OGLAŠAJTE V	1CTVT A Al[ 71VTi^\Onn	ADVERTISE IN
NAJBOLJŠEM	H NL i i 1-^ N: /W/ i 1^1	THE BEST
SLOVENSKEM	m \ 1 ^ \ J \i jrvi^v i	SLOVENE NEWSPAPER
ČASOPISU V OHIJU	Am. ^ JL. JML. JML, Jm. V JL. ^ JIL. (	OF OHIO
★ Izvršujemo vsakovrstne	EQUALITY	★ Commercial Printing of
tiskovine	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 13, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 136
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 13, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 136
NOV GROB
JOHN VIDMAR
Včeraj zjutraj je preminil eden izmed newburskih pionirjev John Vidmar, star 88 let, stanujoč na 3566 E. 81 St. Doma je bil iz vasi Fužina, fara Zagradec na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Svoječasno je bil aktiven na društvenem polju. Bil je ustanovitelj društva sv. Alojzija, društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ in društva sv. Imena.
Tukaj zapušča žalujoča sinova John in Joseph, hčere: Mrs. Mary, Ozimek, Mrs. Louise Zore, Mrs. Frances Bobnar in Mrs. Rose Basic, 26 vnukov in 21 pravnukov; eden izmed prav-nukov je Rev. Jos. Ozimek, kaplan pri fari sv. Filomene, nečakinjo Louise Strainer in nečaka Frank Vidmar. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Apel Trygve Lia proti krutosti v korejski vojni
LAKE SUCCESS, N. Y., 12. julija—Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je danes apeliral na obe stranki v korejski vojni, naj ustavita krutosti z vojnimi ujetniki.
Lie je apel naslovil verjetno z ozirom na poročila, da so našli na Koreji najmanj sedem ameriških vojakov, katerim so roke bile zavezane na hrbtu. Vojaki so bili ustreljeni. Z druge strani pa prihajajo poročila, da se krutosti izvajajo tudi nad severno korejskimi vojnimi ujetniki.
V svojem apelu je glavni tajnik Združenih narodov rekel:
"Z ozirom na vznemirjajoče vesti o streljanju vojnih ujetnikov. in ostalih akcijah, ki so v nasprotstvu s principi človečan-stva, vas* goreče prosim, . da sprejmete Mednarodni Rdeči križ in se strogo držite principov Ženevske konvencije kot najboljšega sredstva,' da se izognete takšnim incidentom."
Tanjug poroča, da bolgarske čete v vojni pripravljenosti odhajajo na mejo Jugoslavije
Glasilo Kominforme pa medtem napada jugoslovanske voditelje, ki da na mejah povzročajo številne incidente
BEOGRAD, 12. julija—Belgrajski časopisi so danes objavili poročila agencije Tanjug, da motorizirani armadni oddelki Bolgarije odhajajo na jugoslovanske meje.
V poročilih je omenjeno, da tudi Romunija in Madžarska podvzemeta na mejah z Jugoslavijo nujnostne ukrepe.
Poročila agencija Tanjug so bila objavljena 24 ur zatem, ko so jugoslovanske oblasti prepovedale vsak potovanje v bližini mej brez posebnih dovolenj.
Kot pravi poročilo Tanjuga, je Romunija na svoji strani meji podvzela stroge ukrepe, medtem ko je Madžarska ustvarila v bližini jugoslovanske meje dejansko stanje državne nujnosti.
Belgrajska Borba je medtem objavila članek, v katerem med ostalim pravi, da Kominforma ustvarja "vojno psihozo med bolgarskim, romunskim in madžarskim ljudstvom."
"Na Madžarskem se je začel pravi pogon proti jugoslovanski manjšini. Izvajajo se aretacije, preganjanja in prisilna preseljevanja ne samo posameznikov in družin, ampak celih vasi," pravi Borba.
Glasilo jugoslovanske Komunistične partije omenja, da je madžarski podpremijer Matias Rakosy na obmejnih področji! v bližini Jugoslavije uvedel ukrepe, ki so "enaki stanju nujnosti." Ti ukrepi soglasno z Borbo imajo namenom, da se zviša pritisk na Jugoslavijo in zatre na Madžarskem elemente, ki so proti Kominformi.
Glasilo Kominforme napada maršala Tita
Ne bo seje
Članicam društva Svoboda št. 748 SNPJ se sporoča, da se ne bo vršila redna seja jutri zvečer kot običajno, in sicer radi odsotnosti tajnice. Kdaj se vrši prihodnja seja bo pravočasno poročano.
OBVESTILO
Delggaii Osvobodilne fronte Slovenije—Tone Seliš-kar, dr. Franja Bidovec in Drago Šega—ostanejo med nami še do 5. avgusta, nakar se bodo vrnili v svojo domovino.
Delegati se bodo 23. t. m. vrnili iz Pennsylvanije nazaj v Cleveland. Kdorkoli želi poslati svojim sorodnikom v Jugoslavijo kako posebno sporočilo, naj ga dostavi na naslov: Tone Se-liškar, c/o Mr. Pollock, 161 E. 225th St., Euclid 23, Ohio.
NEW YORK, 11. julija—Glasilo Kominforme je v svoji zadnji izdaji objavilo članek, v katerem obtožuje jugoslovansko vlada maršala Tita, da izvaja "mrzlične vojne priprave proti sosednim državam."
V	članku, ki ga je napisal J. Chisinevschi, generalni sekretar romunske Delavske partije, je maršal Tito označen "za netilca vojne na Balkanu." Chisinevschi trdi, daje "Titova klika" povzročila neštete incidente na mejah z Bolgarijo, Romunijo, Albanijo in Madžarsko.
Za jugoslovanske Vaditelje pravi članek, da na mejah omenjenih držav "gradijo obsežne vojaške konstrukcije," kakor so "letališča, ceste za motorna vo žila, letališča za jet letala." Dalje je rečeno, da so ameriške zračne linije in številna pristanišča na Jadranu bila postavljena pod "kontrolo Zedinjenih držav."
V	tri stolpce dolgem članku je omejeno, da v Jugoslaviji prihajajo nešteti vagoni ameriškega orožja.
"Jugoslavija je postala ena glavnih postojank vojne propa gande, špijonaže in sabotaže s strani ameriškega imperializma," pravi Chisinevschi. Članek se zaključuje z obtožbo, da je jugoslovansko ministrstvo za informacije pod kontrolo "vojnega urada ameriškega državnega oddelka."
Acheson pravi, da bi Zedinjene države pomagale Jugoslaviji
WASHINGTON, 12. julija — Državni tajnik Acheson je danes na konferenci s časnikarji naznanil, da bi Zedinjene države z največjo resnostjo gledale na vsako "nadaljno agresijo," kakor bi na primer bil poskus, da Se napade Jugoslavijo.
Smatra se, da bi Zedinjene države, ki so že pred več mesecov izdelale načrt, da pošljejo Jugoslaviji vojaško opremo, branile vlado maršala Tita.
Acheson je izjavil, da je v časopisih čital poročila o zbiranju čet na mejah Jugoslavije. Rekel je, da se vsled sedanjih napetosti na svetu takšna poročila mora pričakovati, da pa ne more reči, če so resnična ali pa ne. Uradniki državnega oddelka pa pravijo, da za enkrat ni mogoče reči, če so vojaški manevri na mejah Jugoslavije predpriprave za napad na Jugoslavijo, ali pa le manevri, katerih namen je, da se Jugoslavijo drži v napetosti in negotovosti.
Acheson je na konferenci napadel tudi kampanjo za prepoved uporabe atomskih bomb. Rekel je, da je pravi zločin proti človeštvu "agresija," orožja, ki se jih rabi, pa so postranska stvar. Na osnovi te izjave opazovalci menijo, da bi Zedinjene države ne glede na sovjetsko propagando proti atomskim orožjem rabile ta orožja, če bi smatrale, da je to potrebno za "obrambo svobodnega sveta."
RDEČI KRIŽ BO ZOPET ZBIRAL KRI
BOSTON, 12. julija — Gen George Marshall, predsednik ameriškega Rdečega križa, je danes naznanil, da se bo sprožilo kampanjo za zbiranje krvi. Nova kampanja je v zvezi z vojno na Koreji.
ČEŠKO-NEMŠKI PAKT ZA ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA
PRAGA, 12. julija—Češkoslovaška in vzhodna Nemčija sta danes podpisali sporazum za skupno pobijanje koloradskega hrošča.
Kot je bilo naznanjeno, je so vjetska vlada nedavno obtožila Zedinjene države, da so nad vzhodno Nemčijo poslale letala ki so metala na polja vrečice in steklenice z ličinkami in jajčeci koloradskih hroščev, ki uničuj o pridelke krompirja. Podobno noto je poslala tudi češkoslovaška vlada.
TRDOSRČNA DRAGA PLAČUJE. DA BI DRAGI BIL V JEČI
DETROIT, 12. julija — William R. Kennedy, star 22 let, se nahaja pod ključem v jetnišnici okrožja Wayne in bo bogme tam tudi ostal, če bo njegova bivša zaročenka še vnaprej plačevala $25 na teden, da ga oblasti držijo v hladni premišljeval-niči.
Brhka Miss Mary Jane Lasky, kateri se je William hudo zameril, je čvrsto odločena, da gornjo vsoto plačuje, ker pravi, da je za bivšega zaročenca trosila tudi, ko je bil na svobodi.
