Med revijami. 577 Torej več kratkih javnih produkcij, pri katerih naj ne manjka zbora in ensembla. Na posameznosti koncerta z dne 11. julija t. 1. se z ozirom na 21 točk obsegajoči program pač ne moremo ozirati. Nastopili so solo-pevci in pevke iz šole gg.: Frana Gerbiča in Mateja H ubada, pianisti in pianistinje iz šol gg.: J. Vedrala, Frana Gerbiča, Jo sipa Prochazk e in gdč. K. Pr aprotni ko v e ter dva violinista iz šole g. J. Vedrala. Celotni vtisk je bil vsekakor časten tako za učitelje kakor za učence. Kar se dostaje klavirja, kateremu je bil posvečen ogromen del programa, odlikovali so se po sigurni ritmiki, dobri prstni spretnosti, razumni rabi pedala, kolikor toliko resnem razmotrivanju in čutapolnem igranju posebno gdč. Ana Kil ar iz šole K. Praprotnikove, gdč. VidaPrelcsnik, Avgusta in Ema Nolli, Pavla Rozman in Hi Ida Schinzcl in g. Rudolf Reich iz šole gosp. Prochazke. Izredno nadarjena sta se nam zdela gdč. Prelesnik in g. Reich. Učenci iz klavirske šole g. Vedrala pretiravajo po mojem mnenju disciplino v udarjanju ter se v tem oziru že približujejo maniri. V solo-petju smo se razveseljevali nad dobro intonacijo, lepo vokalizacijo, korektnim izgovarjanjem, razumno razdelitvijo dihanja in bolj ali manj krepkim in obsežnim glasovnim materijalom gospe Ferjančičeve, gdč. Minke Moos, E. Povše in M. Dev iz šole g. M. H ubada. Zadnja gospodična je menda ta večer čutila nekaj gledališke krvi v sebi. Zakaj zaman iščemo dobrih slovenskih gledališčnih pevk ? Žalibog lahko sami odgovorimo na to za našo Talijo usodno vprašanje. Omeniti moram še jako nadarjenega goslača g. Milana Lenarčiča iz šole g. J. Vedrala. On igra čisto, napreduje od dne do dne v tehniki leve in desne roke in seže v kantileni poslušalcu s svojim velikim in polnim tonom v srce. Ni torej gola fraza, ako kličemo »Glasbeni Matici« ob koncu šolskega leta: Vivat, floreat, crescat! Ta želja nam prihaja iz srca. Dr. Gojmir Krek. PycCKiH BbcTHUKT. — »Russkij Vjestnik», ki izhaja v Moskvi, ima v svoji julijski številki tudi kratko poročilo o zborniku »S 1 a v j ans kij e narodv«. Ta zbornik izdaje »Slavjan. blagotvoriteljno obščestvo« v Peterburgu. A. L. Li-povskij je opisal v posebni knjigi Hrvate. Kritik »Russkega Vjestnika« ni čisto nič zadovoljen s knjigo Lipovskega. Pravi, da je pisana suhoparno, da našteva pač nekaj statističnih podatkov, se peča s staro zgodovino hrvatsko, ne pozna pa prav nič današnjega položaja in narodnokulturnega življenja hrvatskega. Citatelj odloži knjigo nejevoljen, ker ni izvedel iz nje ničesar o političnem položaju in razmerju med Hrvati in Madjari. Takisto nejasen in vihravo površen da je Lipovskij, kadar govori o hrvatski literaturi in o hrvatskih pisateljih. Kritik končava svoje poročilo o knjigi Lipovskega s temi-le značilnimi besedami: »Se enkrat ponavljamo,, da nam je žal, da je dal Lipovskij tako malo mesta današnjemu življenju Hrvatov. Sicer pa je takšna vsa naša (ruska) znanost o Slovanih! Naši slavisti poznajo veliko bolj preteklost slovanskih narodov 578 Med revijami. nego pa sedanjost. In medtem ko mi izucavamo zgodovino in se potapljamo v globočino vekov, preseneča nas sedanjost z nepričakovanimi dogodki. Tam za Karpati je takrat, ko so slavili Madjari svojo tisočletnico, zapel Slovakom mrtvaški zvon. Podobna usoda grozi v bližnji bodočnosti Slovencem, morebiti tudi Cehom . . . Mi pa še zmerom brskamo po stari, srednovcčni in novi zgodovini, a do najnovejše (današnje) zgodovine še nismo dospeli! Mi tako malo poznamo te umrle in pred našimi očmi umirajoče Slovake in Slovence . . . Dajte ruskemu občinstvu več živih in aktualnih etnografskih spisov današnjih Slovanov!« Veseli nas, da se je vendar enkrat oglasil ruski kritik, ki je povedal svojim rojakom, da so pravi ignoranti v modernem slovanoznanstvu. Češka Revue se v julijski številki simpatično spominja »Ljubljanskega Zvona«. Dotično rubriko je spisal g. dr. Karasek. V rubriki »Iz slovanskih revij in listov«, ki jo ureja gosp. dr. Prusik, pa čitamo v poročilu o »Russki Mjrsli« prezanimivo statistiko o militarizmu XIX. stoletja »Oboroženi mir«, kakor imenujejo diplomatje v svojem žargonu današnji militarizem, stane evropske države na leto okroglih deset milijard frankov! Militaristna statistika XIX. stoletja, kakor jo je sestavil londonski »Peace Societv«, pa nam kaže, kake vojne so bile XIX. stoletja in kake izgube na ljudeh in na denarju so provzročile. Ubitih ljudi: 1800—1898 Anglija z Indijo ... 810.000 1803—1815 Napoleonove vojne . . 5.000.000 1812—1815 Anglija — Amerika . . 30.000 1828 Rusija — Turčija..... 120.000 1860 Španija — Portugal .... 160.000 1830—1847 Francija — Alžir . . . 100.000 1848 Evropske revolucije .... 60.000 1854—1856 Krimska vojna . . . ' 790.000 1859 Italijanska vojna...... 65.000 1861—1865 Amerika — Anglija . . 951.000 1860—1865 Francija — Mexico . . 65.000 1864 Dansko — Prusija .... 10.000 1866 Prusija — Avstrija — Italija . 95.000 1864—1870 Brazilija — Paraguav . 330.000 1860—1874 Anglija — Nova Zelandija 25.000 1870—1871 Francija — Nemčija . . 365.000 1877 Rusija — Turčija .... 344.000 1878—1880 Anglija — Afganistan . 80.000 1884 Francija — Tonkin .... 30.000 1885 Srbija — Bolgarija .... 15.000 1894 Kitaj — Japan..... 25.000 1897 Grško — Turčija .... ? 1898 Amerika — Španija .... 90.000 1800—1899 Anglija — Afrika . . 190.000 1899 Anglija — Transvaal . . . 17.000 Vojni stroški: 2.000 milijonov frankov. 25.000 1.400 „ 400 „ 710 „ 950 „ 250 ,, ,, 8.500 1.500 „ 50.000 1.000 „ 360 „ 1650 1.200 „ 275 ,, ,, 12.875 „ 6.452 „ 875 „ ? 775 „ 1.500 „ 160 „ 4.000 „ 800 „ 6.000 „ Potemtakem je poginilo največ ljudi v Napoleonovih 5,000.000; najdražja vojna je bila med Anglijo in Ameriko (50.000 milijonov frankov). vojnah, namreč leta 1861—1865 A. A.