44. številka.
Trst, v petek 23. februvarja 1900.
Tečaj XXV
..Edinost" zhaia en«ral na dan. razmi nedelj in pmnifci v ob uri zvečer.
Naročnina /ua^a •
Za celo leto........*24 kron
za j<ol leta . . . ■......12
«Vtrt leta.......
z en in«'»ec........ 'Z kroni
>ari>4 ir.iio je j Iktrvmi ■i»t>rej. n»-ročbe br»»y prilnJtene m»r<><•!• !]••* utirava
re oiirt.
Po toliakaraah v Trstu se prodajejo po--aniezne -tevilke po r» stotink <o nvč. : izv«-n Trsta pa jto s stotink <4 nve.)
Telefon Al*. *<0.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V mil nos ti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo * primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zalivale, -Jo niači osriasi inl. se računajo po pogodbi
Vsi «loi»i**i naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oirla.se sore-jema upravništvo. Naročnino in oelsse je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravništvo. in sprejemanje inseratov v ulici Molili oiccolo 5tv. .'». II. na« istr.
Izdajatelj ic < dgo /orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Korberjev program.
nivši spravne konference je izjavil gospod Korber, da do miru m o r a prit i. Takoj Ako l<i rekli, da je politiški svet z ne-' po zaljučenju konference predloži vlada do-navadnim zanimanjem pričakoval dneva zo- tične predloge svoje v ustavno razpravljanje. j»tnega sestanka državnega zbora, bi rekli Vlada hoče spoštovati vsako narodno čutstvo, prema I*, Ni kdo se ne more odtegniti zavesti, a hkratu skrbeti za dobra, jednako drago-
letichtende deutsclie Kultur«. Hvaležni smo mu tudi, da je povdaril, da Avstrija ni narodno jednotna država. S to izjavo se je po-stavil v dijamentralno nasprotje z nemškimi politiki, ki stavljajo pretenzije v narodnem in politiškem pogledu, ki bi bile umevne le tedaj, ako bi bila Avstrija narodno- jednotna nemška država. In s povdarkom, da se narodi
turnim in gospodarskim problemom.
Mi ne smemo in ne moremo odstopiti od narodnega boja, ker je ta boj ni nas — boj za življenje.
da so velekritični trenutki, v katerih se je to	cena vsem narodom: za kulturo in blagostanje. ---- ---- -------j- --------- ------- .	. .
]• .t sešel naš parlament. Tu stojimo na križ-	Ona hoče skrbeti za potrebne investicije in ška država. In s povdarkom, da se narodi	i OlltlClll prCglCU..
potjn : ln.doča -mer {»olitiškega razvoja v dr-	za popolnjenje mreže državnih železnic; hoče ! Avstrije morajo pobotati, je izključeno vsako	rRST, >:). februvarja 1SOO.
/av lahko krene na desno, lahko na levo.	povspesevati eksport, industrijo, trgovino, j nadvladje jedne narodnosti — torej tudi	Državni zbor. (Zbornica poslancev.)
Kakor že p »pihne -apa i/ — spravne konte-!	obrt in poljedelstvo in ima pripravljene do- nemške — kajti »pobotanje« je možno le po	|zjavo gospoda ministerskega predsednika
renče. Akcija, ki jo je zasnovala vlada za	tične zakonske načrte. Socijalno vprašanje, ki spoštovanju pravic od obeh strani.	Korberja smo priobčili že sinoči. Načelnik
y porazu m ljonje ali vsaj premirje med narodoirr	trka na vrata v obliki velikih staj kov, v di-
rja smo pr
Do tu soglašamo: odločno pa moramo češkega kluba dr. Engel je predlagal, naj se
• •eškim in nemškim, markira namreč naše kr1ž*-j ferencah mej kapitalom in delom, med delo- pTOte8tt>vatif ako iz vsega tega gosp. Korber v prihodnji seji otvori debata o vladini iz-] m »t je. Sedaj se vrši velika igra za bodočo sm^r dajalcem in delavcem, hoče reševati jedna- j jzvajaf	se ne sme opirati na nobeno javi ter daje o predloženih nujnih predlogih
razvoja političnega življenja, oziroma za bodočo komerno o/iraje se na koristi produkcije in i stranko v parlamentu, ampak na vse. Eksce- razpravljati takoj. V imenu nemške ljudske
lenea, to je zanikanje načela večine, to je stranke je izjavil posl. Kaiser, da ne more To so točke v izjavah gosp. Korberja, zanikanje temelja p a r ! a m e t a r i z m a, pritrditi predlogu za otvorjenje debate. Nje-5 katerim ni možno oporekati baš zato, ker bi :e»toi.e: za ni kanje parlamentarizma gova stranka bo sodila vlado po nje delih in
obliko vladanja v rej |»oloviet monarhije, a	na korist delavca. iatu< je v kartah, ki jih mešajo gospodje
i Vhi in Nemci okolo zelene mize spravne	Katerim ni možno oporeK.au oas zaw>, iver 01	jei^ol.ej zanikanje p
konference. Na tenki niti vprašanja: ali dobe	lulo žalostno, ako bi vlada ne stremila	! samega!! Gospoda Korberja hvalijo kakor	ne po nje besedah. Ja\vorski se je v imenu
< ehi — a tO mora priti hitro iiitro — jam-	takih ciljih, ki se tičejo koristi vseh, brez	m<)ža bistrega uma j„ jasne dalekoglednost: ;	Poljakov izjavil za debato, pa le v toliko, v
stvo. da se -polni njih zahteva po restituira-	razlike političnega mišljenja in narodnosti, ker	, ^ mu moramo čuditi, da po tolikih	kolikor ne bo na škodo neizogibno potrebnim
nju notranjega uradnega jezika, ali pa osta-	so torej umevne same ob sebi.	britkih skušnjah , ki so jih doživeli Badeni,	predlogom, zbok česar stavlja predlogi naj
ne j o Nemci pri svoji trmi, visi ne leekzistenea	OKrnimo se sedaj k temeljnim politiskim	(jrautseh Tliun poseza tudi on po sredstvu,	se debata o vladini izjavi vrši v jedni pri—
sedanjega parlamenta, ampak morda tudi	mifi\\m v jzjavj Korberjevi, katere moramo	k; je ugonobilo njega prednike, ki so padli	hodnjih sej.
parlamentarizma samega za dogledne čase.	so,hti — ne moremo drugače — se svojega	|baš j„ izključno le radi tega, ker niso ho-	Socijalni demokrat Daszvnski je rekel,
Urez takega jamstva pride obstrukcija, in z	}M)sebnega narodnega in politiškega stališča,	teli biti strankarska vlada v tem	da najnujneja je razprava o nujnih predlogih,
obstrukeijo nemožnost parlamentarnega delo-	jn kakor mi store gotovo vse stranke.	zrni slu, <1 a bi bili ustvarili jasno	tičoeih se štrajka rudokopov, ne pa debata
vanja!! Stvari dozorevajo torej in morajo	I „ tu moramo izreči jasno in odkrito:	i n 1 o j a 1 n o r a z m e r j e med seboj in	o vladini izjavi. Zbornica je vsprejela predlog
dozoreli, lako ne moremo viseti dalje med	marsikaj? kar je navajai kakor premise nas	večino parlamenta!	posl. Jaworskega. Predsednik je obljubil, da
nel
pričanje.
Ne pravim > torej preveč, rekši, da so ii>o<lni treuotki to, v katerih se je t«) pot sešel dr-
sednik, da se bo strogo držal poslovnika in
zaupanje drugih. Avstrija ni jednotna politiško nadvladje jedne ali druge stranke, da ne bo dopuščal nikake.a vplivanja. Posl. narodna država, iz česar sledi, da se Tu v nas je drugače: v nas je narodni boj Engel je vstajal pri svojem predlogu, k. pa
iK»m in zemljo. Ali navstanejo razmere, da je jako zaHoVoljilo, zaključke njegove parno-	Istotako se moramo najodločneje upreti; "Streže želji poslanca Engela, da pred žabo parlament mogel res delati, ali pa — ramo mlklouiti kar najodločneje. Gospod^^ Kor-	zahtevi, da naj bi zapostavili narodna vpra-	kljnčkom seje prekine razpravo o kontingentu parlamenta ne 1«! To je danes vseol.če pre- ^ je .	j doUer ne bodo rešena razna kulturelua	novincev in otvori razpravo o nujnih predlo-
Velike skupine v zbornici so narodne,	in gospodarska vprašanja. O da, ob gotovih	g»li. Na vprašanje poslanca \Volfa, da-li hoče
Vlada pa ne sme biti strankarska	danih premisah je tudi taka zahteva opravi-1 poskrbeti, da menenja ali sklepi konference
vlada, kajti, ako bi se hotela nasloniti iz-	čena, tedaj namreč, ko gre le za manjšo ali	ne bodo uplivali na zbornico, je zatrdil pred-
žavni zbor. In premalo je rečeno, ako pra- kl]nfno le na jedno sku|lin0f t)i vzbudila ne-	večo mero politiške oblasti, ali ko gre za
vimo, da je svet le z velikim zanimanjem pričakoval včerajšnje otvoritvene seje. To ni
bilo le zanimanje, ampak nervozno-napeto nje ^^ Inorajo |M)l>ot0tL Zato je narodno	boj za ekzistenco, za življenje! Tu	je bil odklonjen,
pričakovanje, kaj ,>oreee gospod Korber, kaj Vpra-ailje vladi najbolj na skrbi. Ni pa mo-	ne gre le za večo ali manjo mero politiške	PreMii na dnevni red je zbornica raz-
]»,ve o svojem pro gramu in o svojih načrtih, (la bj ^ vdna;oflni 8p0ri rešdi hkratu	oblasti, tu gre za naj pri miti vneje, najelemen-	pravljala o predlogi o kontingentu novincev
kako hoče parlamentarno mašino in državo ;n ^ formtjli y prvi vrstj ^ba obrniti	tarneje pogoje za obstanek! Tako je eksce-	^ leto 1900. Socijalist Schrammel je izjavil,
-amospraviti preko mrtve točke, na kateri je pOKnrnfmt stvarem Oeške in Moravske. Vlada	lenea! Ako bi mi Jugoslovani le za hip od-	da nikakor ne more glasovati za to predlogo.
