C C. postalt. — Esca Pani glovtdì mattina.
Fosametn» iitvllka 30 stot., st »ra 5P stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5: telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.

ŠTEV. 28.
V SOHISI, ČETRTEK 80. JULIJA 1930.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
LETO II.
Tedenski koledarček.
11. julija, petek: Pij I., papež; Olga; Sidronij, mučenec. — 12., sobota: Mo* hor in Fortunat, mučenca. — 13., ne; delja: 5. pobinkoštna nedelja. Ana ? klet, papež. —- 14., ponedeljek: Bona; ventura, cerkveni učenik; Henrik, kralj. — 15., torek: Vladimir, kralj ; Henrik, kralj. — 16., sreda: Devica Marija Karmelska. — 17., četrtek: Aleš, spoznavavec; Marcelina, devica.
V	nedeljo dne 13. julija je ščip; lepo.
Novice.
Varčujmo!
V	nedeljo je imel glavni tajnik faši; stovske stranke Turati v mestu Pia; cenzi govor, kjer je med drugim rekel: krizna ti je treba, da smo v gospodar; s ki krizi. Stiska je po vsem svetu in zato ne moremo naših težav pripiso; vati fašistovskemu režimu. Vzroki so globlji. Iskati jih je treba v minulih desetletjih, ko so ljudje več porabili, nego so pridelali ali zaslužili. Pridobiti si moramo zato zopet smisel za varč; nost; za tisto varčnost, ki se je lahko učimo pri razumnih gospodinjah, ka» terim je v pravi ponos, ako so si znale Pri nakupu prihraniti tudi le par sto; tink. Ko bo zavladal pri nas zopet tak duh varčnosti, bo prišlo naše gospo; darstvo gotovo v ravnotežje.
1 V tem oziru je prednjačilo vedno kmetsko ljudstvo, ki skromno in po» steno dela in globoko ljubi svojo zemljo.
Žitne nagrade.
Prvi minister je podpisal odlok za osmo tekmovanje v žitni bitki. Raz* Pisanih je 2 milijona 300 tisoč lir na» grad. Lani so nagrade znašale le 1 mi; Ujem 600 tisoč. Za tržaško, reško in go; riško pokrajino so razpisane nagrade v skupnem znesku 15.000 lir, (za vsako 5000), za puljsko pa 9000 lir. Tekmo; vaici morajo imeti posejan najmanj i nektar s pšenico.
Italijanski odgovor. v Pisali smo že, da so Združene dr; zave Severne Amerike silno dvignile carine na evropsko blago. Oškodova; ria je poleg drugih tudi Italija. V od; govor je vlada povišala sedaj carino ua tuje avtomobile, in sicer na 420 zla; rib ali 1537 papirnatih lir za kvintah Avto, ki pride čez mejo, bo plačal od; Hej okoli 20.000 lir carine. Največ jih Je prihajalo iz Amerike. Sedaj je ame; riškega uvoza konec.
Smešna nesreča.
Pretekli teden sta si dva zaljubljen; ca dala sestanek v neki tržaški ulici. Mladenič jo je potrpežljivo čakal v Pekočem solncu. Pri tem ni niti opa; f1'. da postaja tlak od vročine mehak i11 se mu udirajo čevlji v asfalt. Kon; eno se je prikazalo dekle. Vesel ji
hoče leteti naproti, a se kljub hudim naporom ne more premakniti z mesta. Devojka mu hoče pomagati, a tudi njeni čeveljčki obtičijo v asfaltu. Dva delavca iz bližine pograbita fanta in ga vzdigneta kvišku. Pri tem se je ne; kaj hrupno raztrgalo: podplati so ostali v tlaku in zaljubljenec je bil bos. Ona se je pa sezula in pustila čev; lje na cesti. Ljudje so se silno smejali mlademu paru, ki je skočil v avto; mobil in jo odkuril domov.
Nad 22 dni v zraku.
Brata Flunter, o katerih parteden; skem nepretrganem letanju nad me; stom Chicagom smo zadnjič poročali, sta se preteklo soboto spustila na zemljo. Bila sta v zraku 535 ur in 41 minut, tedaj nad 22 dni. Pristala sta nepričakovano, ker se je stroj pokva; ril in sta se zbala, da bo odpovedal. Priborila sta si razun par milijonov nagrade svetovno prvenstvo v dolgo; trajnem letanju.
Nova poštna palača.
Pred kratkim so začeli na prejšnjem sadnem trgu v Gorici graditi novo poštno palačo. Novo poslopje, ki bo imelo svoj glavni vhod na križišču Verdijevega tekališča in ulice Ober; dan (prej via Caserma), bo krasil 32 m visok stolp z uro. Upamo, da bo zgradba do zime pod streho.
Težka nesreča na morju.
V noči od sobote na nedeljo se je zgodila pri Zadru velika nesreča. Ita; li jan-ki parnik »Francesco Morosini« je vozil proti Splitu, ko se prikaže iznenada pred njim jugoslovanska ladja »Karadžordže«, na katerem je bilo 264 potnikov. Bili so iz večine Če; hi, vračajoči se z vsesokolskega zleta, ki se je leto.s vršil v Beogradu. Ko je italijanski poveljnik zagledal »Ka; radžondža«, je dal ukaz, naj se stroji ustavijo in ladja povleče nazaj. Bilo je prepozno. »Morosini« je butnil v bok »Karadžordža« in napravil 4 me; tre globoko luknjo:. Voda je udrla v kabine 1. razreda, parnik se je začel potapljati. Poveljnik je bil dovolj hladnokrven in bister, da je naglo pognal Karadžordža na peščeno oba; lo in ga rešil. Potnikov se je polastil silen strah; v nočni temi si čul stok ranjencev, jok žena, ki so iskale svoj; ce, vpitje otrok. Kljub prepovedi časthikov so nekateri potniki paska; kali v morje. Posadka »Morosini j a« se je približala na 4 rešilnih čolnih in požrtvovalno prevažala mrtve, ran; j enee in potnike na svoj parnik. Ko je »Morosini« udrl v »Karadžordža«, je usmrtil 5 oseb 1. razreda. Ranjenih je bilo 17 ljudi, med njimi 3 mornarji »Morosini j a«. Ranjence so prepeljali v zadrsko bolnico. Mrtva trupla so na strošek ■Zadrske občine pokopali z velikimi svečanostmi v nedeljo po< poldne.
Stavbarji pred sodiščem.
V	soboto se je vršila pred tržaškim sodiščem razprava proti delavcem na žagi v Prestranku, ki je last bratov Milocco. Na zatožni klopi so sedeli Ivan Čermak, Ivan Oblak, Franc De; kleva, Franc Smrdelj, Ivan Debevec in Marij Oražem. Vzrok je tade: Last; niki so oddali žago v najem nekemu Alojziju Rossiju, ki je delavce trdo prijel in jim naložil novo delo, ne da bi jim zvišal plače. Delavci so se pod vod; stvom Ivana Čermaka uprli; prišli so sicer na delo, a delati niso hoteli. Taj; nik fašistovskega sindikata Cozzi je dal aretirati Čermaka in tako je prišla zadeva pred tržaško sodišče. Državni tajnik je zahteval za Čermaka eno leto ječe. Sodišče je prisodilo Čermaku sa; mo 69 lir, ostalim pa vsakemu po 83 lir kazni, ki se ne vpiše v kazenski se; znam.
Italijanska trgovina z Balkanom.
V	prvih treh mesecih t. 1. je Italija uvozila iz Albanije raznega blaga v vrednosti nad 10 milijonov lir, iz Gr; čije za 13 milijonov, iz Jugoslavije pa za 162 milijonov. Izvozila pa je: v Al; banijio za 12.4 milijonov, v Grčijo za 51 in v Jugoslavijo za 71 milijonov lir. Nasproti Albaniji in Grčiji je trgov; ska bilanca tedaj aktivna, nasproti Ju; goslaviji pa pasivna, vendar se je pa italijanski izvoz v vse tri balkanske države povečal.
Potres.
7. julija so na Španskem, v francoski pokrajini Savo ji in v Indiji občutili precejšen potres. V pokrajini Andalu; zi ji je celo par mrtvih. V Bengaliji v Indiji je potres zopet razrušil par hiš in železniških mostov.
Za načela.
V	angleškem parlamentu je neki poslanec stavil vprašanje, koliko In; di j cev je že zaprtih zastran Gandhi; jevega gibanja. Državni podtajnik za Indijo je odgovoril, da je po ječah 3305 Gandhijevih pristašev.
Pa je res vroče!
Zadnje dneve je vročina postala precej huda. Ponekod se že boje suše. Od drugod poročajo o solnčnem piku. Veliko vročino dokazuje tudi to, da so v nemškem državnem zboru po; slanci prisostvovali seji goloroki. To se že zlepa ni dogodilo! V pravilniku stoji namreč, da se goloroki poslanec ne sklada s častitljivostjo parlamenta. Ker je toplomer kazal v senci 30° C, je predsednik dovolil izjemo.
K zlati maši.
Štiridesetletnico mašništva je oblia; jal dne 7. julija č. g. Valentin Kragelj, župnik v Velikih Žabljah. Na mnoga leta!
Goriški tisk.
Sobotni »Isonzo« naznanja, da bo od zdaj naprej izhajal po enkrat na teden. Doslej je izhajal po trikrat.
Velika nesreča.
V	četrtek zjutraj se je blizu postaje Sasso na progi južno od Bolonje pri» petila velika železniška nesreča. Brzo* vlak, ki vozi iz Bolonje v Florenco, je trčil v čakajoče tovorne vozove. Udar je bil tako silen, da so prvi vozovi šli na koščeke. Mrtvih je 15 popotnikov, ranjenih pa okoli 38. Med mrtvimi sta tudi en Tržačan in njegova nečakinja.
Od sablje do keliha.
V	nedeljo popoldne je bil v Rimu v baziliki sv. Klementa, kjer počivajo kosti sv. Cirila in Metoda, slovesno posvečen v duhovnika ruski knez Volkonski, bivši carjev pobočnik in diplomat. Ima že 64 let ter je oče dveh sinov in ene hčere. Za časa vojne, ko je bil dodeljen ruskemu poslaništvu v Rimu, je sprejel katoliško vero. Ko se ni mogel po vojni vrniti domov, je poučeval na papeškem Vzhodnem za* vodu staroslovenščino. Obenem se je pripravljal skrivaj za duhovnika. Nje* gova vroča želja se je v nedeljo izpol* nil. — Na Dunaju pa je daroval prvo sv. daritev bivši avstrijski polkovnik Hugo Richter, star 70 let.
Gospodarska vzajemnost.
Koncem julija se bodo v Sinaji na Romunskem sestali poljedelski mini* stri iz Jugoslavije, Romunije in Ogr* ske. Prišli bodo tudi odposlanci iz Če* škoslovaške. Razgovarjali se bodo, kako bi vse tri poljedelske države ustvarile organizacijo za izvoz žita in živine. Ta konferenca je velikega go* spodarskega, toda tudi političnega pomena.
Poroka
V	soboto 5. t. m. se je poročil v Idriji tamkajšnji rojak g. profesor dr. Anton Kacin z gdč. Angelo Tušarje* vq. Mlademu para želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Porod v avtomobilu.
Ko je v ponedeljek okrog 7. ure zju* traj vozil šofer Camaleonti po rimskih ulicah, je opazil nek O’ žensko, ki je če* pela ob pločniku in vzdihovala. Nalo* žil jjo je v avto in odpeljal proti bol* nišnici. Toda preden sta dospela do cilja, je žena povila v avtomobilu krepko in zdravo dete. V bolnišnici so mater in otroka sprejeli v začasno oskrbo.
Silna nevihta.
Na Kosovem polju v Jugoslaviji je nastala 1. julija grozna nevihta. Voda je lila kakor iz škafa, reke in potoki so naglo- narasli in spremenili ravnine v jezero. Voda je udirala v hiše in hle* ve in jih začela majati. Ljudje niso vedeli, ali bi reševali sebe, živino ali pohištvo. Matere so bežale z otroci, možje so pa v silni borbi z valovjem reševali živino. Medtem je voda od* našala hiše s pohištvom in pridelki. V vasi Gračanici in okolici je porušilo 70 kmetskih poslopij. Ljudje so se hvala Bogu rešili.
Bolniki v Lurd.
6. avgusta zvečer se bodo odpeljali v sloveči Lurd štirje ubožni bolniki iz Gorice. V nedeljo so zbirali po cer* kvah prispevke za njih prevoz v Lurd, ki stane 4000 lir. Bolniki upajo, da jih bo po zdravniških neuspehih ozdra* vila edinole čudežna Gospa iz Lurda.
Za južni tečaj.
