POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSMMEZNA ŠTEVILKA’ 125 DIN
DELAVSKA POLITIKA
in.■■■—tthaia TPiirnAT TRtltUfirn. nn tabitth /'irTKTifin iiv čaratau
IZHAJA TRIKRAT TED BRSKO. OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnine v J ego tiar Hi tnala metalna Din 10.—. v tnesemstv n mesečno Din 13.—, — Uredništva in upravni Maribor, Ruška tasta S. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podruiniee: Ljubljana, Do* lovska zbornica Celje, Delavska sbondea ** Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi so ne vračajo. — NetranMrana pisma se ne sprejemajo. — MaU oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, maM stlatL M sksMia vsotlalae namene delavstvu In namailsnsem. usaka kasada, DJo ap*
Štev. 87	•	Maribor,	torek,	dne	1.	avgusta	1939	m	Leto	XIV
J. Arh:
Rudarji zahtevajo
platane dopuste
Vprašanje uvedbe dopustov za rudarsko delavstvo je pri nas še vedno nerešeno, čeprav rudarji po svojih strokovnih organizacijah stalno to zahtevajo. Že leta 1924. je takratna »Unija slov. rudarjev«, sedaj Zveza rudarjev Jugoslavije, poslala v Beograd spomenico za uvedbo plačanih dopustov. Spomenici je bil priložen prepis zakona o plačanih dopustih v Češkoslovaški.
Med tem so svobodne strokovne organizacije predvsem Zveza rudarjev Jugoslavije, skušale uvesti plačane dopuste pri posameznih rudarskih podjetjih potom kolektivnih pogodb. To se je ZRJ skupno s Savezom rudarskih rad-nika v Zenici posrečilo izvesti le pri ’ upravi državnih rudnikov v Sarajevu, torej le za delavstvo državnih rudnikov. Ta pogodba velja za okrog 10.000 rudarjev. Če upoštevamo, da je v državi zaposlenih nad 48.000 rudarjev, potem še vedno 38.000 rudarjev ne uživa ugodnosti plačanih dopustov. Pri vseh privatnih rudnikih, pa žal radi trdovratnosti podjetnikov ni bilo mogoče doseči te ugodnosti, ki jo uživajo rudarji državnih rudnikov. Ko so letos spomladi rudarji največje premogokopne družbe imeli mezdno gibanje, so poleg zahteve po povišanju mezd, zahtevali tudi uvedbo plačanih dopustov, kakor jih ima delavstvo pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Na tozadevni razpravi pa je zastopnik družbe izjavil, da o uvedbi plačanih dopustov ni govora, ker je Zveza rudarskih podjetnikov sklenila, da ne pristanejo prej na zahtevo rudarjev, dokler ne bo z zakonom uveljavljena za celo državo.
Če že predstavnik največjega rudarskega podjetja v državi zavzame tako odklonilno stališče, potem je povsem razumljivo, da bodo manjša podjetja še manj pristala na to zahtevo. —
Menimo, da o upravičenosti zahteve rudarjev po plačanih dopustih ni potrebno še posebej poudarjati. Moderni tempo dela pri najracionalnejši izrabi delavčeve fizične sile, narekuje nujno potrebo, do vsaj enkrat letno dobi rudar daljši odmor. Če ta potreba velja za slehernega delavca v tovarni in drugod, potem mora veljati še prav posebej za rudarje, kajti rudarski poklic ni le najtežji po naravi, temveč je tudi skrajno nevaren in šodljiv zdravju. — Rudarju manjka pri vršitvi njegovega poklica predvsem to, kar je za človeški organizem najpotrebnejše, to je sveži zrak. — Globoko pod zemljo mora rudar težko delati, vedno pri prisilnem zračnem toku, ki že sam. na sebi ni več čist in največkrat pomešan s strupenimi plini. Pri vsem tem pa je še treba vpoštevati, koliko dima od izstrelkov in koliko premogovnega kamenega prahu vsrkava rudar v svoja pljuča. Največkrat mora delati na prepihu, vlagi in vročini, kar zelo kvarno upliva na njegovo zdravje. Radi tega bolehajo rudarji največ na revmi, astmi in pljučah. Uporabljanje najmodernejših strojev pri delu, pa razkraja tudi njegove živce.
Naravna socialna dolžnost merodajnih krogov ie, da bi morali uvaževati upravičenost zahtev rudarjev po plačanih dopustih. Ne sme jih voditi samo Gospodarski interes rudarskih podjetnikov, temveč predvsem socialno zdravstveni položaj delavstva. Če uživajo rudarji v vseh ostalih državah že dolgo plačane dopuste, bi to ugodnost morali imeti tudi pri nas. Menimo, da naši rudarji niso manjvredni!
Kljuk
jub zagotovilom pomirievanja večja
nejasnost v mednarodni po
lililti
Dalekosežno zbližanje v pogajanjih za trozvezo — Pred vojaškimi pogajanji v Moskvi
Japonska, Anglila In Zedinjene države
Dogodki zadnjih štirinajstih dni v mednarodni politiki, kakor kaže, vendar še niso zavrli pogajanja za trozvezo
Angleška pogajanja z Japonsko glede
v Moskvi. Chamberlain širi optimizem v Tiencina in drugih angleških koncesij
Angliji glede pogodbe za trozvezo. Domnevajo pa, da je optimizem vendar le šel nekoliko predaleč. Zakaj urediti bo treba vprašanja, ki jih je Anglija zakrivila z Japonsko in Nemčijo, da se obnovi v Moskvi potrebno zaupanje.
V M.oskvi pravijo, da mora zveza med Rusijo in zahodnimi velesilami biti vsaj tako trdna, kakor je ona med Nemčijo in Italijo jn da bo v vsakem primeru služila namenu.
Mnogo bolj optimistični so glede ustanovitve trozveze v Franciji. Že v sredo gresta namreč v Moskvo angleška in francoska vojaška misija, da se prično v Moskvi vojaška posvetovanja.
Gre za način napada
Francoski zunanji minister Bonnet je
še vedno niso zaključena. Zedinjene države so po tihem sporazumu z Anglijo
sti tudi Rusija in Kitajska. Politika »odprtih vrat« bi v primeru, če zmaga Japonska ali se ji pridruži več udeleženih pogodnic, bila izgubljena za vse priza-cdpovedale trgovsko pogodbo z Japon- dete. Tega se boje. Zato ni verjetno,
da ne bi te države, ki imajo največje gospodarske koristi tam, kakorkoli izigrale drugo drugo. — Anglija je odklonila nadaljnje japonske zahteve. —
sko. Angleška pogajanja so le taktičen manever, ker namerava tudi -Anglija odpovedati trgovsko pogodbo z Japonsko. Na pogodbi z Japonsko glede svobodne
trgovine je interesiranih devet velikih Pričakovati je, da bo sledilo odpoved držav, zaraditega Anglija sama ne more j trgovinske pogodbe, biti merodajna. V poštev prihajata zla- j
Japonci kliielo Nemtijo In Italile na pomol
Japonci so poslali v Rim in Berlin po-Jpojde Hitler najprej v Vzhodno .Prusijo sebno misijo. S tem se odnošaji med k slavnosti tannenberške bitke, kjer je
Japonsko, Italijo in Nemčijo pozitivno utrjujejo, dočim so bili doslej le formalni. Misija se bo mudila najprej v Italiji
Hindenburg dosegel v svetovni vojni veliko zmago. Od tam krene v času od 25. do 28. avgusta v Gdansk, kjer bodo
pred vlado pojasnil zadnje razgovore v i gresUt
Moskvi. Reke! je, da so diplomatski Misija ima nalogo predvsem, da iz
in potem v Berlinu. Prisostvovala bo j Nemci priredili svečanosti. Nacisti v tudi nirenberškemu nacističnemu kon- Gdanskem napovedujejo za te dni važne odločitve.
razgovori dosegli svoj cilj v najvažnejših točkah. V podrobnostih pa gre zlasti za
boljša trgovinski pogodbi z Japonsko. Rimska »Tribuna« pravi k tema pogod-
definicijo napada. Napadi so lahko di: bama da dobiva obkoljevalna politika rektni, indirektni na sosednje dežele ^li, demokratskih velesil še večji pomen, tudi z gospodarskim bojkotom, izziva- j	«.**.	.	.	_ .
njem itd. Te definicije, upa Bonnet, bo |	Hitler POjdS W uuiiftSR
mogoče rešiti brez posebnih težav. I Rimska Agenzia Stefani poroča, da
Hitler se je 28. m. m. vrnil iz Bey-reutha v Berlin, kjer so se vršila važna posvetovanja in informacije o pogajanjih za trozvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo, kakor tudi o dogodkih na Dalj-njem vzhodu.
Izjava predsednika vlade o hrvaškem
sporazumu
Sporazum bo podpisan še pred jesenjo.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič i govoril: »Mnogo prej. Stvari se razvija-je v soboto, dne 29. julija v Splitu na jo odlično. Sporazum bo podpisan mno-vprašanje novinarjev, če bo sporazum z dr. Mačkom podpisan že v jeseni, od-
go pred jesenjo.«
Pogajanja o hrvaSkem sporazumu napredujejo
O hrvaškem sporazumu razpravljajo tudi listi. Te dni sta pisala o tem »Jutro« in »Hrvatski dnevnik«. Oba trdita, da se je v tem, vprašanju izvršila znatna evolucija, to je, uvidevnost, da obstojajo med Srbi, Hrvati in Slovenci individualne razlike ali individualne posebnosti, med katerimi pa vendar dozoreva miselnost skupnega državnega sožitja.
Sporazum med Cvetkovičem in dr. Mačkom je bil parafiran in podpisan 27. aprila in so ga sedaj pregledali stro-
kovnjaki z obeh strani. Dva problema sta. Prvi, kaj naj obsega nova hrvaška edinica in katere posle naj dobi od sedanje centralne državne uprave. V tem i problemu so pogajanja dosegla precejšnje zbližanje in je v nekaj tednih res mogoč že definitivni sporazum.
