ISSN 1318-4377 REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2007 CENA EUR 4,15 SIT 994,51 9 ,, ,3 ,8 43, ,09 9771318437109 ROLAND 500 Dovršeno obrača nje: Inline obračalni sistem s prevlekami OptiPrint. Prihranite čas s hitro proizvodnjo in poenostavljenim postopkom v procesu produciranja - ROLAND 500 v formatu B2 je specializiran tudi za obojestranski tisk pri einem prehodu, z novim Inline obračalnim sistemom. Njegove karakteristike: hitrost do 15.000 pol/h, OptiPrint prevleke za brezmadežno tiskanje in prihranek prostora z enimi obračalnim bobnom. Za komercialne tiskarne so na voljo stroji za tisk zdesetimi barvami in vmesnim obračalnim sistemom. Za bolj zahtevne tiskarne, ki se ukvarjajo tudi s tiskom embalaže, paje stroj dobavljiv tudi zdvojnim lakirnim členom. Z največjim povdarkom na prihranku časa. Želite več informacij? Obrnite se na nas! MAN Roland d. o. o., Tolstojeva 9 a, 1000Ljubljana, Telefon: 01/ 565 92 35, www.man-roland.si MAN Roland d.o.o. - WE ARE PRINT.™ Suprasetter A52/A74 Prostorski čudež Suprasetter A52/A74 nudi vstop v termično CTP tehnologijo. Idealen za vse, ki želijo na malem prostoru skrajno gospodarno proizvodnjo v malih in srednjih formatih. Z inovativno lasersko glavo, izpolnjuje vse zahteve za prvovrstno upodabljanje plošč. Heidelberg nudi vašemu podjetju najvišjo stopnjo varnosti investicije v malem formatu. Heidelberg d.o.o., Ljubljana Tržaška cesta 282 • 1000 Ljubljana • telefon (0)1 422 85 16 • www.heidelberg.com -HEIDELBERG- MICHAEL HUBER GmbH München SVETOVANJE IN SERVIS MEŠALNICA OFSETNIH TISKARSKIH BARV SEDEŽ V LJUBLJANI TISKARSKE BARVE VRHUNSKE NEMŠKE KAKOVOSTI Huber, Hostmann & Steinberg, Gleitsmann, Stehlin & Hostag, Npi, Info Lab • SKALNE barve (Unicum®, Rapida®, Reflecta®, Resista®) • PANTONE® osnovne nianse • HKS® osnovne nianse • ROTO heat in cold set barve • SPECIALNE barve (Tyvek, Syntape, Folien) • ECO barve • LAKI (disperzijski, ofsetni, UV) • pomožna sredstva • FLEKSObarve na vodni in organski osnovi TORAY polimerni klišeji za vodno razvijanje (torelief, torefleks) in Dantex razvijalni stroji • mešanje iz barvnih koncentratov • maksimalna pigmentacija barv • odlična kakovost • barve tipa sveže, folije, plakatne, brez vonja (tudi dc), uv • kratki roki izdelave Zastopa in prodaja PERLA, d. o. o. Motnica 2, IOC Trzin 1236 Trzin telefon 01 563 74 26 faks 01 563 74 27 elektronska pošta: perla@siol.net 4 KDO UBIJA ČASOPISE? Tako se je glasil naslov uglednega tednika Businessweek lani sredi poletja. Na- slov je bil citiran v vseh strokovnih izdajah, v zadnji Ifri pa se je ponovil kot dej- stvo. Najprej bodo ubiti časopisi, nato radio in tudi televizija. Ifra, ki je sicer organizacija časopisarjev, je z novim projektom Where NEWS začela raziskovati svojo spremenjeno vlogo. Prva faza projekta je bila predsta- vljena lani, ko so izdali brošuro z naslovom Poslovni modeli v založništvu, druga pa te dni, ko so predstavili strateško delovanje v založništvu. Pravzaprav se vsa strokovna javnost vključuje v napovedovanje sprememb, ki nas bodo doletele v prihodnjih 15 letih. Projekt vodijo na osnovi primerov. Izbrani založniki pripravijo svoj pogled in na- črte, ki jih uredniki in raziskovalci obdelajo s teoretičnega vidika. Predvsem so prisotni modeli planiranja in raziskovanja poslovanja v vsej svoji kompleksnosti. Raziskave ne temeljijo na empiričnih analitičnih študijah, temveč poskušajo s celovitostjo zajeti vse relevantne dejavnike, s katerimi se verjetnost napovedi veča. Prav zanimivo je v zadnji študiji brati, kako uspešni v uveljavljanju strategij so na Koroškem in Štajerskem. Tam izhaja Kleine Zeitung v okviru Styria Medien AG. Imenovani holding ima več kot 20 samostojnih podjetij, ki jih prek letnih uskla- jevanj pušča samostojne in v medsebojni konkurenci uveljavljajo strategijo, ki jo pripravlja skupina. To tekmovanje med 2400 zaposlenimi dviguje produktiv- nost in novosti se uveljavljajo v veliko večjem obsegu, kot če bi za strategijo skrbeli na nivoju holdinga. Povsem logično bi bilo organiziranje spletne izdaje v okviru časopisa, pa se niso tako odločili; taje samostojna, časopisnemu pod- jetju konkurečna skupina. Styria je leta 2005 ustvarila 451 milijonov evrov pri- hodkov, kar pomeni, daje v primerjavi z Delom, ki je ustvaril približno 60 milijo- nov evrov, produktivnost pri njih višja približno 50 odstotkov. Na Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem zaposleni ustvari 188 tisoč, pri nas pa 120 tisoč evrov na leto. Študije Ifre pomenijo obrambo pred morilci. Pomenijo, da se podjetje lahko z uveljavljanjem dolgoročnih strategij uspešno izmika grozeči nevarnosti. Zanimivo je to, da lahko spremenimo ubijalski internet v pravo lastno prilo- žnost. Povečevanje oglasnih prihodkov na internetu je sicer res med 30 in 40 odstotki na leto, niso pa to le iz oglasne kvote, ki je namenjena tiskanim medi- jem, to je celotno oglaševanje. Prav tako branost, ki časopisom pada, kaže na cikličen pojav, podoben življenjskemu ciklu vsakega izdelka, kar pomeni, daje danes treba hitreje menjati vsebine in oblike časopisov, hitreje uvajati novosti. To nam kaže tudi izredena rast porabe papirja. Lanska poraba v Evropi je bila blizu šest odstotkov, kar je za zasičeno tržišče pravzaprav veliko presenečenje. Zgled, ki ga navajam iz svoje prakse, je bolj časopisni, ampak tudi za tisk in kar- tonažo velja, da se morajo spremembe dogajati hitreje in temeljiteje, če želimo konkurirati podjetjem v naši evrodeželi. Ivo Oman B ;w at ■ H M ALPE ^Jf JJ Trgovina na imt^m debelo d.o.o. m m ni. i" ^ i r 1 r - jM&TÄ'/i fiFfSfflp^S l ' i 1 ' ' 1 A ? \ 2. 11. 2006 D&D Global - Printing Print21's cover in MCP Print21, december 2006, str. 15 Graphic Arts Information Network 2. 11. 2006 IAPHC: The Graphic Professionals Resource Network 8. 1.2007 World championships of quality print Print21, december 2006, str. 18,19 DELOVNI PROCESI SKRIVNOSTNI PDF Velika večina oziroma celotni obseg tiskovin je skupek tehno- loških rešitev različnih skupin z različnih razvojnih področij. Oblikovalci, na primer, upora- bljajo aplikacijska orodja za obli- kovanje digitalnih predlog, re- prostudii tehnološko podprejo izdelavo tiskovine s pomočjo omenjenih predlog, založniki zbirajo svoje vire za izdelavo pu- blikacij iz različnih okolij, tiskar- ne izdelajo končni produkt. Pri učinkovitosti dela in medseboj- nimi komunikacijami pa odigra večjo vlogo v sodobni digitalni grafični produkciji prenos po- datkov med sodelujočimi. Torej je bil in je še vedno namen razvo- ja prenosa grafičnih podatkov ra- zviti format, ki bo najbolj zane- sljiv in s tem poslovno uspešno zadovoljiv in učinkovit za konč- ne uporabnike. RAZVOJ IN PREGLED FORMATOV Zgodovina pomni kar nekaj različnih tehnično-programskih pristopov k problemu zanesljive- ga prenosa digitalnih podatkov. Tako lahko naštejemo nekaj ra- zličnih formatov: ^ izvirni formati dokumentov, točkovno zaosnovani formati dokumentov - TIFF/IT, SCITEX CT/LW, format PostScript, format dokumentov PDF. Za lažje razumevanje so njihove prednosti in slabosti prikazane v preglednicah desno. Soudeleženi v grafični industri- ji so se morali naučiti živeti v IZVIRNI FORMATI DOKUMENTOV Izvirni aplikacijski formati dokumentov, kot so dokumenti QuarkXPress, Adobe Photoshop in Adobe Illustrator ali Microsoft Word, imajo to prednost, da omogo ajo popolno urejanje v vseh naslednjih stopnjah upravljanja podatkov s pomo jo aplikacij, s katerimi so bili ti formati dokumentov izdelani. Tovrstni formati so se skozi prenos podatkov izkazali za zelo nezanesljive. Videz izdelanega dokumenta se lahko med prenosom namreč nepri akovano ve kot neustrezno spremeni. Še posebej so ti dokumenti nezanesljivi, kadar jih prenašamo med ra unalniki z razli nimi operacijskimi sistemi. Še bolj dramati ne in nepri akovane rezultate pa lahko opazimo na izhodnih napravah (nekompatibilni gonilniki). Neustrezni rezultati se najve krat kažejo v obliki nepopolnih podatkov, slik ali tipografskih znakov. V ve ini so težavni tudi vezani podatki, ki so v dokumentu integrirani kot zunanji vir. TOČKOVNO ZASNOVANI FORMATI DOKUMENTOV TIFF/IT (in kasnejši TIFF/IT-P1) je bil razvit kot nevtralna alternativa zaš itenemu formatu, kot je Scitex CT/LW. Razvit in zasnovan je na »klasi nem« formatu TIFF, ki zagotavlja kar precej ugodnosti za profesionalno grafi no pripravo. Ti to kovno zasnovani formati so glede na prej opisane veliko bolj zanesljivi. Na žalost pa po svoji naravi to kovno zasnovani formati niso primerni za nadaljnje upravljanje in korekcijo. Poleg tega mo no obremenjujejo spominske zmogljivosti sistemov. Orodja za njihovo upravljanje so ponavadi dražja in kompleksna za uporabo. Prav zato tovrstni format ni našel ustreznega prostora v pro- fesionalni produkciji in delovnih procesih. POSTSCRIPT FORMAT DOKUMENTOV PostScript je razvila razvojna skupina Adobe z namenom, da bi bil to univerzalni format grafi ne produkcije. V prvi fazi omogo a zanesljivo komunikacijo katerega koli tiskalnika z osebnim ra unalnikom in možnost izpisa katerega koli dokumenta, narejenega z omenjenim ra unalnikom. Kar pa zadeva grafi no produkcijo, omogo a izmenjavo grafi no obdelanih in izdelanih dokumentov. Odkar PostSript lahko tekst obravnava kot tekst, linijsko grafiko pa kot vektorsko (druga e kot to kovno zasnovani formati), se kot rezultat tega formata kaže predvsem v vrstosti dokumentov in zanesljivi interpretaciji teh skozi razli ne izhodne naprave glede na izhodno lo ljivost in možnost velikosti izpisa. Kakor koli že, tudi PostScript ima nekaj slabosti pri izmenjavi in prenosu podatkov. Napake niso tako dramati ne, se pa pove ini pojavijo zaradi nekompatibilnosti razli nih PostScript gonil- nikov izhodnih naprav. Prav zato jih je v asih težko ali pa tudi nemogo e upodobiti. Še ve ji problem pa je zagotovo omejenost oziroma nezmožnost kasnejšega urejanja in korekcije teh dokumentov. GRAFIČNI FORMATI okviru omejitev, ki jih narekuje- jo opisani formati dokumentov. Na žalost so omejitve zaradi vse zahtevnejših naročnikov pome- nile tudi vse večji pritisk na od- delek grafične priprave, ki je mo- ral zagotoviti zanesljiv pretok po- datkov. Seveda je pri prenosu močno pomagal format Post- Script, vendar je bila zaradi mno- gih težav na koncu zelo vprašljiva donosnost projekta. Prav zato se je razvoj preusmeril v četrto različico prenosa podat- kov, ki je nekako prvi pravi stan- dard. Lahko bi rekli, da je format dokumentov PDF (Portable Do- cument Format) »sin« formata PostScript. Prvič je bil javnosti predstavljen leta 1992, nastal pa je kot dveletni projekt razvojne skupine Adobe, kot posledica vse večje potrebe oziroma nujnosti po zanesljivejših rezultatih izho- dnih naprav, tudi tistih, ki niso v neposredni povezavi s sistemom, kije dokumente proizvedel. Sku- pina Adobe je zato izdelala ko- dirnik oziroma »destilator« (di- stiller), ki dokumente PostScript prepiše v zanesljivejšo in bolj pri- lagodljivo kodo PDF. Prednost tega formata se je kazala tudi v možnosti predogleda izdelanega digitalnega izdelka. Kljub »hro- ščem« v okvirih tega formata se je PDF uspel obdržati in uveljaviti v grafični panogi. Prav zato pa njegov razvoj ni končan, marveč stremi k vse večji zanesljivosti prenosa in obdelave zapisanih grafičnih podatkov. PREDNOSTI IN MOČ FORMATA PDF Vse v enem PDF-dokument vsebuje vse komponente za vizualizacijo končno sestavljenega dokumen- ta. Za dosego tega ni več treba poznati kakršnih koli