Kennedy j eve težave so se začele pred enim mesecem. Takrat gaje Mary spravila na sodni j o, ki je v svojem pravoreku ukazala,* da mora svoji zaročenki vrniti $850, katere si je izposodil v teku zadnjih let, ko je Maryno srce bilo menda bolj mehko. Miss Lasky pravi, da si je Mr. Kennedy od nje izposodil celo njen zaročni prstan, katerega pa ni več videla, ker je mladi mož bil v finančnih stiskah in je prstan prodal.
Po michiganskemu zakonu mora obsojenec za takšne "prevare" takoj plačati ali pa iti v zapor. Toda po istem zakonu mora tožitelj plačevati za vzdrževanje toženca v zaporu, dokler se slednji ne vrne na svobodo in plača vse obenem—dolg in stroške, ki jih je tožitelj imel z vzdrževanjem.
Seveda ni William imel takoj na roki $850. Miss Lasky bi ga lahko rešila zapora, če bi mu dala več časa, da vsoto zbere. Ampak tr-dosrčna bivša zaročenka je izjavila, da ga želi spraviti v zapor, denar gor, denar dol.
William je zelo žalosten v zaporu, kjer bo lahko ostal devet mesecev, če se srce njegove drage ne bo omehčalo (kar se včasih tudi dogaja). Rekel je, da je "Mary Jane sijajna punca," ampak njena družina jo hujska in tako je "iz dneva v dan bolj zlobna."
Razprodaja
Razprodaja na lepih ženskih oblekah, ki se sedaj dobijo po zelo znižanih cenah, je v teku v trgovini Marsich & Russ, 6108 St. Clair Ave. Imajo lepo izbero vsakovrstne oprave za ženske in otroke.
96 MILIJONOV PODPISOV NA PETICIJAH ZA MIR
MOSKVA, 12. julija—Moskovski časopisi so danes kot glavno novico priobčili poročilo, da je Sovjetski zvezi podpisalo mirovne peticije Svetovnega kongresa partizanov miru 96 milijonov državljanov. Podpisi na peticijah za prepoved uporabe atomskih bomb, so bili zbrani v desetih dnevih.
Ameriške vojaške sile se utrjujejo za eno od glavnih bitk v korejski vojni
DELAVSKA SKUPINA OBSOJA VOJNO
Cleveland Labor Council for Negro Rights je včeraj obsodil ameriško oboroženo intervencijo na Koreji in v resoluciji zahteval, da se ameriške čete takoj umakne.
V resoluciji odbor organizacije pravi, da so edini Američani, ki zahtevajo oboroženo intervencijo, oni, "ki bi se hoteli polastiti kontrole nad bogatimi naravnimi viri Koreje."
"Mi zagovarjamo miroljubno poravnavo obstoječih razlik med državami potom organizacije Združenih narodov. Mi zagovarjamo, da se v organe Združenih narodov sprejme predstavnike velike kitajske države," je med ostalim rečeno v resoluciji.
Predsednik odbora organizacije je Bertram A. Washington, ki je organizator United Electrical Workers unije, ki je bila zaradi svojih levičarskih nagibov izobčena iz CIO.
PLEVEN SESTAVIL FRANCOSKO VLADO
PARIZ, 12. julija—Ministrski predsednik Pleven je danes po 18 dni politične negotovosti sestavil novo vlado, v kateri so zastopani tudi socialisti, ki so izstopili iz vlade preteklega februarja. V proti-komunistični vladi so zastopani tudi katoličani, republikanci in radikalni socialisti.
VRLI REKRUTI
HUNTINGTON, W. Va., 12. julija — Naredniki Richard Vaughn, Archie Denny in Robert Snider so se danes podali 800 milj daleč v Baltimore, kjer se nameravajo kot prostovoljci javiti za armadno službo. Vsi trije so služili v drugi svetovni vojni.
Pittsburgh ni več na seznamu velikih mest
Vile rojenice
Vi)e rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Nick Mytro, 352 E. 123 St., in pustile krepkega sinčka-prvoro-jenca. Dekliško ime matere je bilo Vida Skapin ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. Tony in Kristina Skapin, 16017 Hol mes Ave., ki sta postala sedaj drugič "grandpa" in "grandma". Čestitamo!
WASHINGTON, 12. julija — Na osnovi podatkov iz zadnjega ljudskega štetja (censusa) je Pittsburgh črtan s seznama "10 ameriških velemest." V teku zadnjih deset let je Washington dobil tekmo pri številu prebivalcev in se uvrstil med največja ameriška mesta.
New York, Chicago in Phila delphia se še vedno nahajajo na vodilnih mestih po gornjem redu. Los Angeles je na četrtem mestu, Detroit, pa je iz četrtega padel na peto. Cleveland je tudi izgubil svoje šesto mesto, na ka teremu se sedaj nahaja Baltimore. St. Louis je ohranil svo je osmo mesto. Washington, ki je pred desetimi leti bil na enajstem mestu, je na devetem me stu, na katerem se je nahaja Boston, medtem ko se na desetem nahaja Hub City. Pittsburgh je padel od desetega na dvanajsto mesto, San Francisko pa je od dvanajstega prišel na enajsto mesto. V Združenih državah je 104 mest z več kot 100,-000 prebivalcev.
Največji porast v številu prebivalstva je pokazal v desetih letih Baton Rouge, Ala., katerega prebivalstvo se je od leta 1940 zvišalo od 34,719 na 123,954.
Največ prebivalcev je izgubil Scranton, Pa., ki je pred desetimi leti imel 140,424 prebivalcev, sedaj pa jih ima 124,747.
TOKIO, 13. julija—Ameriške vojaške sile se po včerajšnjem umiku na južno obalo reke Kum utrjujejo na novih položajih in pripravljajo za eno od glavnih bitk v vojni Koreji.
Iz glavnega stana na fronti so javili, da so se ameriške čete "učinkovito in v redu" umaknile pred sovražnikom. Na novih položajih pa bodo v stanju, da vsled naraščajoče koncentracije čet odločijo prihodnjo bitko v svojo korist.
Komunikej iz glavnega stana gen. MacArthurja pravi, da so ameriška letala snoči uničila 38 severno-korejskih tankov.
Medtem pa sta v Tokio na posvetovanje z gen. MacArthur-jem dospela šef armadnega štaba gen. J. Lawton Collins in šef štaba zračnih sil gen. Hoyt Van-denberg. Collins je izjavil, da še ni bilo določeno, če bosta obiskala tudi Korejo.
V zvezi z vojno je dalje bilo naznanjeno, da je bil za poveljnika ameriških sil na Koreji imenovan lieut. gen. Walton H.
Walker, poveljnik Osme armade, ki se nahaja na Japonskem.
Ameriške izgube v včerajšnjih bitkah niso bile naznanjene. Toda radio postaja Severne Koreje trdi, da je v bitkah bilo ubitih 700 ameriških vojakov,
200 zajetih, uničenih 15 tankov in 5 oklopnih vozov ter 5 tankov zaplenjenih.
Iz ameriškega glavnega stana pa porččajo, da so ameriška in avstralska letala metala bombe na koncentracije sovražnika. Ob cestah je bilo uničen* cela vrsta tankov in vozil Severne Koreje.
ŽENA VERUJE. DA JI KOREJČANI TRPINČIJO MOŽA
NASHVILLE, 111., 12. julija— Mrs. Ambrose H. Nugent je danes izjavila, da so severni Korej-čani verjetno tako hudo trpinčili njenega moža, ki je kot kapitan bil zajet v vojni na Koreji, da je začel na njihovih radio programih širiti propagando proti Združenih državah.
Kapitan Nugent, kakor je bilo včeraj naznanjeno, je obsodil ameriške kapitalistične monopole, ki so odgovorni ža vojno na Korejo in pozval ameriške vojake, naj se zoperstavijo tej "barbarski agresiji."
"Morali so ga strašno mučiti," je rekla Mrs. Nugent. "Kajti vem, da drugače ne bi nikoli sto ril nekaj, kar bi škodilo njegovi deželi. Saj je preveč patrioti čen, preveč lojalen."
Po mnenju Mrs. Nugent imajo severni Korejčani nekakšen "krut, orijentalni sistem mučenja."
Tako zvana "višja" svetovna družba izgubila prvakinjo
VERSAILLES, Francija, 12. julija — Danes je Versaillesu umrla spoštovana Lady Mendl, katyo je tako zvana "vrhnja plast" smatrala za svojo prvakinjo.
Lady Mendl je bila rojena v New Yorku kot Elsie De Wolfe pred kakšnimi osemdesetimi leti. Njena starost ni bila nikoli razkrita, ampak sama je priznala, da ima čez 80 let.
Svetovni sloves v "višji družbi" si je Lady Mendl pridobila s svojimi razkošnimi družabnimi sestanki (samo za "vrhnjo past," seveda), notranjimi dekoracijami, potovanji okrog sveta itd. Njenih "parties" na Beverly Hillsu, v New Yorku in Parizu so se udeležili najbolj sloviti aristokrati, bogatini in dame iz višje družbe. Ko je bila 70 let stara se je večkrat na takšnih sestankih postavila na glavo, da bi osupnjenim gostom dokazala svojo čilost in življenjsko energijo.
Gospa Mendl, ali pa kako so ji na splošno rekli "Prva dama sveta," je letno trošila $15,000 na obleke. Večkrat se je pojavila na sestankih z lasmi, ki so bili obarvani zeleno, rožnato ali pa plavo, da bi se ujemali z barvo njene obleke.
