Maribor, torek 9, Junija 1931 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Oglase sprejema tudi oglasni m foitnfna plačana v gotovini \ Marwor$M Cena 1 Din teto V. (XII.), štev. razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prt poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 v9tia meaa£nn nr-i*rnan v uoravi ali do pošti 10 Din, i J Oglasi po tarifu oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Krali in narod lopet slavi zmagovita jugoslovanska na svojem pohodu med široke slo-•eflaroda nove triurnfe, ko se mudi med vvatskUni Seljaki že nekaj dni njen predstavnik in prvi pobornik, naš junaški »raij Aleksander. Težkp je s pravimi besedami opisati razpoloženje, ki vlada te dni po brvatskih selih, kjer se zgrinjajo okoli svojega ljubljenega vladarja tisoči naroda, v katerega imenu je sejala dolga leta peščica političnih špekulantov nezadovoljstvo in nemir. Desetletje so govorili in slepil^ n^rocj $ prividi dozdcv^ Ud demokracije ip izvaialf v bistvu naj*' Ogabnejšo osebno in partizansko diktaturo, Narod in selo sta bila niihova domena in kdor je poskušal priti preko njih med narod, ta je tvegal glavo. Sedaj pa $0 ti možje, ki so se še pred leti pred-stavljali kot edini zastopniki hrvatsklh ^Ijaških mas, izginili, ali pa se vklonili b"hu časa in poskušajo popraviti vsaj škodo, ki so jo povzročili. Padle • Q Umetno vzdrževane pregrade med riti. istega jezika, med narodom in dr-pVo, med selom in Krono, tako, kakor j® fiokoini Stepati Radič na smrtni po-Jmj! proroško dejal: Ostaneta samo — in narod! Francija je doživela v dneh največje branje razkrojenosti, ko so pričeli dvo-Wtl nad bodočnostjo velike domovine *e najbolj plamteči rodoljubi — »čudež ”.a ^arni«, ko je francoski vojnik. ta sjmboi vsega velikega, kar je v franco-nafodu, vrgel kri in življenje na Tintnico tpr rešil pravdo v blagor zoni-4 *' g^laviia pa je doživela svoj *či: qež na (j. januarja, ko je v d”.eh i j L- n* vedel, ne kod ne kam. presekal Kralj * odločno kretnjo vse intrige Pa, Jn pokazal narodu pm V lepšo bodočnost. Narod, ki je moder in star že več kot dobrih tisoč at, kot poje njegov glas-hik, je razumel Kretnjo in odlok svojega vladarja ter se zgrnil oHolj njega kot en biož od krvavih sten KajmakČalana pa do izvira Save. NI čakal na sklepe in stališče svojih dolgoletnih voditeljev, temveč brez pomišljanja pojpgjj v roKe svojega modrega vladarja vso svojo in l bodočih rodov usodo. Preko noči je na-; -'.opilo pomirjenje in sporazum, katerega 1 "-o obetali narodu preje toliko let njego-|v: voditelji. Izginila sta nemir in večno •' adovoljstvo, ki sta izpodjedala že te-1 Ije države. V naša, dotlej na smrt sprta sela sta se pričela vračati sloga in bratska ljubezen in z njima je vstajala med narodom vera v veliko n sijajno bodočnost Jugoslavije. Vse to je narod videl, razumel in kvitiral s hvaležnostjo in ljubeznijo, katere vidni znaki so triumfi Nj. Vel. kralja na njegovih potovanjih po hrvatsklh selih. V tem je tudi težišče uspeha dela današnjega režima, ki ga nekateri stari partizani še ne mo rejo razumeti. V znamenju te ljubezni in hvaležnosti se obrača tudi danes narod neposredno na svojega vladarja in mu s preprostimi a tem globjimi besedami razlaga svoje križe in težave ter mnenja o načinu, kako priti iz sedanje gospodarske krize. Nič ni prikrivanja in nič strahu v teh