LJUBLJANI. DNE 4. NOVEMBRA 1930 PP zt? ?» inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se poSiljajo Uredništvu >DomoIjubac. naročnina, reklamacije In Inserati UpravniStvu »Domoljuba« v Ljubljani. Občni zbor Jugoslovanske Kmetske zveze »Jugoslovanska Kmetska zveza« bo imela letos svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. novem, ob 10. dopoldne v dvorani hotela „Union" v Ljubljani i . Dneva« rod: 1. Današnje stanje kmetskega gospodarstva. — Janez Brodar. 2. Delo in cilj) Jugoslovanske kmetske iveze. — Prof. Anton Sušnik. 3. Starostno zavarovanje kmetskega ljudstva. — Dr. Miha Krek. 4. Živinsko zavarovanje. — Ravnatelj Fran Gabrov?ek. 5. Volitev društvenega načelnika. 8. Volitev društvenega odbora. 7. Volitev društvenega vodstva. 8. Volitev dveh pregiedovalcev računov. 9. Slučajnosti. Vstop je dovoljen le proti izkaznici. Vabilo velja kot. izkaznica. Kmetje, pokažite svojo stanovsko zavest in pridite v obilnem številu. Noben član Kmetske zveze ne sme ta dan ostati doma. To zborovanje mora biti mogočna manifestacija kmetske sile in kmetske skupnosti. Polovična vožnja je dovoljena (odlok železniškega ministrstva od 11. okt. 1930 št. 19.086) in velja od 7. do 11. novembra ea vse proge in vse vlake v dravski banovini razen Simplon orient ekspresa. Na od-hodni postaji je treba kupiti celo vozno karto do Ljubljane, ki velja potem s potrdilom o udeležbi na občnem zboru za brezplačno vožnjo nazaj. Kdor ne bo mogel biti doma pri sveti Kaši, se bo lahko udeležil iste v Ljubljani v frančiškanski cerkvi ob tričetrt na 10 dopoldne. — Tajništvo JKZ. Tajništvo JKZ. Naša ljudska prosveta. (Nadaljevanje.) Največjega pomena za zvezo je radio Ljubljana, ki zahteva sicer od naše prosvetne matice velikih žrtev in mnogo prizadevanja za redno delovanje, je pa na drugi strani jako važen činitelj za širjenje prosvete, da mu je treba posvetiti vso pozornost. Zlasti za predavanja je radio važna naprava, saj en sam predavatelj iz Ljubljane govori stotinam, tisočem poslušalcev, ki sede kjerkoli na deželi, pa tudi v tujem svetu, v najbolj oddaljenih krajih in gorskih vaseh. Posebna Ljudska univerza je potom radia dala ljudstvu v enem letu 324 predavanj poučne, prosvetne in kulturne vsebine. Bilo je dalje 245 jezikovnih ur za učenje osmih različnih tujih jezikov, 44 verskih, 32 zdrastyenih, 36 kmetijskih in 39 gospodinjskih predavanj. Glasbenih in pevskh nastopov je bilo v enem letu 832, preigranih je bilo 2689 gramofonskih plošč, bilo je 308 radio prenosov in sicer iz dežele 39, iz Zagreba, iz Belgrada, iz Prage in drugih mest. Radio Ljubljana je dostikrat edina vez, ki v resnici veže vse Slovence, vse raztresene brate v eno enoto, da v najbolj bridkih urah in na tisoče kilometrov oddaljeni od svoje rodne zemlje čutijo utrip domače zemlje. Prosvetna zveza ima v Ljubljani zelo bogato izposejevalnico filmov ter skioptic-nih slik. V enem letu je bilo izposojenih društvom na deželo 16.830 skioptičnih slik ter 218 velikih, pa 241 malih filmov. Vseh kino prireditev v društvih je bilo 577 ter to število jasno priča, kolike važnosti je postal film in kako močno se lahko koristno uporablja v prosvetne namene. V bodoče namerava PZ razširiti svoje delovanje tudi z gramofonsko ploščo. Imamo namreč neizčrpen zaklad narodnih pesmic in drugega vrednega blaga, ki bi se prav lepo dal spraviti v gramofonske plošče ter tako med ljudi, ki bi še bolj vzljubili svojo zemljo in svojo narodno pesem, ki je zmirom vir in bistvo narodove kulture in življenja. Te pesmice, pa narodne navade, bi v resnici blagodejno vplivale, na poslušalce. Krasna bi bila dalje zbirka slovenskih pesnikov in skladateljev na gramofonski plošči. S tem bi umetnike približali ljudstvu, kar bi bilo zelo potrebno in za obe plati koristno. Bodočnost narekuje dalje PZ večjo skrb za stanovsko izobrazbo in vzgojo ter bo v tem namenu treba dvigniti delovanje mladeniških, dekliških, gospodarskih in gospodinjskih odsekov po društvih. Lepo delovanje izkazujeta tudi Pevska zveza ter Ženska zveza. Piva dviga s svojim glasilom »Pevcem« ter z drugimi pripomočki med narodom smisel za lepo petje, najlepšo lastnost, kar jih narod imeti more; skrbi pa tudi za druge potrebe podeželskih pevskih zborov. Dosegla je na primer, da je 22 slovenskih skladateljev izjavilo, da ne bodo od društev tirjali nikakih odškodnin do, katerih imajo sicer pravico po novem zakonu. Zbori, ki so v Pevski zvezi včlanjeni ter pojo katero pesmic od teh 22 skladateljev, so vsakih tantijem prosti. To priča, da slovenski skladatelji umejo visoko nalogo naših pevskih zborov, ki s pesmijo Zanašajo med narod najlepšo kulturno vrednoto. Ženska zveza je letos začela s prirejanjem počitniških kolonij za revne otroke. V Ljubljani je priredila več gospodinjskih in posebnih kuharskih tečajev, ki so vsi pav lepo uspeli. Drugo leto bo to delovanje postavljeno še na širšo podlago. Ženska zveza se zlasti obrača na tista društva na deželi, ki imajo lepe domove, pa jim skozi celo poletje stoje prazni, neuporabni. Ti domovi bi se lahko prav lepo porabljali za prirejanje počitniških kolonij, da se tako revnim mestnim otrokom nudi možnost življenja na svežem zraku vsaj nekoliko tednov. S tem vršimo svojo krščansko dolžnost ljubezni do svojega bližnjega! Končno smo na občnem zboru zvedeli, da znaša premoženje PZ že čez 2 milijona dinarjev, vsega denarnega prometa v zadnjem poslovnem letu pa je bilo 6,381.061 dinarjev. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor Prosvetne zveze: dr. Mohorič, dr. Miha Krek, urednik, dr. Lojze Kuhar. prof. Dolenc, prof. Krošelj, prof. Mlakar, urednik Erjavec, bančni uradnik Pleničar ter tajnik Zor, za preglednike pa dr. A. Levičnik, msgr. Steska ter župnik Hafner. Občni zbor je brzojavno pozdravil Nj. Vel. kralja Aleksandra ter princa Andreja kot pokrovitelja PZ. Pozdravni brzojavki sta bili odposlani tudi obema škofoma, dr. V A. B. Jeglič« v pornji grad in dr. Rozmanu na Trstenik, kjer se nahaja na oddihu. i Ta ušpeli oueni zbor PZ priča, da je ta naša kuturna matica resnično ntfša vrhovna organizacija, ki predstavlja dušo in srce slovenskega .roda; pa je obenem resnična naša ljudska visoka šola, kimaj Be dviga, razvija in izpopolnjuje do naj-, višjih možnih višin. F. S. Svetovna agrarna krii¥; in: naš« kmetifstvo. (Dalje.) Trditev, da so ob istočasnem padcu cen količine pridelka narasfe in tako deloma nadomestile dohodek manjših cen z večjo množino prodanih pride kov, ni točna. PrinierjivapalioaMCeftiin povečanje pridelka ikaže, n ij n«,ogled Yam pošlje list upniva, če ii spo-' ' ••* ročife svoj naslov,! niti obirali, tako dd je bila produkcija nalašč majhna in je moralo to dovesti do pre-okreta na bolje, kr je že nastopil. Obseg svetovnega pridelka je zlasti razviden iz sledečih podatkov Društva narodov. Po cenah 1. 1926. je imel svetovni pridelek žita in drugih hranil na celem svetu vrednost 1. 1913. 24 milijard dolarjev, leta 1928. pa skoro 28 milijard, svetovna proizvodnja mesa se je povečala cd 5.500 milijonov dolarjev v 1. 1913. na 6.860 milijonov dolarjev v 1. 1928., vrednost kolonialnih proizvodov (kava; čaj, kakao itd.) pa od 1.600 milijonov dolarjev na 2.420 milijonov dolarjev. Če pa primerjamo to naraščanje s številom prebivalstva na zemlji, vidimo, da je prebiva'stvo bolj počasi naraščalo. Kajti število- prebivalstva se je od 1. 1913. do 1927. povečalo od 1.786 milijonov na 1,948 milijonov, torej zi 9%. Istočasno se je proizvodnja hranil povečala za celih 13%. Vzroke za to povečanje je iskati v naraščajoči uporabi strojev pri poljskem delu. Vedno več dela opravljajo stroji, posebno v novih delih sveta. Stroji pa pome-njajo tudi znižanje obdelovalnih stroikov. Posebno se je povečal pridelek v preko-morskih državah, ki so za časa vojne zalagale 7. živežem Evropo. Pred vojno je to delala Rusija. Rusija je po vojni izgubila svoj pomen. Začenja pa ga z vsemi silami zopet-pridobivati; kar je izzvalo na-naravno velike pretresijaje na vseh trgih. Konzuin. Na drugi strani j 3 pa stalo temu velikemu povečanju nasproti delno zmanjšanje uporabe. Vedno bolj prevladuje mešana hrana in potrošnja kruha nazaduje, kar se je pokazalo v celi vrsti držav. Najvažnejši vzrok je pa vsekakor počasneje naraščanje prebivalstva na svetu v primeri z naraščanjem produkcije. Novice Iz Beograda. Na, predlog zavoda za pospeševanje zunanjo trgovine je glasno ^ravnateljstvo idriaVnib (železnic odofcri!6 / '< ■ olajšate za otrobe ia mlinske odpac|ke z vse* naših postaj |do obmejnih in do v«eh moifcjtih pristanišč. Kot smo že Jopčtovano v^oročali, posebna komisija v kmetijskem ministrstvu razpraylja o obdelovanju zemlje in izbolj-Aanjii žitnega pridelka. Ta vprašhnja so važn^ z ozirom na naš izvoz. Ministrstvo je nakupdo velike količine žita za jesensko setev- Žito se je,1- Štilmondski župani: v 3 dej. Prijatelje lepe igre vabimo, d« pridejo k igri v obilnem ^S-evilu. n Odsek za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani vabi ceni. članstvo na II- /zborovanje kunčarjev, ki se vrši v nedeljo 9. nov. 1930 ob S) dcp. v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Spcred: 1. Pozdravni govor predsednika. 