Cela Amerika slavi junaškega raz* iskovalca južnega tečaja admirala Byrda. V navdušenje pa je že kanila grenka kapljica — politike. Senator Tiyding je namreč predlagal, naj ameriška vlada proglasi tečajno o* zemlje za ameriško. Pa so se začuli glasovi, da to ne pojde tako lahko, ker zahteva Anglija južni tečaj zase. To je že storila 1. 1926. na predlog avstral* ske vlade. Ko' je Byrd odhajal na jug, je londonska vlada spomnila ameriško na svoje zahteve. Čigav bo torej južni tečaj, angleški ali ameriški?
Naš rojak
Bogomir Magajna, doma iz Gorenjih Vrem, ki ga tudi bravci »Družine« po* znajo kot dobrega pisateljaL je postal doktor vsega zdravilstva. Čestitamo!
Cel bataljon bolan.
Na Poljskem v mestu Brzezany je obolel kar en bataljon vojakov 51. peš* polka, kei so jedli pokvarjeno meso. 260 mož je bolnih, 50 jih je že blizu smrti. Kako brezvestni so tisti vojaški dobavitelji!
Kobilice v Furlaniji.
Pisali smo, da je v sosedni Furlaniji mnogo kobilic. Proti golazni se vrši sedaj ostra borba. Oddelki mož, žena in otrok love škodljivce v vreče. Pri tem tudi nekaj zaslužijo, zakaj občine plačujejo za vsak kilogram kobilic 50 stotink. Samo v kraju Mortegliano so jih izročili občini za 33 in pol kvinta* lov. Spake uničujejo tudi s strupom. Ta posel opravljajo posebni občinski nastavi j enei.
Z mesom se je zadušil.
Težak Ivan Indiano iz Trsta je pri* šel v nedeljo pozno h kosilu. Jed mu je teknila in krožnik se je naglo praznil. Nenadoma je delavcu obtičal v grlu kos mesa in pričelo ga je dušiti. Domači so mu dali brž vode, a ni nič pomagalo'. Z avtomobilom so ga nato spravili v bolnišnico, toda nesrečnež je že med potjo izdihnil.
Angleški katolicizem.
Čudovito je, kako naglo se Anglija, ki je bila dolga stoletja nasprotna ka* toličanom, vrača k Cerkvi. Še pred 30 leti je bil komaj vsak 23 Anglež kato* iičan. Danes je že vsak 19. Tedaj je bilo na Angleškem 2800 katoliških du* hovniko-v, danes jih je 4200. Kapel in cerkva je bilo takrat 1500, zdaj jih je že 2100.
Pogrešanci.
V svétovni vojni je padlo več milijo* nov ljudi, zelo mnogo jih je pa zginilo brez sledu. To je najbolj žalosten ko* nec bivših vojakov. Morda so mrtvi, morda še žive, njih družine pa so še vedno v upu in strahu. Teh pogrešan* cev je danes še 85.000. Zato so bivši vojni ujetniki na Angleškem osnovali poseben odbor, ki bo iskal sledov za pogrešanci.
Čedna morala.
Salvador, republika v Srednji Ame* riki, se lahko ponaša s čudnim prven* stvom. Lani se je rodilo 36.000 otrok, od teh je več kot polovica nezakon* skih. Salvador je potemtakem edina država na svetu z več nezakonskimi kot zakonskimi otroci.
Ogenj ob železnici.
Tržaški prefekt je izdal odredbo, da se preprečijo požari ob železnici. Sno* pi slame, sena ali suhega vejevja mo* 'rajo ležati najmanj 30 metrov od pro* ge. Koder se gozd razteza do železni* ce, je treba skopati ob robu globok jarek ali postaviti zid. Mlatišče pa mora obdajati vsaj tri metre širok preorani pas. V bližino mlatišča moraš postaviti tri sode vode. Strnišča se ne smejo požgati pred 15. avgustom. Kdor opazi ogenj, naj ga takoj nazna* ni orožnikom, milici ali na železniški postaji. Kdor se ne pokori odredbi, za* pade težkim kaznim in bo morebitno škodo, povzročeno po ognju, po vrhu sam trpel.
Narodni center — razpuščen.
V	tako zvanem Narodnem centru so se organizirali tisti katoliški po* slanci, ki so- se leta 1924. odcepili od Italijanske ljudske stranke ter po* tegnili s fašisti. Te dni so se zbrali in sklenili, naj se stranka razpusti, ker so politične potrebe drugačne, kakor so bile 1924.
Odločilni »ne«.
Blizu Neapolja sta se imela vzeti Dominik Pizzocchi in Roza Russo. Že pred svatbo- je bilo vse hrupno. V dol* gem sprevodu so šli svatje v cerkev. Nevesta je kar žarela. Ko pa vpraša duhovnik zaročenec, ali vzame navzo* čo Rozo v zakon, Dominik odločno odgovori »ne«. Duhovnik, misleč, da slabo čuje, stavi še enkrat obredno vprašanje. Zopet odgovori zaročenec »ne«. Nič ni pomagalo vse prigovar* jan j e. Dominik je vnenomer trdil »ne«, na Vsa druga vprašanja je pa krepko- molčal. Svatba je splavala po vodi.
Drzen tat.
V	noči od 3. na 4. t. m. je udrl v sta* novanje g. Dina Formichija v Rimu tat. Formiehi je s svojo ženo mirno spal. Tat je bil tako predrzen, da se je spia* zil v spalnico, pobral za okrog 1000 lir zlatnine in gospodarjeve hlače, v ka* terih je bila listnica s 380 lirami. Podtem jo je odkuril tako tiho, kot je pri* šeL Ko se je Formiehi zjutraj prebudil in opazil tatvino, mu na vso jezo ni preostajalo drugega, nego da je ne* znanega nočnega obiskovalca javil poklici ji
Med bivšimi sovražniki.
Dr. Eckener, sloviti voditelj zna* nega nemškega zrakoplova »Grof Zeppelin«, je daroval večji znesek družini Sellier v Besanconu na Fran* coskem. Sellier je bil znan kot »tro* bentač premirja«. Ko so se ob zlomu svetovne vojne bližali nemški mirovni odposlanci francoskim jarkom, želeč premirja, je Sellier kot trobentač francoskega vrhovnega poveljstva dal s svojim rogom znamenje, naj prene* hajo sovražnosti. Ko je pred nedav* nim plul »Grof Zeppelin« preko Be* sancona, se je Sellier iz radovednosti tako globoko sklonil skozi okno svo* jega stanovanja, da je omahnil, padel na ulico in se ubil. Ker zapušča večjo družino, je dr. Eckener naklonil orne* ; njeni dar.
Rako je s politiko,
ITALIJA IN EVROPSKA ZVEZA.
Na Briandovo okrožnico, naj ev» ropske države sklenejo Evropsko zvezo, je odgovorila Italija preteklo soboto. Fašistovska vlada sprejema francoski predlog pod določenimi po» goji. Države, ki naj sklenejo zvezo, morajo ohraniti svojo popolno poli» tično neodvisnost, posebno pa je tre» ba zagotoviti samotojnost majhnih dežel in zbrisati za vselej razlike med zmagovalci in premaganci. Fašistov» ska vlada 'se ne strinja, da bi stopile v Evropsko zvezo za sedaj le države, ki so včlanjene v Zvezi narodov. Evrop» ska zveza bo imela namreč le tedaj smisel, če bodo združene v njej vse države Evrope in ne le nekatere. Zato predlaga, naj francoska vlada v spo» razumu z drugimi državami povabi k pristopu tudi Sovjetsko Rusijo in Tur» čijo, čeprav nista članici Zveze naro» do v. Teli dveh dežel ne kaže Dostaviti pred dovršeno dejstvo. Ako se to ne zgodi, bodoča Evropska zveza ne bo pomenila organizacije, temveč razce» pitev Evrope v več sovražnih taborov.
Evropa je zemljepisna enota, njene države imajo mnogo skupnega, ven» dar se Evropa ne more ločiti od dru» gih delov sveta (predvsem Amerike, ur.), s katerimi jo družijo mogočne vezi. Dandanašnji so vsi narodi na svetu vezani eden na drugega in zato so tudi organizirani v Zvezi narodov. Evropska zveza ne sme ločiti evrop» skih držav od ostalega sveta, ker bi se sicer tudi drugi organizirali v slične enote in to bi škodovalo edinosti Zve» z e narodov.
Prej razorožitev.
Važno je nadalje, kako bo Evrop» ska zveza organizirana, Po francoskem predlogu bi morala to biti Zveza na» rodov v majhnem: vsako leto enkrat bi se sestal občni zbor, na katerem bi bile zastopane vse članice, dočim bi sedele v izvršilnem odboru samo ne» katere države. Take organizacije bi fašistovska vlada ne mogla sprejeti. Države, ki pristopijo v Evropsko zve» zo, morajo biti popolnoma enako» Pravne. Zato predlaga fašistovska via» da, naj ima v svetu ali odboru Evrop» ske zveze vsaka država brez izjeme Po enega stalnega zastopnika. Svet naj bi bil edina odločujoča in izvršilna ustanova Evropske zveze.
Zunanja politika Francije temelji na ideji varnosti. Kdor hoče biti brez» Pogojno varen, se mora oboroževati. Oboroževanje je pa vselej, v vseh ča» sih vzbujalo pri sosedih nemir, sum, negotovost, nezaupanje in vojno raz» Položenje. Če naj Evropska zveza združi evropske države k prijatelj» skemu sodelovanju, je treba rešiti naj» prej vprašanje postopne razorožitve.
Po mnenju fašistovske vlade je razorožitev, ki je ni francoska okro» znica niti omenila, glavni predpogoj za duševno edinost evropskih baro» dov in temeljno izhodišče pri kate» remkoli načrtu Evropske zveze.
OBČNI ZBOR RUSKIH BOLJŠEVIKOV.
| »Novi list« je pisal svoj čas, da se I je dvignil v ruski komunistični stran» ki hud odpor proti politiki sedanjega gospodarja Rusije Stalina. Program, katerega izvaja Stalin, sestoji v glav» nem iz 3 točk: brezobziren, naravnost divji boj proti veri, hitra 'industrijah» zacija dežele in podržavljenje krneč» kih posestev. Glede vere so komunisti edini. Vsi brez izjeme naravnost slepo sovražijo vsako vero in pravijo, da jo je treba izkoreniniti Iz človeških src. Nasprotja so nastala samo' v vpraša» nju gospodarske politike. Opozicija v boljševiški stranki, ki so jo vodili biv» ši predsednik sovjetske republike Rv» kov, znani pisatelj Buharin in Tom» skij, je bila nasprotna nasilnemu raz» puščanju kmetij in trdila, da bi taka politika uničila ruski komunizem. Kmet hoče obdelovati lastno zemljo in biti gospodar svojih pridelkov. Če mu vzameš kmetijo in jo spremeniš v državno posestvo, kmet ne bo maral delati ali bo delal z nevai jo. Nastalo bo pomanjkanje živil, v mestih se bo pojavila lakota. Saj se morajo že da» n e.s nastavljati meščani pred zadruž» nimi prodajalnami in čakati cele ure, da dobe proti izkaznici skromno me» ro hrane. Proti lakoti se ni mogoče bo» riti. Prej ali slej se bodo tudi delavci uprli. Zato so Rykov, Tomskij in Bu» barin zahtevali, naj sovjetska vlada pusti srednje in majhne kmete za se» daj na njih kmetijah in naj se sociali» zacija zemlje izvrši polagoma. Ker je opozicija proti Stalinu naraščala, so bili mnogi prepričani, da bo občni zbor sedanjega tajnika stranke vrgel in po» stavil novega.
Opozicija poražena.