besedah. Možje iz naroda govore s kraljem ne kot s suverenom, nego kot s svojim najboljšim prijateljem in zaščitnikom, v katerega verujejo in od katerega se sigurno nadejajo pomoči. Neprijatelji naše države in od njih p a-čani izdajalci našega naroda se izprsu e-io v svetu kot samozvani »branilci ogrožene demokracije v Jugoslaviji«. Pri tem Pa pozabljajo dejstvo, da ni danes sko-r<- v Evropi države, kier bi bil vrhovni Poglavar v tako tesnih in neposrednih stikih z narodom, kot je naš kralj. Najmanj pa velja še to za države, katerih gostoljubje uživajo plačani izdajalci naše države. V svoji zaslepljenosti ne vidijo, da so zastonj vse še tako spretno 'zmišljene klevete, intrige in še tako neugodno sestavljena poročila dunajske policije, ki goji menda še vedno tihe upe, da bo še kdaj igrala s pomočjo tipov a la Perčec in Košutič pri nas tako vlogo, kot jo je v časih, ko so padale po ničnih poročilih glave Zrinjskega. Frankopana in plejade naših brezimenih mučenikov. Jugoslovenski narod gre preko vseh teh intrig in otročje smešnih podva! molče in s prezirom, kakor pri oranju mimo spodoranih ogrcev in mramorov, ker ve, da jim bodo pele pogrebno pesem rune in kavke. Prebil je zmagovito čase, ko so se borile proti njemu vse dru-v sile, kakor e peščica političnih pro- ncev, črnožoltih generalov, dunajskih hofratov n bivših cesarsko- in kraljevih veteranov, čas pa bi že tudi bil, da bi se tega zavedli njihovi znani flnansjerji i spoznali, da je danes premalo zlata v bankah vsega sveta, da bi z niim ločili Ameriški državniki v Evropi FINANČNI IN ZUNANJI MINISTER USA PRIDETA V EVROPO. — PREDVIDEVAJO SE VAŽNE KONFERENCE RADI VPRAŠANJA VOJNIH DOLGOV AMERIKI IN RAZOROŽITVENEGA VPRAŠANJA. WASHINGTON, 9. junija. Zakladni minister Mellon bo koncem tedna odpotoval v Evropo, kjer bo ostal več tednov. Obiskal bo najprej Anglijo, nato bo šel v južno Francijo, Kasneje bo prišel v Pariz, kjer bo stopil v stike z vodilnimi državniki ln finančniki Francije. Ofici-jelno zatrjujejo, da bo Mellon preživel v Evropi samo svoj šesttedenski dopust. Vendar pa se splošno pričakuje, da je z njegovim potovanjem v zvezi važna politična misija. Pozornost javnosti pa Je osredotočena tudi na zunanje ministrstvo, ker se tudi Stimson v nekaj dneh odpelje v Evropo in bo stopil v stike z zunanjimi ministri evropskih velesil. Predsednik Hoover je sprejel bruseljskega poslanika Gibsona, ki je v zadnjih letih zastopal Ameriko pri raznih pogajanjih, in ki je dal Hoovru obsežno poročilo. Pažnjo je izzvalo dejstvo, da je državni tajnik Stimson šel k predsedniku Hoovru z obsežnim svežnjem spisov. Sklepajo iz tega, da se je posvetoval s predsednikom pred svojim potovanjem o važnih zadevah medna-■ Jnega pomena. Domneva se, da gre tu predvsem za problem vojnih dolgov in za razorožitveno vprašanje. Po objaui zasilnih odredb u Nemčiji BERLIN, 9. junija. Razburjenje proti posameznim določbam pravkar objavljenih zasilnih odredb za saniranje nemški! državnih financ narašča od dne do dne. o ogorčene so levičarske skupine, večina bremen prevaljenih na finančno najšibkejše sloje delojemalcev-Spričo tega prevladuje splošno mišlje-: ie, da bo zahtevala socijalistična stranka takojšnje sklicanje državnega zbora. C ilitev o taktiki socijalistov bo padla tekom jutrišnjega dne na seji vodstva stranke in parlamentarnega kluba ter strokovnih