,l,'tir'a!a- prosi torej, naj bi se materijelna in kulturalna	nehali od svojih na rod n ili zahtev, spravili bi	Razprava o tem predmetu seje pretrgala.
In gos,HMl Korber je govoril. Njega iz- vprašanja ne odklanjala zgolj za to, ker na-	v nevarnost ekzistenco svojo. Ob normalnih	Pozneje je zbornica razpravljala o nujnih
jave s ino priobčili v glavnih potezah mej si- nKb,a vprašanja še niso rešena, marveč naj	; razmerah, kjer se le stranke bore za poli-	predlogih, tičočih se štrajka rudokopov. So-
nočnjimi brzojavnimi poročili. bi se narodni prepiri zožili v toliko, da bi	tično nadvladje, je možno zahtevati, naj za	eijalist Verkauf je slikal vzroke štrajku, je
IVedno označimo svoje stališče nasproti bila poleg njih svobo.lna pot za duševne in	hip odstopijo od svojih strankarskih zahtev,	tožil o postopanju z delavci od strani last-
vodilnim temeljnim idejam v izjavi g. mini- gospodarske potrebe države.	da se bo moglo rešiti kako važno kulturalno	nikov rudnikov in je napadal posestnike rud-
sterstega predsednika, naj l»odo tu omenjene To bi bilo politiško veroizpo^veda nje vlade	ali gospodarsko vprašanje: kjer pa se narodi	nikov v severni Teski. Vladi in oblastim je
izjave, katerim ni možno op, reka ti. Korberjeve. '	— kakor je v Avstriji — bore za svoj ob-	očital, da se postavljajo na stran podjetnikov
Vlada zahteva, da se pri |h,znava resnost Najprvo moramo priznati, da se gospod	stanek, tam ni smeti zahtevati take žrtve,	in seje izrekel za osemurno delo, kakor je
nje politiških prizadevanj. Nadeja se, da se Korber v nečem jako prijetno odlikuje od	tam treba spremeniti red, tam treba r e-	zahteva že čut človečanskr. Apeliral je na
.Nlnošaji med vlado in zakonodajnim zastopom ! svojih piednikov: pustil je namreč na stran	šiti najprej vprašanje ekzistence,	vse stranke zbornice, naj olajšajo usodo de-
zasnu jejo na )»odlagi vzajemne lojalnosti. (>me- tiste neslane poklone pred tisto »voran-	da se s tem odpre pot splošnim k u l- lavcev. Seja se je zaključila._
l> ( ) D \j I S T E K
Dolfka.
kapeli nostarno ženo. Šivala je. Sedaj se je	do Grabljevea tudi nihče, zakaj ne bi bila Gradcu. Bil je lep gospodek, kaka leta sta-
j ozrla na-me z žareč i m pogledom ter resno	dobra tudi poslej U ' 1 rejši od Anice. Rad je lovil nbe, rake in
začela: »Muhe mi doma ne dado miru, tukaj	»Lahko bi bila ostala, prav lahko, ker vidre s starim Štefanom, še rajši pa seje
i pa je tako mirno in hlad.«	zdaj ves prizor nima več pravega pomena«, j potmuli 1 pri brhki hčerki njegovi. Pa prišlo
Po tem kratkem opravičenju je šivala	pritrdil sem jej ter vprašal: je, kakor je že to navada: rada sta se
»Ali hodi pogosto šivat v cerkev tista
imela .... Ali vsakega veselja je le prerado
Sličica.
Spisal Janko K e s s 1 e r. —	dalje, ne meneča se za mojo prisotnost.
Bilje vroč, soparen poleten dan, ko'. Pritrdil sem njenim besedam ter molče	Dolfka, o kateri pravite, daje nora?«	konec,
sem v domači župni cerkvi ogledoval v stran- odhajal domov.	»Dve leti je tega, kar seji je zdravje	V gradu so izvedeli od dekel, kam da
skem oltarju sliko sv. Bernarda. Podoba me	»No, ali ni lepa slika?« meje vprašala	poslabšalo: da bi v cerkvi šivala, je pa še mladi gospod Adolf zahaja in čemu. Grajski
je zanimala zlasti zato, ker jo je domač teta zgovorno.	nisem videla, u božice.	je pozval ribiča pred-se, zagroztl mu, da oba,
umetnik Mencinger v letu 17*,r>. slikal za ] »Lepa, še več: krasna, divna je. Le	Ker pa te zanima, povem ti njeno zgodbo«, njega in hčer, požene po svetu, cene pre-
konstanjeviški samostan. Ko so redovniki za škoda, daje neki mazač poskušal na njej	je dostavila teta prijazno ter pričela:	preči tega ljubkovanja, ter mu zapretil celo
cesarja Jožefa II. morali zapustiti svoje tiho; svojo umetnost«, odgovoril sem jej, dobro	»Kakih dvajset let je tega, odkar je na z zaporom,
bivališče — ljudstvo je še danes nazivlje vede, da sem jej s tem odprl zatvornieo znane	levem Krkinem produ nasproti struški gra-
kratko: klošter — prišlo je več cerkvene oprave v našo cerkev in med temi tudi omenjena -lika.
Svetnik kleči v škofovskem ornatu, poleg j
ženske zgovornosti.	ščini stala mala lesena koča. Tudi število
»Menila sem. da ne opaziš tega, zdaj pa	njenih prebivalcev ni bilo veliko: samo ribič
vidim, da res uekaj poznaš.	Štefan in pa njegova sedemnajstletna hčerka
Tisti G rablje vec — naj v miru počivajo	Anica. Za ribiča je bilo to dekle pravi dar
Štefan je sicer obljubil vse, kar je zahteval grajski gospod, na tihem pa klel, grozno klel svojega gospodarja in zlobne jezike, ki ne morejo molčati.
Poslej gospod Adolf ni več zahajal k
i,je*ra mitra in pal.ea, Devica pa se lahko —, ki so vedno godrnjali in brcali/ če jim božji. Bila je lepa, pobožna in pridna, kakor j ribičevim v vas in tudi Anica ni več pela nagi bije, kažoča z roko na svoje razgaljeno ,e prišel kak pesek pod noge, tisti so si iz- nobena daleč na okrog. Marljivo je plela j tako veselo in glasno kakor prej. Le kadar oprsje Ves prizor je slikan tako mično, mislili nekega dne, da je nespodobno, če stoji očetu mreže, skrbno gospodinjila — mater i je nevihta pretresala naravo, da so Krkini skrbno in mojstersko, da se pač more meriti v oltarju Marija z razgaljenim oprsjem. Neki so ji bili pokopali že pred več leti — in valovi visoko pljuskali ob nizke bregove, tezu motvori mlličnih slikarjev. Gotovo pa je j podoba! je ravno zlatil svetnike, pa je tudi | slad ko prepevala v svoji dekliški brezskrb- daj je nekdo previdno odpenjal čolnic pod izmed najboljših slik, kar jih je dovršil Men- j spopolnil Marijino krilo. Mnogim je bilo prav, | nosti.	j gradom ter tiho veslal proti ribičevi koci.
eingerjev čopič.	meni pa se zdi, da slika naj bi bila ostala v	Tako je bilo, ko se je na Strugo pri- Zjutraj pa je bil čoln zopet pripet na na-
Ko -em hotel oditi iz svetišča, zapazil prvotni obliki in obleki. Če se v samostanu selil gospodov brat — Gustav Adolf so mu vadnem mestu, sem visoko na lestvi nad spovednieo v stranski ni nihče spodtikal nad njo in pod župniki rekali — dovršivši svoje študije v nemškem	(Zvršetek pride.)
