Posamezna številka; 1 krono.
mk ata, nrrm “•"J* >» pruuUtot, ib II. ui i “•m»oa »ul*4nj»n dn« Ur .Um
•»•Uto* 180 K, pilota« «0 I, «WetM 4$ i muho IS K.
P* iojoToni. Prt T«ikt»!n-
i Hi«™*? ln W ,TAB0BA\
{ *U.5IB0R, Jvčijrr, Ji* i.
m
  .......
O O O POSTOT5TA. I^A^rSAXXRA3?rA B O
L«to: ||.
Maribor, nedelja 5. junija 1921.
IHIIMIWH»inWHmi
Posamezna številka t
1 krono.
UBBDHI&TVO m aahijA ▼ U«ii-bora, Jurči&eT* «1. it. 4* •• ■tropi#- TuleUo Utonil* »t, 876. UPEAVI
1
s
S
slon Ui«v». k* ***.	■
uah^» ▼	JJ
ulici ItT 4,'jriiUij«, Imt. Ttto.
H» ouoMU im i«m)» M — oiin. - Brttptai >• "
»• 5
Številka: 125.
t« )0-me >ri*
!
Maribor, 4 junija. v včei’ajšnji številki občujem navdušcnie in agitacijo alpskih Zai(cev za ujcdinjcnje in pravi: »Kar ske lVa, S3'co 311 narekujejo gospodar* ,jaf °yisti, temn se trajno zoperstav-Wz ^osoče. Na mesto polniti sode ^Un a ^	radikalno	likvidirati
»'Straži« no zdi, da tudi pri H>o»f^°de brez dna razni ple-j, .p 3 separatisti? Razlika je v tem, i, v®triji malo ljrdi, ki bi se z* prj 311 za ohranitev starih mej, doei.o w as.3->10ei 338 MpajO preko Kolpe in fcn f	T^i	moramo na vsak na
in^t! s-ujo Avs-rijo, da se as wf v Nemtlji. Došolaj so tvorili k jJ1?03 --oseben tip jNtv^sv. Punij fotk > 5*ar,e kul’urne tnriicije; s pov-i® mutifaia avstrijska lit*>
ra itd. t »-r.es * *nivijci vedo, da * tega n» ledu i*su'ui, tudi < l**ijo z N »ničijo Ui je bila vedno
ltva	repjt	antant	vsenem
^ • Audi mi Slovenci ne izgubit—
)ts • Jaai’u8imo svoje plemenske : f.j	ne	ustvaviamo ulemt
•i mi Slovenci ne izgubimo nič,
mejni-
81 ne ustvarjamo plemensko-iio j ^stične Slovenije, ki je obstojala
git1
' 1*
„ * samo v kulturnem smislu.
. .^Se ne boje, da jih bodo šte-
ti 2a,VlC!. £CsPodarsko močnejši Nem-Q'V, Njim ni do preteklosti, Va	bodočnost..	Bodočnost zah te-
ti ju a ni3onjo. Zato ne stavijo v ospre-u°noruiife; kolikor je bo treba, bo }j*n, ,®UTna po sebi. Življenje bo ostalo Bo ii. ajerci bodo Šta jerci, Tirolci bo-<a vsi so Nemci. Pri nas pa ^jo v	S°v€nci	iu Hrvati ho-
Vat: 3^ najprej Srbi. Slovenci in Hr-*feis’l 0sIovani 1,4 v geografskem ^ se še prepiramo za im«; oni 4v^,a-. .popolno jedinstvo. Če bi bili it} V^ki Nemci take vrste avtonomi-VaLj or 80 nekatere slovenske in hr-»trjt-Co;®lrauke, tedaj bi ostali v Avto jji J-ver Pa so predvsem Nemci, na kftr ^ vse drugo, ne marajo Avstrije, ^ivlift .ne Pomeni, da bi v kulturnem ^i ne ohranili avstrijski tip. — •tv««* ■?vofte* Ka ohranimo v jedin-Htv 1 Jugoslaviji <če hočete Srbiji, <te ski ali magari Sloveniji, saj ne
Voju , .° *e mogoče zoperstavljati raz-in 5a ^°lo^5o naše nacionalne ftiki P°dar9ke koristi. Plemenski mej* P(^rt3> labko pa kljub temu di ]^° Srbi, Hrvati in Slovenci. Tu-tfin0 ?? dobimo svojo gospodarsko av. tr^ I j branimo ne le Beograd, Za-§arLjubljano, temveč tudi Skoplje, Osijek, Maribor itd. če smo 6h v I°^»jmoramo imeti eno državo, «9 kft ^?C (ivžav v eni državi, katerih v&a-^eriM r«-zvijala v *voji dosedanji p centrifugalno, plemensko. — <0<ie avljati se temu, pomeni polniti JiL?*** dna. Delo, ki je otročje in
mladega Slo-venca Srbom.
Sc> °a»i. ko smo se malo poznali; vSiao vedoU drug za drugega. V ^ve 0, ?as. u^ili o slavni preteklosti ’ ai ni bila nikdar naša mati; o ^	ki	so nam delili kamen
^ HaSp ^rnha. Slišali smo o zgodovi-r %Šiiea ro^u’ ki je bila pisana s krv-heli ,,.yPr,ednikov in od katere nismo ,ru£ega, kakor tisoč let se testament:	Trpite in
e* dokler ne napoči naš dan,
Sprejetje četrtega dela ustave.
TIP Beograd, 4. junija. Včeraj- di se je odredilo takoj glasovanje, ter šnj$ seja konstituante se je pričela ob je bilo to poglavje sprejeto soglasno. 10. uri dopoldan. Po izvrSenilvformalno- Za tem je prišel na vrsto peti del o ka* stih je bilo prečitano poročilo o verifi- terem so govorili Milorad Vujičič, kaciji mandata Stojana Stojanoviča. — Slavko Sečerov, Jovan Magoševič, Ko-Dr. Korošec je zahteval razveljavijo- sta Novakovič, minister Trifkovič, ter nje kazni poslanca Bariča, čemur se pa Momčilo Ivanič. Seja je končala ob 13 ni moglo ugoditi. Klerikalci so na to uri. Nadaljuje se danes popoldan ter demonstrativno zapustili zbornico. — pride najbrže že na tej seji do glasova-Slodila je razprava o četrtem delu u- nja v petem delu. stave. Ker se ni nihče priglasil k bese-
Novi pogoji za investicijsko posojilo.
