URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 3 Ljubljana, petek 3. februarja 1984______________ Cena 90 dinarjev Leto XLI 168. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v letu 1984 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma Razglaša se zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v letu 1984 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 25. januarja 1984 in na seji Zbora občin dne 25. januarja 1984. St. 0100-64/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v letu 1984 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma 1. člen Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva — zavezanci za združevanje sredstev rezerv v sklade skupnih rezerv po 1. členu zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79 .in 23/81), ki do dneva uveljavitve tega zakona niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije oziroma sprememb tega sporazuma, vplačajo v letu 1984 v ta sklad sredstva, obračunana po zaključnem računu za leto 1983 po stopnji 5 % od osnove, določene z zakonom o skladih skupnih rezerv. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 420-43/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 169. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 52. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. januarja 1984 sprejela ODLOK o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti energetike Slovenije in statutu Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in statutu Samoupravne interesne skupnosti energetike SR Slovenije, ki ju je Skupščini SR Slovenije predložil v soglasje iniciativni odbor ISE-ISNAP za ustanovitev energetskih skupnosti. St. 025-21/83 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik , Vinko Hafner 1. r. 170. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 52. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. januarja 1984 sprejela ODLOK o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije in statutu Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje interesna skupnost energetike, in k statutu Posebne samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije, ka ga je Skupščini SR Slovenije predložil v soglasje iniciativni odbor ISE-ISNAP za ustanovitev energetskih skupnosti. St. 025-48/83 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. - 171. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 52. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 25. januarja 1984 sprejela ODLOK o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije in statutu Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije Daje se soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložila v soglasje interesna skupnost za nafto in plin ter k statutu Posebne samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin SR Slovenije, ki ga je Skupščini SR Slovenije predložil v soglasje iniciativni odbor ISE-ISNAP za ustanovitev energetskih skupnosti. St. 025-49/83 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 172. Na podlagi 338. člena, prvega odstavka 342. Člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 22. člena zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1984 ob enakopravnem odločanju Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 21. decembra 1083 sprejela ODLOK o soglasju k pripojitvi Poklicne oblačilne in kovinarske Sole z italijanskim učnim jezikom k Ekonomski šoli z italijanskim učnim jezikom Izola Daje se soglasje k sklepu o pripojitvi Poklicne oblačilne in kovinarske šole z italijanskim učnim jezikom k Ekonomski šoli z italijanskim učnim jezikom Izola, tako da se novo ime šole glasi »Srednja šola ekonomske in kovinarske smeri z italijanskim učnim jezikom Izola«, ki so ga sprejeli zbori Skupščine občine Izola na sejah dne 28. junija 1983 in Skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Izola na seji dne 21. 1. 1982. St. 022-237/83 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 173. Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 22. člena zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske m madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1984 ob enakopravnem odločanju Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne 21. decembra 1983 sprejela ODLOK o soglasju k združitvi osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom Piran in Sečovlje v enovito delovno organizacijo »Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran« Daje se soglasje k sklepu o združitvi osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom Piran in Sečovlje v enovito delovno organizacijo »Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Piran«, tako da postane Osnovna šola Sečovlje njena podružnična šola in ohrani vse razrede osnovne šole, ki so ga sprejeli zbori Skupščine občine Pitan na sejah dne 23. 12. 1982 in Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Piran na seji 28. decembra 1982. St. 01-64/88 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 174. Na podlagi 335. tiena, prvega odstavka 342. člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 22. člena zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgo- je in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 12/82), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1934 ob enakopravnem odločanju Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 21. decembra 1983 sprejela ODLOK o soglasju k ustanovitvi delovne organizacije »Vzgojnovarstvena organizacija z italijanskim jezikom Piran« Daje se soglasje k sklepu o ustanovitvi delovne organizacije »Vzgojnovarstvena organizacija z italijanskim jez:kom Piran«, ki so ga sprejeli zbori Skupščine občine Piran na sejah dne 23. 12. 1382 in 25. 4. 1983 in Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti Piran na seji 20. decembra 1982. St. 61-64/83 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične repubiiue Slovenije Predsednik • ' Vinko Uainer 1. r. 175. Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 353. člena in 385. člena. ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja VI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 3. al.nee tretjega razdelka 70. člena, 2. almee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena, 357. člena in 362. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 200. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravn.h organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1984 sprejela ODLOK o razrešitvi In izvolitvi podpredsednika, Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, o izvoutvi člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter o razrešitvi in imenovanju predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo I ‘ Razreši se: mag. Vlado Klemenčič, dolžnosti podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; izvoli se: prof. dr. Boris Frlec, za podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.* II Razreši se: mag. Herman Rigelnik, dolžnosti predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo; izvoli se: dipl. inž. Henrik Marko, za člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije; imenuje se: dipl. inž. Henrik Marko, za predsednika Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo. St. 0207-1/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner I. r. 176. Na podlagi 28 alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične repubiiae Slovenije, 6. ali-nee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254, člena poslovnika Skupščine SR Slo vem j e ter prvega odstavka 74. člena in T. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1984 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije Razreši se: Milah Gaspari, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije. St. 111-13/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik 1 Vinko Hafner 1. r. 177. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350 člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena in 4. alinee 175. člena ter tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ih 25. in 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21-995/75), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25 januarja 1984 sprejela ODLOK o imenovanju pomočnice družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije Za pomočnico družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije se imenuje: Tjaša Strobl-Kragelj, sodnica Sodišča združenega dela Ljubljana. St. 111-114/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. ra. Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. atinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7-alinee tretjega razdelka 70. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena in 1. alinee, 33. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejali Zbora združenega dela. Zbora občan in Družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1884 sprejela ODLOK e razrešitvi namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Celju Razreši se: Jože Hebar, dolžnost namestnika javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Celju z 31. marcem 1884. St. 111-57/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. x • Skupščini Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 179. Na podlagi 309. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 143. člena, 168. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. januarja 1984 sprejel ODLOK o razreSltvi bi Izvolitvi Haca Komisije Skupščine SR Slovenije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu izmed delegatov v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije Razreši se: Jože Gabrovšek, dolžnosti člana Komisije izmed delegatov v Zboru združenega dela; za člana Komisije se izvoli: Slavica Kosi-Turk, delegat v Zboru združenega dela. Št. 0201-1/84 Ljubljana, dne 28. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. m. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 63., 64., 65. in 66. člena poslovnika Zbora združenega dela, je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije na seji dne 25. januarja 1984 sprejel ODLOK o razrešitvi in izvolitvi treh članov Odbora za družbenoekonomske odnose Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije Razrešijo se: Vlastimir Boh, dolžnosti člana Odbora, Franc Dolenc, dolžnosti člana Odbora, Majda 2 • h e 1 j, dolžnosti člana Odbora. Za člane se izvolijo: Žarko Okorn, delegat v Zboru združenega dela, Vladimir Sčeglovski, delegat v Zboru združenega dela, Bojan Šef man, delegat v Zboru združenega dela. Št. 02005-1/84 Ljubljana, dne 25. januarja 1984. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik . Vinko Hafner L r. 181. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostivi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca ODLOK o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Izrečena kazen zapora se zniža Petruševski Zoranu, rojenemu leta 1959 v Kumanovem, se kazen dveh let in šest mesecev zapora zniža za deset mesecev. 2. člen Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojne obsodbo Hvastji Miroslavu, rojenemu leta 1940 v Ljubljani, se kazen sedem mesecev zapora in 21.000 din denarne kazni spremeni' v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St 25-1/84 Ljubljana, dne 26. januarja 1984. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije * Predsednik Viktor Avbelj L r. 182. Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81 in 45/82), izdaja republiški sekretar za finance PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA • načinu obračunavanja in evidenci sredstev, Id se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosove 1. člen V pravilniku o načinu obračunavanja in evidenci sredstev, ki se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 3/83) se v obrazcu OPR ter v navodilu za sestavitev obrazca, ki sta objavljena kot sestavni del pravilnika, letnica 1981 nadomesti z letnico 1982, letnica 1982 z letnico 1983, letnica 1933 pa z letnico 1984. Zaporedne številke 26, 27 In 28 obrazca OPR se črtajo, zaporedna številka 29 pa postane zaporedna številka 26 in se spremeni tako, da se glasi: »Seštevek zneskov iz zap. št. 21 do 25«. 2. člen V navodilu za izpolnitev obrazca se devetindvajseti odstavek spremeni tako, da se glasi: »V zap, št. 25 se izračuna znesek mesečne akontacije za tekoče leto. Pri zavezancih, ki lahko v skladu s 3. členom zakona zmanjšajo osnovo za obračun obveznosti za osnovna sredstva iz 3. člena zakona, se pri izračunu mesečne akontacije za tekoče leto znesek iz zap. št. 4 obrazca zmanjša za učinek revalorizacije teh osnovnih sredstev, za katerega se je povečal poslovni sklad ob revalorizaciji sredstev za leto, za katero se obveznost plačuje.« Trideseti odstavek navodila za izpolnitev obrazca ee črta. 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 22/84 Ljubljana, dne 20. januarja 1984. Republiški sekretar za finance Rudi Šepič 1. r. 183. « Na podlagi 11. točke 110. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter drugega odstavka 4. člena odloka o določitvi rokov za nabavo sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi (Uradni list SRS, št. 19/83) izdajam NAVODILO o načinu zagotavljanja in vzdrževanja sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. S tem navodilom se določa način zagotavljanja in vzdrževanja sredstev za osebno in kolektivno zaščito Pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi (v Padaljnjem besedilu: sredstva za osebno in kolektiv- no zaščito, ki si jih morajo po odloku o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi (Uradni list SFRJ, št. 3/83) priskrbeti delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi lastniki stavb in javnih sbjektOT. 2. Zagotavljanje in vzdrževanje sredstev za osebno in kolektivno zaščito se organizira v občini po »■nitoiam programu, ki ga izdela občinski ličit sa tivtine zaščito. Program zagotavljanja in vzdrževanja sredstev za osebne in kolektivno zaščito v občini (v nadaljnjem besedilu: program) se izdela glede na stopnjo ogroženosti ljudi ob vojnih dejstvovanjih, naravnih in drugih nesrečah ki izrednih razmerah v skladu z občinskim načrtom civilne zaščite ter z navodilom o izkazovanju nalog in obveznosti iz delov srednjeročnih planov pri ustvarjanju materialnih in drugih pogojev za uresničevanje in razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite (Uradni Ust STOJ, št 30/89). S programom se načrtujejo zlasti: — potrebe in dinamika zagotavljanja sredstev za osebno in kolektivno zaščito po posameznih kategorijah uporabnikov Mi sredstev; — organizacija, nosilci in način prodaje oziroma obnavljanje sredstev za osebno in kolektivno zaščito v občini; — informativno-propagandni in drugi ukrepi ter aktivnosti za osveščanje delovnih ljudi in občanov o potrebi in pomenu sredstev za osebno in kolektivno zaščito; — način vzdrževanja in obnavljanja sredstev za osebno in kolek livno zaščito v miru ter izvajanje priprav za vzdrževanje teh sredstev v vojni. n. NAČIN ZAGOTAVLJANJA SREDSTEV ZA OSEBNO IN KOLEKTIVNO ZAŠČITO 3. Minimum sredstev za osebno zaščito delovnih ljudi in občanov morajo na svoje stroške priskrbeti vsi delovni ljudje in občani razen tistih, ki ta sredstva dobijo na podlagi razporeditve: — na vojaško dolžnost v Jugoslovanski ljudski armadi, teritorialni obrambi, v organih za notranje zadeve in v enotah za zveze družbenopolitičnih skupnosti'; — na delovno dolžnost v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah ali v organih druž-benopoMtičnih skupnosti; — na dolžnost v civilni zaščiti in — na dolžnost v službi za opazovanje in obveščanje. 4. Zaščita predšolskih in šoloobveznih otrok pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi se zagotavlja predvsem z izvajanjem ukrepov kolektivne zaščite. Ne glede na to pa starši oziroma rejniki za zaščito svojih otrok zagotavljajo na svoje stroške tudi predpisani minimum sredstev za osebno zaščito. 5. Sredstva za osebno zaščito delavcev zagotavljajo temeljne ih druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti za vse delavce, M so pri njih razporejeni na delovno dolžnost v vojni. Za delavce, ki so razporejeni na delovno dolžnost •in dolžnost v civilni zaščiti hkrati, se sredstva za osebno zaščito zagotavljajo na podlagi razporeditve na delovno dolžnost. Družbene organizacije in društva zagotavljajo sredstva za osebno zaščito za svoje člane, ki so po njlhoVefn obrambhelti načrtu razporejeni na delovno dolžnost V vojni ali na dolžnost v čiVilni zaščiti, in če jim takšna sredstva niso zagotovljena kako drugače. 6. Radiološke in kemične detektorje nabavijo temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti za Vse sVoje enote za . radiološko, kemijsko in biološko zaščito v skladu z materialno formacijo štabov in enot civilne zaščite. Zdravstvene in veterinarske organizacije združenega dela morajo nabaviti najmanj po en radiološki in kemični detektor za vse svoje stalne in začasne ustanove. Pristojni občinski oziroma mestni štab za civilno zaščito določi na podlagi načrta izvajanja radiološke, kemijske in biološke zaščite v občini oziroma mestu, organizadje združenega dela in druge organizacije ter otgane s področja proizvodnje, prometa ih nadzora živil, predelave oziroma proizvodnje živinske krme, oskrbe s pitno vodo in druge, ki morajo nabaviti najmanj po en radiološki in kemični detektor. 7. Potrebno število in razporeditev čitalnikov osebnih dozirnetrov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skup-nbštih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih določi pristojni občinski štab za civilno zaščito na podlagi načrta izvajanja radiološke, kemijske in biološke zaščite v občini!. Pri tem pa je treba upoštevati, da si morajo čitalnike osebnih dozimetrov priskrbeti: — vse organizacije združenega dela in druge organizacije, v katerih je na isti lokaciji zaposlenih 1000 in VeČ delavcev v naj večji delovni izmeni; vse krajevne skupnosti z več kot 2000 prebivalci; — vse občinske ih mestne specializirane enote za radiološko, kemijsko In biološko zaščito ter občinske in mestne Združene enote civilne zaščite in — vse stalne in začasne ustanove osnovne In bolnišnične zdravstvene službe (postaje Za splošno medicinsko pomoč, zdravstvene postaje, kirurške postaje, bolnišnice in druge). Manjše temeljne in druge organizadje združenega dele, delovne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in Skupnosti, zagotavljajo po odločitvi pristojnega občinskega štaba za civilno zaščito skupne čitalnike za odčitavanje Osebnih dozimetrov delavcev oziroma občanov. 8. Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne Skupnosti in druge samoupravne organizacije ih skupnosti lahko pri zagotavljanju priročnih lekarn, sredstev Za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi in nosil upoštevajo tudi enaka razpoložljiva (formacijska) sredstva ih opremo, s katero razpolagajo njihove enote civilne zaščite. 9. Vsaka temeljna in druga organizacija združenega dela, delovna skupnost in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki ima 200 zaposlenih delavcev in najmanj 1.500 m2 površine, ki se uporablja v proizvodnem procesu (upoštevata se oba kriterija skupaj) si mora priskrbeti 100 kg kaponta. Na vsakih nadaljnjih 100 zaposlenih delavcev in 1.500 m2 delovne površine pa še po 100 kg kaporita. Za manjše temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne orgamzacije in skupnosti (ki imajo zaposlenih manj kot 200 delavcev, in ki v proizvodnem procesu uporabljajo manj kot 1.500 m2 delovne površine) ter za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, poslovne, javne in druge stavbe In objekte, se kaporit zagotavlja v okviru stalnih občinskih zalog kaponta. Stalne občinske zaloge kaporita se oblikujejo tako, da s6 na vsakih 2000 prebivalcev v občini zagotovi 150 kg kaporita. Za oblikovanje stalnih občinskih zalog kaporita skrbijo občinski upravni organi za ljudsko obrambo. Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prometom živil, s pripravo hrane, z živinorejo, s pridelavo oziroma proizvodnjo živalske krme in z oskrbo s pitno vodo, si priskrbijo predpisane količine kaporita same neposredno, ne glede na svojo velikost. Pri tem upoštevajo tudi potrebne količine Kaporita ali drugih sredstev za dezinfekcijo, ki jih zahteva tehnološki proces njihove dejavnosti. 10. Pri zagotavljanju orodja za reševanje se upošteva tudi razpoložljivo orodje (»iz popisa«), ki se uporablja v proizvodnji, pri vzdrževanju objektov ali za druge namene. 11. Sredstva za osebno zaščito delovnih ljudi in občanov se dajejo v promet v obliki kompletov minimuma sredstev za osebno zaščito, ki vsebujejo: zašč-t-no masko (M-l) ali otroško zaščitno masko (MO-1), zaščitno ogrinjalo, prvi povoj in osebni (termolumini-scentni) dozimeter s posrednim odčitavanjem. Sredstva za osebno zaščito delavcev se dajejo v promet v obliki kompletov minimuma sredstev za osebno zaščito, ki vsebujejo: zaščitno masko (M-l), zaščitno ogrinjalo in osebni (termoluminiscentni) dozimeter s posrednim odčitavanjem. V sestavi kompletov za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi ter drugih kompletov sredstev za osebno in kolektivno zaščito ne sme biti kaporita in drugih snovi, ki lahko poškodujejo vsebino kompletov. III. VZDRŽEVANJE SREDSTEV ZA OSEBNO IN KOLEKTIVNO ZAŠČITO 12. Delovni ljudje in občani, temeljne ih driige organizacije združenega dela, delovne skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter pristojni občinski upravni' organi morajo sredstva za osebno in kolektivno zaščito hraniti v ustreznih prostorih ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje v skladu z navodili proizvajalcev teh sredstev. Kaporit je treba hraniti v ustrezni embalaži in v posebnih suhih prostorih. 13. Sole, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti morajo v okviru obstoječih programov obrambno-sa-mozaščitnega .usposabljanja organizirati in izvajati tudi usposabljanje za pravilno uporabo in vzdrževanje sredstev za osebno in kolektivno zaščito. 14. Sredstva za osebno in kolektivno zaščito se lahko uporabljajo pri Usposabljanju delovnih ljudi' in občanov za njihovo pravilno uporabo in za zaščito in reševanje ob vojnih dejstvovanjih, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah. Potrošena in uničena sredstva za osebno'in kolektivno zaščito je treba takoj nadomestiti z novimi. 15 Zaradi načrtnega usmerjanja zagotavljanja sredstev za osebno in kolektivno zaščito ter njihovega vzdrževanja in obnavljanja, vodijo temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in oruge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti, evidenco o sredstvih za osebno in kolektivno zaščito po obrazcih ZS-1, ZS-2, ZS-3 in ZS-4, ki so sestavni del tega navodila. Voditi morajo tudi evidenco o datumih nakupa ozirvina rokih uporabnosti posameznih sredstev za osebno in kolektivno zaščito. Trgovske organizacije združenega dela vodijo evidenco o prodanih sredstvih za osebno in kolektivno zaščito po obrazcu ZS-5, ki je sestavni del tega navodila. Podatke o skupnih Količinah prodanih sredstev sporočajo vsako leto do 31. januarja za preteklo leto Republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo. 16. Tehnično vzdrževanje (servisiranje) sredstev za osebno in kolektivno zaščito v miru, v vojni in drugih spremenjenih razmerah organizirajo občinski upravni organi za ljudsko obrambo v sodelovanju s pristojnimi upravnimi organi za gospodarstvo ter praviloma z organizacijami združenega dela, ki ta sredstva proizvajajo in prodajajo. Organizacijo, nosilce in druge mirnodobne priprave za tehnično vzdrževanje, sredstev za osebno in kolektivno zaščito v vojni v občini določi Izvršni svet občinske skupščine na podlagi mirnodobne organizacije tehničnega Vzdrževanja teh sredstev. 17. Uničevanje neuporabnih sredstev za osebno in kolektivno zaščito ter sredstev, katerim je potekel rok uporabnosti, organizirajo pristojni občinski up- ravni organi za ljudsko obrambo v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi institucijami. IV. FINANCIRANJE NAKUPA IN VZDRŽEVANJA SREDSTEV ZA OSEBNO IN KOLEKTIVNO ZAŠČITO 13. Delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter družbene organizacije in društva, lastniki stavb in javnih objektov s svojimi sredstvi- financirajo nakup in vzdrževanje sredstev za osebno in kolektivno zaščito. Tehleljne ih druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in dfuge samoupravne Organizacije in skupnosti lahko združujejo finančna sredstva za nakup skupnih radioloških in kemičnih detektorjev ter čitalnikov osebnih dozimetrov, določenih z občinskim oziroma mestnim programom zagotavljanja in vzdrževanja sredstev za osebno in kolektivno zaščito. Nakup m vzdrževanje skupnih sredstev za osebno in kolektivno zaščito v krajevnih skupnostih in občinah se financira s sredstvi, ki se v občinah združujejo za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nakup in obnavljanje stalnih občinskih zalog kaporita se financira s sredstvi stanovanjskih skupnosti ter organizacij združenega dela, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki. e v občinah združujejo za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in sicer na način, ki ga določi izvršni svet občinske skupščine. V. KONČNA DOLOČBA 19. To navodilo začhe veljati osmi dan po objavi , v Ufadhem listu SRS. St. 857/1 Ljubljana, dne 13. januarja 1984. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir 1. r. (Nosilec načrtovanja) Obrazec ZS-1 Zagotavljanje sredstev za osebno in kolektivno zaščito 55 ti, N Vrsta opreme in sredstev Merska enota Skupaj 1984—1990 Dinamika nabave po letih Opomba 1934 1985 1936 1987 1988 1939 1990 j načrtovane ^ | količine vrednost h ss KJ o g* realizacija načrtovane količine realizacija načrtovane. količine realizacija !|. sl e1* realizacija načrtovane količine realizacija ^ j načrtovane m ! količine realizacija načrtovane količine realizacija 1 2 3 5 G 7 8 9 10 n 12 13 14 15 17 18 19 20 (Nosilec načrtovanja) Obrazec ZS-2 Zagotavljanje sredstev za osebno in kolektivno zaščito Zap. št. Vrsta opreme in sredstev Merska enota Skupaj 1984—1987 Dinamika nabave po letih Opomba 1934 1985 1986 1987 načrtovane količine vrednost načrtovane količine realizacija načrtovane količine realizacija načrtovane količine <9 :o S | Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik. 41. člen Posamezne zadeve obravnava skupščina, praviloma po vrstnem redu določenem v dnevnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda, če je le-ta potrebna poda poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine. 42. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnava najprej načelno, nato v podrobnostih. Sprememba in dopolnitev posameznega gradiva se lahko predlaga ustno ali pisno na seji. 43. člen Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati. Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi drugim udeležencem. 44. člen Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine. 45. člen Na seji skupščine ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca razprave o posamezni točki dnevnega reda. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru. 46. člen Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavili. K razpravi se lahko prijavijo delegati in druge vabljene osebe, čirh se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja. Ne glede na vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki' je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa. 47. člen Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave. Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v skupščini se mora v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 48. člen Ce se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Ce se delegat tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave. 49. člen Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne odloči drugače. Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik. 50. člen Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov. Ce predsednik meni, da je razprava v posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev o prekinitvi ali nada-daljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave. 51. člen Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje in usklajevanje, če je potrebno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji. 52. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik skupščine sklene sejo. 3. Vzdrževanje reda 53. člen Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukrepi: — opomin; — odvzem besede; — odstranitev s seje. 54. člen Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu: predsednik skupščine ni dal besede, ki sega govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega pdslovnika. Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika,; pa je bil na seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine. 55. člen Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ah delegate ali uporablja izraze, ki niso v sKladu z dostojanstvom skupščine. Usirep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave. Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano. '56. člen Predsednik skupščine obvesti stanovanjsko skupnost občine in občinsko konferenco SZDL o delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede in odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen. 57. člen Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec ali drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine. 58. člen Ce predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje. 4. Sprejemanje sklepov 59. člen Skupščina sklepa na podlagi' predloga sklepa, pripravljenega in obrazloženega s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji. O predlogu se sklepa najprej načeloma, natl pa v posameznostih, če skupščina meni, da je tako glasovanje potrebno. 60. člen Spremembe in dopolnitve predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Ce se s spremembami m dopolnitvami strinja, postanejo le-te sestavni del predloga, če pa se z njimi ne strinja odloči o tem skupščina z glasovanjem. Ce je več različnih spreminjevalnih ali dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani. , Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postanejo sestavni del predloga. Sklepe skupščine podpisuje predsednik skupščine. 5. Glasovanje 61. člen Glasovanje v skupščini je praviloma javno. Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno. 62. člen Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom rok. 63. člen Glasovanje se opravi tako, da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja. 64. člen Ob odločitvi, da se glasuje tajno se izvoli 3-član-ska komisija za izvedbo glasovanja. Komisija pri- pravi toliko glasovnic, kolikor je nazvočih delegatov z besedilom predloga ter označbo pod zaporednimi številkami »glasujem za«, »glasujem proti«, »se vzdržim glasovanja«. Komisija razdeli glasovnice delegatom, ki obkrožijo tisto številko, za katere označbo so se odloči- li. Po glasovanju ugotovi komisija izid glasovanja, in poroča o tem predsedniku skupščine, ki razglasi rezultat glasovanja. 65. člen Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna. 66. člen Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov. 67. člen Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je skupščina glasovala sprejet ali zavrnjen. 6. Zapisnik 68. člen O delu skupščine se piše zapisnik. Zap;snik obsega glavne po..,.lke o seji skupščine, zlasti pa — zaporedno številko seje, — čas in kraj seje, — ime in priimek predsednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo, — seznam prisotnih delegatov po posameznih skupnostih, — seznam odsotnih delegatov po posameznih skupnostih, — ugotovitev sklepčnosti, — dnevni red seje, — imena delegatov, ki so razpravljali, ki so razpravljali o posameznih zadevah, uvrščenih na dnov-bi red seje, — sprejete sklepe, — izid glasovanja o posameznih sklepih, — delegatska vprašanja ter odgovore nanje, — druge pomembne dogodke na seji. Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar. Za zapisnik skrbi vodja delovne skupnosti Zveze. 69. člen Potek posamezne seje se lahko snema na mag-Petofonski trak. V primeru, da je seja posneta na magnetofonski frak, je trak treba hraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine. V. SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV 70. člen V zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnava, lahko zbora skle-"eta. da bodo zadeve obravnavi! na skupnem zase-Papju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. 71. člen ■ Zbor uporabnikov in zbor 'izvajalcev skličeta na Kupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njuna predsednika. Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov. v ' 72. člen Ce zbora zasedata skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej. V zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja. . 73. člen Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. V zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje. 74. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. VI. SEJA ZBORA 75. člen Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene petine delegatov v zboru. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skupščine. i Če predsednik zbora na skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine. Predlagatelji sklica seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo o zadevi, zaradi katere so predlagali sklic seje zbora. 76. člen Zbor skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča najmanj polovica delegatov. Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov. 77. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine. Vil. SEJE SKUPNEGA ORGANA 78. Člen Seje skupnega organa sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega organa ali na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika zbora skupščine. Če predsednik skupnega organa ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine. Predlagatelji sklica seje skupnega organa morajo zahtevi za sklic seje skupnega organa predložiti gradivo oziroma predlog odločitve oziroma sklepe, zaredi katere so zahtevali sklič seje. 79. člen Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo. Če je seja skupnega organa sklicana v roku krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo. 80. člen Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh članov. 81. člen Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabilo. Predsednik skupnega organa odloča o vabljenih predstavnikih in ostalih udeležencih na seji skupnega organa. VIII. SKUPNE SEJE SKUPNIH ORGANOV 82. člen Zadeve iz svoje pristojnosti lahko skupni organi obravnavajo na skupnih sejah. Skupne organe skličejo na skupno sejo njihovi predsedniki. Skupno sejo vodi eden izmed predsednikov skupnih organov, t. j. odborov ali komisij. IX. ODBORI PRI ZVEZI 83. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delo Odbora udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji ter Odbora udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji s tem, da je rok za vabila in gradiva za sklic sej najmanj sedem dni, lahko pa si oba odbora v skladu s tem poslovnikom predpišeta svoj poslovnik. X. SEJE OBČASNIH SKUPNIH ORGANOV 84. člen Seje posameznega občasnega skupnega organa sklicuje predsednik občasnega skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov, na pobudo predsednika skupščine, predsednika zbora ali predsednika stalnega skupnega organa. 85. člen Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo. 86. člen Predsednik občasnega skupnega organa odloča o vabljenih predstavnikih in ostalih udeležencih na seji. XI. KOLEGIJ PREDSEDNIKA SKUPŠČINE 87. člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsednika ter podpredsednika zborov sestavljajo kolegij predsednika skupščine. Pri delu kolegija skupščine sodelujejo predsedniki skupnih organov in vodja delovne skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. Kolegij predsednika skupščine zlasti: — obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in stalnih skupnih organov; — skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov; — predlaga stalnemu skupnemu organu, katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju; . — spremlja delo stalnih in občasnih skupnih organov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki' so v zvezi z delom teh organov; — po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med zboroma, — skrbi za izvajanje določb tega poslovnika. 88. člen Kolegij predsednika skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej kolegija skrbi predsednik skupščine. XII. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE 89. člen Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za dobo enega leta. Podlaga delovnemu načrtu skupščine so naloge, ki izhajajo iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze za posamezno srednjeročno obdobje, statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, iz potreb in interesov stanovanjskih skupnosti, kot ustanoviteljic Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter stališč družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na ravni republike o stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji. Sestavina delovnega načrta skupščine so tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. 90. člen Skupni organi' uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen sprejemajo tudi svoje delovne načrte. »1. člen Delovnemu načrtu skupščine in skupnih organov mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnosti Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. XIII. NAČIN OBVEŠČANJA JAVNOSTI O DELU SKUPŠČINE 92. člen Obveščanje javnosti o delu' skupščine se poleg oblik, opredeljenih v 72. členu statuta Zveze zagotavlja tudi prek dnevnega politično informativnega tiska, radia in televizije, na posvetovanjih s predstavniki stanovanjskih skupnosti v posameznih regijah in prek občasnih tiskovnih konferenc, ki jih sklicuje predsednik skupščine. Predsedniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja so redno vabljeni na "seje skupščine in njenih zborov Predsednik skupščine skrbi za sodelovanje s predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja,. še zlasti s posredovanjem temeljnih informacij o problematiki stanovanjskega gospodarstva. XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 93. člen Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina Zveze na sejah svojih zborov, ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika. 94. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, sprejet dne 30. junija 1978. 95. člen Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina Zveze na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Poslovnik se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 23. novembra 1983. 189. Na podlagi 40. člena zakona o samoupravnih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/7? in št. 4/82), 43. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) ter 70. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti. Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) je skupščina Zveze stanovanjskih skupno rti Slovenije na 10 seji skupščine Zveze dne 23 novembra 1983 sprejela PRAVILNIK o notranji ari,.Laži v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije i. splošne določbe ( 1. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stanovanjske skupnosti) ustanovijo v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zveza) notranjo arbitražo za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi oziroma med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo. 2 člen Notranja arbitraža je samoupravno sodišče, ki opravlja sodno funkcijo v mejah svoje pristojnosti. Notranja arbitraža ima sedež v Ljubljani, Linhartova HA. Notranja arbitraža ima pečat z naslednjim besedilom: »Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Notranja arbitraža, Ljubljana, Linhartova HA«. 3. člen Notranja arbitraža je pri odločanju neodvisna ter odloča na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov, samoupravnih splošnih aktov ih skladno s socialistično moralo. t 4. člen Notranja arbitraža odloča in izdaja dokončne od-°čbe o sporih iz svoje pristojnosti. 5. člen V postopku za reševanje samoupravnih sporov notranja arbitraža smiselno uporablja določbe zakona o samoupravnih sodiščih ter zakona o sodiščih združenega dela. 6. člen Odločbe notranje arbitraže in poravnave, sklenjene pred notranjo arbitražo, so izvršljive, če zakon ne določa drugače. Odločbe notranje arbitraže, ki so primerne za sodno izvršbo izvršujejo redna sodišča. Izvršbo drugih odločb notranje arbitraže zagotavlja pristojni organ občine, ki uporablja v ta namen v ustavi in zakonu določene ukrepe. 7. člen Materialna sredstva in druge pogoje, potrebne za delo notranje arbitraže, zagotavlja Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije. Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena določa skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije z letnim finančnim načrtom v delu, ki zadeva dejavnost Zveze. II. ORGANIZACIJA IN SESTAVA NOTRANJE ARBITRAŽE 8. člen Notranja arbitraža ima predsednika in petnajst arbitrov. 9. člen V notranji arbitraži odločajo arbitri z liste arbitrov, ki jih izvoli in razreši skupščina Zveze. Predsednika notranje arbitraže in osem arbitrov izvoli skupščina iz vrst delegatov uporabnikov v skupščinah stanovanjskih skupnosti, sedem arbitrov pa iz vrst delegatov izvajalcev v skupščinah stanovanjskih skupnosti Za celoten postopek evidentiranja, kandidiranja in volitev arbitrov skrbi komisija za splošne, kadrovske in administrativne zadeve skupščine Zveze, Po opravljenih volitvah razglasi skupščina Zveze listo arbitrov in jo objavi v Uradnem listu SRS. 10. člen Arbitri se izvolijo za 4 leta in so lahko ponovno izvoljeni. Arbitra se razreši v primerih, ki jih določa zakon o samoupravnih sodiščih in po postopku in načinu, ki veljata za odpoklic delegata. # 11. člen Notranja arbitraža ima tajnika. Tajnika notranje arbitraže imenuje komisija za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve izmed strokovnih delavcev delovne skupnosti Zveze. 12. člen Predsednik notranje arbitraže opravlja zlasti naslednje naloge: t—- opravlja splošni nadzor nad delom notranje arbitraže, — skrbi za pravilno uporabo samoupravnih splošnih in planskih aktov stanovanjskih skupnosti in Zveze ter tega pravilnika. — predseduje in sodeluje v senatu, ki odloča o pristojnosti notranje arbitraže. — predseduje in sodeluje v senatu za posredovanje, .— imenuje predsednika arbitražnega senata, — imenuje arbitre v arbitražni senat iz 16. člena tega pravilnika, — odloča 'o izločitvi arbitrov, — opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom. 13. člen Tajnik notranje arbitraže opravlja naslednje naloge: — opravlja pripravljalna dejanja za konstituiranje arbitražnih senatov, — pomaga predsedniku arbitraže in arbitražnim senatom pri pripravi razprav in izdelavi odločb, — skrbi za administrativno-tehnično delo, potrebno za delovanje notranje arbitraže, — skrbi za izvrševanje sklepov in odločb arbitražnih senatov, — opravlja druge naloge, določene v tem pravilniku. Tajnik notranje arbitraže lahko prisostvuje vsem narokom in sejam arbitražnih senatov, na katerih se senat posvetuje in glasuje o izdaji arbitražne odločbe. 14. člen Notranja arbitraža odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik senata in dva arbitra kot člana. Za arbitra ne more biti imenovana oseba, ki je v delovnem razmerju pri' udeležencu v sporu ali je delegat v njegovem organu upravljanja. 15. člen Predlagatelj mora že v predlogu za uvedbo postopka navesti, koga imenuje za arbitra. III. PRISTOJNOST NOTRANJE ARBITRAŽE 16. člen Notranja arbitraža je pristojna za reševanje: — samoupravnih sporov iz samoupravnih razmerij, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov stanovanjske skupnosti : — samoupravnih sporov iz samoupravnih razmerij, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze; — samoupravnih sporov Iz samoupravnih razmerij, ki izhajajo iz sklenjenih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, sklenjenih med posameznimi stanovanjskimi skupnostmi oziroma med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo; — v vseh drugih sporih, za katere je v samoupravnih splošnih aktih stanovanjskih skupnosti in Zveze določeno, da se poverijo notranji' arbitraži. ' 17. člen Kadar nasprotnik predlagatelja postopka pred no- . tranjo arbitražo v odgovoru na predlog izpodbija pristojnost notranje arbitraže, odloči o pristojnosti' poseben tričlanski senat, ki mu predseduje predsednik notranje arbitraže ter še dva arbitra, ki ju določi predsednik arbitraže. če senat, ki odloča o pristojnosti, ugotovi, da je notranja arbitraža pristojna za odločanje, se nada- ljuje postopek z imenovanjem arbitrov in konstituiranjem rednega senata, čeprav nasprotnik predlagatelja postopka odkloni sodelovanje v tem postopku. Odločitev posebnega senata o pristojnosti notranje arbitraže ne izključuje kasnejšega uveljavljanja nepristojnosti arbitražnega postopka pred razpravljajočim arbitražnim senatom. Če senat, ki odloča o pristojnosti, ugotovi, da zadeva ne spada v pristojnost notranje arbitraže, ustavi arbitražni postopek s sklepom in odstopi zadevo pristojnemu sodišču. IV. STROŠKI POSTOPKA. 18. člen V postopku pred notranjo arbitražo udeleženci ne plačujejo taks. Udeleženci nosijo dejanske stroške, nastale v času od uvedbe do zaključka postopka. Med te spadajo: stroški udeležencev in njihovih pooblaščencev, prič in izvedencev in nagrade predsednika in članov arbitražnega senata. Višino stroškov in nagrade predsednika in članov arbitražnega senata določi komisija za splošne, finančne, kadrovske in administrativne zadeve skupščine Zveze s posebnim sklepom. Glede tega, kdo je dolžan plačati stroške, komu ih v kolikšnem obsegu, se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku. 19. člen Predlagatelj postopka mora položiti predujem za plačilo stroškov v smislu prejšnjega člena v višini, ki jo določi tajnik oziroma predsednik senata, če je že imenovan. Udeleženci morajo položiti predujem tudi za stroške, ki bodo predvidoma nastali zaradi z njihovih strani predlaganih dokazov, zlasti v zvezi s predlaganim ogledom, z zaslišanjem prič in sodelovanjem izvedencev. Kolikor predlagata izvedbo t^okaza oba udeleženca, plačata vsak pol predujma. Vsa prejeta plačila se obračuna ob zaključku postopka. Udeleženci dokazujejo polog predujma z odrezkom nakazila in z blagajniškim potrdilom, ki se pripne stroškovniku, v katerem se vpisujejo tekoča izplačila. 20. člen Udeleženec postopka mora položiti predujem pred izvedbo postopka oziroma pred Izvedbo dokaza, M je vezan na stroške. 21. člen Arbitražni senat mora pri priznavanju stroškov uporabljati načdo racionalnosti ter dopuščati In priznavati potrebne stroške in opravljenemu delu primerno nagrado. V. NAČELA POSTOPKA 22. člen Notranja arbitraža postopa po določbah tega pravilnika ter v skladu z dogovorom udeležencev. Ce postopek na način iz prejšnjega odstavka tega člena ni določen, ga določijo arbitri ter pri tem smiselno uporabljajo določila zveznega zakona o sodiščih združenega dela ter republiškega zakona o samoupravnih sodiščih. 23. člen Pred začetkom obravnave na naroku opozori predsednik arbitražnega senata udeležence na možnost sklenitve poravnave. Arbitražni senat si mora ves čas postopka prizadevati, da bi udeleženci sklenili poravnavo pred notranjo arbitražo, poravnava pa je nedopustna, kolikor nasprotuje predpisom o upravljanju in razpolaganju z družbenim premoženjem, če nasprotuje pravilom morale samoupravne socialistične družbe, ali če krši samoupravne pravice drugih. 24. člen Notranja arbitraža odloia na seji senata. Kolikor pri odločanju ni mogoče uskladiti mnenj in stališč članov senata, odloči senat z večino glasov. 25. člen Notranja arbitraža odloči o zahtevku na podlagi ustne in neposredne obravnave. 26 člen Notranja arbitraža skrbi, da je postopek opravljen čimhitreje, upoštevaje načelo ekonomičnosti. 27. člen Notranja arbitraža mora vsakemu udeležencu dopustiti možnost, da se izjavi o zahtevkih ter trditvah nasprotnika. 28. člen Notranja arbitraža mora popolnoma in po resnici ugotoviti vsa sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o spornem razmerju in o utemeljenosti zahtevkov. 29- člen Obravnavanje pred notranjo arbitražo je javno, arbitražni senat pa lahko sklene, da bo pri oblikovanju izključil javnost, če to zahtevajo koristi vojaške, uradne ali poslovne tajnosti. VI. POSREDOVALNI POSTOPEK 30. člen V sporih, ki spadajo v pristojnost notranje arbitraže, se lahko udeleženec, ki namerava vložiti prted-log za začetek postopka, obrne na notranjo arbitražo za posredovanje in zaradi mirne ureditve spora. Posredovalni postopek je neodvisen od postopka, v katerem notranja arbitraža odloča o sporih med udeleženci. 31. člen Predlog za posredovalni postopek se vloži pismeno Pri posebnem arbitražnem senatu. Arbitražni senat za posredovanje vodi predsednik notranje arbitraže in dva arbitra, ki ju on določi. Udeleženci lahko vsak čas enostransko odklonijo nadaljnje sodelovanje v posredovalnem postopku. 32. člen V predlogu za posredovalni postopek mora predlagatelj navesti vsa pomembna dejstva in dokaze ter zavzeti stališče o ureditvi spornega razmerja. 33. člen Po vložitvi predloga za posredovalni postopek, ob-vesti predsednik notranje arbitraže o tem nasprotnika in mu dostavi predlog za posredovanje. Predsednik notranje arbitraže ga pozove istočasno, da se v določenem roku izjasni, ali soglaša s posredovalnim postopkom ter da v tem primeru navede svoje stališče glede pomembnih dejstev ter o ureditvi spornega raz-merj a. 34. člen Posredovalni senat sestavi pisni predlog poravnave in ga dostavi udeležencem. Če udeleženci' ne vrnejo podpisane poravnave posredovalnemu senatu v roku 15 dni od dneva dostave, se šteje, da posredovanje ni uspelo. Udeleženci lahko pisno na zapisnik pred posredovalnim senatom sklenejo poravnavo, ki po vsebini odstopa od prvotnega predloga poravnave, ki ga je oblikoval senat ža posredovanje. 35. člen Poravnava, sklenjena na podlagi prejšnjega člena tega pravilnika, ima med udeleženci moč sodne poravnave. 26. člen Arbiter, ki je sodeloval v posredovalnem postopku, ne more biti član arbitražnega senata, ki odloča o kasnejšem sporu pred notranjo arbitražo v isti zadevi. VII. POSTOPEK ODLOČANJA O SPORIH 37. člen Postopek pred notranjo arbitražo se začne s predlogom, v katerem mora predlagatelj navesti sporno razmerje, o katerem naj odloči notranja arbitraža, nasprotnega udeleženca, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, obenem pa mora takoj imenovati arbitra. Postopka se lahko udeležujejo tudi drugi udeleženci spornega razmerja. 38. člen Notranja arbitraža pazi na svojo pristojnost po uradni dolžnosti ves čas postopka. Udeleženci lahko notranjo arbitražo ves čas postopka opozarjajo na njeno pristojnost. Sklep arbitražnega senata o nepristojnosti notranje arbitraže za odločanje o spornem razmerju, je dokončen in ga ni mogoče izpodbijati s pravnim sredstvom. 39. člen Predsednik notranje arbitraže pošlje nasprotniku predlagatelja predlog za izvedbo postopka pred notranjo arbitražo ter ga pozove, da na predlog odgovori v osmih dneh. Nasprotnik predlagatelja mora v odgovoru na predlog imenovati arbitra, ker ga sicer predsednik notranje arbitraže imenuje z liste arbitrov. En izvod odgovora na predlog vroči predsednik notranje arbitraže predlagatelju. Če nasprotnik predlagatelja v določenem roku ne vloži odgovora ali odkloni sodelovanje v arbitražnem postopku, se arbitražni postopek nadaljuje po določbah tega pravilnika. 40. člen Arbitražni senat je dolžan o začetem sporu obvestiti tudi druge udeležence samoupravnega sporazuma, v zvezi s katerim je prišlo do spora Arbitražni senat je dolžan o začetem sporu obvestiti, tudi na zahtevo enega izmed udeležencev, o sporu pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. Družbenega pravobranilca samoupravljanja lahko obvesti o sporu tudi sam arbitražni senat, če meni, da je to potrebno. 41. člen Tajnik notranje arbitraže dostavlja udeležencem v postopku vsa vabila in odločbe ter sklepe notranje arbitraže. Dostavljanje vabil, odločb in sklepov se opravlja priporočeno po pošti ter neposredno udeležencem s potrdilom o prevzemu. 42. člen Pred notranjo arbitražo se dokazujejo vsa dejstva, ki. so po mnenju arbitražnega senata pomembna za odločitev. V arbitražnem postopku se dejstva ugotavljajo z zaslišanjem prič, listinami, ogledom, z zaslišanjem udeležencev, po potrebi pa tudi z zaslišanjem izvedencev. Dokazi v arbitražnem postopku se izvajajo pred arbitražnim senatom. 43. člen Naroki se opravljajo praviloma na sedežu notranje arbitraže. Predsednik notranje arbitraže lahko odobri, da se narok opravi v drugem kraju, če arbitražni senat meni, da je to smotrno ali če to predlagajo udeleženci. Arbitražni senat lahko preloži narok za določen čas, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če obstoja za to drug upravičen razlog. 44. člen Če udeleženec zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, mu arbitražni senat na njegov predlog dovoli, da opravi to dejanje pozneje, kolikor meni, da je udeleženec zamudil narok ali rok iz upravičenega razloga. 45. člen Predsednik arbitražnega senata in arbitri skrbijo s postavljanjem vprašanj in na drug primeren način, da udeleženci postopka navedejo vsa pomembna dejstva, postavijo, spremenijo in dopolnijo svoje zahtevke, stališča, trditve in predloge za izvajanje dokazov. Da bi arbitražni senat lahko zagotovil izvrševanje te naloge, morajo arbitri skupaj z udeležencem razpravljati o odločilnih dejstvih in o pravnih pravilih spora, pojasniti udeležencem pravna stališča, jim zastavljati ustrezna vprašanja ter dajati potrebna pojasnila ter pouk. 46. člen Poravnava, ki jo udeleženci sklenejo med sporom, se zapiše v zapisnik. Poravnava je sklenjena potem, ko je poravnavo odobril arbitražni senat, ko je udeležencem prečitan zapisnik o poravnavi in ko udeleženci zapisnik o poravnavi podpišejo. 47. člen O dejanjih, ki so bila opravljena na narokih, se sestavi zapisnik. Zapisnik se sestavi tudi' o važnejših izjavah in sporočilih, ki so bila opravljena izven narokov. Zapisnik piše zapisnikar, ki ga določi predsednik notranje arbitraže. 48. člen Zapisnik mora vsebovati naslov in sestavo notranje arbitraže, kraj, dan in uro dejanja, sporno razmerje ter imena navzočih udeležencev in drugih oseb, ki sodelujejo v postopku. Zapisnik mora vsebovati izjave udeležencev, ki so bistvenega pomena za arbitražni postopek, zlasti tiste, s katerimi udeleženci v celoti ali delno razpolagajo s predlogom, bistveno vsebino izvedenih dokazov, odločbo notranje arbitraže in podatek, ali je bila javnost izključena. 49. člen O vsebini spornega razmerja odločijo arbitri z odločbo, glede ostalih vprašanj pa s slflepom. Odločbe in sklepe notranje arbitraže podpišejo predsednik in člani arbitražnega senata, tajnik notranje arbitraže, kolikor je navzoč, in zapisnikar. 50. člen Odločbe notranje arbitraže so pisne in obrazložene. Obrazložitev ni potrebna, če so se tako sporazmneli udeleženci v postopku. O odločbi notranje arbitraže se obvesti tudi pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja. VIII. IZPODBIJANJE ODLOČB ARBITRAŽE 51. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma, na katerega se nanaša odločba notranje arbitraže, lahko vložijo zoper odločbo v roku 30 dni od dneva vročitve, predlog za preizkus zakonitosti odločbe notranje arbitraže. Predlog za preizkus zakonitosti lahko vloži tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. 52. člen Zakonitost odločbe notranje arbitraže presoja pristojno sodišče združenega dela. 53. člen Predlog za preizkus zakonitosti odločbe notranje arbitraže se lahko poda: — če je odločitev v nasprotju z ustavo, zakonom, predpisi in samoupravnim splošnim aktom; — če notranja arbitraža ni bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom oziroma drugim samoupravnim aktom ali če ta sporazum oziroma akt ni veljaven; — če sestava notranje arbitraže ni bila skladna s tem pravilnikom; — če je notranja arbitraža odločila o razmerju, ki ni v njeni pristojnosti; — če so bila pri izdaji odločbe bistveno kršena pravila postopka, po katerih je notranja arbitraža dolžna postopati'; — če izvirnika odločbe ni podpisala večina članov arbitražnega senata; — če je podan kakšen razlog za obnovo postopka po zakonu o sodiščih združenega dela. IX. PREHODNE IN KOČNE DOLOČBE 54. člen Za razlago tega pravilnika je pristojna skupščina Zveze. 55. člen Ta pravilnik se lahko spremeni oziroma dopolni pe enakem postopku, kot je bil sprejet. 56. člen Notranja arbitraža prične z delom s 1. marcem 1964. 57. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 23. novembra 1983. Predsednik skupščine ' Slavko Uršič 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 190. Na podlagi 6. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) smo — delavci v OZD, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, — delavci1 v OZD, ki so registrirale za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, — delavci v gozdno-gospodarskih organizacijah združenega dela, — delavci in kmetje po organizacijah združenih kmetov, — lovske organizacije, — zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti' po krajevnih skupnostih in — delavci v drugih zainteresiranih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Zaradi uresničevanja skupnih potreb in interesov pri obrambi pred točo in zaradi usklajevanja dela na področju obrambe pred točo ustanovimo udeleženci tega sporazuma Samoupravno skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območno skupnost), v kateri zadovoljujemo določene skupne interese po načelih vzajemnost; in solidarnosti. V območno skupnost se v skladu z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije združujejo udeleženci z območij občin Žalec, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Hrastnik. Laško, Sevnica, Krško, Brežice, Trebnje, Novo mesto, Metlika, ter del naslednjih občin: Črnomelj, Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana-Siška, Ljub-Ijana-Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Litija in Mozirje (v nadaljnjem besedilu: branjeno območje). V posebni prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma, je podana opisna in grafična ponazoritev meje branjenega območja. Skrb za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema ter zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uspešno delovanje sistema predstavlja osnovno dejavnost območne skupnosti. , 2. člen Ime območne skupnosti je: Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije — Sevnica. Območna skupnost je pravna oseba in ima svoj statut. Statut sprejme skupščina območne skupnosti. Sedež območne skupnosti je v Sevnici. Območno skupnost zastopata in predstavljata predsednik in sekretar. II. TEMELJNA RAZMERJA MED UDELEŽENCI 3. člen Zaradi uresničevanja skupnih potreb in interesov pri obrambi pred točo udeleženci opravljamo v območni skupnosti naslednje naloge: — pripravimo samoupravni sporazum o temeljih plana območne skupnosti, — obravnavamo in sprejemamo plane in programe obrambe pred točo na branjenem območju, — sprejemamo letne finančne načrte, — skrbimo za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema obrambe pred točo, — zagotavljamo materialne in druge pogoje za uspešno delovanje sistema obrambe pred točo v skladu z zakonom o sistemu obrambe pred točo, samoupravnim sporazumom, odlokom, — sodelujemo in se samoupravno sporazumevamo z zavarovalnimi skupnostmi, — spodbujamo zavarovanja pred morebitno škodo, ki jo lahko povzroči toča, — sodelujemo z organi, pristojnimi za ljudsko obrambo, — sodelujemo in koordiniramo dela z drugimi skupnostmi za obrambo pred točo, — skrbimo za izobraževanje in usposabljanje strelcev, , — sodelujemo s Hidrometeorološkim zavodom SRS, — sodelujemo s pristojnimi republiškimi organi in Srganizacijami, — sodelujemo s pristojnimi organi občin z branjenega območja, — opravljamo druge naloge, pomembne za uspešno izvajanje sistema obrambe pred točo, določene z zakonom, sporazumi in statutom. 4. člen Udeleženci zagotavljamo sredstva za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga sestavlja mreža strelnih mest s posebnim prispevkom za obrambo-pred točo. Višino prispevka in način plačevanja tega prispevka iz prvega odstavka tega člena udeleženci, razen zavezancev za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, določimo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne skupnosti. 5. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek od osnove, od katere plačujejo davek iz te dejavnosti. Višino prispevka določijo s posebnim odlokom občinske skupščine z branjenega območja. 6. člen V območju skupnosti so vključene tudi zavarovalne skupnosti, ki poslujejo na območju območne skupnosti. S posebnim samoupravnim sporazumom bodo urejene medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med zavarovalnimi skupnostmi in območno skupnostjo. III. SREDSTVA OBMOČNE SKUPNOSTI 7. člen Sredstva območne skupnosti udeleženci združujemo na posebnem računu SDK: — od prispevkov temeljnih in drugih OZD za obrambo pred točo, določenih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana oziroma odloki občinskih skupščin iz branjenega območja, — prispevkov zavarovalnih skupnosti, dogovorjenih s posebnim samoupravnim sporazumom, — dotacije, ki jih za delovanje območne skupnosti prispevajo družbenopolitične skupnosti, organizacije in občani, — iz drugih virov, določenih z zakonom, s samoupravnimi sporazumi ih dogovori, — prispevek, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po posebnem odloku občinske skupščine z branjenega območja. Sredstva, zbrana po tem členu, se uporabljajo za namene, za katere so bila združena. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBMOČNE SKUPNOSTI 8. člen Območna skupnost ima naslednje samoupravne delegatske organe: — skupščino — odbor samoupravne delavske kontrole — odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. 9. člen Skupščina območne skupnosti šteje 42 delegatskih mest. V skupščini območne skupnosti imajo konference občin branjenega območja naslednje število delegatskih mest: — konferenca v občinah Žalec, Celje, Laško, Sevnica, Krško, Brežice, Trebnje, Domžale, Šmarje pri Jelšah, Kranj in Velenje — po 2 delegata — konferenca v občini Novo mesto — po 3 delegate — konferenca v občinah Šentjur pri Celju, Kamnik, Hrastnik, Metlika, Črnomelj, .Litija, Škofja.Loka, Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Mozirje — po 1 delegata — Zavarovalna skupnost Triglav; območne skupnosti: Celje, Krško, Novo mesto, Ljubljana, Kranj in Trbovlje — po 1 delegata. 10. člen Konferenco delegacij udeležencev oblikujemo udeleženci tega sporazuma v vsaki občini branjenega območja na podlagi dogovora med udeleženci. 11. člen Delegati v skupščini odločajo: — o predlogu planov in programov obrambe pred točo, — o predlogu letnega finančnega .načrta, — o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti, — o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, za katere sprejem je po predpisih pristojna skupščina, — delegati v skupščini odločajo o zaključnem računu in periodičnih obračunih, — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske, obrambe m družbene samozaščite, — o izvolitvi predsednika in podpredsednika skupščine, — o izvolitvi delegatov v odbore skupščine, — o imenovanju članov komisij in delovnih teles skupščine, — o drugih nalogah določenih z zakonom m tem statutom, — o izgradnji, vzdrževanju in delovanju sistema obrambe pred točo. 12. člen Skupščina lahko sprejema veljavne sklepe in druge odločitve, če je na skupščini prisotnih več kot polovica delegtitov skupščine. 13. člen Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini, so veljavno sprejete, če jih je sprejelo več kot 50 °/o delegatov. Delegati v skupščini razpravljajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu in usklajujejo stališča, da bi za odločitev dosegli soglasje, m po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnim glasovanjem in izjavljanjem. 14. člen Delovna telesa skupščine so: — odbori, ki jih sestavljajo delegati skupščine, — komisije in druga delovna telesa, ki jih sestavljajo delegati skupščine. 15. člen Delo skupščine vodi predsednik skupščine. Predsednika in podpredsednika izvoli skupščina fcmed delegatov skupščine. Predsednik skupščine opravlja predvsem naslednje naloge: — zastopa in predstavlja območno skupnost, — sklicuje seje skupščine in jim predseduje, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da je delo območne skupnosti v skladu z zakoni, samoupravnim sporazumom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti' te skupnosti. 16. člen Stalna delovna telesa skupščine za urejanje posameznih zadev in izvrševanje nalog skupščine so: 1. odbor za pripravo predlogov planskih aktov in finančne zadeve 2. odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve. 17. člen Odbor za pripravo predlogov članskih aktov in finančne zadeve predvsem izvršuje naslednje zadeve: — zbira predloge, osnove in elemente za sestavo planskih aktov, — pripravlja osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — skrbi za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uspešno delovanje sistema obrambe pred točo, — spodbuja zavarovanje pred morebitno škodo, ki jo lahko povzroči toča in sodeluje z zavarovalnimi skupnostmi, — poroča skupščini' o svojem delu, — pripravlja oziroma skrbi za pripravo gradiv s finančnega področja za organe skupščine. 18. člen Odbor za samoupravne, organizacijske ter kadrovske zadeve: — spremlja samoupravne odnose in delovanje delegatskega sistema ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov, — obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov območne skupnosti ter predlaga spremembe in dopolnitve teh aktov, — zbira predloge kandidatov za člane odborov, komisij in drugih teles skupščine,- 19. člen Odbora imata po pet (5) članov. Način dela odborov’ se določi s poslovnikom skupščine. Ostale zadeve v zvezi z odbori določa statut območne skupnosti. 20 člen Za urejanje skupnih zadev in izvrševanje drug'h določenih nalog lahko imenuje skupščina tudi druga stalna občasna delovna telesa Odbor samoupravne delavske kontrole 21. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v območni skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor je sestavljen iz treh (3) članov S statutom se skladno z zakonom urejajo pravice, dolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole ter sestave, volitve in odpoklic članov tega odbora.. Odbor za splošni ljudski odbor in družbeno samozaščito 22. člen Območna skupnost ima odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Odbor je sestavljen iz pet (5) članov. Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v območni skupnosti ter za delo-Vanje in organizacijo te skupnosti v izjemnih primerih. 23 člen Območna skupnost se za' usklajeno in učinkovito Načrtovanje organizacije in dela še posebej povezuje 2 drugimi interesnimi skupnostmi ter družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami. V. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE SKUPNOSTI 24. člen Administrativna, finančna in druga pomožna opravila za delovanje območne skupnosti opravljajo Skupne službe Delovne organizacije Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica. V ta namen bosta skupščina območne skupnosti in Skupne službe Delovne organizacije Mercator -Kmetijski kombinat Sevnica sklenila samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Za opravljanje strokovnih del ima območna skupnost svojo strokovno službo pod posebnimi pogoji dela in posebnega družbenega pomena, katere delavci so v rednem delovnem razmerju v Skupnih službah Delovne organizacije Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica. Strokovna služba za svoje delo odgovarja območni skupnosti. Podrobnejše določbe so urejene s statutom območne skupnosti. VI. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 25. člen Območna skupnost ima naslednje akte: — statut, , — samoupravni sporazum o temeljih plana, — srednjeročni In letni plan, — pravilnik o delovanju odbora samoupravne delavske kontrole, — pravilnik o delovanju odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, — poslovnik o delu skupščine in njenih delovnih teles, — druge samoupravne sporazume in pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje območne skupnosti, ki jih določa statut ali kak drug samoupravni splošni akt skupnosti. VII. NAČIN OBVEŠČANJA JAVNOSTI 26. člen Delo območne skupnosti je javno. Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti in samoupravni sporazum o temeljih plana območne, skupnosti ter statut območne skupnosti so posredovani delegatom, ki sestavljajo skupščinb in vse organe območne skupnosti, vključno podpisnicam. Druga gradiva se posredujejo delegatom skupaj z vabili za sejo skupščine območne skupnosti. Pri Skupnih službah Delovne organizacije Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica so v rednem delovnem času vsem delegatom in nadzornim organom dostopni zapisniki in drugi dokumenti, ki so javnega pomena. VIII. KONČNE DOLOČBE 27. člen Vsak udeleženec tega sporazuma ima pravico predlagati njegove spremembe in dopolnitve. Svojo zahtevo s predlogom za spremembo oziroma dopolnitev sporazuma pošlje preko svojega delegata skupščini. Skupščina razpravlja o predlogu in ga pošlje skupaj s svojim mnenjem ostalim udeležencem v odločitev. 28. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni organi članov, ki predstavljajo večino delavcev v organizacijah oziroma skupnostih iz 6. člena zakona o sistemu obrambe pred točo in večina zavezancev za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v krajevni skupnosti. V posamezni občini branjenega območja je sporazum sprejet, ko ga podpiše večina udeležencev te občine. V občini, kjer udeleženci sporazuma ne bodo sprejeli, občinska skupščina sprejme odlok, s katerim se šteje, da je območna skupnost ustanovljena. Ta sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 24. novembra 1983. Predsednik skupščine Albin Ješelnik, dipl. inž. 1. r. 191. Na podlagi 6. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije, je skupščina Samoupravne skupnosti za obralnbo pred točo osrednje Slovenije na svoji seji dne 24. novembra 1983 sprejela STATUT Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije I. SPLOŠNE določbe 1. člen Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območna skupnost) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije. V območni skupnosti delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo skupne potrebe in interese pri obrambi pred točo. 2. člen Ta statut opredeljuje podrobneje zlasti: — samoupravno organiziranost skupnosti, — pristojnost predsednika skupščine in njegovega namestnika. — uresničevanje samoupravne delavske kontrole, — naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — javnost dela območne skupnosti, — opravljanje strokovnih del za območno skupnost, ter ureja druga vprašanja v skladu z zakonom o sistemu obrambe pred točo in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije. 3. člen Območna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o sistemu obrambe pred točo in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti. 4. člen Ime območne skupnosti je: Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije, sedež območne skupnosti je v Sevnici. 5. člen Območna skupnost ima in pri svojem delu uporablja pečat okrogle oblike z besedilom: Samoupravna skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije — Sevnica. Skrajšana oznaka skupnosti je: Obramba pred točo — Sevnica. 6. člen Območno skupnost zastopajo in predstavljajo predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik ter sekretar. II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBMOČNE SKUPNOSTI 1. Skupščina območne skupnosti 7. člen Skupščina območne skupnosti šteje 42 delegatov. Mandatna doba delegatov skupščine traja 4 leta, z možnostjo ponovne izvolitve še za 4 leta. 8. člen Delavci v OZD, ki so registrirani za opravljanje kmetijske dejavnosti, delavci v OZD, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, delavci v gozdno-gospodarskih organizacijah združenega dela, delavci in kmetje po organizacijah združenih kmetov, lovske organizacije ter zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po krajevnih skupnostih, oblikujejo delegacije v smislu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 22/81). Te delegacije se združujejo na ravni občine branjenega območja na podlagi medsebojnega sporazuma v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v skupščino območne skupnosti. Delegate v skupščini območne skupnosti imajo tudi' območne zavarovalne skupnosti branjenega območja. V skupščini območne skupnosti imajo konference delegacij občin branjenega območja naslednje število delegatskih mest: — konference delegacij občin: Žalec, Celje, Laško, Sevnica, Krško, Brežice, Trebnje, Domžalei, Šmarje pri Jelšah, Kranj in Velenje po 2 delegata, — konferenca delegacij občine Novo mesto 3 delegate, — konferenca delegacij občin: Šentjur pri Celju, Kamnik, Hrastnik, Metlika, Črnomelj, Litija, Škofja Loka, Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Mozirje po 1 delegata, — Zavarovalne skupnosti Triglav območne skupnosti: Celje, Krško, Ljubljana, Kranj, Novo mesto in Trbovlje po 1 delegata. 9. člen S sporazumom o oblikovanju konferenc delegacij se podrobneje določi način oblikovanja kon£prence, pravice in dolžnosti konference, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za konferenco delegacij. 10. člen Konferenca delegacij vsake občine branjenega območja izvoli vodjo konference izmed delegatov delegacij, ki se v to konferenco povezujejo. Vodja konference sklicuje in vodi 5eje konference delegacij. 12. člen Delegati v skupščini odločajo: — o predlogu planov in programov obrambe pred točo, — o predlogu letnega finančnega načrta, — o porabi sredstev območne skupnosti, — o predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti, — o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov, za sprejem katerih je po veljavnih predpisih pristojna skupščina, — o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — o izvolitvi predsednika m podpredsednika skupščine, — o izvolitvi delegatov v odbore skupščine, — o imenovanju članov komisij in delovnih teles skupščine, — pooblaščajo, strokovnega delavca (sekretarja) za zastopanje območne skupnosti v pravnem prometu, — sprejemajo zaključni račun in periodične obia- Skupščina sprejema veljavne sklepe in druge odločitve za najmanj 50 odstotkov prisotnih delegatov, statut, finančni načrt in plane območne skupnosti pa z večino vseh delegatov skupščine območne skupnosti. 14. člen Delegatom se pošlje dnevni red seje skupaj z gradivom najmanj 10 dni pred sejo skupščine V izjemnih primerih se lahko skliče seja po hitrem postopku brez gradiva, če bi se z odlašanjem lahko pozročila škoda. 15. člen Na seji' skupščine se piše zapisnik. — ugotavlja posledice opravljenega dela in zbira podatke, — izvaja sklepe organov skupnosti, — skrbi za pravočasno, popolno in resnično obveščanje članov območne skupnosti, — sodeluje z zavarovalnimi skupnostmi, Hidrometeorološkim zavodom, — sodeluje z vodji konferenc, službami območnih skupščin z branjenega območja ter izvršninu sveti, — spremlja izvajanje obrambe pred točo in z opažanji seznanja odbore območne skupnosti, — omogoča in skrbi, da so strokovne, analitične, finančne in druge pomožne naloge pravočasno in kvalitetno opravljene po službah, ki ta dela opravljajo, — opravlja tudi druge naloge, ki mu jih poverijo organi skupnosti. Sekretar območne skupnosti odgovarja za svoje delo skupščini. Sekretar območne skupnosti uresničuje svoje pravice iz delovnega razmerja v Skupnih službah DO Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica. 4. Skupni organi skupščine 17. člen Skupščina območne skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov skupščine. Skupni organi skupščine so odbori za posamezna področja izvrševanja nalog skupščine, ki štejejo vključno s predsednikom po 5 članov. Predsednika in člane odborov izvoli skupščina za dobo 4 let. •18 člen Odbori so za svoje delo odgovorni skupščini. Odbori delajo in odločajo na sejah. 19. člen Odbor veljavno odloča, če je na seji prisotno najmanj 50 odstotkov članov odbora. 20. člen Območna skupnost ima: 3. 'Sekretar območne skupnosti 16. člen Sekretar območne skupnosti zastopa, predstavlja in podpisuje območno skupnost. - < Sekretar je delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Za sekretarja območne skupnosti je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še konkretne: — ima 3 leta delovnih izkušenj, — obvlada osnove poznavanja raketne tehnike, — obvlada problematiko obrambe pred točo, — moralno politične kvalitete. Mandatna doba sekretarja traja štiri leta, relek-cija ni omejena. Sekretar območne skupnosti organizira in usklajuje delo skupnosti, zlasti pa: — pripravlja in sodeluje pri pripravljanju gradiva za organe skupnosti. 1. odbor za pripravo predlogov planskih aktov in finančnih zadev, 2. odbor za samoupravne, organizacijske ter kadrovske zadeve. 21. člen Odbor za pripravo predlogov planskih aktov in finančne zadeve predvsem izvršuje naslednje naloge: — zbira predloge, osnove in elemente za sestavo planskih aktov, — pripravlja osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih planov, — pripravlja predloge planov, — skrbi za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uspešno delovanje sistema obrambe pred točo, — spodbuja zavarovanje pred morebitno škodo, ki jo lahko povzroči toča in sodeluje z zavarovalnimi skupnostmi, — poroča skupščini o svojem delu, — pripravlja oziroma skrbi za pripravo gradiv s finančnega področja za organe skupščine. 22. člen Odbor za samoupravne, organizacijske ter kadrovske zadeve: — spremlja samoupravne odnose in delovanje delegatskega sistema ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov, — obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov območne skupnosti, — zbira predloge kandidatov za člane odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine. 5. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov 23. člen Delegati v skupščini območne skupnosti imajo pravice, obveznosti m odgovornosti, iti jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti ter‘ta statut, predvsem pa: — da izražajo na sejah skupščine stališča in sklepe, sprejete v delegacijah oziroma konferencah delegacij, ki so jih delegirale, — da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo sklepe in stališča, — da dejavno sodelujejo v delu skupščine in njenih organov, — da skrbijo za obveščanje delegacij oziroma konferenc delegacij o delu območne skupnosti in njenih organov. 6. Poslovnik o delu skupščine 24. člen Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini območne skupnosti, sejah skupščine, skupnih organov ter o programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine območne skupnosti. III. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE 25. člen Predsednik skupščine območne skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti: — predstavlja skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine, — skrbi za izvajanje sklepov skupščine, — skrbi, da skupščina dela v skladu z določili poslovnika, — daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine, . — podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupščina, — skrbi za sodelovanje skupščine območne skupnosti z drugimi skupnostmi in organi v občinah branjenega območja, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina. K 26. člen Predsednika voli skupščina za dobo 2 let In je po preteku mandata lahko še enkrat voljen za 2 leti. Predsednik je za svoje delo odgovoreh skupščini. Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine. IV. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 27. člen Zaradi uresničevanja samoupravne delavske kontrole je v območni skupnosti odbor samoupravne delavske kontrole, ki je sestavljen iz treh članov. 28. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti: — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti, statuta skupnosti ter sprejetih samoupravnih sporazumov in pogodb, — nadzira izvajanje sklepov skupščine in skupnih organov skupščine, — nadzira smotrnost uporabe sredstev skupnosti in razpolaganja z njimi, — nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in drugih planov, —• nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela skupnosti, — nadzira uresničevanje, načela javnosti dela skupnosti. 29: člen Odbor samoupravne delavske kontrole lahko zahteva od skupščine območne skupnosti in njenih organov vse podatke, ki so mu potrebni pri delu, in ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo. 30. člen Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij, oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine območne skupnosti iri njenih organov. • ' 31. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico ki dolžnost, da o svojih ugotovitvah seznanja skupščino območne skupnosti najmanj enkrat letno, ter skupne organe, kot tudi udeležence samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne skupnosti in daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Ce se ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravijo, obvesti odbor o tem pristojnega pravobranilca samoupravljanja. 32. člen Podrobnejša določila o načinu dela samoupravne delavske kontrole se uredijo s pravilnikom. V. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 33. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v območni skupnosti, 34. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt območne skupnosti, — predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana območne skupnosti ter planov te skupnosti kot drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — izdela načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju branjenih občin, — sprejema ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine, če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati, — skrbi za nenehno strokovno usposabljanje strelcev in tehničnega osebja v namene SLO in družbene samozaščite. URADNI LIST SRS Stran 199 St. 3 — 3. II. 1984 — zagotavlja sodelovanje s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti občin branjenega območja pri uresničevanju nalog s področja SLO in družbene samozaščite, — poroča skupščini o svojem delu. 35. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje (5) pet članov, ki jih za dobo 4 let volijo delegati skupščine izmed svojih delegatov. Predsednik skupščine območne skupnosti je po položaju predsednik odbora za SLO in družbeno samozaščito. 36 člen Podrobnejša določila o načinu dela odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so vsebovana v pravilniku. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 37. člen • Delo skupnosti je javno. Pod pogoji, ki jih določa poslovnik, so vse seje organov skupnosti javne. Na seje skupščin in njenih teles vabi sklicatelj predstavnike javmh občil, organe družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. 38. člen Javnost dela ter obveščanje o delu območne skupnosti se zagotavlja zlasti: — preko delegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za seje skupščine in njenih teles, — z drugimi obl kami obveščanja, ki jih določi skupščina območne skupnosti. Vil. OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA OBMOČNO SKUPNOST 39. člen Za opravljanje strokovnih nalog oblikuje območna skupnost strokovno službo pod posebnimi pogoji dela in posebnega družbenega pomena. Strokovna služba ima sedež pri Skupnih službah DO .Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica. Skupščina območne skupnosti daje soglasje k določbam statpta DO Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila območna skupnost ustanovljena 40. člen Razčlenitev del in nalog, njihov obseg in zahtevnost, osnove in merila za pridobivanje dohodka, odgovornost, način reševanja sporov, koordinacijo dela, Število delavcev in njihovo strokovno usposobljenost določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki' ga sklenejo Skupne službe DO Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica s skupščino območne skupnosti. Določbe iz sporazuma se vnesejo v samoupravne akte Skupnih služb DO Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica. 41. člen V skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih Pogojih in varstvenih ukrepih za delovanje sistema obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 22/80) se v strokovni službi za potrebe območne skupnosti zaposlijo delavci za predpisana strokovna opravila. V skladu s samoupravnimi splošnimi akti Skupnih služb Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica so možna tudi pogodbena opravila za območno skupnost, o čemer odloča odbor za pripravo predlogov, planskih aktov in finančne zadeve območne skupnosti. VIII. SREDSTVA OBMOČNE SKUPNOSTI 42. člen Vrni sredstev . območne skupnosti so: — prispevki temeljnih in drugih organizacij združenega dela za obrambo pred točo določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma odlokih občinskih skupščin z branjenega območja, — prispevki zavarovalnih skupnosti, dogovorjeni s posebnim samoupravnim sporazumom, — dotacije, ki jih za delovanje območne skupnosti prispevajo družbenopolitične skupnosti, organizacije in občani, — z drugimi viri, določenimi s samoupravnimi sporazumi, dogovori ali zakonom. 43. člen Sredstva območne skupnosti se porabijo za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta in za materialne in funkcionalne ,izdatke za delovanje območne skupnosti. 44. člen Sredstva, ki jih dobi območna skupnost za posebne namene, se uporabljajo samo v te namene. 45. člen Sredstva območne skupnosti se stekajo na poseben račun. 46. člen Območna skupnost ima obvezno rezervo. S finančnim načrtom območne skupnosti se vsako leto določi, koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo. 47. člen Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo: — če sredstva iz virov ne pritekajo pravočasno, •— če mora območna skupnost zaradi nepredvidenih objektivnih okoliščin dati večja sredstva za financiranje sistema obrambe pred točo, kot je bTo predvideno s finančnim načrtom. — če se pojavijo drugi večji nepredvideni izdatki, ki jih je območna skupnost dolžna kriti. 48. člen O uporabi sredstev obvezne rezerve odloča skupščina območne skupnosti. O uporabi rezerve za posamezne primere do zneska 50.000 din lahko odloča odbor za pripravo predlogov planskih aktov in finančne zadeve. 49. člen Sredstva za izpolnjevanje obveznosti območne skupnosti zagotavljajo koristniki v občinah branjenega območja ter zavarovalnica skladno z zakonom o sistemu obrambe pred točo, samupravnim sporazumom o temeljih plana območne skupnosti in drugim; temeljnimi planskimi akti območne skupnosti. Višino prispevka, izraženo v prispevni stopnji, določi skupščina območne skupnosti po predhodni javni razpravi v delegacijah delegatov, ustanoviteljih območne skupnosti v občinah branjenega območja in na podlagi veljavnega samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti ter na podlagi izdelanega finančnega načrta območne skupnosti. 50. člen Za uresničevanje nalog, ki terjajo dolgoročnejše financiranje in večja sredstva, lahko območna skupnost najame posojilo. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina območne skupnosti. 52. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina območne skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem. Za razlago sprememb določb statuta je pristojna skupščina območne, skupnosti 53. člen Po sprejemu statuta, skupščina območne skupnosti v skladu z 10. členom zakona o sistemu obrambe pred točo', predloži statut v soglasje izvršnim svetom skupščin občin branjenega območja. 54. člen Ta statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. Sevnica, dne 24. novembra 1983. Predsednik skupščine Albin Ješelnik, dipl. inž. 1. r. 192. Na podlagi 15. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije sprejemamo: — delavci v OZD, ki so registrirane za opravljanje kmetijske dejavnosti, — delavci v OZD, ki so registrirane za predelavo, dodelavo in promet s kmetijskimi produkti, — delavci v gozdno-gospodarskih organizacijah združenega dela, — delavci in kmetje po organizacijah združenih kmetov, — lovske organizacije, — zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti po krajevnih skupnostih, — delavci v drugih zainteresiranih organizacijah in skupnostih ter — Zavarovalne skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za obdobje 1983—1985 1. člen Udeleženci ugotavljamo, da je obramba pred točo v osrednji Sloveniji zadeva skupnega pomena vseh občin oziroma delov občin, ki jih opredeljuje odlok o določitvi območij, na katerih se organizira obramba pred točo (Uradni list SRS, št. 32/80). Zaradi tega smo za uspešno izvajanje obrambe pred točo ustanovili Samoupravno skupnost za obrambo pred točo osrednje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: območno skupnost). 2. člen Območna skupnost bo zagotavljala izvajanje obrambe pred točo v skladu z odlokom iz 1. člena tega sporazuma na naslednjih območjih: — na celotnem območju občin Žalec, Celje, Šentjur pri Celju, Krško Brežice, Trebnje, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Hrastnik, Laško, Sevnica, Novo mesto, Metlika — na nekaterih delih občin Črnomelj, Domžale, Kamnik, Škofja Loka, Kranj, Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Litija in Mozirje. Natančno so meje območij občin iz druge alinee prvega odstavka tega člena določene z elaboratom, s katerim so določene mikrolokacije strelnih mest.-Meje območij v občinah iz prejšnjega odstavka potekajo po mejah krajevnih skupnosti. 3. člen Udeleženci bomo na podlagi tega sporazuma ter drugih aktov območne skupnosti spremljali naslednje cilje in s tem v zvezi sprejemali tudi obveznosti in odgovornosti: — skrbeli za izgradnjo, vzdrževanje in delovanje sistema obrambe pred točo, — zagotavljali materialne, kadrovske, finančne in druge pogoje za uspešno delovanje obrambe pred točo. — vzpodbujali zavarovanje p^ed morebitno škodo, ki jo lahko povzroči toča, — sodelovali preko območne skupnosti z zavarovalnimi skupnostmi na branjenem območju in drugima območnima skupnostima v SR Sloveniji, — sodelovali s Hidrometeorološkim zavodom SR Slovenije, — skrbeli za izpopolnjevanje in izobraževanje kadrov za uspešno izvajanje obrambe, — na podlagi strokovnih osnov Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije o možnostih branjenja pred točo z letali in v raziskovalne namene v letu 1983 izvajali kot poizkus letalsko obrambo in raziskave na območju celjske regije (eksperimentalno obrambo bomo v nadalje izvajali z letnimi plani območne skupnosti). 4. člen Udeleženci bomo zagotavljali sredstva za pokrivanje materialnih in drugih stroškov za delovanje tistega sistema obrambe, ki ga predstavljajo strelna mesta in sredstva za pokrivanje stroškov delovanja. skupščine in njenih organov, za delo strokovne službe za vodenje obrambe, ter za nabavo in vzdrževanje potrebne opreme. 5. člen Udeleženci s tem sporazumom sprejemamo naslednji program dela območne skupnosti za obdobje 1983—1985, opredeljen v 4. členu in ovrednoten v stalnih cenah iz leta 1983: v 000 din Naloge 1983 1984 1985 Skupaj 83—85 1. Neposredni stroški obrambe z raketami in v letu 1983 preizkusne obrambe ter raziskav z letali 17.424 68.069 78.175 163.668 2. Zagonski stroški in obnova sredstev 2.445 7.130 1.720 11.295 3. Delovanje organov skupnosti 60 280 280 620 4. Stroški strokovne službe 1.244 3.063 3.063 7.370 5. Stroški uprav za družbene prihodke in SDK 942 942 1.884 Skupaj 21.173 79.484 84.130 184.837 6. Stroški iz leta 1982 in 1983. ki jih pokrivamo ude- 2.349 leženci skupno v letu 1984 (82 ='85.000) ■y Opombe: a) stroške neposredne obrambe v letu 1983 nosijo v letu 1984 le občine, ki so v letu 1983 neposredne branjene — giej člen 8 tega sporazuma; b) podrobno so posamezne vrste stroškov od 1 do 5 prikazane v prilogi tega sporazuma, c) ker je v letu 1983 program skupnosti financiran izključno preko sredstev posojil Zavarovalnih skupnosti Triglav Celje, Krško in SIS za preskrbo celjske regije (vsi so prispevali tudi nepovratna sredstva), so pri stroških upoštevane tudi obresti za vr nitev posojil. 6. člen Udeleženci bomo v tem obdobju sredstva za izvajanje programa iz 5. člena zagotavljali iz svojega dohodka po prispevnih stopnjah od dohodka (druž- beni sektor) m od davčne osnove (zasebni sektor lastništva). Osnova za' izračun obveznosti — prispevka za tekoče leto bo dohodek, dosežen v preteklem letu in ugotovljen z zaključnim računom (družbeni sektor) oz. katastrski dohodek (zasebni sektor), izkazan pri upravah za družbene prihodke občin, na območju katerih imajo zasebni lastniki svoja kmetijska in gozdna zemljišča. Udeleženci sporazuma bomo prispevek nakazovali na račune območne skupnosti po izračunu obveznosti s tem, da zapade v plačilo prvi obrok v mesecu marcu, zadnji pa v mesecu decembru. Za financiranje programa bomo udeleženci prispevali iz svojega dohodka sredstva po naslednjih prispevnih stopnjah: v •/• Leto Območje Zasebni sektor od KD Družbeni sektor od dohodka • primarni sekundarni terciarni in ostali zaint. 1984 območje iz 8. člena celjska regija 3,72 0,79 0.40 0,20 i. 1984 območje iz 8. člena občina Brežice 3,72 0,69 0,35 0,18 n. 1984 ostala območja OS 2,35 1,50 0,74 0,38 m. 1985 območje iz 8. člena celjska regija 3,72 1,48 0,74 0,37 IV, 1985 območje iz 8. člena občina Brežice 3,72 1,38 0,69 0,35 v. 1985 ostala območja OS 2,35 1,27 0.64 0,32 VI. Obrazložitev stopenj: obrambe v letu 1984 ter zagonski stroški iz leta 1983 Prikazane prispevne stopnje so izračunane na os- in v letu 1984, novi ocen dohodka iz leta 1982. Skupno s 13. členom tega sporazuma bo skupščina vsako leto posebej ugotavljala in sprejemala višino obveznosti (prispevne stopnje), ki bodo odvisne od ocene dohodka udeležencev sporazuma in ovrednotenega dela' območne skupnosti za tekoče leto, izhajajoč pri tem iz nalog, sprejetih s tem sporazumom, do spremembe sedanjega financiranja obrambe pred točo. I. bremenijo območje iz 8. člena tega sporazuma ra-2en občine Brežice stroški obrambe v letu 1983 in 1984, It. bremenijo območje iz 8. člena razen celjske re-Sije stroški obrambe v letih 1983 in 1984, IV. bremenijo območje iz 8. člena razen občine Brežice stroški obrambe v letu 1985, zagonski stroški iz leta 1983 in 1984 ter eksperimentalna obramba in poizkus z letali, V. bremenijo območje iz 8. člena razen celjske regije stroški obrambe v letu 1985 ter zagonski stroški iz leta 1983 in 1984, VI. ostalo območje osrednje Slovenije (razen območij iz 8. člena) bremenijo stroški obrambe v letu 1985 ter zagonski stroški iz leta" 1983 in 1984. 7. člen III. bremenijo ostalo območje osrednje Slovenije (ra-Zen območja iz 8. člena) v kateri so upoštevani stroški Udeleženci bomo v letih 1984/85 zaradi zagotovitve zagonskih stroškov in ustanavljanja skupnosti zbirali sredstva po višji prispevni stopnji. Po zagotovitvi Stran 202 UTtADNI LIST SRS St. 3 — 3. II. 1934 vseh potrebnih programiranih zagonskih stroškov bomo s prispevno stopnjo zbirali le sredstva za delovanje sistema in za obnavljanje oziroma vzdrževanje osnovnih sredstev in opreme, potrebno za delo pri obrambi. 8. člen Ker je bilo območje občin: Velenje, Žalec, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Laško, Brežice in Mozirje branjeno v letu 1983, bomo udeleženci sporazuma s tega območja z dodatno prispevno stopnjo v naslednjih letih pokrili tudi vse neposredne stroške obrambe, ki bodo nastali s to obrambo v letu 1983. Stroške bomo pokrili v višini dejanskih stroškov, prikazanih na podlagi obračuna po zaključnem letu 1983 oziroma zaključni sezoni branjenja v letu 1983. 9. člen V financiranje programa območne skupnosti se vključujejo tudi zavarovalne skupnosti na branjenem območju. Pravice, obveznosti in odgovornosti med zavarovalnimi skupnostmi in območno skupnostjo se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom, pri čemer bodo zavarovalne skupnosti sodelovale predvsem pri financiranju obratnih sredstev območne skupnosti, pri premeščanju likvidnostnih težav območne skupnosti neposredno pred pričetkom sezone branjenja, ko je potrebno angažirati večino sredstev za nabavo raket in tudi pri izobraževanju strelcev in tehničnega osebja ter sovlagale v opremo območne skupnosti. 10. člen Administrativna, finančna in druga pomožna opravila za delovanje območne skupnosti opravljajo Skupne službe Delovne organizacije Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica. V ta namen bodo skupščina območne skupnosti in Skupne službe delovne organizacije Mercator -Kmetijski, kombinat Sevnica sklenile samoupravo: sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Za opravljanje strokovnih del ima območna skupnost svojo strokovno službo pod posebnimi pogoji; de-dela in posebnega družbenega pomena, katere delavci so v rednem delovnem razmerju v Skupnih službah Delovne organizacije Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica. Strokovna 'služba za svoje delo odgovarja območni skupnosti. 11. člen Vsa potrebna strokovna in ostala opravila v zvezi z poizkusom branjenja in raziskovalne dejavnosti z letali bo v letu 1983 opravljal Aero Klub Celje, pri čemer bo s financiranjem programa za to leto sklenil poseben samoupravni sporazum. 12. člen Hidrometeorološki zavod SR Slovenije bo za izvajanje obrambe pred točo v osrednji Sloveniji opravljal naslednje naloge: — izdelal in stalno dopolnjeval tehnološko-teh-nične osnove in skrbel za izgradnjo enotnega sistema obrambe pred točo, — zagotavljal v času nevarnosti pojavljanja toče stalno strokovno in operativno meteorološko službo, ki je potrebna za obrambo, — zagotavljal stalno službo opazovanja in javljanja v skladu s plani meteorološke službe in ljudske obrambe, — organiziral raziskovalno delo v zvezi z ugotavljanjem uspešnosti obrambe v skladu s planom območne skupnosti in v dogovoru z njo, — skrbel skupaj s koordinacijskim odborom iz 9. člena zakona o sistemu obrambe pred točo za enotnost delovanja sistema obrambe v povezavi z drugimi sistemi obrambe in za povezovanje in sodelovanje s pristojnimi organi v državi in tujini. 13. člen Območna skupnost bo na podlagi tega sporazuma na skupščini skupnosti sprejela letni program dela s finančnim ovrednotenjem, s čimer bo razporedila vse prihodke po nalogah, določenih v 5. členu tega sporazuma. Hkrati bo skupščina ugotovila konkretne letne obveznosti udeležencev tega sporazuma v obliki prispevnih stopenj ter jih objavila v Uradnem listu SR Slovenije ter z njimi seznanila vse udeležence - zavezance za prispevek, pristojne službe družbene knjigovodstva in uprave za družbene pr.hodke. Vrednost letnega programa iz 5. člena.tega sporazuma se valorizira v cene tekočega leta skladno s predvideno rastjo cen za tekoče leto, kakor jo predvideva. resolucija republike za tisto leto in izhodišči, ki jih sprejme skupščina območne skupnosti. Kolikor se med letom ugotovi na podlagi uradnih podatkov Zavoda SRS za statistiko večja rast cen in elementov, ki jih določajo izhodišča skupnosti od planiranih, skupščina območne skupnosti med letom izvede valorizacijo vrednosti programa oziroma nje-' gov rebalans. 14. člen Skupščina območne skupnosti bo predlagala udeležencem tega sporazuma spremembe in dopolnitve, ki bodo potrebne za izvajanje sporazuma oziroma iz-. vajanje obrambe. 15. člen Ta sporazum je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica predvidenih podpisnikov celotne osrednje Slovenije, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem listu SRS. Sporazum se uporablja od 1. 1. 1934 dalje. Ko je sporazum podpisan s strani predvidenih podpisnikov v višini iz prvega odstavka tega člena, sprejme skupščina ugotovitveni sklep o njegovi veljavnosti ter ga skupno s tem sporazumom objavi v Uradnem listu SRS. 16. člen Za predvidene udeležence tega sporazuma, ki ga ne bodo podpisali, bo skupščina območne skupnosti predlagala pristojnim občinskim skupščinam sprejem odloka o določitvi višine prispevka za financiranje programa območne skupnosti. Za zavezance prispevka iz zasebnega sektorja (zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti) sprejmejo take odloke vse občinske skupščine na branjenem območju vsako leto na predlog skupščine območne skupnosti. Sevnica, dne 24. novembra 1983. Predsednik skupščine Albin Ješelnik, dipL inž. 1. f. BREŽICE 193. Na podlagi 33. in 34. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77) ter" 2. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 4-213/78) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. januarja 1984 sprejela ODLOK o območjih, na katerih jc dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor v občini Brežice 1. člen Ribez (Ribes spp.) je dovoljeno gojiti v treh območjih : I. Območje znietra zemljišča znotraj naslednjih mej: meja poteka od FiganeVega mosta po cesti Klanj ec—Bizeljsko—Zupelevec do mosta na Dramlji, dalje po potoku Dramlja do domačije Osojnik, nato po poti Gi ševna na Hum. od tu po cesti do vasi Brezje, nato v zračni črti na Ptičji breg, dalje do zaselka Veseli vrh. Pri hiši Albert poteka meja dalje po kolovozni poti skozi zaselek Dole na Piršenbreg. do kapelice pri Šulerju; nato 200 m vzhodno, vzporedno s cesto Piršenbreg—Globoko do križišča s cesto na Pišece. Od tu dalje gre meja po cesti Globoko—Pečno selo—Brežice, do križišče pri Kovačičevem mlinu, dalje po cesti skozi Glogov brod do križišča s cesto Trebeč Vrtiče, dalje po tej cesti do križišča s cesto Artiče— Krško v Sp. Pohanci. Na zahodni in severni strani občine poteka meja v zračni oddaljenosti 1 km od občinske meje z občino Krško in občino Šmarje pri Jelšah do reke Sotle in po njej do Figarjevega mostu. IT. Območje obsega katastrsko občino Brežice in območje znotraj naslednjih mej: meja poteka od Bu-diča pri mostu čez Savo na Čatežu po cesti do Dvorc, nato po cesti skozi Ceri po do Žejnega ih Sobehie vasi, dalje v zračni črti do Suhega mlina (kota 2291. Od tu poteka meja v zračni oddaljenosti 1 km od republiške meje s SR Hrvatsko in občinske meje z občino Krško, do ceste Brežice—Kostanjevica in nato po tej cesti do Budiča. III. Območje obsega zemljišča znotraj naslednjih mej: meja poteka od odcepa na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb proti Mokricam in nato po tej cesti do Vel. Doline in dalje čez vas Brezje do kote 285, ter od tu preko kote 166.5 do republiške meje s SR Hrvatsko in nato v zračni oddaljenosti 1 km od te meje do pri-tdka reke Sotle v SaVo. Od tu poteka v zračni črti na odcep magistralne ceste Ljubljana—Zagreb proti Mokricam. 2. člen Varnostni pas 2 km zračne razdalje, v katerem ni dovoljeno gojiti niti ribeza hiti zelenega bora, leži na zunanji strani mej vseh treh pbmočij. • 3. člen Na ostalem ozemlju občine Brežice je dovoljeno Sojiti zeleni bor (Pinus strobus). 4. člen Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo ri° oziroma mehurjevko zelenega bora (Cronartium ribicola Fisch) in so na območju, ki je dovoljeno le za gojitev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba obdelati, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena. Rastline ribeza, ki so okužene z ribezevo rjo in so na območju, ki je določeno le za saditev zelenega bora je treba izkopati in sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena. 5. člen Posestniki rastlin ribeza so po navodilih strokovnih služb dolžni opravljati preventivne ukrepe zatiranja ribezove rje z ustreznimi kemičnimi sredstvi. 6. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo v svojih pristojnostih občinski organi gozdarske in kmetijske inšpekcije. 7. člen Kršenje določil tega odloka se kaznuje po' kazenskih določilih zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16-991/77). 8. člen Z dnem, ko začne veljati, ta odlok; preneha veljati odlok o določitvi območij, na katerih je dovoljeno saditi ribez in zeleni bor v občini Brežice (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/68). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Hštu SRS St: 320-23/83-4 Brežice, dne 12. januarja 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Miroslav Kambič 1. r. CERKNICA 194. , Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 159. člena statuta občine Cerknica (Uradni list 1 SRS, št. SB.^Ž) je IžVršni svdt Skupščine občine Cerknica na svoji seji dne 17. januarja 1984 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica 1. člen 1. Za' obvezne veterinarsko-sanitame preglede, pošiljk živgii, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju, gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 10 ton, ki se odpremljajo preko državne meje « 652,50 b) za kamionske, vagonske in letalske po- šiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine do 10 ton v notranjem prometu 450,00 c) kosovne pošiljke kopitarjev in par-klarjev: din — odraslih goved od glave 109,00 — telet od glave • 32,50 — prašičev in drobnic od glave 10,50 — žive perutnine od vsakih začetih 50 kosov 52,20 — za vsako čebeljo družino 10,50 d) za meso kopitarjev in parkljarjev od kS 0,68 — za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,57 — za divjačino od kg 0,57 — za perutninsko meso od kg 0,57 — za drobovino od kg 0,57 — za ribe, rake, polže žive od kg 0,57 — za mast od kg 0,57 — za mleko od litra 0,043 — za mlečne izdelke od kg 0,52 — za jajčne izdelke od kg 0,054 — za jajca od kosa 0,043 — za ostale neimenovane živalske proizvode in pošiljke od kg 0,52 2. člen a) Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od kosa proizvedenega oz. v jajčne izdelke predelanega jajca 0,0076 b) Za veterinarsko-sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začete ure 450,00 c) Za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zmrzovanju: — za jelenjad, srnjad , 55,00 — za divje prašiče s trihinoskopskim presedem po kosu 80,00 - za medvede s trihinoskopskimi pregledi 113,00 ^ zajce po kosu 12,54 — za divjo perjad po kosu 7,00 d) Za veterinarsko-sanitarne preglede div- jadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začeto uro porabljenega časa 450,00 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico 156,00 Posestnikom, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga dajejo na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic na tuberkulozo. 4. člen Za predpisano veterinarsko napotnico bolne živali, ki se zaradi klanja odpremi j a v klavnico ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 108,00 5. člen Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pristojnega organa, ki opravlja veteri-narsko-sanitarni pregled, pa je ta ob določenem času na mestu nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali da je razkladanje, nakladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 450,00 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine in morebitne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stroške. 6. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na zbirni račun št. 50160-840-004-3182 republiške oziroma pokrajinske takse za promet s parklarji in kopitarji in se razporejajo kot to določa navodilo o pristojbinah za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnih računih (Uradni list SRS, št. 2/78). 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pooblašča Veterinarski zavod Krim Grosuplje, delovno enoto Cerknica, za opravljanje veterinarskosanitarnih pregledov. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini Cerknica objavljena v Uradnem listu SRS, št. 8/83 z dne 11. 3. 1983. 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 402-28/80 Cerknica, dne 17 januarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. DOMŽALE 195. V skladu z 11. členom aneksa štev. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale na seji obeh zborov dne 27. decembra 1983 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih piana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981—1985 1 Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale ugotavlja, da je aneks št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Domžale za obdobje 1981—1985 sklenjen, ker ga je sprejela večina udeležencev sporazumevanja. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 18/84 Domžale, dne 16. januarja 1984. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Domžale Vladimir Petkovič 1. r. 196. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale na seji obeh zborov dne 27. decembra 1983 sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1984 dalje 1. člen S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje —razen kmetov kooperantov — znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin, dohodka od gozda in drugih dohodkpv 30 “/o, — pavšaini prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1560 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovanci "kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemiji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavardvahca-delavča, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 3. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi plačujejo Prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnove.povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ki ga za tekoče leto ugotovi pristojni organ po družbenem do-govoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki ž osebnim delom opravljajo kmetijske, gospodarske ali poklicne dejavnosti v skladu z zakonom o davkih občanov in opredeljeno v programu razvoja drobnega gospodarstva. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se °sebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka Povprečnemu mesečnemu OD delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu; osebe, ki opravljajo deficitarne storitve naštete v prvi alinei Prvega odstavka 22. člena odloka o davkih občanov Pa plačujejo prispevek za zdravstvene storitve od os-tiove, ki predstavlja 60 °/o povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz Preteklega leta. Znesek osnov iz prvega in drugega odstavka tega člena ne more biti nižji od zneska zajamčenega osebnega dohodka po zakonu o zajamčenem 0sebnem dohodku. 4. člen Delovni ljudje, ki prvič začnejo opravljati dejav-host iz 4. člena tega sklepa, plačujejo akontacije na' Prispevek od osnove, ki je enaka poprečnemu osebne- mu dohodku delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu vse dotlej, dokler ni možno ugotoviti osnove iz 4. člena tega sklepa za posamezno koledarsko leto. Delovni ljudje, ki začnejo prvič opravljati deficitarno storitveno dejavnost sprejeto v odloku o davkih občanov in opredelijo v programu o razvoju drobnega gospodarstva, plačujejo akontacije na prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki predstavlja 60°/e povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. 5. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artisti, plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši — neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, (gospodinjske pomočnice) plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Te osnove so osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. 6. člen Za delavce, ki so v delovnera razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer: — v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Ce je delavec več kot eno leto na .delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. 7. člen Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi' osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Ce oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.' 8. člen Osnova za izračun prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo delo in se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek, je ugotovljeni dohodek tekočega leta. 9. .člen Prispevna stopnja iz 3., 4., 5., 6. in 7. člena tega sklepa znaša 10,86 odstotka. 10. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca. 11. člen Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po Stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 39/83. 12. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>. 13. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah 6 delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo po stopnji 6 °/o od bruto prejemka. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez ' pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti' z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani" dopust ali ko je nastopila kaka dinga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo Iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 8. člena tega sklepa. 15. Hen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Domžale od 1. januarja 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 12/83). Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. St. 21/84 Domžale, dne 27. decembra 198$. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Domžale Vladimir Petkovič 1. r. GROSUPLJE 197. Na podlagi 1. in 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi in dopolnitvi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 219. čjena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji 62. seji dne 27. decembra 1983 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Grosuplje 1. člen S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali živalskih pro-, izvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju v občini Gro- suplje. din 1. Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive ■ perutnine — do 10 ton 450,00 — za vsako nadaljnjo tono pa še po 45,00 2. Za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od komada . 66,80 — telet, prašičev in drobnice od komada 33,00 — za čebele za vsakih 10 panjev 66,00 3. Za obvezen veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju prekladanju in razpadanju: — mesa, mesnih izdelkov za vsak kilo- gram . 0,24 — mleka za vsak liter 0,037 — mlečne izdelke za vsak kilogram ali liter • . 0,24 — jajca — cela od komada 0,032 — jajčne izdelke za vsak kilogram 0,17 — ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odkadke od vsakega kilograma 0,037 2. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živina živilskih proizvodov, živalskih odpadkov in surovin, ki se uvozijo ali izvozijo se plačujejo naslednje pristojbine: T. Za kamionske, vagonske, letalske ali ladijske pošiljke kopitarjev- parkljarjev in žive perutnine — do 16 ton 648,06 — za vsako nadaljnjo tono 2. Za kosovno pošiljko — velike živali 150,00 — teleta, prašiči, drobnica 86,40 — visoka divjad 108,00 — nizka divjad 864,00 — perutnina, divjad, zajci IM* 3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina po molznici 144 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug .način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroške pregleda molznic na TBC, kar znaša po molznici — 216 din. 4. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mesa, mesnih izdelkov, njih razkladanje in nakladanje ter za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi izdelkov in brisov rok in obleke ter občasnimi pregledi izdelkov na pesticide in antibiotike se v obratu MIG, TOZD Mesoizdelki Škofja Loka v Stični plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno — 41.760 din. ^ 5. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v obratu Ljubljanskih mlekarn v Stični se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno — 13.920 din. 6. člen Za veterinarsko-sanitarne 'preglede v skladišču sira Ljubljanskih mlekarn v Stični pa se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku — 26.100 din. Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih se določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled po — 450 din. 7. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili se pristojbina ne zaračunava. - 8. člen Pregled iz 1. in 2. člena te odredbe je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem. prekladanjem in razkladanjem. Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavcev veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije, pa pride ob dogovorjenem času na kraj določen za pregled, je lastnik^ pošiljatelj ali prejemnik za vsako začeto zamujeno uro dolžan plačati — 450 din. Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva Povrnitev škode, ki bi nastala če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času. Za pregled Izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50 odstotkov. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnice, niso všteti v pristojbinah in se obračunavajo. na posebnem računu. 9. člen Pristojbine za opravljeni veterinarsko-sanitarni Pfegled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju ali razkladanju in dovoljenja za promet z mlekom in tPtečnimi izdelki za javno potrošnjo plačujejo organi-Zacije združenega dela ali občani takoj ob opravlje-nern pregledu oziroma Izdaji dovoljenja ali mesečno po računu. 1 10. člen Pristojbino plačano v gotovini ali z drugimi sred-stvi plačilnega prometa odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun številka 50130-840-009-3182 republiška taksa za promet s parklarji in kopitarji. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba se preneha uporabljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Grosuplje (Ur. list SRS, št. 6/82). 12. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-5/84 .Grosuplje, dne 27. decembra 1983. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. 188. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73 in 17/83) ter 32. in 38. člena statuta krajevne skupnosti Krka je skupščina krajevne skupnosti Krka 25. novembra 1983 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Krka 1. člen. Uvede se krajevni samoprispevek na območju KS Krka, ki obsega naselja: Krka, Ravni dol, Gradiček, Trebnja gorica. Znojile, Krška vas, Podbukovje, Laze nad Krko, Velike Lese, Male Lese, Gabrovčec. 2. člen Sredstva zbrana iz naslova samoprispevka se bodo porabila za rekonstrukcijo cest v KS Krka (40 °/e zbranih sredstev) in gradnjo doma za kulturo, telesno kulturo ter rekreacijo (60 °/o zbranih sredstev). 3. člen Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 2. 1984 do 31. 1. 1989 ter bo zbrano ca. 11,000.000 din. ' 4. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani: A) ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti in sicer: 1. delovni ljudje iz osebnih dohodkov zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov oz. nadomestil OD. ter plačil po pogodbah o delu, po stopnji 2 V. 2. upokojenci po stopnji 1 •/• 3. delovni ljudje In občani — zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin, po stopnji 5 °/o 4. delovni ljudje — zavezanci davka iz OD iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic a) zavezanci,, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku — od dohodka zmanjšanega za davke in prispevke — po stopnji 2 Ve b) zavezanci, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku od odmerjenega davka, po stopnji 5 °/o B) občani, ki imajo nepremičnine v krajevni skupnosti Krka čeprav nimajo stalnega bivališča na tem območju KS: din v letu 1984 4600 v letu 1985 5290 v letu 1986 6083 v letu 1987 6996 v letu 1988 7500 5. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev In študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na proizvodnem delu oziroma praksi. Plačila samoprispevka so oproščeni tudi delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 60 odstotkov poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, oziroma ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. 6. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 125. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 7. člen Samoprispevek . zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oz. pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti pokojninsko-invalid-skega zavarovanja, kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami obračunava in odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. * Zavezanci plačila samoprispevka iz 4. člena B točke plačujejo samoprispevek v petih letnih obrokih in sicer vsak obrok do 30. 6. v tekočem letu na sedežu Krajevne skupnosti Krka. 8. člen S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo le za namene iz 2. člena tega sklepa ter se zbirajo na zbirni račun samoprispevka št. 50130-842-009-400838. Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke, za katere zavezance je znesek plačan in v kakšni višini. 9. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo opravila uprava za družbene prihodke občine Grosuplje. 10. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja komisija za pripravo, izvedbo in realizacijo samoprispevka, ki pa mora dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti o zbranih sredstvih samoprispevka, o izvajanju letnih programov ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. 11. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja se od 1. 2. 1984 dalje. Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Krka Vinko Šuštaršič 1. r. IDRIJA 199. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 30,80) in določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na seji zborov sprejela SKLEP o začasnem obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo v letu 1984 I 10. člen sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 13/83 in Uradni list SRS, št. 37/83), se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom: Višina prispevka iz 2., 3., 4., 5., 7., 8. in 9. točke sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo se plačuje po stopnjah, ki ustrezajo stopnjam prispevka za zdravstveno varstvo iz dohodka po osnovi bruto osebni dohodek in bruto osebni dohodek po osnovi bruto OD, ki se plačujejo iz rednega delovnega razmerja. II Ostala določila sklepa navedenega v točki I. tega sklepa ostanejo nespremenjena in se uporabljajo do sprejema sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. 1. 