trikov. Skladnost (kompatibilnost) PDF je razvit tako, da se grafič- na podoba in videz dokumenta ohranita na katerem koli raču- nalniku oziroma delovni postaji neodvisno od operacijskega siste- ma. Čvrstost V splošnem kvantitativno gle- dano so dokumenti PDF naj- manj petkrat manjši kot druge formatne vrste dokumentov. Elementi znotraj tega so namreč stisnjeni s pomočjo ustreznega algoritma, ki je izbran glede na vrsto elementa. Tudi slike so pre- vrednotene na ustrezno ločlji- vost. Enostavnost/prijaznost Vse kar potrebujemo za izdela- vo dokumenta PDF, je aplikacij- ski gonilnik Adobe Acrobat Di- stiller. Omenjeni gonilnik je v ponudbi kot del aplikacijskega paketa Adobe Acrobat, uporabiti pa ga je možno v kateri koli apli- kaciji kot tiskalniški modul za izvoz dokumentov v digitalni PDF-obliki. Strukturiranost Kar nekaj razvoja je bilo usmer- jenega v hierarhično arhitekturo same PDF-kode. Oblika in atri- buti vsake komponente so na- mreč shranjeni znotraj doku- menta, ki vključuje tekst, značil- nosti tipografskih znakov, barve, krivulje, vektorje in slike. Zaradi ustrezne urejenosti so oblike in atributi dosegljivi in na voljo za upravljanje. Posledica tega je ve- lika prednost tovrstne kode, saj dokument lahko urejamo in ko- rigiramo do zadnjega člena pro- dukcijske verige. Večnamenskost Adobe je predstavil kodo PDF kot format, uporaben za izme- njavo pisarniških dokumentov med različnimi operacijskimi si- stemi. Z vse večjo uveljavitvijo in dostopnostjo spleta pa je postal tudi eden vodilnih pristopov vi- zualizacije oziroma posredovanja informacij uporabnikom spleta. Grafična stroka pa je format sprejela kot pristop k prenosu podatkov pripravljenih digital- nih predlog tiskovin. Seveda pa se PDF-koda zaradi nepopolne ustreznosti grafični profesionalni produkciji še vedno razvija, saj morajo dokumenti te vrste poleg informacij o obliki in atributov vključevati tudi tehnične značil- nosti, kot so: barvni prostor, v katerem so pripravljeni, barvni prostor, izhodne naprave, ločlji- vost slik, komentarji, tehnične značilnosti za tisk, ki bo upora- bljen (prekrivanje, pokrivanje, okvirji porezav itn.), zaščito do- kumentov ipd. Prav zaradi teh dodatnih značilnosti znotraj ko- de PDF se je ta format do danes razvil do stopnje 1.5. Dokumenti v tem formatu so večnamensko ustrezni. Po drugi strani pa je to tudi slabo, kar bo- mo videli v nadaljevanju. Dostopnost Adobova skupina izdeluje teh- nične specifikacije PDF-forma- ta, ki so dostopne vsem. Njihov namen pa je, da bi se v prihodnje lažje in smiselno razvijala orodja za upravljanje s PDF-dokumen- ti, izdelanimi v okviru določenih tehničnih specifikacij, ki so da- nes poznana kot ISO standardi za PDF-dokumente (na primer PDF/X). SLABOSTI KODE PDF En format za vse Na žalost svet PDF tudi ni po- poln. Slabost se kaže tudi skozi dobre strani, kot je fleksibilnost. To je namreč treba znati upora- bljati. Z drugimi besedami je isti dokument lahko v uporabi tako v predogled na računalniku, na spletu ali v grafični produkciji, kar je seveda dobra stran. Lahko pa je slaba, če ne vzamemo v za- kup, da je treba dokument ustre- zno obdelati in pripraviti za po- samezni način posredovanja in- formacij. To pomeni, da mora- mo pri proizvajanju tovrstnega dokumenta znati definirati ra- zlične značilnosti, kot so: ločlji- vost slik, prilaganje tipografskih znakov, prilaganje informacij barvnih prostorov ipd. Torej za različne produkcijske načine je treba dokumente ve- dno preveriti, kar se tiče naštetih značilnosti, ki narekujejo ustre- znost celotne produkcije. Omejene možnosti urejanja Tiskarske in založniške hiše so pogosto omejene z roki izdelave. Možnost korekcije in urejanja dokumenta znotraj posameznih elementov je več kot prednost pred formati PostScript in TIFF/IT, vendar pa še vedno ne dosegajo ravni urejanja, kot ga ponujajo izvirni formati. Problem detajlov Slabosti so tudi že omenjene tehnične značilnosti znotraj sa- me kode. Včasih je problem, da nam neposodobljen proces pod- jetja ne dovoljuje uporabe najso- dobnejše razvitih formatov PDF, ki podpirajo uporabo zahtevnej- ših tehničnih karakteristik, ki na- rekujejo način dela skozi proces. Po drugi strani pa so določeni produkcijski procesi tudi pre- kompleksni, da bi sploh bilo mo- žno vse opisati s karakteristika- mi. Prav zato pa se razvijajo stan- dardi PDF-formata, ki že sami po sebi dajejo informacijo repro- dukcijskega načina. V primeru poznavanja teh značilnosti je lah- ko v veliko pomoč že omenjena OGLAS/TISKOVNO SPOROČILO 1.000.000.000 DA BI ZADOVOLJILI POTREBE SVETOVNE TISKARSKE INDUSTRIJE, SMO V LANSKEM LETU PROIZVEDLI MILIJARDO KG BARV IN PIGMENTOV. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SunChemicaT Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si Z veseljem vam sporočamo, da je projektna skupina za publikacije in proizvode CEN/CE- NELEC v letu 2006 za najboljše letno poročilo razglasila letno poročilo Slovenskega inštituta za standardizacijo. Nagrade za najboljše dosežke na področju medijskih komunikacij za leto 2006 so podelili na Okrogli mizi CEN/CENELEC za predstavni- ke odnosov z javnostjo (PR), ki je v odlični or- ganizaciji švedskega nacionalnega organa za standarde SIS potekala septembra 2006 v Stockholmu in je ponudila vrsto zanimivih pri- spevkov in delavnic, predvsem pa je omogo- čila poglobljeno izmenjavo mnenj o delu na področju odnosov z javnostjo, ki je v posame- znih državah urejeno zelo različno. Zmagovalci PR Awards 2006 so: < najboljše letno poročilo: SIST, < najboljša brošura: BSI, < najboljši spletni prispevek: BSI, < najboljša promocija CEN/CENELEC: ON, < najboljši prispevek mladega člana: ASRO, < najboljši prispevek pridruženca: HZN. Nagrado je v imenu SIST prevzela ga. Vesna Stražišar, vodja področja za informiranje. Na- grajeno publikacijo prikazujejo slike, ki pa žal ne morejo v celoti predstaviti njene prave tridi- menzionalne grafične podobe. • PW .< B BP S i S Ti Ply Marjetka STRLE VIDALI direktorica SIST možnost urejanja oziroma upra- vljanja dokumenta. STANDARDIZACIJA DOKUMENTOVPDF ZA TISK Kot smo omenili v prejšnjem poglavju, je še kako pomembno, kako je pripravljen PDF-doku- ment glede na vrsto tiskarske tehnike in tehnološkega procesa. To pomeni, da mora v skladu z načinom dela dokument izpol- njevati določene karakteristike oziroma kriterije. Za to so se naj- prej zanimali posamezniki in podjetja, ki so ugotovili, da ima- jo oziroma morajo imeti njihovi dokumenti tipične vzorce karak- teristik, ki zagotavljajo zanesljiv in zadovoljiv reprodukcijski pro- ces. Stvar je postala zanimiva tu- di za razvoj, kar je pripeljalo do kar nekaj danes poznanih PDF- specifikacij oziroma standardov PDF/X. PDF/X V svoji osnovi pomeni specifič- no konfiguracijo, pripravljeno na podlagi značilnega tehnolo- škega oziroma delovnega proce- sa. Za prvi pravi standard PDF/X, ki ga je priznala organi- zacija za standardizacijo ISO, lahko rečemo, da velja standard (SIST) ISO 15930, ki je zasno- van podobno kot recimo stan- dard za občutljivost filma ali standard kakovosti ISO 9000. Standardi PDF/X so javno do- stopni oziroma so na voljo v pro- daji. Oznaka X pomeni neopa- zno izmenjavo. V bistvu gre za konfiguracije, ki omogočajo pre- prosto prekonfiguriranje izvor- nega dokumenta PDF tako, da ta ustreza nadaljnjemu poteku ozi- roma načinu dela. V grafični produkciji sta danes pomembna predvsem standarda PDF/X-1a iz leta 2001 in PDF/X-3 iz leta 2002. Kakor koli že, namen specifika- cij PDF/X je pokriti ves reperto- ar tiskovin, od časopisov do širo- koformatnih plakatov. Seveda pa zanesljivo tiskanje zagotavlja le ustrezna uporaba specifikacij. Kajomogočajo standardi PDF/X? Ti standardi oziroma specifika- cije omogočajo nadzor karakteri- stik PDF-dokumenta, ki nareku- jejo način nadaljnjega dela in tu- di ustreznost priprave dokumen- ta za nadaljnje delo. To hkrati pomeni, da omogočajo tudi av- tomatsko upravljanje oziroma nadzor PDF-dokumentov s po- močjo različnih aplikacijskih vmesnikov, ki so ustvarjeni v ta namen in podpirajo omenjene specifikacije PDF/X (npr. Enfo- cus PitStop 7.0). Povzetek pomembnejših karak- teristik standarda PDF/X: ^ format in informacije o doku- mentu: PDF-verzija, kreator, varnost in zaščita, ^ karakteristike okvirjev, na pri- mer za porezavo, vsebinski okvir, okvir dodatka, ^ specifične karakteristike PDF/X: ključ PDF-verzije, re- produkcijske karakteristike izho- dne naprave (barvni profili), ka- rakteristike prekrivanja in pokri- vanja, osnovne karakteristike doku- menta: število strani, velikost strani, število praznih strani, ^ informacije o procesnih bar- vah in posebnih petih barvah, karakteristike transparence oziroma prosojnosti elementov, ^ karakteristike tipografskih znakov in njihovega prilaganja, ^ ločljivost in kompresija teh, ^ločljivost in kompresija slik, ^ informacije in komentarji za OPI. Potrjeni, veljavni in v Sloveniji kot SIST ISO privzeti standardi za področje PDF-kode so: 1. ISO 15930-1:2001 Graphic technology — Prepress digital data exchange — Use of PDF — Part 1: Complete exchange using CMYK data (PDF/X-1 and PDF/X-1a) SIST ISO 15930-1:2002 Gra- fična tehnologija — Izmenjava digitalnih podatkov v grafični pri- pravi— Uporaba PDF— 1. del: Kompletna izmenjava z uporabo podatkov CMYK (PDF/X-1 in PDF/X-1a) Opis: Ni uradnega opisa. Standard z oznako ISO 15930-2 ne obstaja. 2. ISO 15930-3:2002 Graphic technology — Prepress digital data exchange — Use of PDF — Part 3: Complete exchange suita- ble for colour-managed wor- kflows (PDF/X-3) SIST ISO 15930-3:2002 Gra- fična tehnologija — Izmenjava i — Uporaba PDF—3. del: Kompletna izmenjava primerna za barvno upravljane procese (PDF/X-3) Opis: ISO 15930-3:2002 določa na- čin uporabe in vodenje doku- mentov PDF za enkratno izme- njavo končno oblikovanih digi- talnih podatkov. Tovrstno krei- rani dokumenti ustrezajo preno- su podatkov v tehnoloških pro- cesih in delokrožne sisteme, ki so barvno upravljani ali običajni CMYK-sistemi. 3. ISO 15930-4:2003 Graphic technology — Prepress digital data exchange using PDF — Part 4: Complete exchange of CMYK and spot colour printing data using PDF 1.4 (PDF/X-1a) SIST ISO 15930-4:2005 Gra- fična tehnologija — Izmenjava digitalnih podatkov v grafični pri- pravi z uporabo PDF — 4. del: Celotna izmenjava dokumentov s CMYK in posebnimi barvami z uporabo PDF 1.4 (PDF/X-1a) Opis: ISO 15930-4:2003 določa na- čin uporabe in vodenje doku- mentov PDF verzije 1.4 za en- kratno izmenjavo končno obli- kovanih digitalnih podatkov, ki vsebujejo tudi vse elemente ozi- roma tehnične informacije, po- trebne za dokončno grafično produkcijo. Specifikacija podpi- ra barvni prostor CMYK, kot tu- di posebne barve v kateri koli kombinaciji z barvnim prosto- rom CMYK. 4. ISO 15930-5:2003 Graphic technology — Prepress digital data exchange using PDF — Part 5: Partial exchange of prin- ting data using PDF 1.4 (PDF/X-2) SIST ISO 15930-5:2005 Gra- fična tehnologija — Izmenjava digitalnih podatkov v grafičnipri- pravi z uporabo PDF — 5. del: Delna izmenjava podatkov z upo- rabo PDF 1.4 (PDF/X-2) Opis: ISO 15930-5:2003 določa na- čin uporabe in vodenje doku- mentov PDF verzije 1.4 za en- kratno izmenjavo končno obli- kovanih digitalnih podatkov, ki v DOKUMENTI PDF vsebujejo tudi vse elemente oziroma tehnične informacije, po- trebne za dokončno grafično produkcijo. Podprti so podatki barvnega vodenja in barvni obsegi CMYK in posebne pete barve v kateri koli kombinaciji. 