Življenjsko filozifijo je Lady Mendl prevzela od indijskih jo-gijev. Ta filozofija je stremela za večno mladostjo in kot pravi, ji je dosti pomagalo, da se je ohranila Čila, ker je vsak dan stala na glavi. Toda leta so jo končno tudi upognila in spravila v posteljo, kjer je preživela več let.
Lady Mendl se je skušala uveljaviti tudi kot igralka. Doživela pa je polom že pri prvih nastopih.
RIBIČ NE LAŽE
CHICAGO, 12. julija — Ray mond Loffredi, star komaj 13 let, je izreden ribič. Danes zjutraj, ko se je igral v jezeru tukajšnjega parka, je opazil neko veliko ribo, ki je molila svoj nos iz vode. Ne bodi len je Raymond pograbil palico ter užgal ribo po glavi. Da tudi z dokazi podpre svoje ribiško zgodbo, je pokazal 10 in pol funtov težkega karpa z razbito glavo.
USTRELIL OČETA
DOYLESTOWN, Pa., 12. julija—Policija je danes naznanila, da je 16 let star Allen Pollock ustrelil svojega očeta, ki se je prepiral z njegovo materjo. Mladi morilec je izjavil, da je oče fizično napadel njegovo mater.
Iz Calif or nije
Na obisk v Cleveland so prišli dobro poznani godbenik Louis Simončič in njegov sin Louis ml. ter Max F. Basey, vsi bivši Clevelandčani, ki so se preselili pred nekaj leti v San Gabriel, Cal. Simončičevi so pred odhodom v Californijo živeli v Maple Heights, Ohio,' pred tem pa v Collinwoodu, kjer je Mr. Simončič vodil znano Strugglers Harmony Aces orkestro. Sedaj ima svoj orkester v Califomiji, kjer je dobro poznan tudi v Fontani in okolici. Za časa obiska v Clevelandu biva pri svoji materi poznani Mrs. Theresa Verbič na 983 E. 76 St.
Mr. Basey je bivši Collinwood-čan. Za časa svojega obiska tu se nahaja pri sorodnikih svoje žene, pri Kauškovih na 18526 Underwood Ave. Danes se bo podal v Genevo, Ohio, kjer se nahaja njegova teta Mrs. Louise Rozmane, katera se vrne ž njim za stalno bivanje v Califomiji, kjer se nahaja njena sestra Mrs. Basey. Posetnikom kličemo dobrodošli zopet v naši metropoli ter jim želimo mnogo razvedrila!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
n
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
Vilko Mazi:
For Six Months—(Za šest nitesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
F.ntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KOLORADSKI HROŠČ V MRZLI VOJNI
Koloradski hrošč (lat. Leptimotarsa decimlineata), ali pa kakor mu naši ameriški farmer]i pravijo "krompirjev hrošč," je v teku več kot enega stoletja prepotoval ogromno razdaljo in se, ne ozirajoč na "železno zaveso," pojavil tudi v vzhodno-evropskih državah, kjer ga sedaj neusmiljeno preganjajo ne zato, ker je '"ameriški državljan," ampak, ker je menda tudi "proti-komunističnih nazorov" in uničuje krompir v komunističnih državah kar na debelo.
Učeni možje, ki pro\ičujejo tega nevarnega škodljivca in uničevalca krompirja, pravijo, da so ga prvič zasledili leta 1824 v zapadnih predelih Združenih držav. Torej je po rojstvu res "Američan," saj to priča tudi njegovo ob-čeznano ime: koloradski hrošč. Ta hrošč ni nikjer priljubljen. V njegovi rojstni domovini Ameriki, kjer tudi uničtf-je na tisoče akrov krompirja letno, ga uspešno zatirajo z DDT.
Za koloradskega hrošča so se zadnji teden začeli zanimati tudi diplomati. Velesile si zaradi tega hrošča izmenjavajo protestne note. Predzadnjo nedeljo je moskovska radio postaja naznanila, da je sovjetska vlada poslala vladi Združenih držav ostro protestno noto. Predmet: koloradski hrošč.
Sovjetski časopisi in radio postaje pravijo, da ameriški letalci letajo nad vzhodno Nemčijo in mečejo na krompirjeva polja zaboje in steklenice napolnjene z ličikami in jajčeci tega nevarnega sovražnika. Namen je, da se uniči pridelek krompirja, kar spada v ekonomsko sabotažo.
Začetkom tekočega tedna se je sovjetski vladi priključila tudi češkoslovaška vlada, ki je poslala v Washington diplomatično noto podobne Vsebine: koloradski hrošč je "agent ameriškega imperializma, saboter in orodje ameriških kapitalističnih monopolov."
Češkoslovaška svoje obtožbe utemeljuje na dokazih. Vrečice s koloradskim hroščem so bile najdene po poletu ameriških letal nad češkoslovaškim ozemljem na ulicah, potah in celo strehah poslopij. Kaj dela koloradski hrošč v vrečicah in steklenicah na strehah, kjer ne raste krompir?
Pravijo, da je koloradski hrošč potoval po Zedinjenih držav z braino 85 milj na leto, predno se je pojavil tudi na vzhodnem obrežju Zedinjenih držav. Od tu se je očivid-no potom izvoza ameriškega krompirja pojavil na obalah zapadne Evrope okrog leta 1870 ter se žačel širiti po Evropi.
Leta 1947 so zlasti v Jugoslaviji imeli hudo bitko proti nepriljubljenemu ameriškemu priseljencu. Ustanavljali so cele brigade, ki so po navodilih republiških štabov za zatiranje koloradskega hrošča z velikom uspehom pobijali nevarnega sovražnika. Leta 1947 odnošaji med Zedi-n j enimi državami in Jugoslavijo še niso bili preveč "pri srčni," toda ne spominjamo se, da bi jugoslovanska vlada poslala radi koloradskega hrošča kakšno protestno noto ameriški vladi. Koloradski hrošč sicer sedaj ne ogroža Slovenije v tisti meri, kot jo je ogrožal leta 1947. Ce je to v kakšni zvezi z izboljšanimi ameriško-jugoslovanskimi odnošaji nam ni znano, toda dejstvo je, da je koloradski hrošč takorekoč zatrt v Sloveniji, nenadoma pa se je letos v večjem številu pojavil v vzhodni Nemčiji in zapadni Češkoslovaški.
Državni oddelek ameriške vlade pravi, da so obtožbe v zvezi s koloradskim hroščem tako neumne, da bi bilo izpod dostojanstva oddelka, če bi se hrošču posvetilo kakšno formalno diplomatično noto. To pa ne pomeni, da Državni oddelek nima svoje lastno mnenje o zadevi. Pojasnilo se glasi približno takole: vzhodna Nemčija ni imela dovolj gnoja in zato se pričakuje slabi pridelek krompirja. Ta neuspeh pa skuša sovjetska vlada naprtiti ameriški vladi z "bajko" o nekakšnem koloradskem hrošču.
Ne vemo, kako se bo zadeva zaključila. Mislimo pa, da bi oblasti vzhodne Nemčije in zapadne Češkoslovaške lahko začele z vso vnemo zatirati nepriljubljenega gosta iz Amerike. Možno je, da ameriška vlada radi tega ne bo poslala nobene formalne note s proti-obtožbami, da za "zfelezno zaveso" zatirajo "ameriške di'žavljane."
Holzapfel med Ribničani
ameriška tovarna čevljev v trstu
V Trst je prišla prva pošiljka strojev za tovarno čevljev, ki jo bo zgradila industrijama skupina
iz Chicaga v novi industrijski luki v Žavljah. Ker napreduje delo v 2avljah zelo počasi, nameravajo začasno montirati stroje v pristaniških lopah v prosti luki.
Letos poteče petdeset let, kar so se odprla vrata ljubljanske gluhonemnice. Njen glavni ustanovitelj, ribniški dekan Ignacij Holzapfel, ki je v ta človekoljubni namen zapustil skoraj vse premoženje (nad 50,000 goldinarjev) je bil takrat že dva-intrideset let pod zemljo. Niti v oporoki sami, iiiti kakor drugače ni ta izredni mož nikoli razodel svoje plemenite pobude. Za njegovega življenja (rojen 1799 v Tržiču, umrl leta 1868 v Ribnici) pri nas ni bilo še nobene propagande za pomoč gluhonemi mladini, ki je tavala, prepuščena svoji strašni usodi, po vseh koncih naše domovine, največkrat v težko breme roditeljem in pristojnim občinam. Tu dva, tam trije, pa spet kje kak posameznik, komu bi pač prišlo na misel, koliko je vseh skupaj? — Tako so tonili med drugo "božjevoljno" siroraašči-no od roda v rod.
V
Izvirne Holzapflove podobe ne poznamo, baje se ni dal mož nikoli slikati. Šele pred desetimi leti smo mogli približno ugotoviti njegovo fizionomijo. Takrat je bilo v Ribnici še nekaj starih ljudi, ki so ga imeli v spominu še iz svojih otroških let. Vsi so ga opisali, da je bil majhne, čokate postave, plešast, trdih potez v obrazu in strogega pogleda. Vedeli so tudi povedati, da je bil precej sko-pušen in siten, kar pa so le slišali od odraslih. Vernejše nam odražajo Holzopflovo notranjo podobo cerkvena oznanila, ki jih je sestavljal k svojim pridigam in so se še ohranila v ribniškem dekanijskem arhivu. Iz teh oznanil moremo izluščiti marsikatero potezo njegovega značaja in razmerja do svojih "ovčic", med katerimi pa je bilo, kakor kaže, precej "garje-vih".