Drugi problem, ker tukaj igre le za Hrvaško, ki je tudi v relativni zvezi s hrvaškim vprašanjem, je reorganizacija ostale države, . t-»tn*u> 4 ?>*i še
•;	*	m
Podaljšanje mandatov francoske
zbornice?
Volitve 1942,
Francoska vlada je imela v petek sejo | vanje mandatov zbornice ob znatno iz-ter sklenila predlagati zbornici, da se i premenjenem mednarodnem političnem poslovna doba poslanske zbornice po- položaju diši bolj po avtoritatizmu ka-daljša za dve leti. Podaljšanje mandatov kor po demokraciji. Splošna pooblastila, se nanaša na dobo od 31. maja 1940 do kakršna so danes običajna, ne odgovar-31. maja 1942. V zbornici bo o tem jajo politični morali tudi za zbornico ne. predlogu živahna debata, ker podaljše- i	•;	•
Anglija oborožuie Perzije
»Daily Herald« poroča, da bo Anglija dala Perziji (Iranu) veliko število svojih letal na razpolago. Na ta način bo Anglija zavarovala petrolejske vrelce, kjer
je investiranih okrog 20 milijonov angleških fundov. Perzijska vlada se bo pa zavezala, da bo v slučaju vojne pomaga" la Turčiji.
Glasilo angleške delavske stranke o stališču vlade
Angleška vlada je prevzela 'za Poljsko jamstvo neodvisnosti tudi v primeru napada na Gdansk. Praktično to jamstvo še ni gotovo in le omejenega značaja, kakor kažejo dejanja. Glasilo delavske stranke »Daily Herald« ostro napada vlado, češ, da dovoljuje Poljski posojilo v blagu, ne pa v denarju, ki ga Poljska nujno rabi za resno obrambo. Vlada je prej obljubila denarno posojilo, sedaj se pa umika. Zadržanje angleške vlade bi mogla v sedanjem trenutku pomeniti samomorilni pritisk na Poljsko, da dovoli Nemčiji koncesije glede Gdanska, ki bi omogočil sporazum med Poljsko in Nem-čijo.	_____
Lice stare Anglije
Lordi odklonili predlog laburistov za uvedbo starostnega zavarovanja.
Voditelj angleške delavske stranke Greenwood je predlagal v spodnji zbornici, da naj se uvede zavarovanje za starost. Spodnja zbornica je predlog odklonila s 356 glasovi. Za predlog je glasovalo 163 poslancev.
Lordi res ne potrebujejo starostnega zavarovanja.
Ogromno rusko posojilo Kitajski
Sovjetska Rusija je odobrila kredit kitajski vladi v znesku 750 milijonov zlatih rubljev, kar znaša okrog 100 milijard dinarjev. Kitajska bo ta kredit porabila za vojne svrhe, zlasti za nabavo orožja, ki ga armadi silno primanjkuje.
Aretacije na Letonskem
Na Letonskem je politična policija aretirala 31 oseb. Med aretiranci je tudi nekaj socialnodemokratičnih poslancev razpuščenega letonskega parlamenta.
-C
IVV I
iscenje
V Š
■
pamji
S čiščenjem poverjen Francov zet general Sunner.
Iz Španije ni avtentičnih poročil, ker i Kaj pomeni tako čiščenje, je znano. — so meje za obvestilno službo zaprte. Po Povsod odstavljajo monarhiste in kar-
poročilu londonskega »United Press« je med monarhisti in falangisti silna napetost. General Franco je imel celo noč vladno sejo, ki je pooblastila notranjega nike. v ministra Sunerja, da izvede »čiščenje«. |
liste ter nameščajo na njih mesta fašistične falangiste. Vlada je prepovedala mnogo listov in zapira svoje nasprot-
dama in pa webu,
25-letnica avstro-ORrske mobilizacije. D110	fcodo pilotirale ženske; vodstvo letal	ko pa	v
28. julija je (Poteklo 25 let, odkar je avstro-	rokah hčerke Atatiirka. Za	mesec oktober	je
ogrska vlada napovedala vojno takratni kra- j v načrtu tak polet v glavna	zapadna	evropska
1 je vini Srbiji. Manifest, ki ga je izdal cesar	mesta, med njimi v Pariz in	London.
Franc Jožef pravi med drugim, da je božja
Romunski kralj Karol in prestolonaslednik
previdnost odločila vojno iprofi nehvaležni Sr- Mihael sta‘ obiskala Turčijo.
t* K*
Vprašanje španskih beguncev
Pred kratkim se je v Parizu vršila mednarodna konferenca za podpiranje škanskih beguncev, kateri je prisostvovalo 421 delegatov, ki so zastopali mnogoštevilne solidarnostne organizacije iz vseh demokratičnih držav. Konferenca se je bavila s položajem španskih beguncev in razmotrivala sredstva in poti, kako pomagati beguncem ter jim lajšati
španskih beguncev in pa internacionalnih članov mednarodnih brigad. Koncentracijska taborišča v Franciji, kjer begunci žive, so neprimerna za bivanje. Begunci so slabo oblečeni, tudi hrana ne odgovarja. Prošnje, ki jih begunci pošiljajo francoskim oblastem, da bi se jim dovolilo delo, ostanejo nerešene. —* V zvezi s to konferenco je zanimivo
usodo. Koliko dobrega so storile razne I poročilo francoskega lista »Lumiere«, pomožne akcije za republikansko Špa- i ki pravi, da je povratek beguncev v nijo, je razvidno iz dejstva, da je bilo v j Španijo združen z življenjskimi nevar-zadnjih letih po celem svetu nabranih | nostmi. — Vsak begunec, ko se vrne v 800 milijonov francoskih frankov. Na j Španijo, je najstrožje nadzorovan. — konferenci je bilo tudi prebrano pismol bivšega republikanskega ministrskega predsednika Negrina, v katerem se zahvaljuje vsem republikanskim prostovoljcem za junaštvo, ki so ga pokazali v 32 mesecih državljanske vojne. '
Konferenca apelira na vest vseh svobodoljubnih narodov, da se reši problem
biji, kjer so tridesetletja blagoslovljenega dela Avstrije v Bosni in Hercegovini vzbudila izbruhe strasti in najbolj srditega sovraštva. Manifest dolži dalje Srbijo, da je hotela s silo odtrgati neločljiva ozemlja Avstro-Ogrske. Avstrijska vlada je vse poskusila, da bi spravila Srbijo na pravo pot, zato cesar mirno nastopa pot dolžnosti. Siguren je, da mu bo- vse-gamogočni podelil zmago itd. — Cesar Franc Jožef ob podpisu tega manifesta seveda ni predvideval, da bo vsegamogočni odločil drugače in podelil zmago pravoslavni Srbiji namesto katoliški Avstriji.
Italijanska trgovinska bilanca z Nemčijo je v prvi polovici letošnjega leta za 332 milijonov lir pasivna.
Madžarsko-slcvaška trgovinska pogajanja odložena na poznejši čas. Uradno poročajo, da so madžarsko-slovaška gospodarska pogajanja, ki bi se morala pričeti sredi prejšnjega tedna v Budimpešti, odložena na nedoločni čas. Grof Esterhazy, vodja Madžarov na Slovaškem, piše v svojem listu, da mu je madžarski zunanji minister grof Czaky izjavil, da je bila madžarska vlada prisiljena, odpovedati pogajanja. Madžari so s prekinitvijo pogajanj le odgovorili na so-
Napovedsne občinske volitve za jesen bodo j vražno pisanje slovaških listov o Madžarski, najbrže zopet odgodene *»< . :	•	"	j	Obsodba	avstrijskega	generala.	Bivši	žan-
nui « * f* • kakor pravi »Jugoslovenski' darmerijski general Zelburg-Zi-vny, ki je za
P;sma so podvržena najstrožji cenzuri. Vsaka poštna pošiljka, bodisi
Llyod.«
»Češkoslovensky Boj«, glasilo inozemskih Čehov v Parizu prinaša v zadnji številki- pregled časopisov, .ki so obširneje poročali o Če-hosfovaški. Pri tem omenja- list tudi našo »Delavsko Politiko« s covdarkom, da stalno po-
pismo ali dopisnica, mora imeti na vid- j r°čamo o življenju Čehov v domovini in v morem mestu zapisano:	»Viva	Franco!	j	zemstvu.
Ai riba Espana!« Če manjkajo te besede, pismo ne bo nikdar doseglo naslov-
jenca,
Irski terorizem
Na železniški postaji v Londonu je zopet razpočila v kovčeku shranjena bomba, ki je povzročila znatno škodo in ranila 5 železničarjev, od katerih so 3 prepeljali v bolnico. V celem so bili 27. maja izvršeni trije atentati. Porušen je bil še most Liverpolskega prekopa, druga eksplozija je bila v poštnem poslopju v Liverpoolu, tretja pa v pisemskem nabiralniku pošte. V irskem senatu je bilo stavljeno vprašanje predsedniku irske vlade De Valeri, če namerava vlada povedati svoje stališče. De Valera je izjavil, da atentatov vlada ne odobrava, položaj za vlado je pa težaven, Vlada nima sredstev, da bi odstranila vzroke, ki so rodili te dogodke v Angliji. Atentati so naperjeni proti nameri, da se sklene v Londonu zakon proti teroristom. — Pišejo seda? celo, da so irski teroristi hoteli razstreliti angleški parlament.
Zaposlenost v maju 1939
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
V maju mesecu l. 1939. je bilo zavarovanih povprečn-o 103.760 zavarovancev, torej 3344 več kakor lani v istem . mesecu. Napredovale so zlasti industrije: javnih del več 1966 zavarovancev, tekstilna več 593, kamenja in zemlje 350 itd. Nazadovale so gozdna industrija .za 513, gradnje nad zemljo za 271, za kože in gume za 245 itd.
OUZD v Ljubljani junija meseca 1939.
Povprečno število zavarovancev je znašalo v juniju mesecu 1939 104.320, to je 934 zavarovancev, več kakor lani istega meseca. Med zavarovanci je bilo moških 67.797 (več 611), ženskih 36.723 (več 323).