5. ISO 15930-6:2003 Graphic technology — Prepress digital data exchange using PDF — Part 6: Complete exchange of prin- ting data suitable for colour-managed workflows using PDF 1.4 (PDF/X-3) SISTISO 15930-6:2005 Grafična tehnologija—Izmenjava di- gitalnih podatkov v grafični pripravi z uporabo PDF— 6. del: Ce- lotna izmenjava podatkov za barvno upravljane procese z uporabo PDF 1.4 (PDF/X-3) Opis: ISO 15930-6:2003 določa način uporabe in vodenje doku- mentov PDF verzije 1.4 za enkratno izmenjavo končno obliko- vanih digitalnih podatkov, ki vsebujejo tudi vse elemente oziro- ma tehnične informacije, potrebne za dokončno grafično pro- dukcijo. Podprti so podatki barvnega vodenja in barvni obsegi CMYK, črno-beli, RGB in posebne barve. KREIRANJE DOKUMENTOV PDF Adobe Acrobat Distiller PDF (Portable Document Format) datoteka je temelj kompo- zita digitalno urejenih in oblikovanih podatkov (tekstov, slikov- nih elementov ipd.) vsake sodobne grafične produkcije, saj je uporaba teh dokumentov resnično zanesljivejša, predstavlja pa tudi edini standardizirani način paketnega prenosa tovrstnih po- datkov. Seveda pa se raznovrstnim tehničnim problemom v celo- ti še vedno ne izognemo, še posebej ne v primerih, ko so doku- menti PDF neustrezno pripravljeni. Takrat nam največkrat so- dobni sistemi za urejanje teh datotek povzročijo marsikatero na- pako, ki se na koncu kaže v neustrezni kakovosti in tudi neupo- rabnosti PDF-polizdelka ali dejansko končnega izdelka. Ko že omenjamo sodobne sisteme, s tem mislimo na tako ime- novane delokrožne sisteme, ki so vnaprej nastavljeni po že ome- njenih standardnih specifikacijah in rabijo avtomatskemu vode- nju in upravljanju digitalnih PDF-podatkov. Kot ponavadi se avtomatika v praksi izkaže zanesljiva, hitrejša in koristna le, če na vseh ravneh delokrožnih sistemov v fazi priprave izpolnimo do- ločene kriterije oziroma že omenjene standardne specifikacije. Poglavitna je torej priprava oziroma kreacija ustreznih PDF-do- kumentov. Da bi natančneje spoznali glavne karakteristike PDF-doku- mentov, si bomo te v nadaljevanju ogledali s pomočjo aplikacije Adobe Acrobat Distiller, ki je najbolj implementirana aplikacija in svetovno priznano standardno orodje za kreiranje PDF-doku- PDF/X-32002 Adobe PDF Sellings 3 PÜF/X-3-20C2 I General [ Image; □ Color _J Advanced J Sun dads P Embed il loots V Erribed OpenType fonts Subset ewfcedded fonts when percent ol chaiaciets used is less ihe»v Onty Fonis w*r approve pension bits wd be ewfcedded When embedding lads: | Caned |ob Proo £ r Show AB Settings Embedding C:\WINBOWS\Fonts\ T AachenOEE-Medi T AbidiMT.Condensed Zl . T AbadiM T -CondensedExlraBo -- ■t AbadiM T Condense dlight T Abbess T AcademjiEngiavetl-elPtain T Added T Agencjfß-Bold T Agenc>f6-fie3 T Albertu;-ExtraB nid T Albertui .Mednim T AlbeitusMT T AlbertusMT-llalic 1 AlbeitusMT-light T Algeiian AJways Embed Mi -1 J -I Never Embed; A zi Add Name... Remove DK I J Hefr I ADOBE ACROBAT DISTILLER mentov. Aplikacija deluje posredno in, kot smo omenili že v prejšnjih poglavjih, je namenjena predvsem pretvorbi dokumen- tov PostScript v PDF-dokumente. Po drugi strani kot gonilnik rabi izvozu dokumentov izvirnih formatov aplikacij za prelom v načinu PDF. Samo za informacijo naj omenimo, da je na trgu trenutno na voljo Adobe Acrobat verzije 7.0, ki vključuje ome- njeni gonilniško-pretvorni modul. Modul »Distiller« je videti kot aplikacijski vmesnik, v katerem so podprti vsi uradno sprejeti standardi PDF/X. Pogovorna okna za vsakega izmed standardov so si podobna, kar pomeni, da so kvantitativno nastavitveni parametri oziroma karakteristike zno- traj teh identični. Različni so seveda med seboj konfiguracijsko, v našem članku pa jih bomo pregledali s pomočjo standarda PDF/X-3:2002, ki smo ga omenili že v prejšnjih poglavjih. Osnova vsakega grafičnega dokumenta je predvsem format in seveda ločljivost končnega dokumenta (dpi). Format oziroma velikost dokumenta je treba definirati zato, da so končno izdela- ni PDF-dokumenti v ustrezni velikosti, da kvalitativno ustreže- mo reprodukciji teh dokumentov, pa je treba ustrezno nastaviti tudi njihovo končno (naslovno) ločljivost glede na vrsto repro- dukcijske oziroma tiskarske tehnike, ki je za konvencionalni tisk običajno 2400 dpi. Nekoliko manj pomembne osnovne nastavi- tve so geometrijske lastnosti, kot sta vrtenje, zamik dokumenta glede na stran vezave (desna, leva). Veliko večji pomen ima naslednja skupina parametrov, ki opi- sujejo lastnosti stiskanja slikovnih podatkov. Slike s prekomerno ločljivostjo se na tem nivoju stiskajo oziroma pretvarjajo na ustrezno ločljivost (dpi), ki ustreza posameznemu načinu posre- dovanja slikovnih informacij. Stiskanje se izvaja različno za barv- ne, sivinske kot tudi monokromatske vrste slik. Smiselno pa je na tej ravni stiskati tudi podatke, kot so linije in tekstovni ele- menti. Metode stiskanja Distiller omogoča stiskanje tekstovnih elementov in linijskih grafik ZIP, stiskanje barvnih in sivinskih slik ZIP ali JPEG, sti- skanje monokromatskih slik ZIP, CCITT Group 3 in 4 ali »Run Length« . ZIP deluje zadovoljivo pri slikah, v katerih prevladujejo večje povr- šine ene same barve ali obarvanje s ponovljivimi vzorci, kot so posnetki in preproste slike, narejene s preprostimi slikarskimi aplikacijami, in črno-bele slike s ponavljajočimi se vzorci. Acro- bat zagotavlja 4- in 8-bitno ZIP opcijo stiskanja. V primerih, ko uporabljamo 4-bitno opcijo stiskanja ZIP v sklopu 4-bitnih slik ali 8-bitno opcijo ZIP v sklopu 4- in 8-bitnih slik, ZIP-metoda tako rekoč ne povzroča izgub, kar pomeni, da ne odstranjuje no- benih podatkov za dosego manjše velikosti dokumenta. Z drugi- mi besedami kakovost ni prizadeta. V primerih, ko pa uporablja- mo 4-bitno kompresijsko tehniko v sklopu 8-bitnih slik, pa je kakovost prizadeta, saj izgubljamo podatke. JPEG Kompresijska tehnika ZIP, ki jo uporablja Adobe, je del paketa »zlib package« razvojnikov Jean- Loup Gaillya in Marka Adlerja, ki sta močno sodelovala tudi pri razvoju JPEG (Joint Photograp- hic Experts Group) načina sti- skanja slikovnih podatkov. Taje primerna za sivinske in barvne slike, kot so slike z zveznimi toni in detajli, ki so zmanjšani zaradi nadaljnje tehnike reprodukcije. JPEG dela izgube, kar pomeni, da odstranjuje odvečne podatke iz slike in s tem zmanjšuje njeno kakovost. Stremi za tem, da veli- kost dokumenta zmanjša s po- močjo čim manjših izgub infor- macij. Zaradi eliminacije infor- macij tovrstna tehnika stiskanja doseže manjše velikosti datotek kot tehnika ZIP. Acrobat omogoča kompresijo JPEG na šestih nivojih, ki so ure- jeni od največje (manj stiskanja - manj izgub informacij) pa do minimalne kakovosti (več stiska- nja - več izgub informacij). Izguba detajlov, ki se različno močno pojavlja v nivojih, pa je tako malenkostno različna, da običajni opazovalec komaj zazna razliko oziroma bi težko rekel, da je slika stisnjena. Najbolj moteč učinek stiskanja se lahko pojavi v primeru minimalne kakovosti, ker lahko slika dobi mozaični vi- dez. Srednja kakovost je večino- ma najustreznejša opcija za izde- lavo kompaktnega dokumenta, ki vsebuje več kot dovolj infor- macij za produkcijo visokokako- vostnih slik. CCITT (International Coordinating Committee for Telephony and Telegraphy) je tehnika stiskanja, ki je najbolj primerna za črno- bele slike, napravljene s prepro- stimi aplikacijskimi orodji, ozi- roma za skenirane predloge barvne globine 1 bit. CCITT je metoda brez izgub. V večini pri- merov se uporablja opcija stiska- nja CCITT Group 4, ki zagota- vlja dobro kompresijo večini monokromatskih slik. Druga opcija CCITT Group 3 pa se uporablja predvsem v napravah, kot je faks, kjer se reproducira vsaka vrstica monokromatske sli- ke posebej ena za drugo. RUN LENGHT je prav tako kompresijska teh- nika brez izgub. Primerna pa je le za slike, kjer prevladujejo izključ- no velike površine v beli ali črni barvi. Kar nekaj preglavic pa nemote- ni in zanesljivi produkciji po- vzročajo tudi različni slogovno tipografski znaki. Pri kreaciji PDF-datotek je tako pomemb- no, kljub večji velikosti datotek, da znake, ki so v rabi manj pogo- sti, priložimo dokumentu. Tako zanesljivo vemo, da bo doku- ment tipografsko pravilno upo- dobljen. Pomembne so tudi barvne la- stnosti dokumenta. Pri tem je pogosta težava uporabnikovo ne- poznavanje pojma barvni profil in njegove uporabe. O tem, kaj so in čemu služijo, si lahko pre- berete v prejšnjih številkah revije Grafičar. Bistvo barvnega profili- ranja oziroma upravljanja je, da v tisku glede na reprodukcijsko tehniko oziroma tisk tiskovnega materiala zagotovimo barvno ka- kovost in ustrezno reprodukcijo. Sama aplikacija Distiller je na tem nivoju namenjena bolj v izo- gib napakam, ki se nehote poja- vijo med samo pripravo in obde- lavo slik. Največkrat so težavni RGB-zapisi slik, ki za tisk niso ustrezni. Torej s pomočjo menija za barvno upravljanje aplikacije Distiller enostavno definiramo barvne profile (RGB in CMYK), PROIZVAJALEC SAMOLEPILNIH OVOJNIN MILANU SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA CD/DVD-PLOŠČE 25 MODELOV ZA CD/DVD. OVOJNICE Z ENOSTAVNIM, SAMOLEPILNIM ALI VARNOSTNIM ZAVI- HKOM. SAMOLEPILNE ALI PP OVOJ- NICE ZA NEPREPLETENE TKANINE. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA REGISTRATORJE, KATALOGE, KNJIGE, ZGIBANKE ZA PONUDBE, knjiZice, NAVODILA. TR 17 17 x 17 cm TR 13 13 x 13 cm TR 10 10 x 10 cm TR 22 10 x 22 cm V'. — - SAMOLEPILNE ETIKETNE OVOJNICE 40 STANDARDNIH VELIKOSTI ZA RAZLIČNE NAMENE. PROZORNE ALI S SIVO PODLAGO. SAMOLEPILNE OVOJNICE ZA POSETNICE ZGIBANKE ZA PONUDBE, VEČSTRANSKE LETAKE KATALOGE, CENIKE. SEI Rota & C. S.r.l. Via Milano, 19/23 - 20060 Liscate (MI) - Italy Tel.: +39 02 95420161 - Fax: +39 02 95420162 http: //www.seirota.it - E-mail: mail@seirota.it prosimo, da z nami komunicirate v angleskem ali italijanskem jeziku. ki v takih primerih rabijo za av- tomatsko pretvorbo slik iz RGB- v barvni prostor CMYK in na- sprotno. Pri tem se je treba zave- dati, da različne reprodukcijske tehnike različno reproducirajo barve znotraj svojih barvnih ob- segov, kar pomeni, da lahko ob neustrezni definiciji barvnih pro- filov še vedno pričakujemo neu- strezne barvne pretvorbe in neu- strezne končne rezultate repro- dukcije. Kot zadnji oziroma v zadnjih dveh različicah paketa Adobe Acroabt predzadnji nivo kreacije PDF-dokumentov pa je meni s komentarji in različnimi prilago- dljivimi opcijami izdelave PDF- dokumenta. Pomembnejše so slednje, saj omogočajo izdelavo dokumentov v načinu Illustrator overprint - prekrivanja, ASCII formatu ipd. Zaradi vse večje potrebe po spe- cifičnih parametrih, ki so ključni za nadaljnjo obdelavo in tehno- loško ustrezno pripravo takih dokumentov, pa imamo v za- dnjih dveh različicah paketa Adobe Acrobat na voljo še šesti nivo menija, ki se v verziji 6.0 imenuje PDF/X, v verziji 7.0 pa Standards. Na tem nivoju so ka- rakteristike okvirjev oziroma preloma strani in oznak za dode- lavo. Pomembni pojmi v okviru tega, ki jih je treba omeniti, so: Nadaljevanje na strani 20. FLASH 8. NADALJEVANJE IZ ŠT. 6/2006, STR. 19 ANIMIRANI IZREZKI IN GUMBI V tem članku si bomo pogledali dva zelo pomembna elementa v Flashu, to sta animirani izrezek in gumb. Brez njih praktično ne more- mo izdelati zanimive in učinkovite animacije. Pomen animiranih izrez- kov je, da najprej naredimo anima- cijo samih v sebi in jih šele potem uporabimo za animacijo na