2. Predavanje o reji kuncev. 3. Poročilo o društvenem delovanju. 4. Splošni razgovor in nteveii. Vabljeni tudi neManil . n Redna služba božja na šmarni gori ol) nedeljah in praznikih se je zadnjo nedeljo za letos ■končala; vendar bo pa tudi ob zimskem času sv. maša 8. dec.. 1. in G. januarja ter 2. febr., in sicer ob navadnem čiru. Kdaj se bo začela spel redna služba božja, bomo spomladi javili .V časopisih. PO SVETU Italija. s Mussolini je zopet govoril pretekli teden v Rimu pred velikim zborom voditeljev javnega življenja Italije. Govoril je o oboroževanju, o vsemogočnem fašizmu, o mladi Italiji, ki se nikogar ne boji itd. Razni evropski listi smatrajo Mussolinijev govor za grožnjo in zlasti francoski časopisi pišejo, da sledi Mussolini nevzdržno stopinjam in usodi bivšega nemškega cesarja Viljema. s Ali je res to mogoče? Umor učitelja Sottosantija v Vrhpolju je vzbudil vsestransko ogorčeno zanimanje tudi po francoskem časopisju. »Le Petit Ni<;ois«, ki si je vsled svojih nepristranskih raziskovanj o položaju italijanskega fašizma pridobil sloves dobro poučenega lista, prinaša v svoji zadnji številki med drugim tudi sledečo opazko: »Mi seveda z ogorčenjem zavračamo sredstva, ki jih uporabljajo nasprotniki fašizma v svojem boju, Umori so nenravni čini in stvari ne pomagajo. Vendar se nam pa ne zdi umestno, če italijanski listi v svoji upravičeni jezi nad umorom samim postavljajo učitelja Sottosantija ta mučenika in za zglednega šolnika. Kakor smo poučeni iz krogov tukajšnjih emigrantov iz vipavske doline, je nečloveško ravnanje učitelja Sottosantija s slovenskimi otroci bilo obče znano tudi fašističnim oblastvom. Če so slovenski otroci govorili med seboj slovenski, jim je jetični učitelj pljuval v usta. Ko so se starši pritožili na pristojno šolsko oblast, so bili zavrnjeni, češ, da sovražijo italijansko šolo in kulturo. Nadalje je bilo znano, da imajo italijanske učiteljice v slovenskem Primor-ju za kazen v navadi — zbadanje jezikov. Tako je dekle nekega izseljenca izpovedalo, da je tudi. njihova učiteljica imela navado zbosti jezik s šivanko ali pletilko, če je katera le črhnila slovensko besedo. Ko smo jo vprašali, zakaj tega ni očetu povedala, je dekle odgovorilo, da se je bala, da bi učiteljica tudi nje ne zbadala s šivanko. List pristavlja, da so umori vse graje vredni, vendar ni čudno, če tako kulturne vzgojne metode izsiljujejo mukotrpno ljudstvo do nepremišljenih činov lastne obrambe. s Razno. V Krnici nad Spodnjo Idrijo je umrla komaj 23 letna učiteljica ga. Fan-či Kacinova roj. Troha. — V Srednjah nad Kanalom so nekateri fantje že godni za vojake in niso bili še pri prvi spovedi in sv. birmi, kar je za naše kraje pač nekaj neverjetnega. — Požar je uničil v Štoma-žu na Vipavskem hiši Štefana Volka !n sosednjo. — V Ustjah na Vipavskem so vso cerkev prenovili. — V Nožnem v Br-dih je umrla dobra krščanska mati Jožefa Šturm. Grčija. s Zarota pangalistov. V Grčiji je imel 6e nedavno neomejeno oblast general Pan-fcalos. Pangalisti so torej njegovi pristaši. PantfnUg ni bil brez njih, sai ie irael v Vi žene in dekleta dali ste se že udeležili RADION nagradne naloge za 50.000 dinarjev? Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje! svoji oblasti denar in puške in topove. Pa je prišel čas in Pangalos je moral iti, zakaj imel je vse, samo zaupanja naroda ne. Nastopil je Venizelos, prijatelj Jugoslavije in morda najmodrejši med modrimi v Grčiji. Te dni se je mudil g. Venizelos v Turčiji in kakor poroča časopisje, je že podpisal s to državo prijateljsko zvezo, ki naj pomeni konec 500 letnega sovraštva med Grčijo in Turčijo. Vsaka zveza in vsak sporazum pa zahteva žrtev na vseh straneh. Tudi Venizelos je moral s tem računati. Odsotnost Venizelosovo pa je porabil general Pangalos in njegovi prijatelji za hujskanje proti zvezi s Turčijo. Pangalisti so se te dni na gotovem kraju v Atenah zbrali in skovali načrt, da nasilno vržejo Venizelosa in sedanjo vlado in sami zopet zgrabijo po samodrž-nem receptu za vajeti grške republike. Zaroti so prišle oblasti pravočasno na sled in so generala Pangalosa in nekaj njegovih prijateljev zaprle. In nauk? S politiko je tako: se enkrat privadiš, ne moreš nehati, pa pripadaj temu ali onemu poklicu. Tudi pri grškem generalu Panga-losu se zdi, da je tako. Avstrlfa. s Bogu in hudiču se ne more služiti. Avstrijski škofje so izdali te dni pastirsko pismo, ki se tiče predstoječih volitev, za državni zbor. Naj posnamemo iz važne poslanice le nekaj stavkov. Škofje pišejo med drugim: V tem volivnem boju bodo zmagali eni ali drugi. Drugega izhoda ni. V Avstriji je prišel čas odločitve. Oni, ki so za Kristusa, ne morejo več sodelovati z ljudmi, ki ga pobijajo. Tako sodelovanje bi bilo nenravno in za rešitev duš nevarno. Sicer poskušajo nekatere stranke na zunaj kazati dvojno obličje, ki se klanjajo enemu 8' in drugemu taboru. To so nestvori in krščansko ljudstvo mora te stranke tembolj zavreči, ker niso odkrite in ker so na dnu prav tako brezbožne, kot pa one, ki to javno priznavajo. Polovičarstva mora biti konec, Bogu in mamonu se ne more služiti istočasno. Vsak krščanski volivec mora pokazati, da je odločno na strani stranke, ki zastopa krščanska načela v vsem javnem življenju. Ruslia. s Koliko živi! dobi ruski državni delavec na mesec. Boljše viška »Krasnaja Gazela« v Petrogradu piše, da je ruskemu državnemu'delaVcu odmerjena mesečno od sovjetske vlade sledeča količina živeža, oziroma potrebščin: 1 in pol kilograma sladkorja, 1 kg makaranov, 1800 gramov pšena, 50 gramov čaja, pol litra olja iz i solnčnic, 200 gramov loja, 2 kg slanikov, j 500 gramov hišnega mila, namesto kruha j pa 500 grapiov!moke na dan. Vse to dobe le delavci, j ki spadajo v prvo vrsto prejemkov; druga, tretja in četrta vrsta dobe znatno manj. Drobt-e novfce. Nova rudarska nesreča v Meybachu v Nemčiji [e zahtevala nad 100 mrtvih in mno^o ranjenih. 300 h?3 je porušil hudournik v turškem kraju IšmiJ v Mali Aziji. Stavki 140 tisoč berlinskih kovinskih delavcev se je končala brez posebnega uspeha za delavstvo. Volivno reformo je napovedal v zadnjem presifclneni' govoru angleški kralj. Z redom sv. Cirila in Metoda je odlikoval Mussolinija bolgarski kralj Boris, španski pos anik v Belgrad« prerokuje, da bo na Španskem izid volitev prinesel zmago zmernim 'strankam. P.-etfalkohcl.no prepoved hoče Amerika nekoliko omiliti. Poplave in viharji so divjali pretekli teden v vsej Srednji Evropi. 70 odstotkov članov je izgubila letos francoska komunistična stranka. Glasilo Humanite izhaja vendar še v 145 tisoč izvodih. 74 japonskih žena, deklet, mladeničev-in redarjev so razrezali domačini na japon. otoku Forniozi. Viharji so divjali nad turško pokrajino Smirno; 134 utopljencev, nad 2500 ljudi brez strehe. Ameriškim brezposelnim ne bodo dajali več denarne, ampak žitne podpore. Pristaniški promet v Trstu zaznamuje stalen padec. Uinrl je španski kardinal v Granadi Casanova Marzol. Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta došla v Sofijo, ki ju je zelo slovesno sprejela. 1156 navadnih in 413 vojaških kaznjencev je pomilostil bolgarski kralj Boris ob priliki svoje poroke. Velik avto, ki bo metal vodo 200 m na okrog bo uporabljala praška občina pri demonstracijah. 12 milijonov dinarjev je zapustil ameriški Poljak Gedymir vseučilišču v Kra-kovu. 4l K A J J E d Za stolnega prosta v Mariboru je imenovan pomožni škof dr. Ivan Tomažič. d V Belgrad se je zopet vrnil papeški nuncij g. Pellegrinetti. Je bil dva meseca odsoten. d Dosedanji češkoslovaški konzul dr. František Resel je odšel iz Ljubljane. Na njejjpvo mesto je imenovan ing. J. Sevčik. d 80 let je dopolnila učiteljica v pokoju v Ljubljani gdč. Matilda Šchott. Kljub visoki starosti si vsak dan privošči » Slovenca«, pije ob njem črno kavo in kadi cigarete. Naj veselo in zadovoljno živi najmanj do stoletnice! d 60 letnico rojstva in 40 letnico maš-j ništva je praznoval 28. oktobra banjaluški 1 škof g. Josip Garič. Hrvatje so mu prire-! dili na predvečer lepo podoknico, Bog živi banjaluškega vladiko še mnoga leta! Za šport in štrapac Ob mokrohladnem vremenu vzemite Smolovo gumitran-masi za usnje, katera mehča usnje in ga dela neprento51jivega d Letos je minulo sto let, odkar je bila prvič uprizorjena znana žaloigra »Mlinar in njegova hči«. d 25 letnico »Marijinega lista«, cerkvenega časopisa so letos slovesno praznovali, in sicer tri dni v Slovenski krajini v Črenšovcih. 6000 ljudi je bilo obhajanih in 10.000 vernikov se je udeležilo zaključne procesije. Ob tej priliki pišejo »No-vine«: »Verni smo. To povemo vsem. To naznanjamo posebno vzgojiteljem naše mladine in vsem tistim, ki hočejo kot narodni delavci širiti med nami narodno zavest in narodno prosveto. Prava narodnost in resnična ljubezen do domovine in vladarja se da vzbuditi samo v vernem srcu, zakaj vera je tista, ki predvsem človeka navaja k taki ljubezni.