LDU Beograd, 3. junija. Zastop- med seboj. 11. Vsi državni izdatki Iz niki beograjskih in. zagrebških bank so tega posojila se morajo nadzorovati po v daljših pogajanjih stavili ministr- parlamentarnem anketnem odboru, ki stvu za finance nove predloge za inve- bo skrbel za pravočasno kritje in iz-sticijslw posojilo z nastopnimi pogoji: plačevanje kuponov in amortiziranih 1. V dosego tega cilja se ustanovi sin- obveznic. Stroške za vzdrževanje tega dikat, ki bo pod navedenimi pogoji odbora nosi država. 12. Emisija tega vzel nase obveznost, da izvede vpis in posojila se mora zakonito urediti. 13. emisijo vsoga, zpeska tega posojila v Obveznice tega posojila morajo biti ko-vsoti 500 milijonov dinarjev. 2. Treba tirane na beograjski in zagrebški, even-je v prospektu označiti, da je to inve* tualno tudi na drugih domačih in tujih sticijsko posojilo najeto ^ato, da se po- borzah. Takse za kotiranje plača dižava. pravijo in razširijo sedanje ter zgrade 14. Država mora v obveznicah priznati nove železniške proge, pristanišča, ce- jamstvene sposobnosti za vso emisijo, ste itd. 3. Posojilo znaša nominalnih 15. Obveznice in začaSna potrdila spre-500 milijonov dinarjev in se bo amor- jema Narodna banka Srbov, Hrvatov in tiziralo v 50 letih. Amortizacija se prizna Slovencev ter njene filijalke ves Cas, koncem tretjega leta po emisiji in naj- dokler traja posojilo. Za sindikatne ban-dalje koncem petega leta po emisiji. 4. ke morejo obresti znašati največ 6 odst., Kurzi emisije so al pari, obresti znašajo posojila pa v višini 80 odst. nominalne 7 odst. letno brez odbitka v prvoletnem vrednosti za prva 4 leta, pozneje pa 75 izplačilu v kuponih. 5. Amortizacijski odst. in to za ves čas, dokler traja n8črt se določi v naprej in bo sestavljal amortizacija in brez ozira na* kurz. Za del pogodbe o posojilu. V roku 10 let lombarde teh prevzetih obveznic, za nese posojilo ne more konvertirati. Po pre-: vpisane ostanke v obveznicah, ki so jih teku tega roka se obresti ne morejo zni- blagajne sprejele, banke ne jamčijo s lati. 6. Obligacije tega posojila morajo svojim ostalim premotenjem. Lombardi-bjti po 100, 500, 1000 in 10.000 dinar- rani kredit ne more tangirati eskomptne-jev. 7. Izplačilo v kuponih se mora to- ga in kontokorentnega kredita denarnega čno razdeliti po rokih. Državne blaga}- zavoda sindikata. 16. Vse etektivne stro-nice in banke morajo biti pooblaščene, Ške pri emisiji (tiskov., formul., obvezn., da ob 2 odst. proviziji vrše izplačilo ku- poštnine, potni in upravni stroški), kakor ponov in izvršilnih obveznic. 8. To in- tudi vse stroške za prenos denarja vesticijsko posojilo mora biti državno gredo na račun države. 17. Finančni efektivno zajamčeno s hipotekami. 9. In- minister prizna sindikatu denarnih za-vesticijski objekti bodo v prvi vrsti jam- vodov 1 odst. vsega zneska posojila na Čili za izplačilo obresti in amortizacijskih račun provizije. 18. Tudi ostali denarni obveznic, v kolikor pa to ne bo zado- zavodi izven sindikati so dolžni vršiti stovalo, bo jamčil državni proračun. 10. vpisovanje posojila in pomagati državi. Obveznice in kuponi tega posojila bodo 19. Rok za vpisovanje posojila more oproščeni vseh dajatev (davka, takse določiti finančni minister v sporazumu in dr.) sedanjih in prihodnjih. Istotako s sindikatom bank, trajanje vpisovanja oprošča finančni minister vseh davkov, pa mora biti najmanj mesec dni. 20. javnega davka, takse za promet in vseh Ce g. minister sprejme te pogoje, mora računov pri emisiji posojila med finan- skleniti posebno pismeno pogodbo s čnim ministrom in sindikatom in posa- sindikatom. Takse in pristojbine tega meznlmi zavodi kakor tudi med zavodi dogovora plača država.
Štajerci goreči vclenemci. Korošci Vendarle revizija rapallske pogodbe?
proti glasovanju.	*	TIP	L j u b 1 j a n a,'4. junija. Iz iz-
TIP Gradec, 4. junija. Štajerska jave, katero je podal grof Sforza jo po-deželna vlad| je pričela s pripravami yzeti, da italijanska vlada odločno za glasovanje. Izgleda, da štajerska vztraja na stališču, da Baroš ne pripa-vlada sploh ignorira dunajsko in po- de Jugoslaviji, temveč pride za dobo Stopa popolnoma neodvisno. Deželna 99 let pod upravo mešane komisije, v vlada je določila glasovalne komisije, kateri bodeta po dva zastopnika Ita-način glasovanja in razno druge po- lij0’ Jugoslavije in Reke. Italija prov-drobnosti. Dočim so se solnograške o- zame v svojo upravo vse železnice, ki blasti le v toliko udeležile plebiscita, vodijo.k Barošu. Na ta način hoče zas v kolikor so dale na razpolaganje vb- braniti naš razvoj v severni Adriji. — lilne imenike, hoče štajerska vlada po* Kaj vse še bo zahtevala rimska vlada staviti na čelu komisij okrajne glavar* iQ kako daleč gre naše popuščanje! je, da se tako bolj 'pordari edinost vla« Komunistično rovarjenje na Češko* de in ljudstva^ Za nedeljo so napoveda-	slovaškem,
na po vsej deželi zborovanja strank,ki LDU Praga, 4. junija. »Narodny se bodo nadaljevala tudi prihodnje ne* Listi« poročajo da se je agitacija za delje tja dp glasovanja. Pričakovati je stavko, za katero delujejo komtinisti, z vso verjetnostjo, da bo Štajerska iz* razširila sedaj tudi na okraj Nitra. Ni med vseh avstrijskih deiel oddala naj- dvoma, da hočejo komunisti porabiti manje »ne« — glasov.	bodočo žetev za novo akcijo.
DKU D upa j, 3. junija. »Reiehs-	Amerika	za	razorožitev,
post« poroča iz Oelovoa, da namerava- ' LDU Pariz, 3. junija. Po vesteh iz jo tamkaj vse stranke in vse občine iz* Amerike je vlada Zedinjenih držav že dati proglas na Štajerce, naj opusta napravila pri državah korake v vpra* glasovanje, ki ga hočejo izvesti 3. juli* šanju mednarodne razorožitve in prod-ja. Pri tem bodo apelirale na solidar- lagala, da o tem vprašanju razpravlja noet avstrijskih alpskih Nemcev.	t jrhovnem svetu
Nismo imeli kraljev in prestolov, zaj brisana je bila sled za našimi knezi, da bi nam bolj bila pred očmi narodna sužnost. Ko smo hoteli očistiti našo. zemljo tujih krvosesov, so nam milostno dali kralja in ga kronali z razbeljeno železno krono. Takšen je bil simbol naše zgodovine! A ostali smo zvesti sporočilu svojih dedov in smo vztrajali, in čakali, da napoči naš dan. Borili smo se na severu in na jugu; s kultu* ro, ki smo jo izplavili kakor zlato iz re-ke našega znoja in naših 6olza, smo branili svoj obstoj pred velikimi nasprotniki, ki so nas potiskali od Alp k Adriji ali^ki so nas tu hoteli potopiti na dnu našega morja. Upali smo, da vstane kralj Matjaž iz svojega sna in da bo potem vse dobro. V teh upih' smo rastli mi mladi na slovenskih mejah. L. 1912. je nastopila balkanska vojna. Ostrmeli smo, ko smo gledali doli na Balkan. Zdelo se nam je, da je naša zarja že nad gorami, Diven srbski junak, pravi sin matere Jugovičev, krvni brat kraljeviča Marka, se je dvignil s tal s svoje male svobodne države in zasekal svoj buzdovan proti vzhodu in jugu. Takrat smo isvedeli mi mladi, kaj je Kosovo polje, kaj ,so sveti stolpi Gračanice, kaj je beseda cara Lazara. Srca so nam živo bila, k<i smo slišali, da je Vidov dan osvečan.da lfeži osmanski meč strt na stari srbski zemlji. Učili smo se cirilico, prebirali njene starinske črke s pobožnostjo in navdušenjem, kakor da leže za njimi pozabljeni akovdi našo narodna zgodovine. Dnevi srbskih zmag so nam bili praznik;; Kumanovo in Prizren sta nam zvabila solze v oči. Na to je pri' Šel veter hudourni in oblaki sb zakrili našo zarjo. Črna leta so sledila; trpijo nje je bilo v naših srcih, a nismo smeli odpreti ust iu vpiti. Vpiti, da bi na e slišal Bog pravde in resnice. Razpodili so nas semintja: v ječe, v taborišča, na fronte:^ razjedali so naše zdravje in sd veselili, ker smo bili pobiti na telesif in volji. Niso nas boleli tuji udarci;’ največje gor je je prihajalo od naših! lastnih ljudi, ki so bili zaslepljeni in katerim je strup krožil po žilah, da ni-' so vedeli, kaj so delali. Takrat so pri-* ha jale otvas_ temne vesti, da je bilo na* še gorje Večje. Slišali smo o vaših strašnih žrtvah; o pori preko Albanije. — Sestradani in zaničevani smo v vojaš" kih taboriščih čakali, da se usmili Pravda sveta vseh vas,, najhednejšib beguncev, kar jih je videl svet. In ko-maj smo verjeli, da ste bili v Bjtolju) Kdo naj popiše naše veselje, ko je celo vas in naš krvnik priznal, da ste zma^ govalci! Tudi v naši domovini je bilo veselejše. Čistilo se je nebo, odprle so se njegove sinjine in zaplapolale so zopet veselo in ponosno trobojnice na na* ših hišah. Kakor črna noo je ležala preteklost za nami, zarja je bila v nas in jutro naše narodne zgodovine je vstajalo nad Balkanom. Tako so prišli! lepi dnevi ujedinjenja. Vedeli smo, da bo treba premagati mnogo težav, prebresti marsikatero nevarno mesto. Toda imeli smo svoj dom, vsi ^rije bratje isto streho. Pozdravljali smo sivolasega kralja, ki je prebredel s svojim na* rodom krvavo Morje, da je sinila $vo< hoda njemu in vsem bratom. Pozdrav* Ijali smo njegovega sina, ker nismo pozabili, kaj je vladar tuje krvi. čutil: smo, da je testament naših ubogih, tevnih, najrevnejših prednikov izvršen: naš dan je napočil!