Zdravstveno stanje je bilo nekoliko slabše kakor lani, ker je bilo 2038 bolnikov, lani -pa 46 -m-anj.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala din 24.69 in je bila za din 0.26 manjša kakor lani v istem mesecu. Povprečna mezda se je -od lani zmanjšala za din 0.14 za moške in din 0.47 za ženske.
Novo ladjedelnico nameravajo zgraditi Ško-dovi zavodi iz Plzna v Novem Sadu. Pogajanja so ibaje že uspešno zakbučena. Ladjedelnica bo lahko zaposlila od 600 do 800 delavcev in bo moderno o-premljena.
302 km dolgo avtomobilsko cesto nameravajo zgraditi od Beograda do Jadrana. Gradbeni stroški s-o preračunani na 68 milijonov dinarjev.
Poljedelskim delavcem, ki žele iti na polje
časa Schuschmi ggo v ega režima igral važno vlogo, je bil obsojen na osem let težike ječe. Očitajo mu, da je brutalno ravnal z nacionalsocialističnimi obsojenci.
Pastor umrl v koncentracijskem taborišču. V koncentracijskem taborišču Buch-enwal-d We-imarju je umrl pastor Schneider, ki je bil zaprt skoro tri leta. v,-	•	r	i
Carinske unije med Nemčijo in Slovaško ne bo. Nemška poročim zanikajo vesti o sklenitvi nemško-slovaške carinske zveze.
Obsodba š-pijona. Pariško vojaško sodišče je obsodilo Paula Lidya iz Alzacije na 20 let ječe, ker je izdajal neki tuji državi razne važne tajnosti francoske avijatike. Zadnje čase je Francija -preplavljena z vohuni vseh vrst,
S. Edouard Fallony umrl, V Charleroi je umrl v starosti 78 let S. EcVuard Fallony, ki je bil
Trst tranzitno pristaniške Nemčije
Med Nemčijo in Italijo je sklenjen trgovinski spora-zum glede nemškega prometa preko tržaškega pristanišča.
Nemčija se obvezuje, da bo pošiljala !,•••„ .	j p	-	i	j
i . . v, ^	F	I kujejo s tem, da je Romunija zvišala cene, de-
preko tržaškega pristamsca en mihion -, m • j	•	»m	j-
1 ,	.	-1	, .	,	,	,	j	loma pa je podražitev povzročila 'tudi zvišana
m pol tone tranzitnega blaga ob itah- .	•	..,	. ,	.	,
,	...	,	»	,	i	fovornma na naših železnicah.
janskih olajšavah v železniškem prometu. V zadnjem času Nemčija uvaža oreko Trsta mnogo romunskega olja in žita, kar bi se po novi pogodbi moralo še pomnožiti.
Bencin se je podražil. V začetku tega meseca so zopet poskočile cene bencinu in sicer 10 i para pri litru. Povišanje cen bencinu uteme-
Naročniki, pozor!
Dr. Beneš v Evropi. »Československy Boj« (Pariz) prinaša debelo tiskani pozdrav dr. Edvardu Bene-šu ob prihodu v London imenom Zveze vseh češkoslovaških društev v inozemstvu v Evropi t«,, p, r-,r-. «. r ... tuha
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
delsko delo v Francijo za eno leto ali več, na- eden izmed prvih pionirjev socialističnega po-7nanjamo, da lahk-o odslej naprej dobijo vse po' drobne podatke pri Francoski federaciji poljedelskih delodajalcev F. E. M. A., Federation Des Erriployeurs De Main D' Oeuvre Agricole De France, ki bo od 1. avgusta dalje imela svoio pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41.
— Sedaj potrebujejo francoski delodajalci samo delavke (kravarice in služ-kinje), ki bi znale moteti in opravljati domača dela na kmetiji.
3028 osebnih in tovornih avtomobilov v skti-p-j ni vredinosti o-krog 107.5 milijonov dinarjev je bilo v letošnjem polletju uvoženih v našo državo. Naprarn uvozu lansko leto je letošnji polletni uvoz znatno večji, ker je lansko prvo polletje bilo uvoženih le 2343 avtomobilov. —
Največ avtomobilov je bilo uvoženih iz Nemčije.
Prisrčni odnoSaji med Grčijo in Turčijo, Predsednik grške vlade Metaxas je na nekem banketu, ki je bil prirejen na čast turškega po-s’ani-ka v Atenah, naglasil velik -pomen in prisrčne odnošaje, ki vladajo med -obema državama: Med drugim je dejal: »Naša zveza je toliko jačja, v kolikor ne ogroža nikogar, temveč ima za cilj samo ohranitev miru. Naša Zveza je dragocena tudi zaradi tega, ker podpira idejo balkanskega sporazuma, ki druži štiri j države v naporih za ohranitev miru in želji, da | za vsako ceno branijo svojo neodvisnost in I svojo zemljo.	-
I Turški krožni let po balkanskih državah.
Iz Ankare javljaj o, da namerava v začetku avgusta šest turških vojnih letal izvršiti krožni let po balkanskih -državah. Letala bodo obiskala Bukareštvo, Sofijo, Beograd in Atene. Prvi obisk bo veljal Sofiji. Na ta način hoče Soifija pokazati, da stremi za tem, da bi privedla Bolgarijo v balkansko zvezo. Letala
Slike iz neznanega
„rdečega Pariza*
Socialistična oaza v pariškem predmestju. — V montmartreskih katakombah. — Svojevrstna proslava 150 letnice revolucije.
Za tiste Ljudi, ki so navajeni doživljati sončne strani življenja, je Pariz najlepše mesto sveta. Za tiste pa, ki gledajo s socialnim očesom .po svetu, pa ni samo najlepši, ampak obenem tudi zelo grdo velemesto. Če le nekaj dni prebivaš v predmestjih ter hodiš po temnih stranskih ulicah, se prav kmalu prepričaš, kako je »rdeč Pariz« na vseh koncih in krajih potreben temeljitega popravila. Okraji, veliki kot kako velemesto, bodo morali dobiti popolnoma drugačno lico, da bodo res dostojna prebivališča delavcev. Delavska podjetnost in zavest dejavnega socializma je pa že na mnogih mestih orisala pionirske sadove novih zgradb. Kdor pride v Pariz in hoče videti, kako raste socialistično mesto, se mora najvofiti v predmestje Chatenay-Ma!abry. Tu je nastalo sredi krasnih vrtov in parkov, nedaleč od travnikov in gozdov, celo socialistično mesto. Je to mogočna delavska naselbina, čisto drugačna, kot si jo po navadi predstavljamo. Ni teh majhnih hišic in vil, ki so želja malenkostnega malo-meščana, ki hrepeni :po lastfiem zelj-niku dn fižolu, ampak mogočno občesitvo stotih in stotih zgradb, ki so z bogato fantazijo urejene v
senator je tu uresničil kos praktične mesitne gradnje. Krasen je pogled na orjaške, visoke stanovanjske zgradbe z lepimi balkoni, na katerih se bohotijo cvetlice, S teh balkonov se lahko bogato razgledaš po vsej -metropoli. Sredi le delavske -naselbine je velikansko kopališče, urejeno na najmodernejši -način. Naselbina je f olna igrišč, zelenic in arhitektonsko urejenih gredic. Delavstvo ima v koloniji lastna podjetja in trgovine, v katerih kupuje po najnižjih cenah. Res, to novo mesto je prava oaza razredno zavednega delavstva.
*
Montmartre, bivša umetniška četrt, v Parizu, je že od nekdaj priljubljena točka za tujce, obenem pa tudi središče za moderno zabavo. Ta četrt je vsako noč polna tistih lju-di, ki s er na noben način nočejo dolgočasiti, ampak iščejo povsod le zabave. Tisti, ki se jim hoče zabava, najdejo v Montmarlreu vse, kar-jim duša in srce poželi: tu so najfinejše, najdražje, pa tudi najnizkotnejše zabave -bogatašev. In glej: v temnih, brezsončnih kletnih prostorih neke mogočne palače na Monimartreu je prostor za vaje zasebnega proletarskega gledališča »Com-uagnie Proscenium-«. Tu se vsak večer zbirajo k igralnim vajam tovarniški delavci in bivši igralec Jean Darcy je njihov režiser in učitelj. Pred kratkim je »Compagnie Proscenium« imela zadnjo generalno vajo, predeni odidejo igralci na daljšo -počitniško turnejo. Tovarniški delav-c-i-igralci izrabijo svoj dopust na ta način, da
pestro povezanost. Neki francoski -socialistični prirejajo igre po -vsej Franciji. Po večini bodo
prirejali ton-pantomimična igro »Irum.«, h katere generalni vaji so povabili mnogo -pariških delavskih zast-opn-ikov. Tu nastopa mogočen govorilni zbor, ki je svojo ritmiko razvil do popolnosti; ta zbor poje in -prehaja iz govorenja v petje, iz petja v govorenje. Obtož-uje, kriči, vzdihuje. , »Irum« je balada o španski vojni: merilni ogenj, boj, smrtni krik, napad, zmaga, poraz. V-se t.o je prikazano s tako silovitimi gestami in -mimiko, da je nepopisen užitek gledati te delavce-idealiste ipri generalni vaji v kletnih -prostorih Montmartrea, So pač borci za -socialistično umetnost.
Iz nemške in avstrijske emigracije je izšla zamisel, zbrati socialiste različnih -smeri v skupno enoto. Sad tega prizadevanja je »Delovni odbor nemških socialistov in avstrijskih revolucionarnih socialistov«. Ta »Delovni od-bor« se je že večkrat predstavil -pariški javnosti in tik pred 14. j-ulijem je proslavil 150-letnico francoske revolucije. Nastopil je mogočen zbor nemških in avstrijskih emigrantov. Transparenti z napisi: »Izobrazba je za kru-ho-m najpoglavitnejša človeška potreba«, »Človeštva je najvišja suveren na zmlji«, S -pomočjo kina, govorjene besede, petja klasičnih revolucijskih pes-m-i ter ritmičnega plesa je postala zgodovina dogodkov -pred 150 leti živa. Končno je neki pariški operni pevec zapel nekaj pesmi iz leta 1789. Ob zaključku se je pa vzdignila vsa masa ter v nemščini zapela »internacionala«.
kreta v Belgiji,
Berlinski poslanik Henderson namer?va odstopiti. Iz Londona poročajo, da se tam širijo vesti, da namerava angleški veleposlanik v Berlinu, sir NeviM-e Henderson, v kratkem odstopiti.