« d 25 let je minulo pretekli teden, odkar stoji »Grand hotel Union« v Ljubljani. d Knjige Družbe sv. Mohorja so do-tiskane. Prve pošiljatve v najbolj oddaljene kraje (n. pr. v Ameriko) so že odprav-- ljene. Sedaj pride na vrsto Koroška. Nato pa sledita ljubljanska -in lavantin. škofija. NOVEGA d Nad 5600 novih članov šteje letos družba sv. Mohorja. Koledar te najvažnejše slovenske družbe namreč izkazuje letos 59.064 Mohorjanov. Med križi in težavami vsaj nekaj veselega! d Zdravilišče za na pljučih bolne železničarje bodo zgradili v Tinju na Pohorju (Štajersko). d Črnogorski seljaki bodo te dni v poučne iv.'pene prepotovali vse važnejše gospodarske kraje v Dravski banovini ter si bodo ogledali moderne kmetijske naprave in banovinske zavode. Po dosedanjih izgledih pridejo v Ljubljano koncem tedna in bi torej mogli prisostvovati tudi velikemu zborovanju Jugoslovanske kmetske zveze, ki bo v nedeljo 9. novembra v dvorani hotela Union v Ljjubljani. d Tovariši bojevniki! Občni zbor naše Zveze ne bo letos 9. novembra, ampak v nedeljo 14. novembra v salonu tov. Rozmana (pri Jerneju, Sv. Petra cesta 95) ob 9 zjutraj. Delegati, zaupniki naši, bojevniki, vsi dobrodošli. Glavni odbor S. S. V. v Ljubljani. d Devetnajsti otrok se je rodil družini rudarja Šusterja na Logu pri Hrastniku. Od vseh 19 jih živi še 15. V Italiji uživa tako številna družina marsikatero ugodnost. d Jeseniško župno cerkev so v teku par mesecev temeljito prenovili in za 15 m podaljšali. O Vseli svetih se je notri že vi šila služba božja, dasi ni še popolnoma dovršena. d Lep spomenik vojnim žrtvam so postavili te dni v Stari Loki. Ta spomenik je že nad dvestoti, ki jih je slovensko ljudstvo postavilo po številnih župnijah v svetovni vojni padlim vojakom. Elektrifikacija naše dežele. Daljnovod iz Velenja proti Črnučam se gradi. Zabeto-nirani so že temelji za železne drogove od Trojan do Lokev. Tudi betonske noge za lesene drogove so že gotove. Na daljnovodu bo 120 železnih in 380 lesenih drogov. Leseni drogovi* bodo stali v razdalji 160—170 m, železni pa tudi do 450 m. Gozdovi, koder bo šla električna napeljava, so že izsekani. Daljnovod bo imel 35.000 Voltov napetosti. Ljudstvo je novemu delu v korist dežele naklonjeno. Pri komisijo-nelnih ogledih in pri odkupu sveta in gozdov niso delali nikakih težkoč. Vsa županstva delo podpirajo in pozdravljajo. Ce bo zima ugodna in bo šlo vse po sreči, bo velenjska luč meseca aprila že svetila v Črnučah. d % kg težak krompir je zrastel na njivi posestnika in župana g. Frana Videta iz Žabovega pri Št. Jerneju. d Sneg in povodenj. Pretekli teden so mnoge vode v Sloveniji radi nalivov prestopile bregove in preplavile polja in pašnike ter napravile veliko škodo. Po hribih in hribovskih krajih pa je zapadel sneg, ki za enkrat še ni zaželjen. d 30 velikih plazov se je zrušilo radi nalivov zadnjih dni na posameznih bano-vinških cestah, ki se nahajajo X upravi mariborskega cestnega odbora. Škode je okrog 270.000 Din. Vseh plazov radi ne-dostatka kreditov najbrže ne bo mogoče odstraniti letos. d Povodenj ob Krki na Dolenjskem je zopet naredila mnogo škode. Že po prvi povodnji so morali kmetovalci njive na novo posejati, in sedaj zopet nesreča. d Strašna povoden; je divjala pretekli teden tudi v Slovenski krajini Lendava je pretrgala nasip in se razlila po okolic . V Soboti je udrla vorJa v Benkovo tovarno. Obmejna Kučnica se je razlila po Renkov-cih in Vančavasi. V nekatere hiše je tekla voda skozi okna. Povodenj je dosegla cigansko naselbino »Pušča«. Ciganke so pograbile otroke in zbežale z njimi na nek vzvišen prostor. Možje so splezali na drevesa in tam čepeli do dneva. Mnogo setev je uničenih. d Mrtvi se oslaSajo. Matija Jemc iz Žej pri Sv. Trojici se je oglasil iz ruskega ujetništva. Pristojen v faro Dob je bil petnajst let pogrešan in že proglašen za mrtvega ter vpisan na spominski plošči v Do-bu. Pisal je svojemu bratu Jakobu po krstni in domovinski list itd. Ima ženo in dve hčerki. Poslal svojr> sliko in obljubi! še slike otrok in žene, če bo dobil odgovor. P&Siljia pozdrave vsem znancem. d Merodajni čicitelji so izjavili odboru ta zgraditev železniške zveze Kočevje— Sušak, da bi se ta proga zgradila takoj, čim bi se našla skupina finančnikov, ki bi hoteli v obliki državnega posojila plačati gradnjo, za kar bi bilo treba 250 milijonov dinarjev. Ce je vse to res, že danes lahko izračunamo, kdaj bo železniška proga Kočevje—Sušak otvorjena. D» JOŽE HA1VT specijalist za zobno bolezni v 8»l«ofiI toki oJ 2. novembra zopet redno ordinira d Ljudsko štetje v Jugoslaviji ne bo, kakor se je pričakovalo, 31. decembra tega leta, ampak šele meseca marca 1931. Pri tej priliki bo obenem opravljen tudi popis vseh kmetskih posestev v naši državi. d Pogajanja Jugoslavije z Nemčijo. Kakor poroča trgovski list, se vršijo razgovori med Jugoslavijo in Nemčijo v smeri, da nakupi Nemčija znaten del jugoslovanskega koruznega pridelka, za kar naj dobi nemška industrija velike prednosti p n nameravani zgradbi državnih skladišč v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada hoče zgraditi taka skladišča za vskladiščenje okrog 300.000 ton žita in hoče pričeti z zgradbo že v bodočem letu. d Zveza jugoslovanskih čebelarskih društev obsega osem društev, in sicer: Srpsko Pčelarsko društvo v Belgradu s 50 podružnicami in 1322 člani, čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani s 1853 člani, centralno bučelarsko društvo v Zagrebu s 1100 člani, hrvatsko slavonsko bučelarsko društvo v Osijeku s 1470 člani m več podružnic. Čebelarsko društvo v Vu-kovanju s 3350 člani, srpsko pčelarsko društvo v Rumi s 700 člani, jugoslovanska pče-larska zadruga v Dubrovniku s 390 člani in centralna bučelarska zveza v Saraievu s 83 podružnicami in 530 člani. d Za podravnateljico kaznilnice v Po- žarevcu ter voditeljico ženskega oddelka kaznilnice je bila imenovana tajnica kra-gujevaškega sodišča, gospa Mo!erovič. Je to prva žensk?, ravnateljica kaznilnice v Jugoslaviji. d Gos?iod;e ministri so zopst prišli v stik v narodom v Bosni in Vojvodini. Tako prebivalstvo kot ministri so povsod podali važne izjave. d »Jagoslovcnsivo ne pcmeni smrti sibstva, hrvatstva in slovenstva, ker bi bilo sicer sirota brez očeta in manjke,* je izjavil minister dr. Šibenik pri stiku z narodom v Karlovcu. d Število državnih uslužbencev po posameznih banovinah je naslednje: Dravska banska uprava 5747, savska 8545, vrbaska 2079, primorska 2623, drinska 4505, zetska 3353, dunavska 7191, moravslta 3534, var-darska banska uprava 4717 in uprava mesta Beograda 1858, torej skupno 44.128 Letošnji državni proračun izkazuje v vsej Jugoslaviji 201.058 državnih nameščencev, to je 13.893 več kot lani. Od skupnega proračuna državne uprave in državnih podjetij v višini 13.348 milijonov Din odpade 5550.5 milijona Din na osebne izdatke, to je 41.6 odstotkov vsega državnega proračuna. d Neprestano saprej. Paroplovna družba »Oceania/. na Sušaku je naročila dva parnika po 2500 ton, ki bosta oskrbovala jugoslovanski promet s Španijo. d Konvikt blaženega Krizina so blagoslovili 28. oktobra v Zagrebu. To je najmodernejši konvikt ne samo v Jugoslav-ji, temveč v Evropi sploh. Blagoslovitev je izvršil belgrajski nadškof dr. Rodiž. d Dr. Vlad. Maček, bivši voditelj Hrvatov, se je po tritedenskem zdravljenju v Karlovih varih vrnil zopet v Zagreb. d 0 Vseh svetih so neznani zlikovci pokradli v Zagrebu z grobov Štefana in Pavla Radiča in Basarieka vence in sveče. Policija jih sedaj išče, da jih kaznuje. d 45.000 Din je dovolil minister za poljedelstvo zadružni šoli v Zagrebu, 50 tisoč dinarjev pa dobi vinogradna zadruga v Metliki. d 50 novih slučajev davice in škrla-tice je bilo prijavljenih v dveh dneh (27. in 28. oktobra) v Zagrebu. d Vse jugoslovanske carinarnice hočejo modernizirati, prihodnje leto. Izstavljajo se načrti in izdelujejo proračuni. d Popust na polovico cene na državnih železnicah je dovolilo ministrstvo za promet odposlancem vseh plavalnih klubov, ki se udeleže glavne letne skupščine plavalne zveze 30. novembra v Belgradu. d Čiščenje. Uradnik državne železnice Leščan je bil obsojen na 7 let 6 mesccev in na plačilo 1,152.000 Din, Žnidaršič in Starkovič pa na 10 mesecev zapora, ker so oškodovali državo pri železniških pragovih. Le tako naprejl Je namreč še mnogo gnilega in nekaznovanega v >dcželi danski«. d Cene na jugoslovanskih m evropskih železnicah. Ob primerjanju cen raznih evropskih železnic za potniški promet pridemo do zaključka, da so ob manjši razdalji za potniške vlake najcenejše naše železnice, za brzovlak oa ooliske državne železnice. — Tako stane na primer vozna karta III. razreda potniškega vlaka na 50 km: na jugoslov. železnicah 17.50 Din, na madžarskih 19 Din, na poljskih 21 Din, na češkoslovaških 22 Din, na nemških 25.25 Din, na romunskih 26.50 Din, na av-vstrijskih 27.50 