Dan gre za dnem, svet se izpremi« nja, iz sna postaja resnica, s cvetja padajo semena in rasto bilke. Drugače je marsikaj kakor smo pričakovali; tak šen jo ukaz življenja. Toda na znotraj »mo ostali mi, ki smo hrepeneli za vami izza dni Vašega mogočnega prebu*
Strta %
;T A B O R«
Maribor, 5- junij«
Jenja jeseni 1. 1912, Ki smo Vas spremljali na vseh potih, trpeli, kljubovali in čvrsto verovali z vami — ostali smo isti, ker ne moremo biti drugačni. — Ostali smo vaši; ker sto vi naši. Ostali smo, ker hočemo z vami graditi skupno veliki Hram jugoslovenslte bodočnosti. Brez vas smo izgubljeni. Vi brez nas ste izdani in vrženi daleč .nazaj. Naša pot je skupna, mi smo eno. En narod, ena duša. Vedno širji je naš krog. Ne zamerite onim našim bratom, ki so vas zopet pričeli psovati in izda2 jati. Oni so iskali pri vas tisto, kar so imeli, kadar smo mi plakali radi ne-pravde, ne imajoči ničesar razen svojih idealov in svojega poštenja. Mnogi od njih se še bodo vrnili in delali z nami. Nam je treba, da se čimbolj spoznamo; danes se prepirajo naši in vaši vsak pri svojem ozkem okencu, kjer so vajeni stati in se prepirati. A v naših Šolah raste nov, prerojen zarod, napojen z duhom vseh nas, ki smo bili takrat redki bakljonosci. Tudi v vaših šolah so razvija duša mladine, ki razprostira svoja krila do Triglava in do Soluna. Mladi bodo dovršili naše delo in zagotovili ‘Jugoslov. naciji častno mesto med narodi Evrope,
Z--------------------------------------
Notranja in zunanja politika.
\
* Vprašanje pariškega poslanika fe neodločeno, V vprašanju Vesniče-vega naslednike ie ni padla odločitev, (zgleda, da knez Vojnovič ne pride v poštev. Predlog, da bi se to mesto poverilo dr. Trumbiču, j« bil odločno odklonjen, ker je dr. Trumbič glasoval proti ustavi. Tudi kandidatura prometnega ministra Velizarja Jankoviča je propadla. Predvsem prihaja v poštev Mato Boškovič, ki že pozna pariške razmere, za njim pa bivši poslanik v Sonji in Petrogradu Miroslav Spalaj-kovič.
• Zagrebški politični procesi. Raz-
Erivi proti trem dijakom komunistom, i so pripravljali atentat na notranjega ministra Draikoviča, je končana. Obsodba še ni izrečena. — Proces proti dr. Sufflaya in tovarišem je odgoden na 13. t. m. Zaslišanih je bilo več obtožencev, ki so sami priznali krivdo na cadevab, katere lepo razsvetljujejo moralno gnilobo gotovih vrst hrvatskega prebivalstva. Več izmed njih je bilo v službi madžarske špijonaže. Vkljub temu eo nastopili na zatožnih klopeh z hrvat-skimi trobojnicami v gumbnici. Nekateri *agreški Usti ostro protestirajo proti tej žalitvi hrvatskega poštenja. — Proces proti kmetom iz Sv. Ivana Zeline v Zagorju, ki so se udeležili znane „po-bnne* in umorili kotarskega predstojnika Spilarja, je eden največjih procesov zadnja leta. Na zatožni klopi sedi 143 oseb.
802. BORKO:
F. M. Dostojevskij.
(K bližajoči ie stoletnici rojstva),
1	(Dalje.)
Po izstopu iz vojaško službe ni imel Kopejko v žepu, a dovršil je bil svoj prvi roman »Bjednyje ljudi« (Ubogi ljudje), spisan v letih 1843—1841. Izročil ga jo znanemu pisatelju Nekraso-vemu. Ta ga je takoj zanesel največji takratni kapaciteti v literarni kritiki Bjelinskemu. Mož je bil oster kritik, a nad romanom Dostojevskega je vsklik-nil mehko: »To je veliko umetniško de2 lo. Pisatelj ne ve sam, kaj je spisal.«
Roman »Ubogi ljudje« je pisan v pismih, fci si jih pošiljata revni petro-grajski pisar Djevuškin in zapuščena sirota Varjenka. Opisujeta svoje revno življenje, razkrivata si težave in skrbi vsakdanjega boja za obstanek. Med njima vzplamti ljubezen; tuintam prekipeva iznad vrstic strastno Iju-bavno hrepenenje, ali ga beda potlači V brezupno resignacijo, ki je najlepša tam, kjer dospe .do odpovedi: Varjenka se poroči z drugim; revni pisar Djevuškin, ki nima »niti suknjo za poroko«, pa se odpovo svojim sanjam in vda v usodo bednega samca. Redkoka-tera knjiga tistega časa ima toliko toplote in odkritosrčne ljubezni do malih, ubogih, nesrečnih ljudi. Zato jc do-
* Vprašanje koridorja na vidiku?
Gibanje avstrijskih Nemcev za priključitev Nemčiji je prisililo antantne kroge, da so pričeli resneje razmotrivati avstrijski problem. Izgleda, da so Francozi obračunali z dosedanjo politiko obzirnosti nasproti Avstriji, v svesti si, da pomeni vsako ojačanje Avstrije krepitev Nemčije. Izmed raznih političnih sredstev, s katerimi bode antanta oslabila Avstrijo, predno se ta le zedini z Nemčijo, razmišljajo v prvi vrsti o nevtralnem koridorju in pa o združitvi Koroške z našo državo. Vprašanje koridorja med Češkoslovaško in jugoslovensko državo je bilo svojčas na pariški konferenci odklonjeno, ker takratna politična konstelacija še ni bila tako jasna, da bi antantni krogi spoznali avstrijski in madžarski problem v pravi luči. Zdi se, da bodo homatife z Zapadno Ogrsko ter plebiscitno gibanje v Avstriji prisilile zapadnoevropske diplomate, da posvetijo več pozornosti temu problemu, ki ima posebno važnost zlasti za Češkoslovaško, ki bo izza avstrijske priključitve popolnoma stisnjena med Nemčijo in Madžarsko. Istočasno vzbuja zanimanje koroško vprašanje, ki so' ga svojčas rešili nedosledno in krivično za nas ter so namenoma ojačili Avstrijo, misleč, da bodo s tem oslabili Nemčijo. Polagoma se vračajo antantni državniki k spoznanju, da bodo ravnotežje v srednji in vzhodni Evropi vzdržale samo močne, slovanske države s trdnimi mejami in brez iredente. Zal, da prihaja to spoznanje v marsičem prepozno.