glavni časovni osi. Največja prednost ani- miranih izrezkov je večkratni uči- nek animacije, katerega bi na glavni časovni osi zelo težko naredili reali- stično. Druga velika prednost pa je modularna zgradba elementov v Flashu, ki pa jo že poznamo iz član- ka o uporabi knjižnice. Bralcu bolj poznani element, obravnavan v tem članku, pa je gumb. Poznamo jih praktično vsi, saj se z njimi srečuje- mo, če ne drugje, na spletnih stra- neh. Gumbe v Flashu naredimo po- dobno kot na spletnih straneh in imajo tudi podobno vlogo. Izdelava in uporaba animiranih izrezkov Izdelavo in uporabo animiranih izrezkov si bomo pogledali na pri- meru vozečega se avta. Avto se vozi čez prizorišče, hkrati pa se mu tudi vrtijo kolesa. Če bi želeli vse to ani- mirati na glavni časovni osi, bi imeli veliko težav prav s sinhronizacijo vseh teh animacij. Zato najprej na- redimo animirane izrezke koles, jih postavimo na prizorišče, uporabimo kot dele avtomobila in vse skupaj animiramo kot vožnjo avtomobila. Postopek izdelave animiranih koles je naslednji: 7 najprej narišemo kolo kot gra- fični objekt in ga pretvorimo v sim- bol kolo; 7 isti primerek na prizorišču še en- krat pretvorimo v simbol vrteče se kolo (imena so zgolj simbolična in ne vplivajo na rezultat). Tako ima- mo sedaj v simbolu vrteče se kolo ugnezden simbol kolo, ali drugače, simbol kolo je sestavni del simbola vrteče se kolo; 7 v simbolu vrteče se kolo naredi- mo animacijo Motion, da se zavrti za obrat od prve do, recimo, 30. ce- lice; 7 vrnemo se v sceno, postavimo še en primerek simbola vrteče se kolo iz knjižnice na prizorišče, ga poravna- mo s prejšnjim (v isti vodoravni li- niji) in narišemo obliko avta; 7 vse skupaj označimo in ponovno pretvorimo v simbol avto. Pri vseh teh pretvorbah elementov v simbole nastavimo vrsto elementa Movie Clip (to smo obravnavali v članku o knjižnici). Primer naslovne vrstice tega primera prikazuje slika 1; 7 ker smo zdaj na glavni sceni, lahko na časovnem traku naredimo animacijo avta, ki se premika iz le- vega proti desnemu delu prizorišča. gfBBgEfiifgB M 3 vrteče se kolo Slika 1. Prikaz ugnezdenih simbolovv naslovni vrstici. Slika 2. Animacija avta in animacija vrtečega se kolesa. Slika 3. Izdelava gumba. -D Slika 4. Pogled urejanja gumba. Predogled animacije nam pokaže, da se avto premika z leve proti desni in se mu hkrati še vrtijo kolesa (kot smo te animirali same v sebi). Slika 2 prikazuje dve animaciji na dveh časovnih trakovih: animacijo avta na glavnem časovnem traku in ani- macijo vrtečega se kolesa, ki je animi- rano samo v sebi. Primer je prikazan na spletni strani Grafičarja. Animirani izrezki so primerni predvsem tam, kjer želimo animaci- jo, ki se stalno izvaja in ni odvisna od raznih drugih prikazov, izbir in delovanja uporabnika (razni animi- rani logotipi, ki so stalno prikazani). Pri animiranih izrezkih je slabost, da njihovih animacij v predogledu animacij znotraj Flasha ne moremo videti. Prednost pa je, da jih lahko poimenujemo, tako da se lahko na- prej tudi sklicujemo nanje (v pro- gramski kodi actionscripta). To za- dnje je bolj zahtevno, zato tega v na- ši seriji člankov ne bomo obravna- vali. Izdelava gumbov in nastavitev njihovih lastnosti Za izvajanje interaktivnosti (sode- lovanje uporabnika v animaciji) v Flashu so nujno potrebni element gumbi. Največkrat nas popeljejo na kako drugo vsebino, včasih pa tudi zaganjamo animacije, jih ustavlja- mo, potrjujemo izbire itn. Flash omogoča preprosto izdelavo precej zapletenih gumbov z uporabo ra- zličnih oblik, animacij in tudi zvoka (tega bomo obravnavali v enem pri- hodnjih člankov). Sama izdelava gumbov je precej preprosta, kot je tudi preprosta nastavitev njihovih lastnosti. Gumb izdelamo tako, da element na prizorišču označimo in ga pretvorimo v simbol. Gumb poi- menujemo in pri vrsti simbola, v Samo za vaše oči. Da bi odkrili skrivnosti papirjev Hello, ne potrebujete vohunov. Rezultati naše do sedaj največje raziskave med potrošniki so vsem na ogled. Brez cenzure na www.hellopaper.com. www.hellopapef.com The answer. nasprotju z dosedanjim delom, na- stavimo lastnost Button. Primer prikazuje slika 3. V tem primeru se gumb pojavi kot simbol v knjižnici. Urejamo ga tako kot vsak simbol v knjižnici ali nje- gov primerek na prizorišču (najpo- gosteje dvojni klik na primerek na prizorišču). V tem primeru se nam pokaže v oknu s časovnim trakom malce drugačen pogled. Prikazuje ga slika 4. Gumbu lahko nastavljamo štiri osnovna stanja: 7 Up (normalno stanje) je prikaz gumba v normalnem stanju, ko ka- zalec miške ni nad njim in gumb ni pritisnjen; 7 Over (stanje prehoda kazalca) je prikaz gumba, ko uporabnik nanj zapelje kazalec miške; 7 Down (stanje pritisnjenega gumba) je podoba gumba, ko upo- rabnik nanj klikne z miško; 7 Hit (območje občutljivosti gumba). Z njim pa določamo ob- močje, kjer se bo gumb vedel kot gumb. To pride v poštev pri »vo- tlih« gumbih in gumbih v obliki be- sedila. Izdelovalcem spletnih strani so ta stanja gumbov verjetno znana, saj je v programih za izdelavo spletnih strani (npr. Dreamweaver) njihova definicija enaka. Prva tri stanja so lažje razumljiva, zato malce bolj po- drobno razložimo stanje Hit. Kadar za gumb uporabimo grafično obli- ko, ki ima znotraj razne prazne po- vršine (»votel« gumb), ali kadar za gumb uporabimo besedilo, bi bil ta zelo neuporaben, saj bi bil aktiven le tam, kjer je grafika narisana oziro- ma besedilo napisano. Takrat v sta- nju Hit z grafično obliko določimo, kje je gumb aktiven. Pri besedilnem gumbu ponavadi kar čez besedilo narišemo kvadrat. Barva grafike v stanju Hit ni pomembna, saj le do- loča področje občutljivosti in je ta- ko le indikator področja (podobno kot pri izdelavi maske iz prejšnjega članka). Primeri pomena uporabe stanja Hit so prikazani na spletni strani Grafičarja. Slika 5 prikazuje vsa štiri stanja besedilnega gumba na omenjeni spletni strani. Doslej smo imeli v posameznih stanjih gumba navadne grafike. Najpogosteje te grafike tudi pretvo- rimo v simbole v knjižnici, pred- vsem zato, da jim lahko nastavljamo vse lastnosti, ki jih lahko spreminja- mo, in še bolj pomembno, da jih lahko animiramo in tako dobimo animirane gumbe. Animirani in nevidni gumbi S kombinacijo doslej osvojenega znanja Flasha in malce dela lahko naredimo že zelo privlačne animira- ne gumbe. Tipičen primer so naslov in povezave na posamezne članke na glavni strani predstavitve Flash na spletni strani Grafičarja. Ko se z mi- ško zapeljemo na te gumbe, se začne izvajati animacija. Trik je le v tem, da v ustrezno stanje gumba vstavi- mo simbol, ki se vede kot animiran izrezek, in ga predhodno ustrezno animiramo. Načelo izdelave animi- ranega gumba je naslednje: 7 napisano besedilo pretvorimo v gumb; 7 v stanju Up to besedilo pretvori- mo v navaden grafični simbol; 7 v stanju Over to isto besedilo pretvorimo v simbol animiranega izrezka; 7 znotraj animiranega izrezka na- redimo animacijo (to je razloženo na začetku tega članka); 7 po potrebi določimo še stanje občutljivosti. Z uporabo animiranih gumbov lahko naredimo zanimive menije, ki so tipični navigacijski meniji na spletnih straneh. Nekaj primerov je prikazanih na spletni strani Grafi- čarja. Drugi pomemben element so ne- vidni gumbi. Njihov pomen je, da v animaciji niso vidni, so pa kljub te- mu delujoči in imajo svojo funkcijo (te bomo spoznali v prihodnjem članku). Uporabljamo jih, kadar že- limo na poljubnih slikah ali grafi- kah določiti občutljiva območja, pri čemer teh slik in grafik ne bi radi »pokvarili« s slikami gumbov. Naj- pogostejši primer uporabe nevidne- ga gumba so zemljevidi, na katerih želimo, da so občutljiva mesta, ki nas recimo ob pritisku popeljejo na kako drugo vsebino (spletna pove- zava). Sama izdelava je zelo prepro- sta: Slika 5. Prikaz štirih stanj besedilnega gumba. m vrarfHnu Slika 6. Prikaz nevidnih gumbov. Af; S nevkHguma IwfirS&i nascp^Ä.? Nadaljevanje na strani 26. 7 ustvarimo nov simbol; 3,3. Okvir se: Priprava časopisa 2 dvtjsttutd stranmi je podobna kot pripravi časopisa z desetimi sräm Vzamemo lahko 34 in M pole, Ju tukimo v tis- kovnih člrnih na» radelžea rast« 3/4 pok in mišanjt ene na drugo pred ;gibalnim aparatom, sledi prečm prerez, Jgi'p na obeh lyakib in mašine pel ena nad čnipe - dobimo časopis v dveh legah { ali pa dn;?a možnost; po prečnem prerera sledi unašanje in nato zgibanje na «nem li- jaku - dobimo časopis v eni legi). priprava. časopisa ; dvajsetimi stranmi je podobna kot priprava časopisa z desetimi stranmi. Vzamemo lahko 3''4 m 12 polo, Ju askaias v tiskovnih č>nih, na» Folien laae; 3 4 po:« in miame »me m ctrogo pred igfcalmm aparatom, sledi prečni prerez, iab na obeh lij skit m aiaimjie pol ena nad drugo - dobimo eawpK v dveh legah (ali pa druga moža«:; po prečnem prereru dedi znašan;* j« iiaio «ubaaj* tu ' p; y 1 a iawpiu 2 ^unozui. Vuncw L': 1 j ; ■ in 12 pole. '-■ . li i Jcavaih titnifcl i:.'" vsdoliwi i 4 pelt m ::.]<;>[:.• tut tu drugo pred zubalima apantojL ' f> preini prerez, zgib nn obeh LjjJccn id ZDtiaa/ pdfri r.fi drujo - ćfliopti v Itglll r alipa ifega možitost; poprHwmsledizpašaiije ionato z^tbaiirje ca «ura ]i. jaLu - dob:mo iasopts ir eni Ifgt). ?nprava fawpisa z dvajsetimi tfrauai podobnaIcotpnptava'. oeietijHitfiaiuaq.Vzaciepao b.Lka d'J okvir porezave strani trim bo* okvir clod za porejavo bleed box okvir velikosti dokumenta media box bleed box - okvir dodatka porezave oz. obrezana tiskovina, ^ trim box ali art box - okvir porezave oz. neobrezana tiskovina, ^ media box - velikost oz. okvir dokumenta PDF. Okvir dodatka porezave je tolerantno območje obsega poreza- ve. V odvisnost od tega je pomemben pojem media box, ki pa je obseg dejanskega medija, v katerem so elementi razporejeni. Pri tem velja, daje največji obseg dodatka porezave lahko enak obse- gu velikosti dokumenta. Glede na medijski obseg pa je definiran še tako imenovani trim box oziroma obseg porezave. Znotraj te- ga obsega oziroma okvirja je vsebina strani, zunaj tega okvirja se nadaljujejo lahko le elementi, ki gredo v živi rob, in sicer največ do okvirja velikosti dokumenta PDF. Pravilna definicija obsegov je pomembna zato, ker s tem omogočimo sistemom za avtomat- sko razporejanje strani na formo pravilno in zanesljivo delovanje. IZVAZANJE IZVIRNIH DOKUMENTOVPDF PDF-način paketnega prenosa podatkov pa ni samo za končno komponirane in prelomljene strani. Uporaben je tudi pri preno- su obdelanih in izdelanih posameznih elementov, ki bodo upo- rabljeni kot sestavni del končne podobe prelomljene strani. To pomeni, da se lahko uporablja tudi za prenos izdelanih vektor- skih grafik in običajnih slikovnih bolj ali manj zahtevnih kom- pozicij. Zato si bomo primerjalno ogledali izvoz izvirnih doku- mentov v načinu PDF aplikativno oziroma s pomočjo izvoza z vmesnikom v aplikacijah Photoshop, InDesign in Illustrator, ki se na splošno po večini uporabljajo v grafični produkciji. DOKUMENTI PDF V APLIKACIJAH Save Adobe PDF Adobe PDF Preset: | Quality Print] IModfied) Standard: [None Summjy CompatiMty: | Acrobat 1 (PDF 1.3) *J 1] "3 Description: options: Use these settngs to create Adobe PDF documents for quafity prilling or desktop printers and proofeis. Created PDF documents can be opened with Acrobat and Adobe Reader S.G and later. d POF Preset: (rtgti Quatty Prm) [Modified) _1 Compatibility: Acrobat 4 (POF 1.3) PDF/X standard: Nene ^fšeneiđl: Preserve Photoshop EdtingCapaWties: On Embed Page Thumbnafc: On oponze Fa fast web View: On View PDF after sawing: on v Compression: Downsample With: Bcubc Dowrcsampkng rtM------ -.