Din, na italijanskih 30.75 Din in na švicarskih 40.75 Din. Potemtakem so najcenejše jugoslovanske, a najdražje švicarske železnice. Nasprotno pa, če vzamenjo cene III. razreda brzovlaka na razdaljo 300 km, s6 najcenejše poljske, a najdražje nemške železnice, ker znašajo cone na poljskih železnicah 133.50 Din, na romunskih 141.75 Din, na češkoslovaških 151.25 Din, na avstrijskih 157.50 Din, na italijanskih 151 Din, na madžarskih 177.50 Din, na jugoslovanskih 186.50 Din, na švicarskih 195.75 Min in na nemških 198 Din. d Strogo delimo državo in njeno dobro od dnevnih vprašanj in vdano stojim-za kraljem, je izjavil bivši poslanec muslimanske stranke Baljič v stike z narodom stopivšim gospodom ministrom na sestanku v Sarajevu. d 42 ovac so raztrgali volkovi v Ivanj-cili v Hercegovini. Posledica zapalega snsga, d Volčja nadloga v Srbiji. V zadnjem času so sa pojavile v okolici Kuršumlije močne tolpe volkov, ki so napravile kmetom že ogromno škodo. Tako je udri kmetu Krsti Sariču močan trop volkov v stajo in mu poklal 50 ovac in koz. Kljub temu, da je bila staja ograjena z močno in več metrov visoko ograjo, se je posrečilo volkovom vdreti vanjo na ta način, da so izkopali pol metra pod zemljo rov, skozi Prepiieajte se o trpežnosti vrvarsbib Izdelkov iz prve kranjske vrvarne Ivan N.Adamič, Ljubljana, fev8,p.e,S? ia pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20, Celje, Kralja Petra, cesta 33 in v Kamniku, Šutna 4 katerega so šli med drobnico. Ostale ovce, ki jih volkovi niso podavili, so pa skoraj vse ranjene. Tudi drugim kmetom so na- pravili že veliko škode. Tako so nekemu kmetu iz Kastrata raztrgali devet ovac, drugemu iz Krčmara pa dve kozi. Kmetu Planiču iz Krtoka so raztrgali konja, ter še mnogim drugim kmetom napravili precej škode. Volkovi so tako divji, da napadajo celo ljudi. Pred par dnevi so se v Raču vračali učenci iz šole, ko se je naenkrat pognal na dva šolarja volk. Eden od šolarjev je bil toliko bister, da je hitro splezal na drevo in tako ušel gotovi smrti, mlajšega pa je raztrgal volk. Kmetje pripovedujejo. da se dan na dan pojavlja vedno več volkov, pred katerimi ni nihče več varen. Kljub ostremu zatiranju teh zveri, v teh krajih volčje nadloge ne bo še kmalu konec. Tako je naletel kmet, ki je bil na poti Vukojevca, na tri volkove, ki so se prav mastili s teletom. Takoj je zgrabil za puško in enega ustrelil. Ostala_dva pa ranil. d Umrla, ker jo je čevelj oglodal. V Murski Soboti je 36 letni Gomboši Katarini naredil čevelj na gležnju neznatno rano. Čez nekaj dni ji je vsa noga zatekla. Začutila ie bolečine v želodcu in pri srcu. Šele sedaj se je podala v bolnišnico. Vsled zastrupljenja je nesrečna žena preminula v silnih bolečinah. d V Trbovljah je do smrti podsulo rur darja Franceta Peršeta, ki zapušča ženo in dva otroka. d Dala je življenje, da ohrani neoma-dežcvancst. Dekle Marija Krošelj iz Sto-lovnika pri Kozjem in neki 19 letni fant' sta šla v gozd drva žagat. Med delom je hotel fant Krošljevo zapeljati. Dekle se mu je postavila z vso silo v bran in mu zagrozilo z gospodarjem. Fant je tedaj udaril dekle s topim delom sekire petkrat po glavi. Fanta so zaprli, dekle pa je v bolnišnici v Krškem že podleglo težkim poškodbam. d Štiri strašne ure dimnikarskega pomočnika, Te dni je 19 letni dimnikarski pomočnik Andrej Rihter, hoteč očistiti dimnik, spustil se po dimniku iz podstrešja neke hiše skozi tretje in drugo nadstropje v prvo. Tam pa je naenkrat obtičal in ni mogel ne naprej ne nazaj. Počasi je začel izgubljati zavest, ker priklicati na pomoč ni mogel nikogar. Pričel ga je dušiti dim. Dimnikarski pomočnik Franc Puh je s pomočjo reševalcev iz Mestnega doma, ki so presekali v pryem nadstropju steno in napravili vanjo primerno odprtino, rešil nezavestnega Rihterja. Z umetnim dihanjem so mladeniča spravili k zavesti in odpeljali v bolnišnico. d Kolesa so ji strla hrbtenico. Oni dan se je pripetila v Podlipoglavu pri. Sostrem huda nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev. 72 letna posestnica Marija Potokar je peljala po klancu voz, naložen z repo. Vrh klanca se je voz spustil navzdol in podrl Potokarjevo na tla. Kolesa voza so ji šla čez truplo. Starica je dobila težke poškodbe. Takoj so domači telefonirali po reševalni auto iz Ljubljane. Ko so reševalci prišli, je starica že umjrela in kmalu nato za poškodbami umrla. Tudi bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna, ker so ji kolesa strla hrbtenico. d Enonadstropna lesena hiša je zgorela v Črnem vrhu pri Polhovem gradcu. Svoj čas je bila lovski gradič in izvira še iz Valvazorjevih časov. Zdaj je služila stavba za kmetsko hišo. Domačinu je vse zgorelo in imajo veliko škodo. d Dolgi prsti, kratke noge. Pred dobrim tednom je tat ukradel nekemu posestniku v Begunjah pri Cerknici par volov iz hleva. Pa se je skesal, ker jih najbrže ni upal prodati. Prignal jih je proti vasi in spustil. Pa so šli orožniki po sledi za njim in ga res ujeli in pri njem dobili še cel muzej nakradenih predmetov, predvsem orodja. Kakor kaže, mu to zimo ne bo treba biti v skrbeh za stanovanje. d Kakršno življenje... Tramvajski sprevodnik v Belgradu Dušan Stošič je v sredo umoril svojo priležnico, ki mu je razkopala družinsko srečo, a ga pri tem varala. Zapustivši zakonsko ženo s tremi še nedoraslimi otročiči je živel s svojo priležnico, ki ga je znala docela omrežiti in ga zasužnjiti. Tako je živel skoraj pol leta. ' Sam pijanec in razuzdanec je zahteval od svoje priležnice, da živi popolnoma zanf. Ker se to ni zgodilo in se je čutil »prevaranega«, se je odločil, da jo ubije. Po-8» , ' PO D o n 0 V IN I Ali to niso nerodnosti?! (Iz Savelj.) So lju-čelstvo g. Kesu naznanilo izključitev, datirano z 28. apr. 1922, občni zbor se £e vršil 90. apr. 1922, a pismo je bilo predano na pošlo šele 5. maja 1922. Ko je g. Ko« interveniral pri načelniku, zakaj mu ni takoj naznanil izključitve, da bi se priložil na občni zbor, mu je le-ta »lako-aično« odgovoril: »Ravno radi tega te nisem psprsj obvestil, da se nisi mogel pritožiti!* — Od upurabe zadružnih strojev načelstvo računa 15 Din od ene ure. 2. jan. t. 1. pa je predel g. Sitar Ivan plaSilmi nalog za eno uro dela z zadružnimi stroji, znesek 56 Din. Ker je smatralo načelstvo g. Sitarja izključenim, ga je mislilo »pritisniti«, kar sem pa podpisani preprečil in je g. Sitar plačal samo 15 Din. Najznačilnejše pa je sledeče: 24. febr. t. 1. sta plavala po položnici Zveae slov. zadrug za Strojno zadrugo v Savljah gg. Mrhar Ign. in Škerl Marjana, ostanek računa za gonilni .tok. Zveza slov. zadrug v Ljubljani je obvestila 27. febr. t. 1. »Strojno zadrugo«, da sta gori imenovana nakazala zanjo 90 Din. 6. marca, ko je že načelnik vedel, da 9ta računa plačana, Je osebno pozval Škerljevo, naj plača, ali jo bo tožil. Le.ta mu je odvrnila, da £e že 24. febr. plačala po Zvezi sl^'. zadrug ter da hrani doma potrdilo o plačilu. 12. marca je obema pisal pravni zastopnik »Strojne zadruge«, naj plačata, ker sicer ima nalog vložiti tožbi napram njima. Obadva tla takoj obvestila pravnega zastopnika, da sla že nakazala »Strojni zadrugi* i>o Zvezi slov. zadrug 14. aprila s4a pa dobila obadva od okr. sodišča v Ljubljani tožbi »Strojne zadruge- v Savll>h. Ker sem podpisana videl, da hoče načelstvo s tožbo doseči dvakraUio plačilo ali kaj, sem prepreiSl, da, res tega Jiiista toženca storila. Dosegel sem, da Je bil pri glavni razpravi dne 18. apr. t. 1. tožhen zahtevek »Strojne zadruge« popolnoma zavrnjen in je morala zadruga plačati vse pravne stroške. Ko sem vprašal' ob priliki člana načelstva Ivanu Kregarja, zakaj toži jiačc'sh'o Ijudii, ki so plačali vse in [e načelstvo o tem' informirano, nii je dal odgovor: »jaz nič ne vem.