1984 dalje. III Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. St. 420-1/84 Predsednik skupščine mr. Marjan Groff, dipl. oec. L r. KAMNIK 200. TOZD oziroma OZD, druge samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti občine Kamnik sprejemajo SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik 1. člen Spremeni se 3. člen samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik in se glasi: »Temeljne organizacije združenega dela oziroma organizacije združenega dela, organizacije združenega dela oziroma negospodarskih dejavnosti, druge samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti' občine Kamnik bodo združevale prispevek. ki ustreza višini 1,1 °/e od doseženih bruto osebnih dohodkov. Prispevek plačujejo udeleženci mesečne eb obračunu oziroma dvigu osebnih dohodkov delavcev iz dohodka in ga odvajajo na račun Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik.« 2. člen Spremeni se 3.a člen in se pravilno glasi: »Spremenjeni prispevek se obračunava in plačuje od 1. 8. 1983 dalje.« 3. člen Ta sprememba samoupravnega sporazuma postane veljavna, ko jo sprejme večina udeležencev. 4. člen Spremembe samoupravnega sporazuma in sklep o veljavnosti se objavita v Uradnem listu SRS. St. 110/83 Kamnik, dne 8. avgusta 1983. Podpisniki 201. Na podlagi 20. člena statuta Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik ter 7. členom samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik na svoji 2. seji dne 19. decembra 1983 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP I Skupščina Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik ugotavlja, da so spremembe samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih Potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik sklenjene, ker jih je sprejela večina udeležencev. n Udeleženci so Sklenili, da bodo za izvajanje delavnosti in nalog skupnosti za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju kp-ntunalne dejavnosti v občini Kamnik združevali namenska sredstva po stopnji 1,1 odstotka od bruto osebnega dohodka iz dohodka. ra Sredstva iz 2. člena tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov od 1. 8. 1863 dalje na žiro račun Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik št. 50140-662-24011. St. 26/84 Kamnik, dne 16. januarja 1984. Predsednik skupščine Samoupravne interesne komunalno-cestne skupnosti občine Kamnik Stane Zobavnik 1. r. KOPER Na podlagi 53. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 586. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) sklene}« — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, — nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — občani v krajevnih skupnostih ter — delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Kep* 1. člen S tem sporazumom se delavci samoupravno organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega dela, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb na območju občine Koper združujejo v občinsko skupnost za zaposlovanje. 2. člen Delovni ljudje in občani v občinski skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) zagotavljajo in uresničujejo svoje pravice in interese ter zadovoljujejo osebne in skupne potrebe na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in socialne varnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in zaposlitve ter usposabljanja ih zaposlovanja invalidnih oseb in v ta namen in v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi združujejo sredstvo po na-6e8h vzajemaeetd lu solidarnosti. 3. člen Delo Skupnosti je javno. Skupščina Skupnosti in njeni organi' obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu po delegatih ter prek svojih informativnih sredstev in tudi prek sredstev javnega informiranja. S statutom se podrobneje opredeli vloga skupščine in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost ljudem in občanom pri uresničevanju načela javnosti defci. 4. Ben Skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. Ime skupnosti je: Občinska skupnost za zaposlovanje Koper. V italijanskem jeziku se ime glasi: »Comunita comunale di collocamento Capodistria.« Sedež skupnosti je v Kopru, Smartinska cesta 2. 5. člen Ta samoupravni sporazum določa: — delovno področje in naloge Skupnosti, — združevanje sredstev za delo Skupnosti/ — organizacijo Skupnosti, organe Skupnosti in njihove pristojnosti, — usklajevanje stališč v Skupnosti in sprejemanje sklepov, • — razmerja med Skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi, — opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost, — samoupravni nadzor nad delom v Skupnosti. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo v Skupnosti delo skupnosti in njenih organov na .podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta Skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti. Delovni ljudje in občani v Skupnosti opravljajo predvsem naloge v zvezi z zaposlenostjo in zaposlovanjem, s katerimi se uresničujejo pravice in obveznosti delavcev in občanov ter organizacij združenega dela. 7. člen Temeljne naloge, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani v Skupnosti, so zlasti naslednje: — oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane Skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, — zagotavljajo izvajanje politike zaposlovanja na podlagi njene opredelitve v planih temeljnih organizacij združenega dela iti planih družbenopolitične skupnosti in v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, posebno pri ustvarjanju pogojev za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti, pri usklajevanju vplivov in posledic tehničnega napredka in strukturalnih sprememb v gospodarstvu na zaposlenost in zaposlovanje ter pri' organiziranem vračanju delavcev z začasnega dela v tujini, — načrtujejo in ukrepajo pri usmerjanju zaposlitve delavcev, kadar je to potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje in poslovanja ali zaradi modernizacije proizvodnje oziroma tehnoloških izboljšav v organizacijah združenega dela in posameznih dejavnostih, — načrtujejo politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter uresničujejo pogoje in možnosti za njihovo vključevanje v delo in življenje, '— zagotavljajo poklicno usmerjanje mladine in odraslih pri izbiri šole, poklica in zaposlitve, — uresničujejo načelo solidarnosti in vzajemnosti pri zavarovanju za primer brezposelnosti delavcev in usposabljanju ter zaposlovanju invalidnih oseb, — sodelujejo prt usklajenem urejanju in določanju ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, še posebej za izboljšanje socialne varnosti in pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za preprečevanje brezposelnosti, m za tako zaposlovanje, ki je po strukturi in obsegu*z ustrezno potrebam gospodarstva in družbenega razvoja, — zagotavljajo štipendiranje iz združenih sredstev za štipendiranje po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini, — zagotavljajo izvajanje strokovnih, finančnih administrativnih in drugih podobnih opravil za Skupnost. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI 8. člen Sredstva za delo Skupnosti združujejo: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — nosilci samostojnega osebnega dela in — delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela. Sredstva se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za naloge :n programe ter obveznosti in pravice, ki jih delovni ljudje uresničujejo v Skupnosti. 9. člen Za zagotovitev pravic iz zavarovanja za brezposelnost, priprave delavcev na zaposlitev, zaposlovanja in usposabljanja invalidov ter za skupne naloge združujejo občinske skupnosti za zaposlovanje sredstva po načelih vzajemnosti m solidarnosti. , S posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti, se določijo osnove in. merila za solidarnostno združevanje in prelivanje sredstev ter vzajemno financiranje skupnih nalog. IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI, ORGANI SKUPNOSTI IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI 10. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in obveznosti v skupnosti. V ta namen delegirajo udeleženci tega sporazuma delegate v organe Skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: — skupščino Skupnosti, — odbor za samoupravni nadzor. Skupščina Skupnosti ima naslednje organe: — odbor za planiranje in usklajevanje zaposlovanja, — odbor za štipendiranje in izobraževanje, — odbor za socialno varnost za primer brezposelnosti, — komisija za organiziranost Skupnosti, splošne zadeve in imenovanja, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za reševanje pritožb socialne varnosti (organ II. stopnje). Za opravljanje določenih skupnih zadev lahko skupščina Skupnosti ustanovi skupen organ za območje več občin. 11. člen Organ upravljanja Skupnosti je. skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina Skupnosti ima 70 delegatskih mest. V skupščino Skupnosti delegirajo posamezne de-■legacije in konference delegacij v temeljnih in drug1 h organizacijah združenega dela. delovnih skupnosti ter ■ krajevnih skupnostih naslednje število delegatov: delegatov a) gospodarsko področje 23 b) prosvetno-kulturno področje 4 c) socialno-zdravstveno področje 3 č) področje kmetijske, obrtne in podobnih dejavnosti 2 d) področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ 6 e) področje delovnih ljudi v društvih, kate- rih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in drugih društev 4 f) krajevne skupnosti 25 g) delegati družbenopolitičnih organizacij (po SS o štipendiranju v občini) 3 Razdelitev delegatskih mest po delegacijah" oziroma konferencah delegacij določa Skupnost s posebnim sklepom. 12. člen Skupščina Skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve: — sprejema srednjeročne in dolgoročne plane Skupnosti, samoupravne sporazume o temeljih plana ter delovni program pripravljanja planov, — sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima Skupnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana zaposlovanja ter usklajuje porabo s sredstvi, ki jih na podlagi sporazumevanja združujejo delovni ljudje za delo Skupnosti po načelu solidarnosti in vzajemnosti, , — sklepa družbene dogovore, katerih udeleženec je Skupnost, — obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delovne ljudi in organizacije združenega dela. v občini, ki so v zvezi z zaposlitvijo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti, — sprejema statut in druge splošne akte Skupnosti, — sprejema zaključni račun, — voli skupne organe, — sklepa sporažum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo, — obravnava in sprejema poročila o delu skupnih organov ter letna in druga poročila strokovne službe, — sprejema poslovnik o svojem delu. 13. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skup-1 Sčine,'v njegovi odsotnosti' pa namestnik predsednika, ki ju izmed delegatov izvoli skupščina Skupnosti. Mandatna doba predsednika in njegovega namestnika je 2 leti z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo Naloge, pooblastila, odgovornosti in način izvo-htve predsednika in njegovega namestnika ureja statut skupnosti in poslovnik o delu skupščine. 14. člen Skupnost ima vsa pooblastila v pravnem prometu. Skupnost odgovarja za obveznosti z vsemi sred-stvi, s katerimi razpolaga. 15. člen Skupščina Skupnosti ima skupne organe, ki skrbijo za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov skupščine. Oblikovanje in pristojnost skupnih organov se določi s statutom Skupnosti, način njihovega dela pa določa poslovnik. 16. člen Skupnost ima stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu Skup-nosti. 17. člen v Postopek za uveljavljanje pravic na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, priprave na zaposlitev, poklicnega usmerjanja m usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb določajo udeleženci tega samoupravnega sporazuma V statutu ali v drugem splošnem aktu Skupnosti. Za samoupravno sodno reševanje sporov se ustanovi posebno samoupravno sodišče združenega dela za potrebe članov ene ali več Skupnosti ali ga Skupnosti ustanove s posebnim aktom ter določijo način njegovega delovanja. Posebno sodišče združenega dela, kot samostojni družbeni organ rešuje v mejah z ustavo in z zakonom določenih pristojnosti vse spore, ki nastanejo v Skupnosti iz samoupravnih družbenoekonomskih razmerij. V. USKLAJEVANJE STALlSC V SKUPNOSTI IN SPREJEMANJE SKLEPOV 18. člen V skupščini Skupnosti delegati usklajujejo mnenja, in stališča delovnih ljudi in delegacij, ki so , jih delegirale. Skupščina odloča na sejah, če je prisotna večina članov — delegatov, delegiranih za sejo in sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov. V statutu Skupnosti se določi, v katerih primerih je potrebno soglasje vseh delegatov oziroma delegacij, ki jih delegirajo. Ce mnenja niso usklajena in tudi z dopolnilnimi predlogi ne pride do soglasja vseh delegatov, se nadaljuje dogovarjanje med delegati z usklajevalnim postopkom, ki ga vodi komisija delegatov, izvoljena na seji. Komisija opravlja usklajevalni postopek tako, da v sporazumu z delegati sestavi' predlog sporazuma rešitve. Če tudi tako usklajen predlog ni soglasno sprejet, se sklepanje o njem odloži. Predlog se ponovno pošlje delegacijam za naslednjo sejo z dodatnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter novim predlogom sklepa. Če gre za zadevo, o kateri delegati morajo sprejeti sklep, ker sicer Skupnost ne more delati (programi, plan sredstev in podobno), se usklajevalni postopek nadaljuje, dokler ni sprejeta sporazumna rešitev oziroma sklep. Če pa gre za sklepanje o zadevah, ki pomenijo dodatne programe, predloge novih nalog in sporazumov in podobno, in če delegati tudi na naslednji seji po opravljenem usklajevalnem postopku ne sprejmejo predloga oziroma soglasnega sklepa, je možno tako zadevo obravnavati in ponovno predložiti skupščini po preteku šestih mesecev. 19. člen Člani delegacij morajo pred sprejemanjem sklepov in stališč sprejeti pismeno gradivo z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami praviloma 14 dni pred zasedanjem skupščine. 20. člen Delegati, delegirani za sejo skupščine, morajo na seji posredovati mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavale delegacije o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina. Delegati so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. Delegati morajo pismeno prejeti sklepe in stališča, sprejeta na seji skupščine. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 21. člen Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 22. člen Zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in skupnih nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in' usposabljanje ter zaposlovanje invalidnih oseb, se skupnost z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu z zakonom vključuje v skupnost socialnega varstva. Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri opravljanju zadev skupnega pomena. 23. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti ih vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje. S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev‘take Skupnosti. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti se dogovorijo tudi o programiranju skupnih nalog, o združevanju sredstev po načelih solidarnosti, za enotnost izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev na zaposlitev ih zaposlovanje invalidov ter o združevanju sredstev, potrebnih za opravljanje skupnih nalog. 24. člen Delovni ljudje in občani se združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in za opravljanje raziskovalnega dela ter za uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju. Prav tako se s samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti določijo osnove in merila za združevanje sredstev, potrebnih za_ uresničevanje enakih pravic delavcev pri zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in za opravljanje skupnih nalog, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST 25. člen Strokovna, finančna, administrativna in tem podobna opravila za Skupnost opravlja strokovna služba. Strokovno službo ustanovi skupščina Skupnosti s sklepom, upoštevaje načela smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti dela. S tem sklepom se lahko ustanovi skupna strokovna služba za več občinskih skupnosti. 26. člen Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila: — spremlja in analizira vire in rezerve delovno sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo ter prostorsko gibljivost, — ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja, — pomaga delavcem in delovnim ljudem pri zaposlitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost, — zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo delo, — izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovihi, — organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev, — izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter strokovna opravila pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem, — opravlja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja, — opravlja finančne in administrativne zadeve za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — izvaja evidenco finančnega poslovanja in vsa računovodska opravila za skupnost, — izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publikacije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informacije za potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja, — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja, — opravlja druge naloge, ki jih v okviru nalog Skupnosti naložijo organi Skupnosti. Osnove organizacije, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut Skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih. 27. člen Delavci v strokovni službi, ki se organizirajo kot delovna skupnost in opravljajo dela za Skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu statutom Skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih ter na podlagi ovrednotenega programa nalog in opravil ter meril, dogovorjenih z enotnimi standardi dejavnosti Skupnosti za zaposlovanje. Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso v programih, zagotovijo naročniki sredstva po načelih neposredne menjave dela oziroma po pogodbi. VIII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 28. člen Delovni ljudje in občani, združeni v Skupnosti, nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v Skupnosti in s sklepi skupščine ter njenih organov ter delom strokovne službe. Delovni ljudje in občani se seznanjajo s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe prek informativnih sredstev Skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in prek delegatov dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini, skupnim organom m strokovni službi Skupnosti. 29. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov m pravic ter dolžnosti udeležencev tega samoupravnega sporazuma, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno. Naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole se podrobneje določajo v statutu Skupnosti. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Skupnost je ustanovljena, ko sprejme ta samoupravni sporazum (poda pismeno izjavo o pristopu) večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev na območju občine Koper. Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Koper. Samoupravni sporazum velja osmi dan po javni objavi. 31. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni, dopolni ah razveljavi po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. St. 1-80-1-78 Koper, dne 13. decembra 1978 in 5. marca 1982. Predsednik skupščine Janez Brank 1. r. 203. Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Koper je skupščina Skupnosti na svoji 1. redni seji dne 13. decembra 1978 ter na seji dne 5. marca 1982 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP Skupščina Skupnosti ugotavlja, da je več kot polovica delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih pristopila k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Koper oziroma k njegovim spremembam in dopolnitvam. Omenjeni sporazum se objavi v prečiščenem besedilu. St. 1-80/1-78 Koper, dne 13. decembra 1978 in 5. marca 1982.. Predsednik skupščine Janez Brank 1. r. 204. Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi' Občinske skupnosti za zaposlovanje Koper je skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje Koper na svoji seji dne 13. decembra 1978 sprejela statut Občinske skupnosti za zaposlovanje Koper, na seji dne 5. marca 1982 in 22. decembra 1982 pa spremembe in dopolnitve, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: STATUT Občinske skupnosti za zaposlovanje Koper I. SPLOŠNE DOLOČBE v 1. člen Občinska skupnost za zaposlovanje Koper (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je Samoupravna interesna skupnost ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Koper, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb dne 13. 12. 1978. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi izhajajočih iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti; tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti. 3. člen Sedež Skupnosti je v Kopru, Smartinska cesta 3. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Občinska skupnost za zaposlovanje Koper, ter štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom. Pečat in štampiljka imata enako besedilo tudi v italijanskem jeziku, ki se glasi: Comunita comunale di collocamento Capodistria. Vrsta in število pečatov in štampiljk,, način uporabe, hranjejije, evidenca, uničenje in podobno se ureja s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti. 5. člen V skupnosti uresničujejo svoje pravice in obveznosti neposredno preko delegatov delegacij v organih Skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo drganov Skupnosti je javno. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine Skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Predsednik skupščine oziroma zastopnik je upravičen, da v imenu Skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi da zastopa Skupnost pred sodišči in upravnimi organi. Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil predsednikom odborov pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in druga posamična pravna dejanja. 8. člen Skupnost se z drugimi Skupnostmi za zaposlovanje v j užnoprimorskih občinah Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana povezuje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Koper zaradi opravljanja s programi in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi Skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zaradi opravljanja' skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti pomembnih za območje republike. 9. fflen Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanj sklepov in zdru- ževanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z ostalimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, se Skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva v občini. 10. člen Strokovna, administrativna, ‘ finančna in druga opravila opravlja za Skupnost delovna skupnost strokovne službe, ki je skupna za občinske skupnosti za zaposlovanje. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti, se urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom. II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani v Skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani določajo zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov; — takšno zaposlovanje, da delavci' pri delu lahko učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnost in z delom pridobljene delovne zmožnosti; — načrtno izpolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti; — ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb. V Skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 12. člen Delavci in delovni ljudje si v Skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev; — proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih; — spremljanje in . analiziranje uresničevanja predvidene rasti zaposlenosti, ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje s svojimi ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbeno-pohtične skupnosti zaradi sprejemanja ustreznih ukrepov; — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst in profilov strokovnih jtadrov, potrebnih gospodarstvu in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter sodelovanje pri prilagajanju izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih; — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi' kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno; — opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njinovem organiziranem vračanju in ponovnem- zaposlovanju v domovini; — opravljanje halog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnm pripomočkov za potrebe poklicnega iniormiranja m svetovanja mladini m odraslim, sodelovanja pn poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter organiziranje povezovanja in usklajevanja dela na tem področju; — opravljanje nalog s področja štipendiranja iz združenih sredstev; — izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini; — posredovanje dela in priprave delavcev za zaposlitev; » . — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje denarne' pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev; — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — razporejanje v skladu s samoupravnimi sporazumi sredstev za zaposlovanje, ki jih v Skupnosti združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela; — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti, s statutom Skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni Uudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena Skupnost. 14. člen V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti sprejme' 'skupščina Skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane Skupnosti. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 15. člen Delavci In delovni ljudje uresničujejd svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe Skupnosti: — skupščino Skupnosti — odbor za samoupravni nadzor Skupščina skupnosti ima naslednje organe: — odbor za planiranje in usklajevanje zaposlovanja, — odbor za štipendiranje in izobraževanje, — odbor za socialno varnost za primer brezposelnosti, — komisija za organiziranost Skupnosti, splošne zadeve in imenovanja, — odbor za ljudsko obrambo' In družbeno samozaščito, — odbor za reševanje pritožb socialne varnosti (organ II. stopnje). Za opravljanje določenih skupnih zadev lahko skupščina Skupnosti ustanovi saupen organ za območje več občin. a) Skupščina Skupnosti 16. člen Organ upravljanja Skupnosti je skupščina, orga-« nizirana po delegatskem naceiu. Skupščina Saupnosti ima <0 delegatskih mest. V skupščino Skupnosti delegirajo posamezne delegacije m noiuerence 'uelegacij v temeijmh in drugih organizacijah združenega deia, delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih naslednje število delegatov: a) gospodarsko področje — 23 delegatov b) prosvetno-kulturno področje — 4 deiegate c) socialno-zdravstveno področje — 3 ueiegate č) področje kmetijske, obrtne in pouobmn dejavnosti — 2 delegata d) področje tieiovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in aktivnih vojaških oseb in civilnm oseb v siuzoi oboroženih sil SFRJ — 6 delegatov e; področje delovnih ljudi v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanj6 invalidnih oseb in drugih društev — 4 delegate f) krajevne skupnosti — 25 delegamv gj uelegati družbenopolitičnih uigatuzacij (po SS o štipendiranju v občini Koper) — 3 delegate Razdelitev delegatskih mest po delegacijah oziroma konferencah delegacij določa Skupnost s posebnem sklepom. 17. člen V skupščino Skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacj. Postopek kandidiranja, način volitev in mandatno dobo delegacije določa zakon. 18. člen Skupščina Skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije, — sprejema program dela oziroma nalog Skupnosti za zaposlovanje, — ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja, — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, — spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenje in kulturne. ražmere pri zaposlovanju delavcev v občini, — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini, s tem da na podlagi ugotovitev o stanju spodbuja in organizira družbenopo- litično dejavnost za uresničevanje samoupravnega sporazuma, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem, ki jih zastopajo njihovi delegati v skupščinah udeležencev v republiki, — sodeluje z drugimi dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja, ipd., — najmanj enkrat letno poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, — obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja, udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma in izreka sankcije, — oblikuje predloge in daje pobudo skupščini delegatov udeležencev na ravni republike za usklajeno akcijo obravnav in sprejemanje predlaganih sprememb in dopolnitev, — voli delegate v skupščino Titovega sklada za štipendiranje in zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada, — opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanje pooblastijo udeleženci samoupravnega sporazuma, — sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema finančni načrt Skupnosti, periodične obračune in zaključni račun Skupnosti, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte Skupnosti, družbene dogovore, samoupravne sporazume, poslovnik o delu Skupnosti za zaposlovanje, — voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane odborov, — imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti strokovne službe, — obravnava in sprejema poročilo o delu organov Skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih Skupnosti, — voli delegate za zasedanje Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Koper, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, skupnosti socialnega varstva v občini. 19. člen Skupščina Skupnosti opravlja svoje delo po določbah poslovnika. Skupščina sklepa na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. ' . • Seje se sklicuje po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine predhodnega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog: t — ene tretjine delegatov, — ene petine udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini ali Občinske konference SZDL, da se obravnava vprašanje štipendijske politike, — odbora skupščine Skupnosti, — odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti, — družbenopolitične skupnosti. Če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine Skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom, uro in krajem seje. K vabilu mora biti' priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. Vabilo in gradivo za sejo skupščine Skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo. 21. člen Predsednik skupščine Skupnosti lahko povabi na sejo skupščine Skupnosti predstavnike družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelujejo v delu skupščine in njenih organih, če je to v interesu skupščine. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine Skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravice enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen Sejo skupščine Skupnosti začne predsednik po tem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red skupščine. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti. Skupščina Skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. 23. člen Seja skupščine Skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine ali nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina Skupnosti. 24. člen Dnevni red skupščine mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov seje prejšnje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine Skupnosti. Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanja delegatov. 25. člen Seja skupščine Skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini Skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem oziroma z odločitvijo večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine Skupnosti. Pri odločanju o sprejemanju statuta, programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa, načel, meril in osnov za delitev sredstev za solidarnost ter sredstev za delo organov Skupnosti in delovne skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločitvijo večine glasoV vseh delegatov skupščine Skupnosti. 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine in zapisnikar. Delegatom skupščine Skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik s pregledom sprejetih sklepov v roku 15 dni po seji skupščine Skupnosti. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanja na seji, vsebino zapisnika seje skupščine Skupnosti ipd. ureja poslovnik o delu skupščine Skupnosti. 27. člen V organe Skupnosti so izvoljeni za dobo 2 let — predsednik in namestnik predsednika skupščine — predsednik m namestnik odborov z možnostjo ponovne izvolitve še za 2 leti. Mandatna doba članov skupnih organov je 4 leta. Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 28. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja in zastopa Skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine, — skrbi da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za učinkovito delo organov skupščine, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Predsednik skupščine je odgovoren za svoje delo skupščini. Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina. 29. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine. Skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja Občinska konferenca SZDL. Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine Skupnosti. Volitve za predsednika m namestnika se izvedejo z javnim glasovanjem. 30 člen Delegati v organih Skupno-n *o zn, o-nv -'rti- -vi govorni delegatski bazi. to - -občanom. ki so jih S/vo! ’ •' - : pai- . :m. k 11. člen Organ upravljanja Skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina Skupnosti ima 34 delegatskih mest. V skupščino Skupnosti delegirajo posamezne delegacije in konference delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih naslednje število delegatov: delegatov a) gospodarsko področje 16 b) prosvetno-kulturno področje 4 c) socialno-zdravstveno področje 3 č) področje kmetijske, obrtne in podobnih dejavnosti * 1 d) področje delovnih skupnosti državnih or- ganov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in aktivnih vojaških oseb d Tilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ 2 e) krajevne skupnosti 5 f) delegati družbenopolitičnih organizacij (po SS o štipendiranju v občini Izola) 3 Razdelitev delegatskih mest po delegacijah oziroma konferencah delegacij določa Skupnost s posebnim sklepom. 12. člen Skupščina Skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve: — sprejema srednjeročne in dolgoročne plane Skupnosti, samoupravne sporazume o temeljih plana ter delovni program pripravljanja planov, — sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima Skupnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana zaposlovanja ter usklajuje porabo s sredstvi, ki jih na podlagi sporazumevanja združujejo delovni ljudje za delo Skupnosti' po načelu solidarnosti in vzajemnosti, — sklepa družbene dogovore, katerih udeleženec je Skupnost, — obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delovne ljudi in organizacije združenega dela v ob-fcini, ki so v zvezi z zaposlitvijo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti, — sprejema statut ih druge splošne akte Skupnosti, — sprejema zaključni račun, — voli skupne organe, — sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo, — obravnava in sprejema poročila o delu skupnih organov ter letna in druga poročila strokovne službe, — sprejema poslovnik o svojem delu. 13. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, ki ju izmed delegatov izvoli skupščina Skupnosti. Mandatna doba predsednika in njegovega namestnika je 2 leti z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo. Naloge, pooblastila, odgovornosti in način izvolitve predsednika in njegovega namestnika ureja statut skupnosti in poslovnik o delu skupščine. 14. člen Skupnost ima vsa pooblastila v pravnem prometu. Skupnost odgovarja za obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 15. člen Skupščina Skupnosti ima skupne organe, ki skrbijo za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlo- gov in izvrševanje sprejetih sklepov skupščine. Oblikovanje in pristojnost skupnih organov se določi s statutom Skupnosti, način njihovega dela pa določa poslovnik. 16. člen Skupnost ima stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu Skup- noeti. 17. člen Postopek za uveljavljanje pravic na področju zaposlovanja, zavarovzinja za primer brezposelnosti, priprave na zaposlitev, poklicnega usmerjanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb določajo udeleženci tega samoupravnega sporazuma v statutu ali v drugem splošnem aktu Skupnosti. Za samoupravno sodno reševanje sporov se ustanovi posebno samoupravno sodišče združenega dela za potrebe članov ene ali več Skupnosti ali ga Skupnosti ustanove s posebnih! aktom ter določijo način njegovega delovanja. Posebno sodišče združenega dela, kot samostojni družbeni organ rešuje v mejah z ustavo in z zakonom določenih pristojnosti vse spore, ki nastanejo v Skupnosti iz samoupravnih družbenoekonomskih razmerij. V. USKLAJEVANJE STALISC V SKUPNOSTI IN SPREJEMANJE SKLEPOV 18. člen V skupščini Skupnosti delegati usklajujejo mnenja in stališča delovnih ljudi in delegacij, ki so jih delegirale. Skupščina odloča na sejah, če je prisotna večina članov— delegatov, delegiranih za sejo in sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov. V statutu Skupnosti Se določi, v katerih primerih je potrebno soglasje vseh delegatov oziroma delegacij, ki' jih delegirajo. Če mnenja niso usklajena in tudi z dopolnilnimi predlogi ne pride do soglasja vseh delegatov, se nadaljuje dogovarjanje med delegati z usklajevalnim postopkom, ki ga vodi komisija delegatov, izvoljena na seji. Komisija opravlja usklajevalni postopek tako, da v sporazumu z delegati sestavi1 predlog sporazuma rešitve. Če tudi tako usklajen predlog ni soglasno sprejet, se sklepanje o njem odloži. Predlog se ponovno pošlje delegacijam za naslednjo sejo z dodatnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter novim predlogom sklepa. Če gre za zadevo, o kateri delegati morajo sprejeti sklep, ker sicer Skupnost ne more delati (programi, plan sredstev in podobno), se usklajevalni postopek nadaljuje, dokler ni sprejeta sporazumna rešitev oziroma sklep. Če pa gre za sklepanje o zadevah, ki pomenijo dodatne programe, predloge novih nalog in sporazumov in .podobno, in če delegati tudi na naslednji seji po opravljenem usklajevalnem postopku ne sprejmejo predloga oziroma soglasnega sklepa, je možno tako zadevo obravnavati in ponovno predložiti skupščini po preteku šestih mesecev. 19. člen Člani delegacij morajo pred sprejemanjem sklepov in stališč sprejeti pismeno gradivo z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami praviloma 14 dni pred zasedanjem skupščine. 20. člen Delegati, delegirani za sejo skupščine, morajo na seji posredovati mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavale delegacije o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina. Delegati so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. Delegati morajo pismeno prejeti sklepe in stališča, sprejeta na seji skupščine. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 21. člen Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 22. člen Zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in skupnih nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in usposabljanje ter zaposlovanje invalidnih oseb, se skupnost z drugimi samoupravnimi’ interesnimi skupnostmi v skladu z zakonom vključuje v skupnost socialnega varstva. Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri opravljanju zadev skupnega pomena. 23. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delovni ljudje in občani s samoupravnim »porazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje. S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev take Skupnosti. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti se dogovorijo tudi o programiranju skupnih nalog, o združevanju sredstev po načelih solidarnosti, za enotnost izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev na zaposlitev In zaposlovanje invalidov ter o združevanju sredstev, potrebnih za opravljanje skupnih nalog. 24. Om Delovni ljudje in občani se združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, ra sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in za opravljanje raziskovalnega dela ter ra uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju. Prav tako se s samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti določijo osnove in merila za združevanje sredstev, potrebnih ra uresničevanje enakih pravic delavcev pri zaposlovanja in zavarovanju za primer brezposelnosti in za opravljanje skupnih nalog, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST 25. člen Strokovna, finančna, administrativna in tem podobna opravila za Skupnost opravlja strokovna služba. Strokovno službo ustanovi skupščina Skupnosti s sklepom, upoštevaje , načela smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti dela. S tem sklepom se lahko ustanovi skupna strokovna služba za več občinskih skupnosti. 