Začnimo torej kar s času primernim oznanilom iz leta 1861:
"Ker toliko huda vročina pritiska, da se nam na polju vse hoče posaliniti, so nas nekateri kristjani naprosili, da bi jim kako prošno procesijo dovolili. Vam torej oznanimo, de bo jutro zjutro doma ob 5. žegnana maša tedaj procesija k Materi božji v Gorici vaši. Molite torej lepo z andohtjo, de Bog šibe svoje jeze od nas milostno od-.verne, pa tudi glejte, de nehote popoldan in zvečer z novimi raziijzdenostmi si nove jeze božje služili."
Kakšne razuzdanosti je imel tu H. v mislih, je povedal že enkrat prej v birmanskem ozna-nilu, ki tudi sicer zasluži, da ga v celoti citiramo:
"Ker se nam čas sv. Birme približuje, vas moramo nekoliko keršanskih dolžnosti opomniti, ki jih imate pri ohiskanju škofa spolnuvati:
1. Vese Njih imeniten namen, z a v o 1 j kteriga pridejo, namreč fare, svoje ovčice in njih potrebe pa tudi duhovne razvade pomanjkljivos^ti spoznati in otrokam, ki so pripravljeni, Zakrament sv. Birme deliti. Torej
'Z. Pripravite starishi otroke k temu sv. Zakramentu — ne z gizdoviini oblačili, ne z drugimi razvadami, tenioč s pogostnimi molitvami, in nej se pred ta dan (lerzma, Kjer so Dirmanci, z otrocimi vied nekoliko posti.
S. Sta riši poišite svojem otro-kam poštenih, pametnih in bo-gaboječih l)otrov in boter, ne pa tacih, ki so bili morebiti zavolj svojiga pregrešniga živlenja v pohujšanje, da se otrokam svojih botrov ne bo treba sramva-j ti. Torej očitnih grešnikov, pi-Jancov, preklinjvavcov, prešet- j nikov itd., zlasti tacih botrov in! boter ne išite, kteri niso velikonočne spovedi doma odpravili. Botri in botre naj so otrokam
v življenju in v noši lepi izgled ponižnosti in pobožnosti. '
4.	Za odrašene birmance sta-riši skerhite, de bodo zadne dni tudi zakrament sv. Pokore in sv. K. Telo po vrednim sprejeli.
5.	Drugo sredo popoldan po petih bodo milostljivi Škof v našo faro pripotovali iz Sodražice. ceste, pridite v snažni obleki k Kristjani, kteri stanujete blizo cesti svojiga Vikšiga pastirja s svetim pozdravi jen jam pozdravit: Hvalen bodi J. K.! po temu pokleknete, de nam sv. žegen dado. — Pa tudi, kadar se bodo v torek po 5. uri popoldan Mil. škof z I^ašic skozi našo faro v Sodražico pelali, jih pri-cesti pričakujete, posebno na meji, ko v na.šo faro Stopijo.
6.	Mežnarji po podružnicah, kadar gredo Mil. škof skoz kako sosesko, jih z veselim zgo-njenjam pozdravljajte. Nihče pa naj se ne spredersne strela-ti, ali posvetniga veselja na-pravlati, ker to vse ojstro prepovedujejo.
7.	Šolarji bodo se v sredo popoldan ob tri v šoli zbrali, in gredo z svojim Križam Mil. Škofu do Gorenje vasi nasprot. Naj so po praznično oblečeni, vsak naj ima za veselo pozdravlenje zeleno vejco v rokah.
8.	Kadar M. Škof v terg pridejo, ne tekajte nespametno za njimi, ne delajte ne hrupa ne nepokoja v Cerkvi, temoč za-deržite se pobožno, de bodo spoznali, de jih po keršansko častite in ljubite.
9.	Zvečer mirujte in ne žalite serca svojga Vikšiga Pastirja z divjim kričam in petjem, de ne bodo mislili, de so med divjake prišli.
10.	V četertik bodo Mil. škof nar poprej sv. mašo imeli. Po maši se mirno v navadni red postavite brez drenja, brez sile, ker vest«, de ali ste pervi ali zadni pri sv. Birmi, od Cerkve ne smete nikamor, dokler pri /atlnih škofovih molitvah niste, s kterimi se sv. Birma sklene.
11.	Otroci in botri Imdite le IH) snažno, bez vse gizdosti ali posvetne prevzetnosti, ali pušel-cov v glavi, oblečeni, zakaj veste, da se Bog prevzetnim zo-perstavi, in le ponižnim svojo gnado daje.
1'ii. Ko se otroci in botri za sv. Birmo v red postavite, naj otroci roke k molitvi sklenjene deržijo, med perstmi pa cedelc, in lepo moliti. Med sv. Birmo vložite botri in botre otrokam desno roko na desno rame za spričvanje, de hočete za svoje birmance kot stariši skerbeti.
13.	Po dokončanim mazile-njem se bo z velkim zgonam za-zgonilo, in pridite vsi botri s svojimi hirmanci spet v cerkev, in ne zamudite nihče teh zad-nih molitev,'ker scer se sv. Birma poi)olnoma ne sprejme.
14.	Po sv. Birmi pciite starishi svoje otroke domu, in ne dajte jih po oštarijah, de ne bodo Sv. Duha prec perve tire z vinskim duham iz sebe pognali. Gnade sv. Duha se ne poter-juje z vinskimi likofi.	•
15.	V, četertik večer bodo M. š. morebiti še med nami poči-v^ili, torej se spet mirno in tiho zaderžite, in v petik zjutro po 6. jih bomo na Kočevsko spremili.
16.	Ce bodo premilost. š^of tudi pri nas, kakor so že letaš na več krajiii, pri sv. maši pri-digvali, saj takrat lenobe v cerkvi ne prodajajte. Iz firbica, ali košatosti volje naj nihče ne hodi ob tem času k božji službi^ torej ve, ki hodite v cerkev le na komedijo, ostanite rajši doma, ker veste, de je cerkev tako že pretesna."
Mlade in podjetne Ribničanke nad tem trdim opominom menda nisi bile dosti presenečene, zakaj H. si jih je že večkrat tako privoščil. V nekem ozna-
nilu je na kratko povedano:
"Ženske se ne mešajte med možke!"
Ob neki drugi priložnosti beremo :
"Pri procesiji se spodobno zaderžite in molite pobožno, pa ne pozabite, de ti sveti obhodi niso komedije ali bali v razkazvanju gizdosti in košatosti."
Tudi tobakarje je imel na piki:
"Slišati je letas od vsih strani znieram od ognja in požarov. Ni ga dne, de bi nam novice od teh nesreč ne dopovedvale. Vas, tobakarje, ki dostikrat prav prederzno z ognjam ravnate, moramo pa posebno opomniti, de bodite bolj varični z ognjam!"
S svojimi farani, je imel še druge križe in težave. Tako jim ob neki priložnosti očita:
"Take obledene, raztergane in gerde bandira ne božje ne vaše časti ne razodevajo, še manj pa povikšujejo. Ker je zapoved, de rajši nobenika bandira, kot razcapana za procesijo nositi, spoznate, de bote te soseske, kte-rih bandira so res že za zavreči, v svojo čast in veči česen je presv. R. Telesa si kmalu in scer to iH)letje (1UU4) nove bandira z a procesijo morete preskerbeti, de vam ne bodo rascapane bandira iz višav klicale in drugim soseskam pri procesijah oznanvale: ta soseska ne mara za Boga."
V kakšni hlapčevski odvisnosti je životarilo tedanje učitelj-stvo (seveda ne samo v Ribnici, ampak v vsej cesarski Avstriji), nam še posebno nazorno pokaže tole kratko oznanilo: "Jutri dopoldan bota g. Vcenik in mežnar pobirala po ter-gu svojo bero."
Sam začetek šolskega leta pa je oznanil takole:
"Jutro pošlite starši vse svoje šolarje v šolo, da se v red dene jo. Prav bi bilo, de bi, kakor cesarska postava zapove, iz vsake srenje ali županje ali drugi prisežni možje pri ti priliki v šolo prišli, de pričate, zakaj de kteriga otroka ni. Zaostani otro-ci bodo prec v komesijo dani, da bote starši zavolj njih po-štrafani. . Zapored jih tedaj v šolo pošilajte, ker se zaniker-nim nič več ne bo prizanašalo. Na vsak dež ali sneg ne sme šolar porajtati. Človek se mora v mladih letih vterduvati, saj kruh ne raste za pečjo."
Koliko je imelo to uspeha, izvemo iz naslednjega oznanila:
"Z žalostjo moremo videti, kako vaši šolski otroci od šole zaostajajo in tako šolo zanemarjajo. Kavno se mi vsi trudimo, otroke za pervo spoved v božjim navku podvčiti, so začeli otroci od navkov tako zaostajati, de jih je nekteri dan fantov komaj polovico v šolo. Koliko se tedaj morejo navkov naučiti? — In kdo je kriv vsih tih grehov, kot vi starši,! — Ko otroci cedelcov ne bodo dobili, bote nas zmeram nadlegovali za nje. In predcrznite se le taki zanikerni stariši še pri takih pri-ložnostah sebe in otroke izgo-vaiati in za dedelke prositi. Zatorej \am na božjim mestu oznanimo, de zanaprej kteri šolar bo imel čez leto 20 pik, mu bo leto izbrisano in bo mogel leto dostajati, če bo tudi že 15 let star. Cerkvene in cesarske postave niso slama, da bi jih \ sa-ki z nogami teptal. Tudi ti grehi vas bodo stariše kdej v večnosti pekli, za toliko bolj, ker se jih še spovedujete ne!"