Angleški letalski minister ponesrečil. Neko letalo, v katerem je potoval angleški letalski minister Kingsley Wloo-d, se je vsled slabega vremena pri pristajanju poškodovalo. Letalski minister Kingsley Vt/ood je debil lažje n-otranje poškodbe, tudi pilot in dva člana posadke sta lažje ranjena.
Mornariško ministrstvo Velike Britanije namerava kupiti 88 ribiških ladij in jih preurediti za vojaške namene.
Poseben odbor za podpiranje beguncev-to-varnarjev so ustanovili v Angliji. Podpirali bodo predvsem tovarnarje, ki so morali bežati iz Češke in jim skušali -pomagati do nove eksistence.
Sovjetska vlada je imenovala deset novih trgovinskih predstavnikov v inozemstvu. V Londonu, Rimu, Bruslju, Kodanju in Atenah so bili postavljeni novi šefi trgovinskih -predstavništev, ponekod pa novi pomočniki šefov.
Ruski maršal Bliiclier je pomiloščen: (?) in ga je Stalin zopet imenoval za vrhovnega poveljnika na Daljn-jem Vzhodu. Najprej obtožba, potem najvišje odlikovanje. V takih poročilih -pač ni logike.
Mehika bo nabavila v Združenih državah veliko množino orožja.
Iz Ččške
Voditelj katoliške ljudske stranke msgr. Šra-
raek je v spremstvu tajnika stranke Janom -Holo pobegnil »v inozemstvo. Beg dir. Šrameka, ki je dolgo časa sodeloval v -demokratskih -vladah bivše ČSR, je izzval v češki javnosti ogromno -pozornost. Nemška -tajna policija je izdala stroge ukrepe, da onemogoči ostalim sodelavcem dr. Beneša beg v inozemstvo.
Neurje nad Češko. Iz Prage poročajo, da je bilo pred kratkim v praški okolici strahovito neurje s točo, ki je bila 250 gramov težka. Ne-številne' električne in telefonske naprave so uničene. Nekatere kraje je -pokrivala 50 cm debela plast toče. Tudi Zli-n, kjer so Bat’ove toviarne, ,ie obiskalo neurje. Toča ie tam razbila okrog 100 tisoč oken in pa 120 tisoč kv. metrov steklene strehe.
Razno
Velika kmetijska razstava v Moskvi. Francoska revija »L'exportateur franeoise« prinaša informativni članek o kmetijski razstavi v Moskvi, ki bo otvorjena 1. avg-usta t. 1, Razstava ima ma-men, da -pokaže -praktične rezullaje delovanja najboljših kmetijskih kolhozov (za-drug) in sistema »stahanovcev«, Razstava bo na prostoru, ki meri 36 hektarov. Na tem prostoru bo petdeset paviljonov, v katerih bo razstavljenih 180.000 vzorcev. Razstavljalci računajo, da bo razstavo obiskalo vsaj sedem milijonov oseb. Navedeni list poroča tudi, da obišče razstavo veliko število gospodarskih strokovnjakov iz raznih tujih dežel,	.
Bat’a na Madžarskem. Po madžarskih veste i os-n-uje Bata na Madžarskem tovarno čevljev-Investiranih bo -v to podjetje okoli lbbO mi i jon-ov kapitala. Tovarno bodo zgradili v tisju.
7g Hasik UccUev
Vsem poverjenikom »Cankarjeve družbe«!
Pozivamo vse poverjenike, da nam najkasneje do 15. avgusta sporeče, koliko garnitur knjig za leto 1940 naročajo za svoj okoliš.
»CANKARJEVA DRUŽBA«
Ljubljana — Poštni predal 290.
Proslava 40-letnica Zveze rudarjev Jugoslavije
podružnice Trbovlje
CELJE
Četrto letno letovanje šoloobveznih otrok Cinkarniškega delavstva. Kraj. odbor Bratov-Dne 5. in 6.	avgusta	t.	1. praznuje	Zveza	rudarjev	Jugoslavije,	podružnica	v Trbovljah, fske skladnice je tudi za poslovno leto dal p,o-
40-letnico svoje	obstoja.	I	bu.d>o za letovanje otrok s pristankom s strani
Prireditev se bo vršila	v	širokem	obsegu	in	s	pestrim	sporedom.	Pričakovati je,	da	se .	ravnateljstva podjetja, ki prispeva polovico
TRBOVLJE
Bratovska skladnica, največja socija!-na ustanova rudarjev
K socijadnim pridobitvam zadnjih 50 let lahko štejemo v prvem redu Bratovsko skladuicoi ki nudi rudarskemu delavcu materijelno pomoč v slučaju (bolezni, nezgode, starosti in iobtie-moglostt, ter v zadnjem času tudi! v slučaju brezposelnosti. Socijalna beda bi bila med rudarji gotovo katastrofalna, če bi ne imeli ustanovo, ki skrbi za svoje članstvo v vseh gornjih slučajih delanezmožnosti rudarja in njegove družine, ker sega socijalno .skrbstvo tudi preko člana na njegovo družino in celo še dalje na članpvo ožje sorodstvo. Ce govorimo samo o Krajevni Bratovski skladnici v Trbov-
bodo te proslave udeležili številni delavci in delavke iz raznih krajev Slovenije, saj so Tr bovlje važen industrijski center, Kjer so se vršili v prošlosti hudi boji, ki so često odločevali tudi o položaju delavstva v drugih krajih.
Zato sodružice in sodrugi vsi na to proslavo!
Prijavite potom svojih organizacij in društev udeležbo takoj prireditvenemu odboru v Trbovljah, da s tem olajšate, da bo prireditev brezhibno funkcijonirala.
— ■	————————-ti————mimhi—1—■mmmim
Zborovanje živilskih delavcev
Minulo nedeljo se je vršilo v društvenem I po časopisnih vesteh, ki so že razglasile, da lokalu gostilne »Zlati konj« zborovanje mari- bo v Mariboru izbruhnila stavka živilskih de-borskega živilskega delavstva, ki ga je skli- lavcev. Že danes pa lahko povemo, da se bo-cala tukajšnja podružnica Živilskih delavcev; do mariborski živilski delavci poslužili tega
Jugoslavije. Zborovalci so napolnili do zadnje ga kotička dvorano, kar priča, da so bili navzoči domala vsi živilski delavci iz Maribora in bližnje okolice. Zborovanje je o.tvoril in vodil predsednik s. Plohl. Po kratkem nagovoru je podal besedo s. Zidanšku, ki je na-
„	..	. to obširno poročal o pogajanjih, ki so se vrši-
ljah, ki je zraven jesemske najmočnejša m |a mecj združenjem pekovskih mojstrov im zastopniku organizacije za sklenitev kolektivne
številčno največja, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je zelo napredovala in nudila tako članstvu, kakor tudi svojcem velike ugodnosti, ki so le v okvirju predpisov in pravilnika mogoče. Mi sicer ne poveličujemo zaslug posameznikov, če izvršuje dolžnosti, ki so jih prevzeli, priznati pa moramo uvidevnost, ki jo je v tem pogledu že ponovno pokazal predsednik Bratovske skladnice, ki je bil naklonjen vsem predlogom za koristi članstva, čeravno je moral čuvati tudi finančno stanje te ustanove. Na ta način je bilo omogočeno, da se je poslalo večje število bolanih članov na špe-cijaino zdravljenje v toplice, na morje in da se je odposlalo tudi 50 otrok članov na morje, 30 pa na letovanje na Gorenjsko. Pristopilo s-e je k ustanovitvi lastne lekarne, kar ima namen, da bo Krajevna Bratovska skladnica prihranila letno ca. 100.000 dinarjev. Graditi se namerava tudi stanovanjska hiša za nameščence, v bolnici pa se je izvedlo mnogo dela za olajšanje oskrbe bolnikov.
Z zadovoljsvom lahko ugotovimo, da niso prejšnji ravnatelji in predsedniki Bratovske skladnice v nobenem slučaju toliko storili za dobrobit te važne ustanove in njenih članov, kakor se je to storilo pod vodstvom sedanjega predsednika im ravnatelja g. inž. Biskup-skija. Tudi mi smo za priznanje, kdor si ga zasluži.
. F. Pliberšek.
ZAGORJE OB SAVI
Volitve zaupnikov pri apnepicah. V petek, dne 21. julija t. 1. bi se morale vršiti na obratu apnenice volitve obratnih zaupnikov. Ker pa je bila vložena samo ena kompromisna lista, so volitve odpadle in je dobila ZRJ 2 in JSZ 2 zaupnika.
pogodbe. Iz poročevalčevih izvajanj, ki jih je še izpopolnil predsednik s. Plodil1, so zborovalci dobili točne informacije o poteku teh pogajanj in ostro obsodili zadržanje nekaterih pekovskih mojstrov, ki ovirajo sporazum in podpis kolektivne pogodbe, čeprav so zastopniki živilskih delavcev stavili; prav skromne zahteve. Zborovalci so soglasno sklenili, da bodo vodili boj vse dotlej, dokler ne bodo uspeli.