26. člen Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila: — spremlja in analizira vire in rezerve delovno sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo ter prostorsko gibljivost, — ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja, — pomaga delavcem in delovnim ljudem pri zaposlitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost, — zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo' delo, — izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti, —• sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovini, — organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev, — izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb' ter strokovna opravila pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem, — opravlja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja, — opravlja finančne in administrativne zadeve za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — izvaja evidenco finančnega poslovanja in vsa računovodska opravila za skupnost, — izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publikacije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informacije ra potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja, — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja. — opravlja druge naloge, ki jih v okviru nalog Skupnosti naložijo organi Skupnosti. Osnove organizacije, pravice; dolžnosti in odgovornosti strokovne služba določajo statut Skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih. 27. člen Delavci v strokovni službi, ki se organizirajo kot delovna skupnost in opravljajo dela za Skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu statutom Skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih ter na podlagi ovrednotenega programa nalog in 'opravil ter meril, dogovorjenih z enotnimi standardi dejavnosti Skupnosti za zaposlovanje. Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso v programih, zagotovijo naročniki sredstva po načelih neposredne menjave dela oziroma po pogodbi. VIII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 28. člen Delovni ljudje in občani, združeni v Skupnosti, nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v Skupnosti in s sklepi skupščine ter njenih organov ter delom strokovne službe. Delovni ljudje in občani se seznanjajo s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe prek informativnih sredstev Skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in prek delegatov dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini, skupnim organom in, strokovni službi Skupnosti. 29. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti udeležencev tega samoupravnega sporazuma, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno. Naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole se podrobneje določajo v statutu Skupnosti. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Skupnost je ustanovljena, ko sprejme ta samoupravni sporazum (poda pismeno izjavo o pristopu) večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev na območju občine Izola. Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Izola. Samoupravni sporazum velja osmi dan po javni objavi. 31. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni, dopolni ah razveljavi po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. St. 1-78/1-78 Izola, dne 15. decembra 1978 in 5. marca 1,982. Predsednica skupščine Branka Kropič 1. r. 206. Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Izola je skupščina Skupnosti ha svoji 1. redni seji dne 15. decembra 1978 ter na seji dne 5. marca 1982 sprejela naslednji ugotovitveni' sklep Skupščina Skupnosti ugotavlja, da je več kot polovica delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih pristopila k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Izola oziroma k njegovim spremembam in dopolnitvam. Omenjeni sporazum se objavi v prečiščenem besedilu Št. 1-78/1-78 Izola, dne 15. decembra 1978 in 5. marca 1982. Predsednica skupščine Branka Kropič L r. 237. Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8, 73) in • 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Izola je skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje Izola na svoji seji dne 15. decembra 1978 sprejela statut Občinske skupnosti za zaposlovanje Izola, na seji dne 5. marca 1982 in 21. decembra 1982 pa spremembe in dopolnitve, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: z STATUT Občinske skupnosti za zaposlovanje Izola I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost za zaposlovanje Izola (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je Samoupravna interesna skupnost ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti za zapo-> sldvanje Izola, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter delovni ljudje v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb dne 15. 12. 1978. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi izhajajočih iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti. 3. člen Sedež Skupnosti je v Izoli, Trg JLA 1. 4. člen Skupnost, ima pečat okrogle oblike z besedilom: Občinska skupnost za zaposlovanje Izola, ter štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom. Pečat in štampiljka imata enako besedilo tudi v italijanskem jeziku, ki se glasi: Comunita comunale di collocamento Isola. Vrsta in število pečatov in štampiljk, način uporabe, hranjenje, evidenca, uničenje in podobno se ureja s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti. 5. člen V skupnosti uresničujejo svoje pravice in obveznosti neposredno preko delegatov delegacij v organih Skupnosti in preko posebnega organa samoupravne deldvske kontrole. 6. člen Delo organov Skupnosti je javno. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine Skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Predsednik skupščine oziroma zastopnik je upravičen, da v imenu Skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi da zastopa Skupnost pred sodišči in upravnimi organi. Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil predsednikom odborov pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in druga posamična pravna dejanja. 8. člen Skupnost se z drugimi Skupnostmi za zaposlovanje v južnoprimorskih občinah Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana povezuj« v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Koper zaradi opravljanja s programi in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi Skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zaradi opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti pomembnih za območje republike. 9. člen Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev. delovnih ljudi In občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanj sklepov in zdru- ževanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z ostalimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, se Skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva v občini. 10. člen Strokovna, administrativna, finančna in druga opravila opravlja za Skupnost delovna skupnost strokovne službe, ki je skupna za občinske skupnosti za zaposlovanje. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti, se urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom. II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci," delovni ljudje in občani v Skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani določajo zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov; — takšno zaposlovanje, da delavci pri delu lahko učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnost in z delom pridobljene delovne zmožnosti; — načrtno izpolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti; — ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb. V Skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 12. člen Delavci in delovni ljudje si v Skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev; — proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih; — spremljanje in analiziranje uresničevanja predvidene rasti zaposlenosti, ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje s svojimi ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti zaradi sprejemanja ustreznih ukrepov; — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst in profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter sodelovanje pri prilagajanju izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posamemih po-kllcih; — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb. oziroma pri pripravi kadrov in izvedbi načrtov delovne zmogljivosti, pri izdelavi In izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno; — opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini; — opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanja pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter organiziranje povezovanja in usklajevanja dela na tem področju; — opravljanje nalog s področja štipendiranja iz združenih sredstev; — izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini; — posredovanje dela in priprave delavcev za zaposlitev; — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje denarne pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev; — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — razporejanje v skladu s samoupravnimi sporazumi sredstev za zaposlovanje, ki jih v Skupnosti združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela; — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti, s statutom Skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena Skupnost. 14. člen V Skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti sprejme skupščina Skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane Skupnosti. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 15. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij ih konferenc delegacij svoje delegate v organe Skupnosti: — skupščino Skupnosti , — odbor za samoupravni nadzor Skupščina skupnosti ima naslednje organe: — odbor za planiranje in usklajevanje zaposlovanja, — odbor za štipendiranje in Izobraževanje, — odbor za socialno varnost za primer brezposelnosti, — komisija za organiziranost Skupnosti, splošne zadeve in Imenovanja, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za reševanje pritožb socialne varnosti (organ II. stopnje). Za opravljanje določenih skupnih zadev lahko skupščina Skupnosti ustanovi skupen organ za območje več občin. a) Skupščina Skupnosti 16. člen Organ upravljanja Skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti ima 34 delegatskih mest. V skupščino Skupnosti delegirajo posamezne delegacije in konference delegacij v temeljnih in drugihi. organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih naslednje število delegatov: a) gospodarsko področje — 16 delegatov b) prosvetno-kulturno področje — 4 delegate c) socialno-varstveno področje — 3 delegate č) področje kmetijske, obrtne in podobnih dejavnosti — 1 delegata d) področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi oboroženih sil SFRJ — 2 delegata e) krajevne skupnosti — 5 delegatov f) delegati družbenopolitičnih organizacij (po SS o štipendiranju v občini Izola) — 3 delegate Razdelitev delegatskih mest po delegacijah oziroma konferencah delegacij določa Skupnost s posebnim sklepom. 17. člen V skupščino Skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošhe delegacije ali konference teh delegacij. Postopek kandidiranja, način volitev in mandatno dobo delegacije določa zakon. 18 člen Skupščina Skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju za poslovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije, — sprejema program dela oziroma nalog Skupnosti za zaposlovanje, — ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja, — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, — spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini, — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini, s tem da na podlagi ugotovitev o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje samoupravnega sporazuma, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem, ki jih zastopajo njihovi delegati v skupščinah udeležencev v republiki, — sodeluje z drugimi dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja, ipd., — najmanj enkrat letno poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, — obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja, udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma in izreka sankcije, — oblikuje predloge in "daje pobudo skupščini delegatov udeležencev na ravni republike za usklajeno akcijo obravnav in sprejemanje predlaganih sprememb in dopolnitev, — voli delegate v skupščino Titovega sklada za štipendiranje in zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada, — opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanje pooblastijo udeleženci samoupravnega sporazuma, — sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema finančni načrt' Skupnosti, periodične obračune in zaključni račun Skupnosti, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte Skupnosti, .družbene dogovore, samoupravne sporazume, poslovnik o delu Skupnosti za zaposlovanje, — voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane odborov, — imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti strokovne službe, — obravnava in sprejema poročilo o delu organov Skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih Skupnosti, — voli delegate za zasedanje Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Koper, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, skupnosti socialnega varstva v občini. 19. člen Skupščina Skupnosti opravlja svoje delo po določbah poslovnika. Skupščina sklepa na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicuje po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Prvo sejo skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine predhodnega, mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog: — ene tretjine delegatov, — ene petine udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini ali Občinske konfe- rence SZDL, da se obravnava vprašanje. štipendijske politike, * — odbora skupščine Skupnosti, — odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti, — družbenopolitične skupnosti. Ce predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine Skupnosti je treba sklicati š pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom," uro in krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. Vabilo in gradivo za sejo skupščine Skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, iti je določen za sejo. 21. člen Predsednik skupščine Skupnosti lahko povabi na sejo skupščine Skupnosti predstavnike družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelujejo v delu skupščine in njenih organih, če je to v interesu skupščine. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine Skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine! Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravice enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen Sejo skupščine Skupnosti začne predsednik po tem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da jb skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red skupščine. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti. Skupščina Skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. 23. člen Seja skupščine Skupnosti je sklepčna, če je nav-ler dnevni red ni fečrpan, lahko pa se prekine ali nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina Skupnosti. 24. člen Dnevni red skupščine mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov seje prejšnje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine Skupnosti. Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanja delegatov. 25. člen Seja skupščine Skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini Skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem oziroma z odločitvijo večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine Skupnosti. Pri odločanju o sprejemanju statuta, programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa, načel, meril in osnov za delitev sredstev za solidarnost ter sredstev za delo organov Skupnosti in delovne skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločitvijo večine glasov vseh delegatov skupščine Skupnosti. 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine in zapisnikar. Delegatom skupščine Skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik s pregledom sprejetih sklepov v roku 15 dni po seji skupščine Skupnosti. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanja na seji, vsebino zapisnika seje skupščine Skupnosti ipd. ureja poslovnik o delu skupščine Skupnosti. 27. člen V organe Skupnosti so izyoljeni za dobo 2 let — predsednik in namestnik predsednika skupščine — .predsednik in namestnik odborov z možnostjo ponovne izvolitve še za 2 leti. Mandatna doba članov skupnih organov je 4 leta. Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 28. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja in zastopa Skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine, 1 — skrbi da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje šklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, . — usklajuje delo skupščine z delom njenih or- ganov, — skrbi za učinkovito delo organov skupščine, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Predsednik skupščine je odgovoren za svoje delo skupščini. Namestnik' predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina. 29. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine Skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja Občinska konferenca SZDL. Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine Skupnosti. Volitve za predsednika in namestnika se izvedejo z javnim glasovanjem. 30. člen Delegati v organih Skupnosti so za svoje delo odgovorni delegatski bazi, to je delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. 31. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščin ter organov, v katere je izvoljen ali delegiran. Za vsako izvolitev ali imenovanje v organe Skupnosti je potrebno soglasje predlaganega delegata. 32. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini Skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. ' 33. člen Delegat je dolžan o delu skupščine Skupnosti in o svojem delu v njej poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine. Delegatski mandat delegata v skupščini Skupnosti traja dokler delegacija ali konferenca delegacij za svoje delegatsko mesto v skupščini Skupnosti ne določi drugega delegata. 34. člen Delegat ima pravico in dolžnost: — biti voljen v organe Skupnosti, — odločati o vseh vprašanjih, ki jih' obravnavajo organi Skupnosti, — predlagati skupščini naj obravnava določena vprašanja, — predlagati skupščini naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov Skupnosti, z delom skupnih organov Skupnosti in strokovne službe, — da je obveščen o vseh vprašnjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v Skupnosti, 35. člen Delegat lahko postavlja Vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno iz kateregakoli" področja dejavnosti Skupnosti Na delegatska vprašanja je treba po možnosti odgovoriti na isti seji organa Skupnosti. Če to ni mogoče, je .treba odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa Skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali izbira delovna skupnost. 36. člen Delegat ne more biti kazensko ali drugače odgovoren za mnenje, ki ga izrazi ali za glas. ki ga je dal na seji organa Skupnosti, katerega delegat je. 37. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine Skupnosti in drugih organov Skupnosti se vodi evidenca; predsednik skupščine Skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat dvakrat zapored ne udeleži seje skupščine Skupnosti ali drugega organa Skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije oziroma udeležbe v delu organov Skupnosti izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Konkretno višino nadomestila osebnega dohodka in drugih 'povračil ter stroškov določa izvršilni odbor skupščine Skupnosti b) Skupni organi 38. člen Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih Skupnosti sklicuje predsednik skupščine St. 3 — 3. II.' 1984 j URADNI LIST SRS Stran 235 skupne posvete in sestanke, kot metodo dela in usklajevanja. Predsednik skupščine vabi na skupne posvete predsednike skupnih organov, vodjo delovne skupnosti, vodjo izvajalske organizacije, po potrebi pa še druge, za katere meni, aa lahko glede na svojo lunk-cijo in strokovnost pripomorejo k uspešnosti posveta. 39. člen Za opravljanje skupnih nalog, priprave predlogov in izvrševanje sklepov, oblikuje skupščina skupne organe. 40. člen Skupni organ dela in odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov. Skupni organ sprejema sklepe, štal.šca, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov . vseh članov. 41. člen Delo skupnega organa vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki .ga izvoli skupščina izmed čia-nov skupnega organa. 42. člen Predsednik oziroma namestnik predsednika opravlja .zlasti te naloge: — sklicuje in vodi seje skupnega organa, — podpisuje sklepe, ki jih sprejema skupni organ, — skrbi za izvrševanje sklepov skupnega organa in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost skupnega organa, — opravka druge naloge, za katere ga pooblasti skupni organ ali skupščina. .43. člen Skupni organi so stalni ali občasni. 44. člen Odbor za planiranje in usklajevanje zaposlova-vanja ima predvsem te naloge: — pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o temeljih plana. — analizira uresničevanje svobodne menjave dela, — spremlja porabo, — skrbi za usklajevanje srednjeročnih in letnih planov zaposlovanja, — spremlja razvoj in strukturo kadrov in politiko na tem področju, — opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje ali naloge, za katere ga pooblasti skupščina, — spremlja in proučuje vprašanja ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja, — spremlja in proučuje gibanje zaposlovanja in brezposelnosti, — obravnava vprašanja tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev in predlaga ukrepe na tem področj u, — spremlja migracijska gibanja, zaposlovanje v tujini in vračanje delavcev iz začasnega dela v tujini, — proučuje vprašanja v zvezi z zaposlovanjem tujih državljanov pri nas, — spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev, — obravnava druge zadeve s tega področja ali zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 45. člen Odbor za štipendiranje in izobraževanje opravlja predvsem te naloge: — obravnava štipendijsko politiko in ukrepe na tem področju, — spremlja in skrbi za izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju,. .— pripravlja razpise štipendij, — obravnava vloge za štipendije iz združenih sredstev ter razlik h kadrovskim štipendijam ter pripravi predlog za podelitev, — opravlja naloge v zvezi s štipendiranjem iz Titovega sklada, — obravnava in oblikuje stališča k pkedlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev, — pripravlja gradiva za seje skupščine in skrbi za izvajanje sklepov skupščine s področja štipendijske politike, — opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela ali naloge za katere ga pooblasti skupščina. 48. člen Odbor za socialno varnost za primer brezposelnosti ima predvsem te naloge: — spremlja in oblikuje socialno politiko na področju varstva brezposelnih in invalidnih oseb, — obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja, — spremlja sistem solidarnosti na področju varstva brezposelnih oseb, — obravnava zahtevek za denarna nadomestila in denarne pordoči brezposelnih oseb in priznava nastale pravice, — na podlagi mnenja, ugotovitve in predloga strokovne komisije I. stopnje za ugotavljanje dela zmožnosti priznava pravice do usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter o možnosti zaposlitve brezposelne osebe po samoupravnem sporazumu o enotnih kriterijih za ugotavljanje neupravičene odklonitve zaposlitve brezposelne osebe, ki prejema dajatev iz Zavarovanja za primer brezposelnosti, — odobrava pravice brezposelnih oseb iz naslova priprave za zaposlitev, — sodeluje š Skupnostjo socialnega varstva, skrbstva m pokojninsko invalidskega zavarovanja pri usklajevanju posameznih pravic in dajatev za brezposelne osebe, — obravnava druge zadeve socialne politike ali zadeve za katere ga pooblasti skupščina Skupnosti. 47. člen Pismene odpravke sklepov, s katerimi se osebi priznavajo določene pravice po 24. členu tega statuta pripravi delovna skupnost oziroma izvajalska organizacija. Izvedbene akte o priznavanju pravic podpisuje vodja delovne skupnosti oziroma izvajalske organizacije. 43. člen Odbor -za socialno varnost Imenuje kot specializiran organ za področje ugotavljanja dela zmožnosti invalidnih in brezposelnih oseb strokovno komisijo I. stopnje za ugotavljanje dela zmožnosti. ^ 49. člen Sestav komisije iz prejšnjega člena, mandat in ostale pristojnosti določa odbor za socialno varnost. 50. člen Strokovna komisija I. stopnje za ugotavljanje dela zmožnosti se lahko imenuje za več občinskih skupnosti za zaposlovanje. To se določi s posebnim sklepom odbora za socialno varnost ob vsakokratnem imenovanju te komisije. 51. člen Komisija za organiziranost Skupnosti, splošne zadeve, volitve in imenovanja ima predvsem te naloge: — obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti Skupnosti in metode dela organov Skupnosti, — obravnava programe dela skupščine in njenih organov in delovne skupnosti. ter Izvajalske organizacije, — obravnava razporejanje in porabo sredstev Skupnosti, — obravnava periodične obračune in .zaključni račun, — obravnava 'razmerja med Skupnostjo, delovno skupnostjo ter izvajalsko organizacijo, — daje predloge za imenovanja predsednikov m članov skupnih organov skupščine Skupnosti, — daje mnenja za strokovnega delavca, ki bo v delovni skupnosti opravljal tajniška dela za Skupnost, — pripravlja predlog finančnega načrta, — obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov. 52. člen Odbor za reševanje pritožb socialne varnosti (organ II. stopnje) imenuje skupščina Skupnosti. Ta odbor pa lahko defuje za območje več občinskih skupnosti zaposlovanja. , 53. člen Ob obravnavi pritožbe mora obvezno biti prisoten član organa II. stopnje iz prejšnjega člena z območja občinske skupnosti za zaposlovanje občine, kjer je bila oseba, ki zahteva varstvo pravič nazadnje zaposlena. 54. člen Skupni organi štejejo od 5 do 7 članov glede na obseg in specifičnost nalog ia se določi eb imsnors nju. c) Odbori, komisije in druga delovna telesa 55. člen Za obravnavanje, proučevanje in izvrševanje nalog iz svojih pristojnosti lahko v okviru pooblastil za posamezna področja dela skupščina Skupnosti ustanovi’ stalne ali občasne odbore, komisije in druga delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi odbora, komisije aM drugega delovnega telesa skupščina Skupnosti določi njihov naziv, naloge, način dela, rok izvršitve, sestavo, naloge in druga vprašanja, ki imajo poseben pomen za njihovo delo. Predsednika in Hana odbora komisije ali drugih delovnih teles imenuje skupščina Skupnosti. Za predsednika odbora, komisije ali^de-lovriega telesa je lahko imenovan samo tisti, ki je delegat skupnosti, za člane teh odbbrov pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani. d) Ljudska obramba in družbena samozaščita 56. člen Skupnost opravlja kot svojo redno dejavnost naloge v zvezi s pripravljanjem na ljudsko obrambo, 1 varnost in družbeno samozaščito, vseh drugih oblik odpora, civilne zaščite in sprejema ukrepe, potrebne za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin skladno z zakonskimi in drugimi predpisi, smernicami, navodili, sklepi in ukrepi pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, s tem statutom in samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti. 57. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v Skupnosti, so delegati delegacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni, da varujejo in čuvajo tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav. Poslovna tajnost Skupnosti, še posebno službena tajnost, so dokumenti, akti in ukrepi, ki so kot taki določeni v samoupravnem splošnem aktu Skupnosti ali jih je določil poseben izvršilni organ Skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti. 58. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in iz-.vršuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite skladno z določili zakona, družbenega dogovora , o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter sklepi organov družbenopolitične skupnosti. 59. člen Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v Skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbene samozaščito kot izvršilni organ skupščine Skupnosti. 60. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina Skupnosti iz vrst delegatov Skupnosti in delavcev delovne skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine Skupnosti po svojem položaju tudi predsednik odbora. 81. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so opredeljene z zakonom, s posebnimi sklepi skupščine Skupnosti, tem statutom in s posebnim samoupravnim splošnim aktom Skupnosti. 62. Men Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt Skupnosti, — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini, — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta ih drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi Skupnosti, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — slžrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, — v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo, — organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih spoznava z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere, — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Koper, zaradi usklajevanja obrambnih priprav v Skupnostih za zaposlovanje, — zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidence o razporejanju občanov na delovno dolžnost In evidentiranja delovnih obveznikov, 1 — opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v okviru svoje dejavnosti s spremljanjem varnostnih razmer in stanja v delovni skupnosti, usklajevanja izvajanja družbene samozaščite. 63. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini Skupnosti. 64. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ah vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela Skupnosti in njenih organov določi 'odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni delovanje organov skupnosti 'določeno s strani organov družbenopolitične skupnosti. Po prenehanju nevarnosti ali napada se mora takoj sklicati seja skupščine Skupnosti, odbor pa ji mora.por-pčati o delu v tem času. e) Samoupravni nadzor nad delom Skupnosti 65. člen Delovni ljudje in občani v Skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in po organu za samoupravni nadzor. Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v Skupnosti ter s sklepi skupščine Skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti. Delovni ljudje ih občani dajejo neposredno in prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini Skupnosti, skupnim organom skupščine in delovni skupnosti. 66. člen Organ samoupravnega nadzora v Skupnosti je. odbor za samoupravni nadzor. Odbor šteje 5 članov in mora biti sestavljen iz delegatov Skupnosti. 67. člen Predlog kandidatne liste odbora zn samoupravni nadzor pripravi pristojni odbor Občmske konference SZDL. O predloženi kandidatni listi glasujejo delegacije na svojih sejah. Izvoljeni so tisti delegati, za katere je glasovala več kot polovica vseh delegacij. Če kdo od predlaganih delegatov odbora za samoupravni nadzor ni dobil potrebne večine, pripravi pristojni odbor Občinske konference SZDL nov predlog in ga ponovno predloži delegacijam v razpravo in odločanje. 68. člen Člani odbora za samoupravni nadzor izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo odbora je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj 3 člani odbora, — skupščina Skupnosti ali njen skupen organ, ■ — najmanj tretjina delegatov skupščine Skupnosti, — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbeni pravobranilec samoupravljanja. 69. člen Mandat članov odbora sovpada z mandatno dobo skupščine in njenih organov in traja 4 leta. Članu odbora za samoupravni nadzor lahko preneha mandat pred potekom roka, za katerega je bil izvoljen, če je odpoklican ali razrešen. V teh primerih odločajo, delegacije, ki so pristojne ža izvolitev novega člana. Novemu članu traja mandat do roka, kot bi trajal članu, namesto katerega je bil izvoljen. 70. člen Odbor za samoupravni nadzor zlasti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine Skupnosti in njenih organov, — spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja Skupnosti in delovne skupnosti ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave, — obvezno obravnava letna poročila o delu Skupnosti in njenih organov ter zaključne račune Skupnosti, — uresničuje druge samoupravne pravice, dolžnosti in interese delavcev združenih v Skupnosti. 71. člen Člani odbora za samoupravni nadzor imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov Skupnosti ter dajati pripombe in predloge k predlogom samoupravnih splošnih aktov ter drugim vprašanjem in sklepom, ki jih sprejema skupščina in njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja vključijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov. 72. člen S svojimi ugotovitvami, stališči ita predlogi odbor za samoupravni nadzor seznanja skupščino Skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je predlagal obravnavo določenega vprašanja. Če odbor ugotovi v delovanju Skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti dejanja ali opustitve, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega do- govora ali tega statuta, obvesti o tem tudi organe, pooblaščene za ukrepanje. 73. člen Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru za samoupravni nadzor odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov. Delovna skupnost je dolžna zagotoviti odboru za samoupravni nadzor opravljanje administrativnih del III. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 74. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko Skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje. V interesu Skupnosti se v Medobčinski skupnosti obravnavajo zadeve v zvezi s programiranjem skupnih nalog, osnove in merila za združevanje sredstev po načelih solidarnosti, enotnosti izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev za zaposlitev Ln zaposlovanje invalidov ter sklepanje samoupravnill sporazumov, delovanje posebnega sodišča združenega dela ter druge skupne naloge in cilje. 75. člen Skupščina Skupnosti sodeluje v organih Medobčinske skupnosti preko svojih delegatov in delegacij. Delegacije oziroma delegati Skupnosti zastopajo v skupščini Medobčinske skupnosti in njenih organih stališča in mnenja skupščine Skupnosti oziroma njenih organov. Delegacije in delegati Skupnosti so za' svoje delo v organih Medobčinske skupnosti odgovorni skupščini Skupnosti iti organom, ki so jih delegirali. / 76. člen Skupnost se združuje v Zvezo skupnosti za za-n poslovanje SR Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma zaradi izvajanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike. IV. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 77. člen Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v Skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti. 78. člen Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice: — pravico do denarnega nadomestila, — pravico do denarne pomoči, — pravico do priprave za zaposlitev, — pravico do prevoznih in selitvenih stroškov. 79. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višine in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom. 80. člen Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi: — pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje, — pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, — če ni hotela opravljati del oziroma nalog, Id so ji bila ponudena in ki so ustrezala njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati za druga - ustrezna dela, — če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, — če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, — če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma ‘nalog, če trajneje ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti, — če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev, — če se je na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna, — če je v času poskusnega dela negativno ocenjena, — če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog, — če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev, — če ji je bil izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela, — zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave, — pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, pa ni' uspešno končal pripravniške dobe. 81. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom. 82. člen Osebi, ki uveljavlja pravico do denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določa zakon. 83. člen Pravice brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje pri pristojni Skupnosti zdravstvenega zavarovanja skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu in# samoupravnimi splošnimi akti zdravstvene skupnosti. 84. člen Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja iz izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju. Priprava za zaposlitev obsega materialne in strokovne pomoči brezposelnim osebam. 85. člen Materialna pomoč brezposelnim osebam lahko obsega kritje stroškov: — za zdravniški in psihološki pregled, — za usposabljanje (teoretični del in praktični del), — za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisMi, — za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju, — za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega prebivanja ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja, ■— za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičeno ne krije temeljna organizacija v kateri se usposablja, — povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji Skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo, — za denarno nadomestilo oziroma pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do osebnega dohodka oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči, in sicer pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, — xa nagrado mentorju, če je ta osebi med usposabljanjem potreben. V primeru, da je osebi za usposabljanje priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alinea tega člena), Ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama. Če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alinea tega člena), ji ne pripada denarna pomoč. 86. člen Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti: — izbor udeležencev, — organizacijo izvajanja izobraževanja, -f- pomoč med izvajanjem izobraževalnega pro- — spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov. 87. člen V skladu z 213. členom zakona o združenem delu in 175. členom zakona o delovnih razmerjih sodeluje Skupnost s temeljnimi 'organizacijami pri pripravi za zaposlitev zaposlenih delavcev v primerih, ko se temeljne organizacije v skladu s svojimi plani odločijo za modernizacijo proizvodnega procesa, za preusmeritev poslovanja • ali za druge izboljšave, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije. Za te namene sklenejo temeljne organizacije in Skupnost samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev, katerih delo zaradi'tega je postalo nepotrebno in jim je treba’ zagotoviti drugo zaposlitev. 88. člen S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena ’ se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi Sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr. V skladu s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr. V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in Skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in s tem statutom. 89. člen Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju 'in o zavarovanju za primer brezposelnosti in tem statutom. Poleg obsega pravic iz 45. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice#: — stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa* njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje Skupnosti socialnega skrbstva ipd.), — dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji ih v višini" kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnja invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna, — stroški v zvezi z zaposlitvijo kot: — adaptacijo delovnih priprav, — odstranj evanj e ovir. česa. — adaptacija v zvezi z delom na domu ipd., — ostali stroški (stroški ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.) 90. člen Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom. 91. člen Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov., V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S. SREDSTVI SKUPNOSTI 92. člen Zaradi zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlitev invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela, nosilci samostojnega osebnega dela in delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 93. člen Sredstva Skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela; — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela; — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela; — prispevki, ki jih plačujejo delavci, ki so začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima . sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti; — dohodki od refundacij izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev iz držav s katero ima SFRJ sklenjeno konvencijo o zavarovanju za brezposelnost; . — dohodki od sporazumov in pogodb sklenjenimi z organizacijami združenega dela za pripravo delvacev za zaposlitev; — druga sredstva. 94. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto In kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti' udeležencev po sporazumu, osnove In merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo. Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke, oziroma le za tiste delavce in delovne ljudi, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili. t 95. člen O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloči skupščina Skupnosti s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na programu dejavnosti zaposlovanja, za vsako koledarsko leto posebej. 86. člen Sredstva Skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za sofinanciranje programa dela Skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti in za z zakonom določeno obvezno rezervo. 97. člen Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih.formira iz presežka prihodkov ugotovljenih z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša 1,5 % planiranega prispevka za tekoče leto. Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo 15% poprečnega prihodka po zaključnih računih v zadnjih treh letih. Po sklepu skupščine Skupnosti se lahko sredstva skupne rezerve skladno z zakonom uporabljajo za izredne potrebe. 98. člen Ce skupščina Skupnosti do začetka ‘koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto. se dejavnost Skupnosti financira z začasnim finančnim načrtom skladno z zakonom. 99. člen Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine, ta pa določi, kdo je odredbodajalec v njegovi odsotnosti. Skupščina pooblasti osebe, ki bodo podpisovale finančno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem finančnega načrta. 100. člen Skupnost planira izvajanje svoje dejavnosti s sprejetjem dolgoročnega in srednjeročnega plana dela in letnega plana dejavnosti. S srednjeročnim planom se planira izvajanje nalog iz dejavnosti Skupnosti praviloma za obdobje petih let Z letnim programom dejavnosti pa Skupnost planira izvajanje nalog, ki jih mora izvršiti v tekočem letu in na podlagi srednjeročnega plana. 101. čl en Dolgoročni in srednjeročni plan dela se sprejemata po naslednjem postopku: — skupščina da v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o dolgoročnem in srednjeročnem planu, o katerem razpravljajo delegacije in konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti; — po uskladitvi pripomb in predlogov delegacij in konferenc delegacij na osnutek samoupravnega sporazuma, se napravi predlog samoupravnega sporazuma o dolgoročnem in srednjeročnem planu, katerega se pošlje v razpravo delegatom in konferencam delegacij; — samoupravni sporazum o dolgoročnem in srednjeročnem planu je sprejet, ko so ga sprejele temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti. 102. člen Letni program dejavnosti se sprejema po naslednjem postopku: — skupščina Skupnosti napravi predlog letnega programa dejavnosti in ga pošlje v razpravo delegacijam in konferencam delegacij, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter delovnim skupnostim; — po uskladitvi pripomb na predlog letnega programa dela, ki so jih podale delegacije in konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, skupščina sprejme oziroma potrdi letni program dejavnosti. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 103. člen Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji Skupnosti imajo pravico biti seznanjeni preko svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, delom in stanjem Skupnosti. Delegati skupščine so dolžni poročati o svojem delu delovnim ljudem in občanom, ki so jih delegirali na seje oziroma v organe Skupnosti. 104. člen Informiranje o delu Skupnosti se vrši preko: — glasila Skupnosti, — pismenih materialov za seje skupščine in njenih organov, — razprav in sporočil na sejah skupščine in njenih organov kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov, — sredstev javnega informiranja, — letnih, poslovnih in drugih poročil Skupnosti, — drugih oblik informiranja. 105. člen Širšo javnost so dolžni organi Skupnosti vsako leto seznanjati: — s sprejetimi programi, — o tem kako so programi izvršeni, — o tem kako so uporabljena sredstva. 106. člen Seje skupščine Skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na njih navzoč vsakdo pod pogoji, ki jih določa poslovnik skupščine. Vsak kdor izkaže upravičen interes ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine in njenih organov. 107. člen Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine Skupnosti. 108. člen Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela za Skupnost opravlja delovna skupnost. Skupščina Skupnosti ustanovi delovno skupnost skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje s posebnim sklepom. Medsebojna razmerja med Skupnostjo in delovno skupnostjo, delovno področje, pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih med Skupnostjo in delovno skupnostjo. 109. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti. 110. člen Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri oziroma enakovredno z delom pridobljeno delovno zmožnost, — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da izpolnjuje moralnopolitične kvalitete po družbenem dogovoru o kadrovski politiki. 111. člen Vodja delovne skupnosti se imenuje za dobo štirih let in je po preteku tega časa lahko ponovno imenovan. Vodjo delovne skupnosti imenujejo skupščine Skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost, na predlog razpisne komisije po predhodnem mnenju delovne skupnosti strokovne službe. 112. člen Imenovanje vodje delovne skupnosti morajo razpisati skupščine Skupnosti najmanj tri mesece pred potekom časa, za katerega je bil imenovan vodja delovne skupnosti. / Javni razpis traja najmanj 15 dni. 113. člen Postopek za imenovanje vodje delovne skupnosti opravi razpisna komisija. V razpisno komisijo imenuje vsaka skupščina Skupnosti po enega delegata. Po končanem razpisu določi razpisna komisija z dvotretinsko večino glasov vseh svojih članov, predlog za imenovanje vodje. Če razpisna komisija ne more določiti predloga za imenovanje vodje delovne skupnosti, se imenuje nova razpisna komisija. Če niti nova razpisna komisija ne določi predloga za imenovanje vodje, se razpis ponovi 114. člen Razpisna komisija izoblikuje predlog in ga predloži skupaj z mnenjem delovne skupnosti strokovne službe skupščinam Skupnosti. Če katera od skupščin Skupnosti ne imenuje predlaganega kandidata, se razpis ponovi. 115. člen Če na mesto vodje delovne skupnosti ni bilo mogoče pravočasno imenovati novega vodje, imenuje skupščina Skupnosti na to mesto brez razpisa vršilca dolžnosti. Vršilec dolžnosti ima vse pravice in dolžnosti vodje. Zadeve iz delovnega področja vodje delovne skupnosti se smejo opravljati po' vršilcu dolžnosti največ šest mesecev. 116. člen Vodja delovne skupnosti opravlja dela in naloge, ki so določene v samoupravnih aktih Skupnosti, kjer uresničuje svoje pravice, obveznosti in odgovornosti. 117. člen Vodja delovne skupnosti je lahko razrešen še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan: 1. na lastno zahtevo, 2. če skupščine Skupnosti ugotovijo, da delo, ki mu je bilo poverjeno presega njegove sposobnosti in da to neugodno vpliva na opravljanje funkcije, opravljanje nalog in notranje odnose, - 3. če s svojim delom huje prekrši ali če večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo delovne skupnosti in na njene naloge ali njene samoupravne splošne akte ali če neutemeljeno noče izvrševati sklepov organov delovne skupnosti ali očitno ravna v nasprotju z njimi, 4. če prizadene s svojim nevestnim in nepravilnim delom ali s prekoračenjem pooblastil občinskim skupnostim za zaposlovanje ali družbeni skupnosti večjo škodo, ali če bi zaradi nevestnega in nepravilnega dela lahko nastala takšna škoda, 1 5. če delovna skupnost ni mogla izvrševati dru- gih temeljnih nalog ali jih je izvrševala znatno težje, zato ker ni izpolnjeval ali je malomarno izpolnjeval svoje dolžnosti, 6. če je s svojim raVrt&njem ali opustitvami onemogočal uresničevanje samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti in pripomogel k temu, da je prišlo do motenj v samoupravnih odnosih v delovni skupnosti ali da so bili huje oškodovani družbeni interesi, 7. če nastanejo pogoji, v katerih preneha delavcu delo v delovni Skupnosti po samem zakonu, 8. v drugih primerih, ki jih določa zakon. 118. člen Pobudo, naj se začrte postopek za razrešitev vodje delovne skupnosti lahko dajo delavci delovne skupnosti strokovne službe, družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupščina občine in sindikat, Skupščine Skupnosti' so dolžne vzeti pobudo v ■obravnavo, o njej odločati in obvestiti o tem tistega, ki je dal pobudo. Če se skupščine Skupnosti ne strinjajo s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, občinske skupščine ali sindikata, se lahko začne postopek pred sodiščem združenega dela. Skupščine Skupnosti morajo ukrepati v skladu z odločbo sodišča. Sklep skupščin Skupnosti o razrešitvi vodje delovne skupnosti je dokončen. Vodja delovne skupnosti, ki je s sklepom skupščin izven skupnosti razrešen, pa ni bilo razlogov zato, ali če ni bil izveden postopek, ki ga predpisuje zakon ali samoupravni' splošni akt, lahko zahteva pri sodišču združenega dela odškodnino. Odškodninski zahtevek mora vložiti v 30 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi. 119. člen Skupščina občine lahko odstavi Vodjo' delovne skupnosti, če ugotovi, da je ta ukrep družbenega varstva samoupravnih, pravic in družbene lastnine nujen, upoštevajoč 88. člen zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. 120. člen Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in delo . delovne skupnosti odgovoren skupščini Skupnosti in njenim skupnim organom. 121. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek neposredno s svobodne menjavo dela iz sredstev Skupnosti na podlagi osnov m meril določenih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo Skupnost in delovna skupnost. Delavci delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za del.tev 122. člen Skupnost zagotavlja skupno z drugimi Skupnostmi vse osnovne pogoje za poslovanje delovne skupnosti, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. Z delovnimi sredstvi upravlja Skupnost,- delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osdbnih in družbenih potreb pravico uporabe in dela s temi sredstvi. 123. člen Delavci delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem' delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki se nanaša na delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. 124. člen Za akte delovne skupnostj, s katerimi se določa okvirni planski obseg in vrsta del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbena struktura kadrov delovne skupnosti, je potrebno poprejšnje soglasje izvršilnega organa Skupnosti. vii. samoupravni splošni akt^i 125. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — sampupravhi sporazum o ustanovitvi Skupnosti, — statut Skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo, — samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, — pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, — pravilnik o samoupravni delavski kontroli, " — pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za brezposelnost, — poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte. 126. člen Preden skupščina Skupnosti sprejme samoupravni splošni akt je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegate v skupščino Skupnosti. 127. člen Ko se oblikuje predlog samoupravnega sporazuma oziroma splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni oabor skupščine Skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega sporazuma oziroma akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj. 128. člen Samoupravni splošni akti sprejeti v skupščini Skupnosti začno veljati praviloma osmi dan po sprejemu oz.roma po objavi v uradnem glasilu Skupnosti, če ni s samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. 129. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprej em. Ne glede na prvi odstavek tega člena pristojni organ Skupnosti lahko predlaga skupščini . Skupnosti v sprejem predlog spmr-mbe in dopolnitve, če 'spremembe-in dopolnitve iz ;ajajo neposredno iž sprememb in dopolnitev zakona, odloka ali sklepa Skupščine SR. Slovenije oziroma družbenopolitične skupnosti ali iz samoupravnega sporazuma 'o ustanovitvi Skupnosti in če gre samo za formalno uskladitev samoupravnega splošnega akta. 130. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov Skupnosti dajo organi Skupnosti, ki je samoupravni splošni akt sprejel. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 131. člen Do ustanovitve izvajalske organizacije opravlja delovna skupnost strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica s sedežem v Kopru vsa dela in naloge v skladu z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti ter sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti, razen tajniških del. ki se postopoma prenašajo v skupne službe SIS družbenih dejavnosti v občini Ob prenosu tajniških del skupščina s posebnim sklepom določi obseg in vsebino prenesenih tajniških del. 132. člen Do prenosa tajniških del za Skupnost v skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti opravlja ta dela delavec delovne skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Koper, katerega Pooblasti skupščina Skupnosti. 133. člen Vse samoupravne splošne akte Skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom Skupnosti najkasneje v šestih mesecih po sprejemu tega statuta. 134. člen Ta statut se uporablja osmi dan po objavi v občinskem glasilu. St. 1-132/5-78 Izola, dne 15. decembra 1978. Predsednica skupščine Branka Kropič L r. PIRAN 208. Na podlagi 53. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 583. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) sklenejo ., — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, — nosilci samostojnega osebnega dela in delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — občani v krajevnih skupnostih ter — delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb' za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb S A n O U P R A V N I SPORAZUM o usianjvitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran 1. člen S tem sporazumom se delavci samoupravno organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih organizacijah in skupnostih, nosilci samostojnega dela, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb na območju občine Piran združujejo v občinsko skupnost za zaposlovanje. 2. člen Delovni ljudje in občani v občinski skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) zagotavljajo in uresničujejo svoje pravice in interese ter zadovoljujejo osebne in skupne potrebe na področju zavarovanja za primer brezposelnosti in socialne varnosti, priprave za zaposlitev, poklicnega usmerjanja in zaposlitve ter usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb in v ta' namen in v skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi združujejo sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 3. člen Delo Skupnosti je javno. Skupščina Skupnosti in njeni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svo- jem delu po delegatih ter prek svojih informativnih sredstev in tudi prek sredstev javnega informiranja. S statutom se podrobneje opredeli vloga skupščine in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost ljudem in občanom pri uresničevanju načela javnosti dela. 4. člen Skupnost je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov ter drugih splošnih aktov. Ime skupnosti je: Občinska skupnost za zaposlovanje Piran. V italijanskem jeziku se ime glasi: »Comunita communale di collocamento Pirano«. Sedež skupnosti je v Piranu, Verijeva 6. 5. člen Ta samoupravni sporazum določa: — delovno področje in naloge Skupnosti, — združevanje sredstev za delo Skupnosti, — organizacijo. Skupnosti, organe Skupnosti' in njihove pristojnosti, — usklajevanje stališč v Skupnosti in sprejemanje sklepov, — razmerja med Skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi, — opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost, —* samoupravni nadzor nad delom v Skupnosti. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo v Skupnosti delo skupnosti in njenih organov na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta Skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti. Delovni ljudje in občani v Skupnosti' opravljajo predvsem naloge v zvezi z zaposlenostjo in zaposlovanjem, s katerimi se uresničujejo pravice in obveznosti delavcev in občanov ter organizacij združenega dela. 7. člen Temeljne naloge, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani v Skupnosti, so zlasti naslednje: — oblikujejo osnove in določajo smernice za srednjeročne in dolgoročne plane Skupnosti ter sklepajo samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, '—zagotavljajo izvajanje politike zaposlovanja na podlagi njene opredelitve v planih temeljnih organizacij združenega dela ih planih družbenopolitične skupnosti in v skladu s samoupravnim sporazumom o mi- ' nimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, posebno pri ustvarjanju pogojev za potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti, pri usklajevanju vplivov in posledic tehničnega napredka in strukturalnih sprememb v gospodarstvu na zaposlenost in zaposlovanje ter pri organiziranem vračanju delavcev z začasnega dela v tujini, — načrtujejo in ukrepajo pri usmerjanju zaposlitve delavcev, kadar je to potrebno zaradi preusmeritve proizvodnje in poslovanja ali zaradi modernizacije proizvodnje oziroma tehnoloških izboljšav v organizacijah združenega dela in posameznih dejavnostih, — načrtujejo politiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter uresničujejo pogoje in možnosti za njihovo vključevanje v delo in življenje, — zagotavljajo poklicno usmerjanje mladine in odraslih pri izbiri šole, poklica in zaposlitve, — uresničujejo načelo solidarnosti in vzajemnosti pri zavarovanju za primer brezposelnosti delavcev in usposabljanju ter zaposlovanju invalidnih oseb, — sodelujejo pri usklajenem urejanju in določanju ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, še posebej za izboljšanje socialne varnosti in pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za preprečevanje brezposelnosti in za tako zaposlovanje, ki je po strukturi in obsegu ustrezno potrebam gospodarstva in družbenega razvoja, — zagotavljajo štipendiranje iz združenih sredstev za štipendiranje po samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini, — zagotavljajo izvajanje strokovnih, finančn h administrativnih in drugih podobnih opravil za Skupnost. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI 8. člen Sredstva za delo Skupnosti združujejo: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. — nosilci samostojnega osebnega dela in — delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela. Sredstva se združujejo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za naloge in prograrpe ter obveznosti in pravice, ki jih delovni ljudje uresničujejo v Skupnosti. 9. člen Za zagotovitev pravic iz zavarovanja za brezposelnost, priprave delavcev na zaposlitev, zaposlovanja in usposabljanja invalidov ter za skupne naloge združujejo občinske skupnosti za zaposlovanje sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti. S posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti, se določijo osnove in merila za solidarnostno združevanje in prelivanje sredstev ter vzajemno financiranje skupnih nalog. IV. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI, ORGANI SKUPNOSTI IN NJIHOVE PRISTOJNOSTI 10. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice ih obveznosti v skupnosti. V ta namen delegirajo udeleženci tega sporazuma delegate v organe Skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: — skupščino Skupnosti, — odbor za samoupravni nadzor. Skupščina Skupnosti ima naslednje organe: — odbor za planiranje in usklajevanje zaposlovanja, — odbor za štipendiranje in izobraževanje, — odbor za socialno varnost za primer brezposelnosti, — komisija za organiziranost Skupnosti, splošne zadeve in imenovanja, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za reševanje pritožb socialne varnosti (organ II. stopnje). Za opravljanje določenih skupnih zadev lahko skupščina Skupnosti ustanovi skupen organ za območje več občin. 11. člen Organ upravljanja Skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina Skupnosti ima 35 delegatskih mest V skupščino Skupnosti delegirajo posamezne delegacije in konference delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih naslednje število delegatov: delegatov a) delegacije delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ' 26 b) delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih 6 c) delegat družbenopolitičnih organizacij (po SS o štipendiranju v občini Piran) 3 Razdelitev delegatskih mest po delegacijah oziroma konferencah delegacij določa Skupnost s posebnim sklepom. 12. člen Skupščina Skupnosti opravlja zlasti naslednje zadeve: — sprejema srednjeročne in dolgoročne plane Skupnosti, samoupravne sporazume o temeljih plana ter delovni program pripravljanja planov, — sprejema plan sredstev za naloge in obveznosti, ki jih ima Skupnost po samoupravnem sporazumu o temeljih plana zaposlovanja ter usklajuje porabo s sredstvi, ki jih na podlagi sporazumevanja združujejo delovni ljudje za delo Skupnosti' po načelu solidarnosti in vzajemnosti, — sklepa družbene dogovore, katerih udeleženec je Skupnost, — obravnava vprašanja skupnega pomena za vse delovne ljudi in organizacije združenega dela v občini, ki so v zvezi z zaposlitvijo, kadrovsko politiko in zaposlovanjem in sprejema ukrepe za razvoj te dejavnosti, — sprejema statut ih druge splošne akte Skupnosti, — sprejema zaključni račun, — voli skupne organe, — sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo in strokovno službo, — obravnava in sprejema poročila o delu skupnih organov ter letna in druga poročila strokovne službe, — sprejema poslovnik o svojem delu. 13. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti' pa namestnik predsednika, ki ju izmed delegatov izvoli skupščina Skupnosti. Mandatna doba predsednika in njegovega namestnika je 2 leti z možnostjo ponovne izvolitve še za eno mandatno dobo. Naloge, pooblastila, odgovornosti in način izvolitve predsednika in njegovega namestnika ureja statut skupnosti in poslovnik o delu skupščine. 14. člen Skupnost ima vsa pooblastila v pravnem prometu. Skupnost odgovarja za obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. 15. člen Skupščina Skupnosti ima skupne organe, ki skrbijo za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov skupščine. Oblikovanje in pristojnost skupnih organov se določi s statutom Skupnosti, način njihovega dela pa določa poslovnik. 16. člen Skupnost ima stalen odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Konstituiranje in delo odbora temelji na določilih zakona in je podrobneje opredeljeno v statutu Skupnosti. 17. člen Postopek za uveljavljanje pravic na področju zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, priprave na zaposlitev, poklicnega usmerjanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb določajo udeleženci tega samoupravnega sporazuma v statutu ali v drugem splošnem aktu Skupnosti. Za samoupravno sodno reševanje sporov se ustanovi posebno samoupravno sodišče združenega dela za potrebe članov ene ali več Skupnosti ali ga Skupnosti ustanove s posebnim aktom ter določijo način njegovega delovanja. Posebno sodišče združenega dela, kot samostojni družbeni organ rešuje v mejah z ustavo in z zakonom določenih pristojnosti vse spore, ki nastanejo v Skupnosti iz samoupravnih družbenoekonomskih razmerij. V. USKLAJEVANJE STALISC V SKUPNOSTI IN SPREJEMANJE SKLEPOV 18. člen V skupščini Skupnosti delegati usklajujejo mnenja in stališča delovnih ljudi in delegacij, ki so jih delegirale. Skupščina odloča na sejah, če je prisotna večina članov — delegatov, delegiranih za sejo in sprejema sklepe z večino glasov navzočih delegatov. V statutu Skupnosti se določi, v katerih primerih je potrebno soglasje vseh delegatov oziroma delegacij, ki' jih delegirajo. Ce mnenja niso usklajena in tudi z dopolnilnimi predlogi ne pride do soglasja vseh delegatov, se nadaljuje dogovarjanje med delegati z usklajevalnim postopkom, ki ga vodi komisija delegatov, izvoljena na seji. Komisija opravlja usklajevalni postopek tako, da v sporazumu z delegati sestavi' predlog sporazuma rešitve. Če tudi tako usklajen predlog ni soglasno sprejet, se sklepanje o njem odloži. Predlog se ponovno poč- Ije delegacijam za naslednjo sejo z dodatnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter novim predlogom sklepa. Če gre za zadevo, o kateri delegati morajo sprejeti sklep, ker sicer Skupnost ne more delati (programi, plan sredstev in podobno), se usklajevalni postopek nadaljuje, dokler ni sprejeta sporazumna rešitev oziroma sklep. Če pa gre za sklepanje o zadevah, ki pomenijo dodatne programe, predloge novih nalog in sporazumov in podobno, in če delegati tudi na naslednji seji po opravljenem usklajevalnem postopku ne sprejmejo predloga oziroma soglasnega sklepa, je možno tako zadevo obravnavati in ponovno predložiti skupščini po preteku šestih mesecev. 19. člen Člani delegacij morajo pred sprejemanjem sklepov in stališč sprejeti pismeno gradivo z ustreznimi obrazložitvami in utemeljitvami praviloma 14 dni pred zasedanjem skupščine. 20. člen Delegati, delegirani za sejo skupščine, morajo na seji posredovati mnenja in stališča, ki so jih predhodno obravnavale delegacije o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina. Delegati so za svoje delo odgovorni delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. Delegati moraj.o pismeno prejeti sklepe in stališča, sprejeta na seji skupščine. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 21. člen Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij, zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. ' 22. člen Zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in skupnih nalog, ki zadevajo socialno varnost delovnih ljudi in usposabljanje ter zaposlovanje invalidnih oseb, se skupnost z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu z zakonom vključuje v skupnost socialnega varstva. Skupnost sodeluje tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri opravljanju zadev skupnega pomena. 23. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delovni ljudje in občani s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje. S samoupravnim sporazumom se določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev take Skupnosti. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti se dogovorijo tudi o programiranju skupnih nalog, o združevanju sredstev po načelih so- lidarnosti, za enotnost izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev na zaposlitev in zaposlovanje invalidov ter o združevanju sredstev, potrebnih za opravljanje skupnih nalog. 24. člen Delovni ljudje in občani se združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanje na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev v tujini in njihovo organizirano, vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti in za opravljanje raziskovalnega dela ter za uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanj u. Prav tako se s samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti določijo osnove in merila za združevanje sredstev, potrebnih" ‘za uresničevanje enakih pravic delavcev pri zaposlovanju in za valovanju za primer brezposelnosti in za opravljanje skupnih nalog, po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Vil. OPRAVLJANJE STROKOVNIH. FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST 25. člen Strokovna, finančna, administrativna in tem podobna opravila za Skupnost opravlja strokovna služba. Strokovno službo ustanovi skupščina Skupnosti s sklepom, upoštevaje načela smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti dela. S tem sklepom se lahko ustanovi skupna strokovna služba za več občinskih skupnosti. 26. člen Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge in opravila: — spremlja in analizira vire in rezerve delovno sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo ter prostorsko gibljivost, — ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pr. načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja, — pomaga delavcem in delovnim ljudem pri zaposlitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost, — zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo delo, ' — izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovini, — organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev. — Izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter strokovna opravila pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem, — opravlja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v, usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja, — opravlja finančne, in administrativne zadeve za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — izvaja evidenco finančnega poslovanja in vsa računovodska opravila za skupnost, — izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publikacije o pomembnejših strokovnih' vprašanjih in informacije za potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja, — ,vodi predpisane evidence , s področja dela in zaposlovanja, (. — opravlja druge naloge, ki jih1 v okviru nalog Skupnosti naložijo organi Skupnosti. Osnove organizacije, pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovne službe določajo statut Skupnosti, sklep o ustanovitvi strokovne službe in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih. 27. člen Delavci v strokovni službi, ki se organizirajo kot delovna skupnost in opravljajo dela za Skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu statutom Skupnosti in sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornost1 h ter na podlagi ovrednotenega programa halog in opravil ter meril, dogovorjenih z enotnimi standardi dejavnosti Skupnosti za zaposlovanje. Za opravljanje dodatnih in posebnih nalog, ki niso v programih, zagotovijo naročniki sredstva po načelih neposredne menjave dela oziroma po pogodbi. VIII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 28. člen Delovni ljudje in občani, združeni v Skupnosti, nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega imajo zlasti pravico In dolžnost, da eo seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v Skupnosti in s sklepi skupščine ter njenih organov ter delom strokovne službe. Delovni ljudje in občani se seznanjajo s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe prek informativnih sredstev Skupnosti, prek sredstev javnega obveščanja ali na drug način. Neposredno in prek delegatov dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini, skupnim organom in strokovni službi Skupnosti. 29. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravic ter dolžnosti udeležencev tega samoupravnega sporazuma, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno. , Naloge in način izvolitve odbora samoupravne delavske kontrole se podrobneje določajo v statutu Skupnosti. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Skupnost je ustanovljena, ko sprejme ta samoupravni sporazum (poda pismeno izjavo o pristopu) večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev na območju občine Piran. Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Piran. Samoupravni sporazum velja osmi dan po javni objavi. 31. člen Ta samoupravni- sporazum se lahko spremeni, dopolni ali razveljavi po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem. St. 1-79/1-78 Piran, dne 26. decembra 1978 in 4. marca 1982. Predsednica skupščine Milka Strah 1. r. 209. Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran je skupščina Skupnosti na svoji 1. redni seji dne 26. decembra 1978 ter na seji dne 4. marca 1982 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP Skupščina Skupnosti ugotavlja, da je več kot polovica delavcev, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih pristopila k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran oziroma k njegovim spremembam in dopolnitvam. Omenjeni sporazum se objavi v prečiščenem besedilu. St. 1-79/1-78 Piran, dne 26. decembra 1978 in 4. marca 1982. Predsednica skupščine Milka Strah 1, r, 210. Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju In zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran je skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran na svoji seji dne 26. decembra 1978 sprejela statut Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran, na seji dne 4. marca 1982 in 28. septembra 1982 pa spremembe in dopolnitve, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: STATUT Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občinska skupnost za zaposlovanje Piran (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) je Samoupravna interesna skupnost ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske skupnosti za zaposlovanje Piran, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevnih skupnostih ter 'delovni ljudje v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb dne 26. 12. 1978. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi izhajajočih iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti. 3. člen Sedež Skupnosti je v Piranu, Verdijeva 6. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Občinska skupnost za zaposlovanje Piran, ter štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom. Pečat in štampiljka imata enako besedilo tudi v italijanskem jeziku, ki se glasi: Comunita comunale di colloeamento Pirano. Vrsta in število pečatov in štampiljk, način uporabe, hranjenje, evidenca, uničenje in podobno se ureja s posebnim samoupravnim splošnim aktom skupnosti. 5. člen V skupnosti uresničujejo svoje pravice in obveznosti neposredno preko delegatov delegacij v organih Skupnosti in preko posebnega organa samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo organov Skupnosti je javno. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine Skupnosti, v njegovi odsotnosti' pa namestnik predsednika, skupščine. Predsednik skupščine oziroma zastopnik je upravičen, da v imenu Skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi da zastopa Skupnost pred sodišči in upravnimi organi. Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil predsednikom odborov pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in druga posamična pravna dejanja. 8. člen Skupnost se z drugimi Skupnostmi za zaposlovanje v južnoprimorskih občinah Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Pdstojna in Sežana povezuje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Koper zaradi opravljanja s programi in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Medobčinske skupnosti dogovorjenih skupnih nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi Skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zaradi opravljanja skupnin zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti pomembnih za območje republike. 9. člen Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in, občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanj sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z ostalimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, se Skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva v občini. 10. člen Strokovna, administrativna, finančna in druga opravila opraidja za Skupnost delovna skupnost strokovne službe, ki je skupna za občinske skupnosti za zaposlovanje. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti, se urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom. II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani v Skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani določajo zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov; — takšno zaposlovanje, da delavci' pri delu lahko učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnost in z delom pridobljene delovne zmožnosti; — načrtno izpolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti; -— ustvarjanje možnosti in pogojev za zaposlitev invalidnih oseb V Skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 12. Člen Delavci in delovni ljudje si v Skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: , •— ugotavljanje virov, primanjkljajev in presež- /kov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialno- ekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev; — proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih; — spremljanje in analiziranje uresničevanja predvidene rasti zaposlenosti, ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanje s svojimi ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti zaradi sprejemanja ustreznih ukrepov; — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst in profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu In drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter sodelovanje pri prilagajanju izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih, — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, oziroma pri pripravi kadrov in izvedbi načrtov delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno; — opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini; — opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za ipotrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanja pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter organiziranje povezovanja in usklajevanja dela na tem področju; — opravljanje nalog s področja štipendiranja iz združenih sredstev; — izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini; — posredovanje dela in priprave delavcev za zaposlitev; — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje denarne pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev; — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — razporejanje v skladu s samoupravnimi sporazumi sredstev za zaposlovanje, ki jih v Skupnosti združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela; — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti, s statutom Skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 13. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena Skupnost. 14. člen V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti sprejme skupščina Skupnosti dolgoročne, srednjeročne in letne plane Skupnosti. IH. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI 15. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe Skupnosti: — skupščino Skupnosti — odbor za samoupravni nadzor Skupščina skupnosti ima naslednje organe: — odbor za planiranje in usklajevanje zaposlovanja, — odbor za štipendiranje in izobraževanje, — odbor za socialno varnost za primer brezposelnosti, — komisija za organiziranost Skupnosti, splošne zadeve in imenovanja, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za reševanje pritožb socialne varnosti (organ II. stopnje). Za opravljanje določenih skupnih zadev lahko skupščina Skupnosti ustanovi skupen organ za območje več občin. a) Skupščina Skupnosti 16. člen Organ upravljanja Skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. Skupščina Skupnosti ima 35 delegatskih mest. V skupščino Skupnosti delegirajo posamezne delegacije in konference delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih ter krajevnih skupnostih naslednje število delegatov: a) delegacije delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih — 26 delegatov b) delegacije delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih — 6 delegatov c) delegat družbenopolitičnih organizacij (po SS o štipendiranju v občini Piran) — 3 delegate Razdelitev delegatskih mest po delegacijah oziroma konferencah delegacij določa Skupnost s posebnim sklepom. 17. člen V skupščino Skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacij. Postopek kandidiranja, način volitev in mandatno dobo delegacije določa zakon. 18. člen Skupščina Skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju za- poslovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije, — sprejema program dela oziroma nalog Skupnosti za zaposlovanje, — ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja, — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, — spremlja' uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini, — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občim, s tem da na podlagi ugotovitev o stanju spodbuja in organizira družbenopolitično dejavnost za uresničevanje samoupravnega sporazuma, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanjp razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev in k drugim vprašanjem,, ki jih zastopajo njihovi delegati v skupščinah udeležencev v republiki, — sodeluje z drugimi dejavniki v občini, ki s svojo dejavnostjo lahko vplivajo na oblikovanje in uresničevanje štipendijske politike v občini, zlasti z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami, službo poklicnega usmerjanja, ipd., — najmanj enkrat letno poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, — obvezno obravnava pripombe, mnenja in predloge organov upravljanja, udeležencev k poročilu iz prejšnje alinee, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma in izreka sankcije, — oblikuje predloge in daje pobudo skupščini delegatov udeležencev na ravni republike za usklajeno akcijo obravnav in sprejemanje predlaganih sprememb in dopolnitev, — voli delegate v skupščino Titovega sklada za štipendiranje m zastopa Titov sklad v občini v skladu s pravili tega sklada, — opravlja druge naloge, za katere je zadolžena ali jo zanje pooblastijo udeleženci samoupravnega sporazuma, — sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema finančni načrt Skupnosti, periodične obračune in zaključni račun Skupnosti, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte Skupnosti, družbene dogovore, samoupravne sporazume, poslovnik o delu Skupnosti' za zaposlovanje, — voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike predsednikov in člane odborov, — imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti strokovne službe, — obravnava in sprejema poročilo o delu organov Skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih' in drugih samoupravnih splošnih aktih Skupnosti, -1- voli delegate za zasedanje Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Koper, Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, skupnosti socialnega varstva v občini. 19. člen Skupščina Skupnosti opravlja svoje delo po določbah poslovnika. Skupščina sklepa na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicuje po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Prvo sejo 'skupščine novega mandata skliče predsednik skupščine predhodnega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog: — ene tretjine delegatov, — ene petine udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini . ali Občinske konference SZDL, da se obravnava vprašanje štipendijske politike, — odbora skupščine Skupnosti, — odbora samoupravne delavske kontrole Skupnosti, — družbenopolitične skupnosti. Ce predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine Skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom, uro in krajem seje. K vabilu mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. - Vabilo in gradivo za sejo skupščine Skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred .dnevom, ki je določen za sejo. 21. člen Predsednik skupščine Skupnosti lahko povabi na sejo skupščine Skupnosti predstavnike družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da njihovi predstavniki stalno ali občasno sodelujejo v. delu skupščine in njenih organih, če je to v interesu skupščine. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine Skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravice enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen Sejo skupščine Skupnosti začne predsednik po tem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red skupščine. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti. Skupščina Skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. 23. člen Seja skupščine Skupnosti se ne more končati, dok-Iter dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine ali nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina Skupnosti. 24. člen Dnevni red skupščine mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov seje prejšnje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine. Skupnosti. Dnevni red seje skupščine mora zagotoviti možnost vprašanja delegatov. 25. člen Seja skupščine Skupnosti je sklepčna, kče je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini Skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem oziroma z odločitvijo večine glasov prisotnih delegatov na seji skupščine Skupnosti. Pri odločanju o sprejemanju statuta, programa dela. finančnega načrta, zaključnega računa, načel, meril m osnov za delitev sredstev za solidarnost ter sredstev za delo organov Skupnosti in delovne skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločitv.jo večine glasov vseh delegatov skupščine Skupnosti., 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zap snik podpiše predsednik skupščine in zapisnikar. Delegatom skupščine Skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik s pregledom sprejetih sklepov v roku 15 dni po seji skupščine Skupnosti. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanja na seji, vsebina zapisnika seje skupščine Skupnosti ipd. ureja poslovnik o delu skupščine Skupnosti. 27. člen V organe Skupnosti so izvoljeni za dobo 2 let — predsednik in namestnik predsednika skupščine — predsednik in namestnik odborov z možnostjo ponovne izvolitve še za 2 leti. Mandatna doba članov skupnih organov je 4 leta. Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini. 28. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje haloge: — predstavlja in zastopa Skupnost, — sklicuje in vodi seje skupščine, — skrbi da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — predpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — skrbi za učinkovito delo organov skupščine, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina. Predsednik skupščine je odgovoren za svoje delo skupščini. Namestnik predsednika skupščine nadomešča Predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina. 29. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine Skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v občini opravlja Občinska konferenca SZDL. Za predsednika oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine Skupnosti. Volitve za predsednika in namestnika se izvedejo z javnim glasovanjem. 30. člen Delegati v organih Skupnosti so za svoje delo odgovorni delegatski bazi, to je delovnim ljudem in občanom, ki so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirale. 31. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščin ter organov, v katere je izvoljen ali delegiran. Za vsako izvolitev ■ ali imenovanje v organe Skupnosti je potrebno soglasje predlaganega delegata. 32. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odic _■ a v skupščini Skupnosti, ravnajo delegati delegacij v skladu s smernicami in temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi aružbenimi ' potrebami in interesi. 33. člen Delegat je dolžan o delu skupščine Skupnosti in o svojem delu v njej poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo skupščine. Delegatski mandat delegata v skupščini Skupnosti traja dokler delegacija ali konferenca delegacij za svoje delegatsko mesto v skupščini Skupnosti ne določi drugega delegata. 34. člen Delegat ima pravico in dolžnost: — biti voljen v organe Skupnosti, — odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi Skupnosti, — predlagati skupščini naj obravnava določena vprašanja, — predlagati skupščini naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov Skupnosti, z delom skupnih organov Skupnosti in strokovne službe, — da je obveščen o vseh vprašnjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v Skupnosti, 35. člen Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno iz kateregakoli področja dejavnosti Skupnosti. Na delegatska vprašanja je treba po možnosti odgovoriti na isti seji organa Skupnosti. Če to ni mogoče, je treba odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa Skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali' izbira delovna skupnost. 36. člen Delegat ne more biti kazensko ali drugače odgovoren za mnenje, ki ga izrazi ali za glas, ki ga je dal na seji organa Skupnosti, katerega delegat je. 37. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine Skupnosti in drugih organov Skupnosti se vodi evidenca; predsednik skupščine Skupnosti oziroma organa skupnosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konference delegacij, če se njen delegat dvakrat zapored ne udeleži seje skupščine Skupnosti ali drugega organa Skupnosti. Delegatom, ki zaradi opravljanja funkcije oziroma udeležbe v delu organov Skupnosti izgubijo osebni dohodek, pripada nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Konkretno višino nadomestila osebnega dohodka in drugih povračil ter' stroškov določa izvršilni odbor skupščine Skupnosti. b) Skupni organi 38. člen Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih Skupnosti sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestanke, kot metodo dela in usklajevanja. Predsednik skupščine vabi na skupne posvete predsednike skupnih organov, vodjo delovne skupnosti, vodjo izvajalske organizacije, po potrebi pa še druge, za katere meni, da lahko glede na svojo funkcijo in strokovnost pripomorejo k uspešnosti posveta. 39. člen Za opravljanje skupnih nalog, priprave predlogov in izvrševanje sklepov, oblikuje skupščina skupne organe. 40. člen Skupni organ dela in odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih več kot polovica članov. Skupni organ sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov. 41. člen Delo skupnega organa vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov skupnega organa. 42. čteo Predsednik oziroma namestnik predsednika opravlja zlasti te naloge: — sklicuje in vodi seje skupnega organa, — podpisuje sklepe, ki jih sprejema skupni organ, — skrbi za izvrševanje sklepov skupnega organa in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost skupnega organa, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupni organ ali skupščina. 43. člen Skupni organi so stalni ali občasni. 44. člen Odbor za planiranje in. usklajevanje zaposlova-vanja ima predvsem te naloge: — pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o temeljih plana, — analizira uresničevanje svobodne menjave dele, — spremlja porabo, — skrbi za usklajevanje srednjeročnih in letnih planov zaposlovanja, — spremlja razvoj in strukturo kadrov in politiko na tem področju, — opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje ali naloge, za katere ga pooblasti skupščina, — spremlja in proučuje vprašanja ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja, — spremlja in proučuje gibanje zaposlovanja in brezposelnosti, < — obravnava vprašanja tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev in predlaga ukrepe na tem področju, — spremlja migracijska gibanja, zaposlovanje v tujini in vračanje delavcev iz začasnega dela v tujini, — proučuje vprašanja v zvezi z zaposlovanjem tujih državljanov pri nas, — spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev, — obravnava druge zadeve s tega področja ali zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 45. člen Odbor za štipendiranje in izobraževanje opravlja predvsem te naloge: — obravnava štipendijsko politiko in ukrepe na tem področju, — spremlja in skrbi za izvajanje* samoupravnega sporazuma o štipendiranju, — pripravlja razpise štipendij, — obravnava vloge za štipendije iz združenih sredstev ter razlik h kadrovskim štipendijam ter pripravi predlog za podelitev, — opravlja naloge v zvezi s štipendiranjem iz Titovega sklada, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnostno prelivanje sredstev, — pripravlja gradiva za seje skupščine in skrbi za izvajanje sklepov skupščine s področja štipendijske politike, — opravlja druge naloge, ki sodijo v njegovo področje dela ali naloge za katere ga pooblasti skupščina. 46. člen Odbor za socialno varnost za primer brezposelnosti ima predvsem de naloge: — spremlja in oblikuje socialno politiko na področju varstva brezposelnih in invalidnih oseb, — obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega področja, — spremlja sistem solidarnosti na področju var-stvm brezposelnih oseb, — obravnava zahtevek za denarna nadomestila in denarne pomoči brezposelnih oseb in priznava nastale pravice, — na podlagi mnenja, ugotovitve in predloga strokovne komisije I. stopnje za ugotavljanje dela zmožnosti priznava pravice do usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb ter o možnosti zaposlitve brezposelne osebe po samoupravnem sporazumu o enotnih kriterijih za ugotavljanje neupravičene odklonitve zaposlitve brezposelne osebe, ki prejema dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — odobrava pravice brezposelnih oseb iz' naslova priprave za zaposlitev, — sodeluje s Skupnostjo socialnega varstva, skrbstva ih pokojninsko invalidskega zavarovanja pri usklajevanju posameznih pravic in dajatev za brezposelne osebe, — obravnava druge zadeve socialne politike ali zadeve za katere ga pooblasti skupščina Skupnosti. 47. člen Pismene odpravke sklepov, s katerimi se osebi priznavajo določene pravice po 24. členu tega statuta pripravi delovna skupnost oziroma izvajalska organizacija. Izvedbene akte o priznavanju pravic podpisuje vodja delovne skupnosti oziroma izvajalske organizacije. 48. člen Odbor za socialno varnost imenuje kot specializiran organ za področje ugotavljanja dela zmožnosti invalidnih in brezposelnih oseb strokovno komisijo I. stopnje za ugotavljanje dela zmožnosti. 49. člen Sestav komisije iz prejšnjega člena, mandat in ostale pristojnosti določa odbor za socialno varnost. 50. člen Strokovna komisija I. stopnje za ugotavljanje dela zmožnosti se lahko imenuje za več občinskih skupnosti za zaposlovanje. To se določi s posebnim sklepom odbora za socialno varnost ob vsakokratnem imenovanju te komisije. 51. člen Komisija za organiziranost Skupnosti, splošne zadeve, volitve in imenovanja ima predvsem te naloge: — obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti Skupnosti in metode dela organov Skupnosti, — obravnava programe dela skupščine in njenih organov in delovne skupnosti ter izvajalske organizacije, — obravnava razporejanje in porabo sredstev Skupnosti, — obravnava periodične obračune in zaključni račun, > — obravnava razmerja med Skupnostjo, delovno skupnostjo ter izvajalsko organizacijo, — daje predloge za imenovanja predsednikov in elanov skupnih organov skupščine Skupnosti, — daje mnenja za strokovnega delavca, ki bo v delovni skupnosti opravljal tajniška dela za Skupnost, — pripravlja predlog finančnega načrta, — obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov. 52. člen Odbor za reševanje pritožb socialne varnosti (organ II. stopnje) imenuje skupščina Skupnosti. Ta °dbor pa lahko deluje za območje več občinskih škup-nosti zaposlovanja. 53. člen Ob obravnavi pritožbe mora obvezno biti priso-len član organa II. stopnje iz prejšnjega člena z ob- močja občinske skupnosti za zaposlovanje občine, kjer je bila oseba, ki zahteva varstvo pravic nazadnje zaposlena. 54. člen Skupni organi štejejo od 5 do 7 članov glede na obseg in specifičnost nalog in se določi ob imenovanju. c) Odbori, komisije in druga delovna telesa 55. člen Za obravnavanje, proučevanje in izvrševanje nalog iz svojih pristojnosti lahko v okviru pooblastil za posamezna področja dela skupščina Skupnosti ustanovi stalne ali občasne odbore, komisije in druga delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi odbora, komisije ali drugega delovnega telesa skupščina Skupnosti določi njihov naziv, naloge, način dela, rok izvršitve, sestavo, naloge in druga vprašanja, ki imajo poseben pomen za njihovo delo. Predsednika in člana odbora komisije ali drugih delovnih teles imenuje skupščina Skupnosti. Za predsednika odbora, komisije ali delovnega telesa je lahko imenovan samo tisti, ki je delegat skupnosti, za člane teh odborov pa so lahko imenovani tudi drugi delovni ljudje in občani. d) Ljudska obramba in družbena samozaščita 56. člen Skupnost opravlja kot svojo redno dejavnost naloge v zvezi s pripravljanjem na ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, vseh drugih oblik odpora, civilne zaščite in sprejema ukrepe, potrebne za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin skladno z zakonskimi in drugimi predpisi, smernicami,. navodili, sklepi in ukrepi pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti, s tem statutom in samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti. . 57. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v Skupnosti, so delegati delegacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni, da varujejo in čuvajo tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav. Poslovna tajnost Skupnosti, še posebno službena tajnost, so dokumenti, akti in ukrepi, ki so kot taki določeni v samoupravnem splošnem aktu Skupnosti aU jih je določil poseben izvršilni organ Skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti. 58. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in izvršuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite skladno z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter sklepi organov družbenopolitične skupnosti. 59. člen Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite .v Skupnosti opravlja in vodi' odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršilni organ skupščine Skupnosti. 66. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina Skupnosti iz vrst delegatov Skupnosti in delavcev delovne skupnosti. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine Skupnosti po svojem položaju tudi predsednik odbora. 61. člen Naloge 'odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito so opredeljene z zakonom, s posebnimi sklepi skupščine Skupnosti, tem statutom in s posebnim samoupravnim splošnim aktom Skupnosti. 62. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samoza-* šoito zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt Skupnosti, — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanj e* ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini, — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi Skupnosti, — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepom ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, — v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo, — organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih spoznava z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere, — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Koper, zaradi usklajevanja obrambnih priprav v Skupnostih za zaposlovanje, — zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidence o razporejanju občanov na delovno dolžnost m evidentiranja delovnih obveznikov, — opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v okviru svoje dejavnosti s spremljanjem varnostnih razmer in stanja v delovni skupnosti, usklajevanja izvajanja družbene samozaščite. 63. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini Skupnosti. 64. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti alf vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela Skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če ni delovanje organov skupnosti določeno s strani organov družbenopolitične skupnosti. Po prenehanju nevarnosti ali napada se mora takoj sklicati seja skupščine Skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času. e) Samoupravni nadzor nad delom Skupnosti 65. člen Delovni ljudje in občani v Skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in po organu za samoupravni nadzor. Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v Skupnosti ter s sklepi skupščine Skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti. Delovni ljudje in občani dajejo neposredno in prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini Skupnosti, skupnim organom skupščine in delovni skupnosti. 66. člen Organ samoupravnega nadzora v Skupnosti je odbor za samoupravni nadzor. Odbor šteje 5 članov in mora biti sestavljen iz delegatov Skupnosti. 67. člen Predlog kandidatne liste odbora za samoupravni nadzor pripravi pristojni odbor Občinske konference SZDL. O predloženi kandidatni listi glasujejo delegacije na svojih sejah. Izvoljeni so tisti delegati, za katere je glasovala več kot polovica vseh delegacij* Ce kdo od predlaganih delegatov odbora za samoupravni nadzor ni dobil potrebne večine, pripravi pristojni odbor Občinske konference SZDL nov predlog in ga ponovno predloži delegacijam v razpravo in odločanje. 68. člen Člani odbora za samoupravni nadzor izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo odbora je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj 3 člani odbora, — skupščina Skupnosti ali njen skupen organ, — najmanj tretjina delegatov skupščine Skupnosti, — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbeni pravobranilec samoupravljanja. 69. člen Mandat članov odbora sovpada z mandatno dobo skupščine in njenih organov in traja 4 leta. Članu odbora za samoupravni nadzor lahko preneha mandat pred potekom roka, za katerega je bil izvoljen, če je odpoklican ali razrešen. V teh primerih odločajo delegacije, ki so pristojne za izvolitev novega člana. Novemu članu traja mandat do roka, kot bi trajal članu, namesto katerega je bil izvoljen. 70. člen Odbor za samoupravni nadzor zlasti: — nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov Skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine • Skupnosti' in njenih organov, — spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja Skupnosti in delovne skupnosti ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave. — obvezno obravnava letna poročila o delu Skupnosti in njenih organov ter zaključne račune Skupnosti, — uresničuje druge samoupravne pravice, dolžnosti in interese delavcev združenih v Skupnosti. 71. člen Člani odbora za samoupravni nadzor imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam drugih organov Skupnosti ter dajati pripombe in predloge k predlogom samoupravnih splošnih aktov ter drugim vprašanjem in sklepom, ki jih sprejema skupščina in njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja vključijo v dnevm red seje skupščine ali njenih organov. 72. člen S svojimi ugotovitvami, stališči ih predlogi odbor za samoupravni nadzor seznanja skupščino Skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je predlagal obravnavo določenega vprašanja. ' Če odbor ugotovi v delovanju Skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti dejanja ali opustitve, ki predstavlja kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, obvesti o tem tudi organe, pooblaščene za ukrepanje. 73. člen Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru za samoupravni nadzor odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščinč oziroma skupnih organov. Delovna skupnost je dolžna zagotoviti odboru za samoupravni nadzor opravljanje administrativnih del. III. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MEDOBČINSKO SKUPNOSTJO TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE •74. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti m vzajemnosti na področju zaposlovanja-in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko Skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje. V interesu Skupnosti se v Medobčinski skupnosti obravnavajo zadeve v zvezi s programiranjem skupnih nalog, osnove in merila za združevanje sredstev po načelih solidarnosti, enotnosti izvrševanja nalog in uporabe enotnih osnov in meril na področju socialne varnosti, priprave delavcev za zaposlitev in zaposlovanje invalidov ter sklepanje samoupravnih spo-nmimov, delovanje posebnega sodišča združenega dela ter druge skupne naloge in cilje. 75. člen Skupščina Skupnosti sodeluje v organih Medobčinske skupnosti preko svojih delegatov in delegacij. Delegacije oziroma delegati Skupnosti zastopajo v skupščini Medobčinske skupnosti in njenih organih stališča in mnenja skupščine Skupnosti oziroma njenih organov. Delegacije in delegati Skupnosti so za svoje delo v organih Medobčinske skupnosti odgovorni skupščini Skupnosti in organom, ki so jih delegirali. 76. člen Skupnost se združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma zaradi izvajanja splošnih in skupnih zadev š področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, dglovne ljudi in občane na območju republike. IV. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 77. člen Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v Skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti. 78. člen Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice: / . • — pravico do denarnega nadomestila, — pravico do denarne pomoči, — pravico do priprave za zaposlitev, — pravico do prevoznih in selitvenih • stroškov. 79. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, višine in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom. 80. člen Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi: — pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje, — pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji; — če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bila ponudena in ki so ustrezala njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ZDR ni hotela dokvalificirati za druga ustrezna dela, 1 — če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, — če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, — če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne Izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegla delovnih rezultatov in da ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti, — če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev, — če se je na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna, — če je v času poskusnega dela negativno ocenjena, — če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog. — če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev, — če ji je bil izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zato odsotna z dela, — zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave, — pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe. 81. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom. 82. člen Osebi, ki uveljavlja pravico do denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določa zakon. 83. člen Pravice brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje pri pristojni Skupnosti zdravstvenega zavarovanja skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu in samoupravnimi splošnimi akti zdravstvene skupnosti. 84. člen Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja iz izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za. opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju. Priprava za zaposlitev obsega materialne in strokovne pomoči brezposelnim osebam. 85. člen Materialna pomoč brezposelnim osebam lahko obsega kritje stroškov: — za zdravniški in psihološki pregled, — za usposabljanje (teoretični’ del in praktični del), — za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih, — za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju, — za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega prebivanja ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri' se oseba usposablja, — za regres za prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičeno ne krije temeljna organizacija v kateri se usposablja, — povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji' Skupnost refundira izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo, — za denarno nadomestilo oziroma pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do osebnega dohodka oziroma denarnega^ nadomestila ali denarne pomoči, in sicer pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, — za nagrado mentorju, če je ta osebi med usposabljanjem potreben V primeru, da je osebi za usposabljanje priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alinea tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama. Če pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alinea tega člena), ji ne pripada denarna pomoč. 86. člen Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti: — izbor udeležencev, — organizacijo izvajanja izobraževanja, — pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa, — spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov. 87. člen V skladu z 213. členom zakona o združenem delu in 175. členom zakona o delovnih razmerjih sodeluje Skupnost s temeljnimi organizacijami pri pripravi za zaposlitev zaposlenih delavcev v primerih, ko se temeljne organizacije v skladu s svojimi plani odločijo za modernizacijo proizvodnega procesa, za preusmeritev poslovanja ali za druge izboljšave, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu organizacije. Za te namene sklenejo temeljne organizacije in Skupnost samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja zaposlovanja in v njegovih dodatkih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenih delavcev, katerih delo zaradi tega je postalo nepotrebno in jim je treba zagotoviti drugo zaposlitev. 88. člen S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr. V skladu s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr. V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in Skupnost lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti, določene z zakonom in s tem statutom. 89. člen Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in s stem statutom. Poleg obsega pravic iz 45. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice: — stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki' je sestavni del programa njene rehabili- tacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje Skupnosti socialnega skrbstva ipd.), — dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji to v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna, — stroški v zvezi z zaposlitvijo kot: — adaptacijo delovnih priprav, — odstranjevanje ovir, — adaptacija v zvezi z delom na domu ipd., — ostali stroški (stroški ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.) 90. člen Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom. 91. člen Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanje pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov. V. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 92. člen Zaradi zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlitev invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v organizacijah združenega dela, nosilci’ samostojnega osebnega dela in delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje, teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 93. člen Sredstva Skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela; — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela; — prispevki, M jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela; — prispevki, ki jih plačujejo delavci, ki so začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti; — dohodki od refundacij izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev iz držav s katero ima SFRJ sklenjeno konvencijo o zavarovanju za brezposelnost; — dohodki od sporazumov in pogodb sklenjenimi z organizacijami združenega dela za pripravo delvacev za zaposlitev; — druga sredstva. 94. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter. pogoje, kriterije in merila po katerih bodo uveljavljali te pravice, ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo. Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke, oziroma le za tiste delavce in delovne ljudi, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili. 95. člen O načinu in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloči skupščina Skupnosti s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na programu dejavnosti zaposlovanja, za vsako koledarsko leto posebej. 96. člen Sredstva Skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za sofinanciranje programa dela Skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti in za z zakonom določeno obvezno rezervo. 97. člen Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov ugotovljenih z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša 1,5 % planiranega prispevka za tekoče leto. Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo 15”/o poprečnega prihodka po zaključnih računih v zadnjih treh letih. Po sklepu skupščine Skupnosti se lahko sredstva skupne rezerve skladno z zakonom uporabljajo za izredne potrebe. 98. člen če skupščina Skupnosti do začetka koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost Skupnosti financira z začasnim finančnim načrtom skladno z zakonom. 99. člen Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine, ta pa določi, kdo je odredbodajalec v njegovi odsotnosti. Skupščina pooblasti osebe, ki bodo podpisovale finančno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem finančnega načrta. 100. člen Skupnost planira izvajanje svoje dejavnosti s sprejetjem dolgoročnega in srednjeročnega plana dela in letnega plana dejavnosti. S srednjeročnim planom se planira izvajanje nalog iz dejavnosti Skupnosti praviloma za obdobje petih let. Z letnim programom dejavnosti pa Skupnost planira izvajanje nalog, ki jih mora izvršiti v tekočem letu in na podlagi srednjeročnega plana. 101. člen Dolgoročni in srednjeročni plan dela se sprejemata po naslednjem postopku: — skupščina da v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o dolgoročnem in srednjeročnem planu, o katerem razpravljajo delegacije m konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti; — po uskladitvi pripomb in predlogov delegacij in konferenc delegacij na osnutek samoupravnega sporazuma, se napravi predlog samoupravnega sporazuma o dolgoročnem in srednjeročnem planu, katerega se pošlje v razpravo delegatom in konferencam delegacij; — samoupravni sporazum o dolgoročnem' in srednjeročnem planu je sprejet, ko so .ga sprejele temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti. 102. člen Letni program dejavnosti se sprejema po naslednjem postopku: — skupščina Skupnosti napravi predlog letnega ■ programa dejavnosti in ga pošlje v razpravo delegacijam in konferencam delegacij, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter delovnim skupnostim; — po uskladitvi pripomb na predlog letnega programa dela, ki so jih podale delegacije in konference delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, skupščina sprejme oziroma potrdi letni program dejavnosti. VI. JAVNOST DELA SKUPNOSTI 103. člen Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji Skupnosti imajo pravico biti seznanjeni preko svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, delom in stanjem Skupnosti. Delegati skupščine so dolžni poročati o svojem delu delovnim ljudem in občanom, ki so jih delegirali na seje oziroma v organe Skupnosti. 104. člen Informiranje o delu Skupnosti se vrši preko: — glasila Skupnosti, — pismenih materialov za seje skupščine in njenih organov, — razprav in sporočil na sejah skupščihe in njenih organov kakor tudi na sestankih delegacij za delegiranje delegatov, — sredstev javnega informiranja, — letnih, poslovnih in drugih poročil Skupnosti, — drugih oblik informiranja. 105. člen Širšo javnost so dolžni organi Skupnosti vsako leto seznanjati: — s sprejetimi programi, — o tem kako so programi izvršeni, — o tem kako so uporabljena sredstva. 106. člen Seje skupščine Skupnosti in njenih organov' so javne in je lahko na njih navzoč vsakdo pod pogoji, ki jih določa poslovnik skupščine. Vsak kdor izkaže upravičen interes ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine in njenih organov. 107. člen Za pravočasno obveščanje javnosti je po določilih tega statuta zadolžen predsednik skupščine Skupnosti. 108. člen Strokoviia, administrativna, finančna in tem podobna dela za »Skupnost opravlja delovna skupnost. Skupščina Skupnosti ustanovi delovno skupnost skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje s posebnim sklepom. Medsebojna razmerja med Skupnostjo in delovno skupnost, delovno področje, pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Skupnostjo in delovno skupnostjo 109. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti. 110. člen Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo družboslovne smeri oziroma enakovredno z delom pridobljeno delovno zmožnost, — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da izpolnjuje moralno-politične kvalitete po družbenem' dogovoru o kadrovski politiki. 111. člen Vodja delovne skupnosti se imenuje za dobo štirih let in je po preteku tega časa, lahko ponovno imenovan. Vodjo delovne skupnosti imenujejo skupščine Skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost, na predlog razpisne komisije po predhodnem mnenju delovne skupnosti strokovne službe. 112. člen Imenovanje vodje delovne skupnosti morajo razpisati skupščine Skupnosti najmanj tri mesece pred potekom časa, za katerega je bil imenovan vodja de-ovne skupnosti. Javni razpis' traja najmanj 15 dni. 113. člen Postopek za imenovanje vodje delovne skupnosti opravi razpisna komisija. V razpisno komisijo imenuje vsaka skupščina Skupnosti po enega delegata. Po končanem razpisu določi razpisna komisija z dvotretinsko večino glasov vseh svojih članov, predlog za imenovanje vodje. Če razpisna komisija ne more določiti predloga za imenovanje vodje delovne skupnosti, se imenuje nova razpisna komisija. Če niti nova razpisna komisija ne določi predloga za imenovanje vodje, se razpis ponovi’. 114. člen Razpisna komisija izoblikuje predlog in ga predloži skupaj z mnenjem delovne skupnosti strokovne službe skupščinam Skupnosti. Če katera od skupščin Skupnosti ne imenuje predlaganega kandidata, se razpis ponovi. 115. člen Če na mesto vodje delovne skupnosti ni bilo mogoče pravočasno imenovati novega vodje, imenuje skupščina Skupnosti na to mesto brez razpisa vršilca dolžnosti. Vršilec dolžnosti ima vse pravice in dolžnosti vodj e. Zadeve iz delovnega področja vodje delovne skupnosti se smejo opravljati po vršilcu dolžnosti največ šest mesecev. 116. člen Vodja delovne skupnosti opravlja -dela in naloge, ki so določene v samoupravnih aktih Skupnosti, kjer uresničuje svoje pravice, obveznosti in odgovornosti. 117. člen Vodja delovne skupnosti je lahko razrešen še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan: 1. na lastno zahtevo, 2. če skupščine Skupnosti ugotovijo, da delo, ki mu je bilo pdverjeno presega njegove sposobnosti in da to neugodno vpliva na opravljanje funkcije, - opravljanje nalog in notranje odnose, 3. če s svojim delom huje prekrši ali če večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo delovne skupnosti in na njene naloge ali njene samoupravne splošne akte ali če neutemeljeno noče izvrševati sklepov organov delovne skupnosti ali očitno ravna v nasprotju z njimi, 4. če prizadene s svojim nevestnim in nepravilnim delom ali s prekoračenjem pooblastil občinskim skupnostim za zaposlovanje ali družbeni skupnosti večjo škodo, ali če bi zaradi nevestnega- m nepravilnega dela lahko nastala takšna škoda, 5. če delovna skupnost ni mogla izvrševati drugih temeljnih nalog ali jih je izvrševala znatno težje, zato ker ni izpolnjeval ali je malomarno izpolnjeval svoje dolžnosti, 6. če je s svojim ravnanjem ali opustitvami onemogočal uresničevanje samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti in pripomogel k temu, da je prišlo do motenj v samoupravnih odnosih v delovni skupnosti ali da so bili huje oškodovani družbeni interesi, 7. če nastanejo pogoji, v katerih preneha delavcu delo v delovni Skupnosti po samem zakonu, 8. v drugih primerih, ki jih določa zakon. 118. člen Pobudo, naj se začne postopek za razrešitev vodje delovne skupnosti lahko dajo delavci delovne skupnosti strokovne službe, družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupščina občine in sindikat. Skupščine Skupnosti so dolžne vzeti pobudo v obravnavo, o njej odločati in obvestiti o tem tistega, ki je dal pobudo. Če se skupščine Skupnosti ne strinjajo s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, občinske skupščine ali sindikata, se lahko začne postopek pred sodiščem združenega dela. Skupščine Skupnosti morajo ukrepati v skladu z odločbo sodišča. Sklep skupščin Skupnosti o razrešitvi vodje delovne skupnosti je dokončen. Vodja delovne skupnosti, ki je s sklepom skupščin izven skupnosti razrešen, pa ni bilo razlogov zato, ali če ni bil 'zveden postopek, ki ga predpisuje zakon ali samoupravni splošni akt, lahko zahteva pri sodišču združenega dela odškodnino. Odškodninski zahtevek mora vložiti v 30 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi. 119. člen Skupščina občine lahko odstavi vodjo delovne skupnosti, če ugotovi, da je ta ukrep družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine nujen. Upoštevajoč 88. člen zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. 120. člen Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren skupščini Skupnosti in njenim skupnim organom. 121. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek neposredno s svobodne menjavo dela iz sredstev Skupnosti na podlagi osnov in meril določenih s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo Skupnost in delovna skupnost. Delavci delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev. 122. člen Skupnost zagotavlja skupno z drugimi Skupnostmi vse osnovne pogoje za poslovanje delovne skupnosti, to je delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. Z delovnimi sredstvi upravlja Skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabe in dela s temi sredstvi. 123. člen Delavci delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge' samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki se nanaša na delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti 124. člen Za akte delovne skupnosti, s katerimi se določa okvirni planski obseg in vrsta del ter nalog in s tem v zvezi izobrazbena struktura kadrov delovne skupnosti, je potrebno poprejšnje soglasje izvršilnega organa Skupnosti. VII. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 125. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti', — statut Skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah. obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo, — samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, — pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, — pravilnik o samoupravni delavski kontroli, — pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za brezposelnost, — poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte. 126. člen Preden skupščina Skupnosti sprejme samoupravni splošni akt je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegate v skupščino Skupnosti. 127. člen Kb se oblikuje predlog samoupravnega sporazuma oziroma splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine Skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega sporazuma oziroma akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj. 128. člen Samoupravni splošni akti sprejeti v skupščini Skupnosti začno veljati praviloma osmi dan po sprejemu oziroma po objavi v uradnem glasilu Skupnosti, če ni s samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. 129. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. Ne glede na prvi odstavek tega člena pristojni organ Skupnosti lahko predlaga skupščini Skupnosti v sprejem predlog spremembe in dopolnitve, če spremembe in dopolnitve izhajajo neposredno iz sprememb in dopolnitev zakona, odloka ali sklepa Skupščine SR Slovenije oziroma družbenopolitične skupnosti ali iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti in če gre samo za formalno uskladitev samoupravnega splošnega akta. 130. člen Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov Skupnosti dajo organi Skupnosti, ki je samoupravni splošni akt sprejel. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 131. člen Do ustanovitve izvajalske organizacije opravlja delovna skupnost strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica s sedežem v Kopru vsa dela in naloge v skladu z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti ter sprejetimi samoupravnimi splošnimi akti Skupnosti, razen tajniških del. ki se postopoma prenašajo v skupne .službe SIS družbenih dejavnosti v občini. Ob prenosu tajniških del skupščina s posebnim sklepom določi obseg in vsebino prenesenih tajniških del i 132. člen Do prenosa tajniških del za Skupnost v skupno strokovno službo SIS družbenih dejavnosti opravlja ta dela delavec delovne skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Koper, katerega pooblasti skupščina Skupnosti. 133. člen Vse samoupravne splošne akte Skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom Skupnosti najkasneje v šestih mesecih po sprejemu tega statuta. 134. člen Ta statut se uporablja osmi dan po objavi v občinskem glasilu. St. 1-132/3-78 Piran, dne 26. decembra 1978. Predsednica skupščine Milka Strah L r. 21L Na podlagi 96., 401. in 404. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), ter drugega odstavka 11. člena zakona o (spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) ' sklenejo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje Ilirska Bistrica,. Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana in delovna skupnost teh skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med občinskimi skupnostmi za zaposlovanje Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana in delovno skupnostjo teh skupnosti I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti 'med občinskimi skupnostmi za 'zaposlovanje Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana (v nadaljnjem besedilu: skupnosti) in delovno skupnostjo teh skupnosti' (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost) glede opravljanja opravil za skupnosti kakor tudi drugi odnosi pri uresničevanju nalog in ciljev skupnosti, zlasti: — naloge in opravila, ki jih opravlja delovna skupnost za skupnosti, — osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, — temeljne pogoje glede del in nalog ter števila izvajalcev in kadrovske zasedbe v delovni skupnosti. — pravice, ki jih ima delovna skupnost v zvezi z opravljanjem del in nalog za skupnosti, — odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del in nalog, — način reševanja medsebojnih sporov med skupnostmi in delovno skupnostjo, — način koordiniranja dela med tajniki skupnosti in vodjo delovne skupnosti, — akti in dejanja delovne skupnosti katere dajejo soglasje skupnosti, — druga vprašanja skupnega pomena. 2. člen Naziv delovne skupnosti je: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran. Postojna in Sežana. Sedež delovne skupnosti je v Kopru. 3. člen Delovna . skupnost ima lastnost družbene pravne osebe. 4. člen Delovna skupnost opravlja oziroma izvaja naloge s področja dejavnosti v skladu z zakoni, samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi, skupnosti, statuti skupnosti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti ter smernicami in sklepi organov upravljanja skupnosti. Na delovno skupnost se ne sme prenašati, delovna skupnost pa ne sme prevzemati del in nalog, o katerih odločajo organi upravljanja skupnosti oziroma nalog, ki so v pristojnosti organov upravljanja skupnosti. II. NALOGE DELOVNE SKUPNOSTI 5. člen Delovna skupnost opravlja za skupnosti strokovna, administrativna finančna m druga opravila potrebna za uresničevanje dejavnosti skupnosti. 6. člen Delovna skupnost opravlja za skupnosti' zlasti naslednja dela in naloge: — spremlja in analizira vire in rezerve delovni sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo ter pro-strosko gibljivost; — ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja; — pomaga delavcem in delovnim ljudem pri zaposlitvi glede na njihovo strokovno usposobljenost; — zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o osebah, ki iščejo delo; — izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine in posreduje informacije o možnostih in pogojih njihove zaposlitve v domovini; — organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih, delavcev; — izvaja strokovna opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter pri uveljavljanju njihovih pravic in materialne pomoči med usposabljanjem; — izvaja strokovno delo pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih v skladu s preobrazbo šolanja v usmerjeno izobraževanje ter organizira in Usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja; — opravlja finančne in administrativne zadeve Za podpisnice samoupravnega sporazuma o, ..štipendiranju; — izvaja evidenco-finančnega poslovanja in vsa računovodska dela za skupnosti; — izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja Publikacije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informacije za potrebe zaposlovanja in poklicnega usmerjanja; — vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja; — opravlja vse druge naloge, Id jih v okviru na- l°g skupnosti naložijo organi skupnosti. Delovna skupnost opravlja tudi tista dela in naloge, ki jih uresničujejo delovni ljudje v medobčinski skupnosti za zaposlovanje Koper in za katere se skupnosti dogovarjajo v medobčinski skupnosti zaradi opravljanja določenih skupnih nalog. 7. člen Delovna skupnost izvaja svoje naloge na podlagi letnega programa dela. Program dela delovne skupnosti temelji na osnovnih usmeritvah srednjeročnih planov in programov dejavnosti skupnosti, enotnih minimalnih standardih' dejavnosti ter sklepnih organov upravljanja skupnosti. Ovrednoten program dela delovne skupnosti' mora biti usklajen s programi in plani iz drugega odstavka tega člena vseh skupnosti. 8. člen Letni program dela delovne skupnosti mora vsebovati ; — nazive nalog z opisi; — potreben skupni delovni čas; — rok za izvršitev nalog; — nosilce oziroma izvajalce nalog. Program dela delovne skupnosti mora izkazovati skupno število izvajalcev nalog in skupno razpoložljiv delovni čas. Pri izvajanju programa dela mora delovna skupnost upoštevati možne racionalizacije delovnih postop-' kov, povečanje učinkovitosti dela, zniževanje materialnih stroškov ter skrbeti za izboljševanje organizacije dela in ažurno poslovanje. 9. člen Delovna skupnost je dolžna tekom leta opraviti tudi naloge, ki jih ni bilo mogoče predvideti v letnem programu dela, pa jih je potrebno opraviti zaradi spremenjenih predpisov ali sklepov organov upravljanja skupnosti in so po svoji naravi nujne. Sklep o izvedbi nalog iz prvega odstavka tega člena sprejme skupščina skupnosti pri kateri se je pokazala potreba po izvedbi dodatnih nalog. Skupščina skupnosti istočasno določi tudi potrebna sredstva za izvedbo dodatnih nalog (rebalans sredstev). 10. člen Za opravljanji dodatnih in posebnih nalog, ki niso zajete v programu dela in tudi ne po 9. členu tega sporazuma zagotovijo naročniki nalog potrebna sredstva po načelih neposredne menjave dela oziroma po posebnih pogodbah. 11. člen V primeru, da delovna skupnost zaradi večjega obsega dela, dodatnih nujnih nalog ih iz drugih razlogov z obstoječimi izvajalci ne more opraviti določenih nalog, oziroma če je to bolj smotrno in racionalno, lahko izvedbo nalog poveri drugim organizacijam ali skupnostim. „ Delovna skupnost lahko v soglasju s skupščinami skupnosti prevzame in opravlja dela tudi za druge organizacije, če ima proste zmogljivosti in če to ne ovira izvajanje programa dela delovne skupnosti. 12. člen Program dela mora izdelati' delovna skupnost najkasneje v 60 dneh po sprejemu programov dejavnosti skupnosti in ga predložiti v soglasje skupščinam skupnosti. 13. člen Izvajanje programa dela delovne skupnosti spremljajo izvršilni odbori skupščin skupnosti. Izvršilne odbore skupščin skupnosti mora delovna skupnost obveščati sproti, najmanj pa dvakrat letno s poročilom o izvršitvi programa, oceno uspešnosti po obsegu in kvaliteti gospodarnosti poslovanja, ažurnosti opravljanja nalog in predlogi potrebnih ukrepov. III. PRIDOBIVANJE DOHODKA DELOVNE SKUPNOSTI 14. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela in z uporabo osnov in meril, določenih v 18. členu tega sporazuma. 15. člen Delavci delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno m skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in družbeno določenimi osnovami in merili za delitev, ki veljajo za organizacije združenega dela. 16. člen Delavci delovne skupnosti samostojno razporejajo dohodek po sprejetih obveznostih ter po določbah svojih samoupravnih splošnih aktov. 17. člen Osnova za 'pridobivanje dohodka delovne skupnosti je opravljeno delo po programu dela delovne skupnosti. Program dela delovne skupnosti, ki je finančno ovrednoten predstavlja osnovo za sklenitev posebnega dogovora med skupnostmi in delovno skupnostjo. Poseben dogovor iz drugega odstavka. tega člena mora biti sklenjen najkasneje v 30 dneh po predložitvi programa dela delovne skupnosti izvršilnim odborom skupščin skupnosti. Dokler ta dogovor ni sklenjen, skupnosti akontira j o delo delovne skupnosti. 18. člen Dohodek delovne skupnosti je odvisen od: — obsega, kvalitete in zahtevnosti opravljenega dela; — uspešnosti poslovanja in gospodarjenja delovne skupnosti: — dohodka, ki ga delavci delovne skupnosti pridobijo s svojim delom za druge organizacije in skupnosti. 19. člen V primeru spora glede višine sredstev oziroma opravljenega dela po predloženem programu dela, glede načina vrednotenja in obračunavanja, ugotovitve opravljenega dela, predložijo udeleženke tega sporazuma spor posebni arbitraži, ki jo v ta namen ustanovijo udeleženke. Akt o ustanovitvi arbitraže podrobneje ureja njeno sestavo, postopek reševanja spora in druge določbe, pomembne za reševanje spora. Če spora med udeleženkami tega sporazuma ni mogoče rešiti zadovoljivo, je za rešitev spora pristojno sodišče združenega dela pri skupnostih, oziroma če to sodišče ni ustanovljeno, sodišče združenega dela pristojno po sedežu delovne skupno"sti. IV. NOTRANJA ORGANIZACIJA DELOVNE SKUPNOSTI 20. člen Delovna skupnost s posebnim samoupravnim splošnim aktom določi razvid del in nalog in notranjo organizacijo, s katero si zagotovi takšno strukturo kadrov, ki je potrebna za učinkovito opravljanje nalog skupnosti. 21. člen Notranja organizacija delovne skupnosti mora izhajati in temeljiti na izvajanju nalog skupnosti, Id so opredeljene v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi skupnosti in v statutih skupnosti. Organizacija dela delovne skupnosti mora biti takšna, da zagotavlja izvajanje nalog po naslednjih področjih dela: — zaposlovanje in posredovanje; — analitika in statistika; — zaposlovanje in usposabljanje invalidnih oseb; — strokovno usposabljanje; — poklicno usmerjanje; — pravna opravila v zvezi s socialno varnostjo delavcev; — opravljanje strokovnih opravil v zvezi štipendiranja učencev in študentov; — računovodska, finančna in knjigovodska opravila; — splošna opravila. 22. člen Delavci delovne skupnosti morajo pri določanju strukture del in nalog ter izobrazbene strukture kadrov upoštevati naslednje pogoje: — da se uresničujejo družbeni dogovori in sporazumi o kadrovski politiki, kakor tudi ustrezni akti in programi skupnosti, s katerimi delavci temeljnih organizacij skupno urejajo ta vprašanja;, — da se1 optimalno zagotovi uspešnost in smotrnost opravljanja nalog skupnosti kakor tudi racionalno in ustrezno izkoriščanje kadrov glede na njihove strokovne in druge sposobnosti' ter s tem preprečuje širjenje službe in neustrezna izobrazbena struktura kadrov, glede na njihova dela in naloge; — da mora biti vsako povečanje števila delavcev v delovni skupnosti v soodvisnosti z ustreznim porastom del in nalog; — da mora biti notranja organizacija delovne skupnosti prilagojena vrsti, obsegu in kakovosti del ter specificirana v sorazmerju z obsegom poslovanja in številom delavcev po načelih sodobne organizacije dela; — da morajo biti oblikovane funkcije vodij o-ga-nizacijskih in delovnih enot, delavcev s posebmmi pooblastili in odgovornostmi in še posebej vodje delovne skupnosti v sorazmerju z doseženo stopnjo specializacije dela službe; — da je za samostojno opravljanje strokovno zahtevanih del, povezanih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pogoj, da je delavec strokovno in delovno usposobljen za opravljanje teh del in da izpolnjuje vse druge pogoje ustreznih družbenih ih samoupravnih aktov o kadrovski politiki. 23. člen Za akte delovne skupnosti, za katere se določa okvirni planski obseg in vrsta del in nalog ter s - tem v zvezi izobrazbena struktura kadrov v delovni skupnosti je potrebno vnaprejšnje ali poznejše soglasje skupnosti. (JRADNI LIST SHS St. 3 — 3. II. 1984 V. MATERIALNI IN DRUGI POGOJI ZA DELO DELOVNE SKUPNOSTI 24. člen Skupnosti zagotavljajo delovni skupnosti osnovne pogoje za poslovanje in sicer: osnovna sredstva: kritje materialnih stroškov poslovanja in druga potrebna sredstva za delo. 25. člen Z osnovnimi sredstvi upravljajo skupnosti, delavci delovne skupnosti pa imajo pravico uporabe in dela s temi sredstvi skladno s predpisi, samoupravnimi splošnimi akti skupnosti in sklepi organov upravljanja skupnosti. Delovna skupnost mora kot dober gospodar skrbeti za smotrno uporabo in racionalno izkoriščanje teh sredstev, ter za njihovo tekoče vzdrževanje. O nabavi novih oziroma zamenjavi in odpisom dotrajanih osnovnih sredstev odločajo izvršilni odbori skupščin skupnosti. Delovna skupnost obračunava iz sredstev skupnosti amortizacijo in stroške vzdrževanja osnovnih sredstev ter druge materialne stroške in tuje storitve. O uporabi teh sredstev se vodi posebna evidenca, ki je urejena v posebnih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 26. člen 'Ža nepravočasno in nekvalitetno opravljanje del odgovarja delovna skupnost tudi materialno. 27. člen Za škodo, ki je nastala skupnostim zaradi nepravočasnega ali nekvalitetnega opravljanja opravil, odgovarja delovna skupnost po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti. 28. člen Ce kljub opozorilom pristojnih organov skupnosti delavci delovne skupnosti ne ukrepajo za odpravo nepravilnosti pri svojem delu oziroma ne prično postopka za ugotovitev odgovornosti, za te nepravilnosti odgovornih delavcev, pa je zaradi tega otežkočeno izvajanje planskih nalog skupnosti, lahko sprejmejo takšne ukrepe skupščine skupnosti. Zahtevo za pričetek postopka lahko podajo tudi izvršilni odbori skupščin skupnosti. Z ukrepi iz prvega odstavka tega člena ni mogoče omejevati samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti. Z ukrepi iz prvega odstavka tega člena lahko skupščine skupnosti zlasti zagotovijo pravilno izvajanje plana, skličejo zbor delovnih ljudi oziroma delavski rrat to zahtevajo da se obravnava oziroma sprejme določen predlog, obvesti o nepravilnosti pristojne organe, samoupravno delavsko kontrolo. 29. člen Delovna skupnost je za opravljanje del v načelu enako odgovorna vsaki od skupnosti, podpisnici tega samoupravnega sporazuma. 30. Člen Skupnosti se obvezujejo tekoče izpolnjevati svoje materialne obveznosti do delovne skupnosti. V primeru, da ne izpolnijo svojih obveznosti, so dolžne Pemvnati delovni skupnosti nastalo škodo po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. 31. člen Delavci delovne skupnosti imajo razen pravice do sredstev za osebno in skupno porabo tudi druge sa- Stran 263 moupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo, ter v skladu z družbeno in politično dejavnostjo, ki jo ima za izvrševanje svojih funkcij in nalog skupnosti, za katere opravljajo dela. 32. člen Delavci delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki se nanašajo na delovne skupnosti. 33. člen Delo delovne skupnosti vodi vodja delovne skupnosti, ki je za delo delovne skupnosti odgovoren skupščinam skupnosti. Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine skupnosti po predhodnem mnenju organa upravljanja delovne skupnosti. Vodjo delovne skupnosti se imenuje za mandatno dobo 4 let in je po izteku tega mandata lahko ponovno imertdvan. 34. člen Delo delovne skupnosti usmerjajo izvršilni odbori skupščin skupnosti v skladu s sklepi skupščin skupnosti. VI. KONČNE DOLOČBE ■- • 35. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo skupščine skupnosti in delavski, svet delovne skupnosti ter je sklenjen za nedoločen čas. Vse spremembe in dopolnitve tega sporazuma morajo biti sprejete po enakem postopku kot velja za sprejetje tega sporazuma. 36. člen Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979.' Predsednik delavskega sveta ' delovne skupnosti Danila Vodopivec 1. ,r. Predsedniki skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje: Koper Janez Brank L r. Izola Branka Kropič 1. r. Piran Milka Strah 1. r. Ilirska Bistrica Kristan Zidar 1. r. Postojna Mira Lenarčič 1. r, . Sežana Albin Tavčar 1. r. KRANJ 212. Komisija za svobodno menjavo dela Raziskovalne skupnosti Kranj je na seji dne 19. oktobra 1983, po pooblastilu skupščine sprejela SKLEP Povprečna stopnja iz dohodka v občini Kranj za I leto 1983 znaša 0,008 %>. Predsednik skupščine Ulja Dimitrievski L r. LAŠKO 213. Izvršni svet Skupščine občine Laško je_ na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 236. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) na seji 16. januarja 1984 sprejel SKLEP 'o manjšem odmika od zazidalnega načrta območja Laško, desni breg KC-1 a I Izvršni' svet Skupščine občine Laško sprejema manjši odmik od zazidalnega načrta območja Laško, desni breg — KC-la (Uradni Ust SRS, št. 29/81). II Odmik od zazidalnega načrta je prostorsko opredeljen in se izvaja na podlagi tehnične dokumentacije, ki jo je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje v decembru 1983 pod št. 298/83. III Sklep se objavi' v Uradnem listu SRS. St. 350-1/83 Laško, 16. januarja 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Drago Košak, dipl. oec. 1. r LJUBLJANA BEŽIGRAD 214. Na podlagi 205. člena iti 218. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1983 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA V Skupščine občine Ljubljana Bežigrad 1. člen Naslov »Poslovnik občine Ljubljana Bežigrad« !(Uradni list SRS, št. 28/79) se spremeni tako, da gla-si »Poslovnik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad.« 2. člen V prvem odstavku 2. člena se črtata besedi »periodičnih in«. 3. člen V drugem Stavku prvega odstavka 4. člena se med besedi »zbor nujno« vstavi beseda »oziroma«. 4. člen Besedilo drugega odstavka 5. člena se spremeni tako, da glasi: »Letni odntor skupščine se določi z letnim programom dela oziroma s sklepi zborov skupščine«. 5. člen V II. poglavju se črta naslov »Pogoji za delo«. 6. člen Besedilo 6. člena se na koncu dopolni tako, da se besedi »tem poslovnikom« nadomestita z besedami »84. členom tega poslovnika«. 7. člen Besedilo 8. člena se spremeni tako, da glasi: »Za uresničevanje ustavnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini občine, ureja ta poslovnik pogoje za delo ter pravice in dolžnosti njihovih delegacij in delegatov.« 8. člen Besedilo prve alinee 11. člena se spremeni tako. da glasi: »—z objavljanjem gradiva za seje občinske skupščine in njenih zborov v delegatskem glasilu Zbor delegatov;«. 9. člen Besedilo 12. člena se spremeni tako, da glasi: »Delegacijam oziroma konferencam delegacij, ki določajo delegate za seje občinske skupščine in njenih zborov in delegatom družbenopolitičnega zbora, se pošilja gradivo neposredno s sklicem sej zborov skupščine, najpozneje 14 dni pred sejo.« 10. člen Na koncu prvega stavka prvega odstavka 14. člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: », kratko in jasno, in da nakazuje sklepne predloge oziroma stališča.« Doda se tretji odstavek z naslednjim besedilom: »Če gre za obsežnejše gradivo se v delegatskem gradivu objavi samo povzetek gradiva s predlogi sklepov oziroma stališč.« 11. člen Besedilo 15. člena se spremeni' tako, da glasi: »Delegacije v temeljnih samoupravnih organizacijah ih skupnostih razpravljajo o predlaganih dnevnih redih sej zborov skupščine in imajo pravico predlagati posamezne zadeve 'iz pristojnosti’ skupščine, ki naj se uvrstijo v dnevni red sej zborov. Pri tem se delegacije opredeljujejo o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se uvrstijo v dnevni red sej zborov v skladu z delovnim programom skupščine in predlaganim dnevnim redom.« 12. člen Besedilo 16. člena se črta. 13. člen Besedilo 17. člena se spremeni tako, da glasi: »Delegacije in konference delegacij, pošiljajo na seje zbora združenega dela in seje zbora krajevnih skupnosti delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu sej zbora, lahko pa določijo tudi delegata za posamezne točke dnevnega reda. Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki' ga je delegiral.« 14. člen Besedilo drugega odstavka 18. člena se spremeni tako, da glasi: »Delegat iz prejšnjega odstavka se izkaže s pooblastilom, ki mu ga izda predsednik zbora, če je delegiran na seje pristojnih zborov Skupščine mesta Ljubljane, oziroma vodja skupine delegatov delegatu, Id! je delegiran na seje zbora združenega dela in zbora občin Skupščine SR Slovenije. V pooblastilu mora biti navedeno, za katero sejo je delegat delegiran, kateri zbor občinske skupščine oziroma skupina delegatov ga je delegirala in na katere točke dnevnega reda se pooblastilo nanaša, če gre za zamenljivega delegata.« 15. člen Naslov za 19. členom se dopolni tako, da glasi: »Pobude, predlogi in vprašanja delegatov«. 16. člen Doda se nov 19.a člen, ki glasi: »Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo ali ureditev določenih vprašanj, oziroma opozorilo o problematiki, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike ih aktov skupščine, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in organizacij. Pobudo, predlog in opozorilo lahko da delegat Ustno na seji zbora, ali pisno. Ce je pobuda dana pisno, seznani z njo predsednik zbora delegate v zboru. Ce zbor s pobudo, predlogom oziroma opozorilom soglaša, določi način nadaljnje obravnave. Sekretariat skupščine posreduje pobude, predloge in opozorila organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. O vseh pobudah, predlogih oziroma opozorilih se obvesti izvršni svet« 17. člen Besedilo 20. člena se spremeni tako, da glasi: »Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja delegatov. Ce vprašanja delegatov opozarjajo na posebno problematiko, lahko zbor sklene, da se obravnava kot posebna točka dnevnega reda seje zbora. Delegat v zboru ima pravico zastaviti izvršnemu •veto ali' funkcionarjem, ki vodijo delo občinskih totevudh organov, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ati. na zadevo iz njihove pristojnosti.« 18. člen Besedilo tretjega odstavka 21. člena se spremeni tako, da glasi: »Vprašanja delegatov posreduje sekretariat skup-*Sne organom in organizacijam, na katerih delovno P<>dročje se nanašajo ter z njimi seznani izvršni svet. Ce se vprašanja nanašajo na delo skupščine, jih taj-hik zbora posreduje sekretarju občinske skupščine.« 19. člen Besedilo prvega odstavka 22. člena se spremeni in dopolni tako, da glasi: »Na vprašanje, ki ga je delegat zastavil na seji zbora ali pisno poslal najmanj 14 dni pred sejo, dobi °dgovor na tej seji' zbora, izjemoma pa na naslednji Seji zbora. Če odgovor ni dan do naslednje seje zbo-ra in zbor ni podaljšal roka za odgovor, lahko zbor ha predlog delegatov obravnava razloge za zamudo.« 20! člen Besedilo prvega odstavka 23. člena se spremeni take, da glasi: »Na vprašanje, zastavljeno izvršnemu svetu, da odgovor član izvršnega sveta; na vprašanje, zastavljeno funkcionarju, ki vodi delo občinskega upravnega organa, pa da odgovor funkcionar tega organa ali tisti, ki ga nadomešča.« 21. člen Za 27. členom ae naslov »Uradna tajnost« vremeni tako, da glasi »Podatki zaupne narave«. 22. Sen Besedilo 28. člena se spremeni tako, da glasi: »Delegat je dolžan varovati podatke zaupne narave. Predlagatelj je dolžan označiti delegatsko gradivo kot zaupno ter vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva, če je te nujno potrebno zaradi varovanja tajnosti podatkov. Predno se gradivo, oblikovano v skupščini, pošlje delegatom, določijo predsednik' skupščine, predsedniki zborov in delovnih teles, katera gradiva veljajo za zaupna ter vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva. Za zaupne veljajo tudi podatki, za katere izve delegat na seji delovnega telesa oziroma v zvezi z vprašanji, ki se na tej seji obravnavajo brez navzočnosti javnosti. Način ravnanja z gradivi, ki veljajo za zaupna, ureja poseben pravilnik, ki ga sprejmejo zbori skupščine.« 23. člen V prvem odstavku 29. člena se beseda »tajni« nadomesti z besedo »zaupni«. 24. člen Besedilo 30. člena se črta. 25. člen Besedilo 50. člena se spremeni tako, da glasi: »Kadar skupščina obravnava tako pomembna vprašanja, da je treba predhodno zbrati in preučiti mnenja in predloge občanov, izrečena v javni razpravi, se pred obravnavo v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti opravi predhodna obravnava v občinski konferenci SZDL in družbenopotitit-nem zboru«. 26. člen Doda se nov 50.a člen, ki glasi: »Družbenopolitični zbor lahke predlaga obdneld konferenci SZDL, da o posameznih vprašanjih, ki jih bo obravnaval zbor, predhodno razpravlja in rhltiotje svoje stališče.« 27. Men V 53. členu se doda nov drugi, tretji in četrti odstavek z naslednjim besedilom: »Izjemoma lahko zbori sklenejo, da bodo o posameznih vprašnjih, ki so skupnega pomena, razpravljali na skupnem zasedanju. Na skupnem zasedanju zborov glasujejo delegati vsakega zbora posebej. Skupno zasedanje skliče po medsebojnem sporazumu s predsedniki zborov ali na osnovi sklepov zborov predsednik občinske skupščine. Skupno zasedanje vodi predsednik občinske skupščine^ podpredsednik ali1 eden izmed predsednikov zborov. Zapisnik skupnega zasedanja zborov podpiše predsedujoči in sekretar skupščine.« 28. člen Besedilo prvega odstavka 54. člena se spremeni in dopolni tako, da glasi: »Predsedniki zborov skupščine se dogovorijo, ali bodo zbori skupaj poslušali uvodna poročila k odloku ali drugemu splošnemu aktu oziroma k vprašanjem, ki so skupnega pomena.« 29. člen V prvem odstavku 63. člena se beseda »skupnih« nadomesti z besedo »skupin« in besedo »gospodarstva« črta. V tretjem odstavku tega člena se beseda »imenovanju« nadomesti z besedo »izvolitvi«. 30. člen Besedilo 66. člena se spremeni tako, da glasi: s>Prvo sejo zbora prične dotedanji predsednik zbora, če to ni mogoče pa naj starejši delegat, in jo vodi do izvolitve novega predsednika. Predsedujoči v začetku seje ugotovi Sklepčnost zbora, nakar delegati določijo zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.^ Delegati odločijo o dnevnem redu, ki ga predlaga dotedanji predsednik zbora.« 31. člen Besedilo četrtega , odstavka 72. člena se spremeni in dopolni tako, da glasi: ■ »Predsednik zbora se voli za dve leti in ne more biti več, kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo.« 32. člen Besedilo drugega odstavka 73. člena se spremeni in dopolni tako, da glasi: »Namestnika predsednika zbora se voli za dve leti in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo.« 33. člen Besedilo prvega odstavka 76. člena se spremeni tako, da glasi: »Prvo skupno zasedanje vseh zborov skliče dotedanji predsednik občinske skupščine. Prvo skupno zasedanje začne dotedanji predsednik skupščine, če to ni mogoče pa najstarejši delegat. Zbori ugotovijo sklepčnost, nakar delegati določijo zapisnikarja In dva overitelja zapisnika.« 34. člen I Besedilo prvega odstavka 79. člena se dopolni' tako, da glasi: »Predsednik zbora sklicuje seje zbora skladno s programom dela zborov skupščine, na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na podlagi sklepov zbora.« 35. člen V 81. členu še doda četrti odstavek z naslednjim besedilom: »Ce se gradiva za posamezno točko dnevnega reda predložijo delegatom na seji oziroma v krajših rokih kot so" določeni' v prejšnjih odstavkih tega člena, mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj posamezno gradivo ni bilo posredovano pravočasno. Delegati posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov in z glasovanjem, odločijo, ali bodo uvrstili predloženo gradivo v dnevni red, ali' pa ga bodo obravnavali na naslednji' seji zbora.« 36. člen »V 84. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da' glasita: V delu zbora sodelujejo brez pravice odločanja tudi predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine in fuhkc onarji občinskih Upravnih organov, predstavniki predlagateljev posameznih točk dnevnega reda ter na sejo vabljeni drugi udeleženci. V delu zbora lahko sodelujejo brez pravice odločanja tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. Četrti odstavek 84. člena se črta.« 37. člen Besedilo drugega stavka drugega odstavka 101. člena se spremeni tako, da glasi: »Kadar zbori zasedajo skupaj, veljavno odločajo z večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.« 38. člen Besedilo četrtega odstavka 104. člena se črta. 39. člen Besedilo prvega stavka tretjega odstavka 105. člena se spremeni tako, da glasi: »V zapisniku morajo biti poimensko navedene delegacije oziroma konference delegacij, katerih delegati se niso udeležili seje zbora.« 40. člen Besedilo petega odstavka 106. člgpa se spremeni tako, da glasi: »Odobren zapisnik podpišeta predsednik ih tajnik Zbora.« 41. člen V zadnjem stavku drugega odstavka 107. člena se črta beseda »izvirnim«. 42. člen Besedilo četrte alinee 109. člena se črta. 43. člen Besedilo 110. člena se spremeni tako, da glasi: »Skupno sejo skliče predsednik občinske skupščine in ji predseduje; če je odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik občinske skupščine.« 44. člen V naslovu V. poglavja se beseda »podpredsedniki« nadomesti z besedo »podpredsednik«. 45. člen Besedilo il5. člena se spremeni tako, da glasi: »Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delil in opravlja v dogovoru z njim pošamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik.« 46. člen Besedilo 118. člena se spremeni tako, da glasi: »Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov kot predsedstvo skupščine, skrbijo za učinkovito uresničevanje skupnih nalog zborov, za usklajevanje dela med njimi in za opravljanje s tem poslovnikom določenih nalog, zlasti pa: — usklajujejo in programirajo delo zborov in delovnih teles skupščine, — skrbijo za sodelovanje s Skupščino SR Slovenije in Skupščino mesta Ljubljane ter skupščinami drugih občin, — skrbijo za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, organizacijami združenega de--la in drugimi samoupravnimi organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini, — predlagajo višino sredstev, ki naj bodo v predlogu proračuna zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine, — predlagajo zborom skupščine akt o organizaciji sekretariata skupščine, 1 — spremljajo delo delovnih teles ter obravnavajo s predsedniki delovnih teles občinske skupščine zadeve, ki se nanašajo na delo teh teles, — obravnavajo predloge sekretarja skupščine za organizacijo in delo sekretariata ter druge zadeve, ki se nanašajo na delo sekretariata skupščine, — opravljajo druge zadeve, določene s poslovnikom skupščine. Na sejah predsedstva skupščine sodeluje sekretar skupščine.« 47. člen Besedilo 119. člena Se spremeni tako, da glasi: »Pri uresničevanju nalog iz 118. člena lahko sodelujejo: — predsednik izvršnega sveta, — predsedniki skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, kadar so na dnevnem redu zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, — predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter' funkcionarji v skupščini in njenih organih, ki jih. določi predsednik skupščine « 48. člen Začetno besedilo drugega odstavka 130. člena se spremeni in dopolni tako, da glasi: »Predsednika, podpredsednika in člane komisij in drugih delovnih teles izvoli...« 49. člen Besedilo prvega odstavka 134. člena se spremeni tako, da glasi: »Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in 5 do 15 članov.« 50. člen V prvem odstavku 135. člena se za besedo »predsednikov« doda vejica in beseda »podpredsednikov«. 51. člen Doda se nov 135.a člen z naslednjim besedilom: »Član, ki ne more priti na sejo komisije ali dru-Sega delovnega telesa, obvesti o tem tajnika tega de-tovnega telesa. Ce član komisije ali drugega delovnega telesa večkrat ne sodeluje v komisiji ali drugem delovnem te-esu skupščine občine ali njenega zbora, lahko pred-sedn-.k tega delovnega telesa prične postopek za ugo-ovitev odgovornosti oziroma za razrešitev člana.« 52. člen V drugem stavku zadnjega odstavka 142. člena se beseda »imenuje« nadomesti z besedo »izvoli«. 53. člen V zadnjem odstavku 143. člena se beseda »šteje« nadomesti z besedo »ima«, beseda »imenuje« pa z besedo »izvoli*. 54. člen V zadnjem odstavku 144. člena se beseda »šteje« nadomesti z besedo »ima«, beseda »imenuje« pa z besedo »izvoli«. 55. člen Za četrto .alineo 145. člena se vstavi nova alinea z naslednjim besedilom: »— določa osebne dohodke oziroma nadomestila osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov funkcionarjem in delegatom, ki jih voli občinska skupščina, na podlagi družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma;« 56. člen V zadnjem odstavku 148. člena se’beseda »šteje« nadomesti z besedo »ima«, beseda »imenuje« pa z besedo »izvolijo«. 57. člen V zadnjem odstavku 147. člena se beseda »šteje« nadomesti z besedo »ima« 58. člen V zadnjem odstavku 148. člena se beseda »imenuje« nadomesti z besedo »izvoli«. 59. člen Besedilo tretje alinee 149. člena se dopolni tako, da glas;: ' »— daje pravna mnenja k osnutkom oziroma pred- logom normativnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina ter k amandmajem k tem predlogom;« V drugem odstavku tega člena se beseda »imenovani« nadomesti z besedo »izvoljeni«. 60. člen V naslovu VII. poglavja se beseda »samoupravnih« nadomesti z besedo »upravnih«. 61. člen Za 153. členom se vstavi naslov, ki glasi »Postopek za ugotavljanje odgovornosti izvršnega sveta«. 62. člen Doda se nov 153. a člen, ki glasi: »Vsak zbor lahko s svojega delovnega področja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na izvajanje politike in izvrševanja predpisov in drugih aktov skupščine. Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor.« . 63. člen Doda se nov 153. b člen, ki glasi: »Po obravnavi lahko zbor sprejme stališče o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se 'določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem poli- Stran 188 _ CJRADNI UST SRS St. 3 — 3. II. 1984 tike in z izvrševanjem predpisov in drugih splošnih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov, za predložitev poročil ali predlogov ' aktov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv, oziroma razveljavi in odpravi predpise la splošne akte izvrinega sveta, če se tl predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo SR Slovenije ali' z zakonom.« 64. člen Doda se nov 153. c člen, M glasi: »Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj deset delegatov v zboru vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu. Predlog mora biti obrazložen. Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice. Za odločitev o uvedbi postopka je potrebna dvotretjinska večina vseh delegatov v zboru. Ce je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, predsednik zbora obvesti o tem predsednika drugih dveh zborov; Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu-« 65. člen Doda se nov 153. d člen, ki glasi: »Po razpravi na skupnem zasedanju odločijo zbori o vprašanju zaupnice izvršnemu svetu z dvotretjinsko večino vseh delegatov vsakega zbora. Če je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.« 66. člen Doda se nov 153. e člen, M glasi: »Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja, se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predpis ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vprašanje . zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta. O vprašanju zaupnice, ki ga postavi izvršni svet, odločajo zbori ločeno na skupnem zasedanju.« 67. člen Doda se nov 153. f člen, ki glasi: »Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali posamezen član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta v dnevni red sej zborov. Odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori. Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.« 68. člen Doda se nov 153. g člen, ki glasi: »Če odstopi predsednik ali večina članov izvršnega »reta, razrešijo zbori