Vojna v južni Afriki. I/ brzojavk, objavljenih v včerajšnjem izdanju našega lista, bi lahko kdo sklepal, da se je vojna sreča začela definitivno obračati proti Boer-eem. No, šele po zaključku sinoćnjega lista smo dobili vesti, ki znatnu popravljajo tako >< m i 1 m * ter kažejo, da so bile omenjene brzojavke, kakoršnje so že sploh poročila — iz angležkega vira. Sicer seje videlo že tudi navedenim vestem, da so sila nejasne, ter da trdovratno molče o tem. kar bi nas najbolj | zanimalo: kje je prav za prav plavna iuierska četa, k j e j e Cronje?! Tudi mi smo izrekli sumnjo, da bržkone Boerci le žrtvujejo svoje vozove in živino, da z gosti m i zadnjimi stražami motijo Angleže, a glavna j četa da se še giblje svobodno ter da izvemo o njej morda kmalu prav zanimivih stvari. ■Saj vendar ni mogoče, da l>i velika armada, ki se je pokazala doslej vedno spretno in junaško, kar meni nič tel>i nič takorekoč zgi-nila s površja zemlje. —
Naša slutnja se je uresničila. Angležki vojni urad je namreč dne 21- t. m. objavil brzojavko maršala Kobertsa, glasom katere so Angleži od 1»». t. m. v bitkah pri Paarde-bcrgu izgubili 41» v e č i n o m a v i š j i h č a s t-n i k o v ; general Maekdonald je ran jen težko, general Ruox lahko. V tem imeniku pa ni so zapopadene zgube \velshkega, esssex- in peš-polkov na konjih.
Ta brzojavka je seveda morala napraviti sila neprijeten utis na angležko javnost, zlasti ker se je vedelo iz boerskih virov, da s«* bili Angleži, ko ^o hoteli Cronjejev tabor pri Roodoosrandu obkoliti, odbiti, da s» Bo-erci zasedli več vrhov med Paardebergom in Koodoosrandom ter ujeli 4M Angležev. Zlasti čudno pa je to, da uradna vest^ izida bojev ne omenja niti z besedico, ampak govori le o zgubah, a še to le o izgubah na častnikih. I>a so morale biti te zgube dejanski velike glede moštva, lahko sklepamo po velikem številu mrtvih častnikov. Mislimo, da ni pretirano. če rečemo, da 4',» častnikov odgovarja število najmanje nad 1 < H K> mož.
Kakor vidimo tori j Iioerei nikakor še niso zgubljeni, ampak — izborni taktiki in strategi, kakor so — so le spremenili svojo taktiko, prilagodivši jo spremenjenim razmeram. Oni x> začasno pustili Kiraberlev in Ladvo-mith, ker jim gre za veče koristi. In to jih baš odlikuje, da radi in vsikdar o pravem času znajo žrtvovati manje eilje v povspeše-vanje velikih ciljev. Haš v tem pogledu so burski vojskovodje visoko nad angležkimi. Ti poslednji so zavozili prav s tem, da ee-pijo svoje si«*er razmerno velike sile in so zgub'li toliko dragocenega časa baš steni, da hočejo rešiti par obleganih mest. kakor sti Kimberlev in Ladvsmith.
Gotovo je torej, da so se te tri, štiri dni vršili na afričanskem bojišču krvavi d<»godki in pričakujemo z velik«. radovednostjo poročil. ki bodo nekoliko bolj jasna, da-si se tudi iz angležkih ob vsej njih nejasnosti da čitati med vrstami, da je tudi maršal Roberts storil isti trreh, kakor vsi drugi generali, ne (•oznajoči ter*'na in strategije Boeroev, ko je podil svoje čete za generalom Cronje, tja, kjer jih je Cronje hotel imeti!!
Iz Sredca jtoročajo, da je trgovinski minister Načovič izjavil, da so vse vesti o nje-govem nameravanem odstopu neosnovane ter da tudi knez Ferdinand ne misli na kako izpremeno v sesta\ u kabineta. Poročajo tudi, da se finaneijelno stanje kneževine vidno b »ljsa in napreduje. Razvidno je že naprej, da se uradniške plače tudi za mesee februvar ne prikrajšajo.
Tržaške vesti.
Poziv poverjenikom za reklamacije.
Ker termin za uloženje volilnih reklamacij |>oteče že v nedeljo o poludne, poživljamo poverjenike po okolici, naj podatke za reklamacije najkasneje do jutri. tO je V soboto, izroee dotičnim odvetnikom, ker sicer bi bilo prekasno.
Volilno sihanje. Za nedeljo je bil določen shod v Bazovici. Z ozirom na to pa, da Ih» j>o jntršnjem zadnja nedelja pred pusta in l*i tudi v Bazovici veselica, in sosebno še z ozirom na maskarado v gledališču »Ar-raonia« smo odložili ta javni shod na naslednjo nedeljo.
Beležimo z zadoščenjem. Vendar enkrat je ustreglo carinsko ravnateljstvo slovenskim strankam s tem, da je na kolodvoru južne železnice nastavilo uradnika, ki je popolnoma zmo/en deželnih jezikov. Kolikokrat se je že zadrževalo stranke s tem, ker ni bil
uradnik zmožen slovenskega, da — niti nemškega jezika ne, da bi bil mogel stranki raz- j \ežul -	, ® ..... . I - ■ t izdelek. Zahtevajte povsod tolmačiti, koliko ima plačati na užitnim .
Gospodu trgovcu Godini smo pa hva-	I>ne T.>. t. in. okoli štirih popoludnc
žni da je (menda prvi) naročil ta narodni *em prišel v hišo tukajšnjega trgovca in ir<»
• voščilo sv. Cirila
in Metoda^.
Upamo, da bode slavno carinsko ravn*-	Dnjž|ie preilllČIlill. V soboto, dne 24.
stil ni carja Inocenta Grimaldija. Tam nastrani v kuhinji je stal B-letni sinček in jokal. Dekla je rekla: Učitelj je danes tepci To-

željam nasejra ljudstva, Snj ima dovolj spo-;	; k k okr.ljn ra sodiš&i za ci-	. . ,. ,	t	.
»ol.nil, uradniških moči „a ...pola,,, X-N-	vršile ^ aLžbe pr»lfai. : » '"T*. ' .......»lemu gotovo ne .ko l.lo
Slsrneaia r»vn»tfljstTu južno želez- j *	C(), st hi4m	- ^ J« —	f*1'" DeUa "" "'•
Skednju št. 94, krčmarska oprema in
v
hišna
učitelj ! Dekla Danes ga je vendar malo preveč! Stopil sem k fantiču. Tj e v
u h o
na KOKKivoru južne zciezn,cc, ^ —Rocolu št- 1HG, krava, prešič, voz	. 1 .	„	, :
nastavljena neka gospiea, zahtevala valoven- J ; y	^ . venU, s't ' higna '	"" ""
skem jeziku .1 listek (III. razr.) tja in nazaj	i stota ko zatečeno.
do postaje S., pogledala me je gospica de- * 0praV_	Povpraševal sem, kaj je bilo ? Deček
belo, ter' me vprašala nemški, kaj da želim.	Kure Ilsl maSkarado! Prifrknjeni in 518111 ni moSel ",C'esar l™'edati> od drugih
Jaz pa se jej nisem hotela udati, marveč sem zabiti Tine Cuckov iz Kata-ala-baribe pri-	«>a Se™ "> da J® »«'telj Gross
ponovila svojo zahtevo slovenski. Sedaj si pa roma J>() 10 |>rstih in dveh petah z ogromnim petnega dečka udaril tako da je je gospica sama narekovala nemški in sicer: 8premstvom jajc in drugega južnega sadja, Pa"e 11 a 1 1 1,1 ° J e eza /e "a »Also 3 K a rte n bis S.c. Ko mi je že hotela kakor čebule, česna, majarona, krompirja, to- !1 natisniti o listke mesto enega, tedaj sem bila ^aka, kur in petelinov na našemljeni ples prisiljena, po nemški povedati svojo zahtevo, nek0iji-0 brc na uri "pred 11. zvečer, 25. dne dodavši vprašanje, zakaj ne zna ona slovenski, v i,mj
saj <lo sedaj tla so bili tamkaj vedno taki uradniki, ki so bili popolnoma vešči deželnim jezikom. Gospica pa je odgovorila: »leh \verde nicht slovenisch lernen, 1 e r n e n Sie
ga je še pretepal. Isti dan da je — tako so trdili otroci — pretepal v šoli tudi dva druga otroka.
Takemu človeku naj izročijo stariši svoje otroke v vzgojo? Povsem prav je imel tuk.
Gospodinje ea že gotovo poznajo, za to	_ . v
v , , ■	vrli župan, ko mu ie pred kratkim sporočil,
se |im priporoča, da mu pokupijo vse pi-	. 1 , .-
.	nai gre — SKoljke prodajat, ker za učitelja
scance in peteline.	. , - , -
,, , ... , -i	nuna potrelmin lastnosti, zlasti pa ne mirnosti
Lene kuram in jajcam bo naznanjal se	,, ...
de u t se h, wenn Sie Karten haben 8VO:im neotesanim glasnim organom. Komur	In P°^rPJenJa-
li . ... .	Da je oce imenovanega dečka doma, bi
\\ o i i e n .« , .m t0 n, prav, naj pride protestirat.	* , .