Način boja, kakor tudi, 5e bodo živilski delavci stopili v stavko pa bo odločila organizaci- __________ ...	.	..	...	  ..............
ja. Živilski delavci ne bodo nasedli vplivanju i vic. Ob zaključku zborovanja se je priglasilo od drugod in se tudi ne bodo pustili zavajati 117 novih naročnikov na »Delavsko Politiko«.
zadnjega sredstva, le v skrajnem slučaju, ko	-- v *	.	i1
zato tudi pekovski mojstri ne bodo mogli večno briskirati določil uredbe o omejitvi nočnega dela. Najboljši porok za to je organizacija, ki vsak dan pridobiva na moči in bodo- v najkrajšem času organizirani tudi poslednji pekovski pomočniki, ki so doslej stali izven organizacije. Zborovalci so dalje izrazili svoje simpatije do mezdnega boja celjskih tovarišev in na predlog s. Zidanška sklenili tudi materijelno podpreti Celjane. — Nato sta še govorila s. Jelen o pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska, s. Vidovič pa o volitvah obratnih zaupnikov. Ko so bila rešena še nekatera organizacijska vprašanja, je predsednik s. Plohl zaključil lepo uspelo zborovanje, ki je pokazalo zrelost im odločno voljo živilskega delavstva, ki ne bo popustilo; v boju, dokler si ne pribori svojih socialnih pra
MARIBOR
HRASTNIK
I. delavsko kolesarsko društvo, podružnica Hrastnik, je pričelo zopet aktivno delovati, kar je bilo opaziti pri vseh tukajšnjih društvenih prireditvah. Zaenkrat nas ie sicer res malo, kar se nam tudi rado često očita, toda to nas ne straši, ker vemo, da bomo z vztrajnim delom napredovali. Vabimo vse delavske kolesarje, da se nam pridružijo in postanejo člarrti naše športne organizacije, — Družnost!
O ustanovitvi lastne iekarne pri Bratovski skladnici. O tem vprašanju se je že mnogo razpravljalo. Vodile so se tudi po časopisju razne načelne debate za in proti ustanovitvi lastnih lekarn pri Bratovski skladnici z namenom, da iste ipribavijo cenejša zdravila za Svoje člane, kot pa jih morajo plačati po zasebnih lekarnah. To mnenje si je osvojil tudi upravni odbor kraj. Bratovske skladnice v Hrastniku na en; svojih zadnjih sej in se vrše v ta namen že potrebne adaptacije v prostorih zgradbe Bratovskih skladnic. Lekarna se bo nahajala v sobi, kjer je bil doslej prostor za obsevanje. Prezidalo pa se je obsežno mrtvašnico, tako, da bo ista zavzemala le polovico dosedanjega prostora, v drugi polovici pa se bo uredilo naprave za obsevanje. Ker se v bolnici še ne nahaja kopalnica, ki bi bila vsekakor nujno potrebna, ne bi bilo napačno, če bi se ob tej priliki rešilo tudi to vprašanje.
Opczarjahmo htastniško občinstvo na gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča z Bevkovo »Partijo šaha« in sicer pod okriljem »Vzajemnosti I.« v Hrastniku. Dan in prostor gostovanja bomo objavili pravočasno.
Otvoritev kopališča, Menda na (bilo bolj potrebnega Pri nas kakor kopališče, ki je bilo zgrajeno na pobudo g. Zelinka Emanuela v kemični tovarni. Zgraditi kopališče brez denarnih sredstev je res umetnost. G. Zelinka je znal premagati vse ovire. Organizirali smo krajevno Protituberkulozno ligo, ki je pridno zbirala sredstva v to svrho. Otvoritve se je udeležil g. vikar Prelog, ki se je pohvalno izrazil o tem delu in čestital predsedniku lige ter predsedniku občine s. Malovrhu, kakor tudi vsem, ki so pripomogli do zgraditve kopališča. Vsem udeležencem in darovalcem pa se je še posebej zahvalil g. Zelinka.
Slovenski in nemški vinogradniki so na
skupnem posvetu sklenili odpovedati s 1. avgustom svojim viničarjem službo in da ne bodo vzeli v službo novih viničarjev, dokler se določbe nove viničarske uredbe ne spremenijo tako, da bodo koristile vinogradnikom in viničarjem. O določilih nove viničarske uredbe je na tem posvetu vinogradnikov poročal g. dr. Jančič, posveta pa se je poleg drugih udeležil tudi g. dr. Miihleisen.
Vzroki pomanjkanja krojaških pomočnikov.
Zadnjič ste priobčili vest, da v Mariboru primanjkuje krojaških pomočnikov. Smatram za potrebno, da nekoliko pojasnim, kako je do tega prišlo. Domala ves naraščaj v krojaški stroki, ki je bil dobro kvalificiran, je danes zaposlen po tovarnah, deloma radi tega, ker ni mogel dobiti zaposlitve pri krojaških mojstrih, deloma pa tudi, ker je nekoliko bolj siguren zaslužek in zaposlitev trajna. Po preobratu so imeli mojstri svobodne roke v pogledu sprejemanja vajencev, katerih je takrat bilo v Mariboru stalno okrog 60, ipo omejitvi števila vajencev pa ie število vajencev padlo na 30 do 40. Kljub temu pa bi moralo biti v tej stroki mnogo preveč izučenih pomočnikov, ki so se v teku let po proebratu izučili tej obrti, če bi jih ne bila vzela tovarna. Pred svetovno vojno je bila navada, da je vajenec komaj čakal konec učne dobe, da je lahko šel širom sveta po nadaljno izobrazbo in je tako postal dobro kvalificiran pomočnik. P.d preobratu pa je to drugače. Komaj se vajenec izuči, že mora na cesto med brezposelne, pot V svet pa mu je zaprta in kvafilikacija slaba, ker je mojster komaj dočakal, da je mladi pomočnik odšel in napravil prostor novemu vajencu. Domnevam, da od bivših vajencev, ki so se izučili v povojnih letih krojaške obrti, ni pri tej stroki več zaposlenih niti 15%. Največ od teh jih je iskalo zaposlitve v tovarnah zlasti v tekstilni stroki, majhen del pa se jih je osamosvojil in so sedaj
m r n i kani if * kr oiašk V' To s.° ,favni vzroki po- j PoKoji''Va sprejem 7 šoto&o razvidni v'pisarni"
Pomočnik	pomočnikov v Mariboru. | mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11
— romocniK.	!	soba št. 4.
Zopet požar v tovarni Ehrlich. Minulo soboto dopoldne je v predilnici tovarne Ehrlich nastal požar. Požar so pridno gasili tovarniški delavci, dokler ni prispela mariborska požarna bramha, kateri se je končno posrečilo požar pogasiti. Požar je nastal radi vnetja vate ob drsanju na predilnišketn stroju in znaša baje nastala škoda okrog 100.000 dinarjev.
Zopet karambol.. Minuli petek sta na Grajskem trgu trčila osebni avtomobil g. Pogačnika in motociklistinja gospodična Marija Florjančičeva. Pri karambolu je dobila gospodična Florjančičeva občutne poškodbe na nogah in so jo morali odpremi.ti v splošno bolnico. Čudno, da časopisi niso imenoma navedli lastnika avtomobila, pač pa so označili s polnim imenu mmotociklistinjo, ki se je ponesrečila.
Iz gorečega avtomobila se je v nedeljo; popoldne komaj rešil trgovec g, Lah s> svojo družino, ki je napravil izlet proti Št. liju. Avtomobil je popolnoma zgorel.
Neki zlikovci so metali kamenje med; postajo Pesnico in Cerknico v brz.i vlak, ki prihaja ob pol 2. uri popoldne iz Avstrije in zdrobili eno šipo na vagonu.
OPozarjamo cenj. čitatelje našega lista na današnjo prilogo nove trgovine in pletilnice »Mara«, Maribor, Koroška cesta 26. Postrežba hitra, dobra in poceni. Lastnika trgovine in pletilhiče: Andrej Oset in Antonija Pongračič.
Velika dobrodelna tombola v korist Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju bo v nedeljo, dne 6. avgusta o>b 15. uri na Trgu Svobode v Mariboru, Zanimiv in privlačen je glavni dobitek stavbišče v velikosti 550 m2 za družinsko hišo z vrtom v Studencih. Razen tega je še 25 krasnih tombol, kakor motorno kolo, pohištvo, kolesa in drugo v skupni vrednosti 50.000 din.
Razpisani so natečaji za sprejem gojencev v strokovno podoficirsko šolo v Šibeniku, vojno veterinarsko šolo v Beogradu in pomorsko vazduhcplovno podoficirsko šolio v Divulju.
stroškov. Na letovanju se že nahaja 31 dečkov za tri tedne, katere bodo zamenjale še deklice. Letovanje se vrši v prelepi Savinjski dolini v Lačji vasi ob Dreti. Kraj je zelo primeren in odgovarja vsem potrebam letovanja. Zrak je čist, solnca v izobilju, kakor tudi možnost izprehodov po gozdih, kopanja v Savinji in v Dreti, izleti na bližnje -planine, kjer se nahaja vse polno borovnic, jagod in malin, katerih se lahko otroci navžijejo po mili volji. Vršijo se tudi razne igre, telovadba, petje, nogobrc itd. V prvi vrsti je omembe vredno izvrstna in okusna hrana, kakor tudi domači, vsaki drugi dan svež in okusen ter tečen kruh. — Hvale vredna je požrtvovalnost gosp. Vltavskije, ki skrbi za čistost pri hrani in vzorni red, kateri je prideljen še en gimnazijec za nadzorstvo. Zadovoljstvo vlada na vsej črti, pritožba je le-ta, da bo trajalo letovanje prekratek čas. Delavstvo si želi, da bi se tudi njemu nudil primeren oddih oziroma letni dopust, da bi si za-moglo pridobiti novih moči za nadaljnjo težko delo.
Prijave za izlet v Trbovlje 6. avgusta sprejema »Vzajemnost« vsaki dan. Sodrugi zaupniki, poskrbite, da bo udeležba celjskega delavstva na proslavi 40-letnice obstoja podružnice ZRJ v Trbovljah lepa. Proslave se udeležita pevski in fanfarski odsek »Vzajemnosti«, Spominski trak, s katerim imate brezplačen dostop k vsem prireditvam, stane din 3 in se ga dobi v pisarni »Vzajemnosti«. Nedeljska vožnja stane din 17. V nedeljo skupen odhod s prvim jutranjim vlakom ob 4.45 uri. Vse strokovne organizacije naj obveste svoje članstvo o proslavi in napravijo potrebno agitacijo.
M. Gorkega »Poletje«, knjiga krasne socialne vsebine je še v nekaj izvodih na razpolago. Nizka cena din 10 omogoči vsakomur nabavo. Dobi se v tukajšnji upravi našega lista.