To se je zdelo tem bolj verjetno, ker je Stalin v zadnjem času nasilno razpuščanje kmetij nekoliko opustil, kar so smatrali za umik pred kmetski» mi množicami. Toda na občnem zbo» ru stranke, ki se je začel 26. junija v Moskvi, je Stalin zmagal, njegovo 8 ur trajajoče poročilo so prisotni odo» brili. Stalin ostane torej še nadalje go» spod ar Rusije, Položaj je orisal v naj» lepši luči in trdil, da bo sovjetska in» dustrija kapitalistične države kmalu dohitela in celo prekosila. Napovedal je, da sc bo vsa zemlja odvzela kme» tom in spremenila v skupno, to se pravi državno posest. Kmetje bodo delali na njej kakor delavci v tovarni. Rykov in Tomskij sta se vdala in pre» klicala javno »svoje zmote«, da bi ne bila izključena iz stranke, kar je v Ru» siji zelo nevarna kazen. Kdor ni v stranki, je zgubljen človek. O tem pri» ča najbolj jasno žalostna usoda Leni» novega prijatelja Leva Trockega, ki je moral v izgnanstvo na kitajsko mejo | in živi sedaj kot begunec na Turškem. ; Sovjetska država, katero je on poma» I gal ustanoviti, j e zanj zaprta, sov raž» ; na dežela. To je imel morda Rykov pred očmi, ko je rekel: »Sedaj spo» znavam, da sem se motil. Pripravljen
sem narediti vse, kar stranka od mene zahteva, da popravim svoje težke zmote.«
Toda Stalin se tudi s takimi poniž» nimi izjavami ni hotel zadovoljiti. Ko je o stvari razpravljalo še 60 govorni» kov, je zaključil debato z besedami: »Rvkove in Tomskijeve izjave pome» ni j o sicer neki napredek, a so neza» dovoljive in nezadostne. Voditelja opozicije sta govorila tako samo pod pritiskom občnega zbora. Stranka zahteva od njiju, da svoje izjave pod» krepita tudi z dejanji in če tega ne na» redita, se bo borba proti njima odloč» no nadaljevala.«
Rekvizicije.
Stalinova zmaga na občnem zboru je bila torej popolna. Vprašanje pa je, ali bo zmagal tudi v deželi. Radi po» manjkanja živil v mestih je vlada ta» ko j po občnem zboru sklenila, da po» šlje na kmete oddelke delavcev, ki naj pomagajo pri žetvi, to se pravi, da vrše rekvizicije. Druge vesti javljajo, da so izbruhnili v Odesi delavski ne» miri. Demostranti so naskočili skla» dišča z živili in jih oplenili. Sovjetski policijski komisar Agabelov, ki je zbe» žal te dni iz Rusije, piše v ber» linskem socialističnem dnevniku, »Vorvvartsu«, da vlada v mestih že skoro lakota. Da izvažajo komunisti kljub temu živila v tujino, je zločin na trpečem prebivalstvu.
Te težave so zelo resne in Stalin jih ne bo zmagal tako zlepa kakor opo» žirijo na občnem zboru.
PO OSVOBODITVI PORENJA.
Zadnijč smo pisali, da je 30. junija zapustil po 12 letni zasedbi poslednji tuji vojak nemško ozemlje ob Renu in da se je polastilo radi tega nemške» ga ljudstva nepopisno veselje. Svet je pričakoval, da se bo> po izpraznitvi Porenja razmerje med Nemčijo in Francijo precej zboljšalo, v resnici se je pa vsaj trenutno poslabšalo. V osvobojenem Porenju so izbruhnila namreč huda nasilstva proti osebam, ki so v času zasedbe držale s franco» skimi oblastvi in podpirale njih proti» nemško politiko. V prvih povojnih letih, ko"ni bilo še locarnskc pogodbe in je med Nemčijo in Francijo zijal prepad sovraštva, so Francozi skušali odcepiti Porenje od Nemčije in širili med ljudstvom misel, naj se ustanovi samostojna porenska republika. S francoskim denarjem se je ustanovila tudi posebna stranka tako zvanih av» tonomistov, ki so jo pa Nemci smatra» li za stranko narodnih izdajalcev. S francoskim denarjem so se tiskali časniki, ki SO' pisali za odcep od Nem» čije, v senci tujih bajonetov se je pro» glasila celo porenska vlada z več mi» nistri. Ko se je pozneje pod pokojnim Stresemannom in Briandom sklenil med obema deželama sporazum, Fran» co-zi seveda niso več potrebovali stranke avtonomistov in so zato pod» pore ustavili. Gibanja je bilo namah konec, voditelji so se umaknili v za» | tišje, upajoč, da se njih deloi pozabi. ; Francozi so skušali svoje nekdanje po» 1 močnike rešiti in so sklenili z Nemčijo
kar tri dogovore, da se jim po umiku francoskih čet ne sme nič hudega prh peliti. Tik pred odhodom iz mesta Mainza je predsednik antantne visoke komisije Tirard še enkrat opozoril nemška oblastva na sklenjeni dogovor in jih pozval, naj ga pošteno izvrše.
Lov na separatiste.
Kljub podpisanemu dogovoru so vo; ditelji odpadniškega ali separatistica nega gibanja ubežali po večini čez mejo in so sedaj v Franciji. Imeli so dober nos, zakaj po umiku tujih čet bi bili napočili zanje hudi dnevi. Že par dni pred odhodom Francozov so pre; jemali pristaši odpadniškega gibanja grozilna pisma. Neki mesar iz Mainza je dobil na dom kos mila in sumljiv opomin, nakar se je iz strahu pred ma* ščevanjem obesil. Drugi separatisti so dobili po pošti majhne rak ve ali pa za; gledali na hišnih vratih listek s pozi; vom, naj za-puste takoj deželo. Ma; ščevanje vrše skupine mladeničev na motornih kolesih, potujočih iz kraja v kraj. Oboroženi so s kladivi in želez; nimfi drogovi. Napadi, ki se vrše na; vadno ponoči, so se začeli 2. julija. V Mainzu so čete mladeničev udrle v hiše separatistov in razbile vse, kar jim je prišlo pod roke. Nekemu peku so zrušili trgovino in pometali vse na cesto. Isto se je zgodilo nekemu tr; govcu z glasovirji, Zdravnik dr. Kott; maier je ravno šel po ulici, ko ga je spoznala skupina nacionalistov, sesto; ječa iz 300 ljudi, ter se pognala za njim. V divjem begu se je zdravnik rešil v svoje stanovanje in telefoniral poli; ciji, naj ga reši. Ko so orožniki prišli pred hišo, je bilo stanovanje že opu; stošeno in razbito- pohištvo je ležalo sredi ulice. Žena bankirja Ackerja, nekdanjega pristaša separatistov, je opazila, kako se bliža hiši napadalna četa; v obupu je skočila skozi okno in si zlomila nogo. Slaba se je godila tudi zobnemu zdravniku Finkenlstei; nu. Ker se je bal maščevanja somešča; nov, je zapustil domači kraj Bad Krcuznach in prispel z ženo v Mainz, misleč, da je tu na varnem.. Med ve; čerjo ga je pa v restavraciji nekdo *
spoznal, nakar so njega in ženo zvle; kli na ulico in ju do krvi pretepli. Ta in še druga nasilja so voditelja odpad; niškega gibanja v Mainzu zdravnika dr j a Rotha tako preplašila, da je sku; šal naslednjo noč sebe in ženo zastru* piti. Prepeljali so ju v obupnem stanju v bolnišnico.
Briand posreduje.
Nemška policija je prepovedala na; to vsako zbiranje na ulicah in z astra; žila hiše separatistov. Čete nacionali; sto v so obrnile radi tega svoje napade v okolico in se pojavljajo v krajih, kjer mislijo, da jih nihče ne pričaku; je. V mestu Wiesbaden, znanem ko; pališču, so- opusto.šili 14 hiš in več tr; govin. V Bismarckstrasse so naciona; listi udrli v neko tiskarno in razdejali vse stroje. Orožniki niso bili dovolj močni, da bi preprečili napade, ker se je navalov udeležilo tudi prebivalstvo, hoteč se za vsako ceno maščevati nad osebami, ki jih smatra za »izdajalce, domovine«. Nasilstva se vrše tudi po vaseh in trgih. V Kloppheimu so udrli na posestvo kmeta Kunza, ki je bil vpisan v stranko separatistov, in mu skušali zažgati hišo. Mož je telefoni; ral po gasilce in se branil pred napa; dalci s samokresom, dokler ga niso re; šili orožniki in odpeljali vso družino na varno. Najhujše pa je, da naciona; listi v Porenju ne napadajo samo od; padnikov, temveč tudi njih sorodnike, prijatelje in znance, da pretepejo, kogar dobe v hiši in se maščujejo celo nad ljudmi, ki so- delali s tujcem kup; čije, Zgodilo se je tudi, da so napadli in pretepli dekleta in žene, ki so se pečale v času zasedbe s francoskimi častniki in vojaki.
Vsa ta nasilja so nagnila francoske; ga zunanjega ministra Brianda, da je protestiral pri nemški vladi. Nemške; ga poslanika v Parizu von Hoescha (Heša) je opozoril, da -so neredi v Po; re-nju v nasprotju s sklenjenimi dogo-; vori in obljubami in zahteval, da na; sil j a takoj prenehajo. Naročil je ob; enem francoskim konzulom v Pore:; nju, naj pošljejo nemudoma točna po; ročila o neljubih dogodkih.
Opisani nemiri bodo francosko; nemškim odnosa jem zelo v k var, za; kaj francoska opozicija je že prej za; merila Briandu, da je izpraznil pred ča; som Porenje. Briandovi nasprotniki bodo na j novejše dogodke gotovo iz; rabili in otežili tako na dalj no nemško; francosko zbližan j e. Saarska kotlina je poslednja nemška dežela, ki jo drže Francozi v rokah. Ravnokar se vrše pogajanja, da bi se tudi ta zemlja pred časom izpraznila. Vse kaže, da bodo opisani- nemiri izpraznitev če ne one; mogočih, pa vsaj zelo zavlekli.
Objave.
Žrebanje beneških obveznic.
Zadnjič smo javili, da je popolni se; znam izžrebanih obveznic na razpola; go v naši upravi. Mnogi mislijo, da je seznam na prodaj in ga pri nas naro; čujejo. Da ne bo nesporazumi! enj, po; vemo: seznam izžrebanih obveznic je pri nas samo na vpogled.
Opozorilo.
Invalidno udruženje- sporoča, da morajo do 10. t. m. vse tvrdke z več kot 10 uslužbenci ja» viti omenjenemu udruženju (Corso Vitt. Em. III., št. 33, Gorica) njih imena. Pri udruženju se dobijo- posebne tiskovine za to.
Razpis podpore.
Pokrajinski gospodarski svet razglaša, da je razpisana podpora 800 lir za šolsko leto 1930./31. za dijake trgovskih šol. Pojasnila se dobe pri pokrajinskem gospodarskem svetu.
Zgubljeno — najdeno.
Na goriškem zelenjadnem trgu se je našla ženska torbica, v kateri je bilo več kot 50 in manj kot 100 lir. Torbica je pri naši upravi.
Na Gradu pri Mirnu
bomo v nedeljo 20. julija slovesno obhajali praznik sv. Vincencija Pavelskega, ustanovi» tel j a misijonske družbe. Ob tej priliki dobe lahko vsi verniki, ki ta dan prejmejo sv. za« bramente, popolni odpustek kakor na porci» junkulo tolikokrat, kolikorkrat od sobote 19. julija popoldne do nedelje večera obiščejo gradensko cerkev in molijo običajne molitve za odpustke.
Vodstvo svetišča na Gradu.
V. J. Kriianovtka:
KRALJICA H ATA SU.
Roman iz življenja starih Egipčanov,
Ko je kraljica odšla, je veselje postalo bolj bučno in vino je začelo svatom razgrevati glave. Sargon je moral vljudno izvrševati gostiteljske dolžnosti. Salati je zabavala ženski spol in si prizadevala s svojo Živah; no-stjo prepoditi žalost mlade neveste. Ko je nastala noč, je Roanta v ugodnem trenotku odvedla Nej to- v utico.«
Nej ta ji je radovedno sledila in kmalu sta prispeli do majhne hišice z razgledom na Nil. Semnu si je bil postavil to hišico, da je tu v miru delal.
»Počakaj trenotek,« je rekla Roanta in stopila v hladnico.
Majhna soba je bila slabo razsvetljena z baklo in prazna. Ko pa se je Roanta pojavila na terasi, je stopil iz sence- moški v ribiški obleki.
»Ali si ti, Roma?« je vprašala mlada žena.
»Da.«
»Torej pojdiva. Privedla sem jo.«
»Kje si, Roanta? Strah me je tu,« je rekla v tem trenotku Nejta.
Mlada žena ni nič odgovorila, ampak prijela de; klico za roko- in- jo -odvedla k utici. Potisnila jo je notri in dejala šepetajoč: »Ostani tu, dokler ne pridem pote,« Nato je Roanta odbrzela.
Presenečena Nejta se je plašno ozirala okrog sebe. Ko je zagledala Ro mo, ki ga je vkljub preobleki takoj spoznala, je pritajeno vzkliknila ter si pokrila obličje z rokami.
»Ne obračaj se proč od mene, draga! Prišel sem, da ti povem, da te ljubim bolj kakor svoje življenje,« je rekel mladi žrec in jo stisnil v svoje naročje.
Nejta ni verjela -svojim čutom in je dvignila svoje oči. Srečala se je z njegovim pogledom, ki jo je navdal s srečo-. Objela je mladega moža okrog vratu in njune ustne so se strnile v poljubu.