----- Tft. W1 Warnings: The preset specifies soiree profiles that don't match the current color -1 settings file. Profites specified by the cok* settings fie will be used. J Save Preset... | Save POP ~| Cancel Za začetek si poglejmo aplikacije za izdelavo običajnih in vek- torskih grafik, ki jih kasneje uporabimo v postopku oziroma aplikacijah preloma. Photoshop je ena izmed že omenjenih aplikacij, ki prav tako podpira izvoz izdelanih grafik v načinu PDF. Ker je orodje na- menjeno izključno izdelavi grafik, je tudi pogovorno okno za izvoz dokumentov PDF prilagojeno glede na karakteristike zno- traj dokumentov grafik. Najprej je treba omeniti pojem barvno upravljanje, kot osnovo sodobne reproprodukcije. Začetno po- govorno okno izvoza PDF namreč od nas najprej zahteva potrdi- tev upoštevanja oziroma neupoštevanja integracije barvnih pro- filov v končno izdelan PDF-dokument. Ta karakteristika nam lahko v prihodnosti pomeni lažje in zanesljiveje voden barvno upravljani proces slikovnega objekta za primer, ko tega reprodu- ciramo z drugo tiskarsko tehniko. Po prvi ključni odločitvi pa se nam prikaže dejansko pogovor- no okno PDF-izvoza, katerega splošne opcije delimo v pet osnovnih skupin: ^ General - osnovne karakteristike, Compression - stiskanje, Output - izvoz, izhod, Security - varovanje, Summary - povzetek. Matic STEFAN R N D M J A 3 R A F- I MEDIJSKA Č N A ŠOLA L J A N A Pokopališka 33 1 □ □ □ Ljubljana Slovenija TISKOVNO SPOROČILO KOMORI LITHRONE S 40 SP VRHUNSKI TISKARSKI STROJ ZA OBOJESTRANSKI TISK Japonski proizvajalec tiskarskih strojev Komori želi uporabni- kom svojih strojev omogočiti, da lahko vse zahteve trga opravijo brezhibno in z najvišjo mogočo kakovost v najkrajšem časovnem intervalu. Poleg tega želi Komori svojim uporabnikom zagotoviti konkurenčno prednost s pomo- čjo najnovejše tehnologije, ki je vgrajena v tiskarske stroje in ro- tacije Komori ter pripomore k povišani produktivnosti in stro- škovni učinkovitosti. Rezultat te zavezanosti in usmeritve so svetovne nagrade, ki jih je prejel Komori za svoj ba- zični tiskarski stroj, na katerem je zasnovan tudi njegov razvoj in je tiskarski stroj v formatu B1 (720 x 1030 mm) oz. Lithrone 40, ki se je prvič pojavil na trgu leta 1981 in od tedaj njegov razvoj ni bil nikoli prekinjen. Komori je največji razvojni korak pri tem stroju naredil na IPEX-u 2002, kjer je predstavil novo serijo Lit- hrone S 40. Ta tiskarski stroj je prejel najvišja priznanja na sve- tovni ravni. Na področju tiskarskih strojev formata B1 (720 x 1030 mm) ima Komori kar tri stroje najviš- jega razreda, in sicer Lithrone S 40, Lithrone S 40 P in Lithrone S 40 SP. Tiskarski stroj Lithrone S 40 je namenjen visokokakovostnemu enostranskemu tisku raznih ti- skovin in tisku embalaže ter po- sebnih materialov (film, plastika, karton ipd.). Tiskarski stroj je se- stavljen skladno z željami in po- trebami kupca in ima lahko do dvanajst tiskovnih členov ter ra- zlično število lakirnih in sušilnih enot glede na zahteve tiskovin oziroma poslov. Druga vrsta tiskarskih strojev Lithrone S 40 P je namenjena eno- in dvostranskemu tisku. Ti- skarski stroj ima vgrajen visoko- kakovosten obračalni mehani- zem, poleg tega pa ima lahko njegova enkratna dvonadstropna konstrukcija. Tiskovni material se v tiskarskem stroju ne preo- brača, vendar se nanj odtisuje z zgornje in spodnje strani. To omogoča razporeditev gornjih in spodnjih tiskovnih členov in s tem posledično tiskovnih in transportnih cilindrov. Vsi ti- skovni in transportni cilindri so dvojnega obsega, tiskovni cilin- je tudi razpihovalna naprava pred vsakim ofsetnim (gumi) in tiskovnim cilindrom, ki omogo- ča stabilizacijo tiskovnega mate- riala neposredno pred odtisova- njem pri visokih hitrostih stroja. Poleg že naštetih mehanskih iz- boljšav pa so izboljšani oz. bi- stveno skrajšani pripravljalni ča- si. Tako lahko na omenjenem ti- skarskem stroju izvedemo zame- vgrajeno lakirno enoto pred obračalnim mehanizmom in tu- di na koncu stroja. Komori je pri tem stroju namenil veliko pozor- nost obračalnemu mehanizmu, ki je sestavljen iz treh cilindrov dvojnega obsega. Prestavitev obračalnega mehanizma iz eno- stranskega v dvostranski tisk ter nasprotno poteka popolnoma avtomatsko in traja zgolj dve mi- nuti. Tretji nivo pa je serija tiskar- skih strojev Lithrone S 40 SP (super perfector), ki je namenjen izključno vrhunskemu oboje- stranskemu tisku, kar omogoča dri pa obenem opravljajo funkci- jo tiskovnega in transportnega cilindra. Komori je na IPEX-u 2006 predstavil novo serijo Lithrona 40 SP in ga poimenoval Lithrone S 40 SP. V novi Lithrone S 40 SP je vgrajena najnovejša tehnologi- ja, ki je bila izpopolnjena in ra- zvita na podlagi izkušenj iz sta- rejšega modela omenjenega stro- ja. Novosti pomenijo predvsem bistveno izboljšan transport ti- skovnega materiala ter njegovo poravnavanje na naslonkah in primopredajnem mehanizmu na predprijemaču. Velika izboljšava njavo z ene tiskovine na drugo v dobrih štirinajstih minutah. V to menjavo je vključeno umivanje gumi prevlek, menjava tiskovnih form, nastavitev stroja na format tiskovnega materiala in uravna- vanje skladja ter barvnega uskla- jevanja. Komori se pri razvoju svojih strojev usmerja predvsem v zmanjševanje vseh stroškov, ki nastajajo tako pri porabi časa kot tudi materiala v procesu tiska. K temu pripomore na področju skrajševanja pripravljalnih časov predvsem KHS (Komori High performance inking system). KDMDRII freedom of impression & PROSYSTEM PRINT LITHRONE S 40 SP UIHROHE «OWHI tmpoB«iö; Industrijska cesta 1k • SI-1290 Grosuplje • Tel.: +386 (0) 1 78 11 200 • Fax: +386 (0) 1 78 11 220 • E-mail: info@prosystem-print.si • http://www.prosystem-print.si Primerjava: Menjava tiskovine {min.) Omenjeni sistem omogoča na- stavitev skladja in barvnega na- nosa v enem koraku pri izdelavi tiskovnih form s pomočjo CTP in prek CIP4 prenesenih podat- kov na tiskarski stroj s CTP. Pro- gramsko nadzorovana funkcija nabarvanja in »razbarvanja« (od- vzem in izenačitev sloja tiskarske barve v barvnem sistemu) zago- tavlja ustrezen horizontalni pro- fil nabarvanja barvnih valjev ob začetku tiska, kar omogoča, da izjemno hitro dosežemo korek- tno obarvanje odtisa, posledično pa hiter zagon stroja in izjemno majhno porabo makulatur. Poleg KHS pripomore h krat- kim pripravljalnim časom tudi popolnoma avtomatska menjava tiskovnih form, pri Lithronu S 40 SP (osem zamenjanih tiskov- nih form) v zgolj petih minutah. Menjava tiskovnih form poteka fazno usklajeno, tako da se me- nja več tiskovnih form naenkrat v ustreznem zaporedju. Avtomatizirane pa so tudi dru- ge funkcije na stroju. Nastavitev tiskarskega stroja na format ti- skovnega materiala je popolno- ma avtomatska tako na vlagal- nem, transportnem in izlagal- nem delu. Vse funkcije stroja se upravljajo prek dveh monitorjev na nadzor- nem pultu, ki se pri Komoriju imenuje PQC (Print quality control). Tako lahko prek nad- zornega pulta in PQC daljinsko upravljamo dotok in nanos bar- ve, vlaženje, nastavljamo skladje tako po obsegu, v smeri krmilna stran - pogonska stran stroja kot tudi diagonalni zamik, prav tako lahko nastavljamo fazo oscilacije in tudi valje proti preslikovanju. Iz omenjenega pulta pa lahko na- stavljamo tudi avtomatsko umi- vanje ofsetnega (gumi) valja, ti- skovnega valja kot tudi barvnih valjev. Za nadzor in povezovanje ti- skarskega stroja v delovno om- režje rabi programska oprema KMS (Komori Managment Sy- stem), s pomočjo katere spre- mljamo delovanje stroja. Tako lahko spremljamo in načrtujemo njegovo zasedenost, shranjujemo proizvodne podatke za ponovni priklic, spremljamo informacije o vzdrževanju in zastojih. Nanos tiskarske barve se nadzo- ruje s spektrofotometrom PDC- S (Print Density Control - Spec- trophotometer). PDC-S meri nanos tiskarske barve avtomat- sko, tako da sam prepoznava me- rilna mesta za posamezne barve kot tudi format tiskovnega mate- riala. Povezava PDC-S z barv- Klasični tiskarski stroj brez KHS LITHRONE SMSP nim sistemom omogoča nepo- sredno korigiranje nanosa barve glede na zadane parametre in odstotek korekture, ki jo želimo opraviti. Vlagalni del na stroju ima iz- boljšano vlagalno glavo, pred- vsem pa povečano možnost upravljanja in regulacije zraka ta- ko pri prehodu tiskovnega mate- riala s kupa kot tudi na vlagalni mizi, ki ima vakuumske vlagalne trakove in obtežilna kolesca. Stranska naslonka je pnevmat- ska. Višina vlagalnega kupa ti- skovnega materiala je kar 1450 mm, dvigovanje vlagalne mize pa nadzira poseben senzor, ki v pri- meru neravno naloženega tiskov- nega materiala tega uravnava ta- ko, da je tiskovni material vedno enako oddaljen od stranske na- slonke. Barvni sistem je v gornjih in spodnjih tiskovnih členih podo- ben in je prek mostnega valja po- vezan z vlažilnim sistemom Ko- morimatic. Vsi metalni valji v barvnem grozdu so prevlečeni s finozrnatim bakrom, oscilacijski tenilni valji pa so vodno hlajeni. Zaradi posebne konfiguracije tiskarskega stroja in transporta tiskovnega materiala se ta vedno preprime le na eni stranici, raz- poreditev tiskovnih elementov (strani) pa je zato lahko enaka na obeh straneh tiskarske pole (pr- vo- in drugotisk). Zaradi prije- 300 VSAK DAN... VEČ KOT 300 SUN CHEMICALOVIH LOKACIJ SlROM SVETA DELA SKUPAJ, ZATO DA VI LAHKO DELATE TAKO LOKALNO KOT GLOBALNO. Samo številka, ampak za njo stoji Sun Chemical - največji svetovni proizvajalec tiskarskih barv, pigmentov, barvil in lakov. Toda mi ne ostajamo pri tem. Z neutrudnimi raziskavami, razvojem in inovacijami ter tesnimi odnosi z nasimi kupci, Sun Chemical zagotavlja kakovostne proizvode in storitve najsirsemu krogu tiskarjev. Neglede na aplikacijo smo ponosni ponuditi prave resitve v pravem času. WWW.SUNEUROPE.COM SunChemicaT Sun Chemical - Hartmann d.o.o. • Brnciceva ulica 31 • Tel: 01 563 37 02 • Fax: 01 563 37 03 • Mail: info@sunchemical.si Kdor išče navdih, izbere Color Copy. Color Copy - the leading paper. Super ostry tisk, brilantnf barvy, perfektnf zobrazenf nätisku po celem papfiu, Papir vam zagotavlja izredno ostre odtise,sijajne barve in izjemen nanos le-teh. Prehodnost papirja skozi naprave je odlična in bistveno zmanjšuje obrabo tiskalnikov. Vibmo vas, da si oblikujete lasten vtis o izjemnem papirju, primernem za laserske tiskalnike. Pišite nam na: mondibpscp@mondibp.com FSC © By buyfrig products wtlh the FSC label you are aupporthg the syowtti of responsible forest management worldwide Forest Stewardship Council A.C. A member of the Anglo American pic group Nadaljevanje s strani 19. 7 ustvarimo nov simbol; 7 samo v stanju Hit narišemo grafiko, vsa druga stanja pustimo prazna; 7 gumb se pojavi v knjižnici in ga lahko postavimo na prizori- šče. Na prizorišču je gumb prikazan s prosojno svetlo modro barvo, kar pomeni, da imamo opravka z nevidnim gumbom. Primer pri- kazuje slika 6. V izvoženem fil- mu nevidni gumbi seveda niso prikazani. Povzetek V tem članku smo se srečali z animiranimi izrezki in gumbi. Ti elementi so nepogrešljivi pri iz- delavi zanimivih in učinkovitih animacij. Glavni prednosti ani- miranih izrezkov sta, da so ani- mirani sami v sebi in torej niso vezani na glavni časovni trak (animirajo se neodvisno) in nji- hova modularna zgradba. Gum- bi pa so nujno potrebni, da ani- macijam dodamo interaktivnost, torej da uporabnik sam vpliva na izvajanje in prikazovanje anima- cije ali spletne strani. Brez njih lahko dejansko naredimo samo kakšne animacijske risanke, na katerih prikazovanje uporabnik nima vpliva. Kot lahko vidite iz primerov na spletni strani, pa so vsi ti gumbi za zdaj neuporabni, saj se ob klikanju na njih nič ne zgodi. Za to uporabimo akcije, ki bodo tema prihodnjega članka. Primeri, povezani z tem član- kom, so na spletni strani www. delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi- čar 2007/Grafičar 1/2007). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani PAPIRJI, LEPILA IN KAKOVOST BROŠURE 1. UVOD Brošura je poleg knjige najzah- tevnejši grafični izdelek. Za izde- lavo brošur se najpogosteje upo- rablja lepljena vezava, pri kateri je vez med knjižnim blokom (KB) in platnico ter vez v samem KB izdelana izključno z lepilom. Kakovost lepljene vezave je odvi- sna večinoma od vrste papirja, vrste in temperature lepila in od nastavitev strojev in naprav. Za oceno kakovosti je treba določiti jakost zlepljenja KB. Postopek preskušanja izvedemo z metodo merjenja statične ali dinamične jakosti zlepljenja. Za statično metodo ugotavljanja jakosti zle- pljenja veljajo priporočila Fogra, katerih vrednosti so prikazane v tabeli 1. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kolikšen je vpliv lastnosti papirja in temperature talilnega lepila v različnih klimatskih razmerah shranjevanja brošure, na jakost zlepljenja knjižnega bloka. Želeli smo ugotoviti, koliko lahko z iz- biro grafičnih materialov, med preskušanjem in uporabo, vpli- vamo na kakovost brošure in ka- ko lahko na podlagi različne ka- TABELA 1. KAKOVOST LEPLJENE VEZAVE JE ODVISNA OD JAKOSTI ZLEPLJENJA KNJIŽNEGA BLOKA FOGRA PRIPOROČILA ZA JAKOST OCENA KAKOVOSTI VEZAVE ZLEPLJENJA KB (N/cm) Slaba vezava do 5,5 Zadovoljiva vezava 5,6 do 6,5 Dobra vezava 6,6 do 7,7 Zelo dobra vezava nad 7,5 kovosti grafičnih materialov sve- tujemo naročniku in oblikoval- cu. 2. EKSPERIMENTALNI DEL Pri izdelavi brošure smo izbrali lepljeno vezavo, ki se zaradi cene pogosto uporablja in je primerna tudi za preverjanje kakovosti zle- pljenja brošure. Vrste materialov in tehnologija izdelave, ki smo jih uporabili, so pogosto sestavni del naročenih brošur. Pri izdelavi KB smo uporabili dve vrsti premazanega in eno vr- sto nepremazanega papirja, za ovitek smo uporabili vrsto karto- na, ki se najpogosteje uporablja. Za lepljenje smo izbrali eno vrsto talilnega lepila. Ker na kakovost lepljene vezave vplivajo tudi zu- nanji dejavniki (vlaga, tempera- tura, svetloba, bralci), smo dolo- čili kakovost zlepljenja brošure v različnih klimatskih razmerah. 2.1 MATERIALI IN IZDELAVA BROŠUR Izvedli smo primerjalno analizo kakovosti vezave treh vrst leplje- ne brošure, izdelane iz treh vrst papirja, pri štirih temperaturah, ene vrste talilnega lepila in v treh klimatskih razmerah uporabe. 2.1.1 Papir in karton Za izdelavo brošure smo upora- bili dve vrsti brezlesnega prema- zanega papirja (papir 1 in papir 2) in brezlesni nepremazan papir TABELA 2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI VZORCEV PAPIRJA OZNAKA SPECIFIKACIJA PROIZVAJALCA UPORABNOST Papir 1 sijajno premazan papir, Nopacoat Gloss, 90 g/m2 knjige, reprodukcije Papir 2 mat premazan, Nopacoat Silk, 90 g/m2 knjige, reprodukcije Papir 3 nepremazan, Trendset, 80 g/m2 vse vrste tiska MEHKA VEZAVA 16000 a 0 -T-T-T-T- 130 140 150 160 170 temperatura (°C) Diagram 1. Vpliv temperature na spremembo viskoznosti treh različnih vrst talilnih lepil Reviterm. (papir 3), ki se najpogosteje upo- rabljajo v proizvodnji mehko ve- zanih knjig, brošur, katerih opis je prikazan v tabeli 2. Za kartonski ovitek smo izbrali potiskan in plastificiran karton domačega proizvajalca, z grama- turo 280 g/m2. Ovitek smo zle- pili s knjižnim blokom samo v hrbtu. Ovitek ima dva žleba, ki sta oddaljena eden od drugega toliko, kot je debelina hrbta KB, platnica pa se odpira do hrbta (žleba). 2.1.2 Lepilo Za lepljenje smo uporabili eno vrsto talilnega lepila Reviterm VK-48, ki se po specifikaciji pro- izvajalca priporoča za izdelavo brošur, knjig, blokov, zvezkov. Priporočena temperatura leplje- njajeod 160 do180°C. Pri tem- peraturi, ki je višja kot 190 °C, lepljenje ni priporočljivo, ker lahko pride do razgradnje lepila. Vpliv temperature na spremembo viskoznosti lepila Viskoznost je notranji upor snovi oziroma tekočine (lepila) proti gibanju. Upor je tem večji, čim večja je razlika v hitrosti so- sednjih plasti tekočine in je po- sledica medmolekularnih sil, s katerimi molekule ene plasti de- lujejo na molekule sosednje pla- sti. Viskoznost tekočin kot tudi lepil in tiskarskih barv se spremi- nja s spremembo temperature. Proizvajalec je primerjal tri vrste taljivih lepil, ki so namenjena za izdelavo brošur. V diagramu so prikazani rezultati vpliva spre- membe temperature na spre- membo viskoznosti treh vrst ta- lilnega lepila. Razvidno je, da se z zvišanjem temperature visko- znost zmanjšuje, z znižanjem pa povečuje. Odločili smo se za uporabo ta- lilnega lepila VK-48, ker dosega srednjo viskoznost in se s spre- membo temperature enakomer- no spreminja. Proizvajalec ga priporoča za izdelavo lepljene brošure. Ker je bil osnovni na- men raziskave opredeliti vpliv temperature lepila na jakost zle- pljenja brošure, smo za lepljenje brošur izbrali štiri različne tem- perature lepila VK-48, ki so: T1 = 150 ± 5 °C, T2 = 165 ± 5 °C, T3 = 175 ± 5 °C, T4 = 190 ± 5 °C. 2.1.3 Izdelava in priprava brošur Izdelava brošure je potekala na standardnih knjigoveških napra- vah. KB smo izdelali iz treh vrst nepotiskanega papirja formata 64 x 88 cm. Vse KB smo strojno dodelali na broširnem stroju Müller-Martini NB-1H, pri ena- kih tehnoloških razmerah. Naj- prej smo KB strojno obrezali na vseh štirih stranicah in ga strojno zgibali trikrat križno (zgibalni stroj MBO K78), tako da smo iz ene pole papirja dobili zgibano polo, ki ima 16 strani. Format KB je bil 21,8 x 29 cm. Smer te- ka vlaken v papirju je bila vzpo- redna s hrbtom KB. Ročno smo sestavili 180 KB po 8 KB, za vsa- ko vrsto papirja po 60 KB. Debe- lina brošure je bila približno 8 mm. Za kartonsko platnico smo uporabili enostransko potiskan in plastificiran karton, ki smo ga obrezali na format 45 x 31 cm. Uporabili smo eno vrsto talil- nega lepila pri štirih različnih temperaturah, od najnižje do najvišje, ki jo zaradi razgradnje polimera priporoča proizvajalec in je mejna vrednost uporabe. Merjenja temperature lepila smo nadzirali na nanašalnem valju, z brezkontaktnim IR-termome- trom Raynger ST2. Vse KB smo strojno dodelali na broširnem stroju Müller-Martini NB-1H. Hrbet KB se obdela s 16 noži za brušenje hrbtnega pregiba in dvema ali štirimi noži za vrezovanje prečnih utorov. Noži za brušenje so bili nastavlje- ni na 4 mm, prečni utori pa nare- jeni z dvema nožema, ki sta bila nastavljena na 0,8 mm. Nanos lepila je bil 1 mm. Hitrost pri iz- delavi je bila 2880 kosov na uro, odprti čas pa sedem sekund. Po končanem broširanju smo vzorce brošur obrezali na končni format 22 x 28 cm, s pomočjo trorezni- ka HD 140P. Skupno število brošur (180) smo pred merjenjem razdelili v tri skupine po 60 glede na vrsto papirja. Posamezno osnovno skupino smo razdelili na štiri podskupine po 15 glede na tem- peraturo lepila, posamezno pod- skupino pa še na tri podpodsku- pine po pet in jih izpostavili ra- zličnim klimatskim razmeram shranjevanja. Glede na vrsto pa- pirja smo brošure označili z oznakami B1, B2 in B3, kot je prikazano v tabeli 3. Marjeta ČERNIČ Inštitut za celulozo in papir Alenka BITENC Univerza v Ljubljani NADALJEVANJE V ŠTEVILKI 2/2007 TABELA 3. OSNOVNE ZNAČILNOSTI VZORCEV PAPIRJA VZOREC BROŠURE VZOREC PAPIRJA TEMPERATURA LEPILA KLIMATSKE RAZMERE B 1 papiri T1, T2, T3, T4 B 2 papir 2 T1,T2,T3, T4 B 3 papir 3 T1,T2,T3, T4 K1, K2, K3 K1, K2, K3 K1, K2, K3 m 27 CUJ, CANKAR, NEKAJ NOVEGA! Schwentnerjeve nagrade in priznanje krilati lev 2006 V okviru 22.knjižnega sejma od 28.novembra do 3.decembra 2006 so na slovesnosti v Cankarjevem domu podelili Schwentnerjeve nagrade in priznanja. Za življenjsko delo na področju založništva, knjigotrštva in razvoja bralne kulture na Slovenskem je to prestižno priznanje prejel Ivan Bizjak, dolgoletni direktor Založbe Mladinska knjiga, Prešernove družbe, knjigotržec, urednik in avtor. Za najboljši prvenec so jo dodelili Magdi Reja, nagrado za mladega prevajalca je prejela Barbara Skubic.Združenje grafičarjev Slovenije pri Združenju za tisk in medije pa se je odločilo podeliti posebno priznanje tudi družbi Delo, d.d., za izjemen uspeh na področju tiskanja časopisov oziroma za vnovično članstvo v mednarodnem klubu za barvno kakovost časopisov INCQC (international New- spaper Color Quality Club). Priznanje so utemeljili z naslednjo obrazložitvijo: Med 181 časopisi, ki so se prijavili na natečaj 2006--2008, so 25.marca 2006 objavili tiste, ki so ga uspešno opravili in se uvrstili med 50 najbolje ti- skanih časopisov na svetu.Delu je to uspelo petkrat, in sicer:1998--2000, 2000--2002, 2002--2004 (najbolje tiskan časopis na svetu), 2004--2006, 2006--2008.To dokazuje nenehno skrb in prizadevanje za čim višjo kakovost ne le časopisa Delo, marveč tudi vseh drugih publikacij.Tekmovanje v kako- vostnem tisku barvnih časopisov od leta 1994 organizirajo FRA, NAA (New- spaper Assoc iati on of America) i n PANPA (Pacifi c Area Newspaper Publ i sher's association).Časopisi, ki se tečaja udeleže uspešno, lahko članstvo obnovijo največ za dve leti. Delu je to vedno uspelo in je član INCQC že deset let za- pored.Na spisku članov 2006--2008 se vidi, da je zelo veliko časopisov, ki so se uvrsti li prvi č, i n malo tisti h, ki i majo šti ri , pet al i več zvezd i c (samo osem). Člani prihajajo iz 56 tiskarn v 17 državah.Posebej gre pri tem pohvaliti g.Mar- ka Kumarja in njegove sodelavce, ki so s svojim znanjem in delom dokazali, da spadajo v svetovni vrh tiskanja časopisov. Priznanje krilati levje na isti prireditvi prejel Gorenjski tisk, d.d., za najboljšo tiskarsko-tehnično izvedbo knjige Rudolf Španzel, najlepše grafično oblikovane knjige v različnih kategorijah pa so bile Zamejski viharnik (oblikovanje Studio Link), Pepelka (ilustracije Maša Kozjek, oblikovanje Alenka Sottler), Razvezani jezik (oblikovanje Barbara Jenko), Plečnik, Dunaj, Praga, Ljubljana (oblikovanje Suzana Duhovnik), Marjana -- Zvezde padajo v noč (oblikovanje Polonca Str- man). V kategoriji E - umetniške monografije, bibliofilske izdaje je prvo nagrado za gra- fično podobo knjige Katarine Lavš Marjana - Zvezde padajo v noč prejela Po- lonca Strman. Nov in svež pristop v grafičnem oblikovanju knjige. Občutljiv odnos do tipografije in dokumentarnega slikovnega gradiva. Z relativno skromni- mi izraznimi sredstvi je dosežen vrhunski izdelek. Nove člane mednarodnega kluba za barvno kakovost časopisov 2006- 2008 so razglasili na prireditvi v Am- sterdamu 11. oktobra 2006. Priznanje za peto zaporedno članstvo sta pre- vzela vodja projekta Marko Kumar (na sliki skrajno levo) in direktor tiskarske- ga središča Delo, d. d., Ivo Oman (na sliki skrajno desno). Priznanje sta izro- čila drugi z leve g. Reiner Mittelbach (Ifra CEO) in g. Michael Brady (direktor Production Operations of NAA), drugi z desne. BARVNA METRIKA BARVA NACIONALNIH SIMBOLOV Sedmo mednarodno posveto- vanje Društva koloristov Slove- nije od 15. do 17. junija 2006 smo posvetili problematiki barve nacionalnih simbolov. Posameznik zaznava barvo su- bjektivno in ima do nje individu- alni odnos. Kadar