Sodrugi, ki so prevzeli bioke za fanfaro v razprodajo se naprošajo, da d!o četrtka brezpogojno obračunajo in oddajo denar. Sodrugi. storite svojo dolžnost, da bo lahko tudi »Vzajemnost« izpolnila napram dobavitelju instrumentov prevzeto obveznost.
Tiskovni sklad
Za »Rdeči strup« so darovali v Zagorju sledeči; Ule Anton st. din 10, Neimenovan dim 10, Hle Anton ml. din 10, Neimenovani din 20, Godal Melhijor din 10, Arh Jurij dim 10, Neirneno-vana din 10, Leskovške Anton dim 10, Neimenovan din 10. Skupaj din 100. Iskrena hvala. 1 osneinajte!
KAMNIK
Zahvala vsem udeležencem proslave 20 letnice Delavskega pevskega društva »Solidarnost« in Delavske knjižnice v Kamniku. Ysled velike zaposlenosti se nama ni bilo m.ogoče posloviti od vseh društev, zato izrekamo na tem mestu vsem, ki so doprinesli svoj delež k veličastni kulturni manifestaciji slovenskega delovnega ljudstva v Kamniku dne 9. julija t. 1. sodružno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo članom »Vzajemnosti« iz Zabukovce, ki so bili že ob 7. uri zjutraj s praporjem na mestu in ves čas agilno pomagali pri sprejemu igostov. Nadalje »Vzajemnosti« iz Stožic -pri Ljubljani, ki je organizirala veličastni sprevod kolesarskega bataljona, Kovinarski godbi z Jesenic in Zadvora, trpinom iz Trbovelj in Hrastnika. Nadalje so-drugu in sodružici Kogelj-Korparjevi, ki sta ves čas agilno pomagala. Zahvaljujemo, se tudi vsemi, ki so ^ nam poslali številne pozdravne brzojavke in čestitke. Posebna zahvala pevskemu društvu »Grafika« iz Maribora, ki je že na predvečer sodelovala in vzbujala splošno priznanje kamniškega, občinstva ter Bratku Kreftu, ki se je ves stavil na razpolago od začetka do konca slavnost^ in mnogo pripomogel, da je prireditev tako lepo uspela.
Krasen uspeh naše kulturne prireditve, V
nedeljo, dne 9. julija t. 1. smo videli v Kamniku močno vojsko kulturnih bojevnikov. Videli smo trudne trpine upadlih lic iz naših črnih revirjev, iz kovnic, od statev, iz gorenjskih plavžev i. t. d. Videli smo zastopnike delovnega ljudstva širom naše Slovenije, med njimi osivele sodruge v boju za boljišo bodočnost de-
lavstva, ki so molče manifestirali za izzobrazbo delovnega ljudstva. To je bila disciplinirana vojska proletarijata, organiziranega v naših kulturnih organizacijah. Marsikomu ta red in disciplina nista bila všeč. Hoteli so vse kaj drugega. . . Toda mi smo ponosni na ta red in disciplino.M smo ponosni na naše kulturne organizacije, ki vršijo veliko duhovno nalogo, da pripravijo delovno ljudstvo na veliki dan vstajenja vseh malih, ponižanih in razžaljenih. Proslava letnice Del. pev. društva »Solidarnost« in Del. knjižnice v Kamniku je bila prireditev moralnega značaja. Že ob svoji 15 letnici sta si ti dve delavski organizaciji nadeli nalogo, zanesti med delovr.lp ljudstvo čut medsebojnega spoznavanja, zavedajoč se, da bo že b ižnja bodočnost združila trpeči razred v mogočno falango proti krivici in nasilju. Pevski zbor »Solidarnost« je prirejat vsako leto razne turneje in nastope po Gorenjski, Štajerski in drugih krajih. Tudi v krajih, kjer socialistična misel še ni prodrla, si je zbor pridobil simpatij, prijateljev in znancev. Mirno lahko trdimo, d!a je bilo to stremljenje kronano z uspehom. Pros’ava 20 letnice je pokazala, da je delavstvo tesno »povezano v kulturnih organizacijah. Naš boj je boj proti sovraštvu in nasilju, da spozna brata brat in za enakopravnost vseh ljudi. Testament, ki smo ga sprejeli od naših starih sodrugov, od sodru-gov, kateri so žrtvovali imetje, čast in življenje veliki ideji, bomo izročili naši mladini. Ti, mladina, pa stopi na plan, da boš vredna no-siteljica lepše bodočnosti, za katero so tvoji očetje in dedje. žrtvovali vse. — Kultura in prosveta — to naša bo osveta!	P,	F,
TRŽIČ
Za enako obdavčenje vseh tovarn. S piscem članka »Občina in industrjia«, ki je bil zadnjič objavljen v našem listu, se ne strinjam popolnoma, ker ne uvidim, zakaj bi naj plačevala uvoznino samo tekstilna industrija. Nisem proti obdavčitvi, sem pa proti temu, da bi se obdavčilo le tukajšnjo tekstilno industrijo, ki je vsaj nekaj ustvarila za delavce v pogledu stanovanj, česar se pa o drugih podjetij ne more trditi, čeprav morda druga podjetja danes bolje uspevajo, kakor tekstilna industrija, ki se mora letos boriti z deviznimi težkočami pri uvozu surovin. Občinske doklade bi morale plačevati vsa podjetja, i I ’ i t* *- • ■»*- n-
Ropot in drvenje avtomobilov. V našem kraju je neko avtoprevozništvo, ki povzroča ponoči tak ropot, da niti v poznih nočnih urah ni mogoče mirno počivati. Otroci se često »prebudijo iz spanja, od dela izmučeni ljudje pa se seveda tudi ne morejo .odpočiti, ker ropočejo avtomobili in vozijo s polno br-zino. Za tega podjetnika in njegove šoferje očividno ne veljajo sicer strogi cestni policijski predpisi, zlasti tudi, da morajo avtomobilisti po naselbinah voziti le 15 km na uro. Dne 26. julija t. 1. je okrog 21. ure s polno brzino pridrvel z avtomobilom sam lastnik, ko je bilo polno ljudi na naši edini glavni cesti in je le čuda, da se ni zgodila kakšna nesreča. Če lastnik ne upošteva cest. .predpisov, ipotem ne nferemo od njega pričakovati, da bo naročil svojim šoferjem, da naj vozijo po trgu obzirno. S hitro vožnjo pa se dvigajo tudi veliki oblaki prahu, ker se pri nas za škropljenje cest še ni poskrbelo. Čudimo se, da tega nihče ne vidi, ko se sicer strogo kaznuje vsakega kolesarja, ki prenaglb vozi, zlasti pa če je brez luči. Cestno prometni predpisi morajo veljati za vse, zato pozivamo poklicane oblasti, da napravijo red.
LIBOJE PRI PETROVČAH
Rudarji potrebujejo strokovno organizacijo.
Pri nas je postojala močna strokovna organizacija rudarjev, ki pa je bila vodstvu rudnika zelo na poti. Storilo se je vse mogoče, da sc to varuhinjo rudarskih interesov razbije, kar se je radi nezavednosti rudarjev žal tudi posrečilo. Največ so k temu pripomogli. dtenun-cijanti, ki na drug način niso ntogli priti do nezasluženih boljših mezd. Cas je, da tudi pri nas rudarji spregledamo in se učimo od podjetnikov, ki' so dobro .organizirani in znajo braniti svoje interese. Če bi se tega v polni meri zavedali vsi maši rudarji, bi ne dajali ria razpolago talko .poceni svoje delovne moči, ko moramo vedno v življenjski nevarnosti spravljati črni diamant globoko izpod zemlje na površje. S tem našim delom pa se radi naše nezavednosti okoriščajo samo drugi. Ker nimamo organizacije, nam v tolažbo organizirajo izletei Izdatke za tak izlet pa moramo kriti sami1, le, da se tega po večini ne zavedamo.. Radi bi delali izlete, zlasti če se pri tem dobi zastonj prigrizek in pivo. Toda to se zgodi le redkokdaj, mi pa potrebujemo vsak dan hrano, jzato bi bilo predvem potrebno, da bi podjetje prepustilo rajše organiziranje izletov drugim, namesto tega p^ nudilo rudarjem primerni zaslužek. Brez organizacije pa zboljšanja položaja ne bo, zato trpini vzdramite se! Proč z malodušjem in strahopetnostjo! Organizirajmo se v naši svobodni strokovni organizaciji ZRJ., ker le močna strokovna organizacija lahko uspešno zastopa naše interese. — Rudar.
OblSIite
8 MARIBORSKI .TEDEN
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična vožnja na železnicah od 1. do 17. avgusta 1939
Velika gospodarska in kulturna revija
Industrija — Trgovina — Obrt —
Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava — Tujskoprometna razstava — Gostinstvo — Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave
— Jubilejna gledališka razstava
— Skautska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in gledališke prireditve — Športne prireditve — Veselični park na razstavišču itd.
S. do 6. avgusta festival slovenskih narodnih običajev
Obiščite Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji!
Obiščite zeleno Pohorje in sončni Kozjak! Obiščite vinorodne Slovenske gorice! Obiščite veseli Maribor in njegovo okolico! Mariborski teden je najlepša priložnost za obisk naše severne meje!
STUDENCI PRI MARIBORU
»Vzajemnost« priredi dne 12. avgusta t. I. mladinsko akademijo, pri kateri sodelujejo vse sosednje »Vzajemnosti«. Vabi odbor.
Objave VIII. Mariborskega tedna
Revija slovenske iolklore. Festival slovenskih narodnih običajev v okvirju VIII. Mariborskega tedna dne 5. in 6. avgusta bo, sodeč po dosedanjih pripravah, največji dogodek te vrste v Sloveniii. Poleg že napovedanih 9 skupin iz bivše Kranjske in Spo-dhje Štajerske se -obeta še 10 iz Istre. Prireditev vzbuja ipo vsej Sloveniji in Jugoslaviji tako veliko zanimanje, da se napovedujejo -posebni vlaki. Prometno ministrstvo je dovolilo za obisk festivala četrtinsko vožnjo po železnicah, in sicer za prihod >v Maribor od 4. do 6. in za odhodi odi 5. dlo 7. avgusta. Dne 2. in 3. avgusta -bo predaval v ljubljanskem radiu o slovenskih narodnih običajih vodja festivala, ravnatelj folklorističnega instituta Glasbene Matice v Ljubljani, g. France Marolt. Dne 5, avgusta ho prenašal ljubljanski radio celotno prireditev festivala.