* Koncentracijska vlada na Reki. Rimski listi poročajo, da sta se Zanella in Belasicb sporazumela glede sestave koncentracijske vlade, v katero bi stopili reški nacionalni liberalci, Zanellaši m d’Annunzijevci.
* Francoski listi o avstrijski vladni krizi. Iz Pariza javljajo: Poročilu o demisiji kabineta Mayr pripisujejo vsi listi dalekosežen pomen. Listi naglaša-jo, da je vzrok demisiji naraščanje po-kreta za priključitev in menijo, da se je zvezni kancler dr. Mayr z vsemi sredstvi, ki so mu bila na razpolago, postavil" proti glasovanju v Tirolu in Salzburški. »Petit Journal« piše, da je držanje dežel zelo poostrilo položaj. Pežele so po vojni dobile preveč moči in mislijo, da se jim ni treba ozirati na državo ter lahko odklonijo celo obveznosti, ki jih nalaga kreditna akcija Zveze narodov,
* Nemčija že plačuje. Reuterjev. urad javlja iz New York‘a: Prvi obrok Nemčije v znesku '47 milijonov dolarjev je dospel danes v posest Fede-ral-Reservebank. Nemška vlada je dopolnila včeraj vplačilo potom posredovanja '4 njujorških bančnih zavodov. Plačilo ni izvršeno v gotovini, marvšč V bančnih nakazilih.
* Nemška ofenziva v Slezljl. V G.
Šleziji so nemške čete izza artilerijske-
ga streljanja v noči dno 30. maja na* skočile poljske postojanke in prisilile poljske upornike, da so izpraznili več krajev ter so umaknili proti Gornjim Strelicam. Nemci so izvršili vet uspelih napadov na fronti proti upornikom. — Glasom zadnjih vesti so francoske čete že započele zasedati nevtralno mejo.
* Portugalski parlament. Parla-mont jo bil razpuščen. Volitve so razpisane na 20. julija. i
Družinski večer
| zopet nazaj k njemu. Iz porodišmc«! se je rojakinja zopet povrnila v sta stanovanje in kolo sreče je zopet za* telo — žena je morala zopet-v lculiiS Pa ni trajalo dolgo in mož se je s® gal z rojakinjo in izvršila se je. a® zamenjava postelj, rojakinja je _sla» zaj v kuhinjo, žena pa v sobo m *, se je kolo sreče obračalo'še rojakinja in žena sta z njim men]}''* postelje, dokler ni te dni napravil? Iicija red, kako, o tem pa.poročilo pove,	_____
društva ,,J A D R A N"
se vrši danes soboto 4. t. m. v Narodnem domu. Začetek ob 20. uri. PRIMORCI IN NJIH PRIJA-— TEUJI DOBRODOŠLI! -Zabava s« vrši na prostem, v slučaju slabega vremena pa v dvorani Narod. doma.
Zanimivosti.
segla v takratnih ruskih krogih velik uspeh. Bila je to doba salonskega altru izma, neke sanjave sentimentalnosti, ki je iskala v knjigah in razgovorih u-smiljenje nad bednimi, a siccr se je skrbno varovala, da ne preide čez prag plemiškega salona.
Za »Ubogimi ljudmi« sledili romani in novele: »Dvojnik« (1845), »Go-spodin Roharčin«, »Netočka Nezvano-va« (1846), »Horjajka« (1847) ter »Bele noči« (1848), ki pa v splošnem ne dosegajo višine prvega umotvora.
Dostojevskij je živel samotarsko življenje, h kateremu ga je nagibala že njegova nervoznost in večni prepiri s takratnimi literarnimi tovariši. Pričel je dvomiti o svojem talentu in se vdajati brezplodnim sanjarijam. Skoraj slučajno je zašel v tajni revolucijonarni krožek, katerega spiritns movensjebil ministrski uradnik Petraševskij. — V krožku so se zbirali mladi, načitani ljudje, ki so hoteli po vzoru zapadno-evropskili »nemirnih- duhov« zrevolu-cijonizirati Rusijo in uvesti svobodno demokratično rusko republiko: Najti-pičnejši tolmač te težnje je bil ruski emigrant v Parizu J. A. Heržen (1812-1870). Mladi ljudje pa Rusije, njenega značaja, njenega jedra, t. j. mnžika, sploh niso poznali. Živeli so v svojem fiktivnem svetu in ho lovili za iluzijami kakor don (Juijoto; ,V, sedanjih <lneh
Kolo sreče. Kaj so na svetu vse no dogaja! Skoro bi rekli lahko, da ni na svetu nič nemogočega, posebno pa ni skoro nič nemogočega v našem Zagrebu, ki se ne razvija v velemesto samo P° zunanjosti, ampak tudi po vseh mogočih lumparijah. Gotovo pa je res zanimiva vest, katero prinašajo te dni zagrebški listi. Ta vest, je sledeča: Nekega dne je potrkalo na vrata dveh zakoncev, vrata so so odprla in v stano5 vat je je vstopila lepa mlada ženska, moževa rojakinja, ter zaprosila za prenočišče, češ, da ga ne more 'nikjer drugje dobiti. Seveda se razume, da so ji ga dali. Namestili so jo v kuhinji. Toda mlada rojakinja je ostala tam tudi drugi, tretji in vse nadaljnje 'dni. Niti na misel ji ni prišlo, da bi si poiskala drugo stanovanje, mož in žena Pa ji tudi nista tega rekla. Kdo bi bil v času^ sedanje stanovanjske bedo tako trdosrčen. Tako je šlo mirno dalje, dokler ni žena nekega dne opazila, da se vojakinja sumljivo debeli. Sprva je mislila še, da se vara, pozneje pa ji to svoje mnenje naravnost povedala. — Kako se je začudila, ko ji je rojakinja potrdila, da se nahaja v blagoslovljenem stanu, ter med jokom in na kolenih^ izdala — da je krivec njen lasten mož. Varana žena je zahtevala na.to od moža zadoščenje, toda mesto tega jo je mož spodil spat v kuhinjo, rojakinjo pa je vzel k sebi v zakonsko postelj. Prišel je čas poroda in žena je z velikim trudom končno rojakinjo vend/ar preprosila, da je odšla v porodišnico. Možu je bilo sedaj dolgčas, pobotal se je z ženo in ta se je povrnila iz kuhinje
 ... ■■	M	I	t
vidimo, da ruski mužik vzlic intenziv* nemu naporu raznih revolucijonarcev ne razume evropskega doktrinarstva ter s svojo brezbrižnostjo za sociahfa vprašanja in za kulturni racionalizem kruto bije v obraz svoji inteligenci. — ‘Dostojevskij se je takrat z vnemo o-klenil Petraeevskega in ogreval svojo nervozno, melanholično naturo z ko-smopolitskim rcvolucijonarstvom. — Vsled izdajstva nekega policijskega* konfidenta, Italijana Antonellija, katerega je sam Petraševskij uvedel v svoj tajni klub, smatrajoč ga za ognjevitega pristaša novih idej, je policija v noči od 22. na 23. aprila 1849.1. vdarla v klubove prostore an aretirala 34 osob. Pozneje so aretirali še nekoliko gardnih oficirjev, vseučiliščnikov in pisateljev, mod njimi Pedora Dostojevskega. Nekoliko so jih bili izpustili, drugi so pa ostali v preiskovalnem zaporu. Tu je spisal Dostojevskij svoj nov roman »Mali junak«. Preiskava je trajala osem mesecev; na to se je sestala posebna sodna komisija, ki je dne 16. novembra 1849 obsodila vse Petra,ševce, izvzemši enega, na smrt, z ustrelje-njem. Car Nikolaj X. pa ni hotel podpisati smrtne obsodbe. Njegovi svetoval’ ci &'o mu predlagali žalostno komedijo, ki je bila okrutnejša nego smrt sama: Obsoiencem so naznanili, da bodo n-l sinreenL postavili so jih na morišče,}
Dnevna kronika.