»Oh, zdaj morem vse prenesti,« je zašepetala de; klica. »Vem, da me ljubiš, da me ne preziraš in me ne obsojaš zavoljo moje ljubezni in da ti za Noferuro ni nič.«
»Ljubim te brezumno, Nejta, zakaj tu sem proti glasu svoje vesti in dolžnosti,« je rekel Roma. Sreča in bolest sta odzvanjali v njegovem glasu. »Toda usoda
V svetniški
Malokdaj si človek, ves prevzet tvarnosti, da trenutek časa,, da se ozre za duhovnim, za tistim, kar golo živ* Ijenje telesa naredi vzvišeno. Pa je vendar nujna potreba, da se včasih zamislimo tudi v dejanja mož in žena, ki so z vzgledom in delom svojim do* kazali, da je duhovni svet nad. teles* nim. Ti junaki, ki pa niso kake solza* vo pobožnjaške osebe, so svetniki, ki Ro dosegli najvišjo čast, izpolnjujoč božjo in naturnp postavo v skromno* sti in delavnosti.
Letos ob zaključku jubilejnega leta so se izvršile v baziliki sv. Petra slo* Vesne proglasitve 14 svetih oseb.
Ker so vsi letos proglašeni svetniki možje dejavnosti, ki so živeli sredi ki* peč ega življenja in ne 'le morda na ti* hem in varnem brez vseh skušnjav in vab, je prav, da za trenutek premotti* mo njih življenje in iz njih vzgledov poberemo zlato zrno.
Močna žena.
V nedeljo 8. junija je bila, slovesno prišteta med blažene Pavla Frasinetti, ustanovnica reda Dorotej. Njeno sla* vje spričo celega katoliškega sveta po* meni poveličanje ženstva in krščan* skih vzgojevateljic. Njeno zunanje življenje je kaj priprosto. Rodila se je ’■ 1809. v Genovi. Starši so živeli skromno in v strahu božjem. Ko je Pavlica imela 9 let, je mati umrla. De* kletce je potem vodilo gospodinjstvo, dokler ni bil brat Jožef posvečen za duhovnika in je šla k njemu gospo* dmjit. Bratu je pomagala pri poučeva* ?ju krščanskega nauka. Pridobila si je s® Par tovarišic in imele so kar šolo, zlasti za zanemar jene otročiče'. S šesti* mi tovarišicami je po dolgih zaprekah utanovila zvezo »Hčera sv. vere.« S Pomočjo dveh gorečih duhovnov je Pavla Frasinetti začela ustanavljati vzgajališča za zanemarjene otroke Priprostih stanov. Ko se je red razvil, s° se »Hčere sv. vere« prekrstile v »Sestre sv. Doroteje«. L. 1838. je bil red kanonično utemeljen. Prednica je seveda postala Pavla Frasinetti, ki je,
slavi.
dasi brez šol, globoko razumela po* men prave vzgoje. Z močno, skorajda moško roko je vodila svoje samosta* ne v najtežjih časih, ko so v papeški državi divjali hudi boji.
Danes pa imajo »Sestre sv. Doroteje« številna učilišča celo na Portugalskem, v Braziliji in v Severni Ameriki.
11. februarja 1. 1882. je božja služab* niča v Rimu umrla. Malo pred smrtjo jo je papež Pij IX. sprejel v slovesni avdijenci. Ko jo je zagledal, je vzklik* ni!: »Sveta žena posvečuje moški svet in ne da bi zapustila domačega sve* tišča, rešuje družbo.«
Božji vratar.
15. junija je bil povzdignjen na oltar skromni kapucinski vratar na sloveči bavarski božji poti v Alt*Ottingenu brat Konrad Birndorfer. Ta je blesteč vzgled ponižnega posvečevavca naj* bolj skromnega dela. S svojim živi je* njem je izpričal, da je tudi najnižje delo od Boga hoteno in posvečeno.
Janez, deveti otrok premožne krneč* ke družine, kjer vlada še stara, ne* oskrunjena pristnost v delu in molitvi, se je rodil 22. dec. 1818. v Parzhamu na Bavarskem, v rodovitni dolini reke Rott. Do 31. leta je doma obdeloval zemljo, spoštovan, redkih besed, a po* gostih del usmiljenja. Po nasvetu du= hovnih voditeljev je tedaj vstopil med kapucine kot brat lajik. Predno je šel v samostan, je zbral vse domače v svoji sobi. Nato je razdelil svoj obil* ni delež dediščine revežem in se pri* poročil molitvi vseh. V samostanu je prejel ime Konrad in je kmalu postal vratar samostana v »nemškem Lurdu« v Alt*Ottingenu; ponižna, a obenem velika služba, katero mu je določila božja previdnost. Tu je skriti junak preživel ostalih 41 let življenja. Ob polnoči je bil v cerkvi, ob 4. uri zopet, ob šestih je bil na porti (pri vratih), kjer se je že trlo revežev, obiskoval* cev, romarjev. Ta je hotel ‘spovedni* ka, oni dober svet, četrti želi govoriti s tem ali onim patrom, pa zopet izlet* niki, ki hočejo ogledovati umetnine.
Vse je poznalo častitljivega, visokega, sivobradega Bavarca, vratarja Koma* da. Koliko solz je on obrisal, to je le v božjem zapisniku. Še ko je bil brat Konrad na smrtni postelji in je pri vratih pozvonilo, se je vlekel proti vratom, a je sredi pota obležal. Ko je zvečer tega dne (21. aprila 1894.) zvoni* lo zdravomarijo, je brat Konrad, sama ponižnost in vestnost pri odkazanem mu poslu, mirno izdihnil.
In ta ponižni kapucin, preje orač tam na bavarski kmetiji, je danes više v slavi kot mogočnjaki tega sveta.
Na oltar.
Konrad Parzhamski (pri kapucinih izvajajo priimek iz imena rojstnega kraja) in Pavla Frasinetti sta prišteta med blažene. Ostali so pa prišteti med svetnike. Razlika je ta, da blaže* ni h ne časti vesoljna cerkev in njih imena niso vključena v cerkvene mo* litve", svetniki pa uživajo vse te časti, njih podobe smejo staviti nad oltarje. Za beatifikacijo (proglašenie za bla* žene) in kanonizacijo (proglašenje za svetnike) je potrebno dokazati juna* ške čednosti, t. j-, da je dotični v čed* nostih dosegel najvišjo popolnost. Za kanonizacijo in za beatifikacijo, ki je ena stopnja pred kanonizacijo, je da* 1 j e potrebno dokazati, da so se po svetnikovi priprošnji zgodili kaki ču* deži. Zadostuje, če se dokaže, da je kak bolnik na priprošnjo tistega svet* nika hipoma popolnoma ozdravel.
Procesi za proglašenje so zelo dol* gi, ker se Cerkev noče prenagliti. Naj* prej se vrši preiskava v domaci ško* fi ji. Potem pošljejo vse spise tajniku obredne kongregacije v Rim. Ta jih izroči notarju in kardinal prefekt k o n* gregacije dovoli pričetek procesa. Pa* pež določi enega izmed kardinalov ob* redne kongregacije za poročevalca ce* le zadeve. Ta izbere posebnega tolma* ča ali prevajalca vseh spisov in pisem kandidatovih. Ko je ta, morda po par mesecih, svoje delo končal, preiskuje* jo, če ni v spisih kaj ryoti cerkvenim naukom. Ko je ta cenzura končana, pride šele na vrsto preiskava o svetni* kovih čednostih in čudežih. Potem vso
nJe je zato hudo kaznovala. Daje te mi, pa te mi zopet odvzame; umiral bom od ljubosumja, ker vem, da si Postala zakonita Sargonova žena.«
»Ne muči se s tem,« je rekla Nejta. »Prisiljena sem Prenašati Sargona, toda niti delček mojega srca ne bo dieg°v Vedno bom mislila nate. Tolažil me boš in ščitil nevarnosti. Ne bom več ljubosumna zaradi tebe,« je rekla in se stisnila k njemu.
»Ne boš ljubosumna, draga, toda kaj pa jaz?« je rekel žrec in vzdihnil.
»Res je. Kje bom našla toliko moči, da se iztrgam iz tvojega naročja in prenesem Sargonovo ljubezen?« Je vzkliknila Nejta obupno.
tem trenotku se je razleglo od palače sem zlo* šumenje in vpitje. Roanta je prihitela k utici vsa PJeda in tresoča se.
»Hnumgotenov sel je pravkar prinesel vest, da je araon umrl. Slavnost je zaključena in ves Egipt se je zagrnil v žalovanje.«
Roma je poljubil Nejto in skočil v svoj čoln. Mladi zeru sta hiteli k palači, kjer je že vladal nered. Go* spodje in sdžnji so vpili in si trgali obleke, si trosili na glavo prsti, se bili ob prsi ter glasno objokovali Fara* onovo smrt.
Sargon je prijel ženo za roko. Ko je zapazil, kako se je mlada žena stresla in se odmaknila, mu je v očeh zaplal zlovešč ogenj.
»Ne boj se,« ie rekel s temnim glasom, »da te bom nadlegoval s svojimi pekočimi občutki. Ljubezen, ki si jo zavrgla, se ti ne bo ponujala. Ni ti bilo mar za mojo srčno ljubezen, pa nič za to! Zdaj boš občutila vso stro* gost moža, ki že poskrbi, da te tvoja strast ne privede do tega, da bi omadeževala njegovo čast.«
Samozavestno in prežimo je odgovorila Nejta.
»Tem bolje! Ljubše mi je tvoje sovraštvo kot tvoja ljubezen. Toda prepozno si prišel. Poglej! Mojc ustne in moja lica še žare od poljubov edinega moža, ki ga ljubim. Še zdaj vsa trepečem od sreče. Nikoli nihče ne zve za ime moža, katerega sem vzljubila z dušo in s telesom.«
Sargon jo je poslušal kakor okamenel.
»Izdajalka!« je zasikal s čudnim glasom in s pod* plurimi očmi. »Pred nekaj urami si mi prisegla pred bogovi zvestobo in že zdaj blatiš mojo čast! Zato umri!«
V rokah se mu je zabliskal nož in zasadil ga ie Nej ti v bok. Mlada žena je strašno zavpila. Iztegnila je roke, ki so bile krvave, padla na kolena in se zrušila na
stvar odložijo za 10 let. Če se je videz svetosti za umrlim po tej dobi še ohranil in če je javno mnenje za prò# glasen j e, se stvar nadaljuje. Zaslišu# jejo se do pičice natančno vse osebe, ki lahko kaj pojasnijo o čudežih na svetnikovem grobu in pa o čednostih v sluhu svetosti umrlega. Izprašujejo celo zdravnike, n. pr. pri čudežnih ozdravljenjih. Ko je ta drugi del pre# iskave končan, začne »promotor fi# ded«, visok dostojanstvenik, razisko* vati, ali se je ves proces vršil po pred# piših; če se le v eni točki ni, pade vse v vodo. Če ni izrecnega papeževega dovoljenja, se preiskava o čudežih za# one šele čez 50 let po smrti umrlega. O čednostih in o- čudežih glasujejo trikrat (congregatio antipraeparatoria, congregatio preparatori a in congre# gatio generalis). Šele ko sta se pri glav# ni zadnji seji dve tretjini kardinalov in svetovalcev ugodno izrekli, odda tudi papež svoj glas. Potem se skliče še enkrat glavna skupščina obredne kongregacije, kjer glasujejo še enkrat ali naj se beatifikacija iz# vrši. Zdaj se šele papež končno odloči in naroči tajniku papeških pisem (bre# ve), naj pripravi pismo o beatifikaciji in o odpustkih. Obenem se določi tudi dan za slovesno proglašen)e.
Za svetniško proglašenje je pa po# trebno, da so se po beatifikaciji izvr#
šila, še vsaj dva čudeža na priprošnjo blaženega. Že omenjeni promotor fi# dei ali advocatus diaboli (hudičev od# vetnik) mora vleči na dan vse svetni# kove pogreške. Šele če se izkaže, da to niso pogreški in da so čudeži resnični, tedaj izide odlok, da ni pomislekov za kanonizacijo. Ko se izvrši kanoniza# cija, se papež v najsijajnejšem spre# vodu poda v vatikansko baziliko, kjer med drugimi slikovitimi obredi procu# rator ali advocatus Dei (božji odvet# nik) t. j. navadno visok dostojanstvo# nik, ki Odstranjuje vse pomisleke proti proglasitvi, trikrat prosi sv. oče# ta, naj blaženega vpiše v seznam svet# nikov. Po trikratni molitvi papež iz# reče »decernimus . ..« (določamo) in prisotni notarji spišejo slovesne listi# ne. Potem je slovesna papeževa maša s počaščenjem novega svetnika.
