Ameriška Domovina AMCR1CAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANOUAGC ONLY ^0. 234 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 3, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXII — VOL. LXH Kriza v Kongu se je zopet začela ostriti v vedno je blizu tisoč belcev na ozemlju upornikov, čombejevo vlado čaka še dolsja pot. Najemniki utegnejo oditi. LEOPOLDVILLE, Kongo. — ^iplomatje gledajo pesimistič-1)0 na kongoško bodočnost. Naj-^rej so ugotovili, da so belgijski Pralci opravili samo polovico ^v°jega dela. Rešili so življenje kikim 1,700 belim priseljencem, pa je zunaj kongoške pre-police ostalo še kakih 900 prise-loncev, ki jih čaka smrt, ako jih bo kmalu prišel kdo reševat. a veliki ostanek je v še večji ^varnosti, kot je bilo tistih LlOO, ki so jih padalci rešili. uPorniki so namreč postali pro-P njim še večje zverine, kot so ni doslej. Zato se diplomatje v Kongu zavzemajo pri svojih vpdah za ponovno akcijo, ki naj reši življenje še ostanku belih Priseljencev. ^ februarju potečejo najemnikom pogodbe Druga velika nevarnost grozi 0,ngu v februarju. Takrat bodo Parnreč potekle pogodbe med vmbejevo vlado in najemniki. Gcina najemnikov ne namera-Va obnoviti pogodb, ampak se Vrniti domov. Čombejeva vlada aL njena naslednica bo tako o-aiala brez zanesljivih in izvež-anih vojakov, ki jih je sedaj e še kakih 250. Diplomatje pa Pravijo, da bi jih moralo biti ^jmanj 1,000, da bi napravili vsaj v večjih mestih in in-Pstrijskih središčih. Uprave skoro ni več V upravnem pogledu je Kon-jenjal biti država, je samo Se zemljepisni pojem, kajti jav-P® Uprave ni nikjer več, razen v Prestolici in par večjih mestih, Pa še v njih ni nobene prave varnosti več. Vsa dežela je iz-p°čena na milost in nemilost aznim roparskim tolpam, ki se rpenujejo uporniki. Pri takem ariju je seveda zamrlo vse gospodarsko življenje in nastalo 0 vprašanje, kako prerediti rPbivalstvo, da ne bo začelo u-lrati od lakote. Da bi kdo mo-6 bitro ukrotiti “upornike”, je azno upanje. Se ne spuščajo v ° on odprt boj, ogromni redko goljen prostor, džungla in Pski gozdovi jim pa nudijo čiri ežališča, kamor ne more se-redna armada, naj a še tako moderno orožje. ^ayid J. McDonald v ®|užbo zvezne vlade? krW^SHlNGT°N, D. C. — Tu n;^° govorice, da bo predsed-^ Unije jeklarskega delavstva ^' McDonald imenovan visoko mesto v zvezni admi-SvS racBi in da bo nato umaknil p °^0 Ponovno kandidaturo za ric? sec*nika Unije jeklarskega e‘avstva. PoT tem slučaju bi bil od vrnjen po ranji boj v uniji, ki utegne 2aVzr°Gii;i težave pri pogajanjih .n vsak hoče pokazati vse sposobnosti, ki jih ima. Jim ne moremo zameriti. Večkrat jih sli' šim praviti: Če drugi lahko, zakaj mi ne bi mogli. Tako Je prav! • Že dalj časa iščemo nek° Anno Potočnik. Mora biti nekje v Milwaukee. Zanjo je prišlo P3' smo od neke Jelke Zupančič. če kdo ve zanjo, naj to sporoči da sta se med tolikimi oddajami KUO zanJ°’ naJ 10 spm ka in to dalekn številneiših narod-1 zuPn3®oe Pr3 ^v- Janezu. Je in to daleko številnejših narod-nostnih skupin od naše, odlikovali prav naši slovenski. Prvenstvo je gotovo odnesla Slovenska kulturna ura, ki oddaja v Wauwatosi na 103.7 valu FM-WTOS. Slednja je posvetila spominu pokojnika skoro polovico Zupančič je doma iz Litije. Nevarna starost WASHINGTON, D.C. — Največ belih Amerikancev umrje za tuberkulozo v starosti 35 do 0 let. UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah hlapci berač ^ako lahko povedo Skrbniku, da ga je Vlagal. Zato je komaj čakal, ^ bo prišel do vrat. Ni se ozrl 116 na desno ne na levo; in ko |e stopil pred grajska vrata, bila je prej kruljava noga ta-^°j bolj ravna in Jurko je ubežal proti cesti. ‘Da bi jih,” je ponavljal in Se zdaj pa zdaj ozrl nazaj na £rad. “Skoro bi me bili ujeli.” Šele pri znamenju pod klan-Cehi si je odpočil od strahu; Stlel je kapo in nekoliko po-Itl°lil . .. Med molitvijo pa se raztresel in se zamislil . . . 'ed tem je padal večer in ^itno so hodili kmetje s polja domov. Pozno zvečer se je vračal d^rko po cesti proti domu in s težkim srcem je nesel vašča-fiom vest, da v gradu vedo za Dornike. Stopal je hitro, a krecej težko; starost in predani strah sta mu vzela moči; *aPo je nesel pod pazduho in ^lil ... Z gorskih cerkvic so Se oglašali zadnji zvonci zdra-Veiharije . . . Po grajskem vrtu pa je Nemirno hodil oskrbnik Berto govoril sam s seboj. ‘E, gospod ne pozna kmeta, Pa ima to za malenkost. Veli-® Psov volka uje . . . Nič jim 111 zaupati . . .” VI. , Prijetno je v veseli družbi. V • fijej se rad suče i naš potr-t^žljivi čitatelj in pisatelj farn. Govori se mnogo, pije se 111 Poje; veselo je srce, vesela duša. A v svetu naletimo zdaj Ila veselje, zdaj na žalost. Dotovo bi vam rajše pripovedoval o veselih mladih ljudeh, 0 svatbah in porokah, o narodih veselicah in o ljudeh, ki ^am včasi delajo življenje pristno; pripeljal bi pred vas Veselih godcev, polnih dovti-P°v in smešnic; pisal bi vam o vfseljakih, ki pojo ob kupici vtna, kadar narede dobre kupeje — a svet ne obstoji samo v tem . . . Treba je pogledati Udi v temno stran življenja. In°go je v življenju mož, bo-ledih se z usodo, mož, o kate-ne govori zgodovina, če-Prav ao junaki, katerih imena } ostala pozabljena, da se hišo ohranili v ustnem izročilu valežnega naroda. Tako je udi z našimi možmi, ki so se rabro borili za svoje in dru-Pdh pravice. Narod jih pozna, Zgodovina ne. Andrejko je tak mož. Stal ^ ]ia čelu borečih se, toda 0rUahljivih vaščanov. Bil je Popravljen, žrtvovati vse za ®y°je pravice. Bilo je to ob asu, ko se je budila vsa do-Pjska stran in ves narod na °sa v ju, ko se je začul po ?e^ deželi veseli glas: Tlaka •e odpravljena! Andrejko je ^ eden prvih, ki je porabil POliko in odpovedal gradu esetino in tlako. Upal je, da 1 dobrim zgledom vzbudi dru-da pridobi vsaj nekaj vasi 1 da se tako za vselej rešijo ^Oljske gosposke. Ljudje pa so si razlagali Jegovo početje na razne na-Clno. Edini ihogei nJegov sosed Pisik, ki ,ie takoj p^d nastopil pot upornika. ravda, ki je tekla v Višnji 0li zoper oba moža, ker nista ‘Dala desetine, se iše ni odlo-Clla. pri sebičnosti svojih sosedov je upal Andrejko, da se stvar reši srečno, ako vsi slušajo njega, čakal je priložnosti, da bi mogel z vzrokom nastopiti kot javen upornik. In to je prišlo. Shod kmetov oni večer mu je pokazal, da se da mnogo doseči, vendar so razni pomisleki razjedali možu srce . . . * * * Par večerov potem so sedele glave sapljanskih upornikov pri Pisiku v hiši. Bila je burna jesenska noč. Bili so: Andrejko, Pisik, Jerom in Guza. Možje so sedeli zamišljeno in malo govorili. Mnogo so imeli premišljati; saj jim je Jurko povedal, da ve čušperčan vse . . . ‘‘Nikogar se ne bojimo,” je ponavljal Guza, ‘‘prav nikogar ne; ne čušperčana, ne Boštjanskega, ne Brinjskega, ne Turjačana; nikogar, tako vam rečem. Jaz sem videl Napoleona in tudi vem, kaj se pravi vojsko voditi. Pa vendar — preveč očito delamo, dokler nimamo moči skupaj, škoda bi bilo, ko bi si pokazili vse. Najprvo se pripravimo, potem pa, če hočete, gremo nad Turjačana.” “E, to je še daleč,” je odkimal Jerom in potegnil nekoliko zamišljeno iz pipe, kakor da se je iz spanja vzbudil. “Seveda,” ga je zavrnil Guza, “zato bi ti bil pa Berto skoro odnesel hčer.” Jerom je molčal. “Skoro, da smo prenagli,” je začel Andrejko, ‘a kaj hočemo? To pot smo začeli in fco pot poj demo naprej.” “Lahko nas napak pelje. . .” je rekel Jerom. “Pobiti vrage” — najboljše!” “A kaj,” je ugovarjal Pisik in stisnil pesti, “koga se bomo bali? Poglejte te pesti!” In kazal jim je dvoje trdih, žila-stih rok in vpil dalje: “Drugače bi bilo, če bi bili vsi. Kdo nam more kaj, če vsi eno in isto delamo? Cela vas bo vendar ugnala enega!” “Tako je, tako je,” je pritrdil Guza; “to jaz vem, ko smo včasi jemali kako vas z ognjem ...” “En človek, ali dva, ali trije niso iše nikdar rešili cele dežele; treba je združene moči,” je govoril počasi Jerom. Tudi ti imaš prav,” mu je pritrdil Andrejko. Zato pa držite vsi vkup!” ,ie govoril Pisik; “če si sami ne, pomagamo, d r u g i nam tudi ne bodo. Slabi časi rode dobre može. Moja mati je pravila, da je bilo ob turških časih mnogo mož, ki bi se bili skusili s samim štepiharjem, ki je KULTURNA KRONIKA na katerega se je popolnoma zanašati, je je prvikrat z Andrej kom Koledar Ave Maria za leto 1965 Koledarji niso samo neke razpredelnice z meseci in dnevi. Koledarji so življenje. Koledarji hranijo opise važnih dogajanj po svetu in v narodu in v raznih skupnostih na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Za katoličana pa je važen katoliški verski koledar, ker prinaša zlasti navodila, pa tudi važne dogodke iz verskega in moralnega življenja, pa tudi iz živ-Ijena Cerkve. Po koledarjih najlažje spoznamo, kako se spreminjajo časi in življenje. Ne mislimo tukaj samo prav starih koledarjev, ki so bili izdani pred mnogimi leti, še pred našim rojstvom. V mislih imamo zlasti koledarje, ki opisujejo dogodke zadnjih let, katerim smo bili mi sami priča, ali pa so se vsaj dogodili v času našega življenja. Zato so koledarji del našega življenja. Razložiš jih po mizi in jih prelistavaš. Čudiš se, kako čas beži in koliko si sodo-življal razne važne dogodke v svojem verskem in narodnem življenju. Vsled tega bi morali koledarje hraniti. Doma je imela včasih vsaka družina cela desetletja shranjene Mohorjeve koledarje. Ko jih je družina v dolgih zimskih mesecih prebirala, so romali v skrinjo v kamri ali na podstrešju. Ob kaki izredni priliki pa smo jih izvlekli na dan, jih pregledovali, ponovno prebirali in se čudili, kaj smo doživeli. Koledarji vežejo preteklost s samo za danes. Skušajmo ohranjati važne dogodke naroda in domovine v spominu in svežosti. In k temu nam bodo koledarji najboljši priročniki. Letošnji koledar “AVE MARIA” ima veliko lepe, zanimive in poučne vsebine. Razdelili bi ga lahko z ozirom na vsebino kar na osem delov. Predvsem moramo omeniti koledarski del z meseci in dnevi za leto 1965. Sem spada tudi pregled zapovedanih in državnih praznikov, molitveni nameni za posamezne mesece in e-vangelijski izreki. Ker je AVE MARIA predvsem verski koledar, naj omenimo pred vso drugo vsebino zlasti versko tvarino: Premišljevanje sv. rožnega venca sv. očeta “Marija skoz’ življenje”, “Usmiljeni Jezus” in “Angelsko petje”. Opis se nahaja na strani 71. Milena šoukal je napisala svoje spomine na pokojnega dr. Franca Kimovca, ki je 12. jan. 1964 umrl v Ljubljani kot glasbenik, skladatelj in pevovodja šenklavškega cerkvenega pevskega zbora. Rev. dr. Andrej Farkaš je o-pisal življenje in delo pokojnega msgr. Johna Blažiča, ki je umrl kot župnik slovaške fare v Uniontown-u v Pennsylvani- ji- Med življenjepise spada tudi zgodba “Iz mladih let prvega afriškega kardinala”, ki jo je napisala Lojzka Verbič in je objavljena na strani 104. Pesem in proza sta letos bolj slabo zastopani v koledarju. Objavljeni sta dve pesmici, in sicer: “Stare melodije” Milene Šoukal na strani 103, in pesem Bogdana Budnika “Proletarec” na strani 145. Proza pa ja zastopana samo z “Pisma z otoka Samote”, ki jih je objavil pisatelj Karel Mauser. Ta pisma so kratke duhovne vaje, ko se zapreš v samoto in premišljuješ in najdeš samega sebe. Koledar prinaša tudi opis dveh romanj: Romanje sv. očeta Pavla VI. v Sveto deželo. O-pis se začenja na strani 9, pod naslovom “Romarjeve pridige”. Obsegajo 27 strani. Besedilo pojasnjuje trideset slik. To je res zanimivo branje za vsakogar. Kot drugo romanje pa je opisano “Romanje po Baragovi deželi”, ki je bilo od 4. do 9. julija 1964. Opisal ga je voditelj romanja, č. g. Jožef Godina. To je najboljši opis tega romanja, Pričenja se na strani 129 do strani 138. Med besedilom je štiri strani slik, ki pojasnjujejo vsebino. S tem romanjem se je zanima- šedarjostjo.' NcT živimo nJe za Baraš° zel° Povečalo. Berite! Veliko zanimivega boste zvedeli o Baragi in o romanju. Koledar prinaša tudi zanimiv opis življenja Slovencev po svetu. Letos je opisano življenje Slovencev v Avstraliji, ki se začenja na strani 49. Opisuje p. Valerijan Janko, OFM., prav zanimivo. Koledar pa prinaša tudi nadaljevanje opisa Slovenskega izseljenskega semenišča v Argentini. Prvi del je izšel v koledarju za leto 1964. Opisuje dr. Filip Žakelj. To je zanimiv kos izseljenske zgodovine Slovencev. še eno zanimivo poglavje: Božja pota. Letos sta opisani dve: Marijino Celje, ki ga je o-pisal p. Odilo Hajnšek, in pa Marijina božja pot, ki jo opisuje naš stari znanec Jakob Res-sicer je opisal Marijino pot Zaplaz na Dolenj- V soboto bomo zopet poslušali Metropolitan opero V soboto, 5. decembra 1964, ob dveh popoldne se bo začela 1964-65 sezona radijskih prenosov Metropolitanske opere iz New Yorka, ki bo trajala 20 tednov, ali bolje 20 sobot. Kot prva je na sporedu Donizettijeva o-pera “Lucia di Lammermoor”. Naslovna vloga bo v rokah slavne avstralske primadone Joan Sutherland. Milton Cross bo tudi letos razlagal vsebino vsake opere. Na sporedu bodo slovite opere Verdija, Puccinija, Wagner-ja, Richarda Straussa in Mozarta. V Clevelandu bomo te preno- se lahko slišali na radijski po-satji WGAR vsako soboto ob dveh popoldne. M. L. -------o------ ŽIVLJENJE UBOGIH ČČ. SESTER SV. KRIŽA (Nadaljevanje z 2. strani) in K. S. K. J. listu Amerikanski Slovenec pa iskrena zahvala za njihovo naklonjenost in sodelovanje. Ana Vidergar, 1243 East 60 St., Cleveland, O. 44103 Mrs. Rotija Curk, 16006 Holmes Ave., Cleveland, O. 44110 Mrs. Mili Lekan, 1113 East 66 St, Cleveland, O. 44103 -------o------ Demokratje iščejo v Senatu načelnika kluba WASHINGTON, D C. — Pred-sedsvo v klubu senatorjev tvorita po tradiciji načelnik in njegov namestnik. Kadar so demokratje na vladi, odloča navadno predsednik, kdo naj pride na ta mesta. Seveda se senatorji ne dajo lahko pokoriti, zato ima predsednik marsikdaj težave, da se uveljavi s svojimi kandidati. Kennedyju je bilo to breme o-lajšano s tem, da je imel John- sona za podpredsednika. Johnsonu se je posrečilo, da je prišel za predsednika demokratskega senatnega kluba Mansfield, za njegovega namestnika pa Humphrey. Ker Mansfield ni bojevit politik, je vodstvo kluba kmalu prešlo v Humphreyjeve roke. Sedaj je Humphrey postal podpredsednik, Mansfield se pa ne da izriniti z mesta klubovega predsednika. Zato je važno, kdo bo podpredsednik. Kandidatje so trije, Pastore, Monroney in Long. Pravijo, da ima največ upanja Long, ker ga bo verjetno podprl Johnson in z njim tudi Humphrey. Vendar pa ves postopek ne bo gladko potekel. Nekateri senatorji namreč zelo zamerijo Johnsonu, da se zelo rad druži ravno v tistimi senatorji, ki se tekom volitev niso potegnili za njegovo kandidaturo, kar je res. Sedaj hočejo posnemati taktiko senatora Smathersa iz Floride, ki je bil velik oseben prijatelj pokojnega Kennedyja, pa mu je vkljub temu nagajal v politiki. Kadar je hotel od Kennedyja kaj doseči, mu je začel nagajati. Sedaj misli nekaj senatorjev posnemati Smatherso-vo taktiko. Johnson jih bo moral miriti, to neprijetno delo bo pa Skušal prevaliti na Hum-phreyja. MALI OGLASI V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem Tri sobe se odda s kopalnico, furnez, za 1 ah 2 ženski na Lucknow Ave., spodaj. Kličite 531-5192. (236, V najem Oddamo 4 sob, na novo dekorirane na 6632 Bliss Ave. Kličite HE 1-4053. —(234) Lastnik prodaja Enodružinska hiša, 6 sob, E. 145 in St. Clair Ave., 3 spalnice, blizu šol, cerkve, trgovin, transportacije. Nizki davki. Prazno. $9,800. Kličite LI 1-1951. —(237) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša in 2 ek-stra sobi za dohodek. Cena $11,900. Na Saranac Rd. in E. 160 St. Kličite 851-0517. (237) Hemstitching Izdelujem na domu vezeni-naste blazinske prevleke, namizne prte in drugo. Frances Kog. 20357 Goller Ave. IV 1-3486. (237) V najem Opremljeno stanovanje na E. 145 St., Blizu St. Clair Ave., 3 velike sobe, kopalnica, za dvojico, v fari sv. Jožefa. $70. EV 2-8039. (238) Lastnik prodaja 1990 Brookdale, Richmond Heights, 4 leta stara zidana in lesena hiša “split level”, 3 spalnice, sprejemna soba, jedilnica, kuhinja s prostorom za zajtrk, družinska soba, klet, 11/2 kopalnica, 1)4 garaža, gorkota na vodo. Naprodaj pod ceno. $25,500. Za sestanek kličite 442-4740. (4, 11 dec.) Soba se odda Opremljena soba se odd., za $6.00 za teden, na E. 72 St. Kličite EN 1-2341. — (234) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL. NICA NAGROBNIH SPOMENIKO'-15425 Waterloo Rd. IV 1-1237 V najem Oddamo 3 čiste sobe za 1 ali 2 osebi. Furnez na plin. 1069 E. 61 St. HE 2-1736. — (1,3,4 dec.) nesel voz s konji vred na vrh strehe.” “Jaz pravim tako,” je začel Andrejko: “Boljše je, da delamo skrivaj in se pripravimo, da ne bo vsak otrok govoril o upornikih; da pa ne bodo rekli, da smo mi sami, ker ena vas je premalo, bomo dobili še nekaj vasi.” “če bo le mogoče,” je pri-dejal Jerom. “To bo moja skrb,” odgovori resno Andrejko. “Bati se je lastnih ljudi,” pripomni Guza. ‘Kdor izdaja, sam sebi škoduje,” je odgovoril Andrejko. “Mogoče je vse . .. Kakor vidite, je čušperčan povzdignil svoje oči. Denar stori vse. Janeza XXIII., ki se začenja na!n^’. strani 37. Premišljevanj sv. rož-!^oz^° nega venca imamo malo, zato bo marsikomu dobro služilo. - Med' Koledar obsega 152 strani ve-versko vsebino spada tudi krat- hkega formata. Prinaša tudi veka zgodba dvanajstletne dekli- Lko slik in ob koncu kot običaj-ce pad naslovom “Hiša božja”. n<> imenik in naslovnik sloven-Nahaja se na strani 44. Na stra- Ekih duhovnikov v Združenih ni 48 so tri “Dogodbe iz življe- državah in Kanadi. Koledar je nja” za vzgled in posnemanje. uredil p. Fortunat Zorman, Med daljšimi sestavki so krajše OFM, urednik nabožnega me-poučne zgodbe ter odlomki iz sečnika “AVE MARIA”. Ovi-‘Izpovedi sv. Avguština”. |tek: Kraljica vseh svetnikov; ri- V naslednjem naj omenimo sal V. Čekuta, Toronto, Kanada, življenjepise, ki jih koledar pri-j Vem, da nimaš veliko časa za naša: Teh je kar šest. Predvsem branje, a vsak človek ima med naj omenimo najdenje groba vsakodnevnimi važnimi opravki prvega papeža sv. Petra, ki je mala meddobja. Takrat vzemi opisano na strani 45. I koledar AVE MARIA in beri. Lepo je opisano življenje Ja- Pa ne začni od začetka, kar sre-neza Nepomuka, ki je bil škof di nekje, kjer se ti odpre. Ko v Philadelphiji in lani (13. okto- boš prebral pol strani, boš goto-bra 1963) proglašen za blažene- vo poiskal, kje je začetek tega, ga. Bil je Baragov sodobnik, kar bereš. Tako boš spoznal, ka-J Življenjepis je napisal p. Bet-jko je vse zanimivo. Poskusi, ne rand Kotrnik, OFM. P. Vendelin Špendov, OFM., je napisal življenjepis skladatelja Ignacija Hladnika za nje- ;T‘>c Strah Brewery Co., Detroit 26?Mlch>gan ^ I PWsa Okus varjenja z ognjem ... to je tisto, kar je v njem, za vas bo ti žal. — Podprimo slovenski 1 tisk v Ameriki in mu podaljšaj-! mo življenje. Uredniku in vsem1 j sodelavcem pa prav lepa hvala' govo stoletnico rojstva. Najbolj za tako lepo in bogato vsebino! poznane njegove sladbe so: 1 m vas, in vas, m vas, in vas. Zdravko Novak vsej omahljivosti in AMERICA'S ONI-Y t-'I RE-BREW E D HEER n ca PEVSKI ZBOR SLOVAK priredi svoj ■ M n KONCERT n u n Ki H v nedeljo, 6. deceits IS04 ob 4. uri popoldne ■aHBBHBa&aHaBaiiNHi)HaaaM8MMiB**(iHaBaaaBBaaa. V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU na Recher Ave., Euclid, Ohio DOMAČA ZABAVA PO KONCERTU IGRA GRABNARJEVA GODBA • ■^SUSBHlBaiHigasanBaiiJHaEHaaiiBBMBBaBBHBaBlIBaBBBBBBaBBBBBBBBBBBaBaaBBBBBBBBBBaaBBBBBaBBBaaBBBBaBaBaaBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBiaBBBBijBBBBBaBBOBBBBBBBaaBBa bbbbbbbbbbbbbbbbbbbb I AMERIŠKA DOMOVINA, oc0()o()ooo()oo Josip Jurčič: DESETI BRAT ROMAN o K oooooo()ooo()<)0' “Kaj laželš! Ni bila crknila, samo hoditi ni mogla več. Jaz nisem imel kaj jesti, pozabim trebuh in grem živinčeta iskat. Tam pri cesti je bilo iztegnjeno. Jaz poprimem za prednje noge — takole — potegnem vse žival črez hrbet, eno nogo črez eno, drugo črez drugo ramo, zadnje so mi pa doli pod hrbtiščem po mojih nogah opletale, in rilec je črez mojo glavo naprej molil, takole! Težko sem nosil, grozno so me slabosti obhajale, pa mrak p.e je delal in trebuh me je bolel. Tačas sem Boga klical na pomaganje, ali nič ni izdalo. Kar mi je na um prišlo: “Ti, Krjavelj, danes je sveti Kozmek in Domen, to sta bila dva' konjederčina brata, sta ljudi zdravila in dobra dela doprinašala; prosi ju, onadva ti pomoreta, da boš imel manj težav s prašičem. In ko sem roke povzdignil, sem ponevedoma izpustil obe gnjati, prase mi je izmuznilo po hrbtu na tla, rilec mi je še klobuk posnel. In potlej sem prosil svetega Kozmeka, naj mi pride na rame pomagat ali naj pa vsaj živo dušo pošlje, ker sam nisem mogel praseta zopet spraviti na ramo, kakor je prej bilo.” “Ali te je uslišal sveti Kozmek?” vprašajo oni. “Kajpak, da me je,” odgovori Krjavelj. “Komaj sem jezik za zobe dejal od molitve, že sern zagledal žensko, ki je mimo prišla.” “Stara beračica je bila!” reče Mrtinek. “Kdo pravi! Kako bo stara, saj še šestdeset let ni živela do tačas! Kako bo beračica, kaj me je vbogajme prosila kali? — Jaz pravim: Ti, ženska, Bog te je ustvaril, Bog te je dal, pomagaj mi na ramo! In brž je poprijela prašiča za eno bedresce in mi je pomagala vleči na ramo. Jaz pa sem brž dejal: to je dobra ženska, to bi ti vzel. To sem ji naravnost povedal iz oči v oči. Ona pa ni dejala nobene slabe besedice, samo z brado je pokimala in do dobrega sva se zmenila, da je nji Urška ime, da se meni Krjavelj pravi, da ona ni nikjer doma, da imam jaz hišo in vse je bilo pri kraju. Za doto je nisem vprašal; pa sem vendar videl, da ima CHICAGO. ILL. MALE HELP — WANTED ATTENTION! Immediate openings for SAUSAGE MAKERS Only fully qualified men seeking permanent employment. Need apply. Top wages. Excellent working conditions. Modern plant. Apply Now or Phone (815) 385-62(i0 KOENEMANN SAUSAGE CO. Volo, Illinois (235) HOUSEHOLD HELP COOK Catholic Church Rectory. Plain cooking. Temp, start Dec. 19th. 6 Wks. Stay. Ref’s. Salary, Room and (board. Call Mon. thru Friday only. 10 to 5. DA 8-1430. (236) EXP. WOMAN WANTED. To Take Care of a Sick Woman. Night Work. Good Salary. Phone between 8:30 and 5. Ask for Milt. — MU 5-3000. (236) vrečo in nekaj v nji. bogve, kaj je bilo.” “Oves!” pravi Mrtinek. “I, kaj še! Jaz trdim in mislim, da je bilo kaj boljšega tam notri. Pa naj bo že kar hoče, jaz bi jo bil rad imel, kakor še nihče ni človeka rad imel, ko bi gosposka, cluhov-ska in deželska, ne bila samo zato na svetu, da ljudem nagaja in sitnosti dela. ‘Urška, kar z menoj pojdi, mrak je že!” tako sem ji dejal, in šla je z menoj v mojo hišo. Postlal sem posteljo v hiši zanjo, sam sem pa v vežeh ležal, šest tednov je bila pri meni, to je od svetega Kozmeka do Vseh svetih. Dvakrat sem bil pri fajmctštru in sem lepo prosil, obete in obljube delal, ali vse zastonj. Ne smeš se ženiti, so mi dejali in vse so čvekali, da sem nor, da nimam nič in Bog znaj, kaj še. Kar so govorili ta gospod, je dejal tudi oni gori na Slemenicah. Molil sem na Vseh svetih zjutraj pri prvi maši tri očenaše in dve veri na čast vsem svetnikom i n svetnicam, prosil sem vse verne duše v vicah, da bi omečile fajmoštru srce in gospodu malo premiselka vdihnile, da bi mi dovolil, česar ga pojdem v tretje prosit. Res, po maši pravim: sveti križ božji, da bi vse dobro steklo! Ko sem se vstopil tja pred moža, sem začel moledkovati in prositi, kakor ne bom sv. Petra na poslednji dan nebes prosil.” “Ali te niso uslišali?” vpraša Krivec. “O pač!” pravi Krjavelj. “Naveličal se me je sveti mož poslušati in mi je nazadnje rekel: če ti gospod v gradu in soseska dovoli in če imaš ženo s čim preživiti, naredi, kar hočeš, pa kesal se boš. — I jaz sem vesel šel domov. STOLP SMRTI — V Indiji in nekaterih krajih Prednje Azije so znani stolpi smrti, na katerih izpostavljajo mrliče jastrebom, da jih oglodajo do kosti, na sliki vidimo stolp v Buhari v Sovjetski Aziji, s katerega so nekdaj metali obsojence v smrt ob vznožju. To je tora j stolp smrti druge vrste. Doma pa je bilo zaprto, Urške ni bilo nikjer. Reva je bila pobegnila, nikoli več je nisem /idel.” “Ali se ti kaj toži po nji?” Krjavelj se spusti v jok in pripoveduje: “O pač se mi je tožilo, že leto in zopet leto je minilo, Urška je bila že najbrž umrla in jaz sem še včasih mislil, kako lepo bi bilo, ko bi mi je ne bili Vsi sveti vzeli. Tisto jesen sem bil dosti pridelal, lehko bi se bil ženil. Krompirja sem imel poludevet naramnih košev, korenje mi je bilo dobro obrodilo, vsaka luknja ga je bila polna. Kaj menite, kadar so vrata zaškripala, vselej sem mislil: zdajle gre pa moja rajna Urška.” Komaj je Krjavelj izgovoril in debelo solzo otrnil, ko res zaškripljejo vrata, ali namesto rajne Urške je prišel v hišo le Marijan. Vsi so veselo poz- dravili gosta, samo desetemu bratu je lice zatemnelo; sedel j je tja h godcem, ugozdil koščeno 'brado med palec in pr-! ste ter tako naslonjen tiho sam' zase ždel, na nobeno vprašanje nič odgovoril in nikamor' pogledal. Tudi Lovreta je malo rdečica oblila, ko je Marijan, potem ko je skoraj vsakega svata posebej ogovoril in vsakemu napil, prisedel zraven njega in dejal: “Kaj ste tudi vi prišli?” “Ravno skozi vas sem šel, in zvabili so me v hišo,” odgovori Kvas, “Dobro je, če je človek včasih med dobrimi ljudmi vesel in si malo ogleda preproste stare navade.” “Tjo ste prav govorili; posebno za vas je dobro, da ste včasih veseli, saj tako vedno doma čepite, nikjer vas ni videti ! Nikar mi ne zamerite, tako se mi zdi, kakor bi se me hoteli malo ogibati. PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd. EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: BEEF Ih RUMP m. Home Made TQe IL Cottage Ham »/C ID« SUGARDALE r* |L CONEYS (Pkg.) J™ ID. Sugardale pg SL Bacon SI. Pkg. •JYC iOi HOLMES AVE. MARKET j Tudi letos, kakor vsa druga leta, imamo | polno zalogo svežega in prekajenega mesa in vseh vrst grocerije po zelo zmernih božičnih cenah! Sprejemamo naročila in pošiljamo po pošti tudi izven mesta! 15638 Holmes Ave. Liberty 1-8139 Cleveland 10, Ohio JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE ZAVOD Tel.: ENdicott 1-0583 ij «■» m* S = .vii smo vetrno pripravljeni z najooijso posirezoo rmiiiiiiiiiiiiimmimiimimimimimiimiiim’MHiiiimmimiimiimmiiimiiiiii1' COLI, 1 NWOODSKI URAD E 452 E. 152nd STREET Tel.: JVanhoe 1-3118 = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo aM brand-new! not used, not open stock, not floor samples! stilt As original cartons! buy with no downpayment—with established credit! low monthly budget terms! don’t miss this outstanding special buy! Sorry, due to limited quantities no mail or phone orders. MAYTAG WASHERS & MYiKS NORWOOD APPLIANCE MAYTAG 2 SPEED WASHERS DEPENDABLE PUSHBUTTON WASHER * Multi-cycle • Family Size • Big load Capacity with Lint Remover Tub ® Zinc-Coated Cabinet protected against rust • Rust-proof Ltd Hinges • Safety Lid stops action in seconds 0 Swirlaway Draining • Hot, Warm, or Cold wash water • Maytag Agitator Action, Easy Credit at Your Service FAMOUS MAYTAG MULTI-TEMP PUSHBUTTON Halo-of-Heat® DRYERS So gentle you can dry even your most delicate lingerie. Choose the right temperature, the right time for all fabrics. • Fast Drying at Safe, Low Temperatures • Big Capacity Zinc Coated Cabinet defies rust • Safety Door • Disc Lint Filter • Ends "Hot Spots" • Economical operation Truly a New Low For a Genuine [v^~/ Maytag Automatic Washer and Dryer ^ Norwood Appliance & Furniture JOHN SUSNIK & SONS 6202 ST. CLAIR AVE.