organizacij. Socijalisti se še 'cjajo, da se bo porečilo s kompromisom popraviti nekaj najbolj krivičnih 'i(lr-)db zasilnega zakona. Ako pa bo vlada odločno vztrajala na popolni izpolnitvi zasilnih odredb, potem je kriza vlade sedame ,a režima neizogibna. Britanska imperijalna konferenca preložena LO. ON, 9. junija. Veliko pozornost je vzbudila vest, da je preloženo skrca-n;e britanske imperijalne konference, ki bi se imela sestati jeseni v Ottawi. Kot vz: k navajajo nradn1 krogi nejasen par- 'amoritaren .položaj v nekaterih domini-.ionih, predvsem v Avstraliji in Novi Zelandiji. Pravi vzrok ,.:i je dejstvo, da ne more nuditi Anglija dominijonom nobenih gospodarskih ugodnosti ter še ni bilo mogoče doseči doslej v vladi niti sporazuma o kvoti za uvoz žita iz posameznih dominiionov. NORFOLK, 9. junija. Iz še nepojasnjenih razlogov je v luki Norfolka izbruhnil požar, ki je v kratkem času zavzel ogromne dimenzije. Vsa obsežna skladišča v pristanišču z zalogami vred so popolnoma pogorela. Ogenj je zajel tudi prek-morski parnik, ki je bil zasidran v luki, in ga je težko poškodoval. Škodo cene na 90 milijonov dolarjev (nad 5 milijard linarjev). Pri zapeki, krvnem prenapoljenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hu-Jcm srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabbajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. jugoslovenski narod od kralj in Jugosla-. i.e, ki so danes ena enota, povezana rped seboj na življenje in smrt. Narod in Kralj sta izvojevala in polo-temelje tej državi! Zato imata tudi t* n-avico govoriti in odloča- ti o usodi Jugoslavije. Volja obeh pa je ena volja: »Jugoslavija bodi močna in silna, v ponos njenih sinov, v zaščito miru in reda na Balkanu ter v strah jn trepet vsem nasprotnikom jugoslovenskega rodu!« Imejte nikakega strahu kadar Imate veliko perila oprati. Tudi nal-večjo množino perila operete brez truda z ALBUS-terpentinovim milom. Napravi perilo snežno-belo in mu daje svež, prijeten vonj. Stran J. marroorsKi v ECERNIK jutra VMariboru, dne 9. VI. 1931. mmmmmtmsmmammammtsaamumamauBn^esss Kukavica. naSega ljudstva prijateljica In dobrotnica »Kukala: Ku-ku! Kukala: Ku-ku! Da bi zmerom tak luštno b’lo!« Kako reven, kako ubog je mestni otrok, pa naj bo bogatih starišev sin ali pa ljubljenec-edinec delavskega trpina iz zadimljenega predmestja, ako je po mi-ljeju, v katerem se giblje, in po vzgoji, ki mu jo nudi dom in šola, zgubil naravni in prepotrebni stik s prirodo, z najboljšo in najtemeljitejšo učiteljico vsega človeštva, v tako usodepolni meri, da niti kukavice, te naše ljudske prijateljice, te velike dobrotnice našega kmetskega ljudstva, ne pozna; da mu je tuja vsebina in melodija njene pomladanske pesmi in da ve samo suhoparno po besedilu zaprašene in zastarele knjige povedati, da je ona prva oznanjevalka ljube pomladi! Baš ta zadnja trditev, ki je že tako-rekoč med nami podedovana in zato šablonska in obralTena, v naših pokrajinah vsaj dejstvom samim niti ne odgovarja rovsem, ako razumemo in vzame-iro ono hvalo prav dobesedno. Kajti zvončki in jegliči, »kurjice« (črni teloh) in vetrnice so že davno zgubile svoje nežne cvetne lističe; marsikateri listnati grm, ne samo trnolica, je že pred tedni odcvetel in cela vrsta ptic-pevk in d ugih selilcev prepeva že teden za tednom po naših gozdovih in vrtovih, v livadah in na poljih, ščinkovci-samci, škr-jančki, drozgi, taščice, pastiričice in po-?