Pa tudi cerkvene dajatve so kaj nerade kapljale iz ribniških žepov. Tako beremo v nekem oznanilu (1865):
"Znieram vas tir jamo za denarje k cerkvi, pa bolj ko tir jamo in žugamo, manj dobimo. Torej varujte se hujšiga zliga in prinašajte denarje. Gerdo je vas zmeram tir jati, še hujše pa
bo, če vas Gosposkam izročimo."
Nekaj novega je oznanil H. svojim nepoboljšljivim faranom naslednje leto (1866). Pod naslovom Pro Dee 5 p. Pent, je zapisano:
"Zavolj velike sile in velikih siga Cesarstva, nam je deželsko nevarnost od obeh strani na-Cesarsko naznanilo ali manifest, poglavarstvo te dni doposlalo ob katerimu nam presvitli cesar sami oznanijo, de nam je zdaj od naših sovražnikov Sardincov in Prajzov huda vojska napovedana in de se je že pretečeni teden serdito začela. Zatorej bo spet nova nabera vojakov, in nas presvitli cesar vse opominjajo, na vse strani pomagati, de se bo ta vojska kmalu sreč no končala, z denarmi, z obleko, z pertenino in platnino, z i)0V0-ji in cufanjem in z vso špital-sko pripravo za bolnike in ranjence. Zavolj tega oklica so tudi gnadlivi škof posebne molitve po vsi škofiji zapovedali in torej: po vsaki pridigi 1 očenaš za srečo na vojski in tudi za tiste, kateri bodo v vojski pobiti, in to skozi ves čas vojske
Milostivi škof nas tudi kličejo k resnični pokori in spreober-nenju svojga življenja, ker le naši grehi so priklicali toliko šibo nad nas, (!) Naši sovražniki so nevemiki, ki hočejo vero katoliško popolnoma zatreti in zavolj tega kloštre in cerkve ropajo in požiga jo, duhovne pastirje zaperajo in po ječah mar-trajo. In mi smo jim blizo, ker žugajo nam Terst vzeti in tako vso deželo napasti. Priporočajo nam spet gnadljivi škof za špi talsko opravo, kar je mogoče, z rjuhami, plenicami, povoji, cu fanje^n pomagati."
Ni znano kako so se Ribniča-nje tokrat zganili, ko je šlo za samega "presvitlega" cesarja Žal, da ne izvemo tudi, kako so se odzvali na naslednje oznanilo iz leta 1867:
"Slišali ste, da je gerdi Garibaldi z svojimi tolovaji pre t dvema meseci spet deželice sv Očeta, jih z silo vzeti, napadli, in je bil z božjo pomočjo gerdo od meje odtepen. Pa sv. Oče so, ker morajo se zoper take na pade obvarvati in braniti, veliko vojakov imeti, za denarje, jako v stiski. Zato bomo na No-viga leta praznik v ta namen po Cerkvi almožne pobirali. Ker le ta od Sardin zmeram bolj podpirani tolovaj že spet na-merja papeževo deželo še z hujšo močjo napasti, ropati in moriti vse, kar je njemu na zoper."
Nemara so se Ribničanje po svojo stari navadi tudi za potrebe sv. Očeta prav malo zme riili in mirno pustili, da je "gerdi" Garibaldi še naprej uganjal svojo "tolovajstva". Zato jih tudi ni moglo spraviti iz ravnotežja kasnejše oznanilo leta (1868), ki spet poziva na po moč z naslednjim uvodom;
"Naš sv. Oče Pij IX. so zmeram v veči zadregi. Komaj si enega sovražnika odpravijo, že jim drugi pretijo. Ne le Garibaldi z m e r a m bolj zamerja Rimsko mesto, Rimsko deželo poropati, cerkve požigati, temoč začeli so jih od vseh strani stiskati ..."
Treba je bilo torej .seči po učinkovitejšem sredstvu in tako beremo v enem zadnjih Holz-apflovih oznanil:
"Veste, de so naš sv. Oče papež še zmeiam v veliki zadregi in stiski. Veste, de jim je, de zamorejo ves svet po potrebah oskerbeti, veliko služabnikov, in se pred dh jimi sovražniki obraniti, veliko vojakov potreba. Dežele, ktere so jim v ta namen nekdaj katoliški kralji in cesarji v last darili, so jim roparski kervicniki vzeli. JNe more j# si sami pomagati. Torej so jim od vsih krajev sveta že velika darila došle, ali vse še ne pomaga zadosti. Sklenili so, de bi laglej pomagali, veliko teh daril v nekako lotrijo vložiti. In!
13. julija 1950
en cedelc te lotrije košta 50 krajcarjev. Že to vpanje, de se zamore v ti lotriji, če Bog srečo da, veliko pridobiti, še bolj pa kerščanska ljubezen do našiga sv. Očeta nas žene po svoji mo-pomagati. Kdor tedej želi k ti lotriji stopiti, ali scer svetimo Očetu po svoji udanosti kaj pomagati, naj se za to v farovži ta ali oni teden oglasi."
Koliko se jih je oglasilo in kaj so zadeli, tega nam Holzapfel ni mogel več povedati, zakaj medtem mu je nenadna mrt prestrigla nit življenja. Morda ga Ribničanje niso ohranili v najboljšem spominu, zato pa. se ga ob polstoletnem jubileju naše gluhonemnice toplo spominjajo dolge vrste gluščev, ki jim je s svojim mecenskim volilom omogočil človeka vredno življenje.
"Slovenski Poročevalec"
] *■ m--
Važno naznanilo
Sedaj, ko so ameriškim Slovencem vrata v Jugoslavijo na stežaj odprta, se bo vsekakor veliko naših ljudi iz Zedinjenih držav ameriških in od drugod odpravilo tjakaj gledat krasote slovenskih planin in vživati znano gostoljubnost slovenskega človeka.
Ker pa vemo, da je ob takih razmerah nujno potrebna organizacija, ki bo dajala našim obiskovalcem vsa potrebna pojasnila in morebitne napotke na podlagi popolne zanesljivosti, se je v hiši "Slovenskega poročevalca" ustanovila pisarna "Ameriški Slovenci"—Popotna pozve-dovalnica, Knafljeva ulica 5, Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija.
Kdor koli potrebuje to ali ono pojasnilo z ozirom na svoje potovanje po Sloveniji in drugih krajih v Jugoslaviji, se lahko pismeno ali pa osebno obrne do t^L .popotne pozvedovalnice na goAiji naslov z zavestjo, da se lahko popolnoma zanese na dobljene podatke.
unesco raziskuje porečje amaconke
Na predlog brazilske biološke družbe je Unesco—Odbor Združenih narodov za socialna in gospodarska vprašanja—začel svojo prvo širokopotezno znanstveno delo z raziskovanjem naselitvenih možnosti v porečju Ama-conke. Brazilija se zanima za dvig prebivalstva in za gospodarski razvoj tega ogromnega področja, ki je danes še popolnoma nerazvito in neraziskano. Na drugi strani se zdi, da so tudi razni monopoli, predvsem ameriška industrija avtomobilov, zainteresirani na dvigu gumijevih plantaž. To je čisto razumljivo, saj je že leta 1926 Ford iskal možnosti za ustanovitev velikih gumijevih plantaž, s katerimi naj bi stri konkurenco angleško-nizozemskega monopola z gumi jem. Odkar se je Indonezija, dosedanje glavno središče izvoza surovega gumija, delno osamosvojila, je gospostvo tujih družb močno izpodkopano in zato ni čuda, če iščejo nova področja za gojitev gumijevca.
ameriške zaloge žitaric
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je sporočilo, da so se letošnje ameriške zaloge žita povečale v primeri z lanskim letom. Na dan 1. aprila je bilo v skladiščih približno 2,014 milijonov bušljev koruze, v istem času lani pa samo 1,855 milijonov bušljev. Zaloge pšenice so bile 663 milijonov bušljev, v primeri s 586 milijoni bušljev v prejšnjem letu, zaloge rži pa 13 milijonov bušljev nasproti 9.9 milijona bušljev v prejšnjem letu. Ministrstvo za kmetijstvo je tudi objavilo, da bo zaradi visokih presežkov še nadalje prepovedan uvoz koruze v Zedinjene države.
13. julija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
MOJ ZADNJI BOJNI POLET
Pogostokrat brskam po spominih na dogodke, ki smo jih preživljali med narodnoosvobodilno borbo. Marsikaj bi o tem lahTčo napisal, kako sem se kot partizan pehal po vsej Srbiji, Bosni, Liki in Hrvatski, po grapah, gozdovih in hribih, a še več bi vedel povedati o tistih nekaj bojnih poletih, ki sem jih izvršil v letu 1944. Ni jih bilo veliko, toda prav gotovo sodijo med najlepše trenotke mojega življenja. A prav zadnji moj bojni polet mi je ostal najgloblje v spominu. Naj vam ga opišem!
