavce itd. 17.30 S. Makarovič: SOVIČA OKA 17.55 Obzornik 18.10 Na sedmi stezi — športna oddaja V današnji športni oddaji bodo na sporedu naslednji prispevki: telesna kultura v prvih povojnih letih; smučarski teki in turno smučanje: šolsko športno društvo Šentjernej na Dolenjskem; reportaža o delu ŠŠD, ki je lani dobilo Bloudkovo plaketo, spomini na prvo smučarsko tekmovanje v času NOB v (Vrknem. o čemer bosta govorila udeleženca tekmovanja Rud; ižgar in Marjan Masterl in končno še prvi povojni atlets. miting v Ljubljani 18.45 Potniki brez potnega lista Današnji svet se sooča z izredno važnim problemom, kako preprečiti prenašanje nalezljivih bolezni. Le mednarodno sodelovanje zagotavlja uspeh na tem področju. Eden takih uspehov je cepljenje proti črnim kozam v vseh deželah sveta 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 19.55 Sodobna oprema — praktični nasveti 20.05 B. Grabnar: OB SEDMIH POD TRANČO — TV drama Drama govori o likvidiranju kolaboracionista v času, ko je Ljubljano zasedla italijanska vojska 21.05 Kulturne diagonale 21.35 Mozaik kratkega filma: Krivda - študent - Ogenj, voda in srce 22.05 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček: Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 HROŠČI — Film iz cikla «Življenje v gibanju» 21.00 Resava — Prvi del dokumentarne oddaje 21.30 Zabavno - glasbena oddaja TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 «Jurij Ko zak, slovenski janičar» — drama tizacija; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Koncert; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Balducci: «Oblak kobilic»; 19.10 Folklorna oddaja; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Kako se počutiš?; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanje -politični pregled; 15.00 Glasba in narod; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.10 Napoved programa; 18.15 Pet stopinj v prazno; 18.35 Nedeljsko popoldne domačih viž; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.00 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 9.00 Skladbe za godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Najbolj popularne plošče; 13.20 Pisan spored; 14.00 Drugi zvok; 14.30 Instrumentalna glasba; 15.10 Dva orkestra — dva stila; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Pragram z Ivo Za-nicchi; 18.00 Operni koncert; 19.20 Četrti spored; 20.20 Ponovno na sporedu z Ranierijem; 21.15 Poje Amalia Rodriguez; 22.00 Pianist Svjatoslav Richter. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.30 Pevci lahke glasbe; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Ponovno plošče: 17.00 Športna nedelja; 18.40 Praznični program; 19.55 Operna glasba; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Plošče in skeči; 22.50 Pozdravljena Evropa. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra: Ko sem šel po snegu; 8.46 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši... ; 10.05 Prvi aplavz; 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov, nedeljska reportaža in humoreska; 18.03 Marjan Marinc: Naslovna stran; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč. otroci! ; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Serenadni večer; 23.05 literarni nokturno; Nel-ly Sachs; Pesmi; 23.15 V lučeh semaforov. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; ..2.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17X0 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Baročni orkester; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba v noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Radijska šola; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 15.50 Oddaja za šolarje; 16.45 Mozaik melodij in ritmov; 17.15 Športni pregled; 18.00 Glasbeni cocHail 18.30 Moški pevski zbor Ciril Silič; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja, 21.15 Operni spevi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkester: 12.10 Prepovedano mladini; 13.20 Hit parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 18.00 Varie- tejski program; 19.55 Italijanska folklorna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Literarna oddaja; 21.45 Večerni revijski spored; 22.00 Kitarist Les Paul; 22.15 XX. stoletje; 22.30 Violinist Ricci. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melo_ drama; 9.35 Nadaljevanka; 9-5o Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani' 12.40 Alto gradimento; 13.50 K. ko in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Verdijeva «Aida»; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 izberite pesmico: 9.40 Zabavni zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma b1 na poti: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Prip»; ročajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 In; terna 469; 17.00 Aktualnosti; 17.21 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob la 'glasbi; 19.50 Lahko noč. otroci!; 20.00 Če bi gl°bns zaigral; 20.30 Operni koncert: 22.20 Popevke; 23.05 M. Kač: Pesmi -Literarni nokturno; 23.15 Za lju' bitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. MARCA 1975 TOREK, 4. marca 8.10, 9.35, 11.05, 15.30 in 16.05 TV šola; 17.40 G. Vitez: Zrcalce — otroška oddaja; 17.50 Odkrivajmo zvok in gibanje; 18.05 Obzornik; 18.20 Nikogar ni doma — otroška oddaja; 18.30 Avtomobil skozi kamero — film; 18.45 Mozaik; 18.50 Žareče oči; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Diagonale; 21.00 K. M, «Črno mesto»; 22 00 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Mračni Jude — nadaljevanka; 21.20 Krogla vredna 200 dolarjev — film; 22.10 Razvoj in naseljenost; Nigerija. SREDA, 5. marca 8.10, TV šola; 17.30 Viking Viki — film; 17.55 Obzornik; 18.10 Mladi za mlade; 18.45 Knjiga med bralci — reportaža; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ljubezensko pismo in Solo — film; 21.00 Nogometna tekma Real — Crvena zvezda; 22.45 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Optični labirint — glesbena oddaja; 21.00 Nogometna tekma Real — Crvena zvezda. ČETRTEK, 6. marca 8.10, 9.35, 14.10 TV šola; 15.35 Francoščina; 16.35 «2 + 2 = 5», film; 18.00 Obzornik; 18.20 Molie-re za smeh in jok; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.05 Semionov: «Sedemnajst trenutkov pomladi»; 21.25 Kam na oddih? 21.35 četrtkovi razgledi: 22.05 Glasbeni magazin; 22.35 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Addinovi čudeži —t film; 22.00 Širom po Franciji — dokumentarna oddaja. PETEK, 7. marca 8.10 in 14.10 TV šola; 10.50 in 15.30 Angleščina; 16.20 Svetovno prvenstvo v drsanju; 17.20 Pisani svet; 18.00 Obzornik; 18.15 Beseda za mamo; 18.30 Mezzosopranistka Marija Bitenc; 18.50 O mladi generaciji; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 20.05 N. Jačin: Ženska; 20.30 Slavica - film; 22.10 TV kažipot; 22.30 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček — risanka; 20.15 Dnevnik; 20 35 čudaki — film; 22.05 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. SOBOTA, 8. marca 9.30, 10.35, 12.00 TV šola; 14-50 Svetovno prvenstvo v drsanju. 