Tekmovanje jadralnih letal bo posebna prireditev letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta. To tekmovanje bo nailepše pokazalo rezultate dosedanjih naporov tega našega mladega športa.
Komično gleda išče bo svojevrstna atrakcija letošnjega VIII. Mariborskega tedna. Nameščeno bo na razstavišču in odprto ves čas od 5. do 13. avgusta. Vprizarjalo bo pod vodstvom g. Bože Podkrajška kratke komedije, burke, itd. itd. — Druga zanimost ba razstava sodobnih političnih karikatur.
Dela za veliko tekstilno razstavo letošnjega VIII. Mariborskega tedna v veliki unionski dvorani so že v polnem teku in pričajo, da bo največja sedanja revija izdelkov znamenite mariborske in oktoliške tekstilne industrije. — Predstavljala bo za marsikoga nepričakovano odkritje.
Za bivanje obiskovalcev VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno vsestransko v hotelih, javnih prenočiščih in zasebnih stanovanjih. Vsak obiskovalec bo našel sobo ali posteljo po svoji želji in po najsolidnejših cenah. Prav tako ie poskrbljeno za najboljšo hrano in pijačo. Nudila se bo najboljša prilika za kopanje na Maribor-
Hoiuek	s
V borbi za Davisov pokal je zmagalo jugo slovanska teniška reprezentanca s 3:2 proti i skem otoku in izlete, po železnicah pa bo od Nemčiji.	I	1. do 17. avgusta polovična voznina.
Mir v družini
Dandanes, ko je toliko nesoglasij in nesporazumov na svetu, bi morala biti vsaj družina tisto mirno zavetje, kjer bi utihnili vsi prepiri, kjer bi vsakdo našel oddih in pokoj. Tako zavetje si je pa treba ustvariti, kar ni težko, če so vsi družinski člani za to trdno pripravljeni. Vsaj v družini bi se moral -vsak skrbno -čuvati vsakega prepira, trikrat bi si moral premisliti vsako besedo, ki bi utegnila koga drugega raniti. Če si drugega mnenja kakor ostali, povej ga zlepa in nikoli ne pusti, da pride do nesoglasij. Nikoli ne žali koga v hipnem navalu jeze, saj s tem zgubite spoštovanje drug do drugega, brez katerega ne more biti sreče in ljubezni v družini. Zlasti pa se naj nikdar ne -zgodi, da zapadeš po kakem nesoglasju ali prepiru, ki si ga morda celo ti izzvala, v molk in da potem po več dni ne spregovoriš besede. Človek, ki zna tako »pasti mulo«, bi se sploh ne smel -poročiti, saj lahko zagreni vsej družini življenje. Kako težko je potem začeti znova govoriti in kako smešen se zdi potem človek samemu sebi. Če ti ni kaj -prav, povej zlepa, dogovori se mirno do konca in misli vedno na svoje človeško dostojanstvo. In če kdaj v kaki malenkosti ne gre po tvojem, tudi če bi bilo bolje tako, pojdi -smehljaje preko tega, saj je
nim plinom ciklonom, s katerim pa sme postopati samo oblastveni organi. Od domačih sredstev je najbo.j znano žvepijanje, ki sicer no zaleže stoodstotno, a vendar steničjo nadlogo prav znatno omili. Pred žvepljanjem je treba -okna in vrata zapreti, vsako špranjo, skozi katero bi lahko uhajal zrak, -pa s papirjem oblepiti. Postelje je treba dati popolnoma narazen. Na sredo sobe nasujem-o pepel ali pesek, nanj naložimo opeke, na katere postavimo star lonec. V lonec damo pol -dio tričetrt žvepla, ga ■prižgemo in hitro zapustimo soboi. Po 24. urah spet odpremo, vse pregledamo in osnažimo. — Bolje kakor žveplanje pomaga amonijak. V sobo, ki jo je treba ravno tako kakor za žveplanje dobro zapreti in zamašiti špranje, postavimo na več krajih na tla plitve krožnike z amo-nijakom. Amonijak izpuhteva in strupeni plin uniči vso golazen. Sobo pa moramo pustiti nekaj dni zaprto, da plin temeljito deluje, nato šele lahko -odpremo in prezračimo. — Najbolj radikalno pa učinkuje žveplov oglikovec, ki je pa zelo strupen in je zato najbolje, če ravna. z -njim izšolano osobje. Če pa tega ni na razpolago, je pa treba skrajne previdnosti. — V sobo, ki smo jo pripravili kakor za -žvepijanje, damo na sredo na pepel ali pesek opeke, na te pa železno ponev, na katero vlijemo žvep-
na svetu vse minljivo in edino, kar se sploh ! ^ov °£likovec, ki ga z vso -potrebno previd-—J ’	nostjo prižgemo in nato naglo zapustimo sobo.
Stenice pa tudi uničimo s sledečo mešanico: 20 dkg benzola, 5 dkg naftalina, 75 dkg dena-
Uredba o službenem razmerju viničarjev
ie izšla
V št. 57. »Službenega lista« banske uprave j Proti razsodbi viničarske komisije je mogoča dravske banovine od 19. julija je izšla nova pritožba na upravno oblastvo. Proti izvršni raz-uredba o službenem razmerju viničarjev.	i	sodbi	upravnega	oblastva	je	vselej	-dovoljena
I-z te uredbe samo par določb:
Viničar, ki vstopi v delo, sklene pogodbo, ki mora vsebovati: izčrpen -seznam del, ki jih mora viničar opravljati, število oseb, starih nad 16 let, ki jih mora dati viničar na razpolago za viničarska dela, število živine, ki jo mora imeti viničar ali pa jo rediti za svojega gospodarja, ter -prejemke. Za lažja dela se smejo porabljati tudi otroci. Za nje ne veljajo določbe o delovnem času in prejemkih.
Viničarjevi prejemki so ti-le:
Prosto stanovanje in vrt, ako spada k zgradbi. Na vsakega pol hektarja vinograda eno osminko hektarja deputatne zemlje; steljo, gnoj od 1. decembra do 30. aprila, vinske tropine in din 100 letno od vsakega pol h-ektarja vinograda, mezda za vsak delovni dan in osebo po din 10 poleti in po din 8 pozimi, za težja kvalificirana dela pa din 12.50 poleti in din 10 pozimi. Od mezde ali letne nagrade sme vinogradnik odračunati prejemke v naravi, ki jih viničar dobi razen zgoraj navedenih. Ako se de’a vrše v akordu, se računa za en hektar vinograda in leto 100 delovnih dni.
Delovni čas znaša pri lastni hrani poleti od 7. do 12. in od 13. do 18. ure, pozimi pa od 8. do 12. in od 13. d-o 16. ure. Nadure se plačajo s 50 odst. poviškom-, zlasti tudi delo ob nedeljah.
Spore razsoja viničarska komisija, ki posluje na sedežu občine in obstoji iz treh članov. — Predsednik je žuipan, druga diva člana pa sta: po en zastopnik vinogradnika in viničarja. — Izostanek od razprave pri taki komisiji se kaznuje z globo do -din 200.
pot na redno sodišče v 60. dneh od priobčit'/e. Viničarji imajo pravico organizirati se. Viničarski sklad za podpore viničarjem in njih svojcem v primerih dolgotrajne -bolezni, onemoglosti in smrti bo urejen s -posebnim pravilnikom. Vsak las-tnik vin-ograda plača od pol hektarja vinograda po din 100 letno v la sklad. Vendar pa ne plačajo tega prispevka osebe, pri katerih se smatra, da tvori donos vinograda del plače uživalcev. Prav tako ne plačujejo tega prispevka cerkvene imovine, če je donos vinograda določen za cerkvene potrebe, Samostani pa so plačilu tega prispevka zavezani.
splača je: biti dober
Proč s stenicami v stanovanju!
Kakor pri vsakemu mrčesu, si velja tudi pri stenicah zapomniti, da ni nobena sramota, če jih kdo dobi, da je pa sramota, če jih dolgo ima oziroma če dopusti, da se mu bohotno razmnožijo. Zlasti v mestih, kjer se stanovanja tišče drugo drugega, se stenice kar ne moremo ubraniti, kajti stenice lezejo na vse kroje in če jih ima v -stanovanjski kasarni samo ena najemnica, nismo kljub vednemu snaženju nikoli varni pred njimi. Če se v najbolj zasteničenem stanovanju lotijo odpravljanja stenic na nepravilen način, če jih z raznimi sredstvi preženejo, namesto -da bi jih uničili, lahko ravno na ta način dosežejo, da se bodo stenice izselile v vsa druga stanovanja.
turiranega špirita. Če poškropimo s to zmesjo špranje, uničijo plini, ki se razvijajo, prav vsako stenico.
Pri stenicah pomaga samo dosledno, nepre-
Obloženi kruhki
Obloženi kruhki so v delavskem jedilniku skoraj neznani, kar je škoda, saj lahko obloženi kruhki včasih izdatno poživijo naše enolične jedilnike. Gospodinja si prihrani veliko časa, ako zdaj poleti napravi večkrat na teden »— »mrzlo večerjo« z obloženimi kruhki, zraven pa pripravi čašico lipovega čaja, mleko ali kako lahko mlečno jed. Če odrastlim ne prija mleko,, lahko dobe k -obloženim kruhkom zeleno ah krcmipirjev-o solato. Za pripravljanje obloženih kruhkov je nepotrebno vsako navodilo, saj jih. mora vsaka gospodinja napraviti po -svojih sred-
stano snažen,e. Nes-miselno ,e, če kupimo kako stvih in po tem, kar ima doma na razpolago, sredstvo proti stenicam, pa potem samo na- i Prav zato, ker lahko porabimo najrazličnejše mažemo posteljo, ne -da bi pre, pogledali za j ostanke, so obloženi kruhki posebno praktični, stenicami m ,ih uničili. Na ta način dosežemo ; Tako n. pr. imamo košček -pečenke ali klobase, samo, -da stenice spremene svoje bivališče -da ki bi je bilo drugače še za enega premalo, na se iz postelie ^preselilo za podobe ali kam dru- ] obloženih kruhkih pa je dobi vsak malo in je gam. ur tako imamo kmalu vse stanovanje za- j za vse dovolj. — Če imamo doma surovo maslo, s niceno.	1«	na»boije,	da	-posteije	sploh	j	smetano, mast od pečenke, gorčico, namažemo
Maksim Gorki: »POLETJE«, socialni roman iz ruskih prevratnih dni je ravnokar izšel. Naroča se v naši upravi. Cena knjigi s 156 stranmi osmerke, je samo 10 dinarjev. Knjigo toplo priporočamo.