« Ali se polem kdo čudi, da bijemo vež nego leto dni boj z načeklvonr Strojne zadruge v Savljah. — I. Š-lj. Novlee. (Kamnik. ) Društvo »Kamnik« je priredilo s sodelovanjem fantovske Marijine kongregacije v nedeljo, ,lno 26. oktobra 1900 »Mladinsko akademijo«, kateie 90 se udeležili v čaetnem številu prijatelji katoliške misli in naše mladine. — Fanlje-reovinei po večini, — so nastopali dobro sigurno, vživeli so se posebno v igro, ki je res mnogo zahtevala: zato pa je občinstvo odneslo prav dober rtis o naših fantih. — Smrtna kesa. V cvetu mladosti je pred kratkim tukaj podlegel eno leto trajajoči pljntni bolezni Franc Nograšefc, tih fn miren fant, član uašega Apcslolstva mož, po peklieu zidarski po-močnik na Kosišah pri Kamniku. Odkar je prišel od vojakov, je pokažljeval, a posebnega zdravljenja »i dopustil, češ da noče biti nikomur v nadlego! Časten mu bodi spomini — Pa večni poVojj njegovi duši I Avtomvbilsko-kolesarska nesreča. (Črni graben.) Iz Blagovice se je na praznih Vseh svetnikov peljal proti Krašnfi gostilničar Nakrmi Janez. N'a klancu, ki je zelo nevaren, se je peljal imenovani na kolesu z precejšnjo brzino navzdol. Nasproii je pridrvel avto z veliko hitrostjo. Kolesar in avtomobil sta se začela izogibati drug drugemu iji to je bil vzrok nesreče. Nakrst se je zaletel s kolesom v avto. Vrglo ga je v debelo šipo avtomobila, kolo se t« razbilo popolnoma. Telesne poškodbe so velike, zlasti po rokah in glavi. Avto je nesrečneža takoj odpeljal v bolnico v Ljubljano. Ii društvenega življenja. (Preska pri Medvodah.) Našo prosvetno delo prav pridno napreduje. Tekom leia smo prenovili društveni dom. Tudi oder smo razširili in poglobili ter ga opremili z najpotrebnejšimi kulisami. Sedaj pa smo napeljali v dom tudi električno razsvetljavo. Samo oder šteje 29 žarnic. Imamo tudi »likalo za kino in ekiopti-kon. Seveda nas vsa ta naprava stane mnogo denarja, pa delo in trud pridnih članov in članic, katerih šle je društvo 180 — bo pridobilo denar, ter bo naš dolg kmalu poravnan. — Ravnokar smo iiašitudirali lepo Finžgarjevo igro »Divji lovec«. iskal jo je v službi, kjer je služila kot kuharica, planil proti njej in ji zabodel nož globoko v srce. Ženska se je zgrudila mrtva na tla. Po krvavem dejanju je šel ubijalec do prvega orožnika na ulico in mu povedal, kaj je storil. Sadni ogled v Naklem pri Kranju. Sadjarska podružnica v Naklem priredi v nedeljo dne 9. novembra t. 1. v šoli v Naklem sadni cgled. Namen ogleda je upo-znati kmetske sadjarje s sadnimi sortami v ob če, predvsem pa s sortami po določenem novem sadnem izboru in pokazati vse tiste sorte, katere treba s pomočjo precep-ljanja odstraniti iz sadovnjakov, ker ne odgovarjajo ne za domaičo in ne za kupčij-sko rabo. Ogled se otvori že v soboto ob 3. uri popoldne in bo odprt v nedeljo celi dan. V nedeljo 9. t. m. ob 3. uri popoldne bo predaval pri sadnem ogledu strokovni pomočnik Alfonz Zdolžek o sadjarstvu. d Pri zaprtja, motenju prebave, gorečici, navala krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef* voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. - »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in speccrij-skih trgovinah. d Voščene oltarne sveče vseh vrst, zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice, sveče za hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama »Pax«, Ljubljana, Celovška cesta št. 4. d Nagrobne spomenike najceneje in v najnovejših oblikah dobite pri kamno-seško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. ★ Ni« ni nemogočega na svetu - pravijo ljudje. Mi pa kljub temu pravimo, da le.nem?f goče pravilno prati brez mila. Nemogoie je tjjdJ zamenjati priznano terpentlnovo milo G»zt»» ® * kim drugim milom. tfa«topill bodo sami mladi igralci, začetniki. Vabimo vas, da obiščete v nedeljo, 9. novembra ali 16. novembra ob S popoldne društveni dom. Prvo letošnjo kino-predstavo bomo imeli zadnjo nedeljo v novembru popoldan. Predstavljal se bo film: Modri slon Nuni. Miklavževa prireditev se vrši 7. dec. po krSčanskem nauku. Z ljubko otroško igrico bomo sprejeli svetnika v svojo sredo, ki bo obdaril pridne otročiče. — Društvena knjižnica debro deluje. ,Ima čez 300 knjig, lete« pa bomo nakupili Se nekaj noviih. — Predsednik društva j« naš g- župnik, kateri je že tekom par let, kar je lit kaj ' mnogo pripomogel k napredku naše župnije. Njegovemu trudu se imamo zahvaliti, da je cerkev v električni luči, njegovi res požrtvovalni skrbnosti, da smo dobili tako lepe orgle. Lepota hiše božje mu je nad vse! Veliko vsmo je že ebral in upajmo, da bo tudi nameravani koncert K znatno vsoto pripomogel k odplačilu orgel.. Prepotreben vodovod. (VeJesovo — Praprotna polica.) K zadnjemu dopisu iz Velesovega dosiavlja-aio tole: Tistim, ki si žele vodovod zgraditi "in sami plačati, n« more nihče braniti in onemogočili. Kdor bi bil proti temu, naj mu le vrata pokažejo. Tudi tistim naj jih pokažejo, ki vodovod hočejo imeti in ne sami plačati. Da ga pa ni toliko časa in če ga še ne bode, je pa vzrok, ker je zalo treba: denarja, denarja, denarja. — Letoviščarje vabimo, iinamo ob cestah dobre studsaičnice.. V •>vas<, ki je za vodo najslabša pa navadno ne prihajajo letoviščarji. Bolj ko soluca in zraka menila tudi nismo potrebni vodovoda. Vodovoda ni, pa no letos celo leto v vsej fari cd 600 prebivalcev samo trije umrli. Zdrav kraj je pri nas, kajne I Elektrike še tudi nimamo, ta je potrebna. Dopisnik zadnjega dopisa bi rekel, bolj ko soIom, soln-ce sveti podnevi, elektrika pa ponoči. Prenovljcnje iupne cerkve. (Peče pri Moravčah.) Tekom letošnjega leta se je pri župni cerkvi sv. Jerneja v Pečah izvršilo mnogo popravil. Prenovil se je križev pot, kateri je bil slovesno blagoslovljen prvo nedeljo »uSca. Pokrila se je cela ?erkev s pocinkano pločevino. Pokrival je domači MIM mmmmm^ammmmammmi V berlinskem prirodo-pisnem muzeju imajo po-lebno vrsto rib. Kadar grozi nevarnost, tedaj pogoltne samica svoje mladiče in zbeži. Ko nevarnost mine, pridejo mladiči zopet skozi žrelo rdravi in živi ven. Slabo stran pokažejo velike kobilice, tako zva-ne bogomolilke, ki žive tudi pri nas. Ko namreč samec samico oplodi, tedaj je konec z njim. Samica svojega družeta kra-tkomalo požre. Asirski kralj je vzel s seboj na lov nekega Gobrija. Nasproti jima pride razdražena medvedka. Kralj nastavi lok, a ne zadene zveri. Gobrija ustreli in jo ubije takoj. Kralj obledi od jeze, grize se v ustnice in molči. Nato ju sreča lev, Kralj zažene sulico, pa ga ne zadene. Gobrija pa polije leva. Sedaj se razsrdi kralj in s sulico prehode zvestega spremljevalca Gobrija, Hvaležen j>> bil moral biti častihlepni vladar, da ga zveri ■lista raztrgali, namesto se pa jezi in umosi Mepar Anton Prcsenc meseca sužca in aprila. Uredilo in olepšalo se je pokopališče okrog cerkve. Prebarvata se j-e pločevinasta streha na zvoniku. Prebelil se je zid zvonika iu zid cerkve od zunaj. Prenovili so so v cerkvi vsi oltarji in prižnica. Glavno delo pa je bilo slikanje cerkve v notranjščini. In tu ni .treba lepote cerkve hvaliti, ker se hvali sama. Kdorko-li pride pogledat, vsakemu je všeč. Najlepše je pa to, da se prenovljeni oltarji lepo ujemajo s cenkveno slikarijo. Vsa čast slikarskemu mojstru g. Križnarju, ki je pokazal svojo spretnost in umetniški talent. Natančen .popi« poslikane cerkve je priobčil »Slovenec* dne 8. okf. t. 1. Vse delo je bilo izvršeno do žeg-natiske nedelje. Požar. (Črni wh.) Dne 29. okt. ob pol desetih je nasial ogenj v Cmem vrhu št. 18, pri vBošnarjiu. Bila je to eno-nadstropna lesena hiša, bivši lovski gradič, katera je služila ia stanovanje. Domačini je zgorela vsa obleka, orodje, oprava, žito. Ker je bila hiša lesena ith suha, je bila takoj vsa v ognju. Pad pa je po velikem naporu ostal hlev z živino vred nedotaknjen. Kaiko je ogenj nastal, še ni znano. Tudi škoda še ni precenjena. Je pa velika. Raasns novice. (Reteče.) Pri nas dobimo v kratkem elektriko. Ako bo šlo vse po sreči, nam m božič že zasveti. To bo velika pridobitev za našo vas. — V nedeljo dne 26. okt. je bil občni zbor prosvetnega društva. Iz poročil so se člani lahko prepričali, da je društvo dobro delovalo. Izvoljen je bil stari odbor. Iz poročila knjižničarja pa se je videlo, da se pri nas vedno manj bere. Število izposojenih knjig se leto za letom krči in bo kmalu prišlo na mrtvo točko. Da pa se ne bo kaj takega zgodilo, vas vabimo sedaj v zimskem času. da pridete in vzdignete ta zaklad, ki je skrit v dobri knjigi. Posebno fantje in dekleta! — Trije fantje so se okorajžili in prevzeli kolportažo Slovenca. Vsako nedeljo ga bodo predajali po hišah. Ker je Slovenec zelo poceni iu jako lepo urejevan list, zato naj ga prav vsak kupi. Prinašal bo pa tudi iz našega kraja od časa do časa razne važne in zanimive stvari in bo tako ša veliko bolj privlačen za naš kraj. — Društvo se pripravlja na igro Kovarstvo in ljubezen«. — Ko se zopet kaj nabere novic, se pt zone* oglasimo. Naše društvo. (&t. Vid pri Stični.) Navadno začnemo pri nas društveno sezono ze oktobra. Letaš smo se nekoliko zakasnili radi naprave novega gledališkega odra. Že prej smo imeli oder, toda ta ni odgovarjal potrebam. Zato smo dobili dva strokovnjaka g. Magoliča, sliikarja, in g. Kralja, mizarja; oba delujeta pri ljubljanskem gledališču. Napravila sta toliko kulis, da lahko odslej vprizoritao že večje predstave Tudi odrska razsvetljava je vsa drugačna kot prej. Seveda je stalo to 17.000 Din. Prvi« nastopimo na novem odru v nedeljo 9. nov. z ljubko igro »Materinsko srce«. Domačini in okoličani pridite nogi edat I H Budo. (Sv. Jurij pod Kumom.) Co hočete videti slabo oesto, pojdite enkrat od sv. Jurija do KoliSanovega mlina. Ta je pos-ibno sedaj v tako slabem stanju, da se Bogu usmili. Z vozom in živino sploh ni mogoče po cesti. Človek je po noči v smrtni nevarnosti. Kanali so vsi za-mašeaii in neesnaženi, voda teče kar po sredi oeste. Ce že zaradi sebe nočemo, popravimo oesto zaradi tujcev, da se ne bodo norčevali iz nas. Poklicane oblasti, kje ste? Zganite se! — Se nikoli ni bilo naše pokopališče tako lepo okrašeno kot letos. Celo vrsto novih spomenikov so postavili. — Šolo bodo tudi popravili. Postala bo Seslrazrei« niča. Plačali bomo 60.000 Din. Plrosveta. (št. Rupert