15.55 Nogomet: Dinamo — Čelik, 17.45 Evropj^o prvenstvo v atle-tiki; 19.30 Dnevnik ; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Gledališče v hiši; 20 35 Moda — P° učna oddaja; 20.50 Slani kruh " serijski film; 2125 Potovanje v( središče zemlje — film; 23.2P Dnevnik. Koprska barvna TV 15.55 Nogomet: Dinamo — ^e iik; 17.50 ’ ahka atletika; 20.1 Dnevnik; 20.30 Nemeza — 21 20 Železna blagajna — G'*1" 22.10 Svetovno prvenstvo v oiu SPORT SPORT SPORT 2. marca 1975 V ŠESTEM KOLU PRVENSTVA NOGOMETNE D LIGE Danes odločilno srečanje med Trevisom in Triestino Ponziana in Pro Gorizia bosta igrali pred domačim občinstvom v ,anes bo na sporedu šesto po-tno .bolo v katerem bosta Pon-j aa..ln Pro Gorizia igrali pred mačim občinstvom, Triestina pa o *j’r^a v Trevisu. To bo obenem vrtf; ■ 6 srečanje današnjega za-hniJa^ j’. s.ai zna biti izid tega dvoja odločilen za obe enajsterici. triestina Triestine bo v Trevisu odigrala hi obsodil gočUno tekmo, p'oraz oh‘;SiIno na obstanek v D ligi in ooenem odprl pot Trevisu v C li- zniVJn Pr'meru zmage bi, Tržačani vorion' ram^a J° 1® na dve tokči za k°adkenC™ Trevisom. Remi bi se vse-Triecf • J Pril€gel domačinom kot tre no J0 važno srečanje imata oba vo m vebbe probleme za sesta-teri^?stv°- Tagliavini računa po treh narisi °dsotnosti na srednjega naše n-Ca .Goffiia- Vendar problem sto j resen. Na zadnjem treningu prejšnje nedelje precej staU-*'a -^ontana II in Tosetto, ki nazapustiti igrišče in njun nutkap b° v dvomu do zadnjega tre- nrnK^ trener Trevisa ima precej !»0V; ' Prejšnjo nedeljo se je ismi krilec Colluso, ki ne Lo bo t„j-m *"udl ne De Baisi in zato Sreóo0' T^evlso v nepopolni postavi, anje bo predvidoma izenačeno. P ay bo Triestina igrala v gosteh da v? znaGa. bot doma, saj pravijo, slean° X,ec Gs°č tržaških navijačev č mo -° Tries«ni v Treviso, kjer ra-^ rekordno število gledalcev. zarin3'1?--';^ v zadnjih tekmah nista Dirt?, 3111. sv°jih navijačev. Na pa-ip 3 lmaJ° vsekakor domačini več-svnu H0,?11 za zmago, saj imajo v ta;3 sr®di nekaj nadarjenih nogome-dnli 50 Prosti branilec Fran- eu ' , °uer Cusinato in branilec Scu-ipričA 0branibi. Za režijo na sredini ]i ‘sca sk.rbi Zambianchi. V napadu Dp p/eviso tri spretne naoadalce: Env ..rnardija (9 golov), za katerega Pravi-30' da je zanj milanski Inter pri-lama re P ačati 100 milijonov, Osel-dalca Sched1°V^ in sredniega napa' kaP°fnaVif Triestine je prava ugan-četkom b° do3°čena tik pred za- B PONZIANA gHaneseìaejepatV goste ekip0 Cone' vitjeti-33: katero smo imeli priliKo v tpW*Sred dvema mesecema v Trstu tero Pro^ Triestini. Ekipo, ka- ne Soldat spstdaiij;i ■Vratar 1BesW‘ mladi ’ sestavljajo v glavnem 1 ‘ n°gometaši. Med stebri stoperio Vrfkakor omenili brdnflba' ' -' nima za katerega se za- Vratariarr'0^gaa Varese, odličnega chiniiaJa, .01?§ara in napadalca Mar-golov n \3? letos zabil že sedem še, fU ekipi bi lahko rekli in ie , predvaja precej odprto igro Coneglianw0pdLg'avili■ da 1® goJ>vTdonbeuepad°22Sedaj dal kar 21 ^enost^^11 ^onziane vlada zaskrb-Pierava t° i501,323 z Adriesejem na-re sn,a5ener Posso uvesti nekate- kHadF r ?lenibe v postavi moštva. so ni v nard°n.j® utrujen, Momes-danes na?-33 . formi, zato bosta okreval i1V n' Gd poškodovanih je Vključitev n i'r^0, modtem ko je Preložena Piccola in Tricarica na zrna na • ^odro-beli» računajo ntel elatm ln, pri tem bo verjetno i-zadnhh t °ubesedo Trentin, ki je v Prav Tren? '•nkmah dal tri gole. so nm,„„;,Unu namerava danes Rus-Poveriti vlogo srednjega napa- dalca. Verjetna postava Ponziane: Magris, Gattonar, Girello, G. Gerin, Bembo, Ravalico (F. Gerin), Dalle Crode, Vidonis, Trentin, Miorandi, lanuzzi. PRO GORIZIA Goričani bodo na Rojcah sprejeli v goste solidno ekipo Montebellune, ki je prejšnjo nedeljo s tremi goli spravila na kolena Portogruaro. To potrjuje, da so varovanci Mialicha (bivši član Bologne) v dobri formi. Ekipa Montebellune ima glavno moč v napadu, kjer igra glavno vlogo levo krilo Cimenti (najboljši strelec skupine z 11 goli). Pozabiti vsekakor ne moremo, da ima Montebel-luna v svoji sredi tudi spretnega napadalca Andreisa (pet golov), ki je bil lansko sezono najboljši strelec. Tudi na sredini igri 5. a je moštvo precej uigrano. Glavna stebra sta bivši član Triestine Varnier, ki igra vlogo zveze in 27-letni Lupo, ki je prava gonilna sila ekipe. Montebellu-na je morda pomanjkljiva v obrambi, vendar napake branilcev uspešno pokriva solidni vratar Prandini, ki ima le eno «pomanjkljivost» in to je, da ima že 25 let, kar pomeni, da nima več velikih možnosti, da bi prestopil v kakšen klub višje lige. Torej solidni gost povzroča nekoliko skrbi trenerju Franzonu, ki se ni še odločil za postavo Pro Go-rizie, saj mora rešiti še nekaj problemov. Po treh nedeljah odsotnosti, se je v trening tekmi z mirensko Adrio dobro izkazal napadalec 0-mizzolo in zato bo danes verjetno igral, medtem ko bosta morala Čampi in Bianco še počivati. Torej, če ne bo prišlo do sprememb v zadnjem trenutku, bo Pro Gorizia igrala v sledeči postavi: Siricano, Furlani, Domeneghetti, Zoratti, Torninovi, Mi-chelut, Ridolfi, Barile, Trevisan, Donda, Zuttion (Omizzolo). Kar se tiče vodstva bi lahko dodali, da se v goriških športnih krogih širijo govorice, da namerava odstopajoči predsednik Protto imenovati športnega tehnika s posebno nalogo, nekega bivšega mednarodnega sodnika, katerega bi finančno in moralno podprl Protto sam. Bo to odgovorno mesto prevzel bivši sodnik Toselli iz Krmina* kot so se pred časom že širile govorice? B. R. KOŠARKA MINIBASKET Polet — Bor 33:25 POLET: Vremec, Gulič 3, Leniša 14, Ferraglia 2, Sosič D., Feri, Fabbri, Hrovatin 12, Taučer 2. BOR: Schillani 6, Škerl 4, Poljšak 4, Švara 2, Gerdol 3, Vassallo 4, Lokar, Pecchiar 2. SODNIK: Dolenc. V slovenskem derbiju med Borom in Poletom so tokrat prevladali 0-penci, ki so vodili že od vsega začetka, Kljub vsemu je bila tekma še kar zanimiva in borbena; med Borovci se je izkazal predvsem Schiliani, med Poletovci pa Leniša in Hrovatin. Lota Novi odbor ŠD Kontove! Odborniki športnega društva Kon-tovel so si. na seji odbora, ki je bila v četrtek, 27. februarja porazdelili odborniška mesta takole: Predsednik: Marjan Pertot. Podpredsednik: Boris Stoka. Tajnik: Marjan Starc. Blagajnika: Mirko Štoka in Stojan Lisjak. Gospodarji: Ado Ban, Žarko Pra-šelj, Cveto Prašelj. Referenti za odbojko: Riko Majevski, Darij Rupel, Jana Ban in Ksenija Majovski. Referenti za košarko: Stojan Kafol, Peter Starc, Bojan Nabergoj, Stojan Lisjak, Edi Milič in Štefi Pertot. Referenta za minibasket: Henrik Lisjak in Igor Luksa. Referent za šah: Marjan Starc. Nadzorni odbor: Livio Albi, Vida Mennucci, Josip Starc. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiimiiimiuiimmiMimiiiiiimiimiimiMifiiiiiiiiiiiiiii Pred dvobojem Fischer-Karpov Milan se še ni vdal v boju za sedež SP -r 'GÒl'iqOTM O tem vprašanju bodo razpravljali na izrednem sestanku v Amsterdamu Zanimanje za dvoboj stoletja med svetovnim šahovskim prvakom A-meričanom Bobbyjem Fischerjem in njegovim izzivalcem Sovjetom Ana-tolijem Karpovom raste iz dneva v dan. Veliko je predvsem govora o sedežu dvoboja, za katerega so, kot je znano, ponudila svojo kandidaturo tri mesta: Manila (Filipini), Milan in Ciudad Mexico. Zaenkrat kaže, da se je mednarodna šahovska zveza FIDE, ki ji predseduje Nizozemec Max Euwe, zaradi, dejstva, da se Fischer in Karpov ne moreta zediniti, odločila za Manilo in to predvsem zaradi velike den.rne vsote (pet milijonov dolarjev), ki jo je ta dala na razpolago za dvoboj. H'....................................................................................... ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA <1 > H SO c« H ki na zemljišču strani . -, -jor smo, t.j. naše 6 se orientiramo Aleni Sveta’ ìnT^1!1 na Zl stojišči ?®Sto' kjer Ijevidom teda6 0netlUramo z zem-da zeml’io, j onentiranje pomeni, Jug Z À J usmerimo na sever-jišče. ern določimo naše sto- za Pravifn!?0*3 A3™™ pripomočki 0 Uporabi or[entiranje je znanje Brez tega h?nìoieVlda in kompasa. Se znašli n o bllc>..nemogoče da bi v večiih rf zernljišču, posebno še Predelih. gozdovfb in v neznanih Zenjieviri*d njegovo merilo slika nekeea mč drugef?a kot m sicer egar^de a zemeljske površine rilu- ZemliJT-a0®0 zmanjšanem me-g0 več Satu na,m daie tudi mno-dati zeteMiÀtkov kot nam jih more ko PrečhaFn66 S3rno- Na njem lah- dSotovimo °;51Inena mest. vasi, rek, k° posarne VI'?ln° in višinsko razli-Ijo med tS,vrhov in tudi razda-Z^e^da n2"1™ kra3i' naravni veliwf- moremo risati v določenem m?51,1’ m,arveč v nekem šče. Zmaniš 6nlu g ede na zemlji- !i®vidu SŠa h0rZemljiŠČe na z®m- Jjiščfi v nF a b l Verna slika zem-Zemlievirl 5VI v vseb razsežnostih, dna slika H<,(-°ra biti torej natan-ga kaže nadela zcmlilšča- ki bliki. Vse i33?1?.11 v. zmanjšani o-morajo bif razdalj? in vse oblike V S“ v ‘s“ rseko razdaltFlI-6VidUI zmanjšamo ločkrat neti3 ■n vsak° obliko ti- risan v'meri]u'T-'1000 Ir riZer?ljevid 13 razdalia n» 1,1 1 da 1® vsa' Kfarakrr”aS“ To razmerje imenujemo merilo. Razumljivo, da je 1 mm na zemljevidu 1000 mm v naravi; 1 cm na zemljevidu 1000 cm v naravi; 1 m na zemljevidu 1000 m v naravi. Vsak zemljevid ima zato na svojem spodnjem robu ali delu napisano merilo. Pri merilu zemljevida se moramo vedno vprašati, koliko zna-Milan Pahor (Nadaljevanje na 8. strani) To seveda, ni no godu milanskim organizatorjem, ki so za dvoboj ponudili 440 tisoč dolarjev, kajti okoli srečanja Fischer-Karpov se vrtijo ogromni interesi in če bi lombardijska prestolnica uspela zmagati v boju za organizacijo dvoboja, bi to nedvomno privedlo do pravcatega šahovskega «booma» v Italiji. V teh dneh je bila v Milanu prav v tem okviru tiskovna konferenca, na kateri sta govorila tudi predsednik italijanske šahovske zveze Giancarlo Dal Verme in podpredsednik Nicola Pailadino. Oba sta bila mnenja, da postaja dvoboj čedalje bolj reklamni «battage» (neke vrste dvoboj Fo-reman-Clay v Kinšasi v Zairu), s katerim si skuša muhasti Fischer priboriti novih milijonov. Obenem pa sta Dal Verme in Pailadino o-pozorila, da se Milan še ni vdal in se bosta zato v najkrajšem času sestala v Beogradu z zastopnikom sovjetske šahovske zveze Boturin-skim in z nekaterimi predstavniki jugoslovanske zveze. Kot je znano sta tako Karpov kot sovjetska šahovska zveza izrazila željo, da bi bil dvoboj v Milanu in to predvsem zaradi boljše klime kot v Manili, kjer je vse preveč vroče in vlažno, kar šahistom ne odgovarja. Z beograjskim srečanjem naj bi si italijanski organizatorji pridobili simpatije številnih držav, ki podpirajo sovjetsko šahovsko zvezo. Obenem pa je 31 držav, ki vsaj implicitno podpirajo ameriškega ša-hista, sklicalo izredni sestanek, ki bo od 17. do 21. marca v Bergenu pri Amsterdamu in na katerem bodo razpravljali o pravilniku za dvobaj za svetovni šahovski naslov. S. K. Točno pred mesecem dni je Primorje odigralo derbi z Zarjo, danes pa se bo spet srečalo v doma čem derbiju, tokrat v Štandrežu z Juv entino «iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiMiiiimiiuiiiiimiiimiiiiiiiniiiiimimiiumiiiiiMiiM ŠAHOVSKA PANORAMA Mladi slovenski prvak 23-letni Janez Barle je vsekakor prvo presenečenje XXX. prvenstva Jugoslavije v šahu. Številni ljubitelji šahovske igre v Novem Sadu, kjer poteka prvenstvo, so zmago Barleta nad Gligoričem v tretjem kolu nagradili z velikim aplavzom in mnogi so zmago debitanta ocenili kot prelomni trenutek za jugoslovanski šah, to je zamenjavo generacij, saj na letošnjem prvenstvu nastopajo zares najboljši šahisti treh generacij. Izreden start velemojstra Velimi-roviča, pet zmag iz petih partij, prva Gligoričeva zmaga šele v sedmem kolu, odlična igra Matanoviča, katerega so mnogi že odpisali v borbi za vrh in že prej omenjeni mojster Barle so po prvih osmih kolih glavne značilnosti prvenstva. Oglejmo si partijo, v kateri je slovenski prvak pogumno začel in Gli-gorič je v sicilijanski obrambi pod pritiskom belih figur žrtvoval kvaliteto, vendar je Barletu z učinkovito žrtvijo lovca uspelo razbiti položaj okoli črnega kralja in enajstkratni državni prvak se je moral zaradi številnih groženj vdati v 34. potezi. XXX. prvenstvo Jugoslavije Novi Sad 1975 BARLE — GLIGORie Sicilijanka 1. e4 c5 2. Sf3 e6 3. d4 cd4 4. Sd4: a6. Gligorič je izbral Paulsenovo varianto sicilijanske, .obrambe in tako želel presenetiti- mladega nasprotnika, saj je poznano, da se Gligorič zelo rad brani s špansko obrambo. 5. Ld3 Sf6 6. 0-0 d6 7. c4! Beli s potezo c4 kontrolira središčno polje d5 in preprečuje potezo b5. 7. ... g6. Gligorič postavlja lovca na diagonalo al —h8, s tem pa slabi točko d6. 8. Sc3 Lg7 9. De2 0—0 10. Tdl Bc7 11. Le3 Sbd7 12. Taci b6 13. 13 Lb7 14,Df2. Barle postavlja figure na najboljša mesta. Tako, da lahko razvija igro na obeh krilih. 14. ... Tac8 15. Lfl Db8 16. Sc2 Se5 17. Sa3 d5. Z igrano potezo si želi Gligorič rešiti slabosti na polju d6, vendar pa se sedaj belemu razigra čmo-poljni lovec. 18. ed5 ed5 19. Lb6: dc4 20. Lc5! Odlična poteza! Beli grozi 21. Ld6 ali 21. Sc4:, zato se je črni odločil za žrtev kvalitete. 2C. ... Tc5: 21. Dc5: Tc8 22. Dd6 Da7+ 23. Dd4 Db8 24. Dd6 Da7+ 25. Dd4 Db8 26. Sc4:. Mladi mojster ne želi ponavljati potez in s tem reklamirati remi zaradi trikratno ponovljene pozicije, temveč se pogumno spušča v nadaljnje zaplete. 26. . .. Sc4: 27. Lc4: Sd5 28. Dd3 Da7+ 29. Khl Se3. Gligorič je veliko upanja vlagal v igrano potezo. Odgovor belega pa razblini vse njegove nade. 30. Lf7 + ! Žrtev lovca odloči. 