Oho, ta gospica malo preveč zahteva od cPoTŽ>... hm... ,„askarada...! «Povž.	"n S;7. g»t"Vo ne molčal, ampak h. gledal, nas. Kedor se t«,rej vozi z žclcznico, se mora j j, bu na 9vojo kojžo..., gmentana reč!	^'gospod ue.telj Gross pr.merno plaše le učiti nemški, da dol,i zaželjen, listek! gkom da bj ^ skisal- ha ha ■ cPovž, je na.	. «'»• Al. .st, ho.1. po svoj,h opravilih okol, Ali ie res tudi slavno ravnateljstvo južne „rfL.., odrekli so mu! Nič, nič in zopet	ma« sama se ne upa ničesar ukremu.
železnice tega — čudnega menenja, da potnik
nič... velika praznota... Položil je rožičke na
Kljubu temu pa ie dolžnost jnistojne oblasti, da o opisanem slučaju uvede po-
mora ustrezati uradniku in ne uradnik pot- ?elo in za„i0i,iv^i se v zmešnjavo človečje
niku?! Potem mu moram že povedati, da nehvaiežnosti, prilezel je <h> vzvišene vzajem- trebne P°,zvedbe da ~ ako iz onih davnih časov, ko še noyti gvojih I>o5asnih mis\[---
taki nazor? so
svoj, hitra
ni bilo — železnic.	Ha... smešno... ložo...! Bodi
Gospico na blagajni pa opozarjam, naj	! j)re|>ndila se je v njem prav počasi
malce uljudneje ravna s strankami, če tudi mjsej _ _ _
slučajno ne znajo nemški ! !	S a m p r i n e s e s e b o j s v o j o k aj ž o.
Gospica sicer ni podrejena gosp. Kor-	^ |>(> zadovoljnega... srečnega... se svo-
beiju, vendar bi ne škodilo, ak«» bi pre-	jirai voži^ki [>0 objemal ves svet, — ki bo
čitala navodila tega gospoda o nalogah in	na raaskaradi dne lazečega meseca, |»ri-
dolžnostih uradnikov. Slednjič bi morda s ko-	reje„i na korist «Tržaškemu Sokolu !>
ristjo čitala tisto znano — Knigge: »1'ber <len Umgang mit Menschen!«
K r a š e v k a. I mrljivost v Trstu. Od 11.—17. t. m. je umrlo 57 moških in 44 žensk, skupaj 101
Cirkus »Stilparama je dal sinoči velikansko predstavo v dvornem gledališču v Belemgradu. Milanu so produkcije tako ugajale, da je daroval 1000 dinarjev iz žepa države, Jutri pride cirkus v Zagreb in od
oseba proti <»2 v isti dobi m. 1. Starih je tam prjleti p(> ba|onlI v Trst. Balon pade na
zemljo tikom pred gledališčem »Armonia«,
bilo 12 oseb do 1 leta, H4 <lo ."» let, «» do 20
let, S do .',(> let, s do 40 let. V) do (>0 let, kjer {)rjre(lj predstavo ,msijajni maskaradi. do SO in nad <S0 let. Poprečna umr
17 do HO
Ijivost je znašala l-'i.o od tisoč. Vzrok smrti je bila sušica v 11, bolezni v sopilih v lt* slučajih; za davico (krupom) je umila 1 oseba, za hripavico 2 osebi.
Mrtveci, prijavljeni dne 21. Jajčič Ehza, .'» m., ulica S. Mareo li>. — Hrovat Alojzij, m., ul. Marco Polo 2. — Dececo Silvij, 1 V, 1., ul. Solitario lO. —
Kažejo opravičene — ukrene potrebno gospodu učitelju Grossu v pouk !
l' t o n i 1 j e v Solkanu hlapec Komel iz Kronberga. Ponesrečenec ni bil pri čisti pameti. Pokopali so ga na solkanskem pokopališču.
X Krč m a r s k a z a d r u g a v N a-brezini priredi v soboto dne 24. t. m. v dvoran", gospoda Ignaca Tance-a sijajen ples, na katerem bode svirala vojaška godba.
X Poroka. Jutri se poroči gospod Josip Platzer, e. k. sodni svetnik v Sežani, z gospico Antonijo Cerne v Toniaju. Bilo srečno!
X Hrvatska Čitaonica v Miho-tičih priredi na pustni torek dne 27. t. m. zabavo s plesom. Začetek ob 7 uri.
X »Naša Sloga« namerja izhajati po
so d
in posestnik 10 K, »Tržaško bralno in pod porno društvo« 6 K, »Delalsko podporno društvo o K. — Podpisani odsek izreka srčno t. m. : zahvalo darovateljem.
»Odsek trg. pomočnikov«. Doneski /a moško podružnico. Xa »vohceti« g. Stularja se je nabralo (> K * st., Kariš Hugo, 31/., 1., ul. \*alle 4. —Burlovič g Kolar je nabral med svojimi prijatelji 5 K,
0 priliki plesa trgovskili pomočnikov
arovali: G. Vek. Gorjup, deželni posl. <ivakrat na	ako so dosedanji nje na-
osestnik 10 K, »Tržaško bralno in pod- ročniki »dovoljni plačevet. po 2 krom več
na leto. ta namen so zadnji številki Sloire
priložene dopisnice, na katerih naj se izvole naročniki izjaviti.
Ivan, od., Rocol 370. — Sarajani Demetrij, .">0 I., ul. Ghiozza ">7. — Križman »Tereza, 1-, ul. Mozza 1. — Kaj bar Ana, 1., ul.
gospica M revije je nabrala na plesu »Kola« ;"> K 20 st., gospici Bekar in Praprotnik sti
Vesti iz Kranjske.
* Umrl je 20. t. m.gosp. Henrik Brilli, kr. davčni kontrolor v Velikih Laščah. Iz II. Bistrice nam pišejo : Dne 1H.
Ronco št. 1. —	.")(') K. Bog plačaj vsem dobrotnikom!
nabrali o priliki poroke g. Muhe v Lokvi febr. t. 1. se je vršila veselica našega gasil-
Blagaj ništvo.
nega društva, ki se je izvrstno obnesla. Občinstva je bilo toliko, da se je zadnji kotiček
dela 1*4. — Cinti Pija, 17s »k Farneto — Kralj Marija, 1 1., ul. Molin grande <*>. — Mossauer ^Marija, i>l> 1., ul. Commer-ciale i1. — Vallerin Amadej, 22 I., ul. Mon-tuzza 1.
Prijavljeni <lne 22. t. m.: Gerdol Rud., S d., Skedenj 123. — Veniš Viktor, 11 m., ul. Tesa 10. — Šimenc Ana, 72 I., ul. Giu-liani 5.
2. — Brandolin Ivan, S in., ul. Leo 7. — Girard Matilda, »k! !., trg Giuseppina 5. — FTdsing Karol, 1., ul. Ghega 3. — Bosič Teresija, 7H 1., ul. Nuova li>.
V m e s t n i bolnišnici: Ferraz-zuti Josipina, 2-*> 1. — Sivec Marija, 2 d- — Tonassi Ana, 3S I. — Kovač Marija, <>t> 1. — Kraus Ida. ."»<» 1. — Miklave Ignacij, ;")8
L — Zemaro Lorene, S3 1. — Sajovic Marija, pHti -e y črnj ol)leki s črno kravato. Začetek sestavljal še le zadnjo uro. V igri »Eno uro 2 d. — Colom bo Dominika, :">4 1. — Ker- piesa točn<) ol) llr} ZVečer.	doktor* gre vsa hvala izvrstnim igralkam
zulič Anton, 2s 1. — Braganzi Marija, 37	-
L — Štefan u tt i Marija, «>") I. — Fontana Natalija, .">0 l. — Kocijančič Marija, 33 1. —
Rudel Karolina, f>7 1. — Travan Matej, j x Še o učitelju Grossu. Iz Ma- pa tudi drugim igralcem.
~~	rezig pri Kopru nam pišejo: Cenjena »Edi-	Tombola seje vršila zelo mirno, samo
Vremenski vestilik. Včeraj: toplomer nogt< -e imela -e parkrat priliko, da se je jezili smo se na go. Ivanko, ki ta dan ni ob 7. uri zjutraj 7.2, ob 2. uri popoln d ne bavila'B tllkajšnjim učiteljem Rudolfom Gros- bila srečna, koje vzdigovala listke iz vre-
soin; a bavili so se ž njim tudi drugi ča- čiče. Po tomboli pa smo zarajali tlo pozne sopisi.	ure. — Da, prav lepa zabava je bila.