na Dol.) Naš prosvetni oder se je po poletnem počitku zopet oživil in »tvoril sezono v nedeljo z veseloigro »Utopljanoa«. Igra je uspela, ko »e niemo nadejali. V prvi vrsti gre priznanje igravcu vloge — Buča, ki je publiko zabaval, da se mu ie res k sroa nasmejala. Pa tudi drugI: Smola, Štefan kapitalist, Katrica, so rešili vloge nad vse lepo. Saimo en pogrešek je bil, nekateri igralci so se vlog premalo naučili. Želimo, da nas zopet kmalu Hector Malot: Brez doma. Roman. In tedaj me gotovo Arthur in gospa Milligan ne bosta več marala!. Njihovo prijateljstvo zame bi ugasnilo. Še spomin name, bi jima bil mučeni Arthur naj bi se igral z najdenčkom, bil naj bi njegov tovariš, njegov prijatelj, da, skoraj njegov brat! Bil sem ves potrt. Eospa Milligan me je presenečeno gledala in hotela je cd mene pojasnila, a nisem se upal odgovoriti na njiena vprašanja. Ker pa je mislila, da sem gotovo tako razburjen vsled skorajšnjega prihoda svojega gospodarja!, ni več silila vame. K sreči se je vse to godilo zvečer, malo predno smo šli spat. Kmalu sem se lahko umaknil radovednim Arthurjevim pogledom. Zaklenil sem se v svojo sobico s svojo skrbjo in s svojim pomislekom. Bila je to moja prva nemirna noč na :? Labodu«, bila mi je strašna, dolga in vročična. Kaj naj storim? Kaj naj rečem? Nisem našel izhoda. Ko sem stokrat obračal iste misli na vse strani In pcitem, ko sem se odločil za največja protislovja, sem sklenil, da ne bom ničesar ne rekel ne storil. Ce ne bo drugače, se bom udal temu, kair bo prinesla usoda. . . Morda me Vitalis ne bo pustil od sebe m tedaj ne bo treba razkrivati resnice. In tako sem se bal te resnice, tako strasna se mi je zdela, da sem nazadnje še želel, dai Vitalis ne sprejme ponudbe gospe Milliganove. Brez dvoma bom moral proč od Arthurja in od njegove matere. Morda ju celo nikdar več ne bom videl. Toda ne bodo ohranili vsaj grdega spomina name. Tri dni potem, ko je gospa Milligan pisala mojemu gospodarju, je prišel odgovor. V nekaj vrsticah je Vitalis povedal, da se' bo odzval vabilu gospe Milliganove in da bo prišel z vlakom v Cette prihodnjo soboto ob dveh. Prosil sem gospo Milligamovo dovoljenja, da smem na kolodvor, kamor sem ga šel čaikat s psi in z Joli-Coeurjem. Psi so bili nemirni, kot da že nekaj slutijo. Joli-Coeur ni kazal zanimanja. Jaz pa sem bil silno razburjen. Saj se je imelo v kratkem odločiti moje življenje! Oh kako bi bil, če bi si upal, prosil Vitalisa, naj ne izda, da sem najdenček. Toda nisem si upal in čutil sem, da ne bom nikdar mogel izgovoriti besede: »Najdenček!« Sedel sem v vogal na kolodvoru, držal sem pse na vrvi in stiskal Joli-Coeurja pod suknjp in čakal, ne da bi prav vedel, kaj se godi okrog mene. Psi so mi naznanili, da se bliža vlak in spoznali našega gospodarja. Nenadoma so me potegnili m seboj in ker nisem dobro pazil, so mi ušli. V teku so veseloi lajali in skoro sem jih videl skakati okolu Vitalisa, ki se je pojavil v svoji navadni opravi. Capi sicer ni bil tako vitek kot njegovi tovariši, a bil je tem urnejši in je skočil svojemu gospodarju v naročje, medtem ko sta se Zerbino in Dolce oprijela njegovih nog. Sedaj sem se »e jaz približal Vitalisu, ki je ^h razvradite 9 sliiteomi prireditvami ln podi »M«, de tudi 5*. Rupert napreduje. Bog vae a vi. Ob 251etniri nfitidjevanja. (Krka ob Stični.) Letos je preteklo četrt stoletja, o 1knr uii-teljuje pri nas gdč. učiteljica Marija Slrausova. Dolga doba je to, posebno pa še v življenju vaške učiteljice. Priča nam ne samo o požrtvovalnosti in vztrajnosti, ampak tudi o ljubezni do ljudstva, prireditvijo, katere so se udeležili mnogo&tevlni zastopniki. Dvorano je napolnilo občinstvo in je .tako najlepše dokazalo svojo hvaležnost in ljubezen do slavljenke. Pozdravila jo je mladina, govoril je g. nadzornik o pomenu jubilej«, g. upravitelj je ubujal spomine, v Imenu občine je ča-stilal g. župan in ji izročil diplomo častnega ob-čanstva. Častita! ji je tudi zastopnik posojilnice. Vsi zastopniki so ji poklonili darila. Sledilo je petje in otroška igrica, ki je vsem zelo ugajal«. Bil je zares lep praznik za našo faro. Naj na tein mestu javno pohvalim složnost in pripravljenost; j vseh. Saj s« jo na ta način najlepše izkazala hva-leinost gdč. siav?;?jiki, ki ie čilih 25 let požrtvo- j vnlno in z ljubf-.siijo vzgaja naSo mladino. Gospodično ufteljieo pn naj ohrani Bog še mnogo leti Prvi »neg iu njegove žalostne po.dcdiee. (Kožljek nad Cerknico.) »V dne 85. t. nu in v noči od sobote na nedeljo je zapadel pri Uas prvi sneg in sicer 80 cm debelo ter je zapustil po sadnih vrtovih žalostne posledice. Polomil in uničil je vse sadno drevje, posebno pa je trpelo košfičevo drevje. Pogled na opustošene vrtove nudi žalostno sliko. Izgleda, kakor da bi po teb krajih pred par urami vihrala bojna vihra. Drevje, še pred nekaj urami tako lepih vrtov, leži sedaj polomljeno vse križem po tleh in le še kako posamezno drevo in osamljena veja m pa štori polomljenih dreves štrlijo žalostno proti nebu. Najbolj prizadela sta v občini Begunje vasici Kožljeli in Dobec in občina sv. Vid nad Cerknico s svojo okolicor. Prosvetno društro na Črnučah uprizori v nedeljo, 9. t. m. ob treh popoldne narodno igro ^Divji lovecr. — Vsi vabljtiH. Belokranjski kotiček. Tndi pri nas je bil vihar. Vsepovsod se šopirijo, kakšne viharje in nalive so imeli v oktobru. Pa tudi mi nočemo zaostali, zak^j tudi v Beli Krajini se je zgodilo mar-tekaj. Vse povsod je bik) videti podrte kolce, k'i so se zrožili pod težo makre ajde in pod silo nevihte. Kot >kosovska vojska« je bUo videli preko polja. V Semiču je bilo pa še huje. Tam je 25. okt. močan piš prevrnil župnižkii kozolec, tako da je sedaj v ruševinah vsa faivvSka domačija, zakaj samo kozolec je veljal doslej za trdnega Sneg pa debel... Žalostno so jo ubirali v ponedeljek 27. okt. zjutraj avtomobil i od »vahtet nazaj proti južnemu solmcu. Na prehodu čez Gorjance re zapadel tako debel »neg, da ga z auloni bi bilo mogoče pretrgati. £*>le čez dan so z vozovi in lopatomi pretrgali bedi zid. Automobili so nosili že tri dni snežen« spomine z Gorjancev na sever ni jug. Trojčki. Na Ritvnaotih pri Sitborju »o bili t>a j«i ni bilo sojeno dolgo zemeljsko življenje, zakaj ia tiru.?i dan pa roatvu an jih ponof.li -vse tri v oni krili k stolpnemu počitku pri sv. Jakobu na Suhorju. Kadorski gospod so oboleli. Sicej je tega že precej časa, pa ker bolei^n le ne odneha, naj zve to žalostno novico tudi druga sloveirska javnost. Upamo, pa. da bo boieaen skoro odlegla, ker je najhujše že prestano. V Podzemlju smo dobili novega g. župnika. Ker pa • "ko na novo začeti goapodatalvo brez srecU'ev, - g. župnik obrnili do faranov za proaiovolji u ; moč v žitu. V naši fani namreč gg. duhovniki uiauM> bire. Tu pa se oglasi par gospodov, češ, da to prosto . olja i darovi prepovedani. A naš g. župnik imajo vseeno za seboj rgremuo iuo faranov. ki imajo dobro srce la cdprie roke. Kdot rabi vrač* fclipi |1H Ha|-(£K(Jt pri tvrdki: PlirH« Mllafear Slomškova ntica it. U Radio. t Ljubljana Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 12.45 Dnevnk ' vosti, 13.00 čas, plošče, borza, 17.90 Radio orke-1 ster, 22.00 Časovna napovod in poročila. — četrtek, 0. nov.: 17.80 Olroika ura, 18.00 Ob 101et-uioi društva slepih, 19.00 Srbohrvaščina, 19.80 Splošna geologija zemlje, 20.00 Vzgaja otroka, 20.80 Orge lski koncert msgr. Stanko Premrla. 21.30 Arija Bacha in Hiindla, paje ga. Cirila škerlj-Med-vedova. — Petek, 7. nov.: 18.30 Oinmiistične vaiže, 19.00 FrancoSčiaa, 19.30 Gospodinjska ura, 20.00 Operetna glasba, izvaja Radio-orkester. — Sobota, 8. nov.: 17.80 Plešče, 18.00 V deliti i gradov, 18.80 Uadio-orltesteo-, 19.30 Angleščina, 20.C0 V stoletju tehnike — filmska kultura, 20.80 Prenos iz Bel. grada: opera. — Nedelja. 9. nov.: 9.20: Prenos cerkvene glasbe, 1009 Versko predavanje. 10.20 droga Lil drugi (Murni k), 10.45 Šah, 11.00 Radio-orkester, 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Kmetijsko predavaiuje, 15.20 Kmetijski nasveta, 15.30 Radio-onkeeler, ld.OO Zabavno čtivo, 1C.30 Radio-orke-ster, 17.00 Kjo je meja — veseloigra (LOubd.-kl ; oder), 20.00 Samospevi ge. Bernot-Golobave. šla-' gerje poje g- Preoilč. Havvai.jazz. — Ponedeljek, 18.30 HalljanšAtna. 18.00 Poljščina, 19.?0 O kruhu I in mlinskih izdelkih, 20.00 Prenos a 1'rage. — Torek, 11. nov.: 18.80 Ali »o nizke cene blaga ne-i sreča? 19.00 Nemžčina, 19.30 Vremeslovje, 20.00 Večer konsevntoristov: gdč. Manjela Mleku in Dra ga Sok, g. Cvet« Svi)»el;. — Sreda 12. novem. 1830 Literarna ura, 19.