Vetroven, jasen in vroč dan je bil, sredi septembra 1944. Dopoldne smo ležali v senci košatih dreves, ki so skrivala naša letala. Zatopljeni v strokovne in politične knjige, nekateri v zemljevide in partijo šaha, smo čakali povelja, da se dvignemo v zrak in poletimo nafl sovražnika. Brezdelja smo bili letalci kaj kmalu naveličani, zato smo ko-
maj čakali, da bi nam koman dir sporočil kako vest o napadu.
Čez poldne se je že nagnil čas in iz gozdička za nami je prihajal tako prijeten vonj po golažu. Naši kuharji so bili v tem zares mojstri! Na letališču je bilo tako mirno in tiht), da smo skorajde pozabili, da okrog nas divja vroča osvobodilna borba. Končno le!
"Švabska kolona na cesti!" je slednjič zaklical naš komandir in še preden je utegnil dokončati začeti stavek, smo se za polet pripravljeni že nadrenjali okrog njega. Po zemljevidu smo že iskali, kako prodira sovražnik.
Brž smo poskakali v" letala, motorja sta zapela svojo kovinsko pesem, nad našimi glavami se je zaprla steklena kabina.
"Srečno, tovariši!" nam je pomahal komandir v srečno sovo in z močnim bučanjem mo-
ČISTILNA RAZPRODAJA!
RAZNO BLAGO SE MORA PRODATI POD 1/2 CENO!
ŽENSKE OBLEKE, vredne $5.98—$8.98-.^2.00
ŽENSKA KRILA, vredna $3.98____________________
OTROŠKE OBLEKE, vredne $L98 do $3.98
OTROŠKI OVERALLS, vred. do $L98..________
ŽENSKA SPODNJA KRILA, vred. do $2.98,
ŽENSKI BRASSIERES, vredni $1.19__________
MOŠKE VOLNENE KOPALNE HLAČE, vred. $2.98______________________________________________
1.00 1.00 .79 1.00 .49
1.00
A. BROFMAN DEPT. STORE
me ST. CLAIR AVE.
torjev sta naši dve jurišni letali zdrknili čez kratko letališče. Dvojka ali. paro, kakor vojni letalci imenujejo skupino dveh borbenih letal, je vodil poročnik Jovo, za njim pa je v letalu sedel strelec Mika, mladenič iz Črne gore, hraber in zvest borec. Z menoj je letel strelec Mi-lorad, doma tam nekje od De-bra, ki je v prejšnjih poletih pokazal izredno točnost v streljanju.
Le nekaj metrov nad gozdovi in polji, nad potoki in raztresenimi, ponekod docela porušenimi vasmi, sta jo naši letali ubirali v smeri proti oddaljenemu Zagrebu, sovražnikovi koloni nasproti. Vroča želja po borbi in radovednost, kako bo naš napad uspel, nas je gnala proti cilju. Skrbno smo Upirali pogled podse, da bi nam kaka posebnost na tleh ne ušla neopa-žena.
V radiu se je začul glas:
"Kolona! Napad z zahoda! Nizek polet, napad z vsem orožjem in bombami!"
"Razumem!" sem odgovoril in že smo se kakor jastrebi na svoj plen, spustili prav nad strehe avtomobilov. Pred dolgo vrsto težkih kamionov so šklepetali štirje črni nemški tanki, ki so dvigali gost bel prah s ceste.
Naš prvi nalet je bil tako nenaden, da sovražnik 4ii utegnil takoj začeti z obrambnim ognjem. Pod nami je nastala velika zmeda. Nažigali smo po vozilih in bežečih švabih in ustaših, da je bila vsa kotlina zavita v oblak prahu in črnikastega dima, ki se je dvigal iz zažganih vozil. Naše bombe so udarile med tanke. Drugi tank je sunkoma zaneslo s ceste proti travniku, spredaj ga je visoko dvignilo, nato pa se je razletel kakor jajčna lupina.
Še in še smo se spuščale nad kolono. Nekaj kamionov je gorelo, iz njih so švigali visoki zublji, vmes pa se je valil črn dim. Izza nekaterih vozil so zakrknjeno nažigali po nas. V naletih sem tesno sledil letalu po-
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABUENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine zo avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
ročnika Jove. Napadala sva z višine le nekaj metrov in tako malone vozila po strehah jiem-škoustaških avtomobilov. >
Ted%j me je iznenadil močan udarec v letalo. Streslo se je strahovito in se zagugalo na krilo tako močno, da sem ga komaj utegnil izravnati in prav nad vršički dreves preleteti cesto. Zadet sem bil v levo krilo, na koncu katerega je zazevala široka odprtina. Javil sem vodji napada, da mi je sovražni izstrelek poškodoval krilo in poročnik Jovo mi je odgovoril, naj se takoj vrnem. '
Z vso možno hitrostjo, pridobivajoč višino, sem*se usmeril na zapad, upajoč da poškodba na letalu vendar ni tako huda, da bi se zaradi nje ne vrnil srečno na domače letališče. Previdno, brez nepotrebnega manevriranja sem letel v višini 600 metrov, izmikajoč se nagibu na krilo, v katerega je letalo sililo vso pot.
Toda nazadnje sem se v upanju na srečen pristanek vendar-
sem ga že ugledal na obzorju pred seboj, me je močan sunek vetra zamajal s krila na krilo, pri tem se je poškodovani konec krila prelomil in obvisel na žici krmilja. Zaman sem letalo poskušal spraviti v ravnotežje. Vedno močneje se je nagibalo na krilo in začelo drseti proti zemlji. Krmariti ga nisem mogel več, za skok iz letala pa je bilo že tudi prepozno. Letalo je izgubilo že precejšnjo višino. V vznemirjenosti in, priznam, v strahu pred tem, kaj nama prinese naslednji trenutek, sva se s strelcem Miloradom molče udala v usodo. Napeto sva strmela v podolgast gozdiček, proti kateremu sva drsela z vedno večjo hitrostjo. Prav na dnu srca je živelo tedaj tiho, skromno upanje, da udarec na drevju morda le ne bo tako hud, da bi se ubila. To so bili sicer kratki trenutki, vendar pa polni groze, strahu in velikega pričakovanja sreče . . . !
Letalo je padalo niže in niže. Še meter, dva . . . Spominjam
le uštel. Nedaleč od letališča, kise, da Se mi je nehote iz prsi
utrgalo bolestno ječanje. Milo-rad za menoj pa je ostal nem, kakor da bi mu bilo vseeno za življenje.
Naslednji večer šele sem se prebudil k zavesti. Po vsem telesu sem čutil strašne bolečine, nisem se mogel premakniti, še glave nisem mogel obrniti, da bi se ogledal okrog sebe. S hri-pavim glasom sem vprašal bo-ječs:
"Kje sem?"
Tedaj se je nad mene sklonilo dvoje obrazov. Z na debelo povito glavo in desnico, s široko prasko na obrazu, se je nizko nadme sklonil moj strelec Milorad poleg njega pa zdravnik, ki se je vse dotlej zaman trudil, da bi me vzdramil iz omotice.
"Srečo sva imela!" je zaše-petal Milorad in takrat so mu oči zasijale s takim, čudežnim bleskom, da ga nikoli ne bom mogel pozabiti. Z levico je krepko stisnil mojo roko in potem sem se znova onesvestil.
Da, tako se je končal moj zadnji bojni polet. Ni mi žal, da
Bern ga bil doživel, žal mi je le zaradi tega, da je bil to moj zadnji bojni polet. Pri padcu sem bil namreč tako težko ranjen, da sem se vse do osvoboditve vlačil iz bolnišnice v bolnišnico, povrhu pa nikoli več ne bom zdrav. Kadar se spomnim tistih vročih trenutkov v borbi, mi postane tako mučno, da bi se zadušil ob misli, da kot invalid nikdar več ne bom mogel krmariti svojega letala v napad nad sovražnika, ki bi se drznil dvigniti zoper nas.
"Slovenski Poročevalec"
SVETOVNA PROIZVOD-NJA MESA
Po ameriških podatkih je svetovna proizvodnja mesa dosegla lani 68.3 milijard funtov. To pomeni, da se je pioizvodnja mesa zvišala za 5 odstotkov v primeri z 1. 1948. Ameriško poročilo pravi, da so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Poljska in Italija v Evropi največji proizvajalci mesa. Te države so povečale svojo proizvodnjo mesa v 1. 1949 za približno 13 odstotkov.
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S Cool BASEMENT
K
Razprodaja
Ženskih Tricot pletenih iz finega rayona




1800 parov v tem nenavadno posebnem nakupu
HLAČ
z elastičnim pasom
z MANJŠIMI HIBAMI NAVADNE 69c VRSTE
Majhnfe hibe ne bodo zmanjšale trajnost teh hlačk, pletenih iz finega rayona. Običajno so po 69c par. Samo v roza barvi. Mere 5 do 8. Lični kroji. Ne zamudite te velike posebnosti!
Poštna in telefonska naročila sprejeta za 3 ali več parov— Pokličite CHerry 1-3000
(Nobena C.O.D. izpod 2.01, davek vklj., se ne sprejme) Basement oddelek s pleteno spodnjo opravo
..


POSEBEN NAKUP! 2500 ČISTO NOVIH
POLETNIH ČEPIC
REGULARNA VREDNOST 1.99
Dvanajst krasnih stilov na izbero; fino organdy, pique, in dotted swiss blago, y lirasnih poletnih pastelnih in beli barvi. mere 13 do 15. žal, ne sprejmemo telefonska naročila za čepice.