30. ... Kf7: 31. Dd7+ Kg8 32. Se4 Tel: 33. Tel: Db6 34. Tc7! in črni se vda. Grozi 35. Dg7 mai ali 34. ...Db2: 35. De6 + . Komentar: Silvo Kovač NOGOMET V 20. KOLU A LICE Ugodna priložnost za Inter v Milanu Izid tega srečanja pa je pomembnejši za Lazio italijanskega prvenstva | ma : i največje zanimanje za j kega Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da bosta v petek, 7. t.m. posveta včlanjenih društev. Za soriške članice bo posvet ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah, za tržaške pa ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Na dnevnem redu bo razprava o pripravi skupnega programa za proslavo tridesetletnice osvoboditve in za štirinajste slovenske športne igre ter o drugih tekočih problemih. Zaradi pomembnosti posveta so vsa športna društva vabljena, da pošljejo svoje predstavnike. V 20. kolu L lige vlada srečanje v Milanu, kjer se bosta srečala Inter in Lazio. To je nedvomno lepa priložnost za Inter, da doseže prestižno zmago nad držav nim prvakom in se obenem vsaj nekoliko oddolži svojim navijačem za številna razočaranja. V resnici nima ta tekma velikega pomena za Milančane, ima pa ga za Lazio, ki bi v primeru poraza še bolj zaostal za vodečim Juventusom, kar bo pomenilo, da se mora že odreči ponovni osvojitvi naslova. Lazio je že tako zapravil v nedeljo priložnost, da zmanjša zaostanek treh točk, saj je nerodno rezimizal s Temano, ponovna napaka pa bi ga najbrž pogubila. Juventus igra v tem kolu doma s Sampdorio in ima možnost, da izkoristi tako remi kot poraz Lazia ter se še bolj oddalji. Sampdoria ga najbrž ne bo niti najmanj ogrozila, saj je trenutno v veliki krizi in je v zadnjih štirih kolih zbrala prav toliko porazov (dva doma in dva v gosteh). Vsekakor pa bo najbrž igral Maraschi, ki za ekipo iz Genove pomeni veliko in ki lahko le osveži igro svojega moštva. Po predvidevanjih se obeta v Neaplju zanimivo srečanje. Domačini, ki so na četrtem mestu, igrajo dokaj dobro ter bodo skušali svojo uvrstitev še izboljšati, njihov gost. Fiorentina, pa mora končno le prikazati nekaj dobrega, če si želi pridobiti pravico do nastopa v tekmovanju za pokal UEFA. Tretjeuvrščeni Torino gostuje tokrat pri Ternani, kjer bo seveda skušal nadaljevati odlično serijo zmag in remijev. Nasprotno pa bo skušala Ternana iztržiti čimveč, tako da se končno le oddalji od nevarnih voda. Po številnih polemikah z raznimi sodniki in predsedniki kaže. da se je v Milanovem taboru le nekoliko umirilo. Možnosti za osvojitev naslo-I va takorekoč ni več in zato se Mi-I lan v glavnem bori za prestiž. Tek- Borove odbojkarice so trenutno najboljša zamejska slovenska ženska ekipa, ki se poteguje za prestop v B ligo V srednješolskem košarkarskem prvenstvu v Trstu je v petek Ž. Zois premagal Carli kar s 111:52, kar pa pred «trgovci» v srečanju z isto italijansko šolo ni uspelo F. Prešernu (na sliki) z Vicenzo na tujem nirna veli-pomena, zanimivo pa bo opazovati, kako bo reagirala ekipa po tem razburkanem obdobju. Obeta se torej hud boj, predvsem zato, ker si domačini ne morejo dovoliti poraza, ki bi jih spravil v še bolj resen položaj. Roma prav tako nima več velikih ambicij in njena največja skro je najbrž ta, da dohiti oziroma prehiti someščane Lazia. Za to pa se jim bo ponudila priložnost čez tri nedelje, ko bo na sporedu derbi. V tem kolu igra Roma doma proti Vareseju, ki je trenutno zadnji skupno z Vicenzo in Sampdorio in ki bo torej skušal doseči vsaj neodločen rezultat. Nazadnje naj omenimo še tekmi Cagliari — Bologna ter Cesena — Ascoli. V Cagliariju bo zanimivo videti, kako bo igral Riva, ki je prav v nedeljo dosegel svoj prv: zadetek iz akcije v tem prvenstvu, o-benem pa bodo oči uprte tudi na najboljšega strelca prvenstva. Bep-peja Savoldija. V Ceseni pa gre predvsem za obstanek in zato bosta skušali obe ekipi doseči čimveč S. K. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE Dokončno so bili določeni datumi letošnjih 9. zimskih športnih iger. Kot je že znano bodo te igre obsegale sledeči program: slalom v dveh spustih, veleslalom v enem samem spustu, tek na 3 km (ženske) in 5 km (moški). Vsa tekmovanja bodo na Krvavcu in sicer v sledečih dnevih: SLALOM v nedeljo, 30. marca, za kategorije od 1062 in starejše. VELESLALOM za vse kategorije v ponedeljek, 31. marca. TEK v ponedeljek, 31. marca, po zaključku tekmovanja v veleslalomu, predvidoma okrog 14. ure. Kombinacija za dodelitev naslova prmka ZŠI 75 se bo računala na podlagi skupno doseženih točk v slalomu in veleslalomu. Zmagovalci tekaškega tekmovanja bodo prejeli naslov -M^ujejo za kombinacijo za dodelitev glavnega naslova. Vsa ' tekmovanja so ,r?a žensko in moško konkurenco posebej. Pravočasno bo objavljena porazdelitev po kategorijah, nagrade in ostale podrobnosti. Tudi če bi bile snežne razmere popolnoma negativne, datuma 9. ZŠI 75 ne bodo prenesli; v takem primeru bodo igre na jugoslovanski strani Kanina. V nedeljo, 23. marca, bo SP DT poskrbelo za smučarski izlet na Krvavec, da bi si tisti, ki drugače nimajo prilike, proge ogledali. Selma DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 2. marca 1975 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Štandrežu Juventina — Primorje 15.00 v Bazovici Zarja — Campanelle * * * 15.00 v Križu Vesna — Duino 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Tržiču Falco — Sovodnje * * * 15.00 v Doberdobu Mladost — Torriana B * * * 15.00 v Nabrežini Aurisina — Union * * * 15.00 v Dolini Breg — Esperia SL * * * 12.30 na Proseku Virfus — Gaja * * * 15.00 na Padričah Primorec — Olimpija NARAŠČAJNIKI 11.45 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Vesna * * * 10.15 na Padričah Union — Ch'arbola * * * 13.45 na Padričah Primorec — Esoeria SL * * * 10.00 v Trstu, Sv! Sergij Cremcaffè — Primorje ZAČETNIKI 13.45 v Dolini Breg — Muggesana CD30JKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 v Pordenonu Fiume Veneto — Olympia KOŠARKA FINALE PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA 10.30 v Dolini Bor — Itala NARAŠČAJNIKI FINALNI TURNIR 15.30 na Kontovelu Kontovel — R. Arte GO KADETI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Servolana 11.00 ha Opčinah Polet — Inter 1904 DEČKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Ferroviario * * * 11.15 v Trstu, Ul. Istria Don Bosco — Polet * * * 12.30 v Trstu, Ul. della Valle Ricreatori — Bor B SMUČANJE BLOŠKI TEKI 9.00 na Blokah, Nova vas Sodeluje tudi SPDT SOŽALJE ŠD Zarja izreka svojemu tajniku Mirjanu žagarju globoko sožalje ob smrti dragega očeta ANDREJA OBVESTILO Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce odbojke, da so redni treningi v telovadnici ITI, Ulica Puccini, vsak ponedeljek ter četrtek, in sicer od 18.30 do 20.30. ......................................um....mn...........................................................................................................................milina SPORT NA ZNAMKAH ETIOPIJA Etiopija: iz serije «stari in novi športi» — starodavni viteški turnir To je najstarejša samostojna a-friška kraljevina, ki je bila nekaj let tudi italijanska kolonija. Po drugi svetovni vojni so k Etiopiji priključili še Eritrejo. Poštna uprava je začela delovati že leta 1894. na začetku