Gross je postal v kratkem času neka
Zadllji plesni veneek. Prihodnji torek, sobane napolnil. Zahvala na tem vspehu gre dne 27. t. m. bo imelo naše »Delalsko podp. v prvi vrsti si. tamburaškemu klubu «Ilirska društvo« svoj tretji in zadnji plesni venček Vila», ki je. svoje točke izvel uprav mojster-v dvorani Mallv, ulica Torrente 16.	Poseono je ugajala glasbena slika «V
Na ta venček je dovoljen vstop tudi <1 o- spomin Tomislavu®. Da, ponosni smo na tako s toj no oblečenim maskam.	društvo. Po prvi točki tamburanja je nasto-
Kakor običajno vsako leto, tako bo tudi pil gosp. Jos. Kontel z svojim šaljivim pri-Hacker Karol, i >2 L, ul. C as ta Idi	^ ^ključni venček eden najživahnejših, zorom. Ta točka je bila res šaljiva. A po-
na katerem se našinci j»oslove od letošnjega misliti treba, da je g. K.še-le zadnji dan pred pusta.	veselico prevzel to točko, kajti dva druga
• »Slovanska čitalnica« v Trstu priredi gospoda bi bila imela izvesti šaljivi prizor, jutri, dne 24. februvarja t. 1. zadnji svoj Gospod K. si ni vedel v zadregi pomagati plesni venček v letošnji pred pustni dobi. Na- drugače, nego da je segel po «šaljivi pod-dejamo se, tla bo tudi ta venček tako dobro oknici», kar pa prav za prav ni bil šaljiv obiskan kakor prejšnji in da se ga vse naše prizor, ampak šaljivo petje. Vsakako pa bi vabljeno občirstvo polnošteviluo udeleži. — bilo želeti, da bi se v bodoče program ne
Vesti iz ostale Primorske.
gospicam Satnsa, posebno pa gi. Pepci, in gospodoma Fr. Kregarju in Jos. Batisti, ki so svoje uloge prav dobro rešili. Pohvala gre
ll.lt C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj <oo.7. — Danes plima ob 2.38 predp. Oseka ob 11.31 pop.
V—<
Narodno voščilo (biks). Naš trgovec	ve|i5;na? neka znamenitost. Ko bi hoteli spo-
Stanko Godina, ki ima svojo prodajalnico na	v . , ,. r .
ZZ . " ' ' J * J	ročnti čitateljem »Edinosti« vse, kar on uganja
\ rdeli, nam je poslal zabojeek voščila (Inks).	J ® J
Voščilo je v navadnih a lični!, lesenih škat-	v Ma rezi ga h, trebalo bi, da otvori »Edinost«
ljicah, ovitih z l>elo-modro-rudcčim papirjem	stalno rubriko / nadpisom: Učitelj Gross.
ter z naslovom: V korist družbi sv. Cirila	Čitatelji »Edinosti« poznajo že germančka Pliberkom mislijo zasnovati Nemci
in Metoda v Ljubljani*. ^ j	Grossa, z človekom Grossom se bodo pečali namen je »schulverain« tudi že dovolil pod-
Zalogo ima Ivan Drufovka v Gorici. /To	. _ nuU nj vih v Ma rez i ga h noro. To bi bilo vse hvale vredno podjetje,
v-M<<.ilii u» naihneisp vrste ter ie tonlo urino-	j cj j o ni
Vesti iz Koroške.
»S u p pen a nstalt« v
Šmihelu
nad ta
voščilo je najfinejše vrste ter je toplo pripo-*j ročamo vsem našim trgovcem kakor tudi našemu ljudstvu sploh.
napravljenih bravur —, a v naslednjem naj ako ne bi vedeli, da ima služiti le kakor spoznajo čitatelji učitelja Grossa!	[sredstvo podlim namenom potujčevanja.
Iv u <1 n i k v S m a r t n e m p r i R o-ž e k 11 so zabeli popravljali. Uiti so to stari zapuščeni rudniki, v katerih st prej kopali svinec. Planinska rudarska družba je začela (»opravljati rove ter delati nove podjx»re. Dosedaj dela v jamah IX delavcev, katero število pa se bo takoj pomnožilo, ko bodo končana pripravljalna dela. Posestniki v okolici ImmIo imeli pač pri vožnji zaslužek, a pri go6|*>darstvu jim bo manjkalo delavcev, ker že sedaj kmečki fantje silijo k rudarjem.
razvoju. Vlada računa na podporo gosjmdskc	o velikih zgubah napredovali na planem zem-
zbornice v vsem, kar zamore služiti v do-	ljiŠču. Petdeset angležkih topov je v nedeljo
sego notranjega miru in napredka na du-	in ponedeljek obstreljalo boerski tabor. Cronje
še vnem in gospodarskem delu. Gospodska	je v torek zaprosil za premirje ter priznava,
zbornica je potem sprejela predlog člena	da je v ponedeljek zgulril nad S()() mož (??).
Razne vesti.
Okužene knjige. V nekem uradu ruske vlade v Pet n »grad u so jeli zaporedoma obolevati mladi in čili možje za tuberkulozo. Preiskava je dokazala slednjič, da so se vsi okužili z uradnimi knjigami, v katerih je kar mrgolelo bacilov. Neki jetičen uradnik je imel namreč navado, da je z oslinjenimi prsti preobračal liste ter tako zanesel kužne bacile v knjige in je tako inficiral tudi svoje tovariše.
Zastrupljena je reka Doneč v harkovski guberniji. Voda neznansko smrdi, ker je v njej poginilo nešteto rib. Poginilo je tudi v neki vasi HM) glav živine, ker je pila zastrupljeno vodo. Krivda na zastrupljenju reke se pripisuje sladkornici v Rotermundu in Botkinu.
Dobrodušna navada z resnimi posledicami. Umrli knez Kamilo Starhemberg je imel navado poskušati zvestobo svojega novega služabnika s tem, da je v svojih prostorih nalašč zgubljal veče ali manjše denarne svote. Ako mu je potem služabnik najden denar zopet vrnil, kvitiral je knez njegovo poštenje z besedami : Le obdrži«, ter je često še kaj pridejal v nagrado. Nekoč pa je knez v svojih prostorih izgubil dragocen eravon (svinčnik) od inalahita. vdelan v zlato, katerega si je iz Moskve prinesel v spomin. Bilo mu je mnogo do tega svinčnika in čez tri dni se je |>otožil svojemu služabniku : »Nerazumljivo, svinčnik od malahita je popolnoma izginil . »Svinčnik od malahita?« -e je začudil služabnik ter nadaljeval : Tega sem že pred tremi dnevi našel v tepihu od medvedove kože — ter ga takoj tudi obdržal«. Kako je ukrenil na to knez Starhcm-l»erg, molči zgodovina.
Smrt je našel v Franklinovem rudniku v Virginiji Slovenec Jos. Sterle iz Starega tr^a na Kranjskem. Podsulo ga je. Doma je zapustil ženo s tremi otročiči.
Lahen potres SO čutili v Zagrebu dne I?0. t. m. ob 2. uri 51 minut popoludne in sicer v smeri od severozapada proti jugovzhodu.
Stavka mizarskih pomočnikov se je pričela v Brnu. V .-tavki je okoli s<MM» mizarskih pomočnikov.
Bombo z dinamitom je našel železniški paznik na progi na severni strani Žičkovega tunela pri Pragi, zavito \ žepno rutico. Ta napad so gotovo namerjali anarhisti, katerim se je te dni bil posrečil napad na bolnico v Nitri na < >gerskeni. Pomešali so mej premog dinamita, ki je razgnal peč v kopalni sobi ter je tri bolnike smrtno ranil.
Čudak. V Belemgradu je umrl te dni H>-letni nadporočnik v p. Milije Nikolie, ki je zapustil 1.~»<UMM> l'r. I»eligrajski sirotnišnici. Pokojnik si je to premoženje prihranil s tem, da je j»orabil na dan le 11'r. (24 kr. i. Svojo obleko si je krpal sam. Dvajset let je nosil neprestano isto bluzo in čepico. Bluza je bila radi večnega krpanja sestavljena iz samih krp. V testamentu je izrekel željo, da naj ga pokopljejo v navadni leseni rak vi in v stari uniformi.	Slov. Narod*.
Čehi za slovenske planine. Slovenskega plauinskegra društva češka jmclriižnica v Pratri je sedaj najmočnejša podružnica našega planinskega društva. Praška podružnica šteje
členov. ("eška koča na Ravneh jw»d (irintovccm je /e zirotovljcna. Slavnostna otvoritev 1h» letošnje |M»letje ob uavzočn<rsti čeških turistov in tu r; sti nj. Ta koča je najlepša in najudobnejša stavba v slovenskih planinah. Stavljena je v češktm slogru ter v i-t^m slojru <li ti »i tudi opravo iz Prage.
«Slovenec ■.
Brzojavna poročila.
(FMpmiska zbornica.
DI NAJ 22. (K. B.i V gosj«»dski zbornici je ministerski predsednik podal |»odobno izjavo, kakor v zU»rnici poslancev ter rekel, da je neobhodno jm.trebim, da vendar že neha stagnacija v zakonodajstvu in v gespodarekem
Zakonskemu načrtu so priložena tehnična in trgovinska poročila , mape, prevdarki stroškov.