Letos 'so bili proglašeni za svetnike: Katarina Thomas, Lucija Filippini, Robert Bellarmin in de Brebenf s sed# mero tovariši. O teh bomo v eni pri# hodnjih številk kaj povedali.
Ka pa mi? Ali res ni bilo nobenega med nami, ki bi ga Cerkev slovesno proglasila za svetnika? Upajmo, da bo kmalu škof Anton Martin Slomšek, j naš apostol in prosvetitelj, povzdig# j njen do te časti, da bomo k njemu mo# 1 lili v svojih potrebah in težavah.
Toda vlada je. takoj po imenovanju banskih svetovalcev te glasove odklo# nila in izjavila v posebnem uradnem naznanilu, da je za državno življenje Jugoslavije slej ko prej odločilen prò# glas kralja Aleksandra od 6. jan. 1929.
Smotri vladne politike.
»Vladarjeve smernice se morajo v celoti in nele deloma izvršiti« — pravi vladna izjava. »Povratek v nekdanji politični položaj je izključen, iskati je treba nove metode in nova pota. Upravna razdelitev v devet banovin je končnoveljavna in se ne more spre# meniti. Osnovno načelo je, da se ustvari en narod in ena narodna za# vest. Stara zgodovinka imena (Srbi, Hrvati, Slovenci, uredništvo) in stare zastave posameznih plemen spadajo v preteklost. Bodoča Jugoslavija bo poznala samo eno narodno trobojni# co, to je jugoslovansko.«
»Vlada bo nadaljevala svoje delo# vanje na podlagi teh temeljnih zako# nov. Stare stranke se ne morejo več obnoviti: njih več ni in se ne morejo več vrniti na politično pozornico. Via# da ima dolžnost, da nadzira vso dr# žavno upravo, in mora skrbeti, da vsi ministri in uradniki izvršujejo zakone v duhu proglasa in izjave kralja Alek# sandra.«
»Šolski pouk od univerz do ljudskih šol mora stremeti za tem, da dà mia# dini jugoslovansko narodno vzgojo. V ta namen se je ustvarila za vso Jugo# slavijo edina telovadna sokolska or# ganizacija, ki ima nalogo vzgojiti ju# goslovansko ljudstvo v duhu narod# nega edinstva in narodne vzajemno# sti.'Vsem veram je zagotovljen v ju# goslovanski državi poln razvoj. Kul# turne in gospodarske organizacije, ki delujejo v smislu vladnega programa, se bodo lahko svobodno razenj ale.«
Tako se glasi izjava Živkovičeve vlade. Politično važno je pri tem to, da jo je priobčil general Živkovič tudi v imenu radičevskih ministrov. Kakor je »Novi list« že pisal, so stopili nam# reč ravno med procesom proti Mačku v vlado štirje bivši radičevci, in sicer: nekdanji podpredsednik radičevskega ■ poslanskega kluba Nikola Preka, ožji
Olcrio v svet.
BANSKI SVETI.
V četrtek 3. julija je izdala jugoslo# vanska vlada odlok, s katerim so se ustvarili tako zvani banski sveti. Ka# kor je bravcem znano, je Jugoslavija po zakonu od 3. oktobra 1929. razde# Ijena v 9 banovin z banom na čelu. Ban je zastopnik osrednje vlade in ima v deželi zelo veliko oblast. Sedaj so pa stopili ob njegovo stran banski sveti, nekaki deželni zbori s posvetovalnim glasom. Banskim svetom bodo pred# lagali zakonske načrte v razpravo. Ge# neral Živkovič..je imenoval vsega 514 banskih svetovalcev. Zanimivo je, da so med njimi zastopniki vseh bivših strank. V srbskih krajih so v večini
radikali, na Hrvatskem imajo premoč bivši radičevci in samotojni demokra# ti, v Sloveniji so v večini pristaši biv# še S. L. S. Banski svet za Slovenijo se# stoji iz 40 članov. Med njimi so znani politiki, kakor bivši minister dr. Franc Kulovec (S. L. S.), glavni urednik »Jutra« dr. Albert Kramer, nekdanja poslanca Ivan Štrcin in dr. Ljudevit Pivko in pisatelj Albin Prepeluh. Ker sede v banskih svetih zastopniki vseh razpuščenih strank, so govorili neka# teri, da se v .Jugoslaviji pripravljajo politične spremembe. Domnevali so, da se v državi razpišejo v kratkem va# litve in vrne bivšim strankam nek# danji vpliv.
tla, kjer je nepremično obležala. Tedaj se je Sargon streznil, spustil nož'in prestrašeno odstopil.
»Kaj sem napravil! Usmrtil sem jo!« je govoril in si obrisal mrzel pot s čela. »Oh, Nejta, zakaj je bilo moji roki usojeno, da te umori.«
Ni bil sposoben misliti ne klicati na pomoč. Brez moči je padel na stol. Tedaj sta se na pragu sobe poja# vila Mena in Keniamun. Prestrašena sta zrla v mlado ženo, ki je nepremično ležala v* mlaki krvi. Nejtinkrik ju je privabil semkaj. Ko sta se od strahu nekoliko opo# mogla, sta se vrgla k deklici. Dvignila sta jo in jo1 začela preiskovati, ali je mrtva.
»Še diha!« je rekel Keniamun.
»Treba je poklicati Satati. Bržkone je še tu, ker se je hotela posloviti od Nejte!« je zaklical Mena.
»Naglo! Naj steče kdo po plemenito Pagirovo ženo,« je zavpil, ko je videl v durih prestrašene obraze sužnjev.
Skoraj v istem hipu mu je pogled obstal na Sar# gonu, ki je ležal še vedno čisto otrpnjen. Obličje se mu je izkrivilo. Zlobo in zverinsko zadoščenje si bral na njem.
»Ah, tukaj si, ničvredni morilec!« je zavpil Mena, se vrgel na Sargona in ga silno potresel,
Ta nepričakovani napad je, princa streznil.
» Varala me je in sem jo usmrtil!« je rekel in skušal odriniti Meno. Ta pa je bil močnejši in ga je še vedno držal.
»Ti sam si varalec! Ali misliš, da ti je dovoljeno vzeti za ženo plemenito Egipčanko, zato da jo potem ubiješ! Kraljici boš dajal odgovor za ta zločin. Tako se godi, če iz sužnja napraviš velmoža! Hej, vi! Prinesite vrvi. Treba je poskrbeti, da nam ta šakal ne uide, do# kler kraljica ne -odloči njegove usode.«
Medtem ko so Sargona vezali, je stopila v sobo bleda in tresoča se Satati. Takoj zanjo se je pojavil Pagir, čigar glupo obličje je izražalo komičen strah.
»Pustite ga, saj ne ubeži,« je rekla Satati, ko je vi# dela, kako delajo s princem.
»Skrbi za ranjenko. Za svoja dejanja sam odgovar# jam,« je rekel robato Mena. »Ali misliš, da bom mirno gledal, kako mi mori sestro, in se bom klanjal tej pošasti?«
Sargona so odvlekli v oddaljeno sobo ter ga vrgli; v neko skrinjo. Sužnjem je bilo naloženo stražiti ga.
S Keniamunovo pomočjo je Pagir odnesel Nejto v zakonsko! sobo i-n jo položil na posteljo. Tu so jo slek#
Radičev prijatelj dr. Stanko Šibenik, nekdanji podmiinister Mirko Neudor« ler in slovenski radičevec dr. Ivan Svegel. S tem da so stopili v vlado in glasovali za izjavo, so se odpovedali Programu Hrvatske seljačke stranke in se oprijeli smernic vladne politike. Isto velja tudi za tistih par sto banskih svetovalcev, ki so bili prej radičevci ali pristaši Pribičevičeve Samostojne demokratske stranke. To je pomeni« ben dogodek v političnem življenju Jugoslavije.
Revolucija v Boliviji.
V južnoameriški republiki Boliviji
Kaj nam pišejo
te idrijskega kotla
in okolice.
S v. b ir ma. — V nedeljo je prev« z višem nadškof goriški četrtič delil zakrament sv. birme v našem mestu. Razume se, da smo Idrijčani oskrbeli ljubljenemu nadpastirju kolikor mo« Soče dostojen sprejem in lepo oz al j« šali trg in cerkev. V soboto je bil spre« jem na Kosovem mostu. Pričakovala ga je čč. duhovščina, zastopniki cer« kvenih skupščin, mnogo občinstva in še več šolskih otrok. Zelo lep je bil Prizor, ko je otročiček ljubko nagovo« dl prevzvišenega in mu izročil krasen šopek cvetja. Nato se je razvil spre« yod v cerkev. Zvečer se je zbrala pred župniščem velika množica meščanov, kjer je cerkveni moški in godbeni zbor izvajal lepe koncertne skladbe Ra čast cerkvenemu knezu. V nedeljo Je bila ob 9. uri nadškofova sv. maša m govor, nato sv. birma. Birmanih je bilo iz Idrije 110 fantov in 125 deklic, Jz Čekovnika skupno 20 otrok, iz Voj« skega 66, iz Gor 38 in nekaj še iz Za« yratea in Gor. Tribuše. Popoldne se Je prevzvišeni podal na pokopališče, nato pa je poisetil mestno bolnišnico, kjer si je s prirojeno domačnostjo osvojil simpatije vseh navzočih. Da ljubi Bog ohrani ljubljenega nadpasti«
se je pravkar končala krvava revolu« cija. Razpihalo jo je sovraštvo proti predsedniku republike dr ju Silesu, ki je severnoameriškim petrolejskim magnatom dovolil izžemati Bolivijo. Vsak upor proti njegovi politiki je načelnik generalnega štaba, nemški general Kundt, zadušil s strojnimi puškami. Nazadnje se je pa uprlo še vojaštvo in je izbruhnila državljanska vojna, ki je zahtevala 500 mrtvih in kakih 1000 ranjenih. Zmagali so revo« lucijonarji. Začasno vladajo v Boli« viji višji častniki, pozneje bo pa brž« kone izvoljen za predsednika dose« danji podpredsednik dr. Saavedra.
i dežele ?
rja še mnogo let zdravega, je želja in prošnja vseh Idrijčanov.
Prvo sv. obhajilo. — Ni ga lepšega prizora kot pogled na vrsto ljubkih malčkov, ki mirno korakajo v cerkev, da tam prvič v življenju prej« mejo Najsvetejše. Teh srečnih, nedol« žnih otročičev je bilo letos 123.
Preselitev. — Registrski urad in davčni oddelek, ki ista bila do sed a j v hiši zraven Didiča, sta se preselila v bivšo poštno poslopje.
Novi grobovi. — Po kratki bo« leznii: je umrla izredno delavna in do« bra žena Frančiška Močnikova v sta« rost-i 47 let. — V petek smo pokopali 71 letnega Ferdinanda Makuca, vp. rudarja. Obema večni pokoj !
Sp. Idrija. — (Sv. birma.) — Po petih letih smo v petek zvečer zopet slovesno sprejeli v svojo sredo prev« zvišanega kneza in nadškofa. Vas, cer« kev, zvonik, vse je bilo krasno okin« čano z mnogimi mlaji in zelenjem,. Zvečer so pevci in tamburaši napravili predragemu gospodu nadškofu zelo lepo podoknico, vsa vas je bila raz« svetljena. V soboto zjutraj je bilo slo« vesno cerkveno opravilo^ in sv. birma. Popoldne se je prevzvišeni s isprem« stvom odpeljal proti Idriji.
Vojsko. — Preteklo soboto smo praznovali dan celodnevnega češčenja presv. R. T. Preč. g. Budin iz Idrije je
v pomembnem govoru slikal blaženost češčenja presv. Evharistije. Res, bil je lep dan in 119 sv. obhajil priča o uspehu.
Iz tržaške okolice.
Barkovl je. — (N e s r e č a. — Ples.) — Na praznik sv. Petra in Pavla je dve in polletni Nikolin od »bijakov« ostal za trenutek brez nadzorstva. Prišel je k luži, ki služi za zalivanje, in v njej utonil. Nesrečni družini naše sožalje! — Trsteniški fantje so po več letih zopet pričeli noreti. Priredili so kar dva plesa, v nedeljo in v pone« deljek. Dobro je, da nimamo za take zabave preveč denarja.
?z goriške okolice.