(ORuSKina, 19.90 Socialna gospodarska zjodevin« človeftfva, 20i00 Prenos 17. Zagreba. n Naši odri! Ako hočete nuditi ve4iko prisrčno fn neprisiljene zabave obiskovalcem Vaših predstuv, npriairjajte 19 Gromovih kupie-to\, ki s:> polili najzabavnejSo vsebine. Prirejeni so za I elas s klavirjem ali harmonijem, deloma so tudi dramatizirani. Vsclbinn je: Vojak proslrcftčcik, policaj. diuuičkar, krojač, čevljar, pri »obnem zdravniku, človeški zverinja-k, v parku »n dekt^ka želja. Ceua /;birki je 26 dinarjev in se dobi v Jugoslovanski knjigarni t Ljubljani stavil Capija na tla ter me pritisnil nase. Prvikrat, da me je objel ponavljajoč bet^de: »Pozdravljen, ubegi rieekok Moj gospodar sicer ni bi! nikdar strog z menoj, a tudi nikdar ni bil nežen. Zato take ljubezni nisem bil vaien. Ganilo rae je torej in solze so mi stopile v oči, ker sem bil sploh v ganljivem razpoloženju. Gledal sem ga in zdelo.se mi je, da se je v ieči postaral. Hrbet mu je bil sklonjen, obraz bled in ustnice so izgubile barvo. . K&,j ne, izpremenil sem se, dečko moj., mi je rekel. Ječa je slabo zavetišče, dolgčas in grda bolezen, a zdaj bo vse bolje.''. Potem je prešel na drugo: »Kaj pa je z ono gospo, ki mi je pisala? ^je si jo pa spoznal ?£ Tedaj sem mu pripovedoval, kako sem našel »Laboda« in kako sem cd tedaj živel pri gospej Milli-ganovi in pri njenem sinu. Vss, kaj smo videli in kaj e*mo delali. Pripovedoval sem na dolgo in široko zato, ker sem se bal, da bom moral nazadnje govoriti o oni strašni stvari. Nikdar ne bi mogel povedati svojemu gospodarju, da bi ga rad zapustil zato, da ostanem pri gospej Milliganovi in pri Arthurju. Toda do tega priznanja ni prišlo, ker sva dospela do hotela, kjer se je nastanila gospa Milligan, prodno je bilo moje poročilo končano. Sicer pa mi Vitalis njenega pisma sploh omenil in tudi predlogov ne, katere mu je gospa Milligan brez dvoma stavila v pismu. Ko sva vstopila v hotel, je vprašal: »Ali me gospa pričakuje?«: »Da, popeljem Vas v njeno stanovanje.t »Ni potreba. Povej mi le številko in počakaj me tukaj s psi in z Joli-Coeurjem! Kadar je moj gospodar govoril, sem po navadi brez ugovoa-a izvršil njegova povelja. To pot pa sem se drznil presiti ga dovoljenja, da smem z njem k gospej Milliganovi, kar se mi je zdelo povsem pravilno in naravno. Toda s kretnjo me je prekinil in poslušal sem. Ostal sem pri psih na klopi pred hišo. Tudi oni bi radi šli z njim, toda na njegovo povelje, naj ne vstopijo, so se tako malo uprli kot jaz. Vitalis je znal poveljevati. Zakaj neki me ni pustil s seboj k gospoj Milliganovi, sem se vprašal in obračal vprašanje na vse strani. Predno sem našel odgovor, se je že vrnil. »Poslovi se od te gospe!' mi je rekel, počakam Te tukaj, v desetih minutah greva.< Toliko, da nisem padel vznak. »No, kaj me nisi razumel?« me je opomnil čez nekaj minut.» Kaj stojiš ves zateleban. Le umok Ni bila njegova navada, da bi trdo govoril z menoj in odkar sem bil z njim skupaj, se ni tako trdo govoril. Vstal sem, da slepo in brez umevanja izvršim njegovo povelje. Toda po nekaj korakih, ki sem jih storil proti stanovanju gospe Milligatiove sem se ustavil in vprašal: »Ali ste rekli---c Rekel sem, da Te potrebujem in da tudi Ti mene potrebuješ. Da torej nisem pri volji, odpovedati se pravici, ki jo imam nad Teboj. Pojdi in vrni se kmalu!« To me je nekoliko ojunačilo, ker sem bil tako pod vplivom svoje misli, da sem najdenček, da sem mislil, da moramo zato v desetih minutah oditi, ker je moj gospodar izdal tajpoet mojega pokolenja svojega rešitelja! Žalostno pa resnično, da se dogaja tudi dandanes podobno. Sodnik (obtožencu): Tako. Sedaj pa mislim, da vas zadnjikrat vidim tukaj. — Obtoženec: Kaj, gospod sodnik, mar greste že v pokoj? Elektrika proti komarjem. Letošnje poletje so se pojavili komarji ponj-kod v izrednih množinah. Tako na Dunaju. Oblasti jih skušajo zatreti na vse mogoče načine: najzanimivejši bo tisti, ki ga uporabljajo za uničevanje komarske nadloge v kopališčih. Dunajska občina si je nabavila tri priprave, ki sličijo ogromnim mišjim pastem iz žiJn« mreže. V »redi pasti go» močna električna luč, ki privablja neprijetne žuželke, skozi žično mrežo pa teče močan električni tok, ki jih ubije, čim se je dotaknejo. Nova metoda pobijanja komarjev se je baje že izvrstno obnesla. Lepotni saloni za pse. V Barceloni na Španskem so te dni otvorili pravcat salon za nego pasje lepote. Zavod je opremljen s kopalnicami, prhami, oddelki ZH masažo, z električno obratujočimi stranicami (pri ljudeh bi bile brivnice) itd. četveronot- varuje mše perilo. & Srečna najde vedno najprimernejše tudi pri negi zdravja, lin mo ljudi, ki se iiin posreči, da ostanejo zdravi celo življenje. Mnogo ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pristni lepo dišeči »Msattuidc, i a se obvarujejo proti mnogim obolenjem in znajo z njim koristiti tudi drugim ljudem pri revmatičnih, j rutinskih, nervoznostnih bolečinah, pri bo-ečinah v hrbtu in križu trganju, hod-ajih, glavo- in zoboboin, slabih mišicah in pri drugih boleznih olajšati bolečino in odvrniti bolezni- Storite enako, pomagalo bo tudi Vam. To rtolrnnjo iu zunanje slovito domače sredstvo in ko-Mictikuni dobit« v Ickurnuli iu zadevnih trgovinah v poskuanih »lekleuicah pn S Din. dvojnlii « oklenicah 110 ( lin nli velikih aleklenlcih pi> 2ii Din. I' ■ no"II 1 ?nvoJ i 9 p-iKkusniini. ali u dvojnimi ali 2 velikima slekloui-uma (12 Din, ve'- takih zavojev mnogo ceneje. Po pošti sc naroča pri EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA Elsatrg 16. — Savska banovina. V vsako hišo Domoljuba! Tinca: »Pravijo da če povžiješ na dan po eno čebulo, potem ni potreba zdravnika blizu.« Minca: »Da, ampak potem ludi nobenega drugega ne bo blizu.« »Moji dekli res lahko popolnoma zaupam. Tudi če sem tri dni zdoma, vem kaj bo delala.« »To je pa res čudno. Kaj pa počenja na primer zdajle0« »Nič.« * »Mina, ali je kopelj pripravljena?« je vprašala gospodinja svojo služkinjo. »Vse je pripravljeno, razen vrofe vode,« se je glasil odgovor. »Kaj pa je z vročo vodo, M'na?« »Mrzla je še,« je zarezala M;na ter odšla. * Učiteljica je razlagala učencem pojem o ljubezni do bližnjega. »In dolžnost vaša je, da vsak dan vsaj enega človeka napravite srečnega. No, Miliec, ali si ti storil tako?« ZAHVALA, Podpisana izrekava prisrčno zahvalo vsem, ki ste pokazali toliko sočutja ob tragični smrti naše drage JOŽEFE, Posebej še obema gospodoma, župniku in kaplanu, za milo skrb in udeležbo pri pogrebu, pevkam družbenicam za lepo petje pred hišo in v cerkvi, g. Korbunu Venceslavu in njegovemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko na grobu, tretjemu redu in Marijini družbi za lepe vence, in sploh vsem znancem in prijateljem, ki ste nama v teh težkih urah lajšali težo bremena. Bog bodi vsem plačnik! Blago pokojnico priporočava v molitev. Raka, dne 27. oktobra 1930. Alojz in Ana Malenšek, brat in sestra. Pomlaienie v 24 urah je dosegla glasom zahval-niče gospa Dr.A., Praga! 'Onih 10 lončkov EBOS-kreuie, ki ste mi jih poslali, sem morala odstopiti svojim znankam. Moj obraz Je dobra reklama za Vašo kramo, kajti kljub svojim 49 letom sem lepa in mlada«. EROS-krema odstranjuje nugloin zanesljivo mozoljčke.sojedee, bradavico, pege, rudeč nos, ru Javo madeže. Solnčno pege. Jamstvo: Denar se vrne, če nI uspeha. Cena 12 D; s lončki 25 D , 0 lončkov 40 D. Dr. Nik. Kemeni, &ošico 0, postni predal 12/E 27, CeSko - Slovaška F se in forinie za žganjekuho, v najboljši kvaliteti, nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska ceata 9. 46 ci ostavljajo ta zavod lepo počerani, frizirani, par-femirani in s poliranimi kremplji. Kaj bi rekli neki ljudje, te bi se jim tako dobro godilo? Metulji v vllini 5009 metrov. Angleški turisti na Himalajo so naleteli na neki ravnici v višini 5000 m nad morjem cel roj visoko gorskih metuljev, ki so veselo frfotali po zraku ne znieneč se za siloviti mraz. Udeleženci so ujeli nekoliko teh metuljev. Metulji imajo mesto prahu na krilih zelo gosto dlako, ki jih vaiuje pred mrazom. Dlaka je tako gosta, da nalikuje skoraj umetno napravljeni klobučevini. Cerktv ne more dati človekovemu življenju vi-Sjc in plemenitejše smeri. če se podvrže njenemu vplivu za pol ure ko-™aj enkrat na teden. Zdravilo za častitljivo starost. L. 1586. jc umrl župnik Anton Haseh, star '25 let. Vprašan, kakšno zdravilo je rabil, da je dosegel tako častitljivo starost, je odgovoril: »Nikdar nisem pustil v hišo treh zloglasnih žensk: je-nasladnosti in pijanosti.« Ko sem stopil v sobo h gespej Milliganovi, sem našel Arthurja vsega v solzah in njegovo mater sklonjeno nad njim, da ga potolaži. : Kaj ne, Remi, da ne greš?^ je vzkliknil Arthur. Gospa Milligan je odgovorila namesto mene, razložila jo, da moram ubogati. Rekla je z glasom, ki mi je izvabil solze v oči: -Prcsila sem Vašega gospodarja, da Te smemo pridržati pri sebi, pa ni dovolil in ni se dal omajati. >To je zlcben človek! je vzkliknil Arthur. »Ne, nik&cr ni zloben, je ugovarjala gospa Milligan, potrebni ste mu in potem mislim, da Vas ima tudi v resnici rad. Sicer pa je govoril Let posten človek in nekako vzvišeno nad svojim položajem. Le poslušajte, kaj mi je odgovoril, da pojasni svojo odklonitev: Ljubim tega otroka in tudi on me ljubi. Trda življenjska šela, ki jo doživlja z menoj, mu bo več koristila kot položaj prikrite u&lužbenosti, v katerem bi živel pri Vas. Res je, da bi mu nudili pouk in vzgojo, res je, da bi izobličili njegov duh, a njegovega značaja nikdar. Ne more biti Vaš sin, rajši naj bo moj. Bolje bo zanj, nego da postane igrača Vašega bolehnega otroka, naj si bo še tako nežen in še tako prijazen. Tudi jaz ga bom učil. >Saj vendar ni Remijev oče! je vzkliknil Arthur. , . . Res, da ni njegov oče, a njegov gospodar je m pravico ima nad Remijem, ker so mu ga starši izročili. Zaenkrat ga mora torej Remi slusati.