pa je barva jav- na zadeva (državna, narodna), ne sme biti odvisna od mnenja po- sameznika, temveč je potrebna zakonska opredelitev. Naša drža- va Slovenija ima v Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slove- nije ter o slovenski zastavi (UL, št. 67-27, okt. 1994) predpisana ge- ometrijska, likovna in barvna pravila pa tudi čas, način, kraj in namen uporabe. Na srečanju nismo želeli pose- gati v zasnovo in oblikovanje za- stave, saj je to v pristojnosti etno- logov, zgodovinarjev, heraldi- kov, oblikovalcev itn. Želeli smo le izpostaviti problem, kako ugo- toviti in zagotoviti z zakonom predpisano barvo simbola, ki predstavlja državo in narod ši- rom po svetu. Slovenski zakon predpisuje barvo zastave s t. i. oznako SCODIC. Pomanjklji- vost zakona pa je v določanju barvnih odstopanj oz. dovolje- nih barvnih razlik oziroma tole- ranc, ki pa so določljive le z nu- meričnim vrednotenjem barve oziroma z uporabo merilnih na- prav. Problem se stopnjuje, če zakon ne upošteva vseh materialov, iz katerih oziroma na katerih so dr- žavni simboli upodobljeni (npr. tekstil, papir, polimeri, kovinski materiali, mediji ipd.). Nakazani slovenski problemi niso izjema. Zanimivo je bilo prisluhniti tudi tovrstnim zaga- tam v drugih državah. Z namenom, da prikažemo, koliko in kakšno znanje je po- trebno, da barvo definiramo in jo tudi objektivno ovrednotimo, so bili prispevki razvrščeni v temat- ske sklope. Znanstveni program posvetovanja je vključeval nasle- dnje: 2 barva in zakonodaja nacionalnih simbolov, 2 materiali in proizvodni procesi, 2 znanost o barvi, teorija o barvni metriki, numerično vrednotenje barve. Vzporedno je potekala razstava z naslovom Barve nacionalnih simbolov, kjer so pod mentor- stvom Sabine Bračko študentje Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo (smer gra- fična tehnologija), predstavili ra- zvoj slovenskih simbolov, dolo- čanje barve teh itn. (ta prispevek je v celoti in v izvirni obliki obja- vljen v Grafičarju 6/2006, strani 20-29 in stran 21 v tej številki). Simboli so prisotni v različnih situacijah in obdobjih našega ži- vljenja. Njihove barve so vtisnje- ne v naš spomin in pogosto je simbol prepoznaven prav zaradi njih. Nedosledna uporaba sim- bolov vodi do nepredvidljivih si- tuacij. Prav zato je pomembna natančna opredelitev barv in za- gotavljanje njihove kakovostne reprodukcije na različnih sub- stratih v opredeljenih barvnih to- lerancah. Na plakatih so študenti definirali barve slovenske zastave in grba z uporabo pogosto upo- rabljenih barvnih prostorov in si- stemov, kot so CIELAB, Mun- sell in Naravni barvni sistem. Mnogo težav namreč izvira iz te- ga, da sistem SCOTDIC, s kate- rim so definirane barve v sloven- ski zakonodaji, ni splošno upora- ben. Predstavljen je bil tudi zgo- dovinski pregled razvoja sloven- skih simbolov skozi stoletja, od avstro-ogrske monarhije do ideje panslovenskega gibanja in nove države Republike Slovenije. Opisan je postopek izbire novih nacionalnih simbolov po osamo- svojitvi Slovenije v letu 1991. Predstavljen je tudi simboličen pomen barv na nekaterih zasta- vah, saj imajo določene barve v različnih kulturnih okoljih po- polnoma nasproten pomen. Predstavljen je tudi predlog spre- membe barv simbolov v smislu boljše prepoznavnosti in neza- menljivosti z zastavami drugih držav. Med posvetovanjem je poteka- la tudi predstavitev barvalnih na- prav proizvajalca Mathis in spek- trofotometrov podjetja Mac- Beth, ki ga zastopa g. Roman Habicht. Predstavil se je tudi no- vi Slovenski center za barve, ki izvaja meritve v laboratoriju, uporablja pa tudi prenosne spek- trofotometre, s katerimi izvaja določene meritve tudi na terenu. Pri svojem delu pretežno upora- blja UV/VIS spektrofotometer Varian Carry 50, ima še sodoben UV-VIS- NIR spektrofotometer Lambada 900, z nastavkom PE- LA 1020. V okviru svoje dejav- nosti lahko izvaja naslednje me- ritve: 2 meritve refleksijskih vre- dnosti obarvanih vzorcev z ra- zličnimi merilnimi inštrumenti v UV-, vidnem in bližnjem IR-ob- močju, 2 meritve transmisijskih vre- dnosti prozornih in prosojnih vzorcev v trdnem ali tekočem stanju, 2 določanje barvnometričnih vrednosti (X, Y, Z, x, y, L*, a*, b*, C*, h), 2 določanje barvnih razlik (CIELAB, CIELUV, CMC(l:c), CIE94, CIEDE2000 ipd.), 2 določanje beline (CIE, Ganz, Harrison, Stephensen, Berger, Stensby, Hunter), 2 računalniško receptiranje, 2 meritve v UV-VIS-NIR-ob- močju (250-2500 nm), 2 UV-sevanje z valovnimi dol- žinami med 280 in 315 nm (UV-B) povzroča opekline, seva- nje med 315 in 400 nm (UV-B) najbolj učinkovito povzroča te- mnenje polti, 2 z merjenjem prepustnosti UV-sevanja lahko ugotovijo, ka- tere tekstilije so UV-zaščitne, ka- teri materiali so najprimernejši za kape, klobuke in druga oblači- la, 2 izmerijo lahko tudi prepu- stnost stekla za UV-sevanje, kar je pomembno za sončna očala, bivalne prostore, avtomobile, 2 zaščitni faktor vzorca UPF (Ultraviolet Protective Factor) določajo po različnih standar- dih, kot so AS/NZS 4399:1996, ~29 G BS 7914:1998, SIST EN 13758-1, AATCC. Devet referatov prvega sklopa Barva in zakonodaja nacionalnih simbolov je obravnavalo pred- vsem zgodovinski razvoj oziroma tradicijo nacionalnih simbolov, zakonske regulative zastav v ra- zličnih državah in heraldiko, ve- do o grbih oziroma širše vedo o nacionalnih simbolih. Zastave kot najpomembnejši nacionalni simbol so nacionalno kulturna identiteta in najpomembnejši element te identitete so prav bar- ve. Reproduciranje nacionalnih simbolov v vsakdanjem življenju, predvsem njihove barve na ra- zličnih materialih, ni enostavno in seveda še težje, če je zakonska regulativa pomanjkljiva. Velik del svojega opusa je akademik dr. Trstenjak posvetil znanosti o barvi. Pionir na tem področju v Sloveniji je že leta 1950 podal fe- nomenološko analizo. Poleg zna- menite knjige Človek in barve je objavil več kot 40 prispevkov in psiholoških razprav na temo bar- ve. Naslednji sklop Materiali in proizvodni procesi je s sedmimi referati obravnaval proizvodne procese, pomembne pri nastaja- nju nacionalnih simbolov na ma- terialih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Barvno V zadnjem sklopu, ki je bil po- svečen znanosti o barvi, barvni metriki in numeričnem vrednote- nju barve, smo prisluhnili stro- kovnjakom, ki so v 13 referatih spregovorili o raziskavah, subjek- tivizmu oz. vizualizmu barve. Prvi referat se je posvetil zastavi kot nacionalnemu simbolu in te- stnemu objektu v vizualnem do- jemanju. Ljudje se identificira- mo kot narod ne le z uradnimi nacionalnimi simboli, temveč nja barve pa si ne moremo zami- sliti brez numerične opredelitve, ki pa zahteva sodobno merilno napravo. Osnova za numerično vrednotenje barve je gotovo ob- širna interdisciplinarnost barve, tako fizika, kemija, fiziologija, psihologija. Zato so izsledki, ki jih obravnava in končno predpi- suje CIE, nujnost, brez katere ni objektivnega vrednotenja. Obravnavano in predstavljeno je bilo tudi področje merilnih obstojne zastave si ne moremo predstavljati brez odpornosti proti vremenskim vplivom. Z raziskavo različnih kombinacij pigmentov in premaznih siste- mov so avtorji preučili optimal- no kombinacijo oziroma zaščito pred vremenskimi vplivi, kot so temperatura, vlaga in UV-seva- nje. Predstavljena so bila tudi di- sperzna barvila, najpomembnej- ša skupina barvil za barvanje in tiskanje poliestrnih tekstilij. Po- liester je namreč najpomembnej- ši material za zastave. Slovenska zakonodaja je definirala barve za slovenske nacionalne simbole, uporabljajoč sistem SCOTDIC. S katerimi disperznimi barvili bolje dosežemo predpisano bar- vo na poliestrni tkanini, so razi- skali na Fakulteti za strojništvo, Inštitut za tesktilstvo UM. Z na- nomodifikacijo oz. z nanonano- som titanovega dioksida so av- torji predstavili učinek samooči- ščenja poliestrne tkanine, kar je v primeru zastav, ki so izpostavlje- ne različnim vremenskim razme- ram, zelo pomembno. Vse te vplive pa lahko omilimo tudi s pravilno izbiro konstrukcije tka- nine. Obravnavana je bila tudi reprodukcija nacionalnih zastav v analognih in digitalnih tiskar- skih tehnikah, posebej pa še ka- pljični tisk (ink jet) tekstilnih materialov. tudi s simboli, kot so tipična oblačila, trgovske znamke podje- tij in njihovi logotipi. V raziskavi je ciljna skupina sicer največkrat navedla kot simbol nacionalno zastavo, pri kateri pa so barve najpomembnejša komponentna, ki se morajo hitro in enostavno razlikovati, natačno reproducira- ti in obstajati mora povezava med barvami in zgodovinsko ter kulturno tradicijo. Obravnavan je bil naravni barvni ciklični mo- del kot osnova sodobne veksilo- logije. Različno razumevanje in filo- zofska razprava o fenomenu bar- ve vodita k sodobnim filozof- skim barvnim teorijam, ki se de- lijo na realistične in nerealistič- ne. Referat Fenomen barve zato obravnava dve, relacijsko teorijo, znano kot subjektivistično, in irealistično, h kateri sodi elimi- nativizem. Sodobnega vrednote- naprav in razmer merjenja in ne- kaj referatov se je dotaknilo razi- skovalnih rezultatov, ki so omo- gočili vrednotenje ali uporabo barvne metrike pri barvanju, re- ceptiranju, konstrukciji oz. kom- poziciji tkanin. Dvodnevno srečanje je oboga- tilo naše znanje o teoriji barve, vrednotenju barve, proizvodnji nacionalnih simbolov in upamo, da s tem spodbudilo posamezni- ka k nadaljnjemu razmišljanju in raziskovalnemu delu. Slava JELER Dunja LEGAT Društvo koloristov Slovenije Gradivo s 7. mednarodnega posvetovanja Dru- štva koloristov Slovenije je dosegljivo pri društvu (www. dks-drustvo.si), na Univerzitetni knjižnici Maribor, Gospejna 10, 2000 Maribor, ali v knji- žnici Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelek za tekstilstvo, Snežniška 5, Ljubljana. DRŽAVNI SIMBOLI PREDLOG ZA NOVO ZASTAVO Na koncu prejšnje številke (6/2006) smo z zanimanjem bra- li in si ogledovali serijo posterjev, ki so jih pripravili študentje Na- ravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, o sloven- skih nacionalnih simbolih, o nji- hovih oblikah in še zlasti barvah. Najprej o tem, zakaj si mladi avtorji že na začetku zaslužijo dve pohvali. Prvič, nikjer se ne spu- ščajo v razsojanje o vprašanju, kaj je in kaj ni lepo. Drugič, pravilno ugotavljajo ne le to, da se Sloven- ci po odnosu do teh simbolov de- limo na tri značilne skupine, temveč po mojem mnenju celo to, katera od njih ima prav. Tudi sam se namreč zavzemam za manjše spremembe obstoječega. Prva skupina, ki prisega na ra- dikalno nove rešitve, je že leta 2003 po takratnem javnem nate- čaju za (povsem) nove državne simbole pogorela na vsej črti. Iz našega pregleda jo torej lahko mirno izpustimo. Ostane nam še tretja skupina. Poglavitni argument, ki ga nava- jajo nasprotniki kakršnih koli sprememb, je dejstvo, da bi tak ukrep našo prepoznavnost v tuji- ni (vsaj sprva) še zmanjšal, češ tujci so se ravno navadili na seda- nji grb in zastavo, mi pa naj ju spet spremenimo. In v tem je kar precej resnice. Toda ker je stro- kovna komisija leta 1991 ravno Pogačnikov grb zavrnila kot ned- vomno najslabšega med štirimi slabimi, ki pa so vendarle prišli v ožji izbor, dva politika pa sta v ta- kratni hudi časovni stiski taisti ponesrečeni izdelek »iz obupa« zadnji hip dodala tradicionalni slovenski narodni zastavi, da bi se vsaj po grbu razlikovala od ru- ske državne zastave, najbrž ni lo- gično pričakovati, da bi lahko ta- ko prišli do uporabnih nacional- nih simbolov, kaj