Književnost
Tone Čufer: »Mali Babilon«, ponatis iz jeseniškega »Našega Kovinarja«, je po piščevi označbi groteska, bolj pravilno bi bilo menda groteskna komedija v eni noči; začne se ko sonce zahaja in konča točno ko sonce spet vzide. Sodeluje kopica ljudi in v mrtvašnici na ne secirani mizi. Zgodi se v tej noči silno iveliko in še več govori; med to čudno, sentimentalno, resignirano in zafrkljivo konverzacijo se pa dokaj pogosto posvetijo •	>	•
kakor zvezde v tej razburkani noči. Našim odrom, ki nimajo mnogo izbire, bo to delo prav prišlo; podeželskim odrom bo delal morda preglavico, za -našo literaturo nov način, s katerim je ta igra napisana, namreč v zaporedni prozi, kakor povest, ven-ear tako pregledno, da se z malo truda lahk^izluščiio in vskladiio dialogi akterjev.
Delavski pravni svetovalec
Povečava slike (Metlika)
Vprašanje: Potnica zagrebške tvrdke za povečanje slik je 1. 1937 pregovarjala mojo hčerko, da bi si pustila povečati sliko. Hčerka ni hotela, -pa ji je potovka kar s silo- vzela iz rok njeno sliko in obljubila, da bo napravila za reklamno ceno. Čez nekaj časa je prišel potnik z napol dogotovljeno sliko in je rekel, da bomo morali' vzeti sliko, čeprav ni hčerka prej ne podpisala in ne naročila. Kupili smo na pol izdelano sliko, da bi bil mir. Nato pa so pisali, da ‘bodo poslali povečano sliko, kar smo odklonili. Ivrdka je zo-pet pisala, da še ni nikogar varala in da smo jo celo žalili na odprti karti i-Tt je dobila tudi hčerka od advokata opomini. Nato smo morali končno naročilo potrditi, čeprav čisto prisiljeno. Tudi potniku smo pisali v Celje, pa ni nič odgovoril. Pozneje so poslali sliko po povzetju in smo kar plačali-. Ko smo odprli, .ie bil na sliki nek pilot, ne pa hčer-
kn.	  v	,
Joslali smo nazaj, a nam še vedno niso poslali prave slike. I vrdka je odgovorila, da .ie kriv potnik, in da oni ne odigovarjajm Ako hočem sliko, moram poslati še denarja. Ko smo grozili s tožbo, sploh niso več odpisali. Vprašali smo že v Prevaljah advokata, pa je rekel, da ni nič. Kaj nam je storiti?
Odgovor: Ko se je prvotno samo hčerka pogodila s ipotovko, v nikakor niste bili- dolžni
plačevati iz te pogodbe. Ko ste se pozneje vi podpisali, ste bili seve že tudi vi obvezani. Ce Vam je tvrdka poslala popolnoma drugo sliko, jo lahko še vedno tožite na izročitev prave slike. Morda pridete najkrajše do cilja z ovadbo na drž. tožilstvo ali orožništvo radi goljufije. Običajno pa nastajajo iz takšnih naročil za povečanje slik vedno takšne in podobne razprtije, ki povzročajo visoke stroške.
Uradni branilec (Ptuj)
Vprašanje; Moja žena ie ime’a pri sodišču razpravo ter je bilo na vabilu zabeleženo, da jo bo zagovarjal uradni hranilec. Ta odvetnik iz Maribora, ki ga žena ni najela, zahteva sedaj od nje plačil-o stroškov v znesku din 26350 in grozi s tožbo. Moja žena pa se ne čuti dolžna tega zneska poravnati in Vas prosim odgovora, kaj ie na stvari?
Odgovor: Vaša žena se je morala očividn/t zagovarjati pred kazenskim senatom okrožnega sodišča radi zločinstva in ie sodišče vsled tega postavilo uradnega branilca, ako sii ga ni ze poprej sama izibrala. Če je žena brez premoženja, uradni branilec ne more zahtevati od nie plačila. V nasprotnem slučaju pa ie odvetnik upravičen zahtevati iod nje stroške, ki z oz rom na odvetniško tarifo po tem znesku raz-»I pravo pred okrožnim sodiščem niso visoki.
ne mažemo, da stenic ne preženemo kam drugam. Pač pa moramo takoj februarja, še -preden zalega oživi, začeti s snaženjem. Vsaj enkrat tedensko moramo dati vse postelje popolnoma narazen, pregledati tudi v lesenih -delih vsak kotiček in vsako špranjo in sproti uničiti vsako jajčece in vsako stenico. S takim temeljitim -pregledom je treba nadaljevati tja do novembra, V vročih poletnih mesecih pa seveda ne zadostuje enkratni tedenski pregled, ampak je treba to delo opraviti vsaj dvakrat na teden. Pregledati -je treba tudi okvirje slik, zofe in sploh vsak kraj, kjer sumimo, da se skrivajo stenice. Če nimamo vsega stanovanja zasteničenega, če imamo stenice samo -vi posteljah, imamo še najlažje delo. Samo s takim doslednim uničevanjem dosežemo uspehe. Če stanujemo sami zase v hiši, ali če imamo snažne sosede, si lahko stenice popolnoma odpravimo, drugače pa dosežemo s takim temeljitim pre-g edovanjem vsaj, da se nam stenice ne morejo razmn-ožiti, tudi če jih dobimo od drugod.
Z raznimi sredstvi proti stenicam pa namažimo zlasti tiste kotičke in špranje, kamor s težavo sežemo in nočemo, da bi se tam stenice zaredile. Zelo dobro sredstvo je terpentin, ki je še zlasti priporočljiv, ker ne pušča nobenih sledov. Enako dober je tudi lizol. Mnogi tudi
kruhove rezine najprej s tem in šele nato naložimo drugo povrhu, ako pa nimamo nič za namazati, naložimo kar naravnost na krulh. — Nekaj primerov za ob-ožene kruhke: 1. Rezine črnega kruha namaži s surovim maslom, potresi z nasekljanim drobnjakom (šnitlohom) in obloži s tankimi koščki trdo kuhanih jajc. 2. Kruhove rezine obloži z nerezano slanino, -paradižniki in redkvico ter posuj z natrganim hrenom in kumnico. 3. Kruhove rezine namaži s. smetano, navrh pa naloži koščke kumaric in korenja, ki jih lahko prej, če hočeš, pokapaš s kisom in oljem. 4. Oib posebnih prilikah lahko napraviš otrokom take sladke obložene kruhke: I Bele kruhove rezine pomažeš z marmelado ali medom, obložiš pa z vkuhanim sadjem, orehi, rozinami itd. — Pri obloženih -kruhkih se bomo tudi najlažje navadili na surovo -prehrano, ki je še nismo kar nič prav vajeni, Pri obloženih kruhk h lahko pokaže gospodinja 'vso svojo iznajdljivost, pa tudi sv-oj smisel za okus in lep zunanji videz. Vsa posebnost obloženih kruhkov je ravno v tem, da nas kljub vsej preprostosti vedno znova presenetijo, -ker so vediio-nekoliko drugačni.
Nemške oblasti so prepovedale Tirolcem no--prekuha -o tobak za nosljanje in kumino, in s [ siti orožje. To pravico so imeli Tirolci izza ča-tem namažejo postelje. V zasteničenih hišah1 SOv Marije Terezije, je do-bro, dodati pri preslikanju soib barvam ne- '
koliko volovskega žolča ali še bolje, vode, v kateri smo prekuhali kolokvint-o (stru-p, ki se dobi v drogerijah). Da nam ne prilezejo stenice v stanovanje, namažimo zunanje okenske okvirje in vrata s kolokviintno vodo ali pa s koncentrirano kisovo kislino, ravno tako pa tudi namažimo tla in sicer pra-vi vsak-o špranjo, če je stanovanje zelo zasteničeno in bi bilo mehanično uničevanje stenic predolgotrajno, je najbolje, če uničimo stenice s strupenimi plini. Najboljša je ciklonizacija, uničevanje s strupe-
Bučno olje,
vedno sveže in dobro, n u d 1 tovarna bulnega olja, Maribor, Taborska ulica St. 7, pri mostu
Cenjenim gostom nudi dobro in tečno hrano
»Mariborska menza“
nasproti stolne cerkve. Delavci dobe popust. Za obilen obisk se priporoča M. Drčar
Obleke, klobuke, perilo, pletenine Itd. v konfekciji
Jakob Uh - Maribor
Glavni trg 2
Društvo »Južnih Tirolcev«, ki je bilo 1. 1919 ustanovljeno v Inomostu, je bilo razpuščeno., premoženje pa zaplenjeno.
Nogavice,
kopalne obleke, srajce, rute, perilo vseh vrst, obleke, robce, čepice, blago za posteljnino,moško,žensko perilo inobleke, ostanke, vseh vrst pletenin, volno itd. aobite v novi trgovini in pletilnict
»MARA“, Maribor
Koroška 26 (poleg tržnice)
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta ‘1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah in doti.
Zavaruj« xa pogrobnlno zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000-— in
sa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
m
Za konzorcij izdala in urejuje Adoll Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstaviteIj Viktor Eržen v Mariboru.