Proga Seh\varzach Gastein bi merila '»<> kilometrov ter stala milijonov kron ; proga Gastein-Mollbrucken oziroma Spital, bi merila 47 km. ter stala 48 milijonov kron. Proga Celovec-Jeseniee je navedena s 44 km. in 38 milijonov troškov. Stranska črta Baren-graben-Beljak bi merila 22 km. ter stala »> začela še le po 12. uri. To je provzročilo ži- rovje. Danes se je odpeljalo K»() voz ob se- milijonov kron, vstevši 4 km. dolgo dvojno vahno razpravljanje in burne prizore. Pred-j verni obali reke Modder. Kakor se vidi, se progo pri Beljaku.
sednik je izjavil, da se je seja tako pozno je s tem moč Boercev skrčila le neznatno.	Proga Jesenfce-Goriea I>i merila 1U km.
otvorila na željo dunajskih poslancev, kateri Obstreljanje mesta ni prenehalo.	'ter stala glasom proračuna 60 milijonov kron,
so se hoteli udeležiti istodobne seje dežel-'	Boj proti generalu Cronje.	a proga Gorica-Trst (Sv. Andrej) oo km. ter
Fiirstenberga (nstavoveree), da se v jedni prihodnjih sej prične debata o vladni izjavi. Državni zbor. DUNAJ 23. (K. B.) Zbornica poslancev. Seja, napovedana za 11. uro, je
Izpred Lad.vsmitlia.
LONDON 22. (K. B.) »Morning Post« ])r i občuje v svoji drugi izdaji tole brzojavko Iz Ladvsmitha z dne 1'.». t. m. : Boerci so minoli teden poslali 400 voz v Draken-go-
nega zbora nižeavstrijskega. Stvar je s tem	LONDON 23. (K. B.) »Dailv Xe\vs«;
rešena. Seja traja dalje.	javljajo iz Modder Riverja 21. t. m.: Tabo-
Dcžclni zbor Niže-Avstrijski.	rišče Cronjevo se nahaja na severni strani
DUNAJ 2-"». Posl. Noske je izjavil pred	Koodoosbergdrifta. Sprva so se Boerci na-prehodom na dnevni red, da so ga po noči, liajali tudi na hribih na južni obali, ali so
stala 1Š milijonov kron.
Skupaj bi druga železnična zveza med Trstom in notranjostjo merila	km. in
stala 182 milijonov kron.
Ogerska kreditna banka.
ko je stopil iz deželne hiše, sprejeli s klici	bili v soboto spodeni z večine hribov. V ne- Kakor javlja kor. biro dne 22. t. m. z »Pfui« ter je vprašal predsednika, ali hoče	deljo je prispel French s konjiki in v pone- Budimpešte, je upravni svet ogerske kre-v zvezi s pristojno oblastjo izdati potrebne	deljek so dovršili obkoljenje. Popoludne je i aitne banke sklenil predložiti, da se od či-naredbe? Deželni maršal je izjavil, da vzema	Cronje zaprosil za premirje. Kanonada je tra- {stegn dobička v znesku 3,656.095 kron raz-ta dogodek z obžalovanjem na znanje, da	jala tudi v torek v jutro. j ,]eij dividenda 3<> K, da se 300.0U0 K odhode skrbel za varnost poslancev v deželnem	Angleži ne dovoljujejo premirja. stopi rezervnemu zakladu ter 109/.»i>3 K pre-zboru: zunaj istega naj skrbi ra red redar-	LONDON 23. (K. B.) Jutranji listi n(.se na račun novega leta. stvo. Potem so pričeli specijalno debato ter	priobčnjejo to-le brzojavko iz Capstadta z Denarni tnr. sprejeli prvih 18 paragrafov občinskega šta-	včeranjega dne: Cronje je prosil za 24-urno j)ne 21. t. m. so bili na dunajskem jav-tuta. Od 12.—2. ure so pretrgali sejo.	premirje, da pokoplje mrtvece. Odgovorili so nem trgu stavki za bančne akcepte prve Stavke.	mll> <1:l se mora bojevati do konca ali pa se j VHite 37^ Tm]; v Berolinu privatni di-PRAGA 21. (K. B.) Položaj v čeških	n<lati brezl>0S°jno- Brzojavka lorda Robertsa skont ter dosegel 43/, %. O nalaganju pro štrajkovnih območjih je v obče nespremenjen.	nazmin-'a za«etek v Debirskih rudnikih ujtimo se jc na Dunaju zopet ponujalo do-Iz Klad na javljajo: Včeraj jutro je nekdo	v kakih ^ dneh. volj denarja ter seje naložilo le malo efekt, ustrelil iz gozda na rudarjev iz Bra/kova,	Cronje se hoče biti do smrti. Prolongacijski stavki so menjali nad 5 in ki so šli na delo. Kn delavec je ranjen s ka-	LONDON 23. (K. B.) »Dailv News« <>/0. Gibanje na glavnem zavodu avstro-menom. Krivce iščejo.	j»vljajo iz Modder-Riverje z dne 21. t. m.:! ogerske banke je bilo glede vlog in zapad-
OPAVA 23. (K. B.) Položaj v ovstrov-	( VonJe» 5eSar mož eeni jo na 8000 mož, jej losti zelo omejeno,
sko-kar vinskem okraju se ni spremenil.	najprej odklonil zahtevo Angležev, da se uda
MOST 22. (K. B.) Na 2s rovih dela	brezpogojno, pozneje pa je poslal odposlanca
od 3401 mož 1 S2»i, med njimi 2W rudarjev.	v an^ležki tal>or; ki -»e l,a se lu,5e j
udati. Odgovorili so mu, naj pride v tabor.
Vabilo
Na 24 rovih dela 1699 mož.
Samomor gledališkega ravnatelja.
DUNAJ 23. (K. B.) Ravnatelj Karlovega gledališča, .Tauner, se je predpoludne ustrelil v svojem stanovanju. Vzrok ni znan.
Oarerski oddelek pariške razstave.
BUDIMPEŠTA 22. (K. B.) Cesar sije ogledal predmete, namenjene za ogerski oddelek pariške svetovne razstave. O tem so ga spremljali generalni komisar Lukaes in vsi ministri. Cesar se je izrazil pohvalno o
v
Cronje je to odklonil ter dodal, da se ga je krivo razumelo: on da se hoče bojevati do smrt 1".
Cronje obkoljen !
LONDON 23. (K. B.) »Reuterc javlja iz Paardebergdriffca z dne 20. t. m. : Veličastni ponočni marš Cronjejev iz Maggers-fonteina, bo menda, da-si je bil spočetka vspešen, slednjič vendarle osbdepoln. Glavna moč Boercev je obkoljena v nekem skriva-
sijajno lubnii
katero priredi
„Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov'1
dne 25. februvarja 1900
v gledališču ,,Armonia"
na korist
^ Tržaškemu Sokolu^' ^
vsem, kar je videl ter si je dni predstaviti »«■ «'»	~ «« ^ ! Svirka hode vojaška sodba c kr. WW
franeozkega generalnega konzula Riffaulta. an*Iezko topništvo. Dogodki z nedelje doka- N/v/>/v/ pe5poika BarolI Waldstattcn št. I»7. Najbolj zadovoljen je bil cesar s husarsko	junaStvo umikajočih se nasprotnikov,	Zadetek točno ob 10. uri zvečer,
dvorano, z veliko sliko Vagosa s podobami ki 80 <la-81 že »trujeni, bojevali hrabro.	Vstopnina: za gospode v civilni opravi: 2
iz zgodovine husarov ter z cerkvenimi pred-' SPrednja straža angležkih pešcev je zasedla kronh kostumirane maske, dame in Sokole v
meti nadškofije v Kaloči in kašovske škofije. <l<'lin,> ter °bkolila sovražnika. Pešci so po- , ^^. prizemlju: 10 kron, v prvem redu : 8
Rusi in železnice na Turškem in v Musili napad na tabor, a zaman. Nekaj boer- lo-ou, v II. redu: H kron. v III. redu: 4 krone.
Perziii	vozov se je unelo. Ob svitu gorečih	Predznambe na lože vsprejema se vsaki dan
"	.v .. .	od !>—12 zintraj in 4—i ure popoludne v ulici Mo-
CARIGRAD 22. (K. B.) Kakor je sli- VOZOV S° an^lezkl topmcarji 1.1 pese. obsipali |ino piccoloJ 5t/3 na levo Upnice istotam
. • ji* * 1 1 -i	-- •	1 • Boerce vso noč s strašnim ognjem,
sati v udeleženih krogih, se tičejo ruska pri-
zadevanja glede nadaljevanja maloazijskih
železnic v provincijali, ki mejijo na Rusijo,	TrCjOVillĆI I TI prOVIlBt.
tudi glede ozemlja na perzijski meji: Rusi	Avstro-ogerska banka,
želijo namreč, naj bi turška vlada tudi gledej Kakor javlja k(>r h]r6 z Dunaja z dne] prog proti perzijski meji ne storila n<»benega 22. t. m., generalni svet avstro-ogarske banke | končnega sklepa, d<»kler ne bodo določeni v sej; omenjenega dne ni našel povoda, da bi
sklenil kako spremembo bančne obrestne mere.
kavarni Coir.mereio. Nerazprodane lože prodajalo se bode ~2ii. februvarja v gledališču.
b«.
ruski načrti glede perzijskih železnic, da iM»tem mogoče proge primerno zvezali. Kraljica Viktorija in cesar Vfljelm se 11 e su i deta
Proti klav/.uli o carini na vino.