Prežihov V orane:
A s A s A
(Nadaljevanje)
'"Poglejte, kako so Kramohi nizko sedli! Prej so bili tako mogočni, da so se prepirali z graščino, zdaj jim je pa gosta-ška bajta dobra . .
"Zato sma še vedno odlagali. Nekega dne, ko je mati imela opravka v trgu, je pa skrivaj smuknila na graščino. Na upravi so jo sprejeli s čudnimi očmi.
" 'Zaradi tega sem prišla . . .' je začela mati v zadregi. Kaj drugega ni mogla reči, ker jo je preveč stiskalo v grlu.
" 'Zaradi tega . . Na upravi
so jo takoj razumeli. Čeprav so bili osomi, se ji je vendar zdelo, da njeno poslanstvo ne bo zastonj. V grlu jo je takoj popustilo in mnogo svobodnejša je spre^ govorila, ne da bi prej vprašala, ee je Srotejevo še prosto ali ne.
" 'Moj mož je včasih malo čuden. Ti koši so ga popolnoma zmešali . . .'
"'Vaš mož je cel alej!' je začel očitati sam oskrbnik. 'Če bi ne bilo zaradi družine, bi mu človek že pokazal.'
"Mati je vzdihnila.
" 'Sama najbolj vem, kako
težko je življenjS ...'To je bilo vse, kar je potožila, več pa nobeden ni dobil od nje. Potem je začela prositi, naj vendar spregledajo tisto stvar, zaradi otrok in zaradi nje . . .
"Graščina se je naposled omehčala. Oskrbnik je dejal:
" 'Naj bo zadel j otrok in za-delj vas. Toda Kramoh mora priti sam in prosit.'
" 'Tega pa ne bo storil,' se je ustrašila mati.
" 'Potem pa ne bo nič iz tega,' se je odločno odrezal oskrbnik.
"Malodušna se je naša mati vrnila domov. O svojem skrivnem obisku v graščini ni črhnila niti besedice, boječ se, da bi oče ne vzrojil, ali pa jo celo udaril. Spet je minilo nekaj dni. Kopnače na robovih so se z vsako uro širile in rdeča plahta je bila vedno prostranejša; na ne-
katerih mestih je tudi etloh' že pokukal izpod snega. Pomlad je bila že bliže nas. Mati se je morala odločiti.
" 'Ti, včeraj sem čula, da Srotejevo še vedno ni oddano . . .' je na vsem lepem previdno začela.
"'Kaj nas to briga?' jo je zavrnil oče z odurnim glasom. Imela je prav, ko je dvomila in se bala. Mofala se je spet umakniti in čakati.
"Čim glasnejša in svetlejša je postajala vigred, tem nestrpnej-ši je postajal oče in tem vztraj-neje je silil na odločitev.
" 'Mati, ali bomo vzeli tisto bajto tam za Dravo? Moramo se odločiti, sicer bomo na oza-rah ostali,' je opominjal sleherni dan.
"Mati pa mu je odgovarjala: 'Malo še počakajmo—mogoče pa
le še kaj (Jrugega najdemo.'
"Očeta je skrb že tako mučila, da je tudi ponoči santal (bledel) ; kakor takrat, ko sva kosila med košovjem, je tudi zdaj vzdihoval in stokal:
" 'Asasa . . . asasa . . . kaj še bo, kaj še bo?'
"Nekega dne se je pa mati opogumila in mu zaupala: " 'Na graščini sem bila . . .' " 'Na graščini—za mojim hrbtom . ..?'
Nekaj dni ni pogledal matere, tako je bil užaljen. Postal je še bolj zamišljen, taval je okrog hiše in ni bil skoraj za nobeno delo. Medtem je nam otrokom mati zaupala, kako je bilo v graščini. Ne vem, kako bi rekel, toda njena novica je name čudno vplivala, ravno tako menda tudi na druge otroke, ki so bili že tako veliki, da so mogli čutiti, kaj
je to pomenilo, čeravno še niso I mogli razumeti. Misel, da bi ostali, kjer smo bili, nam je bila sicer prijetna, toda, da bi morali to prijetnost odkupiti z očetovim ponižanjem, nas je neizrečeno peklo. Peklo pa je gotovo tudi mater, ker je bil njen obraz tiste dni čisto potrt. Zato smo molčali in čakali, kaj bo.
"Spet je minilo nekaj dni. V gori pred nami je začelo narahlo bučati, čisto narahlo, a vendar tako močno, da je odmevalo tudi v naših srcih in naših žilah. Samo da bi se še globače oglasile, pa bo tu prava, resnična vigred.
"Tedaj je oče nenadoma vprašal mater:
" 'In kaj so rekli na graščini ?'
"Z veliko prizanesljivostjo mu je mati povedala, kar je zvedela.
"Oče je tiho obstal, gledal nekaj časa na tla, a ko je dvignil
oči, so bile grenke in mokre. Potem je gledal nekam v daljavo in pobaral, kot bi govoril meglam na nebu:
• " 'In to želiš, da se s tem odkupimo ...?'
"Mati- se je brez odgovora skrila pred njim in ga pustila samega; tudi mi otroci smo se mu izognili. Nekaj dni je hodil pobit naokrog, mnogo govoril sam s seboj in ponoči še huje santaril. Ne morem vam povedati, kako se nam je smilil. Jaz bi bil najrajši stopil k njemu in mu rekel, mu zkkričal:
"'Oče, nikar ne hodite tja po vašo sramoto! Naj bo, kakor hoče, nekako bomo že živeli . . . jaz sem tudi že petnajst let star,' (Dalje prihodnjič)
'Naročajte, Širite in čitajte "E nakopravnos t!"
STRAN 4
ENAKOPRAVNOSl
Marko Kos :
MATI IN SNAHA
(Nadaljevanje)
"Lju-u-ubi moooooj ..."
Starka je zaslišala snahin krik — nepremično obstala in se prekrižala. Obsedela je v mraku in strmela v mežikajoče oči žerjavice, nato pa šla po sosedo. Obe starki sta napodili otroke, ki so se tresli od mraza, za peč, snahe pa ni bilo mogoče spraviti od trupla. Odre-venela je v neutolažljivi žalosti in docela pozabila, na otroke. Starka jo je objela in ji nežno rekla:
"Daj, da ga še jaz poljubim!"
Nato se je dala odvesti v hišo, starki pa sta pričeli umivati truplo.
Zmračilo se je. Visoko na nebu so so se razsule zvezde. Modrikasti nebesni obok se je strnil z i-obovi zemlje. Vse je bilo kakor izumrlo, nikjer nobene luči, a v noč se je kristalno jasno razlegali bližnji streli .. . Zabobneli so udarci po durih in v vežo je skočil črnogled zelenec.
"Kje so banditi?" se je zadri. "Hej, stara, si kakšnega kam skrila?"
Starka je obstala kot soha in uprla vanj svoje strašne, ža-reŽe oči.
"Da, tamle je!" je rezko rekla in mignila v izbo. Možakar je treščil pp vratih, a odskočil pred mrtvaško belino mrliča, po katerem so trepetali rdečkasti odsevi treh sveč. Brez besede se se je izgubil v noč.
"Poberi se, pes ... na veke prekleti ..."
• Starka je nakremžila obraz o d neizmernega zaničevanja, pljunila za njim in treščila z vrati.
'I-
Ivana vso noč ni zatisnila očesa. Kinkala je z mršavo, objokano glavo in ni vedela ne otrok ne tašče. Otroci so plašno zataknili očetu za telovnik suho cvetje rdeče detelje in za,-maščene podobice in se zgnetli na peč k molčeči babici.
O prvem svitu so ga sosedje položili na lestev in ga zanesli na pokopališče, a takoj pobrali pete. Izza hribov je donel trušč bitke. Pod sivim nebom so se raztezala osamela polja in pre kopane ceste. Vrane so se vzne mirjeno dvigale. V dolini se je vrtinčil dim, ki ga je bila bur ja ponoči nanesla iz požganih vasi. V oknih podružnice se je pobleščavalo rdečkasto, mrzlo sonce. Razgaljena, skuštrana, modrih ustnic, je čepela vdova na steptani gomili in ni čutila mraza, ne slišala udarcev kram pa, s katerim je mežnar konča val jamo. Odvezal je truplo z lestve in ga spustil v grob. Snel je klobuk, malo postal, nato pa pričel jamo zametati. Napravil je gomilo, si obrisal pot s čela in s skrbjo pospremil žvižg granate.
"Nikar ne sedi na mrazu, Ivana! Tu nimaš nič opraviti!
(OLLINWOOD DRY (lUNIHG
15210 Saranac M
» Frank Kovač, lastnik
čistimo, likamo in popravljamo moško in žensko obleko.
Imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da podlogo če treba, da ko je obleka zlikana, izgleda kot nova.
Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo.
Pokličite
GL14746
A tam, glej, se ti motajo Švabi krog hiše. Tam so tvoji otroci! K njim pojdi!"
"Otroci. . . ?" je dahnila Ivana in se okleva je pobrala s tal. Ta čudežna beseda jo je oživila. V očeh se ji je vžgal grozeč plamen.
"Zanje se boj, ta tule ne ra bi varstva ..."
"Otroci ..."
Z razžarenim obrazom se je
pognala po stezi nizdol.
*
Sčasoma je življenje odplaknilo solze, težko in nenehno delo je terjalo pozabo, ostala je samo topa, nema bolečina — kakor spomin, ki ga pusti globok urez. Kot raste glogov trn med grmičjem na poseki, tako so rasli otroci. Tinka, Tonček, Jožek in Franček — cela truma, ki se je drla ves ljubi dan. Janka je očetova smrt zresnila. Prevzel je živino v svojo oskrbo, oral in kosil.