— Naše cenjene naročnike* Jj< smo priložili položnice za obnovne , ročbe in druge prijatelje .Tabor > nameravajo naš list naročiti, Pr0S! \\ nam pišejo svoje naslove slovens . sti krajevna, ulična imena in što. S tem nam bodo prihranili časa, pri poštnih uslužbencih P P ( mogli za točno odpravo in redno o
— Žalostno! Iz dežele sm? gipii sledeči dopis: Prvega t. m. set?l, liko poseliti mariborsko grledahsc > stavljalo se je dramo »Galeotto dnik). Drama je vzeta iz življ*1?! ’ u nam, da je težko živeti P°^e.nJTl0ralii(l mu življenje ogrenijo takozvsni nj ^ Zalibog, da je bil tempelj » . Ljgeiic raj prazen, ker hoče naša t. zv.io ,Qtat zagreniti in ubiti življenje nas'"1 j dr čim umetnikom. Kaj gledaliSce, j mač umetnik — šantan, vino,da*» h ■ pele po kavarnah, to je za n** narod. Kot deželana me je bl Qt ko sem videl prazno dvorano, * jgj mo zato, ampak tudi, ker so ne* gerli zapuščali med predstavo sv J s(n store in šli raje v kavarno. Pn*fJ, {0v^ izreči g. ravnatelju in njegoV!nl v< jot* šem moje sožalje, ker narod (*• ’j„ i ligenti, p* d. Škrici) je nehvalc*J .Jj* zna ceniti njihovega truda. To je
— Uprava našega gle^J&i abonenti C. Prejeli smo: uradništvom se čujejo ostrcr jbof'( postopanju in bagateliziranju sp tov po gledališki upravi. Zal) kritike precej opravičene. Za ® -g-ment se vršijo predstave silno v po 14 dni, celo tri tedne nič, P°. ^ kar dve skupaj. Po zimi, ko ka predstava jako dobrodošla F:c znik ali nedeljo, je ni bilo. Sedal r ( pa naj samo C-abonenti tičijo on ■ ljah doma in čakajo na predstavo. ^ je bilo na Telovo in sedaj za ppjfl ko je izlet Marib. Sok. Okr.pl1 stave abonementa C so uavadn ^ dobro obiskane. Na Telovo P8!- ^ polprazno gledališče. Edini Pt0 ^ f
polprazno gledališče. ___________ ..	,
ki . ga more porabiti uradništvo, de ven iz zaduhlih pisarn, mU K st h gledališka uprava. Zahtevamo, (t|if trišnja predstava — nedeljska če, ali pa naj igrajo pred pr*z0 deži
to
Vojaki so si pripravili puške, pa enega izmed obsojencev _PrJv m \ vislicam ter se pripravljali, p® ; strele. V tistem trenutku je ^ ozadja kurir in naznanil, da J,11	0	f
spremenil smrtno kazen v pr191.^1 lo. Ta bedasta dvorna senti®®^ je bila vzrotc, da so mnogi i jenoov zblazneli, drugi pa uUir j:val, Lahko si mislimo, kako jo vJLjtoif strašen prizor na epileptika y skoga. Dostojevskij je opisal ^ r m no komedijo v svojem pozneje®0 ^ 7 nu »Idiot«. V zasebnem razg0' pripovedoval, da sc je v duhu .	^
povzdignil nad gmotno živlJe ^ f mu je bil povratek nazaj	go\
pm... Par dni izza pomilošcew ^ j spravili v Sibirijo. Na eni i^ flJ, sibirskih postaj sta se pn^f . .,,voit mu dve dami in mu pokloni*1 1 ,oVo^, pisma, ki je bila edina kuji#fl’ ;0 sibirskim jetnikom. Začelo s • ‘ - ‘ ‘ ‘	¥
iui sioirsKim jetnikom, /jm««*'' .. 0pJ* ljenje, katerega je DostojevsKH 9 v svoji knjigi »Zapiski iz TT,r!j' ma«. Ta njegov spis je gloh0^ tl#« izpoved, ona najlepših knjig ^ o*1 nju v vsej svetovni literaturi- )fjpov plemiča Gorjančikovega nam 1	^
duje Dostojevskij svoje lastne razkriva, svojo lastno osebnost-
(Palje	.
IVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA J
m* Z a Z. SLOVENSKA «SlWa?||
ferframonaJeprmrstae roženo gumb* vsaki veliboBlI la po wakem vaorcn a cenam! brei konkttwnc*;:;^?CT» ihte^fe cenike! Prodija na velik&l
k glavnem cap
,, M*ribor, 5. (unija mr
, -r ABC K~*
, — Vendar enkrat! Vlada }e razpusta dosedanje občinske odbore v Apački kotlini in sicer v Vratji vasi, Vratjem vrtiU', A-iaČah, Drobtincih, Črncih, Lut-vercih, Plitvicih, Segovcib, Žepovcih in "bercin. Te občine so imele skoraj leto m; nemške občinske odbOre. Zupani so Dih naivečji rovarji proti našim obla-
'stem- Sedaj so nastavljeni slovenski ge-tenti.
—	Novoizvottenl župan v Studen-f111 g. loize Kallocb torej noče biti k°munist, sedaj, ko mu diši županski jrolfek. Trdi, da ie jucoslov. soc. demo-in zvest jugoslov. državljan ter se-y®da tudi Slovenec. Da pa ne bode javnost mislila, da se godi temu „naro-anofutefemu socij^l. demokratu" krivica, tovarno nribiti to-le. KallOchov Lojze je Pobiral meseca jan. 1. 1919. po „befehlu" Jurftscha podpise za priklopitev na-X!\, krajev k republiki Nem. Avstriji. ■ .* *«o zvest in zanesljiv naš državljan je. i jojze se ie udeleževal vseh štrajkov in t; ?e^onstracij, kateri so bili le navidez in mezdnega gibanja, v resnici pa so |4 • ‘1 nsPerjeni proti naši državi in so it'	izrazito politične tendence. Stranka
v	je imela pri volitvah v konstitu-
(f m .v Studencih komaj 60 glasov, ko* 1	Pa 4^- Niti predstavnik* liste
* v, ,.n* imela ta stranka takrat. Slo-c	- strankam je bilo za volitev v
lf n* odbor za gospodarsko delo in i £ *a politiko. Zato se je delalo za up L Upno gospodarsko listo in ponudik)
Stopil so bili
da bi stopil na čelo skupne list* ^ *®enoval zastopnike JSDS v to »■ Lojze pa je to odklonil, ker mu je t' K,.PjeP°vedal Nachtigsilov Jo?a, ki bq 'i i. ^di tajil* da je komu- ist.
i*r,5l. , na- ^elo liste, v kateri ™ tff la A1*1 komunisti in pobiralci podpisov 1' in,* D1, Avstrijo. Nadeli so si nedolžno c n. ”Y.e,avska in kmečka skupina", a to i1" Vftit, . s^var‘ prav nič ne izpremeni. Dr*«; 8lcer menja, * ^uta nikdar, in tLPI??0vor- Kakšna je ta „delavska
—	v resnici komunistična
Vsa mec’t,kave naiboli to> da le pobasala dasi a občinskega starešinstva sama, iu a samo 14 odbornikov, sloven-,/* * pa jih imajo 10. — Ako r^5r.avn« oblast izročiti tako važno
Jem . kakor so Studenci v roke lju-DoKi’ .. so delal‘ proti naši državi in * *tor podpise za tujo državo, l8hko i >:	Posledice	pa	bode	nosila	sama.
fileje so prav taki, kakor so bili.
V Sl10 tihi 80 scda>’ ker so take raz*
kit™ da ne morejo govorit!. Ako bi
bil,
J v h pa Prilika, se bodo zopet pokazali j h**!avi luči in stopili na plan proti I g.:et5« narodu in državi, kakor svoj , L *Wj, v Jugoslaviji imajo »amo že-Ce> srce je pa v Nem. Avstriji, k^.^ednišhu „Volksstimme“ se St#fta>JUjemo za brezplačno objavo na-sprejema urednika, lo ’maia° dane* mnogo oglasov in ma-*Volt°S^ora **r i® naž orI^s prinesla a Uhv slirame*i 3m0 8a tako za danes K0 izpustili. Uredništvo Tabora, fc* ~~ Letošnje glavno cepljenje koz Maribor se bo vršilo po sle-fceJ? r*du: Za I. okraj, t. j. notranje bj -P’ dne 7. junija t. j. v torek ob 8. fcujjJjPpldpe v prostorih dekliške šole v 4„e o *v! ulici; za graško predmestje, iflonftu JUnila, t j. v aredo ob 8. uri jj Cinkal* .v prostorih dekliške šole v :e o J*,V1 ulici ; za koroško predmestje, it>hu JUniJa t. j. v četrtek ob 8. uri p ldne v prostorih deške šole v Sa-i"ski ulici; za meljsko predmestje, J9* junija, t j. v petek ob 8. url -J i v otoškem vrtcu na ErjavCevi ff ‘ ;,!!}.*• Magdaleniko predmestje dne V r>rlr.t Ja> t* j. v soboto ob 8. uri dop. i0rih dekliške šola na Magdalen-ttgu. Preeled in nadaljevanje cepki so bile zadrža-
ljkui- ^u. Pregled in nadaljevanje cep-F* Drin* ?ne »tranke,
se morajo vsi otroci, stari ^Pljetti mwece> ki Se sPi°h nis0 bili
fo p-P*avno cepljenje koz za
Nja ioS?e ,n Tezn0 se vrli> 1
v Soli v Pobrežju. Tega se 1. 3 “ježiti vsi otroci, rojeni med
občl-dne 9.
w*. s**
bi otrl9-20. in L 3- 1921, 'nadalje tudi Wii.	ki še do sedaj niso bili cep-
u%ni.	-k<i 86 °POz»ria na to, da je
v »nteresu prebivalstva obliga-” *n da ima oblast nalog posto-
pati proti onim, ki se ne udeleže cepljenja, v smislu zakona. Cepljenja se lahko udeleže tudi odrasli, ki še sploh ali dalje časa niso bili cepljeni. Strogo izvajanje predpisov ima namen vendar enkrat zatreti osepnice, ki šo se pojavile po vojni v naših krajih in .ki nastopajo vsako leto v tem ali onem okraju okrajnega glavarstva. Pregledovanje cep-ljencev in eventuelno ponovno cepljenje se vrši teden dni pozneje na istem kraju in ob istem času, t. j., dne 16. junija 1921.
< __ Savez jugoslovensklh pomorščakov, sedaj v Bakru, poziva vse pomorske častnike palube in strojev, ki so nezaoosleni, ali le začasno nameščeni in reflektirajo na morje, da mu čim oreje sporoče osebne podatke, kdaj, kako dolgo in v kakem svojstvu in na kateri ladji so služili. Oni, ki se pa Sa-vezu sploh niso prijavili, naj store to takoj, da bodo lahko še sprejeti kot člani, kajti za nečlane Savez ne posreduje.
— Za Jugoslov. Matico je nabral
med tovariši g. Matko Božiček znesek 24 K.
— Kot preostanek za vence pokojni učiteljici Milki Lavrenčičevi, daruje ravnateljstvo deške meščanske šole za Jugoslovensko Matico 164 K.
— Izleta na Urško ne bo. Prejeli smo vest, da je izlet na Urško pri G listanju, ki ga je nameravala prirediti mariborska podružnica SPD, v zadnjem tre-notku odpovedan. Nevihte zadnje dni so tako razdejale pota, da je gora zaenkrat nedostopna. Izletniki naj se tedaj ne podajajo na pot.
— Promenadni konce# v mestnem parku danes dne 5. junija se vrši ob 11. uri.
— Odsek amaterfotografov in Mariborska podružnica SPD. Vsakotedenski sestanki se vršijo ob petkih od 20. ure naprej v kavarni »Beograd". Razgovarja se o izletih. Prijateljice in prijatelji dobrodošli.
— Iz Ljudske knjižnice. Ta teden smo prejeli iz knjigoveznice nad 200 novih knjig, zabavne in poučne vsebine, tako, da bomo lahko nekaj časa zopet zadostili zahtevam vedno se množečih čitateljev.— Prosimo pa vnovič orie, ki imajo doma prebrane, ali celo še nerazrezane knjige, pa jih ne čitajo, da jih darujejo »Ljudski knjižnici* v Narodnem domu. Veselilo bi nas, £e bi končno tudi premožnejši sloji dejansko pokazali razumevanje za našo ljudsko prosveto. Tudi denarnih prispevkov še prosimo,.ker smo morali sedaj plačati nad 2000 K za vezavo knjig, nad 3000 K za nove knjige, 1000 K za mize itd. —•''Tvrdki »Balkan* sa zahvaljujemo za zopetni brezplačni prevoz knjig iz knjigoveznice. — Vodstvo.
— Veliko ljudsko veselico priredi Olepševalno društvo za mesto Maribor v nedeljo, dne 12. junija 1.1. v Ljudskem vrtu. Pričetek ob 15. uri. 2 godbi, ples, srečolov, tekmovanje lepote dam in gospodov, drča, vrtiljak, gugalnica itd. V šotorih sodelujeta obe narodnosti Maribora. Izborna in cena okrepčila. Vstopnina 2 dinarja za osebo, 1 dinar za otroke in dijake. Dolžnost vsakega Mariborčana brez razlike narodnosti. je, da sodeluje, oziroma se osebno udeleži te velike ljudske veselice ter pripomore, da bo gmotni vspeh tudi res velik in prire ditve vreden. Ljubitelji narave na plan! Darila, oziroma preplačila se hvaležno sprejemajo.
— Razprava proti Sekiču, poslovodji tvrdke »Drava*, ki je obtožen javnega nasilja, ker ga smatrajo za organizatorja znanih izgredov dne 13. oktobra 1. 1. v Mariboru, se je vršila v petek. Zaslišanih je bilo več prič. Razprava je bila na to preložena.
—■ Smrtna nesreča z orožjem. Včeraj popoldne okrog 17. ure se je v Kamnici f>7 letna Zidarjeva hči Elizabeta Oblak igrala z bratovim revolverjem. Pri tem se je revolver nenadoma sprožil in kroglja je zadela deklico tako ne-srečao, da je kmalu nato izdihnila.
— Požar je minule dni uničil v Noršincih na Murskem polju hišna in gospodarska poslopja posestnikov Kapuna in Kosija.