Šempeter. — (Naša mladina in starina.) — Že zadnjič smo po« vedali, kako smo se za domači praznik postavili v novi cerkvi. Pohvalno je treba omeniti, da so letos nebo in cer« kvena bandera nosili mladeniči in ni bilo treba g. žup. trepetati pod nebom kot prej, ko so ga nosili le stari možje. Tako je prav, fantje na plan! Saj jih je v vasi okoli 70. Ker delajo po ve« čini v mestu, ne poznajo mačka v že« pu. — Odkar so prišle nad zgodnji krompir razne nesreče, so se Šempe« terci bolj oprijeli žita. — Pa tudi voda in zrak ista pri nas prav dobri. Le po« glejte naše korenine: Marija Blaževa ima že 95 let, Žeža Frlegojeva in Šte« fan Jenakov že po 90 let, Žeža Travi« žanova jih krepko nosi 86, štirje imajo že nad 80 let; če bo hotel tata Tinčili doseči to čast, se bo moral po« muditi pri nas še eno pomlad. Vsi ti se pa prav nič ne strašijo stopnic v župno cerkev. Če gremo po letih na« vzdol, pa srečamo poldrugi tucat tri« desetletnikov, ki sicer tajno zdihu« jejo, a vendar le samski davek pla« čujejo.
Iz Brd.
Gor. Cerovo. — (Naš shod.) — V nedeljo dne 6. t. m. smo1 'imeli obi« čajni cerkv. shod. Pri veliki maši je bilo lepo slišati, kako je naš številni
H in ji pred zdravnikovim prihodom dajali na rano hladne obkladke.
»Dragi Keniamun!« je-rekla Sa tati, ki je s tresočimi se^ rokami pomagala služabnicam snemati ogrlico in težke prstane, ki so ranjenko težili. »Prosim te, skoči hitro po zdravnika in poišči nato v palači Semnua. Ne« obhodno potrebno je, da je kraljica takoj o vsem ob« veščena.«
»Tečem!« je odgovoril mladi mož in odhitel iz sobe.
X.
Kraljica in mati.
Ko je Keniamun prispel v kraljevsko palačo, je vladalo tam tako šumenje kakor v panju čebel. V pa« lačo so neprestano dohajale nosilnice z dostojanstve« otki in ministri. Nihče ni hotel čakati do jutra, ampak ysi so se podvizali izraziti svoje sožalje osebi, ki je Imela zdaj sama v rokah žezlo in je delila milosti.
Tisto noč Tebanci niso spali. Ljudstvo se je zbiralo na ulicah, vojaštvo pa je delalo red, da prepreči more« bitne nemire.
Mladi vojščak je brez težav prišel do kraljičinih soban. Toda v predsobi je bilo polno ljudi, ki so ča«
kali sprejema. Hatasu je sprejemala vkljub strašni utrujenosti.
Komaj je odpustila svoje svetovalce, da bi se malo odpočila, je pri lo odposlanstvo žrecev glavnih teban« skih tempelj nov in prosilo za sprejem. Pri tej vesti se je kraljica vzravnala kakor ognjevit žrebec, ki začuti ostrogo. Njeni sovražniki so že prišli. S kakšnim na« menom? Zdaj je ne bodo presenetili kakor tedaj . . . Sovraštvo se ji je vnovič vzbudilo, ko se je spomnila tedanjega poraza in svojega zakonskega življenja z njim, ki je pravkar umrl. Toda ne eden teh občutkov se ji ni poznal na zunaj. Mirno je velela odvesti žrece v sprejemno dvorano. Istočasno je ukazala Semnuju in nekaterim svetovalcem, naj bodo pripravljeni, da jo spremijo: Hnumgotenu je velela zasesti z izbranimi vojščaki vse vhode v dvorano.	m
Resni, mirni in dostojanstveni žreci so se razpo« stavili v odkazani jim dvorani. Bili so to vrhovni žreci glavnih tempeljnov glavnega mesta, znameniti in ugledni proroki in nekaj mladih učenikov. Poleg vr« kovnega žreča Amonovega je stal Ravseneb. Vsa obličja so bila resna, oči vseh so bile uprte v vhod, skozi ka« terega je morala vstopiti kraljica.
(Dalje.)
pevski zbor prepeval mašo »serafiko«. Po končani sv. maši se je ob ubranem pritrkovanju in prepevanju slovesno razvila procesija okrog vasi. Udeležili so se je v velikem številu. Okna so bi» la lepo okrašena in razsvetljena. Ob taroki so bili lepi, pred hišami pa so stali mlaji. Opomniti moramo samo, da bi moral biti pri procesiji vzornejši red, zlasti pri šolskih otrocih. — Po popoldanski službi božji so se pa kar z noži drezali, tako da je moral eden iskati zdravniško pomoč. — Če ne bo v kratkem dežja, smo za letos fižol pojedli.
Iz Kanalske doline.
Sv. Višar je. — (Prva romanja.) — Dne 24. junija smo otvorili božjo pot. Pri prvem romanju je bilo okoli 20 oseb iz okoliških vasi: Žabnic, Ukev, Ovčje vasi. — Bolj živo je pa bilo na sv. Petra, ko je prišlo 800 ro« marjev s posebnim vlakom iz avstrij« ske Koroške pod vodstvom č. g. Ko? širja in še 6 drugih g. duhovnikov. — Vse je šlo dobro. Pobožnost romarjev je bila vzglcdna: mnogi so celo noč skupno molili pred Izpostavljenim. — Pri glavni sv. maši je lepo pel pevski zbor iz Kobarida, ki je slučajno ta dan prišel gor. Le dež je nekoliko na» gaj al, a saj so tudi tega prosili.
Kraljeve slike počasi rastejo1 po ste* nah. V prezbiteriju bodo sledeče sli» ke: ob strani angelovo oznanenje, beg v Egipt, najdenje v templju, Jezus na križu. Na stropu nad oltarjem pa: Marijino kronanje. V ladiji na listni strani: ovčke najdejo Marijino podo« bo v grmu. Na evangeljski strani: Kraljica miru, t. j. slika, ki predstavlja porušene Višarje, dva angela pa pri» nasata Mar. podobo nazaj s Koroške» ga. Največja pa bo slika Pomočnice kr isti j ano v, ki ho zavzemala celo pro« čelno steno nad vhodom v prezbiterij. Zraven tega bo še ostala cerkev orna» mentalno poslikana. Pridite sami po» gledat!
Ukve. — Pred kratkim smo poko» pali v 72. letu našega sovaščana Jožefa Wedama. Kako je bil priljubljen va» ščanom je pokazal njegov pogreb. Daisliravno je bil deževen dan, je bilo zel O' dosti ljudi pri pogrebu in 'skoraj nobeno oko ni bilo suho. Naj počiva v pokoju! -—■ Zdaj pa eno veselo! Po» ročil se je gostilničar in načelnik ga» silcev g. Janez Kanduth z gospodično Eleonoro Zach iz Gradca na Avstrij« skem. Ker naša cerkev še ni končana, s'e je moral poročiti v gasilnem domu, kjer imamo sedaj službo božjo. Malo» kdaj* se sliši, da bi se poročil načelnik gasilcev v gasilnem domu. Bog daj novemu paru obilno sreče! — Suša je že malo pritisnila, toda ljubi Bog se nas je usmilil in poslal zelo potreb» nega dežja. Kositi smo tudi začeli. Se» na imamo dosti. Naša cerkev lepo na« prednje in upamo, da bo v par mese» cih končana.
Iz Vipavske doline.
Goče. — (Obisk odličnega rojaka. — Smrt dolgoletne služabnice.) — 25. junij je bil za 3
nas vesel in časten dan, ko nas je v družbi blage gospe obiskal naš odlični rojak g. svétnik Ivan Mercina, naš pr» vi strokovnjak v zvonskih zadevah. Kolavdiral je sedem naših novih zvo» nov. Strokovnjaško je pregledal tudi veliki, 226 let stari in 20 kvintalov težki zvon. Ta je dobil najboljšo pohvalo. Vaščani so častitljivega rojaka spo» štljivo pozdravljali, ker ga od nekdaj cenijo kot vzor moža. V mlajših letih je prihajal v rojstni kraj na počitnice. Da je imel nekdaj naš moški zbor to» lik sloves, je njegova zasluga. Učil je pa tudi, kako se pritrkuje na zvonove po glasbenih pravilih. Zato imamo še zdaj tako umetno pritrkovanje, kot ga drugod ni kmalu slišati. Vesel je poslušal po dolgih letih to krasno zvo» nenje in se spomnil mladih let, ko je tako rad šel v zvonik. Zanimal se je za zvonove in tudi za nove orgle ter večkrat šel pogledat, kako napredu» jejo. Vesel jih je videl zdaj postavlje» ne v župni cerkvi. Za oboje je imel tudi radodarno roko. Zato je bilo umestno, da so prišli ugledni možje, da ga kot zastopniki župnije pozdra» vij o ter se mu zahvalijo za dobrote, izkazane župniji. Velezaslužnemu ro» jaku, ki nastopi konec junija 80. leto, ter je še vedno delaven, želimo, da mu Bog doda še mnogo zdravih let. — 16. junija je umrla daleč okrog znana 83» letna Hana Kebetova. Prišla je iz Er» zelja v to hišo služit stara komaj 9 let. Ko je postal njen gospodar, splošno znani Štefan Habe, vdovec, je ona prevzela gospodinjstvo' velikega po» sestva, kjer je pokazala veliko spret» nost. Na tisoče revežev je pogostila, pa tudi visoke glave je znala imenitno postreči. Skoraj ves zaslužek je dala še v življenju za domače cerkve in druge namene. Poleg starostnih težav je učakala lani v juniju še to, da jo je v hiši napadel neki pijan tujec ter ji z nožem vrat narezal. Odlikovala se j e po zvestobi do gospodarjev, saj je bila v isti hiši nepretrgoma 74 let. Leta-1908. je prejela od vlade svetinjo za 40»letno zvesto službovanje. Vzorna Hana naj počiva pri Bogu!
Gradišče nad Prvačino. — (Novi zvonovi. — Ogenj.) — Dobili smo po 6 mesecih prelite zvonove. Za» dovolj ni smo ž njimi in upamo, da ostanejo v zvoniku več časa ko zadnjič. Dne 27. junija je pogorela hi» ša posestnika Živca Stankota. Vnelo se je okoli 7. ure zvečer v podstrešju. Gasiti ni bilo mogoče, ker je vodovod precej oddaljen; rešili smo nekaj hi« šne oprave in vina, ostalo je s po« slopjem vred ogenj uničil. Revež je hudo zadet, saj še ni minulo dolgo ča» sa, ko je moral edino kravico ubiti in prodati za polovično ceno. — Žita smo pridelali precej, ker smo tudi dosti se« jali, ali letina ni posebno dobra. Tudi vinska letina je dobro kazala ali slabo vreme in rosa nam je že dosti odvzela. — Minulo je leto dni, odkar smo brez stalnega duhovna. Obračamo se do prevzvišenega, da bi se nas usmilil in koga poslal. Sosedni gospodje imajo preveč dela. — Pred kratkim nas je zapustil in šel v večnost naj starejši mož v vasi Volk Jakob. Bil je umen in priden gospodar, kakršnih se malo
dobi, dolgoletni cerkveni pevec in zvest čitatelj »Novega lista« in drugih dobrih knjig. Mir njegovi duši!
Vel. Žablje. — (Blagoslovljen na tr ta.) — Posestnik Maks Troha iz Vel. Žabelj ima srečo pri trtah. Lani v avgustu je cepil trto v oko. Pognala je 3 metre v dolgosti, mladika pa meri v debelini natančno 9 cm in 1 mm. To je že precej debela palica. Prav bi bilo, če bi hotel še kdo drugi delati konku« renco omenjenemu posestniku. .
Skrilje. — V nedeljo dne 13. t. m. bo obhajala naša vas slovesno god sv. Marjete. Ob tej priliki je bila vsako leto cerkev napolnjena. Zato vabimo tudi to pot k obilni udeležbi!
Brje. — Brejci smo obljubljali za prihodnjo nedeljo cerkveno sloves« nost. Morali pa smo jo v zadnjem tre« nutku odložiti na drugo nedeljo, t. j. 20. julija, ker za 13. nismo mogli do» biti duhovnika. To naj služi kot ob ve» stilo vsem, ki imajo namen obiskati našo »šagro« v novem svetišču.
Zalošče. — (Farne težnje.) — Pred kratkim se je poročil g. Vodopi« vec Josip, p. d. Kraščev, z gdčno Ban« delj Alojzijo iz Pekla. Obilo sreče! — Zdaj je zopet postalo pereče vpra« sanje naše farne pripadnosti. Pred vojno smo imeli vsako nedeljo mašo, ker je hodil k nam pater iz Gorice. Zdaj pa utegne č. g. prvaški župnik komaj vsako drugo nedeljo k nam, ker je tako zanoslen. Radi bi imeli tu« di krstni kamen v svoji cerkvi, da bi ne bilo treba hoditi v slabem vreme« nu z detetom tako daleč.