Na poziv dalmatinske vinarske zadruge
g Zato i tovarna
TS^F" pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Miozi v Trstu
........ ..........poziv oaimatiiisice vinarsKe zaaruge	_
LONDON 22. (K. B., ,Reuterc javlja: i w se dne 12. t. m. se3tali v Splitu župifni j * ^zza Rosano 2Jsolsko poslopje).
Xrt;,dVlbL!e_kraUiea .Vikt^a,8eSla V občin, poslanci predsedniki trgovinskih zbornic I* Bojr;lt izhor T tapetarijah, zrcalih hi
bližnji prihodnjosti z cesarjem Viljelmom, se Dalmacije> (la se dogovore o korakih, ki jih ne potrjuje; sploh ni znano nič gotovega o je treba ^ti proti obnovljenju klavzule vj® končnem namenu kraljičinega ,«»tovanja.	pogodbi ' Italijo. Na shodu so* bile zastopane gC
Spor med turško vlado in armenskim 1 vge ^>1 i tiske stranke. Predsedoval je odvetnik Q
dr. Tomaseo. Po daljši in obširni razpravi so ^
tapctarijali. slikali. Ilustriran cenik gratis in Iranko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se tui hrod ali železnico hrez da hi se za to kaj zaračunalo.
Sladčičarna in pekarna
HENRIK STIB1EL-A
patrijarhom.
.... ----------- - — -----J — ----------- -----[' - - - ----j
CARIGRAD 22. (K. B.) Ker ni poma-	izvolili odbor, ki sestavi spomenico do vlade, * gal protest armensko-gregorijanskega ,»airi-	y katcrj |>Q ]tro^nja jn zahteva vse Dalmacije, jarha proti pripravnim naredba m turške vlade	da ^ ta nesrečna klavzula iz prihodnje poglede volitve «katolika« vSis„, je sklenil	godbe izpusti. Zajedno so sklenili na tem mešm-iti svet patrijarhata, da pošlje mons.	shodll> ,]a se bodo po vsej deželi sklicevali j Habavana, vladiko jeruzalemskega, v Sis, da	ghoHi v ta namen.	TRST - Piazza S. (Jlacomo štv. Corso - TRST bo za mogel po njegovem poročilu delati na- Drilga Železniška zveza s Trstom. priporoča za pustni čas svoj veliki izbor vsakvrstnega
daljne skle,ve.	V včerajšnji seii zbornice klancev ie ■ "ajftnejSega peeiva in sicer za poroke, pojedine,
' .	... .. .	> uei,tJ	zl>orn,ce posiance\ je krgtej ->0go8tovanja kakor, sladčice, konfete, eoko-
Vojna v južni ACriici	vla(|a predložila načrt zakr>na o gradnji ne- 1 lado. line pijače: rozoljo. maršala, malaga, eiper.
Posredovanje Zjedinjenih držav in Nem-	katerih železnic na <lržavne troške in dotične ! „	rum
utp	.	.........	Velika pekarna, kruh vedno svez.
'J*-'*	iM>/vP'i/tii tin ivioi vol/i'/ii liinim \r * on 1 mm<\	_ 1	•
proračune mej železnicami, ki se imajo zgra-
\\ ASHINGTOX 22. (K. B.) V mero-	tliti prihodnja leta, sta mej ostalimi železnica
dajnih krogih zatrjujejo, daje neopravičena	6ez Ture iu Karavanke. Prva, čez Ture, je
vest, glasom katere bi bile Zjedinjene države	rabeljena v dva dela in sicer: v prog«»
dr/avnem tajniku Hev„ z \emčijo ozi-	Salnvarzaeh-Gastein, ki se mora dovršiti leta,
roma poslanikom pl. Hollebenora sklenile po-	1903 in v (>rogo Gastein-Mollbrucken ozi-!
g(Mlbo <» intervenciji v Transvaalu ter da se	roma Spitai. ^ ,le| mora biti gotov leta
o skupnem posredovanju niti ni razpravljalo.	1907
Cronje prosi za premirje f i	Železnica čez Karavanke mora biti go-
r,ON DON 22. (K. B.) »Reuterc javlja	tova v letu 1904. Vlada se je odločila za
siniH'i iz Modder-Riverja: Divizija Kellv-	bohinjsko progo, ki bi šla iz Celovca oziroma
Kennvjeva je v nedeljo ob zori napala tabo-	iz Beljaka nad Jesenice, Bled in Sv. L»ucijo,
rišče Cronjevo pri Koodo<tsraudu na reki	v Gorico ter bi se nadaljevala nad Opčine v
Modder. Bitka je trajala ves dan. Angleži so	frst in Sv. Andrej.
Sprejemo naročbe od zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Po*trežl»a točna. Cene nizke.
Proti kašlju,
fflobolii. liripavosti, uuadauju glasu, tataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v Škatljieah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celji
vabi na I V. redno oheno zborovanje, ki 1><> v nedeljo dne 4. sušen 11*00. popoln d ne o 1» .'i. uri v g< »stil nični h prostorih Narodnega doma v Celji. Dnevni red: 1. Pieeitanje in odobrenje zapisnikov 111. rednega in dveh
Mala oznanila.
iii ruliriko prinašamo uzuaiiib p<) ujničjih cenah Za enkratno in>eri-yo se i»la«"a |h> I nv<~. za I«m*1» ; za večkratno in ert-ijo ne cena primerno zniža. Oj;Ia*i »t vite let« za enkrat na eilec -«ta'n-j<. po l(» ul<l. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnih ohmkih. Najmanja oltjjtva nč.
V Trstu.
Posredovalnica za potovanja.
Alojzij Mozetič ^StU
izvfurednih obrnili zborov. '2. Poročilo: koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk društvenega vodstva in pregledoval cev letošnje svetovne razstave v Parizu.
računov. .*». Volitev odbora in pregledu- - ■ '"	— ■ ™ —.....11
val cev raennov. 4. Razni predlogi in
nasveti. i\
določbe
ri. re<
lni
društvenih redne člene, ki še niso po-
členi se opozarjajo na 24, in 2f> pravil. Vse tiste svojih društvenih slali drnštvenenu vodstvu plačanih doneskov in ki se mesečnih doneskov niso plačali, opominjamo, da to store se pred občnim zborom, ker bi jih drugače zadeli nasledki, označeni v $ .'»2. društvenih pravil. —
ODHc >K.
Krčme.
Perhauc Jakob
ulica Acquedotto 8 Zalogu vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pirih Ivan
potrdilo k"l,inja_i':v
ulica Media št. 3., toći črna in bela vina in pivo prve vrste izvrstna, cene zmerne.
Odhod in prihod parnikov. KJOOOOOCO*XXXXKXtt
Lozič Jurij
Androna S. Lorenzo »za magistratom i. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od r> litrov naprej. Xa zahtevan je se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran
ima gostilno vulici Ireneo št. '1., toči istrsko, dalmatinsko iu l>elo vipavsko vino ter Steinfeldako pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rehar Peter
ulica Riborgo št. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Vsem deželnim poštnim uslužben-com Avstrije brez razločka službe in spola. Na podlagi vsestranske vzajemnosti obstoječih društev poštarjev in društev poštnih odpraviteljev avstrijskih v svrho pogovorov in pospeševanja stanovskih interesov vseh deželnih poštnih uslužbencev brez razločka, se ho vršil : dne ♦>. marca t. 1. oh 10. uri. splošni shod poštarjev in poštnih odpraviteljev tudi domaći kruh v pecivo. Postrežba točna v ljudski dvorani nove magi-s trat n e hiš e na I) u n a j n. Vsi tovariši in tovarišice so vabljeni torej tem potom, da se tega shoda udeleže kar
Pekarne in sladeiearue.
Jak. Perhauc P*r-
karna in sladcirarna. svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema
Kavarne.
v
Antnn ^nrl! prip°ro<:a sv°j> kavami
nillUU WUa 11 »Commercio« in-Tedesco« | ki sti shajališči Slovencev. Na razuolago so vsi slo 1 najinnogostevilnejc. da bo isti velikan- vengki in innogo drugih časnikov/
sk;i manifestaciji proti sedanjim neznosnim stanovskim razmeram njihovim.
Stalni akcijski odbor.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
pdp. omn Nrbrežina« C ervinjan, Benetke 8— _ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko SJŽ5 _ „ Nabrežina, V dem. Benetke, Rim — _ omn. Nabrežina. Videm. Benetke. Verona _ pošt Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 1l' 4T> pop. onm. Kormin. zveza < ervinjan. Benetke
Zaloga doir in soriarski mojster.