tega stoletja pa so za nekaj časa na etiopskem ozemlju delovali tudi francoski in egiptovski uradi. Športna filatelija je v Etiopiji kaj skromno zastopana, čeprav so se etiopski tekmovalci udeležili vrste mednarodnih športnih prireditev in dosegli tudi zavidljive uspehe. O-menimo tu predvsem umrlega maratonca Abebeja Bikilo, ki je bil dvakrat zaporedoma olimpijski prvak. Prvič je zbudil med strokovnjaki tega športa nemalo začudenja, saj je po rimskih ulicah tekel kar bos. Prva športna serija, ki jo sestavlja 5 znamk, je izšla šele leta 1962. Prikazani sta dve starodavni športni panogi in sicer guks (to je bil neke vrste dvoboj vitezov) in ganna (predhodnik današnje rokoborbe), kolesarstvo, nogomet (v čast afriškega nogometnega pokala) ter portret Abebeja Bikile. Leta 1968 so bile na sporedu o-limpijske igre v Mehiki. Ob tej priliki je izšla serija znamk, ki nam prikazujejo maratonca, nogomet, boks, kolesarstvo in košarko. Za o- limpijske igre v Munchnu je izšla leta 1972 serija štirih znamk, ki predstavljajo tek (10 c.), nogomet (30 c.), kolesarstvo (50 c.) in boks (60 c.). Leta 1969 pa je izšla turistična serija petih znamk, med katerimi štiri prikazujejo športne dogodke, oziroma hočejo zbuditi zanimanje za neagonistični šport. Te znamke prikazujejo lov v goščavi (5 c.), ribolov (15 c.), smučanje na vodi (20 c.) in alpinizem (25 c.). To je najlepša serija, saj so motivi skrbno izbrani, barve so pa zelo lepe in se povsem skladajo z izbranimi motivi. Končno imamo še letalsko serijo, ki je izšla leta 1964 za olimpijske igre v Tokiu. Prikazali so plavanje (5 c.), košarko (10 c.), met kopja (80 c.) in olimpijski stadion (80 c.). Na znamkah so poleg o-menjenih likov še olimpijski krogi in pa napisi v japonščini. Zbirka te države torej nima nobene posebne značilnosti, kar je dokaz, da etiopska poštna uprava ne kaže velikega zanimanja za športne dogodke. Treba pa je priznati, da Etiopija ni sledila politiki velikega dela afriških držav, ki so v filateliji iskale le lahek dobiček. Leta 1960 neodvisna Somalija: o-limpijske igre v Rimu (levo) in leta 1964 olimpijske igre v Tokiu (desno) Somalija pod italijansko mandatar- no upravo: športna propaganda SOMALIJA Ta država je postala neodvisna šele 1. julija 1960. Do druge svetovne vojne je bila to italijanska kolonija, leta 1950 pa je svet za dekolonizacijo Združenih narodov poveril Italiji mandat, da pripravi vse potrebno, da bo v najkrajšem času proglašena neodvisnost tega ozemlja. Ti zgodovinski zapletljaji so pustili sled tudi v filateliji. Do leta 1935 so uporabljali samostojne italijanske kolonialne znamke z napisom «Somalia». Po okupaciji E-tiopije in do leta 1942 so uporabljali znamke italijanske Vzhodne Afrike, od leta 1942 do 1950 pa angleške kolonialne znamke. Leta 1953 (med, obdobjem italijanskega mandata) sta izšli dve znamki, ena frankovna, druga letalska, za športno propagando. Tako so na fran-kovni seriji prikazali tek, nogomet, met diska, motociklizem in boks. Na letalski znamki pa so upodobljeni tek, kolesarstvo in košarka. Obe seriji sta grdi in somalski poštni upravi ne delata nobene časti. Samostojna poštna uprava je u-poštevala predvsem olimpijske igre, saj so vse serije razen zadnje posvečene trem olimpijskim igram. Leta 1960 sta izšli seriji za Rim. Na štirih znamkah vidimo somalsko zastavo in menjavo pri štafetnem teku (frankovna serija) ter tek na sto in 5000 metrov (letalska serija). Štiri leta kasneje je bil na vrsti Tokio in tudi tokrat so izšle štiri znamke: tek in skok v višino (frankovna serija), ter plavanje in nogomet (letalska serija). Za Mehiko je leta 1968 izšla le frankovna serija štirih znamk in blok. Zopet so na sporedu prizori iz atletske arene in sicer met kopja, tek, skok s palico in še košarka. Pri tej seriji naj kot zanimivost navedemo številko 13, ki je narisana na majici metalca kopja. Po navadi so se vse športne uprave izogibale uporabljanju številk in znakov, ki v ljudskem izročilu prinašajo nesrečo. Na olimpijske igre v Munchnu so v Somaliji povsem pozabili. Ob koncu lanskega leta so izšle še tri znamke namenjene športni propagandi, ki nam prikazujejo razne vrste tekov. Vse risbe, ki so prikazane na znamkah, izražajo veliko ustvarjalno naivnost, vendar se pa skušajo prilagoditi stvarnosti. Včasih se pa zdi, da so figure namerno prikazane v slogu, ki nas spominja na afriško umetnost, vendar s primesjo sodobne dinamike. Tudi ta zbirka je torej skromna in cenena. Vsak zbiralec si jo lahko nabavi z lahkoto. Športna propaganda: teki — moč črnskih atletov (197^ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 2. marca 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljane, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250,. finančno ■ upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroi:®10 p| oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ..pri S- Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI AVTOMOBILIZEM VN JUŽNE AFRIKE V Kyalamiju presenetil domačin Jody Scheckter Na lestvici za SP vodi še vedno Brazilec Fittipaldi KYALAMI, 1. — Domačin Jody Scheckter je osvojil prvo mesto na mednarodnem avtomobilskem tekmovanju formule 1 za «Veliko nagrado Južne Afrike» v Kyalamiju pri Johannesburgu. Tekmovanje je veljalo tudi za svetovno prvenstvo. Scheckter je pred sto tisoč gledalci na svojem avtomobilu ford-tyrrell že takoj na startu presenetil vse svoje nevarnejše nasprotnike. Čeprav je imel startno mesto v drugi vrsti je takoj prehitel Paceja in Reutemanna, ki sta imela svoje mesto v prvi vrsti. Odtlej svojega vodstva na tej 4,100 km dolgi progi, katero so morali tekmovalci prevoziti 78-krat (v skupni dolžini 320,097 km) ni več prepustil nikomur. Nekaj pred ciljem je izmed najbolj znanih tekmovalcev odstopil najprej Regazzoni, nato pa še Fittipaldi. Lestvica dirke: 1. Scheckter (J. Af.) na ford-tyrrellu 1.43T6”09 (p.h. 185,897 km/h) 2. Reutemann (Argentina) na brabhamu 1.43’30”64 3. Depailler (Fr.) na ford- tyrrellu 1.43’33”32 4. Pace (Braz.) na brabhamu 1.43’34”21 5. Lauda (Av.) na ferra- riju 1.43’45”54 6. Mass (Zahodna Nemčija) na mclarnu 1.44’20”24 Vseh tekmovalcev je bilo 27. Po tej dirki je lestvica za svetovno prvenstvo naslednja: 1. Fittipaldi (Braz.) 15 2. Pace (Braz.) 12 3. Reutemann (Arg.) 10 4. Scheckter (Južna Afrika) 9 5. Hunt (Vel. Brit.) 7 6. Regazzoni (Švi.) in Depailler (Fr.) 6 8. Mass (ZRN) in Lauda (Av.) 5 Naslednja dirka za svetovno prvenstvo bo na sporedu 6. aprila v Barceloni, za VN Španije. KOŠARICA V 1. jugoslovanski moški košarkarski ligi so dosegli sinoči te izide: Radnički FOB - Jugoplastika 81:82 Rabotnički - Beograd 91:85 Vojvodina - Bosna 92-95 Istravino - Borac 115:112 Metalac - Crvena zvezda 81:91 Tekmi Olimpija - Zadar in Parti- zan - Lokomotiva bosta danes. ba smuka opravili jutri, v nasprotnem primeru pa bo to tekmovanje čez teden dni v Sun Valeyu, v ZDA. VANCOUVER GARIBALDI, 1. — Danes bi moralo biti v Kanadi mednarodno smučarsko tekmovanje v smuku (moški in ženske) za svetovni pokal. Po včerajšnji odgodii-vi pa so morali organizatorji zaradi slabega vremena (močan dež in megla) tekmovanje zopet prenesti. Če se bo vreme izboljšalo bodo o- 100 125 Včeraj so med drugimi dosegli tudi te odbojkarske izide: 1. MOŠKA LIGA Are Linea - CUS Pisa 3:1 (6, 9, -13, 11) MOŠKA C LIGA Libertas TS - Kras 3:1 (4, 2, -10, 7) ŽENSKA C LIGA Bor - Sala 3:2 (—6, 9, -12, 4, 13) Mogliano - Breg 3:0 (10, 11, 14) MOŠKA D LIGA Bor - Pordenone 3:0 (11, H, 15) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol - Bor 3:0 (5. 