"Otroke ima, pa se bo za-motila," je pravila starka sosedam, ko so gnale živino na vodo. "Ampak moža si bo morala poiskati! Kaj pa bo sama s tako rajdo otrok! O, mene že ne bo vpregla v delo!"
Ta misel ji ni sla iz glave, a dolgo si je ni upala izreči.
"No," je končno vprašala snaho, "boš kar sama živela?"
Ivani je robati poziv odprl rano v srcu in ji nagnal kri v lica.
"Kaj vam je?" je jezno krik-nila in mrzlo ošinila taščo. "Da bi vam pri priči srce počilo , . "
"Ne jezi se! Ampak kako bova same, brez moškega? Kdo bo oral, premisli . . . Najemati ne moreva. Hiša brez moža je kot poletje brez dežja, pravijo."
Ivani so se zjasnile oči. Skozi okno je pokazala šestnajst-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko ,z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal Easi 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
U
Zastopniki Enakopravnosti
e
Za St. clairsko okrožje;
JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UT 1-6888
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
R Ed wood 1-4457 •
Za newburško okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
99
Oglašajte v Enakopravnosti
letnega Janka; podpiral je po-bešeni čebelnjak, ki bi ga bila burja skoraj prevrnila,
"Le poglejte ga, mati! To bo korenjak! A to — mar to ni nič!"
Starka je poškilila na snaho, ki je sijala od ponosa in materinske ljubezni, ošinila plečate-ga in zagorelega fanta ter v zadregi umolknila.
Na pomlad so jo veliki napori položili na posteljo. Ležala je v kamri in težko šopla. Snaha se je pomenkovala z njo o letini in kuhi, ter pazila, da se niso otroci skobacali k njej na posteljo.
Sijalo je sonce, pred oknom se je pozibavala cvetoča češnje-va veja, ki sladko diši po medu. Čebele so brenčale.
"Vas noge še bole?" je Ivana skrbno vprašala.
"Spat pojdi! Počij se malo!" se je starka jezila, a" se zado-
MLAD PAR,
ki se v kratkem poroči, želi dobiti
v najem 3, 4 ali 5 sob. Oba imata stalna dela ter sta mirna in zanesljiva.
Pokličite KE 1-0136
POŠTEN SLOVENEC,
star 35 let, oženj en, ter vojak 2. svetovne vojne, katerega veseli mizarsko delo, želi dobiti delo pri slovenskemu kontraktorju. Zanesljiv, trezen, in stalen delavec. Ima najboljša priporočila. Za podrobnosti pokličite
EX 1-1277
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L.j. STRUKEL
6220 Sž. Clair Ave__EN 1-9138
voljno nasmehnila. Slišala je, kako podi Ivana otroke od vrat! "Poberite se! Vaše zajce znosite v deteljo in jih pasite! Babica spijo . . . spijo, slišite, gr-dobe?!"
Starka se je nasmehnila. Da, življenje teče mimo vsega, zalepi j a vse razpoke in prepire. O, da bi to vsi premislili! In otrokom je treba pustiti, da si sami izvolijo svojo pot! Sprva je bila proti njej, kajti zemlja je zemlja. Kako naj jo prepusti takšni ubogi dekh? A ravnala ni po razumu niti po mrtvem in sebičnem nagonu za bogastvom — živela je po srcu in to je bilo lahko. No, zdaj hvali boga, da ni bogata, kajti potem bi bil hudič . . . Muhe brenčijo, ropoče voziček, s katerim se otroci vozijo po ^klancu. Svinje C vili jo, ko slišijo gospodinjine korake . . .
Svoboda je doletela babico v
DELO DOBI
izuCen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo. Vprašajte pri ED KOVAČ 960 E. 185 St., KE 1-5030
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
.postelji. Ivani je zasijal obraz, otroci so se pripodili z zastavicami in se stepli za nekakšne čake. Nove in nenavadne stvari so navalile na ljudi. Starki je vse to povzročilo velik strah,
"Joj, joj, kaj bo sedaj?"
"Mati, ne bojte se!" jo je Ivana zavrnila in nato sanjavo dodala: "Janez je za to padel. Vedno nam je pravil: Spremenilo se bo! Na slabšem ne bomo! — Vas se pa ni nič prijelo. Ali vidite, kako prav je imel? Česa naj bi se potlej bali! ..."
Starka je se nekaj tarnala, a nato je prenehala, Janez je bil njen sin, pred Ivano je imela spoštovanje, otroke pa je imela rada — in tako je mo rala z njimi na novo pot, Janko je bil že velik, na las podo-
ben očetu. Celo jiekaj je čenčal o farovžu, kar mu je babica zelo zamerila. No, stare oči se ji vendar svetile, ko je s svojo palico razbijala trde grude, stopa-je za vnukom, ki je oral farov-ško njivo. Bila je njihova. Otroci se je držali brata za hlače, kričali nad konji in škrjanci ter se vgrezali v mokro zemljo, ki je izpuhtevala presni vonj ta-lega snega in skrite, mogočne moči . . .
To je bil novi red.
Podr. št. 5 Slovenske moške zveze
Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 East 66th Place,, Telefon: UT 1-8387.
Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, in Louis Erste,
Seje s% vrši jo vsako 3. soboto v mesecu, soba št, 4 Slov. nar, doma na St. Clair Ave,, ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25, v mesecu v SND,
VELIKA RAZPRODAJA
pri Waterloo Style Shoppe
(POD NOVIM VODSTVOM)
15333 Waterloo Rd.,
v poslopju SLOV. PEL. DOMA
se prične
r PETEK, 14. julija 1950
OB 9,30 ZJUTRAJ Za več kot $5,000 ŽENSKIH OBLEK, BLUZ, KRIL, KORSETOV, NOGAVIC in DRUGEGA SPODNJEGA PERILA se mora prodati ne glede na ceno Pridite zgodaj, da si lahko napravite izborne izbere iz naše zaloge, katerih ne moremo vseh oglašati tu
125 ŽENSKIH OBLEK, vred. do $3.98, mere .9 do 52__________________________________:|
95 ŽENSKIH OBLEK, vred. do $8.95, različne mere___________________________^ 77
35	NAJBOLJŠIH OBLEK, vred. do $19.95, različne mere_______________________77
95 ŽENSKIH FRENCH CREPE SPODNJIH KRIL,
vred. do $4.95, različne mere ____________________________________________________________^
60 POLOVIČNIH SPODNJIH KRIL, vred. do $2.98______:_____________________| 37
50 ŽENSKIH BOLJŠIH BLUZ. vred. do $5.95_______________________________!._________| 77
75 FAMOUS LADY MACK KORSETOV, reg. do $10^95______________________4.97
36	ŽENSKIH NYLON ali VOLNENIH SLIPON JOPIČEV__________________-1.97
125 ŽENSKIH POLETNIH "GIRDLES," vred. do $8.95_________________________2.97
110 ŽENSKIH FINIH OVRATNIC (SCARFS), vred. do $1.98.....____________ 37
65 ŽENSKIH NOČNIH SRAJC, vred. do $7.95________________.'___________________2.97
75 parov ŽENSKIH HLAČ, različne mere, vred. do 89c_______________________ 37
125 DEKLIŠKIH BRASSIERS, znanih izdelkov, vred. do $2.50_____________ 87
Naše geslo je Vaše popolno zadovoljstvo ali pa vaš denar nazaj
WATERLOO STYLE SHOPPE
15333 WATERLOO RD„ vogal Shiloh Rd,
PRIPOROČILO!
..Cenjenim avtomobil istom se priporočamo za naklonjenost. Postrežemo točno in prijazno z najboljšim GULF gasolinom, oljem in drugimi avtnimi potrebščinami. Izvršimo razna popravila na avtih vseh izdelkov.
Nickolas Juranko, lastnik CULF GAS STATION Vogal E. 43 St. fir St. Clair Ave. EN 1-9181
Zanj se je pričelo drugačno, morebiti težje, a docela novo življenje. Babica mu je zabiče-vala, naj se ravna po srcu, kajti lastnina, sla po zemlji in vse drugo, kar je gibalo stare družbe, je piškavo v primeri s človekovo srečo.
(Konec)
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950; Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob. 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
ZIDANA HIŠA
S 3 spalnicami, od E. 260 St. v fari sv. Viljema, se proda. Avtomatična gorkota na plin, klet pod vso hišo, velika lota _ Lahko takoj prevzamete. Samo $12,500.
UPSON REALTY — 499 E. 260 St., Euclid 23, Ohio
1-1070	RE 1-2254
EUCLID POULTRY
nekaj" posebnega" p'"h '"i"!-	veselice, ltd.
iNiLK-Aj POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kn,n ter SI lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
STAKICH FURNITURE CO.
Qurfity at a Price — Easy Terms
iVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
Poletna oprava za novorojenčke in deco
Imamo lepo zalogo vsakovrstnih poletnih oblek in oprave, kakor hlačke, srajčke, nogavice, jopiče, solnčne obleke, itd.
Cene so zmerne—predmeti primerni za darila.
PINK AND BLUE GIFT SHOPPE
6904 St. Clair Ave., EX 1-9211
ZAVAROVALNINO
^	proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite;
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St - HEnderson 1-2730