šele do nečesa, na kar bi bili Slovenci lahko po- nosni. Drugače povedano, iz po- vsem razumljivih razlogov smo dobili nekakšno zasilno rešitev, ki je že po definiciji lahko le zača- sna. Čisto brez sprememb oz. iz- boljšav torej le ne bo šlo. In če je tako, je treba začeti z vpraša- njem, kaj bi z najmanj škode naj- prej spremenili oz. odvzeli. Kaj- pada tisto, kar jima je bilo naza- dnje dodano! Na zastavi je to se- veda grb, pri grbu samem pa še zlasti (heraldično nepriznana) oblika ščita in morda tudi »ino- vativna« deformiranost Triglava. To najprej, kaj pa nazadnje? Pri grbu Triglav in morda še valov- nico, imenovano morje, pri za- stavi pa tradicionalne barve in zaporedje barvnih pasov od zgo- raj navzdol, bela-modra-rdeča. Mimogrede: slovenska narodna zastava bo prihodnje leto stara 160 let, kar je najmanj dvakrat več od Slovenije kot dejanske upravno-politične enote, torej če ji prištejemo še starojugoslovan- sko Dravsko banovino, in pribli- žno toliko kot slovenski narod v sodobnem pomenu besede. Do- kler se bomo imenovali Slovenci, naša država pa Slovenija, je torej še ne kaže zametavati. Pomen državnih simbolov, to je grba in zastave, se namreč skri- va tudi v »samoidentiteti«, ne le v prepoznavnosti navzven. To po- meni, da morajo državljani zasta- vo in grb začutiti kot (ali vzeti za) svoja, naša, se v njiju nekako vi- deti, prepoznati ali kakor koli to že opišemo. V nasprotnem pri- meru bi se polomija iz leta 2003 neizogibno ponovila. In predla- gana zelena barva? Ker so (beli in) zeleni dresi slovenske nogo- metne reprezentance, v »držav- nem« zastavoslovju pa je to pred- vsem barva islama, se je bati, da bi se našim ljudem zdela bolj v slogu Green Dragonsov ali Libij- ske džamahirije kot pa Republi- ke Slovenije. Toliko o smernicah ali po kar- deljevsko rečeno »smereh razvo- ja«, konkretne predloge za naše nove oz. prenovljene državne simbole pa prepuščam drugim. Drugače povedano, šele na tej točki se začne delo grafičnega oblikovalca. Tomaž SVAGELJ Delo, znanstvena redakcija OPRAVIČILO V prejšnji številki Grafičarja (6/2006) je v prispevku Barve nacionalnih simbolov prišlo do napačnega zapisa vrednotenja ene barve: v podatkih o Meritvah barv, na strani 23, v preglednici št. 2, so pomotoma nepravilno zapisane vrednosti bele barve. V spodnji preglednici so posredovani pravilni podatki. Za neljubo napako se bralkam in bralcem ter uredništvu Grafičarja opravi- čujemo. Avtorji in mentorici L* a* b* C* h[°] X Y Z X y Scotdic PN95 - bela D65/100 92,41 -0,13 0,95 0,97 99,19 77,31 81,62 86,26 0,3153 0,3329 D50/20 92,54 -0,08 0,83 0,82 94,59 78,96 81,93 66,72 0,3469 0,3600 Scotdic P722509 - modra D65/100 28,72 7,54 -39,82 40,56 280,78 6,09 5,72 21,44 0,1831 0,1720 D50/20 25,75 8,62 -43,32 44,23 281,30 5,17 4,66 15,83 0,2016 0,1816 Scotdic P074014 - rdeča D65/100 41,03 57,18 37,43 68,57 33,31 21,14 11,91 3,02 0,5866 0,3299 D50/20 43,78 63,80 43,26 77,35 34,28 25,62 13,66 2,17 0,6178 0,3297 Scotdic P197512 - rumena (zlata) D65/100 71,38 20,93 75,65 78,43 74,60 47,67 42,77 5,67 0,4959 0,4450 D50/20 74,08 21,45 76,51 79,43 74,37 53,05 46,83 5,05 0,5055 0,4464 NADALJEVANJE IZ ŠT. 5/2006, STR. 32 RELATIVNA VLAŽNOST IN ELEKTRIČNE LASTNOSTI PAPIRJA RTV - deformacija rasterske pike ■ 35% m 50% 5252 n n d66% IIa lil 12 4 5 Graf 4.1.5 Deformacija rastrske pike na vzorcih komercialnih grafičnih papirjev se spreminja z električno površinsko upornostjo, in sicer je najmanjša pri standardnih klimatskih razmerah, v drugih razmerah se praškasti toner razpršuje okrog rastrskih pik. 5 ZAKLJUČEK Za dobro tiskovno kakovost in tiskarsko prehodnost papirja v digitalnem tisku so ključne elek- trične lastnosti. Visoka električ- na upornost materiala, papirja, pomeni dobre izolatorske lastno- sti in posledično slabšo sposob- nost naelektritve, ki je ključnega pomena pri prenosu tonerja na površino papirja. Ugotovoli smo naslednje: 7 vpliv relativne vlage okolja in materiala: električna površinska in strukturna upornost se z nara- ščajočo vsebnostjo vlage znižuje- ta, kar vpliva na deformacijo ra- strske pike; 7 vpliv dodatka polnila: a) elek- trična površinska in strukturna upornost se znižujeta, gostota materiala se povečuje (vpliv go- stote materiala na prevodnost); b) deformacija rastrske pike je manjša - predvidevamo, da je naelektritev površine enakomer- nejša (vpliv polnila tudi na topo- grafijo papirja). VeraRUTAR Inštitut za celulozo in papir Ljubljana 6 LITERATURA 1.EDER, F. Requirements for office communication papers of today and tomorrow 27th International IARIGAI Research Conference 2001 2. SIMULA, S. Electrical properties of digital printing papers 26th IARIGAI Research Conference, 2000 3. LASKELA,M., SIMULA, S. Transport Phenomena Papermaking Science and Technology Paper Physics, book 16, Ch. 9,1998 4. RUTAR, V., SCHEICHER, L. Study of paper surface interactions and printing colours in electro- photographic printing Printing with ink toner on paper in an electronic communication media society ATIP Vol. 1, day 1 and day 2, track 1 Bordeaux, 2002 5. RUTAR, V., SCHEICHER, L. Paper surface quality in electro- photographic printing Advances in printing science and technology Proceedings of the 30th International IARIGAI Research Conference, Dubrovnik-Cavtat 2003 Grafični prikazi v Acta Graphica Publishers, str. 65-75 Zagreb, 2003 6. IS&T's NIP17 18 International Conference on Digital Printing Technologies 7. RUTAR, V., SCHEICHER, L. Odnos papira, klimatskih uvjeta i tiskarskih boja u ofsetnem tisku (The dependence ofpaper, climatic conditions and printing inks in offset printing). Medunarodni simpozij Ofsetni tisak Zbornik radova str. 107-114 Tectus Zagreb 2003 8. RUTAR, V. The influence of electrical properties on printing quality and printing runnability (Utjecaj električnih osobina papira u elektrofo tografskom tisku na kvalitetu tiska) 9. medunarodno savjetovanje tiskarstva, dizajna i grafičkih komunikacija Blaž Baromić Lovran, 2005 Zbornik radova, Grafički fakultet Sveučilišta Zagreb, Ogranak Matice hrvatske, Senj Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana2005 str. 289-294 Slika 3. Deformacija rastrske pike odti- sa na površini komercialnega kopirnega papirja. Graf 4.1.4 Grafični papirji - adhezija tonerja oziroma meritve vezivnih sposobnosti tonerja na površini s 100- in 50-odstotno pokritostjo je pri nižji ter standardni rela- tivni vlažnosti zadovoljiva, medtem ko je pri nižji električni površinski in strukturni upornosti (visoka RV v okolju) slabša. Adhezivnost tonerja je na vzorcu papirja iz pretežno recikliranih vlaknin (vzorec 5) zelo dobra. ČASOPISNI PAPIR GRAFIČNI PAPIRJI EKOLOŠKI/RECIKLIRANI PAPIRJI f» Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA Tel.:+386(0)7 48 11 100 Fax:+386(0)7 49 21 115,4922077 E-mail: vipap@vipap.si, http://www.vipap.si JOSEF SCHNEIDER At Dr.Josef Schneider, oče tiskarske rotacije DI- COweb, je konec septembra 2006 odšelv aktivni pokoj, kajtis svojo kompetenco in izkušnjamibo še vedno stalob straniMAN Rolandu, predvsem ko bo šlo za odločitve v zvezi z razvojem grafične dejavnosti. S svojimiizumiteljskimiin razvojnimisposobnost- mi se je izkazal pri tehnološki in tehnični zasnovi proizvodov iz serije DICO (Digital-Change-Over); to so tiskarskistrojiin rotacije DICO Offset, DICO Gravure, DICOweb pa je postala prva digitalizirana rotacija, kijo je MAn Roland predstavilna Drupi 2000 in jo od takrat trži v industriji. Ta rotacija si je prislužila številna tehnološka priznanja in nagra- de in je edini ofsetni sistem, ki omogoča ne le ne- posredno digitalno upodabljanje tiskovnih form v stroju, marveč tudi obnavljanje upoclobitvene povr- šine, ne da bi bile potrebne ofsetne plošče (glej članek v Grafičarju 3/2000, str, 21), Procesni ra- čunalnik prenaša podatke hkrati v tiskovne člene, tako da je zamenjava naklade izvedena v vsega dvanajstih] minutah) Dr, Josef Schneider (58) je fizik, V podjetje MAN Roland je prišel leta 1988, ocl leta 1993 pa je vo- dil področje za digitalne tiskarske sisteme. Pred tem je bil vodja Inovacijskega raziskovanja v nem- škem inštitutu za grafično dejavnost FuGRA v Münchnu, Ubenern je kot gostujoči profesor pre- daval Inovacijsko tehnologijo na visoki šoli Gesam- thochschule Wuppertal, na inštitutu za tehnologijo in načrtovanje tiska Institut für Technologie und Planung Druck pri visoki šoli za umetnosti Hochsc- hule der Künste v Berlinu ter celo na moskovski državni univerzi za tiskarstvo, Tarn so mu leta 2003 podelili častni doktorat, Ko je bil leta 1981 promoviran kot doktor znano- sti v Nemčiji, je za svoje doktorsko delo prejel na- grado za raziskovalne dosežke, ki jo podeljuje nemško združenje za fotografijo, leta 2000 pa je za svoje delo Laser in obnovljivi tiskarski sistemi prejel prvo nagrado Berthold-Leibingerjevega ino- vacijskega sklada v višini 20.000 evrov!Utemeljili so jo z njegovimiizjemnimiraziskovalnimidosežki na področju uporabne laserske tehnike v grafični proizvodnji.Za svoje raziskovalno, inovativno in ustvarjalno delo na področju računalniško vodenih tiskarskih naprav (analognih in digitalnih) je prejel še priznanja združenja za zaslonsko tehnologijo SID (Society for Information Display) in združenja za upodobitveno znanost IS&T (Society for Imaging science and Technology), najuglednejša pa je nedvomno Gutenbergova nagrada (Johann-Guten- berg-Preis). REVIJA SLOVENSKIH GRAFIČARJEV 1/2007 Založnik in izdajatelj DELO, d. d. Predsednik uprave Danilo Slivnik Soizdajatelj GZ Slovenije, Združenje za tisk Glavni in odgovorni urednik Marko Kumar Lektorica Zala Budkovič Uredniški odbor Gregor Franken Iva Molek Klementina Možina Ivo Oman Leopold Scheicher Matic Štefan Naslov uredništva Delo - GRAFIČAR Dunajska c. 5 SI-1509 Ljubljana T. +38614737 424 F. +38614737 427 internet www.delo.si/graficar TRR: 02922-0012208609 Letna naročnina je 20,04 EUR (4802,39 SIT). Posamezne številke po ceni 4,15 EUR (994,15 SIT) dobite na našem naslovu. Preračun v tolarje je in- formativen. Zanj smo uporabili centralni paritetni tečaj 1 EUR = 239,640 SIT. Revija izide šestkrat letno. Grafična podoba Ivo Sekne> Naslovnica oblikovanje D&D Global Group Grafična priprava Delo Grafičar Tisk in vezava Delo Tiskarna, d. d. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in je- zik v oglasih in prispevkih, ki so jih pri- pravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se od- govorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami v objavljenih pri- spevkih. Poldrugo desetletje skrbimo, da ostajajo tiskarske barve žive več kot le bežen hip. F |U Grafik d.o.o. Letališka cesta 32 fj) 1000 Ljubljana " telefon h.c. 01 548 32 00 > prodaja 01 548 32 24 faks h.c. 01 548 32 10 e-pošta grafik@grafik.si www.grafik.si N Izvirno kot original Ko so skale v hribih še posebej Lepo hrapave, nebo sijoče modro, vi pa se počutite Ledeno mrzlo, potem je prospekt, ki ga opazujete, verjetno natisnjen na ofsetnem stroju KBA 74 Karat. Noben tiskarski stroj ne upodobi finejših prelivov in bolj sijočih barv kot digitalni ofsetni stroj z integriranim delovnim procesom in barvnimi sistemi Gravuflow. In to v dinamično rastočem segmentu nižjih naklad v barvah. Z minimalnim osebjem za digitalizirano tiskanje CTPress, definirano kakovostjo in kratkimi proizvodnimi časi ste konkurenčni tudi v tržnih vrzelih. Vas zanima? Zadostuje telefonski klic. Alois Carmine KG, telefon ++43 1 982 0151-0 E-pošta: office@carmine.at, www.kba-print.com Karat KBA Digital