/ Ički, pa še mnogo, mnogo drugih, tako da bi se o njih bolj upravičeno lahko jeklo, da so oni prvi oznanjevalci dolgo in t; 'ko pričakovane vigredi. Kukavica, kakor tudi binkoštni pevec kobilar, slavec in grlica, se nikdar ne prenaglijo s selitvijo iz svojih toplih južnih zimovišč v naše hladne severne kraje. Šele, ko so vsa listnata drevesa od bukve in jčseni do jerebike in gabra dobila svoj sveže-zeleni pomladanski kras in nakit v svoje vejevje in v svoje najvišje, zračne krošnje, še-le, ko so topli in oživljajoči žarki pomladanskega solnca izvabili tisi-'. in tisoč žuželk izpod mehkih blazin suhega in vlažnega potlešnega listja in iz zimskih skrivališč v ljubju in v skorji starih propadajočih dreves, debel in štorov, šele koncem aprila in začetkom maja, se neko jutro zasliši izpod zelene listnate strehe bližnjega gozda znani, dvo-zložni klic: »Ku-ku! Ku-ku!« v veselje naivni deklici, ki veruje, da bo že v enem letu poročena, ker ji je kukavica samo enkrat zakukala; v veselje varčnemu mladeniču, ker je tedaj, ko je v tej pomladi prvič slišal kukavico, imel dosti denarja v žepu; v veselje sivolasemu starčku, ker veruje, da bo še petnajst let Živel, ker je kukavica baš njemu, ko jo je poslušal in skrbno štel njene klice, zapela zaporedoma in nepretrgoma petnajstkrat svoj »Ku-ku«; v veselje vsemu našemu kmetskemu ljudstvu, v kojega gozdovih in posestvih živi, pa tudi v veselje in nedolžno uživanje vsem, ki vkljub vsem omamljivim pridobitvam zunanje moderne kulture in tehnike niso zgubili zveze z živo naravo in so si ohranili bister pogled v njeno dušo in njeno srce. Ko čuješ iz gozda enakomerne klice: »Ku-ku«, moraš vedeti, da je to pomladanska pesem ljubezni in hrepenenja kukavičjega samca, ki s svojim klicanjem > petjem na enak način vabi samice kako. veliki divji petelin in ruševec. Morebitne tekmece je samec takoj po svojem prihodu pregnal po hudih bojih iz svojega revirja. »Ku-ku-ku-ku!« ali »Ka-ka-ka-ka« so bojni klici, ki razodevajo boj in pretep radi posestnega stanja, gozda in revirja. Kot brezpogojen samovla-dar patrulira in preletava samec dan za dnem svoj revir od enega konca do drugega, si išče hrane, in sicer najbolj strupenih in najbolj škodljivih gosenic, katerih se drugi ptiči niti ne dotaknejo, za svoj dobesedno nenasitljivi požrešni želodec in kliče z glasnim, jasnim in melo-dijoznim »Ku-ku« zaželjene družice. Ta je kot velika izjema med vsemi našimi pticami že od narave udana poliandriji (mnogomoštvu). Nima nobenega smisla ne za domače gnezdo in ognjišče, ne za sladkosti harmoničnega zakonskega življenja ta še manj za odgojo mladičev. F’ašna in nemirna, je vedno na potovanju, kjer ima prilike dosti, vsak dan se seznaniti in ljubimkovati z drugim, novim kavalirjem. Njena podvrženost mnogomoštvu sili naravno tudi samca v poligamijo. Le redkokdaj se nudi človeku prilika, da more majnika ali junija meseca opazovati srečanje zaljubljenega kukavičjega parčka. Koketno in zapeljivo se ona, ki je še včeraj uživala ljubezen drugega galana, njem n približuje in se mu začne na glas hehetati in čehovati; ona razpne svoja repna peresa v graci-jozno palačo in dela pred njim, sedeč in zibajoč se na tanki vejici, najelegantnej-še poklone. To je tiha in skrita ljubezenska idila samo za nekaj trenutkov. Drugo