4, 8) iiimiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimniiiii,,,un,„1,Itll|t|imm||||||||||||tn||| ATLETIKA NA BOROVEM TEKMOVANJU Najboljši Puričeva in Malalanova Na atletskem tekmovanju športnega združenja Bor sta najboljša tehnična rezultata dosegli Marina Purič, ki je skočila v višino 125 cm in Keti Malalan, ki je kroglo vrgla 7,56 m. Zmagovalke: MET KROGLE Letnik 1963: 1. Škabar Barbara (Kosovel) Letnik 1962: 1. Malalan Keti (Levstik) Letnika 1960 in 1961: 1. Guštin Nives (Kosovel) SKOK V VIŠINO Letnik 1963: 1. Petaros Alenka (Levstik) Letnik 1962: 1. Ciani Bruna (Levstik) Letnika 1960 in 1961: 1. Purič Marina (Kosovel) Ekipna lestvica: 1. Kosovel 152, 2. Levstik 146, 3. Ciril in Metod 24, 4. Erjavec 2 točki. 5,06 7,56 6,80 KOLESARSTVO GENOVA, 1. — Danes bo na sporedu tradicionalna kolesarska dirka Genova — Nica. Proga bo merila 207 km. Med drugimi bo nastopil tudi Gimondi. SMUČANJE MOŠKI SMUK ZA EP ZMAGA DUJONA Na lestvici za EP vodi Engstler VILLARS SUR OLLON, 1. — Francoz Michel Dujon je zmagal v smuku na mednarodnem tekmovanju v tem kraju, veljavnem za EP. Rezultati: 1. Michel Dujon (Fr.) 1’44”99 2. Anton Steiner (Av.) 1’45”59 3. Bernhard Schwaiger (Avstrija) 1’45”64 4. J. Jacques Bertrand (Francija) 1’46”05 5. Anton Domer (Avstrija) r46‘’27 Lestvica za evropski pokal: 1. Kurt Engstler (Švica) 2. Heini Hemmi (Švica) 3. Ernst Good (Švica) 4. Anton Domer (Avstrija) in Peter Schwendener (Švi.) 6. Diego Amplatz (It.) 7. Christian Sottaz (Švi.) 8. Franco Bieler (It.) 12. Fausto Radici (It.) 125 93 71 68 67 55 50 43 Včeraj so odigrali dve tekmi 1. spomladanskega kola jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva. Dali sta ta izida: Partizan - železničar 4:1 Sarajevo - Crvena zvezda 0:0 LAHTI, 1. - Sovjet Vasili Ročev je zmagal v teku na 15 km na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Finskem. To progo je pretekel v 43’29”6. Najboljši Italijan, Primus, je bil s časom 44’40”6 petnajsti. PANAMA, 1. — Panamec Roberto Duran bo jutri branil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka lahke kategorije proti Amerikancu Ra-yu Lampkinu. LONDON, 1. — V predzadnjem kolu «Turnirja peterice» v rugbiju so dosegli te izide: Irska — Francija 25:6 Škotska — Wales 12:10 Lestvica: Irska, škotska, Wales in Francija 4 točke, Anglija brez točk. TABORNIŠKI KOTIČEK (Nadaljevanje s 7. strani) ša 1 cm, ki smo ga izmerili na zemljevidu, v naravi. Če želimo nari-s:.d merilo 1:25.000, moramo vedeti, katera dolžina na zemljevidu se ujema z 1 km v naravi. Pri merilu 1:25.000 je 1 cm na zemljevidu e-nak 250 m v naravi. Vsak zemljevid ima na svojem spodnjem koncu še dolžinsko merilo, ki nam omogoča, da lahko iz-’ merimo razne dolžine na samem zemljevidu, ki jih potem preračunamo na dolžine v naravi. •iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Novi obeti za uspešnejše reševanje obalne stanovanjske problematike Samoupravni sporazum o ustanovitvi obalne stanovanjske skupnosti V kratkem bo začel veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi o-balne stanovanjske skupnosti. Doslej ga je podpisalo že nad 170 organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki vključujejo nad 20 tisoč zaposlenih na obali. Soglasje dajejo te dni tudi občinske skupščine. Z ustanovitvijo obalne samoupravne stanovanjske skupnosti se obeta novo razdobje pri reševanju stanovanjske problematike na obali. Občani bodo prek temeljnih organizacij združenega dela in skozi druge samoupravne oblike neposredno odločali pri reševanju najbolj žgočih vprašanj in tako neposredno krojili stanovanjsko politiko. Od glavnih točk sporazuma naj omenimo postopno hitrejšo stanovanjsko gradnjo, racionalnejše posege v tej gradnji ter izboljšanje razmer v starih stanovanjskih hišah, ki jih je na obali še zmeraj precej, DAVČftfA POLITIKA DO ZASEBNIH OBRTNIKOV Koprska občinska skupščina je na zadnji seji obravnavala vprašanje davčne politike v zasebni obrti. Delegati združenega dela in krajevnih skupnosti so poudarili, da je potrebno davčne lestvice tako zastaviti, da ne bi bili občani prizadeti zaradi pomanjkanja drobnih obrtniških uslug. Davčni vijak naj nastopi predvsem tam, kjer gre za očitne težnje po dobičkarstvu. Delegati so opozorili na očitno pomanjkanje drobnih uslug posameznih obrtniških dejavnosti, ki jih posamezniki zaradi prevelikih dajatev opuščajo. Na predlog predsednika občinske skupščine Maria A-brama bodo ustanovili strokovno komisijo, ki bo problem temeljito proučila, skupščina pa se bo na osnovi tega gradiva odločila za nadaljnje ukrepe. NA JAPONSKEM BODO ZGRADILI ŠTIRI LADJE ZA SPLOŠNO PLOVBO Po večmesečnih prizadevanjih je uspelo piranski Splošni plovbi skleniti na Japonskem pogodbo za izgradnjo štirih ladij v vrednosti milijarde 170 milijonov dinarjev. Gradili jih bodo v ladjedelnici Mitsui v Tokiu, Splošna plovba pa jih bo uporabila za linijo okrog sveta. Nosilnost vsake od teh ladij, ki jih bo piransko podjetje postopoma dobivalo do leta 1977, bo okrog 18 tisoč ton. Naj še dodamo, da bo Japonska dobavila do leta 1980 Splošni plovbi vsega skupaj 12 ladij. FEBRUARJA NAD 30 POŽAROV NA JUŽNEM PRIMORSKEM Znano je, da je zaradi suhega, vetrnega vremena v februarju največja nevarnost gozdnih požarov. Letos smo zabeležili neslavni rekord, saj je bilo v februarju v šestih južnoprimorskih občinah nad 30 požarov. škoda gre v desetine milijonov dinarjev. V večini primerov gre za neprevidnost in malomarnost (cigaretni ogorki, igranje otrok z ognjem in podobno). Pristojni organi neprestano opozarjajo prebivalstvo na previdnost, hkrati pa so organizirali tudi dežurno službo, da bi lahko požare pogasili in omejili še preden se razširijo. Potrebni pa bodo temeljitejši ukrepi glede zaščite gozdov. Med večje, požare v zadnjih dneh sodi vsekakor gozdni požar med rižansko farmo in Kubedom, ki je zajel večje površine gozdov in z grmičevjem poraslih travnikov. Ško- da je zelo velika, požar pa je bržkone povzročil odvrženi cigaretni o gorek. POSKUSNA RIBOGOJNICA V STRUNJANU Morska biološka postaja je začela graditi v Strunjanu dve majhni laguni, v katerih bodo poskusno gojili školjke, namenjene za hrano cipljem, pozneje pa tudi oradam in brancinom. Hkrati delajo tudi poskuse z ribogojnicami za ciplje in nekatere druge ribe. Če se bodo poskusi uveljavili, bodo v naslednjih letih uredili