« ■ Nočem, da nas Remi zapustil« > Zaenkrat mora iti z gospodarjem, toda upam, da ne bo za dolgo. Pisali bomo njegovim staršem.m z njimi se bemo sporazumeli.« ^Oj nek sem zavpil, > Zakaj ne?-- >0h, ne, ne, lepo Vas prosim k Toda drugega sredstva ni, dete moje!« »Lopo Vas prosim, nek Če ne bi bila govo/ila gospa Milligan o mojih starših, bi bil za slovo gotovo rabil več kot onih deset minut, katere mi je bil dovolil moj gospodar. ;>V Chavancnnu so, kaj ne?" je nadaljevala gospa Milligan. Brez odgovora sem se približal Arthurju. Objel sem ga in večkrat sem ga poljubil z vso bratovsko ljubeznijo, ki sem jc. čutil do njega. Petem sem se iztrgal iz njegovega slabotnega objema in stopil pred gospo Milliganovo. Pokleknil sem prednjo in ji poljubil roke. »Ubogo dete,< je vzdihnila in se sklonila nad menoj. ln poljubila me je na čelo. Hiti o sem se vzravnal in stekel k vratom. Arthur, vedno Te bom ljubil, sem vzkliknil 7, glasom pretrganim od ihtenja, in tudi Vas, gospa, ne b&in nikdar pozabil.« Remi, Remi! ,; ja vika! Arthur. Toda ničesar nisem več slišal. Zunaj sem bil in zaprl vrata za seboj. Minuto pozneje stal pri svojem gospodarju. Naprej!« je velel. In zapustili smo Cette po Frcntignanski cesti. Tako sem se ločil od svojega prvega prijatelja in se vrgel v nove doživljaje, ki bi mi bili lahko prihranjeni. če se ne bi strašil neumnega predsodka, čigar žrtev sem bil. Naročajte »Domoljuba"! Nove cene Fordsona! / Fordson traktor z blatniki . . Din. 48.000 — Fordson traktor brez blatnikov „ 46.600*— Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, izprememba istih brez prednaznanila pridržana, franko vsakega zastopnika v Jugoslaviji. D O M O L ] UB__*tev-« _ ., ________ i i i r-i* iiir ■MiMt^n i^M^TifTTIffirffmTiri^^aMg^^ i H i Od © rama do žet ne i Pravi pomočnik kmetovalcu Znižanje obratnih-stroškov je podlaga za po-vzdigo kmetovalstva. Samo potom motorizirane obdelave zemlje se zamore povišati dobiček ob istočasnem znižanju obratnih stroškov. Pri vsakovrstnem obdelovanju zemlje zamorete uporabiti Fordson traktor. Pravočasna obdelava prinese mnogo prednosti in prihranka časa, kar zamorete doseči ekonomično in brez truda pri uporabi Fordson traktorja. Fordson traktor je poceni v nabavi, poceni v obratu, poceni v vzdrževanju, siguren v obratu in iz najboljšega materijala. Mnogim desetti-sočem kmetovalcev na celem svetu je bilo pomagano z novim Fordson traktorjem. Zahtevajte od najbližjega Ford zastopnika proračun rentabilitete, čudili se bodete prednosti uporabe Fordson traktorja. INCOLN Fordsorv FORD MOTOR C O M P A N Y 8' BST W KRASNE KODRE -f«H "Wtfi # neomejeno trajne pri vlažnem rraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij ko-dralk s HELA-esenco za kodre. Tudi najlepši bubikopf se polepša s He!a, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las, Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mno^o zah-valnic. Posebno gledališke umetnee so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklcnice 25 Din, 6 steklenic 40 Din, Or. Kijcol. K«ineny - Koiice H - poštni predal 12/227, CSR. Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupuje.o'kmetijske po trebščine ali prudajaju svoje pridelke ali iščejo pošlo? oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Samo 35 Din volneni fantovski klobuki Samo SS Din volneni, moški klobuk v vseh barvah t Samo Din suknena, moška šport-kapa! Razpošilja Tsgovskl dom StcrmccSil, Celic st. 19 Kar ne ugaja; se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte ^takoj veliki, ilustrirani ccnik t 'reč tisoč slikami, katerega dobite zastonj! Ulanpn starejša moč, n1«.™! trezen in pošten, kateri se razume tudi na poljedelstvb, in minjše pošiena dekle za hišna in vrtna dela se sprejmeta. Vprašati je pri I"'ranc Majdič, Kranj.. zaslužite v Vašem okraju. PiSite tovarni Per-son, Ljubljana, Poštni predal 307. »- Znamko ta odgovor! Ifeipnar za čevljarski UdJKIlBli obrt se sprejme od dobrih starižev takoj ali pozneje Travnik, Trebnje. eiovih čevljev ker je pa stiska za denar, pojdite nemudoma v TREBNJE v trgovino IVAN A. GROSEK. Tam boste kupili najboljše gornje usnje in najboljše podplate po znižani ceni. /CE NIMAM DOBRE KAV[\^ Dobite dnivno sveže pbažino le PR! TVD. M. 1*1 V* f imium, vodnikov no s. ker je pa stiska za denar, pojdite nemudoma v TREBNJE v trgovino IVAN A. GROSEK. Tam imate letos priliko kupiti vsakovrstno blago za obleke po zelo znižani ceni. Izbira v moških in ženskih štoiih je velika. Na novo: gotove obleke in zimilri površniki!' Moje geslo je: Dobro blago, velik promet — mal dobiček. KtUHljem Vse vrste zobotrebcev (Mlinčke) po najvišjih konkurenčnih cenah ter povrnem denar za mestno trošarino (šrango) M. PakK, UabJfana Sv. Petra nasip 27 (za vodo) Revmafizma Trgoma Glavobola Ži*C«€ bolezni Edino najboljši Slwlnf'stroji iii pietilni švic. ^^ „0ubied stroji ter kolesa §|K|s||^ASii za rodbino, obrl in industrijo so le f||ii||L los. Pelelinca (iriizner. AUIcr H^r^SraU Najnižje cene! Tudi na obroke' Mr«l Metana IffltimM^a. blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. se rešite takoj, če rabile Iran cosko žganje Raiiium vinski cvet FRANCUJKARAKI7A Zahtevajte takoj vzorec, ki vam ga bretplačno pošlje „PIRETRIN" D.'D. ZAGREB, Branimirova ul.43 IZJAVA. Podpisana Ivana Jarc iz Rudnika pre-klicujem žaljive besede, ki sem jih govorila o Jožetu Pezdir iz Rudnika. Ivana Jarc, FfitfSF novo KRHAJ IF kraVk0< Mk0 in S 119L blago IfKiraJL istrsko prodaja FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska 36 % Priporoča se Vam manufakturna trgovina ker tam dobite veliko izbiro vsakovrstnega blaga, posebno za moške obleke in suknje, damske plašče ter razne barhente po fiioaoho znižanih CEnah! Neves'e in ženini še poseben popust! Kmetje, pristopajte v Kmet. zvezo! Bniiisic, mmu in žepne ure kupile najbolje in najceneje pri n SUIINCR, immrn i Prešernova hI. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici naprej Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto! Budilke ii lesa Stensko ure z bitjem idofo Štirinajst dni od Din 580- naprej od Din Zahtevajte cenik zastonj in pošt. prosto! naprej, brez budilke Din 48'— >SPMT< A. D. ZA CEMENT PORTLAND, SPLIT ZA POKRIVANJE --ITHIH— ZA OBLACAN1E eneralno nastopslro cALPKKOt Izda/ateli: Dr. Frane Kulotec. Urednik! lože Košiček. flmerikanci, pozor! Moderno preurejena gostilna na najlepši točki, brez konkurence, i i"' ventarjem, takoj naprodaj! Natančnejši podatki se dobe v trgovini Ivan Šmalc, Novo mesto Za Jusroalovanako tiskarno: Karel Berite! Poslušajte! Povečal sem zopet svojo trgovino, kakor tadi zalogo z genskim in rimskim blagom iz pno-vrstnih tu- in inozemskih tovarn, radi tegi Vin nudim krasno izbiro posebno v danskih pl«i&, molkih oblekah in raka^ah ter v vsem drujtm blagu, po zelo ugodni ceni. — Oglejte si utojo in prepričani boste ter pri enem obisku bo Val trud poplačani - Na zamudit* prilika, ker iini s« bližal — Se priporoča z vsem spoštovanjem VINICO SAVNSK. Radovljica, SODE in KADI vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi FRAN REPIč, sodar, Ljubljana, Trnovo. — Kmetovalcem izdelujem iz lastno pripeljanega lesa. Hooaei! Najboljši trdi in mehki fcgba fc___«., prracg Vam nudi Omito .11,11,■55! Ofuiba Ilirija, Ljubljana Dunajska c. 4J. Telefon KM Pulte na dooie! 1. omehčajte pretrdo vodo i navadno sodo. 2. Peri te dosledno le a pravim domačim terpeifitlnouiTO milom Ali se ftoceie tcmelilie osvoboditi proiina, REVPIAT1ZHA? Revmatizem je grozovita, zelo razširjena bolezen, ki n« prizanaša ne revnemu ne bogatemu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere 80 oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot tevmallzem. Sedaj so bsicdllt V ufln 1(1 SHICOlft. sedaj zopet OSfbli Hlf. MtiEBfcnr reke In rotfe, frgame /M«a>K rom&fi tiedh Irtflfi, da celo 8'alH? O« so prav pogosto posledice revmatičnih in protinskih boli. Kakor pa je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnogostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki »e priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese {»olajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studenčnice, ki je pOITlOCfalO tlnZT Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo 'vsakpmur, ki nam piše, poslali popolnoma zasloni našo zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na nagel način temeljito osvoboditi svojih bolezni brez vsake nevarnosti, naj piše še danes 1 AHgnsf narzke. Dcrlt« Bruchsalersfrasse 5. Abiellun« 17