jutro je ona že zopet na potovanju v zeleni gaj drugega ljubimca; zapuščeni samec pa si s svojim glasnim »Ku-ku« s sosednega hriba kmalu prikliče drugo, novo prijateljico. Od 15 do 20 jajc znese ena sama kukavica. Kakor je ona sama požrešna in nenasitljiva in kakor so nenasitljivi in požrešni že prvi teden vsi mladiči, tako je razumljivo, da si kukavica ne dela sama svojega gnezda in da prehrane in odgoje svojih otrok niti ne pozna, ker bi zato nikoli ne imela časa. Jajce, navadno vsak tretji dan po eno, znese v ermovju na tleh in ga potem spretno spravi in vtihotapi v gnezdo drobne ptičice, ki nehvaležno mlado kukavico, ki je njene prave otroke izrinila iz domače postelje, krmi in goji z vso materinsko ljubeznijo in skrbjo. Ko v drugi polovici meseca avgusta zgodaj zjutraj tenke megle ob rekah in gozdovih dajo slutiti počasno prihajanje zgodnje jeseni, je kukavica zopet na potovanju; topot ne samo ona, temveč tudi on: že se selita v južne kraje. Mlade kukavice, ki so v zelenem gozdu vzrast-le brez matere in brez očeta in se s krušno materjo in s krušnim očetom nikoli niso mogle sprijazniti, ostanejo še dalje pri nas. Šele meseca septembra, ko dorastejo in so sposobne za dolgo pot, nas zapuste in se sele v svoja zimovi-šča. Ljubezen našega ljudstva do kukavice ni samo platonskega značaja; je tudi zelo utemeljena stvarno. Najbolj škodljive in najbolj nevarne gosenice različnih prelcev, kakor so smrekov prelec, prsta-ničar in sprevodni prelec, ki se jih vsaka druga ptica Izogiba, ker so strupene in z nevarnimi dlačicami pokrite, baš te gosenice ljubi nad vse požrešna kukavica; nje išče, pobira in s slastjo požira v naravnost neverjetnih množinah in s tem silno koristi našemu poljedelstvu in gozdarstvu, tako da je v resnici kukavica prijateljica in dobrotnica našega ljudstva na deželi. Dr. Fr. Mišic. mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 9. junija. Zaprto. Sreda, 10. junija. Zaprto. Četrtek, 11. junija ob 20. uri »Evangelj-nik«, ab. A. Premijera. Kienzlova opera »Evangeljnik«, ki se je radi obolelosti ge. Kovičeve morala odložiti, bo doživela svojo letošnjo pre-mijero v četrtek, 11. t. m. Sodelovali bodo trije gostje, ga. Zamejič-Kovičeva ter gg. Neralič in Jarc. Orkester je pomnožen ter bo sodeloval tudi harfinist g. Lu-kež. Ker se bo s to opero zaključila le-tošnia glasbena sezona, opozarjamo vse ljubitelje petja in glasbe, da ne zamudijo poslednje prilike. Ab. A . Kongres narodnih železničarjev v Mariboru 13. in 14. t. m., ko se zbero prvič po prevratu zastopniki UJNŽB iz ce’e države v Mariboru. UJNŽB je najmočnejša stanovska organizacija, ki šteje 35.000 članov. Ob tej priliki ho pevski zbor »Drave« priredil v soboto 13. t. m. ob 20. v Unionski dvorani kongresni koncert pod vodstvom zborovodje g. Albina Horvata. Kot solisti bodo sodelovali ga. Antonija Skvarča (sopran), g. Avg Živko (tenor) in g. Ant. Faganeli (bariton), na klavirju bo spremljal g. prof. Vasilij Mirk. Mariborski in dnevni drohii Občni zbor Ljudske univerze! Uelik požar na Dravskem polju Snoči se je vršil v prostorih Apolo-kina občni zbor Ljudske univerze, ki ga 33 otvoril s pozdravnim govorom predsednik g. inž. Kukovec. Za njim je podal g. profesor Kos tajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je priredilo društvo tekom lanskega leta 32 predavanj in 5 koncertnih nastopov. Največ predavanj je obsegal evgenični kurs ter je bile. povprečno pri vsakem predavanju kakih 60 do 120 poslušalcev. Manj so uspeli umetnostno-zgodovinski večeri. Največ ljudi pritegnejo še potopisna predavanja s skioptičnimi slikami. Odbor je imel štiri seje. Po tajniškem poročilu je podala gdč. Ažmanova blagajniško poročilo. Vseh dohodkov je bilo 34.528 Din, izdatkov pa 35.064.60 Din, tako da znaša primanjkljaj 536.80 Din. Dohodkov od predavanj je bilo 26.261 Din, izdatkov pa 35.064 Din. Članarina za 303 člane je vrgla 4867 Din. Društvo je prejelo razmeroma neznatne podpore, predvsem od banske uprave in Posojilnice v Mariboru. Nekaj je dala tudi mariborska občina, vendar pa je izreklo več članov željo, da bi občina posvetila malo več pozornosti delovanju Ljudske univerze in jo primerno gmotno podprla. Kolike so težave, s katerimi se mora boriti odbor, najlepše dokazuje, da sc bila predavanja, pri katerih je znašal skupiček vstopnine od 40 do 88 Din, kar tudi ni baš najboljše izpričevalo za mariborsko javnost. Od 33 predavanj je bilo samo 12 suficitnih. Po poročilih se je razvila daljša debata, v katero so posegli gg. dr. Rapotec, dr. Travner in drugi, ki so predlagali razne mere za pospešitev dela Ljudske univerze. Po sprejetju revizorskega poročila je bil znova izvoljen stari odbor na čelu s predsednikom inž. Kukovcem in podpredsednikom dr. M. Kovačičem. Občnega zbora sta se med drugimi udeležila tudi gospa general Maistrova in minister v pokoju dr. V. Kukovec. Pevsko društvo „Obilič“ priče v maribor Akademsko pevsko društvo »Obilič« iz Beograda je sporočilo mestnemu načelstvu in vsem kulturnim organizacijam v Mariboru, da želi uresničiti svoj že davni san in prirediti koncertno turnejo po dravski in savski banovini in z narodno pesmo doprinesti k čim boljšemu medsebojnemu spoznavanju in zbližanju. »Obilič« želi obiskati tudi Maribor in bo priredil tu koncert v dneh od 5. do 12. julija. Dan še ni točno določen, pa se bo določil v najkrajšem času. Danes popoldne ob pol 18. se vrši v mestni posvetovalnici posvetovanje zastopnikov mestne občine ter drugih korporacij in organizacij o načinu organizacije koncerta Naša pevska društva so na svojih koncertnih turnejah v Beogradu, po moravski in vardarski banovini bila povsod sprejeta z največjo gostoljubnostjo in koncertne dvorane so bile povsod polne navdušenega občinstva. Naša dolžnost je, da se oddolžimo bratom iz juga in storimo vse, kar moremo, za čim lepši uspeh »Obiličevega« koncerta. Razstava rizb na državni realni gimnaziji je privabila mnogo prijateljev tega zavoda. Materija! je razstavljen zelo pregledno ter je opažati med mladimi risarji nekaj prav lepo obetajočih talentov. Vsekakor najmočnejši med vsemi razstavljala je sedmošolec Žnuderl Bernard, ki je naslikal nekaj prav posrečenih slik v olju. Želeti bi bilo, da bi se čim bolj posvetil spopolnitvi svojega talenta, ker lahko pričakujemo od njega še mnogo lepega. Obeta tudi Sila, ki ima nekaj lepih del. Kot grafik pa se bo morda tekom Časa uveljavil tudi Ketiš. Zanimive so bile tudi številne rizbe iz opisne geometrije, ki kažejo, koliko pozornosti se posveča na zavodu študiju tega predmeta. Na Trgovski akademiji v Mariboru je matura od 10. do 27. t. m Pref>?duje t g ravnnte'i Dolenc. Maturantov je 20, l maturantk 9. Strela uničila tri gospodarska poslopja. -Devet požarnih