več ribogojnic in bazenov za školjke ob obali in ob reki Dragonji. L. O. TRŽAŠKI DNEVNIK Polemična, živahna in odprta razprava (Nadaljevanje z 2. strani) nost doseže aikrat za vselej, temveč jo je treba stalno braniti. Nacionalistične nakane so vedno, in iz katerekoli strani, nevarne in samo v jasnosti bomo lahko uspešno nadaljevali pot delavskega gibanja. Kateri nacionalizem je nevarnejši? Tisti, proti kateremu se ne borimo? (in torej ne nacionalizem velikega naroda, ki zatira, temveč «nacionalizem» zatiranega, ki se brani, kot je na to vprašanje odgovoril Lenin, op. ur.). Sklicujem se na zadnje dogodke: Predvsem na dokument, ki ga je predsednik SKGZ Race predložil na mednarodni manjšinski konferenci o zgodovini Slovencev. Po mojem mnenju, je poudarila Laura Weiss, smo se komunisti izkazali za malo pozorne, ker nismo pravočasno ugotovili, da gre za grob napad Raceta, absurdno in neresnično interpretacijo dogodkov 1948. leta. Prav tako je absurden in sramoten napad na tov. Vidalija s strani glasila Zveze komunistov Jugoslavije. In dalje v tem tonu, v katerem je govornica obtožila nekatere voditelje, da so se pretvorili, ali da bi se pretvorili, v «cinične birokrate politike» v škodo partije in tudi v škodo posameznih tovarišev. V popoldanskem delu partijskega kongresa je poseglo v razpravo kar 25 diskutantov, vendar se jih je prijavilo še okrog petnajst, tako da je predsedstvo kongresa sklenilo razpravo podaljšati na danes dopoldne in del popoldneva, član direkcije partije Reichlin pa bo razpravo zaključil šele pozno popoldne. Švab je dejal, da je treba podčrtati učinkovitost partije, da pa žal še vedno obstaja premajhno medsebojno poznavanje in da italijanski tovariši ne poznajo dovolj slovenskih problemov. Zato bi morale imeti partijske celice posebnega izvedenca za ta vprašanja. Calabria je obravnaval šolsko reformo in enotnost delavcev v sindikalnem boju, nakar se je kasneje povrnil z zanimivim govorom tudi Gia-luz. Izredno oster in napadalno polemičen je bil Tonel, ki je direktno ' polemiziral z Lovriho in izrazil zaskrbljenost za enotnost partije. Skliceval se je na izjave Berlinguerja in na izjavo Togliattija iz 1945. leta o priključitvi Trsta Jugoslaviji, ker so se «tako odločili tržaški delavci». V takem tonu je nadaljeval polemiko o-krog 1948. leta in polemiko s predsednikom SKGZ Racetom o njegovih izvajanjih na mednarodni konferenci manjšinah. Po njegovem mnenju gre v tem primeru, kot tudi pri o-ceni glasila ZKJ «Komunist» Vidali-jeve knjige «za grobe napade in žalitve», na katere «nikakor ni mogoče pristati» ter jih «vsi komunisti zavračajo». Tribuson je obravnaval politiko zavezništev, Janesich je imela nekatere pomisleke glede strategije in poti v socializem, Martone je bil mnenja. da je najboljši odgovor na vse polemike, ki so se vnele z jugoslovanskimi tovariši, da partija prispeva k dokončni rešitvi mejnega vprašanja. Sen. Bacicchi je orisal značaj zgodovinskega kompromisa v sedanjem zgodovinskem razdobju krize in črnih mrež ter podčrtal, da je to strategija uveljavljanja socializma v I-taliji, kar je istočasno tudi edina borbena pot za reševanje odprtih vprašanj. V zvezi s preteklostjo je dejal, da obstajajo izkušnje raznih revolucij in da so se komunisti na tem področju enkrat, že izrekli za jugoslovansko revolucijo. Danes pa ni druge stvarne perspektive, kot je zgodovinski kompromis. Bacicchi se je strinjal z ugotovitvami Spetiča in Iskre glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, kot tudi z napori za ustvarjanje enotnosti Slovencev in z obžalovanjem določenega nezanimanja italijanskih članov partije za vprašanja Slovencev. Markovič se je povsem strinjal z izvajanji tovariša Lovrihe, nato pa je govoril o proslavi tridesete obletnice osvoboditve, ki mora zajeti vsako vas. Obravnaval je značaj slovenske manjšine in ugotovil, da v Evropi prav gotovo ni manjšine, ki bi bila tako dosledno antifašistična, kot je slovenska. Jelka Gerbec je med drugim obravnavala enotni boj Slovencev za lastne pravice in ugotovila, da je bila partija večkrat pobudnica takih nastopov. Tudi ona je obravnavala 1948. leto in izrazila začudenje zaradi kritik na Vidalija, češ da je sam izjavil, da je pripravljen mimo razpravljati o takratnih dogodkih. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii danes ob obali KINO KOPER: Ob 18.15 ameriški — LADY POJE BLUS; ob 20.30 ital-amer. — PROSTOR ZA LJUBIMCE. IZOLA: Ob 18.00 francoski — STR AGAT,■ ob 20.00 ameriški — BILLY DVA KLOBUKA. ŠKOFIJE: Ob 19.30 domači - SUTJESKA (cene vstopnic 8.— in 10.—). PIRAN: Ob 18.00 ital.-fran. — PRVA SPOKOJNA NOČ; ob 20.00 francoski — BELMON-DO VELIČASTNI. PORTOROŽ: Ob 20.00 švedski -PRGIŠČE LJUBEZNI Fest 75. TRGOVINE Obalne trgovine ne bodo dežurale do 31. maja. Med turistično se- zono pa bodo spet uvedli redno dežurstvo. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška služba od sedme ure zjutraj v nedeljo, do sedme ure zjutraj v ponedeljek. LEKARNE V nedeljo dopoldne bodo odprte vse lekarne v obalnih mestih, za nujne primere pa je popoldanska dežurna služba. PRIREDITVE NA OBALI Čez nedeljo bodo odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti. Barski program si lahko ogledate v hotelu TRIGLAV v Kopru, v PALACU, CENTRALU in METRO-POLU, v Portorožu ter pri TREH PAPIGAH, v Piranu. Umetniške fotografije Jožeta Kološe v škedenjskem «Domu Jakoba Ukmarja» V «Domu Jakoba Ukmarja» v Skednju so sinoči ob lepi udeležbi domačinov ter nekaterih gostov iz Trsta in tudi iz Jugoslavije, odprli fotografsko razstavo umetnika Jožeta Kološe iz Kopra, ki je bil tudi sam prisoten. Po pozdravu g. Dušana Jakomina je na kratko spregovoril o Kološevi fotografski umetnosti akademski kipar Jože Pohlen. Poudaril je zlasti Kološevo umetniško angažiranost v obrambi tradicionalnih vrednot istrskega ljudskega izročila, zlasti arhitekto-nike hiš in vasi, pred nasilnim vdorom potrošniške miselnosti v ta izumirajoči svet starožitnosti. Iz vseh 16 razstavljenih eksponatov velikega formata v čmo-belem namreč tolče v gledalca prav ta kon-trastnost med idilo preteklosti in izdelki potrošniške civilizacije, ki so nasilno vtkani v interjere in ek-sterjere istrske hiše, dvorišča, ko-štabonske uličice in ki so kot memento, kot zadnje opozorilo pred katastrofo, ki nam grozi, da ne bomo mi več mi, temveč hlastajoči roboti po minljivih, trenutnih dobrinah, ki nam jih nudi potrošništvo. Skratka, Kološa se je s svojimi umetniškimi fotografijami vključil v ekološki boj za samoohranitev. Razstavo je «Dom Jakoba Ukmarja» priredil v sodelovanju s koprsko umetnostno galerijo «Meduza», katere direktor Toni Biloslav je najavil, da bo razstava prihodnji mesec obiskala tudi Milje in verjetno še kateri drugi kraj pri nas. Na koncu je še pesnik Boris Tavzelj iz Kopra prebral pet svojih pesmi. Razstava bo odprta do prihodnje sobote vsak dan od 16. do 19. ure. • Pokrajinsko tajništvo CGIL je v zvezi s položajem, ki