— Od strele zadet. Na Humu pri Ormožu je strela zadela nekega laata,
Kultura in umetnost.
x Burmestrov koncert. Po predprodaji sklepajoč, bo dvorana razprodana.) Vstopnice so večinoma že prodane, kari jih je še ostalo, pa se dobe v trgovinah Hofer in Brišnik ter eveatuelno tudi na dan koncerta pri večerni blagajni. Cenj. občinstvo se opozarja, da pride h koncertu pravočasno, ker bodo po 20. uri' vrata zaprta in potem vstop ne bo ve? dovoljen.
............  n-m	m«—    M	I——	II
ki se je pred nevihto zatekel pod vrbo. | Danes vsi v vojaško realko nfc Našli so ga pod razstreljenim drevesom zlet Mariborske Sokolske Župe! mrtvega.
— Svilen robec za ogrinjati (plet) je izgubila t pondeljek stara, revna vdova od pokopališča na Pobrežju do Fran-kopanove ul. 8. Odda naj se proti primerni nagradi v upravništvu ^Tabora*.
—- Iz policijske kronike. V Mariboru se množe tatvine. Te dni je bilo hlapcu Ropu pri Mevšku na Tržaški cesti ukradeno iz hleva razno perilo in obleka v vrednosti 450 K, na škodo gospodarja pa konjske odeje vredne 300 K- Posestniku Sliku na Koroški cesti je oretečeno noč ukradel nek kurji tat 5 kokoši, vrednih 250 K. Da ima Maribor tudi tatvinske specijaliste, takozvane žeparje, se je prepričala 18 letna M. S. iz Lajteršberga, kateri je v soboto na Glavnem trgu nekdo izmaknil iz žepa usnjato denarnico. Ima samo 64 K škode.' Tudi kolodvor ni varen pred dolgoprstneži. Podnaredniku Antonu Veberju je nekdo ukradel iz vagone 20 kg rožičev in steklenico žganja.
— Pekre. Tukaj se 5. t. m. ne bode vprizorila „šolska igra*, kakor je »Tabor* v 121. štev. napačno poročal, ampak nekdo priredi mladinsko igro v korist
—	afrikanskih zamorčkov. Kakor čujemo, je to gospod učitelj Peitler. . h,\
— V Ljutomeru se vrši danes (v nedeljo) vprizoritev „Niobe“. Razen domačih diletantov sodelujeta člana mariborskega gledališča ga. Bukšekova in g. Bratina.
~ Obrtni dan v Ormožu. Danes imajo obrtniki ormoškega okraja v Ormožu zborovanje in veselico. Ob 10. uri dopoldne bo zborovanje na vrtu gostilne Horvat. Poročilo gg. Mohorič (Ljubljana) o davkih, carini in prometu;
Francheti (Ljubljana) socialno obrtne zadeve; Založnik (Celje) izenačenje obrtnega zakona; Zadravec (Središče) reorganizacija zadrug in obrtna zbornica.
Ob 15. uri pop. veselica.
Epidemije v celjskem okraju. V,
celjskem okraju ,;je zadnji teden prošle ga meseca obolela na ikozali na novo ona oseba, pet drugih, pa se nahaja še v bolezenskem stadiju. Ena oseba je na Kozah’ amrla. — V Trbovljah ge je pojavila 'difterija, ki je tudi zahtevala eno žrtev*
Spor!.	>.
.* Svoboda I. : Korotan L V nedeljo ob 10. uri igra prvo moštvo »Svobode* proti prvemu moštvu ^Korotan* v Ljudskem vrtu na ;igrišču »Maribora*. Ker ste obe, moštvi skoro enako močni in enako stari, se pričakuje precej zanimiva igra. Sodnik g. Sepec.
: Tekma med reprezentancama ljubljanskega in zagrebškega nogometnega podsaveza se vrši danes v nedeljo 5. t m. na igrišču »Haska* v Zagrebu. Tekma bo zanimiva, ker je oboja mo« štvo prvovrstno.
Prispevajte za dečjl dan! Naj s« nihče ne brani odkupiti s petdlnar-sko odkup/nico v prid uboinedeeei
:: Sokolstvo. "Ig
o Pri zletu mariborskega sokolski, ga okrožja v nedeljo 5. t m. bode nekaj posebnega zaključna skupina atu* denškega Sokola, pri kateri sodeluje 190 oseb: člani, članice, obrtni naraščaj, gojenci, gojenke in deca obojega apola.' Skupino, na katero občinstvo ša posebno opozarjamo, je sestavil br. Hočevar. ^ o Cene jestvinam in pijači pri zletti mariborskega okrožja v vojaški realki bodo prav zmerne in na pretirane, ki-kor se rado dogaja pri večjih prireditvah v sedanjem času. La za kupice in ster klenice se bode zahtevalo primerna vlo*<| kef ker so sedanje cene tej robf zelo visoke. Kdor se pa hoče temu izognit^ pa lahko prinese kupice s seboj. ^
Glavni nredntk: Radivo) Rehae. Odgovorni uredniki Fran Voglar.
Mala oznanila
Vila za «ne družino z 8 sq,
bami in lepim vrtom se tako proda. Vpraša se v uprav »Tabora*. ‘'i v 754 6—£
:	v.‘	*
Preda se hiša, 10 minut oddaljena od Glavnega trga, o&-stoječa iz treh malih in »negi1 večjega stanovanja, kleti, drvarnice in vrta. Pripravna je tudi za obrt Cena 30.000 dir naijev. Pismene ponudbe potj „Ravbar“ na ingeratni odJ delek »Tabora*. -'	i.'(*
Dobro ohranjeno moiko kolo se jake poceni prodi.’ Vpraša se v Cankarjevi ulici
St 1 pri 'hišniku.
i Ne pozabi naročnine) 1IIBIII9
Prvovrstne ključavn) čarske In kleparske f,
delavce
išče tovarna kovlnastih štedilnikov In ključavničarskih izdelkov Ignacij Jelenc v Karlovcu.	743 3—3
■■■■■■■■
A. & E. SKABERME
Ljubljana, Mestni trg 10
j manufakiurna in ploteninska trgovina na dobalo
priporoča svoje bogato skladi&e damskih ie / otroških, kakor tudi moških nogavic. Za tetače ime t zalogi vsakovrstne patentirana otročke črne, rjave in bet* barv«.
Pismena naročila se izvršujejo postno-obratno m mrfrofrfcKje
*
Stran 4.
£T A B O R"
Maribor, 5. tunlfa 192!
Jos. Martinc
Maribor 625 Ctalantarljska veletrgovina
Izletnikom
se priporoča A. Mesaričeva gostilna t Selnici ob Dravi, železniška postaja Ruše.	590
Iščem delavce,
hi 60 popolnoma izbežbani v izdelavi roženih plošč (Hornplatten) in sicer na najmodernejših strojih. Ponudbe z zahtevo plače je slaviti pod «TOGIG» na anončno ekspedicijo Al. Matelič. Ljubljana. 760 i__ __ _
Otvoritveno naznanilo.
»Viznanjam p. n, otičiiiBlvti, da »tvorim dne 5. junija 1*21 svojo
Promenadno kavarno
v Tomijevem drevoredu pod Piramido, katero sem popolnoma rtaovlral in ntjmodernai* opremil.
Moja kavarna j« prva i*	r
na|s2are|Ia slovanska kavarna v Mariboru
It okolici. Kavarno bom odalej tam vodil. Priporočam se vsem p. n. dosedanjim gostom in prosim . vse druge za mnogoštevilen obisk. Potrudil se bodem vsem »ahtevam ustreii i najkulantnejSo postreibo in »ijvetjo Izbiro kraptil. V zalogi bom Imel vedno sveže pivo in vino prvih znamk. Cene bodo imerne. Na razpolago bodo v»i slovenski časopisi in Usti. Opozarjam koneino na prekrasen vrt.	740
•	Z	odlični«	spoStovafljem	...