bramb na delu. Snoči okoli desete ure so se zbrali nad Dravskim poljem temni oblaki, iz katerih so žvigali zločesti bliski. Kmalu je zažarelo na zapadu nebo in ni trajalo dolgo, ko so izvedeli mariborski gasilci, da gori v Ješenci pri Račah, kjer je udarila strela v poslopje Franca Viherja. vulgo Kovača. Požar se je bliskovito ši-'1 ril ter objel tudi s slamo krita poslopja Ivana Preloga in Vauhnik Ane. Prvi, ki je obvestil bližnje gasilce o nesreči, je bil komandir orožniške sta' nice v Račah, Hirš Karel, ki je vjel tud zloglasnega morilca Mohorka. Na nje| gov telefonični poziv so kmalu jele br-^ zeti na kraj nesreče požarne brambe iJ ; Spodnje Poljskave, Frama, Hoč, Studen- i cev, Pobrežja, Maribor, Brezja in Š* Janža na Dravskem polju. Prihiteli gasilci so storili vse, da omeje divjanje ognjenega elementa in rešijo, kar je bilo še rešiti mogoče. Gašenje in lokaliziranje požara je trajalo do zore. Vsa tri poslopja omenjenih gospodar* | jev so pogorela do temeljev ter je pri* j pisovati samo napornemu delu gasilcev, f da ni ogenj zahteval še večjih žrtev. Z opeko krite stanovanjske hiše so ostale razen malih poškodb nedotaknje* ne. Živina je bila k sreči vsa rešena, poginilo je samo nekaj piščancev. Vsekakor 1 pa je Škoda zelo znatna in je le deloma krita z zavarovalnino. Na moškem učiteljišču so se pričeli učiteljski diplomski izpiti 1. junija in bodo trajali do 18. junija. K iz* pitom je pripuščenih 41 učiteljskih kandidatov, dva pa imata ponavljalni izpit iz enega predmeta in prideta k izpitu v septembru. Kot ministrski odposlanec je dospel g. prof. Todor Bidojkovid iz Beograda. Učiteljsko društvo za Maribor in bližnfc okolico zboruje v sredo 10. t. m. ob 16. uri pft Balonu. — Odbor. Važen popravek. V sobotni notici »Čuden pojav na Pohorju« se nam je vrinila neljuba pomota in zato popravljamo: Ni res, da bo otvo* ritev Pohorskega doma 15. t. m., kakof je bilo tam javljeno, ampak res je, da se otvoritev Pohorskega doma vrši že v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri. Nevarni rokoborski podvigi. Znani šaljivec posestnik Rok Lepej te Jelovca pri Bresternici je kljub svojim 46 letom prav navdušen športnik. Ker na deželi ni žogobrca, je slučajno zvedel za — rokoborbe. In to po časopisih. Začel je s treningom. Za »nasprotnika« si je izbral svojo kravo, ki ga je v svoji športni nepismenosti tako zdelala, da so ga morali s težkimi poškodbami na obeh nogah odpremiti v splošno bolnico. Ponesrečenec pravi, da je kravoborba opas-nejša od biko- ali rokoborbe. — Njegovo stanje k sreči ni preveč nevarno. Ostanki grobišča na Slomškovem trgu. Včeraj popoldne so kopali delavci mestnega električnega podjetja na Slomškovem trgu pred škofijo jamo za novi električni drog. Pri tej priliki so izkopali v globini enega in pol metra več človeških lobanj in razne dele človeškega okoslja. Domnevajo, da so lobanje ostanki nekdanjega pokopališča. Po izvršenem delu so de'avci lobanje zopet zakopal' Tudi čolne kradejo. Posestnik Kaffer Edvard, stanujoč Ob bregu št. 16, je včeraj zjutraj nemalo nresenečen ugotovil, da mu je tekom noči nek neznanec ukradel čoln, priklenjen z verigo na breg Drave. Čoln je bil vreden kakih 800 Din ter je iz mehkega lesa, dolg 5 m in z železnimi rebri. Požarni alarm. Sinoči okrog 19. ure je začel-eden šte vilnih stražnikov vojaškega skladišča za seno v