Anmm F 1*51 II	Franceaco št. '2.
f"» l C*l	tAl I Trgovec z dogami in so-
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo.
Delo solidno, cene zmerne.
Trsrovei.
Ulica Barriera vecehia št. 13 p r odaj alnica vsako v rs t nega ntan i fakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
4.35
š30	„
6.25	„
S.15	zvč
815	„
s i.',	..
9.45	„
6.10	„
Nabrežina, Videm. Benetke. Rim
po-t. Dunaj, zveza z Reko brzovt. Kormin
Dunaj, zveza s Pešrm, Reko meš. Nabrežina, Videm. Benetke do Murzuschlaga
(samo ol> sredah) ekspres v Osteii'Ie Dohod v Trst:
Novak Mihalj
Muha Josip
trgovec, ulica Sv. Cate- ; rina štev. 9. priporoča 1 svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na
Benetke t via Cervinjan in via Videm) drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Rim (via Bixij) naravnost.	~ ~~~
Oglje in drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro pre- 1 skrbljeuo zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. kok i. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
pdp	me«. vi Murzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ iz Italije, Kormina. Nabrežine
8.45 _	brzo vi. iz Kormina
9.28 _	_ Dunaj, zveza s Pesto, Mnihim
10.2."» „	pošt. Dunaj, zveza z Reko
10.4O _	hrzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 _	omn. iz B<*netk (via t ervignjan)
5.35 pop	pošt. Dunaj, zveza z Gorico
7.4."> zve.	omn. iz Italije preko Kormina 8it0 _ hrzovl. iz Italije preko Kormina 9.— _ _ Dunaj, zveza z Reko 11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. (samo v sredoi ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod o d S v. A n d r e j a
Mesar.
mesar, ulica S. Fraucesco l(i, postrežb z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
T. Zadnik
n.30 pdp. 8J5 ., 4J)0 pop-7 4.-. _ •>.:> > _
s.o:» pdp £ _
11.15 _
<>.15 zve. 9-50 „ 92f» _
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje, Divača, Rovinj. Pulj. Dunaj hrzovl. Pulj. Divača, Beljak. Dunaj Herjielje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih).
Dohod k sv. Andreju.
Divača Pulj, Rovinj
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj
Pulj, Rovinj. Dunaj, Ljubljana
hrzovl. Pulj. Rovinj, Dunaj
Hrpe!je. Divača (nanio oh nedeljah in
praznikih.)
31 i i n na par.
Valentin Skočir ru
kjer melje vsakovrstne turščene tn< ke Trgovcem pošilja ua dom točno iu po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
1 'od h če v a n j e j ez i k ov.
Jurca Katinka
ali zunaj francoski, neni>ki. slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
V Gorici.
C. ir. prMigirani Kroji 3
Civilni in vojaški krojač.
vsakemu kaj raznmijivi iS* krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 21 I. n
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za ol»leke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Zahvala.
Podpisana čuti >c dolžno tem potoni zahvaliti se blagim mladeničem tovarišem, in dekletain, k' -><» svojemu tovarišu, našemu nejMizahnemu sinu oziroma bratu
Josipu Žvabu
)M»ložili vencev na krstit ter vsem onim, ki ga v tolikem številu spremili iz hiše žalosti na pokopališče k večnemu ]točitku.
V Skopem, dne *2\. tebruvarja l'.MMl.
Ko<lbiiiii /vnb.
Voščene sveče.
sve'ar v <ioru*i ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2o;n> k. Za obilne naročite se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Pohištvo in liiehlji.
Novoporočenci pozor!
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev. okvirjev, ogledal, stolic zsi jedilne s^»l>e, blazin z različnimi tapecariiami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Breščak. Gorica. <«os|io>ke ulice Stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
V<»Š4'il<» (hiks) iu iisnje.
Glavno zalogo
tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan Dm lovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročhe se točno izvrše.
voščila [hiksa] družite sv. Cirila in Metoda in
V	Zavije preko Sv. Marka. Skednja, Sv. Sobote. J
Milj oh 7.15, 9, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod !
H.—,	10 — predp, 12.10, 3.25, 4.45 pop.	; /
V	Milje 8 (poŠta), 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30. j
4.15 (preko Sv. Marka) ti.15 pop. Prihod 7 (preko Sv. Marka), 8, 9.30 (pošta) predp.; 1.30, 3.30 (pošta). 5.30 pop. Ob n e d. in prazn. 8 (pošta), 9.30, 12 (pošta) predp.; 3.—, 4.30.7.15 pop. Prihod: ti.30 (preko Sv. M arka t 8.— 9.30 (pošta) predp., 2.—, 3.45 (poŠta) 6.30 pop.
V	Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po-
šta) pop. Dohod <>.45, 9.— (pošta) predp.
I.30.	3.— (postal. Ob n e d. in prazn. 7.50 j predp.. 12.05 (pošta), 5.— pop. Dohod: 6.45,1 9.— (pošta) predp., 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. D o h o d |
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in j prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— j zjutraj iparnika _ Istri au in „Portorose".)
V	Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. D o h o d
6.— zjutra;.
V	Rovinj preko Pirana, C'ittanove, Poreča vsaki
pond., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek, soboto ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane, Cittanove, Salvore. Poreča.
Vrsara, Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. D o h o <1 2 pop.
V	31 i r a m a r 10.4."> predp. 3.15 pop. D o li o <1 1.30 6 pop.
Furlanska železnica.
O d h o d iz Tržiča:
7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do Cervinjana.
Dohod v T r žic: 7.20. 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Cervinjana. 1.35 pop. iz Cervinjana.
D — MEJNARODNI
rANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
Od do "24. tebruarija
III. serija Špansko.
Jako zanimivo potovanje po Havani in sv. Sebastjanu, Arena v času boritve z biki.
50 podob 50.
Vstopnina 20, otroci 10 kr.
SEMENA
nasadov cvetic, travnikov Itd.
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v irstu:
Roberto Bambule
cvetličar
v Via delle Torri (Palača Diana).1
XXX*OOOOCXKXXKXXX
N
Priznano n:tjlM)lj$i z važnimi patentiranimi novoMini lastne iznajiU«» tehnično dovršeni
glasovirj i
ilolie ne najbolje in najceneje direktno j>ri tovarnarju
Henrihu Bremitz
c. kr. dvornemu zalagatelju.
Trst — Ko r/. u i trs številka 1» — Trst
Ilustrirani katalogi ua mhtevauje franko.
POSLANO.
r r a n \Villiel 111
lOO do 300 goldinarjev
za morejo si pridobiti osel>e vsakega stanu v vsakem kraju gotovo i u pošteno, l>rez kapitala in rizika /. ra/.peea van jeni zakonito dovoljenih tlr/.avnih papirjev in srek. Ponmlhe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8.
od	|
Frana Wilhelm i
lekarnarja v Neunkirchen Jj
iSpoflnja Avstrija).
Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. velj.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcan^on št. i — TRST
Zalogu pohištva za jetlilniee. s|t;i!ii»«-e In spre-jemniee. /.inuiie iu peresuie. ogledal in železuili blasrajn. po eeuah. da se ni bati konkurence.
1
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic >f
za plinovo luč (Auer) ^
Javljam slavu, občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnieo in prodajalnieo nepregorljivili mrežie za plinovo lue (Auer) na vogalu
Piazza Neaoztanti in Via flell1 Arsenale
l'važujd geslo:
> Svoji k svojim
se priporoeam za obilne naroebe.
D rago t in Vitez
! —
Pahor Ivan
v ulici Conti ?tev. 2 ima pekarno >u sladiiearno. Svež kruh večkrat na tlau. Prodajanje moke in spre-I jemanje domačega kruha v pecivo. Postrežba točna.
slrojet * k
Ivana Jas-
v Ljubljani 3«T Dunajska cesta štv. 13.
priporoča svoje pripoznano najboljše
šivalne stroje
za domačo porabo in obrtniške potrebe,
HOm SUŠAK
s 25 popolnoma novourejenimi sobami, z 1 in 2 posteljema
se otvon dne i. marca t. 1. na Sušaku.
Omn i bus, ki prihaja k vsakemu dohodu vlaka, prevažal b<> jt. n. potnike po isti ceni, kakor reški.
Restavraeija /. izvrstno kuhinjo, domača vina i/ velikih kletij župana blag. gosp. Vladimirja Nikoliea 1'odriuskega, kakor tudi raznovrstna druga vina.
Potnikom so na razpolago kočije in vozovi za prtljago.
Od danes naprej dobi lahko že vsak potnik sobo v hotelu, a po otvoritvi bo vse najmodernejše urejeno. V hotelu se nahaja malo, n zunaj hotela veliko kopališče.
Hotel je posebno ugoden za one, kateri prihajajo v morske kopelji.
Sušak, v februvarju liMJO.
Spoštovanjem
Petar Marač. lastnik.	Uprava Hotel Sušak".