♦	ALOJZ	LEŠNIK,	kavarnar.
a<t>
Okrogel in rezan les, trame
Bf |V* kupi vsako mnollno “H "^0
JMT lesna httilsti delnišHa Ma
St. 51	526
Mala oznanila.
Okna, okvirji za vrata,
različna vrata in stavbeni les se proda. Kersnikova ulica St. 1.	749
Najcenejil klobuki za dame in deklice se dobe samo pri Rozi in Ade!: Armbruster, Vetrinjska ulica St. 17.	757
Drva E*«jam ro zmerni ceni. '.■'prija se Koroška cesta št. 31, I. radstr., vrai« št. 1.	759
Soba I Gospa iz Vrazove ulice raj blagovoli oddati naslov pod »F^ H.« v upravi lista. s*	765
Na hrano se sprejmeta dva gospoda. Naelov se izve v upravi,	764
Srbin, mlad, sada oficir, koji če uskoro preči u civil, u oradjanstvu sigurna bu-ducnost, radi ženidbe Zeli poznanstvo sa otmjeniiom go3pojicom ili mladom udo-vicom. Cjenjene ozblljne po-nude molim elati ta prilo-ženom fotografijom upravi Usta pod »Oficir«. Diskrecija zajamčena.	766
*■ •
Brivnica Frana Novaka na
Aleksandrovi cesti it. 22 se priporoča.	77.
Sprehajalne in turistovske
galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, pletarske izdelke
priporočata 755
Baloh t Rosina, Maribor, Grajski trg 3.
CyCsC&&č££&
Gonilni jermeni
za stroje v vseh Širinah od 30 do 200 mm v zalogi pri Ivanu Kravos, sedlar-Aleksandrova cesta 13.	180
Pilzensko akcijsko pivo
Dovoljujem si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem z današnjim dnevom prevzel prodajo
»Pilzenskego ekspertnega piva."
Oddaja dnevno od 7.—18. ure.
C. Tratnik, hotel „Union“
Maribor.
Maznanilo! RaZDfOdajci Naznanilo!
radi izpraznitve raznovrstnih predmetov za ročna dela, predtiskanih in izgotovljenih ročnih del kakor tudi šolskih in piaarniških potrebščin pri	716
Viljemini Beri/ Šolska ulica 4.
fc..A
Šmirgelplatno Šmirgelpapir
717 3-1	Stekleni papir
Tovarniško zalogo
MOTVOZU
In vseh drugih vrvarskiti izdelkov Ima tvrdka
Toman & Reich
Maribor, Gosposka ul. 38.
768 s—1
Trgov, hiša
enonadstropna, v najprometnejši ulici Maribora, se pod cenitveno vrednostjo proda. Stanovanje in drugi prostori se tako! po kupni pogodbi fcpraz* nijo. Natančnejša pojasnila daje lastnik v Slovenski ulici 20, Maribor^ 731
Vabilo
na subskripcijo delnic Mariborske tis* karne, d. d. v Mariboru.
Redni občni zbor dne 25. aprila 1921 je sklenil zvišati delniško glavnico
od K 2,000.000 - no K 2,500.000-
ter pooblastil upravni svet, Izdati 2500 komadov novih delnic po K 200’— nominale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa en« nove delnice na pet starih po kurzu K 300'—.
2. Ostale delnice se prepusti po kurzu K 400*—.
3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic«
4. Delnice partlcipirajo na čistem dobičku podjetja od 1. julija t. 1. dalje.
5. Kupnino je polno vplačati pri podpisu.
6. Rok za subskripcijo delnic se prične dne 10. iuni{a t. 1. in traja do vštetega 30. junija 1921.
7. Kot podpisovalnlca fungira Mariborska askomptna banka, njena podružnica v Murski Soboti In eks* pozitura v Gornji Radgoni in Ro0aikl Slatini.
8. Reparticijo delnic si prldrZuje upravni svet
Maribor, v juniju 1921.
Upravni svet Mariborske tiskarne 733 s-2	d. d. v Mariboru.
ili c=Sc=il|	|[i11	ažh'
Vabilo na subskripcijo
rovih delnic „DRAVE“, lesne Industrijske delniške družbe v Mariboru.
Upravni svet je oklenil, na podlagi pooblastila občnega zbora 10 dovoljenj« ministrstva za trgovino in industrijo z dna 25. aprila 1921« VI it -2295 provestl zvišanj« delniške glavnice od
K 2,000.000 na K 10,000.000
od katerih je K 8,000.000 kritih z donelenimi aporti, ostanek K 2,000.000, ki se bo nporabil v prvi vrsti za razširitev obrata, se pa daje a tem T
javno subskripcijo in sicer
z izdajo 4000 novih delnic po K 500'— nominale.
Javna subskripeija se vrti pod sledečimi pogoji s
1, Delnice so interesentom ji K 660-— a kuponom pro 19»1 »* razpolago in se morajo takoj pri inbskripciji r polnem znesku plač*4**
2. Delnice se bodo izdajala po 1, 10 ali 100 komadov skupno. *•'* Zaenkrat se bodo izdajala le potrdila za dodeljene delnice, ki sa bodo v približno dveh mesecih zamenjale za delnice.
i. Subskripeija traja od 1. junija 1951 do 20. junija 1921.
4. Kot prijavnice za subskripcijo fungirajo:
Ljubljanska kreditna banka, podruJinlea v Mariboru,	,
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Centralna banka d. d. Zagreb, podruinica v Mariboru ta ,Drava", lesna industr. delniška družba, Maribor, Aleksandro**
cesta §L 51.	,
5. Upravni svet družbe si pridržuje pravico dodelitva deta!« v «** do 5. julija 1931. Po preteka tega roka se povrne izpihana protina' nost za nedodeljene delnice.
V Mar ib oru, dne 1. junjja 1921.
„Drava“, lesna industrijska delniška družba, Marlbo'
Ljubljanska kred. banka Mariborska eskompt. bank« podružnica Maribor	Maribor
Centralna banka d. d. Zagreb. DOdružnlca Maribor-
EL
la. nemško blago ima velike množine po nizke ceni za oddati
Toman & Reich, Maribor
Gosposka ulica itav. 38.
axra33cxrax23m
Razglas.
Po naredbi Komande Dravske divizijske obla'
Stl E. Broj 7888 od 29. maja t. I. se bode na dan 15. junija t. I. ob 10. uri predpoldne ustmena licitacija za sklenitev direktne pogodbe v
Pisarni Celjske pukovske okružne komande, za
bavo 4362 m2 drv za garnizijo Celje, 1710 m!	odd*v mki mool,m
MS*0 PlMi ln 730m’za 9arnid*° sl0V |Umetna opekarna
Državljani naše kraljevine imajo položiti loj	Radvanje.
Novo došlo!
Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge
Posteljni predložkl
Oradi za matrace
Platno z* alamnjake
Nanking
Inlet
Brlsalke
Kuhinjske brisače Umlvalne rute Voščene rute Posteljni vložki
po nejnlžjl ceni pri
K. IVorsthe, Maribor
Gosposka ulita 10.	535
odst , a tuji državljani 20 odst. od celokupne svote
| Naročila naj se vpošljejo
bot kavcijo,
. Rab«a se mora vršiti po pogojih, kateri so bili objavljeni za prejšnje licitacije.	.
Iz pisarne Celjske pukovske okružne ko-j Ue	”50«
mande št. 14272 Od 3. maja t. 1.	76<iM ariter, Vrlna ulica 12.
Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Tabor" — Tiskih M*r ib očak* tiskarna rf. 4-