Stritarjevi ulici streljati, kar jc dalo povod, da so morali gasilci priti na lice mesta, kjer pa so ugotovili, da ni nobene nevarnosti za nožar. Naši gasl’ei, ki šo bili medtem poklicani v Ješence, so se takoj vrnili v svojo matico. Stran 3. taniE37:3nsBnsBni Nivelizacija kulture in narodne manjšine NEKOLIKO ODGOVORA CELOVŠ KEMU PROFESORJU GRABERJU. Celovški profesor Jurij Graber je priobčil v februarskem zvezku »Wiener Zeitschrift fiir Volkskunde« študijo: Deutsche Einfliisse in Brauchtum, Sitte und Sage der Karntner Slovvenen (1—16). Namen Graberjeve študije je pokazati, da je vse duševno življenje koroških Slovencev v svojem poreklu nemško, in da r.azen jezika koroški Slovenci slovenskih samobitnosti sploh nimajo. Navade, obi-in pravljice koroških Slovencev so nemške; to prikazuje na primerih grmad Miklavževega (6), pehtre (7), veliko-n°Čnega ognja (8—9), velikonočnega vsta enia (9), kresa (9), tehme (10), pravljic J10), more (11). škratov (11), škopnjakov y_2), kralj Matjaž v Peci (13) in Hidegar-(15). Po Graberju so vse te narodopis-Pe značilnosti koroških Slovencev v svo-,em izvoru nemške in od Nemcev so jih Prevzeli nato koroški Slovenci. Za podrobno in kritično oceno navede-trditev pridejo v poštev naši znanstveni zborniki, predvsem »Etnolog« v Ljubljani in domači Časopis za zgodovino ^ narodopisje. Nas zanima predvsem J*a£eIno vprašanje: 1.) Ali obstoji res ta-ostra meja v Karavankah in Boškem 0°?orju med duševnim življenjem posavskih in posavsko-primorskih Slovencev, kot jo kaže zlasti pri kralju Matjanu, vilah itd. Graber. 2. Ali je vrsta narodopisnih samobitnosti, katere kaže Graber kot izvirno nemška, res samo nemška in ali niso v njih izraženi splošno indoevropski motivi, tako da bi Graber o, kar je splošnega, indoevropskega, priznaval izključno samo Nemcem*^ * 3 Kako vpliva prevzemanje tuje kuiture', nivelizacija kulture na manjšinske narode? 1. Graberjevo, kakor tudi stremljenje mnogih drugih gre za tem, da ugotovijo razlike med Slovenci severno in južno od Karavank. Za to uporablja med drugimi tudi pripovedko o kralju Matjažu, ki spi v Peci. Ta verzija je Graberju samo iz-raz nemške cesarske pripovedke o spe-cesarju. Graber pa pri tem pozablja, 5? ftotiv spečega vladarja ni samo nem-ampak mednaroden ter izhaja iz do-p Verskih vojn Evrope z islamom. Po-tega pa Graber tudi ne vidi slovenila državnopravnega značaja kralja ^tjaža, ki izhaja bržkone iz časa kmet-**>h uporov: obenem pa smatra kot edino broško pripovedko o kralju Matjažu ono 0 ljudskem kralju v Peci, ignorira pa o-sta'e slike kralja Matjaža kot bojevnika M Turkom ter jih smatra za duševno s »f^ino kranjskih Slovencev. Pogled na. rekijevo zbirko Slov. narodnih pesmi pa pokaže takoj na prvih straneh, da rfn ^iD°vedko o kraliu Matjažu kot P™ ' Xv ern Junaku najbolj diferencirano ba5 na Koro&eni, in to na Zili, v Kanal- 1 V- ^ožu- če tako Graber v 'udski ku tun nasilno razmeji s kraljem ■ Matjažem koroške in kranjske Slovence Po Karavankah Pa pripisuje y drugem primeru nemški Znagaj rojenicam tu* iz_ venkoroških Slovencev, to pa zato, da lahko razširi nemški kultu mi vpliv tudi tla jug od .Karavank. Najznačilnejšj dokaz za to so koroške zank-žene, po katerih so »kranjski« Slovenci upodobili tudi svo ie rojenice. Ne glede na to, da so poznana rojenice tako Slovencem na Koroškem kakor na ostalem Slovenskem in