je nastal na nižji srednji šoli v Naselju sv. Sergija zaradi pomanjkanja učnega o-sebja, pozvalo šolsko skrbništvo ter tržaškega župana, naj nujno ukrepata, da se ta nevzdržni položaj odpravi. Obletnica smrti M. Matjašiča-Milana Pred tridesetimi leti, 29. februarja, je padel pod svinčenkami Mario Matjašič - Milan, zaveden komunist, član mestnega odbora za Trst in Istro. Bil je resen in zaveden tovariše, ki je združeval antifašistične slovenske in italijanske skupine in ki je potrpežljivo deloval med oboroženim spopadom. Loteval se je najbolj nevarnih akcij. Bil je zelo. aktiven in fašisti so njegovo dejavnost opazili ter ga ubili na poti z ilegalnega sestanka. Sekcija KPI iz Barkovelj bo priredila v njegov spomin in v spomin vseh padlih tovarišev v nedeljo, 9. marca, na pokopališču žalno svečanost pred spomenikom padlim. Samomor podčastnika javne varnosti in mladega študenta Včeraj si je v svojem stanovanju v Istrski ulici 77 vzel življenje podčastnik javne varnosti Nicola Pez-zuto. Tako vsaj kaže po prvih preiskavah, ki jih je uvedla tržaška kvestura. Pezzuto, ki mu je bilo 31 let, je bolehal na živcih in se je najbrž v navalu tegobe ustrelil s službeno pištolo v glavo. Mladi policist, ki je bil vodja patrole za licist, ki je bil vodja patrulje za pušča ženo in nekaj mesecev staro hčerko. Tržaški javnosti njegovo ime ni bilo neznano. Pred kakim letom je bilo namreč v središču pozornosti zaradi preiskav, ki jih je sam vodil v zvezi s črnimi mrežami. Do podobnega tragičnega odkritja je prišlo včeraj popoldne okrog 14. ure tudi v bližini proseške železniške postaje. Za volanom zelenega fiata 128 je slonelo truplo 29-letnega tržaškega študenta prava, ki je napeljal dolgo cev, povezano z izpušno cevjo, v notranjost avta ter se zadušil s strupenimi plini. Mladenič je odšel od doma že v petek zjutraj, rekoč, da gre na univerzo in da ga ne bo h kosilu. Od tedaj ga ni nihče več videl. iiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiHiiiiiiiiiiin Konferenca o emigraciji .» *vM* ** ® (Nadaljevanje s 1. strani) štva prišlo šele na intervencijo po politični poti. Drugi predstavnik društva slovenskih izseljencev iz Benečije je dobil gostoljubje v eni izmed furlanskih emigrantskih organizacij. Zdi se mi, da je treba tudi to dejstvo primerno podčrtati, ker dokazuje, da vlada med raznimi enrgrantskimi združenji solidarnost in v našem konkretnem primeru tudi razumevanje ne le za naše socialne probleme, marveč tudi narodnostne probleme. Naša prisotnost na konferenci je bila ne le opažena, marveč celo predmet pozornosti. Na plenarnem zasedanju je predsedstvo konference soglasno sprejelo dokument o celotni gospodarski in narodnostni problematiki beneških Slovencev v stoletju od priključitve k Italiji do danes. Zlasti zapažen pa je bil nastop Ada Konta v I. komisiji, ki so ga vsi udeleženci konference pozdravili z dolgim aplavzom. Med prvimi, ki nam je čestital h Kontove-mu nastopu, je bil deželni odbornik za emigracijo Dal Mas. Za velik del navzočih predstavnikov, ne toliko emigrantov kot vlade in dežel, so bili problemi, ki jih je osvetlil v svojem nastopu Ado Kont, v glavnem novi. Odgrnili so jim specifičen aspekt našega izseljenstva, v katerem se socialni in narodnostni problem tesno povezujeta kot dve komponenti istega problema in ki ju je zato tudi treba vzporedno reševati. Mislim, da je tudi v tem bila za nas beneške Slovence konferenca pozitivna. Če naj k temu še dodam, da sem osebno moral odgovarjati na vprašanja o naši narodnostni Skupnosti v Beneški Sloveniji kar petim radijskim postajam, potem lahko mimo trdim, da smo z našo prisotnostjo prodrli tako v informativnem smislu, kot v sprejemanju naših stališč. O tem sem imel priložnost govoriti na raznih sprejemih tudi z uglednimi predstavniki vlade, z zunanjim ministrom Rumor jem, z ministrom za delo Torosom, ministrom za gospodarsko načrtovanje Andreottijem, z vidnimi predstavniki političnih strank in voditelji nekaterih dežel. Vpr. : Po vsem tem lahko rečemo, da je konferenca predstavljala pomemben mejnik v reševanju problemov emigracije, morda pa tudi za reševanje teh problemov v naši deželi in v Benečiji še posebej? Odg.: Konferenca bi tak mejnik vsekakor morala predstavljati, kajti v nasprotnem primeru bi namena, ki smo si ga od nje pričakovali, ne dosegla. Seveda bo to odvisno ne le od bistveno drugačnega pristopa vlade k reševanju teh vprašanj, pač pa tudi od emigrantskih organizacij samih, ki bodo morale bedeti nad u-resničevanjem nakazanih smernic dn uresničevanje tudi izsiljevati. Nekaj konkretnih rezultatov je tudi že dala, vsaj za našo deželo. V najkrajšem času, morda .že v teku enega meseca, bo sklicana nova deželna konzulta o emigraciji, ki bo predlagala pomembne spremembe deželnega zakona o e-migraciji. Po zagotovilih odbornika Dal Masa pa bo še pred koncem leta sklicana tudi draga deželna konferenca o emigraciji v Vidmu. Vsekakor bomo o rezultatih lahko konkretneje sodili - v bližnji prihodnosti, že danes pa je gotovo, da vlada po tej konferenci ne bo mogla več zatrjevati, da gre v zvezi z emigracijo vse dobro in prav, kajti predstavniki emigrantskih združenj so dali prav nasprotno sliko o položaju, ki je iz dneva v dan bolj dramatičen in ki narekuje že danes odločno usmerjanje k eni sami in dokončni rešitvi: k odpravi emigracije in zaposlitvi ljudi na domačih tleh z vsemi pogoji za njih enakopraven gospodarski in socialni napredek, za nas, beneške Slovence pa tudi enakopraven m svoboden narodnostni razvoj. sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFE praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFE Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS Največja izbira surove in pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 PRAŽARNA: UL. PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 MINIPOSOJILO Ul Ko boste nakupovali v gotovini ali s čelu «miniposojila» T Ciuha — Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste), boste uživali korist nakupa v gotovini, posojilo pa boste vračali v 18 mesecih po 0,5% mesečnih obresti na začetno vsoto posojila. Informacije dobite pri Cassa di Risparmio di Trieste ter v trgovinah T Ciuha. 1 IBal TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, inozemstvo tudi * ZLATA PRILOŽNOST (in TRST DARWIN Trg Sv. Antona 4 VSE naše zlate ročne ure s posebnim 20% popustom — Dragulji — Dragi kamni — Nakit — Srebrnina — Hišne ure Popusti od 5% do 20% Novi modeli ročnih ur D A R W 1 L 75 po posebnih' cenah 50 kreacij Stalna razstava Cene še brez poviška S črno-bele v barvno sli!(o s jILIPS 30-letna barvna izkušnja Colja Aldo Kontovel 134 - tel. 225471 koristen naslov za opremo -vašega doma ZERIAL ARREDAMENTI S.P.A. Ul. Settefontane 62 Korzo Italia Ul. S. Francesco 11 < Ul. Madonnina 18 ul. Palestrina tel. 772731 tel. 37838 tel. 69220 tel. 794064 Pooblaščen prodajalec ALVARANI Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune.