Majajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 goid.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Obseg: Obravnave nekaterih kmetijstvo zadevajočih stvari. — Dvajsetero pravil sadjerejcem. — Koliko je tičje gnjezdo vredno. — Veliki ponocoi pavlin. (Konec.) — Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. (Dalje.) — Brata solunska in Slovenci. — Kaj se bo v Kimu godilo od 1. do 5. julija? — Nekaj o osebnih imenih ko-rotanskih Slovencev. (Dalje.) — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Obravnave nekterih kmetijstvo zadevajočih stvari v državnem zboru dunajském. Ministerstvo kmetijstva, čegar proračun je bil 17. dne t. m. v zbornici poslancev dognan, je za različne potrebšcine, ki se tičejo kmetijstva, ia razpolaganje přejelo precej izdatnejših zneskov, kakor prejšnja leta, katere sme obrniti za redne in pa i z-redne stroške. 1. Za podpore (subvencije) družbám kmetijskim in drugim zavodom je přejelo 513.500 gold., od katerih je za redne stroške odločenih 186.000 gold., za i z- redne pa 327.500 gold. 2. V pripomoć uravnanju struge reke Žile (Gail) na Koroškem 30.520 gold. 3. Za pokončevanje trtne uši (phylloxera vasta- trix) 22.000 gold. 4. Za osušenje močvirja pri Oglej i (Akvileji) na Primorskem 5000 gold. 5. V pripomoć uravnanja reke A diže (Etsch) na Tirolskem i 12.500 gold. 6. V pospeh živinoreje v Bukovini 200.000 gld. Ko se je obravnaval proračun ministerstva kmetijstva v zbornici poslancev 13. dne t. m., bila je spre-jeta resolucija zarad živinske soli tako-le se glaseča: „Vlada se zopet pozivlja, naj dá sol za živino po niži ceni narejati, da jo gospodarji morejo rabiti pri reji svoje živine." Da bi se kmetovalcem v Avstriji pomnožili dohodki poljedelstva, je zbornici poslancev od družeb kmetijskih došlo več prošinj, naj se dovoli kmetovalcem, da smejo tobak pridelovati; vsled teh peticij je obveljala sle-deča resolucija: „naj vlada po dogovoru z izvedenci temeljito prevdarja vprašanje: kako bi se pod tem po-gojem, da si vlada pridrži pravico samoprodaje soli brez škode za državne dohodke, moglo kmetovalcem avstrij-skim tako, kakor ogerskim, dovoliti pridelovanje tobaka." Finančni odsek z b o r n i ce gospô ske je razpravo o postavi skupnega zneska zemljiškega davka 17. dne t. m. dovršil. Odsek je toliko prenaredil v tej postavi, da ima postava ves drugačen obraz, in sicer tak, da je zavržena vladna predloga. Po tej predruga- čeni osnovi določuje postava, da se ima zemljiški davek po dosedanji razmeri tako dolgo pobirati, dokler niso pritožbe (reklamacije) rešene, in še le potem naj novi zemljiški davek veljavo zadobi. Po takem je provizorij odstranjen, katerega je določila vlada in ž njo vred tudi zbornica poslancev. Zdaj gre pa najprej za to, ali bo zbornica go spô s kaN odobrila predloge svojega finan-čnega odseka ali ne. Ce jih odobri, gré predruga-čena postava zbornici poslancev nazaj v obravnavo. Dvajsetero pravil sadjerejcem. Sadjerejsko društvo v Altenburgu na Nemškem razglasilo je dvajsetero pravil, katera ugajajo tudi našim sadjerejcem. Po převodu „Slov. Gosp." se glasijo ta pravila tako: 1. Na vi8okem kaže zasajati v prvi vrsti češnje, v nižavah slive (češplje), po severnih in izhodnih rebrih jabolka, po južnih in zapadnih legah hruške. Cešnji suša najmanj škoduje, sliva pa naj več mokrotě prenaša. 2. S adnemu ali pitanemu drevju najbolje ugaja vlažna ilovnata zemlja, ki vodo prepušča , in kjer še prej niso rastla sadunosna drevesa. Kjer voda zastaja, ondi ni dobro za pitovno drevje. Treba je drenaže. 3. Jeseni naj se izkopljejo velike jame drevesom. Pozimi kaže jame z gnojnico zjJivati, drevesa pa naj se v nje posajajo še Te spomladi. 4. Ako sami ne umemo ali ne moremo vzrediti lepih mladih drevesc, ne kupujmo jih kjer si bodi, ampak jemljimo jih iz dobrih drevesnic. Pri izbiri bodimo sami pričujoči. Izberimo zdrava drevesca z močnim ko-renjem, ki v drevesnicah ravna kot sveca stojé in uže 1—21etni les za krone imajo. 5. Zastran sort moramo biti opazni ter ozir jemati v kakošno zemljo hoćemo drevesce vsaditi, ali je lega topla ali bladna, zemlja mokrotna ali sušna. 6. Jabolka in hruške se zasajajo po 10 metrov narazen. Za prvi čas, ko še jabolčno ali hruševo drevo ni dovolj vzraščeno , posadi se na gole prostore nekaj sliv, da imamo prej od zemlje kaj haška. Poznej za-moremo slive zopet odpraviti. Na planjavah naj stojijo vrste jabolčnih dreves po 400—600 korakov narazen. 7. Predno drevo vsadimo, prirežemo najmočnejše korenine, koljkor moč gladko ter pomočimo jih v ilov-nato vodo. Ce se prikaže na prerezkih korenin rujav rob pri skorji, kaže to, da je drevesce po zimškem mrazu oškodovano. Tenkih koreninic ali mustačev pa ne smemo porezati. Ill 8. Količ ae mora v jamo poprej zasaditi, kakor pa drevesce. Količ je treba ošpičiti íq ožgati in ravno postaviti. Potem zasujemo jamo do 3/4 z dobro prstjo. Na to se razgrnejo korenine drevesca in pokrijejo z iz-kopano zemljo. Vse se tako osiplje, da nastane okrogla jamica okolo debla. Fiišnega gnoja ne smemo tukaj nikoli rabiti. 9. V mokrotni ali preplitvi zemlji se drevesom na-pravijo prsteni kupi, v katere se potem drevesca posa-dijo. Posajeno drevo mora vselej v jami nekoliko više iz zemlje stati, kakor je prej stalo v drevesnici. Tudi se ne sme količu privezati, dokler se ni zemlja vsedla. Pregloboko saditi drevesa je velik pogrešek. 10. Kolic se ne srne dotikati krone ter ima na južno-zapadni strani od drevesa stati. Kdor zamore, na) pritrdi drevesce za dva kolica tako, da se zabrani vsako ribanje. 11. Vsajena drevesca naj :e ovijejo s slamo, da jih spomladni vetrovi preveč ne izsušijo. Zoper zajce se drevesca pomažejo z apneno vodo ali se ovijejo s tr-njem. 12. Jabolčnih, hruševih in čeŠnjevih dreves ni treba pri zasajanji prirezovati, pač pa naj se drugo leto zlasti slabe vejice prikrajšajo. Slive prirezujejo se do 5—6 oČes. 13. Sprva vsako leto, pozneje pa vsako 2.—8. leto, se jeseni v kroni porežejo vse prepogoste ali križem rastoče veje. Suhljad in vsi tati ali hobodki se odstranijo vsako leto 14. Vsaka rana na deblu in vejah se ima opazno prirezati in z drevesnim voskom zamazati. Odprta debla kaže zamazati s katranovcem. Bolne veje treba je gladko odrezati in zamazati. 15. Mah, lišaj , posušena skorja se ima postrgati. Casih je dobro, da močnejše veje in deblo pomažemo z zmesjo apnene vode, kravjeka ali ilovice. 16. Zemlja okoli debla se največkrat okoplje in pokrije z gnojem ali tratnico na opak položeno. 17. Ožig in rak moramo hitro izrezati ter bolne dele spirati z gnojnico, kateri smo nekoliko lesnega pepela primešali. Slabotna debla kaže narezati; kjer pa preveč kecmeca teče, ondi se nekaj korenin poreže* 18. Gnoji se drevesom spomladi, da močno v les rastejo, meseca julija in avgusta pa, da nastavijo močnih popkov cvetnih za prihodnje leto. Najboljse gnojilo je gnojnica. Ta se ima precej proč od debla vlivati ali v narejene luknje ali v izkopani okrog, da se potem skoz zemljo do korenin cedi. 19. Stara drevesa zamoremo pomladiti, ako jim vejevje prirežemo, slabe sorte pa zboljšamo s tem, da jim vcepimo boljših sort. V stare jame, kjer je prej stalo saduno3no drevo, ne smemo nikdar vsaditi mlađega drevesa iste sorte. 20. Dober drevesni vosek se naredi, ako vzamemo 250 gramov smole, ga pri malem ognji mešamo s špiritom, kojega se porabi 40—50 gramov. Lim, s katerim se pomažejo ovitki za debla, da ob njih gosenice itd. obtičijo, se naredi, ako pomešamo 5 delov repinega olja, 1 del masti, 1 trpentinovca, 1 del koiofonija, ali pa 3 dele etera in 1 del trpentinovca. Koliko je tičje gnjezdo vređno? Društvo za varstvo koristnih tičic v Thilringu pokládá ljudstvu to-le na srce: Po izkušojah dokazano je, da starke svojim mladim vsak dan najmanj po 50 go-senic prinesó v gnjezdo; recimo, da je 5 mladih v gnjezdu, po takem povžijejo mladici v tem gnjezdu vsak dan najmanj 250 gosenic; ker pa to pitanje najmanj 4 tedne traja, pride v to gnjezdo za živež mladičem 750(1 gosenic. Vsaka gosenica sne vsak dan toliko perja iu cvetja, kolikor je sama težka. Recimo, da gosenica v 30 dneh doraste in da v tem času vsak dan sne le en cvet, iz katerega bi "bil jabelko, hruška ali kak dru* sad post. 1, tedaj po takem v 30 dnevih sne 3u jabolk ali hrušek, 7500 gosenic, skupaj pa sne 225.000 cvetek. Ko bi po tem takem bilo ono gnjezdo s svojimi 5 ticki pri miru puščeno bilo, přidělalo J)i se bilo 225.000 jabolk, hrušek ali češpelj več. Ce pa, kakor se pogo-stoma godi; požrešna gosenica 10 ali 20 cvetek na dan sne ali če zavolio odpadlega perja cvetje na drevesu nic živeža več ne dobiva, je škoda še tem veliko večja. Iz vsega tega se lahko razvidi, koliko je eno ticje gnjezdo vredno. Gospodarske novice. * Trtna uš se v nogradih štajarskih tako razširja, da je deželna vlada štajarska posebno komisijo ustanovila, kateri je skrb naložena, vse potrebno ukre-niti, da se zatare ali vsaj kolikor moči omeji ta grozna nadloga, ki žuga tudi sosednim kranjskim nogradom pogubna biti. Zato pozor, vinorejci! * Na 2. vinskem sejmu v Zagrebu letos je bilo veliko več kupčije kakor na lanskem prvem sejmu; skupilo se je namreč za nekoliko tisočev goldinarjev vec nego lani. Med tujimi kupci je bilo jih nekoliko Kranjcev in pa Stajarcev , ki so kupili znamenito množino vina. Med kranjskimi kupci je v popisu imenovan eden izmed prvih gostilničarjev iz Krškega, katerernu so posebno všeč bila ognjevita Sremska vina. ftíaravoziianske síván. Veliki ponoćni pavlin. (Konec.) 15. dne meseca avgusta bila je gosenica uže po polno razvita in doraščena. Ta čas imela je na celém životu 10 popolnem razvitih obročkov, na vsakem ob-ročku pa po 6 krončastih bradovic z lepimi višnjevimi koralami; po enake štiri kronice nahajale so se tudi na njenem obglavji in pa na zadnjem koncu života. Ob zunanjih okrajnih vrstah bradovic v podolžji celega života preko deseterih obročkov zadobi gosenica po zadnjem levenji dve vedno bolj vidni podolžni potezi, — na vsaki strani po eno, — kateri sta po dokončani rasti svitlo-rumenkaste barve; nad tema potezama ima na oběh stranéh obglavja in na vsakem obročku po eno črki 0 podobno liso, katere se pri boji neprestano skrivajo in zopet prikazujejo , kar je prav zanimivo opazovati. Dalje ima na rumenkasto-zeleni glavi drugo rujavo, narobe obrnjenemu V (/\) podobno in dobro vidno progo. Sprednje šestere noge so živo rujave, srednje osmere nad rujavimi krempeljci s črno žametastimi lisami, zadnji dve pa z velikimi rujavimi trikotu podobnimi progami previđene. Prec ob drugem levenji dobi gosenica popolno gla-dek život razen bradovic; le vse njene noge so ves čas s kratko in redko dlačico (mehkimi ščetinicami) pora-ščene Doraščena gosenica dolga je celih 90 mm. ali 3 2 palca ; nekatera doseže tudi še nekoliko večo dolgost, če3ar sem se uže večkrat prepričah Opazovana gosenica zapredla se mi je bila 15. dne avgusta istega leta proti večeru; prvi zapredek — zim- 175 sko stanovanje bele in nekoliko naredi si iz svoje močne, debele, obsegajoča slovnica y gast, pasto špičast ste pajčevi y kateri proti enemu koncu vedno ožj in slednj podol tiska ne more biti katera se zdaj na stroške „Matice" pop um pisateljem merodajna, dok 1er je nimajo v rokah in ni kot šolska knjiga v srednje zabubi y ob tem žakljiču se potem v teku 30 ur šole vpeljana. Al se bodo pa tudi potem vsi pisateïji bubovanji převleče od znotraj svojo zim- udali edinostni pisavi, je še veliko vprašanje gledé na sko hišo z neko temno-rujavkasto limasto tekočino, ka znano svojeglavnost nekaterih , ki nepravilnih oblik se tera ga popolno strdi. Buba sama je valjasta, proti zad- danes nočejo zápust ti , če tudi jim je uže mnogokrat njemu koncu nekoliko tanjša in se končuje v tumpast, dokazano bilo, da so neopravičene novotarije. Sicer naj nekoliko vdrt špiček; b obročki pa rnmenkasto je po vrhu crno- a med y tipa in je med kratkima špičkoma nekoliko poraščena. vdarek. je gosp. profesor uverjen , da tudi predlog zarad e noter nekoliko rapavega lične pisave Matičine bode odbor vzel v resen pre- Velikega života metulj 8 prav malimi flafuticami izleze v drugi pole vidno rastó ter so v lepo barvo in lepoto razvite Odbornik gosp. Praprotnik ne vidi Matičine ko meseca maja; flafute mu pa risti o tem, da so vsi njeni odborniki izključljivo ah za 1 e ta n j popolno z vso pisatelji, kajti Matica ima oskrbovati tudi gospodarske stvari, ker je posestnica dveh hiš in ima sicer Pavlínova gosenica živi se s perjem brestovega, denarnega posla dovolj, za vse to pa potřebuje tudi ne- hovega in sadneg drevj Ena sama požré peresnih banderc a tud pecî jv^ijj, uaoiiavuu j 111 xic jc, jui v ijiaviuii iucvbiuujiu uuurucgtt vý. , IW ui U1V z bandercem pri kraji, spravi odborniki morajo spisavati Matičine knjige ad 500 katerih mož, ki so izvedeni v teh zadevah. Vrhu tega ne prizanas ? nego se na goli pecelj, ga nekoliko milimetrov debla pregloda in odstřiženi konec na Taka Dobr nahaj ako dasiravno jih ne jé, ni v pravilih Matičinih nobenega ki bi ukazoval, da y m 10) od mlj v/ u v/ v i u j u i uli \/i u j v u^fioa y C4 vi iua \jiyji lx\š J Ô ) odbornikom neki monopol nágrad v roke dajal. bi se spusti. Prof. Raie pravi na to, da ni mislil, da vsi odborniki bjedena mladika podobna je ostrvi v mali meri. morajo biti pisatelji, ampak bodi jih le večina. kakor da se ta velikan ikj kct se dostikrat druge male gosenice v takem številu ne pri Matici hrvatski. y ker se pal bi sadno drevje v krátkém času in ločil čas Gosp. Novak misli y to popolno vsega perja Naj tukaj še dostavim y do da katerega naj se poverjenikom o d-imajo Matičini blagajnici od- rajtati nabrano letnino, da je potem še mogoče določiti veliki pavlin, kakor vsi veliki metulji, znese po več število, koliko naj se vsake knjige natisne. Kdor svo- sto jajčic Svoj předek prilima si najraje v kotih podst nega zidovja, ali pa tudi na drugih varnih in suhih jega doneska ne odrajta ob pravem času , naj knjig in naj se iz imenika društvenikov izbriše. ne dobi kraj i h Ta do 6 ya cm ali pa Odbornik gosp. Luka Robič na to odgovarja blizo du od predek se pa posebno na obeljenem daleč ne z ravno velikim trudom opaziti more do 2,/2 palca dolgi tako-le: Takim društvenikom, ki ne plačajo letnine, se ne dadó odslej več knjige. Al določiti število, koliko njih bode plačalo , je težko, kajti gospodje poverjeniki pre protnik velikega ponočnega pobirajo še le tadaj letnino, ko jim dojdejo Matičine mrharice. katere posebno knjige za razdelitev. Nad 269 družbenikom, ki so pre- v • • i • i tt • «î î ê î ^ t % % m Najhujši in veči n pavlina gosenice so m uh rade v njeno truplo svoja jaičica polagajo, a se še pri jeli knjige, se je pisalo, da naj plačajo zaostalo letnino vsem tem zabubi, pa iz take bube mesto lepega me- a komaj 70 jih je dozdaj plačalo. To pa veljá zdaj za tulja ■ MH ■ m ^H H H^l I M II Hl II I velik roj grđih muh izbrenči, česar prepričati se, trdno načelo, da kdor ne plača letnine, ne dobi Mati- svojem času prav pogosto priliko imel Tak leto svoj se mi je končala. Činih knjig. sva z velikim ponoćnim pavlinom skoz celo poročilu končana. yt plesala, katereg sva se le danes, ko kolo lepo praznično obleko preoblekel, popol Ta tem je bila razprava o taj niko vem Ko je odbornik gosp. Ivan V i 1 h ar jjiral^ačjjn od leta přestáno v vršil se je pa od 15. avgusta 1880. bil predložen od časa do časa tako: Kakor januarija do konca decembra 1880. 1., ki je/natisnen lski sobi da ga tudi šolska mladina opazovati mogl y znano y gosp. L. Robič izterjeval je likvidacijski odbor eá? ćLd- Prem 22. maja 1881 M. Kant, národni učitelj Iruštvene stvari od društvenikov stare dolgove. Dolgâ* je bilo od mrtvih in živih velika svota. Od tega dolga se je^&třrjalo do zdaj 1066 gold, in pričakovati je še nekaj od poverje-nikov, kakor tudi od drugih udov, kateri še niso odgovorili. čati po 30 ali 40 gold. Mnogim ustanovnikom, kateri^majo.-dopla* pisalo se je, naj ali Obcni zbor Matice Nlovenske jih je volja doplačati ali ne. Vspeh je dozdaj majhen, akoravno je bilo delà dosti. Dolg se je nakopičil naj- 27. aprila 1881. v Ljubljani. (Dalje.) Po govoru gosp. blagajnika Vilharja, ki dokazuje ugodni finančni stan Matice, omenja predsednik nanašaje se na govor prof. Rai ča, da predloga njego bolj od leta 1872. in 1873. rarnega ehabrusa ob času nekakega lite-veliko, u vpisalo v y ustanovnikov takrat s^e je kateri pa niso potem več plačevali. imela Matica dobiti še do 700 gold, dobi. t od letnikov mnogoo več, Ker zmerom š^prihajajo plačila. morebiti da &e še kaj vega o premembi Matičinih p po gledu Odbornik gosp. dr. J. Zupanec: Ko sem bil jaz ^ + « 1 1 ff I i 9 v # 1 • • 1 • \ T • 1 g / v/ r. - « - • ---- blagajnik Matičin, wjemn omu v „iwn Matice hrvatske danes ne more zboru dati na glaso- kdo je plaçai letnino ali doplačal ustâyni vanje, ker ni bil, kakor pravila zahtevajo, odboru po- zadnja leta opustilo, po mojem mnenji smo v „Novicah<ť zmerom > vnino. To vanje ker bil kakor pravila zahtevajo, odboru po- zadnja leta opustilo, po mojem mnenji gotovo ne2.na prej naznanjen , odbor pa si ga „ad notam" ga bode temeljito prevdaril ter potem ukrenil vzame m y kar bo na korist društvu. Tudi nasveta o pravilih ju go si korist -Matiek Jaz bi bil za to, naj bi se vsaj enkrat na kateri so kaj vplačali. mesec priobčili v „Novicahť V81 Marsikdo k d e m i j bode prezrl. Kar se tiče eno- potem > ko bo v časniku pla^nike bral y se g a slovenskega jezika v Matičinih knjigah ki pisavi kažipot bila prof. Sum da slovnica, spomnil, da je on še svoj^delež dolžan inTpotem plaçai. « se tudi ta prealog-b Osservatore Romano". Predsednik tega odbora je O' Cal- laghan y tajnik pa dr. Przewlocky. Ta odbor skrbi za stanovanja in druge priprave v prid romarjev Sv. Oče želijo, naj se slovesnost obhaja v cerkvi sv. Klemena, ter da bode tridnevnica, namreč 3., 4. in 5. mal. srpana (julija). jutro bode služba Božja po obredu slovenskem ali latinském, popoldne slovesen govor (panegirik) v slovenskih jezikih, in v Rimu se želi, naj hrvaško govori prevzvišeni gosp. škof J. J. Stros-majer. kapelo, Dné 5. se bode blagoslovil temeljni kamen za katero bodo sv. Oče posvetili ss. aposteljnoma Cirilu in Metodu. Ravno ta dan (5. julija) najbrže bodo sv. Oče sprejeli romarje v slovesnem zaslišanji, in o tej priliki bode izročena tudi adresa katoliških Slovenov po rodo-vih ali plemenih. Želi se pa vendar, da vrh tega bodi ena adresa za vse katoliške Slovène, in to v staroslověnském jeziku, katero bi imel izročiti bosansko-djakovski škoí mil. gosp. Strosmajer. Romarji imeli v Rim dospeti mal. srpana Razen teh svečanosti se pripravlja primérna umetna ve-drilnica, n. pr. glasbena akademija itd. Tako velićastna osnova bode pač marsikoga, ki je ta poslednji „Katol. sicer ni mislil, vzdignila na to popotvanje. Poslan program v Zagreb in prinesel ga je List Cl št. 20. Razveselilo nas je tudi, da v tej osnovi se za ves veliki matere Slave rod rabi poštena staroslověnská beseda „Slovén, slovensko" itd.; in ne „Slovan, slovansko", za ktero prvo ime, karjiamje dobro znano y se poganja tudi gosp. kanonik dr. Cernčič. Staroslověnsko adreso slišati — to bo veličastno in silo častitljivo čuti v cerkvi sv. Klemena v raznih slovenskih jezikih. Gotovo smemo že naprej reči, da kaj tako lepega na- praviti je zmožná le katoliška cerkev, za katero se bode zanesljivo o tej priliki ogrelo tudi mnogo src razkol-nikov, ker ni dvoma, da jih bode mnogo opazovalo te slovesnosti, ki jo bodo sinovi matere Slave iz tako ve-likega delà sveta obhaj ali v večnem Rimu. Zgodovinske stvari. Brata solunska in Slovencu Spisal Ivan Lavrencie. Tako se vajin blišč v Slovanstvu v • • sin y Bliše vera je in narodna o ni i ka. A. Urnek. % Sè zlato-rumenimi pismeni je zapisala mati zgodo- nih velikanov je doslej toliko koristilo človestvu in posebno Slovanstvu, nego ta dva blagovestnika. Ni ple- mena velikanskega rodu slovanskega, kateremu ne bila pripomogla duševnemu razvitku in svetovni omiki ; tako Cehom in drugim severnim in vzhodnim bratom, kakor tudi južnim Slovencem, Hrvatom Sr- bom in Bulgarom. A ker bi bilo preobširno razsojevati vsako pleme posebej , spregovoriti ho zasluge za čemo tù le o plemenu našem, ter pokazati, kaj sta nam apostola brata v oziru verskem? kaj sta nam v oziru svetovnem? in naposled kaj smo mi dol žni sv. blagovestnikoma. verskem oziru sta apostola brata oživitelja kršćanstva. Kristovo vero so namreč uže prej oznanovali misijonarji, na južni strani Drave akvilejski in na ae- njihovo delovanje ni imelo izdat- ■VPH > ■■ verni solnograški. nega sadú, kajti podučevali so naše prednike le po tol-mačih in prepevali siužbo božjo v jeziku našim očetom nerazumljivem ; a še več, poslednji nakladali so jim se davkov in mnogo druzih břemen, kar ni nikakor rodilo prave ljubezni niti do učiteljev niti do vzvišenega nauka. Dokler so tedaj nemški sveceniki tii bivali, bilo je ne mogoče, da bi se krščanstvo ukoreninilo in vspešno ši- nolentes naše pokrajine zapustiti ia rilo morali so priti so morali drugi, ki so podučevali pradede naše v jeziku domačem. In tako sta dobro došla solunska brata, ki sta oznanovala Slovencem nebeške resnice bodi si neposrednje ali posred nje. Gotovo je, da so poslušali mili glas naših apostolov Slovenci štajarski in ogerski. kjer je vladal knez blatenski Kocelj, sin Pribine. Kako daleč se je ras- prostirala kneževina Koceljeva proti jugu, ni mogoče natanko določiti ; a ker se imenuje Ptuj last Pribinova, ni dvomiti, da je segala proti zapadu do meje koro-tanske. Sèm sta prišla brata solunska uže na svojem prvem potovanju iz Moravě v Rim leta 867 Kocelj sprejme ju z radostním srcem; dá jima 50 učencev žele hihhhiébhhhhhhhiih y da bi jih papež posvětil v mašnike in dijakone. In ko pokolje Metod v Rimu leta 869. svojega brata Cirila, vrnè se v deželo Koceljevo; to je v spodnji del nadbiskupije moravsko-panonske. V Moravo ni mo-gel zarad političnih prekucij. Stolno mesto mu je današnji Szal^vár, srcé Panonije kraj velikega blaten-skega jezera. Bival je tù noter do leta 877.; preživel je mnogo žalostnih, a tudi veselih dni. Znano je ono grdo ravnanje nemških, posebno solnograških biskopov z Metodom ali znana je tudi ljubezen Slovencev do učenika svojega Metoda. Kako ga je narod ljubil, vidi se iz tega, da se je vrnil nemški nadmašnik Rihbald z vsemi svojimi pomočniki v Solnigrad. Kako daleč je pa segalo delovanje sv. moža proti jugu? Na to naj- lajše odgovorimo, če Panonska metropolija? se vprašamo, kako daleč je segala tem so učenjaki različnih misli. Nekateri trdè, da se je raztezala do Drave y to je panonska zemlja je mejila v zahodu ob Murici ia cetskih hribih med Muro in Rabo in potem čez Muro proti Slovenskim goricam tako, da Maribor, Ptuj, Strade in Jablanica so bili panonski kraji. drugi menijo, da se je razprostirala še dalje Čez Dravo do Save in Dalmacije in obsezala slovenske pokrajine razven Slovenije, Srema in Karniole, ki so spadale pod Bulgarsko in Akvilejo. Tako gospod Trstenjak v „Novicah u 1857. str. 390 in leta 1862. str. 407 , kakor tudi dr. Ginzel „Geschichte der Slawenapostel Cyrill und Method" str* 52; on piše namreč: „Der weite Kirchensprengel Method's erstreckte sich im Siiden bis uber die Dr au und Save gegen Dalmatien, und umfasste hier vorzugs- weise die von den slavischen Karantanen und ihren vina preslavni imeni bratov solunskih v knjigo cerk- Nachbarn bewohnten und Sclavinia benannten Lánder- veno in svetovno. In to po pravici, kajti le malo duš- striche, so dass jedoch Slavonien und Syrmien am rech- lîï - ten Ufer der untern Drau (weil zur Bulgarei gehorend) und Carniola (zum Patriarchat von Aquileja gehôrig) ausgeschlossen war". Ker pa ni Karnioia obsegaia cele kranjske dežele, sklepa gosp. Trstenjak, da je spadal okraj krški in iztočni del Kranjske pod metropolijo Metodovo. Mogoče je tudi, da se je raztezalo neposrednje delovanje sv. blagovestnika po doljnem Koroškem in današnjem Gorenjskem, kar bi potrjevale besede Anonyma solnograškega „tandem fugatu> a Karantanis par-tibus", ce bi le vedeli, da zaznamenuje pisatelj z besedami ,,a Karantanis partibus" staro Korotanijo. One besede namreč zaznamenujejo lahko tudi deželo , ki je bda v zvezi ali mejila sè Korotanskem, ali pa Slovence, katere zove Korotance. Sicer pa, ce ni bil Metod ravno domaći škof Korošcev in druzih južnih Slovencev , bil je vsaj njihov neposrednji učitelj kot misijonar. Po-toval je namreč bodi-si 1. 867. sè svojim bratom bodi-si 1. 880. skozi same slovenske kraje, kjer je gotovo mimo gredé Slovence poduceval. Ali po kateri poti je potoval z bratom svojim? Zaznamenujejo jo kapelice in cerkve sv. Klemena, katere so sezidali Sloveni povsod, kjer sta se mudila sv. brata sè svetinjami. Tako je na Koroškem podružnica sv. Klemena v kapelski fari (Kapel in Krapfeld). Jednako imamo na Kranjskem sv. Kle-menu posvećeno cerkev v Mojstrani, fare Dovjega ; in zopet nekoliko dalje proti jugu nekdanjo farno na Rodinah, sedaj podružnico brezniške župnije. Nadalje v stranski dolini za sv. Joštom je lokalija B u-kovščica in pod Kamnikom v Suhadolih, fare ko-menske, podružniska cerkev sv. Klemeau na čast. Na Goriškem ni sicer najti sledů cerkvam sv. Klemena, a v tržaški škofiji blizo Kopra stoji cerkvica, ki je sezi-dana njemu v slavo. *) Na tej poti tedaj sta poduče-vala sv. blagovestnika Slovence koroške, kranjske, primorske in istrijanske, če ne vse, vsaj one, a kojimi sta prišla v dotiko na potovanju svojem. Da pa sta solunska brata posred nje verska apostola vseh Slovencev, kdo zamore tajiti? Ništa li přestavila cerkvenih knjig na jezik slovenski? in ni bilo našim očetom slovensko sv. pismo živi studenec, iz katerega so zajemali zveličavne vode? In za, kar jima moramo biti jako hvaležni, ništa nas obvarovala nesrec-nega razkolništva, ki je pahnilo toliko bratov naših v prepad Časne in večne nesreče? Da! ona sta bila trdna in varna stena zoper krive nauke Focija, patrijarha car-jigraškega. Ko je skušal Focij Valperta, patrijarha akvilejskega, in ž njim tudi Slovence za zmote svoje pridobiti, oglasil se je Metod in posredoval med nami in Rimom; bojeval se je za pravo vero, bojeval se za naše večno blagostanje. (Konec prih.) Siarozgodovinske stvari. Nekaj o osebnih imenih korotanskih Slovenov. Spisal Davorin Trstenjak. (Konee) III. Divji Obr i (Avari) so napadli korotanske Slovence; ti so sosedne B a var ce prosili pomoci in Bavarci so res prišli, a tudi ne hoteli vec iz dežele iti. Uže 638. so Bavarci gospodstvo Frankov deloma otresli ; vojvoda bavarski Tassilo II. se zaveže z Obr i, in se zoper Franke postavi. Kralj Frankov, Karol V é-liki, pride z mogočno armado in premaga Bavarce *) Letnik c. k. realue gimnazije v Kranji 1. 1871. in Obre, in tako so korotanski Slovenci prišli pod oblast Frankov. Karol Veliki pridruži Karantanio rim-sko-nemŠkemu cesarstvu, postavi v njej mejne grofe, ni začelo se je naseljevanje Nemcev med Slovence. Karlovi nasledniki niso koj s silo ponemčevati začeli Slovencev, pustili so jim njihove domaće národně naprave in pravne običaje. To spoznamo iz starih listin, katere razpravljajo „slavicae i nstitu tio n es". Slovenski živelj je še dolgo bil močen in jak, ker h Karantaniji je spadala tudi Stajarska, in š»3 le, ko je Štajarska posebno samostalno vojvodstvo pod posebno vlado postalo, je začela narodna moč korotanskih Slovencev hirati. V Hormayerjevem : „Archiv fiir Geschichte" etc., 1818, str. 807. nahaja se natisnena listina, vsled katere je neka gospá z imenom: Uuichpurch, žena nekega Othwina, popravit dala baziliko sv. Jurija pri Làng-see-u, ne daleč od Celovca. Listina nima datuma, vendar, ker se viši škof salcburški Hartvvik veli v listini Uuichpurchin brat, je morala v oni dobi pisana biti. „Testes peraurestracti" se v listini imenujejo: Fridericus, Papo, Hartrid, Adalpero, Lanzo, Hartuuich, Raffo itd. Ti so bili Nemci. Po tem pa stojí v listini : „isti sunt sclavenice institutiones testes : Har- tuuich, Chazili, Penno, Johannes, Egizi, Sizo, Ra-ginprebt, Arn, Wolfram, lmizi, Geppo, Czeho, Viti si au, Wolfhart. Te priče so torej po svojem slovenskem pravu pričale. Imena: Hartuuich, Egizi, Sizo (njegovalnica za Sig-fried), Raginpreht, Arn, Wolfram, lmizi so sicer nemška, a ker so „juxta sclavenicam institutionem" prisegali, so morali Slovenci biti. Ta prikazen pa pričuje, da so Slovenci uže takrat svojim otrokom pri krstu nemška imena davali. Slovensko je ime priče: Chazili. Iz debla: kas so staročeska imena: Kas, Kaš-ka, ime starohrvat-skega kneza: Katyvír^og, kakor je piše Constant. Por-phyrog, rusko : K a s n - i č itd. Chazili bi torej uteg-nila staroslověnská polna nominativna oblika biti in pričati, da je staroslov. B imel veljavo glasnika i. Ime Penno nas opominja na severnoslov. imena i Pen, Pen-ko, P e n - a (žensk.), P e n - ka (žensk.) ; tudi še dandanašnji nahajamo na Štajarskem in Kranjskem rodbine z imenom: Pen. Ime: Czeho je tako slovansko, da ni treba raz-lage, in Geppo ima sorodnike v ruskih: Gep-eca, Gep-eč-evič. Krasno je ime Vitislau = Vitislav, in čudovito je zopet, da imena iz tem.: vit so najbolje pri se-* vero - zapadnih Slovanih navadna, na primer: Vit-a (staročesko), Vit-an (staropoljsk.), Vit- as (staročesk.), Vit-el-in (staročesk.) (glej: Regest. Bohemiae 1250, 585), primeri zaradi oblike uže omenjeno koroško slovensko ime: Kacelin, Viti-slav (staročesk.), Vito-gost, Vito-mir, Vito-rad, Vit-or (staromoravsk.), Vitus (staropoljsk.), Vit-ko (staromoravsko). To ime so nemški letopisci skaževali v Witigo, Withico, Wy- tigo (Codex. Morav. 1220, 1277, ia na drugih mestih), in tako niso tudi uže omenjena imena koroškoslovenskih plemičev, pisana v oblikah : Witinguuo, Witigo, Witigo ve, nič druzega, nego slov. Vitko, in imena Turdigouo, Turdigowo so skažene iz: Tvrdko* To ime se le more slišati iz ust prostega koroškega Slovenca, in lehko bodemo zapopadli, kako je Nemee moral pisati: Turdigouo. Kakor Korošec govori i duri mesto dveri, je tudi izgovarjal turdi, mesto tvrdi. Zavržem toraj razlago : Vitoglav, Tvrdoglav. Ta pobožna žena je tudi poklonila cerkvi svoje sužnje v junski dolini, ki se tudi v omenjeni listini ime* IÏ8 nujejo, in sicer: Heinrich, Gotepolt, Rothilt, Hiltipurch in Stoj drag. Ker je junska dolina se dandanašnji slovenska, tako so štirji sužnji uže bili krsčeni z nemskimi imeni, a Stoj drag še ima lepo čisto slovensko ime. Složeno je iz: stoj in drag. Imena iz tega debla so: S toe, S to en, Stoj (staromoravska), Stoje-mir, Stoj-ko, S toj i s lav a (starosrbsk), na hrvatsko-kranjski meji pa stoji še dandanašnji selo s cerkvo, ki se veli: Stojdraga. Priče pri tem darilnem pismu so bile — .,hujus dotalitii sunt testes per aures tracti : Engelbertus, Papa, Woluolt, Egilolf, Reginolt, Lanzo, Aribo, Liutpolt, Gerolt, — sama nemška imena, — a v listini je tudi stavek: ,,isti sunt testes s 1 a v i g e n a eť< : C h azili (Kasil), Orthuuin, Annizi, Lanzo, Gom, Laduta. Tri priče', rodom Slovenci ,,sla vigenae", imajo toraj uže nemška imena, Kasil, Gom (primeri staročesk. Gom-ut, starorusk. Gom-ol), in Laduta so pa še slovenska. Ko je koroski mejni grof Bernhard svetopavlovskem samostanu poklonil oppidum Ra de wan (v hočki fari blizo Maribora) in pa ves: Brunna (Studeníce, med Mariborom in Lempahom) je med 20 pričami bil edini Slovenec: O i ko (glej Codex trad, monast. st. Pauli cap. XIX.) Pri starih Cehih so bila imena: Oj ko-mil in Oj ko-slav navadna. Slovenci so pridno obdelovali zemljo, katera se je potem Nemcem dajala. Tako berem, da je cesar Oto IÍI. na prošnjo koroškega vojvode Henrika poklonil: „Sa-xonicuidam tres regios mansus in loco ubi Scia vus G luzo habitare et diruere caepit", — „in loco quem vulgari lingua nuncupant Gluzengizazi" (Monumenta Boic. Tom. XXVIII. Pars I. pag. 253. Nr. CLXVII.). Tako je moj Slovenec Glus zastonj krčil in délai novine, zemljo dobi Nemec saksonsk , in še zemlja , katero je Slovenec Glus obdělal, je dobila nemški pridevek: Gizazi = novonemšk. Gesáss. Da bi nam kdo iz starih listin kranjskega vojvodstva nabral osebna imena, da bi viděli, kakosno lk e da imajo. Zdramite se, dragi sosedje! Nasi dopisi. Iz Rusije 17. maja. : : *) — Kot dopolnitev k svojemu dopisu ©d 20. aprila naj to le pristavim. Tako hitrega prehoda od zime na leto, kakoršen je bil letos, ne pomnim. Od 20. do 24. aprila je po naši reki splaval ves led. Kodar so 19. aprila konji vláčili težke saní, so 2ô. aprila plavali parobrodi. Od 24 do 28. aprila smo imeli juliško vročino, v senci podnevi do 20, ponoči do 14 stopinj R. Potem je padel gorak dež in temperatura je postala umerjena: 10 do 17 stopinj v senci. Vse je kakor migoma obzelenelo. Iz vseh krajev Rusije pišejo, da letina obeta biti prav obilna, če nas Bog obvaruje raznih uim. Čitateljem ,,Novic{< je uže znano, da 13. marca prvo bombo je vrgel pod kočijo cesarja Aleksandra Nikola-jeviča neki Risjakov. Ta bomba je poškodovala zadnji konec kočije, cesarja pa ni ranila. Spremstvo je ce-sarju svetovalo, takoj odpeljati se dalje; al cesar stopil je iz kočije rekoč, da želi ogledat svoje ranjence. Komaj pa je storil nekoliko korakov , ko je zagromela druga bomba pod njegovimi nogami. Vseh ranjenih je bilo 22, med katerimi, razun cesarja, so umrli še 4, in med njimi tudi tišti hudodelnik , ki je vrgel drugo bombo, neki Jelnikov. Da to ni njegovo pravo imé, se je *) Topla zahvala za prijateljske vrstice dopisu priložene! Vred. pokazalo prec prvi dan po hudodelstvu, al kdo je prav za prav on in kako se imenuje, dolgo niso mogli zve-deti. Se le sredi aprila se je objasnilo, da ta psevdo- Jelnikov je bil — Poljak, dijak tehnologićnega instituta, po imenu Hrinjevecki. Na jugu Rusije, posebno v Kijevu, so přetekli teden judje mnogo pretrpeli, razbili so jim več štacun in žganjarij, in škode naredili samo v Kijevu za nekoliko sto tisoc rubljev. Na te limanice se je nihilistom narod vsedel ! Al razdejanje judovskega premoženja ni bil cilj nihilistov; bilo je to le sredstvo k zmotam, k puntu, kakor dokazujejo proklamacije, katere je policija pri tej priliki zasegla v neki tajni nihiiistični tiskarni. Take proklamacije so te dni našli tudi v Varšav i. Nihilisti so se prepričali, da v srcu ruskega naroda, v veliko-ruskih mestih. se ne morejo nadejati nikakoršnega vspeha, zato so spet začeli razsajati po mest h s prebivalstvom, ki je zmes Poljakov in židov. Z Dunaja 31. maja. — Uže v torek preteklega tedna, ravno v tie ti seji, v kateri je bil predlog gledé znižanja 81etne šolske dolžnosti sprejet v tretjem branji, utemelji 1 je poslanec A. O breza svoj predlog: naj se vpelje davek , prav za prav kolek od k u p č i j na b o r z i, tako, da prodajalec in kupec od vsakih 5000 gold, vrednosti (Borseschluss) plačata vsak po 50 kraje. Gospod Ob reza dokazai je v obširnem in s statisticnimi dokazi temeljito podprtem govoru, da je ta vpeljava takega davka pravična , rnogoča , primerna in davek ne previsok v primeri z dobičkom , ki se redno prisluži pri takih barantijah in primeren tudi gledé enakih davkov v druzih državah. Prinašal bi tak davek državni blagajnici, katera zmerom za deficitom hira, takoj nekaj milijonov in pricakovati bi bilo čedalje več dohodka. Tako bi se s tem pričel davek na pr e m a kl j i vi kapital ; ob enem pa polajšanje davkov na zemljišca in po-hištva. — Govor gosp. Obreze přivábil je nenavadno veliko množico poslušalcev v zbornico — prijateljev in nasprotnikov tega davka , in reci se mora, da so bili iznenađeni celó nasprotniki, ki so prišli z namenom za-8mehovati govornika, ki pa jih je s spretnostjo trgovsko-temeljitega dokazovanja primoral, izreci mu poleg pohvale prijateljev — tudi priznanje nasprotnikov. Pritrdil mu je celó borsinski strokovnjak Neuwirt, nevoljen pa je bil Menger, ki je uže sam dolgo kuhal enak predlog in je zdaj moral priča biti, ko mu je pot pre-tekel — naš Obreza. —- Ne bom omenjal blamaže, katero si je přetekli teden privošil brat Edvardov — Fridrih Siiss — s svojo črno zastavo, ki jo je na šolskera poslopji v Sechshausu izobesit dal v znamenje žalosti, da je bil sprejet šolski predlog Lienbacherjev; omeniti pa hočem, da se je storil važen korak v postavodajstvu s s prej eto oderuško postavo, s postavo zoper sleparije pri konkurzih in eksekucijab v varstvo upnikov in tudi uže deloma zoper pokončavanje zarubljenih zemljišč; temu se bo dodala ob kratkem tudi kazenska dodatna postava zoper barbarske pokončevalce zarubljenih zemljišč, kar je tudi za Kranjsko imenitne važnosti. Sinoci so se vršile volitve v delegacije — za Kranjsko sta voljena grof Hohenwart in za njega namestnika vitez Schneid — za Gorico dr. Tonkli, namestnik Valus s i itd. Danes je v gospôski zbornici obravnava o glavni svoti zemljiškega davka; pričakuje se, da se sprejme — vkljub nasprotnemu sklepu dotičnega odBeka — ta predlog nespremenjen po sklepu zbornice poslancev, kar bodem do jutri še „Novicam:ť naznanil telegrafično. — Jutri ali vsaj četrtek zvečer pričakuje se sklep zborovanja , ker novela k vojaški postavi, hvala Bogu, vendar ne pride zdaj v obravnavo. — 139 Sinoči bil je banket na cast ćeski in poljski deputaciji iz Slez ije, ki je na Dunaj prišla prosit narodne enakopravnosti. Izmed napitnic omen jam dr. Po-klukarjevo, ki je v imenu Jugoslovanov čestital bratom Cehom k prvemu velikemu vspehu - českemu vse-uci li scu v Pragi in enak<> gorko želei dobrega vspeha Poljakom in Cehom iz Slezije, borecim se zoper enako ponemčevanje, kakor JSlovenci na jugu. Nazoči so bili izmed^ Poljakov knez Cartoriski, Smolka, Chelmecki, iz-med Cekov: Rieger, Harah, Trojan. V Gorici 29. maja. — Najpripravniši kraj za poletne vrtne veselice v Gorici je Cattarini evvrt (na Solkanski cesti). Sinoči je bii ta vrt posebno okusno ozališan z zastavami in grbi. Znad vhoda je visela či-talnična zastava in naznanjala , da tu ne gre za navadno ,,pivo in godbo'', ampak za nekaj višega. Ci-talnica je obhajala sè svojo poddružnico svečanost na čast cesarjeviču Rudolfu in nadvojvodi nj i Stefanij i; igrala je vojaška godba pešpolka Hess. Povabljenih udov in gostov je bilo vse polno ; počastili so slovensko veselico vsi načelniki našega mesta: dvorni svetovavec gosp. baron Rechbach, župan dr. Dépéris , Fr. grof Coronini, ravnatelj srednjih šol i. dr. Program se je redno izvršil, vse je bilo dostojno, samo ples je zabranil dež, ki se je začel uhvati okoli lO1/^ ure. Ta veselica čitalnična je bila prva v Gorici pod milim nebom in v prvo je slovenska zastava vihrala na javnem kraji. — Za mestne volitve so naredili neki gospodje kompromis med stránkami in postavili za vse 3 volilne razrede kandidate, pr« ti katerim ni kaj reči. Vendar pa so poskusili od neke strani ponuditi drugih kandidatov. Izvoljeni so v 3. in 2. razredu kom-promisovci z veliko većino , v 2. razredu malo da ne enoglasno , toda se je v tem razredu vsa neuradniŠka stranka glasovanja zdržala, ker ni s kompromisom zadovoljna, češ, da je vse to le delo gosp. V. Ritterjevo, kateremu se je g. župan preveč vdal. So pa izvoljeni v 3. razredu gg. E. Bozzini in J. Cristofoletti, v 2. g. grof Franc Coronini, prošt dr. Evg. Valussi, Al. Ma-rizza in dež. odbornik g. J. Gasser. Jutre bo volil 1. razred; kandidata sta Arminij dr. Perko in vitez Vilh. Ritter. — Naša mestna gosposka je bila vpeljala takso 30 gold, za tište m r liče, katere so pel jali pokopat kamor si bodi iz mesta. Sestdeset mešcanov je vložilo uže lansko leto pritožbo zoper to nepostavno naredbo. Te dni jim je došla ugodna rešitev od namest-ništva; magistrat mora V3em, ki so to takso plaćali, denar povrniti. Za tako takso treba namreč postave. — Koliko vode pride na vsako glavo v Gorici? Vodotoka imamo dva: iz Kromperka in iz Soče. Kromperški nam daja 3360 hektolitrov na dan, Soški pa (iz Stračic) 4500 hektolitrov. Ker kakih 3000 stanovavcev drugo vodo ima, poslužuje se vode iz omenjenih vodotokov 16.000 stanovavcev. Po tem takem pride na vsako glavo 20 litrov Kromperške in 30 litrov Soške vode. (Bolja in prava pitna voda je kromperška.) Kromperško vodo toči 10 javnih vodometov in je še poprej speljana v 96 hiš; Soško vodo toči 5 občnih vodometov in je speljana v 60 hiš. — Ljudi u m ira v Gorici po 24—26 od 1000. — Odbor za ,,H o t ê 1 - P e n s i o nu v Gorici — sestavljen iz goriških in tržaskih gospodov — ima danes sejo; menim, da je stvar gotova; odmenjeno je za „hotel" poslopje baron Formentinovo na novi cesti proti Soškemu mostu, katero pa po sprelepem nacrtu vse pre-zidajo. — V petek je bila mrtvaška maša po rajn- cem kapelniku Mugnone-u, čegar pogreb 23. t m. je bil veličasten. Pet in dvajset pevcev je pelo tisto mašo, katero je rajnki prvo vodil po smrti svojega prednika Fr. Pirea 1. 1878.. (Ta maša je bila zložena 1. 1836. o smrti franeoskega kralja Karola X.). V gle- dišci napravijo rajncega Mugnone a učenci in drugi di-letantje koncert na korist njegovim otrokom. — Niže Gorice so želeli kmetje dež ja: danes se jim je želja izpolnila. — Sadja bo letos po naših kraj ih prav malo; grozdje pa kaže do sedaj prav lepo. — Jutre bo imei deželni šolski svet tukaj s ej o. Iz Trsta 30. maja. (Slavnost blagoslovljenja zastave „slav. podpornega društva") je zaradi raznih dogodkov, kateri bodo društvu in narodu v korist, odložena, zato ne bode v nedeljo 5. dne junija. — Nad^jamo se pa od vseh rodoljubov , da nas pri pnhodnji slavnosti, ki bode najbrže 14. dne avgusta, mnogobrojno obiščejo, ker bode slavnost še sijajnejša, kot je sedaj imela biti. Iz Postojne 28. maja. (Shod pivskih gospodarjev) v namen osnove „okrajnega kmetijskega društva postojn-skega" je bil prošlo nedeljo 26. dne t. m. kaj dobro obiskan. Sešlo se je okolo 70 najodličnejših pivških go- spodarjev. V osnovalni odbor so biii voljeni sledeči gospodje: R. Dolenc iz Slapa za predsednika, M. Premrov iz Ubelskega za podpredsednika, H. Kav-čič iz Razdrtega za tajnika, za odbornike pa gospodje: dekan Hofstetter iz Postojne, Alojzij Domicelj iz Zagorja, Janez Cucek iz Knežaka, Josip Potepan iz Dolenjega Zemona, Leopold Dekleva iz Buj , Edvard Dolenc iz Orehka, Janez Jurca iz Studenega. Navdu- šenost za dobro stvar bila je splošna in velika. Iz Ljubljane. — v prvi seji mestnega odbora 30. dne maja po dovršenih novih volitvah je župan po-ročal , da je svetli cesarjevič Rudolf deputaciji Ijub-ljanskega mesta, ki se je ob poroki cesarskima Visoko-stima na Dunaji poklonila, obljubil, da, če ne bo ka-košne posebne ovire, še letos pride s princesinjo Štefa-nijo v Ljubijano. Zbor je radosten na znanje vzel to novico. — Med druzimi obravnavami današnje seje je le razprava o onem protestu zoper volilno pravico 14 penzijoniranih oficirjev in uradnikov nekako živahneja bila, katerega so mnogi národni volilci vložili odboru. Konečno sta bila sprejeta 2 predloga: predlog poroče-valca pravnega odseka dr. Suppana , da se protest odbije, ker ne zadeva volitve, ampak le sestavo volilne listnice, zoper katero pa navedeni volilci o postavnem času 14 dni niso pritožbe vložili ; — obve-ljala je pa poleg tega tudi resolucija dr. Karola Blei-weisa: naj se magistratu zaukaže , da vprihodnjič pri sestavljanji volilnih imenikov bolj natanko in bolj objektivno postopa. Glasovalo je za ta predlog tudi nekoliko odbornikov nasprotne stranke, menda v zavesti, da se v volilne liste res vrine kak pogrešek. — (Obrtnijsko denarno pomoćno društvo) je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Društva predsednik gosp. J. N. Horák je v govoru, s katerim so se obravnave zborove pričele, omenil veselega napredka tega društva, ki leto3 obhaja 251etnico svojega obstoja; porocal je med drugim sledeče: „Přetečeno leto bilo je opravljanje društva ugodno in upamo, da bodo v ne predolgem času še ugodnejše prometne razmere nastopile za kupčijstvo in obrtnijo. Društva denarni promet je lani znašal 480.934 gold, in čeravno je društvo ob početku prav z malim pričelo (prvi sklep računa leta 1856. kaže le 2148 gold, denarnega prometa), vendar je imelo naše društvu, kakor kažejo letni sklepi računov, do letos 5 milijonov in 806.229 gold, denarnega prometa. Pred ne dolgim Časom moralo je pri raznih denarnih zavodili denarja na posodo iskati, danes tega ni potreba, ker pri več prijateljih obrmijstva posebno zaupanje uživa in zato ima vedno dosti denarja. — Kakor se je přetečeno leto , bode se tudi letos za vloge po 5 od 100 obresti plačevalo , posojila po 7 od 100 dajala. Vpisnina za novo vstopivše družbenike je 2 gold. Posojila najnižja so 10 gold, in najviša 2000 gold." — Način, kako naj 18© se spomin 251etnice tega malému obrtništvu korist- 1*80. znaša po uradnem številjenji 481.176 koíijskí «V A V V 41 A VV o ^ ^ V* VX+AKJ V ' W XkVl AUV A' VVi Z-í 1J C A O C* ^řV Wi CIUUV, LU V ii J^UJl 1 • X I - D U lij O IV nega društva primerno letos obhaja, přepustil je občni šematizem pa je naštel 570.960 samih katoličanov, zra zbor določbi predsedniku in odboru. (.KatoliŠko društvo rokodelskih pomočnikov) je imelo 22. p. m. svoj letni zbor, katerega se je navadnih ven teh pa še 177 zedinjenih in 209 nezedinjenih Grkov in druzih y tedaj kupaj 89.187 prebivale vec. ravno vemo in častnih udov lepo število udeležilo 5 škoda ) da je , da se na statistiene date ne dá prhegati je vendar ta razloček tako velikansk, da vprašamo 7 bilo več gospodov varuhov po druzih nujnih opravilih zadržanih priti. Društva predsednik prečast. goapod J. g Je Odbor Matičin Gnjezda je po pozdravu navzočih najprej razložil skemu svetu prof. Erjavčevo „Živa 1st vložil c. kr. deželnemu šol- s prošnjo, zgodovino preteklega leta, zlasti 251etnico, ki se je pra-znovala meseca avgusta lanskega leta, in se zahvalil vsem prijateljem in dobrotnikom društva, kateri so pripomogli, da se je imenovana svečanost v Ljubljani in v Bledu tako sijajno izvršila. Omenil je tudi letošnje božičnice, predpustnice, sodelovanja pri ljudski veselici o priliki poroke presvitlega cesarjeviča Rudolfa in ce-fiarskega odlikovanja enega izmed društvenih varuhov, naj od sL naučnega ministerstva doseže dovoljenje kot pokrajinah 1 s k a knjig rabi j da rednjim šolam v slovenskih Novičar iz domaćih tujih dežel. Dunaj rJ od 31 maj Po lasnoročnem pismu presvitlega do grofa Taaffe a prideta cesar- gosp dr. Jan. Bleiweisa, kateremu je, pri zboru navzo- jevič Rudolf in princesinja Štefanija prihod Ćemu , v imenu celega društva čestitah Spomnil se je govornik pa tudi prerane smrti društvenega dobrotnika dne ajo sred junija, v Prago. Ker pa ravno zdaj zdravj princesinje zahteva poseb skrb da se ne povrne bo preč. župnika Kosti a in mlađega uda A. Cerar-ja J" W uMuvv/.t* j/uovuuv oni u J ua oc uc jJ KJ V i UC U lehnost, zato cesar, topio zahvalo objavljaje za velika y katerega je družba na lastne stroške lepo pokopala. Dr. Bleiweis se s toplo besedo zahvaljuje gosp pred- ske priprave presrčneg se opusti s preje ma v Prag ) take svečanosti, ki dodaj ziva nile sedniku za njegovo prijazno čestitko in pa vsemu društvu, ki mu je čast skazalo, da se je udeležilo serenade ^ati 0 tem 14. dne t. m. družba 86 članov; odpotovalo jih pa je i »aj princesinjo preveč vtruditi in jej škodovati Iz zbo uteg — ----------? _ j uau u tciuj rvu ou Koncem 25. leta štela je hvale vredna Qrof Hohenwart poslancev imamo nekaj več pove ko se liberalci smešijo pred celim svetom, 22. Pod- predlog, zbornica naj prevdari piraii so društvo s podučevanjem preč društva podpredsednik, prefekt, inženir gosp prec A. Kržič R. Mer čun, alojzniški razsodi, ali o volitvah poslancev v državni zbor ima zbornica poslane y odlocbo ali pa c. drž Cer mak in pa predsednik je liberalec premenil v popolne komedijante sam. vice". „Danice" Gospodje založniki listov „Laib. Zeitung' y » ) » No- Slovenca" in „Učit. Tovariša" so tudi sodnija , Grof Hohenwart je namreč te misli, da ne kaže, "da bi državni zbor sam razsodil kdo drug, kakor edi kdo letos brezplačno svoje liste društvu dopošiljali, za kar nasvetoval po pravici bil izvolj î kdo ne. QC*LU la^iOUUU.. Vsled tega je > kakor tudi gg. učiteljem iskrena hvala iz-Stan blagajnice je še precej ugoden, če se po-, da je bilo za lansko 251etnico mnogo stroškov. Matica" je do malega enaka ostala; prirastlo jej je */2 > se jim je rekla, misli naj odbor 24 mož prevdarja, kaj je stonti srečke od leta 1864., katero je daroval star dobrotnik tega društva z željo, naj bi ž njo zadelo izdaten do-bitek za toliko potrebno lastno poslopje. Bolnišna blagajnica hrani 407 gold.; zadnje leto je bilo iz nje pod- zoper to, da so liberalci, ker so pri volitvah v velikem posestvu v gornji Avstriji bili propali, se pritožili pri najvišjem sodišči, kjer je „oca liberalcev", stari Schmer-ling y predsednik, ki je tudi res podpisal razsodbo > Za preno- piranih 5 bolnih rokodelcev s 56 goldinarji. cišče in večerjice potujočim tujcem se je potrošilo 22 ■ . da se ni prav volilo. Grof Hohenwart je rekel, če pri tem ostane, tako se lahko državnemu zboru pravica za pravico iztrga in ga po tem takem še treba ni; vsaj liberalec Schmerling vso konečno razsoja! Liberalec Herbst je grofu Hohenwartu ugovarjal gold. kr. propal ) a ker videi da bi Društveni blagajnik gosp. M. Gerber, zborn ? kateremu gre iskrena hvala za njegov trud, je poročal o prejemkih in stroških zadnjega leta; dohodkov je bilo 416 gold. 20 kr., stroškov pa 361 gold. 48 kr. ; toraj ostalo gotovine še 54 gold. 72 kr. — Naj omenimo še rokodelskih učen ce v, katerih je zdaj vpisanih 105. Ti mladenci ob nedeljah, zlasti pozimi kaj radi prihajajo je pobral hipoma šila in kopita ter zbežal iz ; za njim pritisnili so vsi liberalci. A kam sa šli? Najprej v pivarno ) potem so šli na „Kahlenberg" , ker se dobr so si jezo s pivo ohladili y • r « • in je lep je in pije gled čez ves Dunaj. Med tem pa so naši poslanci ne zmenec se za pobeg liberalcev sprejeli grof Hohenwartov nasvet. To je bilo v petek, a v soboto sa poůku " uvwvijuu ^ ----r---' . I J katerega vodita gospoda P. Angelik Hřib ar prišli liberalci skesa in pobit v državni zbor nazaj in pa društveni predsednik. Vadijo se tudi varčnosti s tem, da dajejo hraniti svoja mala ter so pomagali sklenoti zidanje železnice v Gališkem darilca; in vendar Je Iz Prage Přetekli petek je tu in okol Prag letos ves denarni promet 109 gold. Društvo šteje razen imenovanih dobrotnikov še nekoliko druzih, katerim gré topla zahvala za njihovo podporo, — naj tu imenujemo si. kranjsko hranilnico, častite gospé uršulinke in gospó Fr. Supevčevo. Drugim pa, ki se za to preko- jala tako huda ura s toČo, da uže davno ne take Beligrad Skupščina je z 112 gl sprejela trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogersko proti 22 Telegram > .Novicam". ristno društvo še niso ogreli naj On f ki je imel red nika rokodelca tesarja, ogreje in omeči srce v prid sebi in poštenemu rokodelstvu, katero ta družba goji. Dunaj 1. junija Ravnokar je bilo državne zbornice zborovanje skle njeno ; poslanci se vrnejo domu. (MoČvirski odbor) je imel 27. dne maja sejo, o Listnica vredniàtva. Gosp. L. A. v K: Mrćna v ocesu kateri poročamo prihodnjie več, ker so se obravnavale ko nje v em je neozdravljiva; na tem očesu ostane slep, ker nekatere važne stvari. pri živini se ne dá kakor pri člověku, mrena operirati. Svinj- (Razpis Matične tajnikove službe) nahaja se v ska bolezen je o znamenjih premalo popisana, da bi zdravnik yy Oglasniku". [Cegavo je pravo ?) „Laib. Zeitg." je poročala, na ta popis mogel pravo svetovati. Koristno bi utegnilo biti,, ako si naročite knjigo vZivinozdravstvoťt , ki stane 1 gold. da število prebivalcev na Kranjskem koncem leta 15 kr., če niso vsi iztisi uže morebiti prodani. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi uasledaiki v Ljubljani.