Iz Istre»
Kubed. — (Letina. — P o s v e » č u j praznik!) — Letos se nam obeta slabša letina, kot je bila lani. Zgodnjega krompirja ne bo niti po» lovica, žita bo nekaj manj kot v sred» nji letini, krma je boli obilna, na grozdju se pa opaža, da jagode črni« jo. Vse drugo je pa še v božjih rokah. — Nekateri ljudje prav nič ne ločijo delavnika od nedelje. Delajo tudi, ko ni potreba. Kako bo potem dal Bog svoj blagoslov? — Ker je zdaj že pre« cej toplo, imamo kar tri vinotoče v vasi. Pijemo ga po 2 liri in tudi po 1.60.
Črni Kal. — Letina ne kaže dobro. Na tržaškem trgu ne bo letos naših slavnih hrušk. Vse je uničila bolezen, listje kar odpada. Sadno drevje so ne» kateri škropili po vseh predpisih, a ni nič pomagalo. Tudi trtno listje je na« padeno. Na polju je že huda suša. Krompir si ne pomaga nič več, odkar smo ga okopali. Nič boljše ni v oko» liških vaseh.
Iz Gor.
Lažno pri Čepovanu. — (Smrt.) — Umrl je Jurij Šuligoj, dolgoletni cer«. k veni ključar, poznan po svoji gosto« ljubnosti vsem obiskovalcem Lažne» ga. Bil je pravi vzor vernosti in zna« čajnosti. Sožalje preostalim!
Lokve. — V visoki starosti 88 let je umrl Peter Skok, Lokve št. 56. Bil je pri zavesti do konca in ohranil do« vtipnost do visoke starosti. Naj po» čiva v miru!
Plave. — (Pritožba.) — Ljudje se pritožujejo, da je cesta z desnega brega Soče na državno cesto v zelo slabem stanju. Že par let ni bila popravljena, je bolj podobna hudourni* kovi strugi kot poti. Ko so delali novi most pri Flaveh, so govorili, da bodo zravnali tisti klanec, kjer je treba 50 metrov navzgor, pa spet dol. Kdo naj potem še vozi tod z živino?
Žabče pri Tolminu. — (N e u * mestne šale.) — Naši fantje se menda radi malo pošalijo. Le mej pri tem ne poznajo. Poglejte: na binkošt* ni ponedeljek ponoči so nekateri fantje vzeli pri Dobravcu kose in šli kosit na »Tičence«. Pa se jim menda ni preveč zljubilo, ker so le malo po* mandrali in šli. Čez par dni so pa iz* pod nekega kozolca potegnili voz in ga vrgli pod jez. Taki »špasi« povzro* čaj o le jezo in prepir. Že itak se va* ščani včasih preveč prepirajo, name* sto da bi živeli v slogi in si pomagali drug drugemu.
Čezsoča. — (Življenje in smrt.) — Že pol leta se nismo nič oglasili. Boste kmalu na nas pozabili, mi se pa ženimo. Poročil se je namreč Ivan Kavs z Julko Klavorov o in Bizjak Andrej s Pepco Kravanjevo iz Soče. Bog jim daj srečo v zakonu. — V sta* rosti 70 let je umrl Andrej Hrovat, vzoren gospodar in družinski oče. Bil je na glasu tudi kot dober čebelar. N. p. v m.!
Trnovo pri Kobaridu. — (N e s r e *
e a.) —.Pri »pristaji« seje 21. junija pripetila smrtna nesreča. 58*letni An* ton Berginc je splezal na drevo po črešnje. Med trganjem se je vlomila veja in mož je tako nesrečno padel, da je na mestu obležal mrtev. Poko* pali so ga na trnovskem pokopališču. Družini naše sožalje!
Ravne. — (Cerkveni p raz* n i k.) — Zadnjo nedeljo smo obha* jali praznik sv. Urha, našega cerkve* nega zaščitnika. Bil je prav lep dan. K nam je prihitelo tudi mnogo Cer* kljanov. Naj poudarimo, da nismo imeli nič plesa, brez katerega pone* kod ob takih praznikih ne morejo ži* veti. (Tako je prav, ur.).
Zakriž. —- (Tatvina.) —- V noči od četrtka na petek so neznani zli* kovci udrli v prodajalno gospe Juli* jan e Jugove, Vrh Križa, in odnesli za 600 lir tobaka, nekaj drobiža, moke, jajc in drugih stvari. Celotna škoda znaša okrog tisoč lir. Nepovabljeni gostje so odnesli tudi razne važne listine, ki so za gospodarja več vredne kot pokradeno blago.
Bukovo. — (Zlata poroka.) — ' • L m. je naša župnija doživela redko slavje. Bivši dolgoletni podžupan in cerkveni ključar Andrej Močnik in njegova družica Marija, r. Mavrij sta P£6d istim oltarjem kot pred 50 leti obhajala čvrsta in zdrava zlato poro* ko. Bog jima daj še dosti zadovoljnih
Bate. — Imamo izvirek, kjer niti ob -nši ne zmanjka vode. Toda v vasi je vendar večkrat ni, ker iz nemarnosti ne popravljamo vodovoda. Za vas bi tudi bilo zelo koristno, če bi napeljali vodo po vseh hišah. — Naša dekleta
menijo, da jih nihče ne vidi, ko se »hladijo« do enajstih ali še čez. Mor* da jim bo ustreženo, ko dobimo še pošto, na katero čakamo že od jeseni. — Farane in okoličane pa vabimo že sedaj na birmo, ki bo 15. t. m.
Srpenica.- — (Taki smo!) — Naši pobiči se že prav po fantovsko postav* Ijajo s cigareto v ustih. Tudi zaklet že znajo- prav krepko. Še bolj obsodbe je pa vredno, da se je po vasi razkazo* vala neka fotografija iz tujine o za* konski nezvestobi. Naše kvantarce rade obrekujejo dobra dekleta, češ da itak ne dobe poštenih fantov. Dekleta pa pravijo, da takih, ki po noči krom* pir kopljejo, da imajo note m za ciga* rete, ne marajo. Prav imajo!
Lom. — Na praznik sv. Petra in Pavla smo spremili k večnemu po* čitku Mežnarjevo Milko, 26 * letno dekle. Že ves čas po vojni je bila rahlega zdravja, zadnje mesece je pa prav hudo trpela. Kako smo jo radi imeli, je pokazal lepi pogreb. Ob od* pr tem grobu ji je govoril prejšnji č. g. kurat Pisk. Pevci so ji peli, nato smo jo zagrebli! N. p. v m.!
Sužid. — (Nov vaščan. — K a* ko gospodarim o.) — V pone* del j ek 16. junija se je poročila Šekli Katarina z Alojzem Uršičem s Svi* nega. Obilo sreče! Pripomnimo, da smo imeli od novega leta sem pet po* rok, dve rojstvi in en smrten slučaj. — Nekateri so začeli bolj umno .gospo* dariti. Škropijo krompir. Sadno drevje pa je še vedno priča naše zanikrnosti. Letina kaže dobro. Le košnja je srednja, čeprav smo računali na boljšo.
S Pivke.
Koče pri Slavini. — Letina je letos dobro pokazala; le da ne bi prišla toča kot lani. Zaslužka, kakor kažejo ne* deljski sprehodi, je tudi še precej. — Zadnjič je bilo pri Sv. Trojici prav prijazno. Samo nekateri fantje so se tako obnašali, da bi bilo bolje, če bi bili doma ostali.
S Krasa.
Temnica. — V soboto sta se poro* čila Stepančič Vinko in Ema Pahor* jeva iz Temnice, št. 34. Mladeniči so jima naredili tudi lep slavolok. Obilo sreče!
Tomaj. — (Ples pa le mora biti.) — Farni praznik sv. Petra in Pavla smo odpraznovali prav slo* vesno. Slovesno sv. mašo- je pel mons. Kraček iz Trsta; domači g. župnik pa je vodil pevski zbor, ki je izvrstno iz* vajal mašo Deteta Jezusa. Procesija je, zaradi majhne rose, odpadla. — Se* men j je bil dobro obiskan. Terana smo tudi precej potočili. — Brez plesa seveda ne odpravimo tudi na praznik sv. Petra. Nadebudnega na* raščaja iz šolskih let je bilo dovolj pri plesu in še celo v družbi mamic. Po plesni udeležbi sodeč ni pri nas ne mi* zerije in ne suše. — Pojavil se je slu* čaj škrlatine; oblastvo je hišo zaprlo in zastražilo.
Komen. - (Smrt zaslužnega moža). — 1. julija je umrl 57*letni Jožef Kovačič iz ene najstarejših ko*
menskih družin. Bil je nad 20 let cer* kveni pevec. Znan je bil tudi kot vešč poznavalec živinskih bolezni in je rad pomagal. Kljub obilnemu poljskemu delu je bil pogreb v sredo dopoldne nad vse veličasten. Pet č. g. duhovni* kov je šlo za pogrebom. Pevci so kar tekmovali, da bi svojemu tovarišu le* po zapeli. Pokojniku ohranimo blag spomin!
Sveto. — V starosti 61 let je umrla Terezija Jazbec. Skrbne in dobre go* spodinje se bo vsak rad spominjal. — Suša vedno bolj pritiska; bojimo se, da bo taka letina kot 1. 1928. — Vina se še dobi.
Ivanji grad. — V tržaški bolnišnici je umrl mladi posestnik Alojzij Lo* zej, komaj 40 let star. Bil je vzgleden gospodar. Bolezen si je nakopal v vojni. Zapušča tri otročiče. Naj po* čiva v miru!
Trebče. — Na Petrovo smo imeli slovesno sv. mašo in procesijo z Naj* svetejšim, ki ga je nosil openski de* kan. Pohvaliti je treba naš pevski zbor in pridnega pevovodjo. Tudi ve* Černiče so bile lepe. Samo- cerkev je bila preprazna. Pogrešali smo posebno deklefa; seveda imajo več veselja do plesa in znajo tudi že »paraguaj!«
Orlek. — (Dekleta se brani* j o.) — V 26. št. »Novega lista« se je nekdo 'precej robato spodtaknil ob naša krila,, češ da smo jih skrčile od vseh strani in da rokavov sploh nismo imele. Dotičnik je gotovo kratkoviden, ker smo imele krila čez kolena in tudi rokave do zapestij. (Tudi moda je da* nes taka. Op. ur.).
Nabrežina. — (Smrtna kos a.) — V četrtek opoldne je po daljšem bolehanju preminula gospa Terezija Radovičeva, soproga nedavno umrle* ga posestnika Valentina Radoviča. Številna udeležba pri pogrebu, ki se je vršil nasledn ji dan ob asistenci treh duhovnikov in s sodelovanjem nabre* žinske godbe, je pričala, da je bila po* kojnica pri vseh slojih spoštovana in priljubljena. Pogrešali jo bodo zlasti revni, za katere je imela vedno odprto srce. Telesni ostanki pokojni* ce so bili položeni v družinsko grobni* co, kjer počiva njen soprog. Naj ju druži večni sen v najlepšem miru !
Tožbe kmetov.
V zadnjem času se je po raznih pre* delih naše dežele zelo razširila elek* trična razsvetljava. Nekatere elek* trične centrale so povečale svoj delo* krog, ponekod so pa nastala nove. Pri napeljevanju električnega toka preko dežele se pa pogosto dogajajo neno* stavnosti. Prejeli smo v tem pogledu več ostrih pritožb. Pripeti se n. pr., da se napeljuje električni tok iz centrale v oddaljenejši kraj. Postaviti je treba drogove po travnikih in njivah. Pride* jo delavci, pripeljejo drogove in žico, gredo v zemljišče, kopljejo iame, man* drajo travo in sadeže in odidejo. Ne vprašajo nikogar za dovoljenje, ne po* ravnalo napravljene škode in se ne zmenijo za ugovore razsrjenih po* sestnikov. Navadno se še norčujejo; pravijo, da jim je bilo tako naročeno,
in gredo. Če skušajo potem oškodo* vanci zadevo urediti z lastnikom elek* trarne, imajo mnogo potov in sitnosti, ne dosežejo pa navadno nič. Ravno tako je, če gre napeljava skozi vasi. Delavci pridejo in skačejo po strehah, kvarijo opeko, vodijo: žico, kakor se jim ljubi, a ne vprašajo nikogar nič. Ako se kdo pritožuje, se zgovarjajo na gospodarje, katerih pa ni nikoli na spregled in se tudi pozneje radi prikri*
jejo. Ljudje trpe škodo in so ogor* čeni.
Obračamo se zato na oblastva, v pr* vi vrsti na kr. prefekturo, z nujno prošnjo, da ljudem pomaga in prepre* či samovoljno poseganje v lastniške pravice posestnikov. Za vsako delo na tujem svetu naj se dobi lastnikovo do* volj en je. 'Kjer je neobhodno, da se na* pravi večja škoda, naj se prizadete stranke sporazumejo in dogovorjena odškodnina tudi točno poravna.
Kaj se sliši po svetu.
Sherlock Hclmesoii „oče" — umrl,
Malo jih je, zlasti med dijaki, ki ne bi bili prebrali te ali one detektivske povesti o svetovno znanem detektivu Sherlocku Holmesu. Te povesti je pi* sai angleški zdravnik Arthur Čonan Doyle, ki si je svojega junaka kratko* malo izmislil. Slavni pisatelj Doyle je te dni v 71. letu starosti izdihnil. Po* glejte, kako burno življenje je imel, predno je prišel do slave in bogastva.
Njegov oče je bil reven obrtnik. Sin je bil darovit, že 6 let star je pisal po* vestice, potem je šel po svetu. Mudil se je celo po> Tirolskem. Ko se je vrnil domov v Edinburg, se je lotil zdravil* stva, sam ni vedel zakaj. Postal je zdravnik in šel v severna morja kot ladijski zdravnik na nekem kitolovcu. Pozneje je brodil po afriških vodah. Tedaj mu je šinilo v glavo, da bi svoje doživljaje in pota popisal. 28 let je imel, ko je napisal prvo povest, kjer nastopa Scherlock Holmes. Naslov ji je »Škrlatna pisarna«. Dolgo je tuhtal, kakšno ime bi dal svojemu junaku. Vzor je imel v svojem učitelju profe* sor ju kirurgije Bellu, do kosti pošte* nem možu, ki je v vsaki stvari hotel priti do dna. Ko je povest izšla, so se je pa založniki branili. Kljub odporu je prodrla v javnost in Sherlock Hol* mes, mirni detektiv s pipico v ustih, je postal svetovnoznan.
Odslej je dr. Conan Doyle v vseh prostih urah, ko je v svojem ambula* toriju v Londonu "čakal na bolnike, pisal romane in spomine. Spisal je 65 debelih zvezkov.
Tudi ko je bil že v starejših letih, ga je vleklo v svet. V angleško* burski vojni v južni Afriki je že blodil po pustinji Kalahari in ob velikih rekah, iščoč novih vtisov. Med svetovno vojno je obiskoval vojake celo v strel* skih jarkih.
Na zadnje se je pa vrgel na spiriti* zem, v proučevanje sveta duhov. Ta* ko je bil viveri en o spiritizmu, da je trdil, da je celo z Napoleonovim dm hom govoril. O spiritizmu je imel ne* šteto predavanj.
Umrl je pa prav mirno v krogu svojih domačih, ki so ga zelo spošto* vali in ljubili.
Zračni zmaj.
Ameriško vojno ministrstvo bo zgradilo novo letalo, ki bo pravcata leteča trdnjava. Letalo, ki bo iz lahkih kovin, bo dolgo 180 metrov, široko 40 in bo letelo s hitrostjo 180 km na uro. Oboroženo bo- z brzostrelnim topom
ini 10 strojnimi puškami. S seboj bo imelo za 7 ton (70 kvintalov) bomb. Na vrhnjem krovu bo zgrajeno še pristajališče za 2 manjši letali. Ta le* teča trdnjava bo' stala čedno svoto 85 milijonov lir. — Koliko lačnih bi lahko Amerika s temi milijoni nasitila !
Bolnišnica za milijarderje.
V	najodličnejšem delu Njujorka so otvorili bolnišnico, ki je brezdvomno najdražja na svetu. Stane 4 milijone in pol dolarjev, tedaj čez 85 milijonov lir. Med ustanovitelji bolnišnice, ki je najmodernejše in nadvse razkošno opremljena in bo sprejemala samo ljudi, ki premorejo par desetin mili* j ono v, sta tudi znana milijarderja Morgan in Rockfeller.
Zanimiv pesnik.
V	22. številki »Novega lista« po* glejte še enkrat, kar je pisano o zani* mivem ameriškem pesniku Johnu Key, ki je hodil po Slovenskem in raz? sipal denar s prgiščem. Vse mogoče so govorili potem o njem. Celo za skrivnega boljševiškega vohuna so ga imeli. Zdaj so ga pa proglasili za nor* ca. Do- tega je' pa tako*le prišlo. Pesnik, ki ima od sile denarja, je šel v Friedrichshafen, kjer gradijo veli* kanske zrakoplove. Mož je tvrdki po* nudil denar za 10 zrakoplovov, ki naj bi pluli okoli sveta in metali dol letake s protesti proti versajski mirovni po* godbi. — Nekateri pa menijo, da je Kev le bogat ‘šaljivec, ki skuša v vro* čem poletju zabavati zaspano javnost.
Veseli študent.
Konec šol je. Počitnice se pričenja* jo, posebno vesele za dijake, ki so dobro položili izpite. Med temi je bil tudi 18*letni gimnazijec Rebula v av* sirijskem mestecu Gmundenu. Fant je dobro naredil zrelostne skušnje, pa ga je potem veselje nad tem tako prevzelo, da je šel na glavni mestni trg ter tam porezal vse električne žar* niče in vse žice. Tako se je vsaj na po* lici ji branil. Veselega študenta so dali na hladno.
Nova »znanost«.
Moskovska »Pravda« javlja, da je imenovan za profesorja na visoki šoli »za komunistično propagando v za* padni Evropi« Maks Hele. Novi pr o* fesor bo poučeval »teorijo in prakso državljanskih vojen.« Iz tega pouka naj bi komunistična mladež črpala na* vodila za poulične borbe v bodočih revolucijah. Maks Hele je bil znan kot sposoben komunističen agitator v Nemčiji,
Dobra misel.
Toni Finale je bil eden izmed inno* gih njujorških snažilcev čevljev. Toda pred kratkim je začela Tonetova obrt pešati. Pa si jo izmisli zvita buča. Kupi si pri starinarju visok cilinder in frak, na desno oko si potlači steklo od žepne ure, da je izgleualo kot mo* nokelj. Krtače in čistila spravi prebri* sani Toni v ličen kovčeg in se postavi na vogal . Kar naenkrat se je vse trlo pri snažilcu v fraku, cilindru in z mo* nokljem. Danes zasluži premeteni Toni več kot marsikateri mimoido* čih gospodov.
Težka so beračeva pota.
G. Gordon je ravnatelj velikega orkestra v Chicagu v Ameriki in sam priznan goslar. Že nešteviinokrat je pri nastopih v koncertnih dvoranah žel burno navdušenje in zaslužil velike svote. Pa mu je švignila onega dne v glavo svojevrstna misel. Preoblekel se je v berača in se postavil s svojo vij olino na najbolj prometna križišča mesta. Igral je najbolj privlačne stvari in skušal očarati mimoidoče. Toda le malokdo se je ustavil in prisluhnil in zelo skromni so bili darovi, ki jih je nabral dozdevni berač — slavni u* metnik.
Kje so fantje?
Nekaterim bo nemara znano, da so pred kratkim prišli domov bogati grški fantje iz Amerike vsak po svoje dekle. Dva parnika srečnih nevest se je potem odpeljalo v deželo sanj. Ta akcija jeVzpodbodla tudi druge drža* ve, da so se začele zanimati za osa* mela dekleta. Po uradnih podatkih je največ godnih fantov na Balkanu. V Romuniji je 100.000 moških več kot žensk, na Bolgarskem 13.000 več. Majhna Luksemburška vojvodina ima 5000 fantov na razpolago. Še bolj u* godno polje pa je v Ameriki, zlasti v južni. Povsod tod so ženini na razpo* lago, le . . .
Policisti v kopalnih hlačkah.
V	sedanjih vročih dnevih, ko člo* veka naravnost vleče v hladilne vaio* ve morja in rek, se večkrat razjeziš, ko vidiš razne nerednosti in nedo* stojnosti med plavači. Drugod de*, lajo pa zastopnikom javnega reda te stvari še več preglavic. V bližini Ber* lina se je kopalo več ljudi na prepo* vedanih krajih. Prihiteli so stražniki in začeli razganjati kopalce. Oni, ki so bili v vodi, so se pa poredno po* smehovali, češ nam ne morete do ži* vega. Pa so se zmotili. Policisti so slekli obleko in v kopalnih hlačkah ter z gumijevimi pendreki skočili v vodo in pregnali nepokorneže. Občin* stvu na obrežju pa ta vnema ni uga*
j ala. Začelo je metati na varuhe reda kamne in jih obsipavati z žaljivkami. Šele tovariši, ki so prihiteli stražni* kom na pomoč, so očistili obrežje in rešili policiste v hlačkah iz stiske.
Smrtna postelj.
V	bližini Vicence v Zg. Italiji je neki Viktor Zarantonello legel tik že* iezniškega tira k počitku. Glavo je mn slonil na tračmco in trdno zaspal. Ne* srečnež ni niti slišal tovornega vlaka, ki je privozil mimo in mu naravnost odsekal glavo.
Pradede iščejo.
Amerika ie še nova dežela. Rodbi« ne nimajo slavnih pradedov, kot je to v Evropi navada. Posebno denarni mogotci,^ ki so uverjeni, da se za de« nar vse dobi, to kaj težko občutijo.
Še lani se je dosti govorilo v Fram ciji o nekem ameriškem milijarderju, ki je kupoval stare viteške gradove, jih dal lepo razložiti, kamenje in trhlobo spraviti "v zaboje po številkah in čez mesec dni je že kje v ameriški preriji stal sivi viteški grad, prinesen iz Evrope. Toda gradovi se že še dajo prenašati, nikakor pa ne rodovniki, s katerimi bi se milijarderji radi poba; hali, češ da sega njih rod v davno preteklost. Po stari slavi hrepenečim bogatinom pomagajo štiri tvrdke, ki ti za drag denar izbrskajo iz starih bukev, da si potomec kakih zgodovin« skih junakov. Posebno se odlikuje v tem oziru »genealoški (rodoslovni) urad« dr j a Jordana v Bostonu. Mož je dokazal, da je prednik bivšega predsednika Coolidgeja sam Karl Ve« liki. Znani milijarder Pierpont Mor« gan da je pa celo pozen potomec kra« lja Davida. In tako gre po vrsti na« prej. Dr. Jordan dokazuje, da so vsi bogatini potomci slavnih mož, pri tem pa sam bogati in nazadnje bo še sebi poiskal praočeta._____
Pošla v Italiji.
X7 starih časih je bilo dopisovanje zelo malo v navadi. Gospodar je na« vadno poslal na pot sužnja, ki je ustno sporočil, kar je imel povedati. Za časa rimske republike so Rimljani uvedli Poštno službo s pomočjo posebnih se« lov. Nadzornik selov, ki so pre« našali uradna sporočila, je bil »cur« sor publicus«, za zasebna pisma pa se je bilo treba zglasiti pri »ta« bellariusu«, ki je po svojih ljudeh poskrbel za prenos. Pisma so bila le« sene tablice s tenko plastjo- voska, v katerega so črke vrezavali. Od teh tablic je tedanji poštar tudi dobil svoje ime »tabellarius« ali ta« bličar. Za časa cesarja Dioklecijana je rimska država zgradila trdne cesto v najbolj oddaljene pokrajine. Te ce« ste so porabljali konjeniki, ki so pre« nasali pošto.
V srednjem veku je bila Cerkev Prva sila na polotoku. Večina selov je bila v njeni službi. Začetek dobro nrejene poštne službe pa je. ustvaril i v 12. stoletju bolonjska univerza. Nastavila je stalne sluge, ki so prem5 šali pošto študentov njih staršem. Te Pošte so se posluževali tudi drugi me« ščani. Bogate rodbine, n. pr. Visconti v Milanu, so imele lastne poštne sle. >z te zasebne pošte se je razvila javna. V beneški republiki je že zgodaj bilo v navadi, da so ob nedeljah tekali uradni vsli med posameznimi mesti in Prenašali razpise doža in državnega sveta. V 16. stoletju so zasebne pošte strogo prepovedali. Vsaka država je organizirala pošto na svojem ozemlju. Težko pa je bilo pošiljati pisma pre« ko državnih mej. To vprašanje je bilo rešeno, ko so L 1878. ustanovili sve« tovno poštno zvezo s posebnim ura« dom v Bernu. Danes lahko pošlješ
pismo iz najbolj zakotne vasice ka« morkoli v širni svet. — Tu se vidi, kaj premore človeška vzajemnost.
1*02; tir o vi rojakov.
Po šestih mesecih sc oglašamo iz Francije1, in pošiljamo vsem v domovini tople pozdrave.
Vončina Jože, Tušar Blaž, Kosmač Anton iz Poljane pri Cerknem; Rojc Franc, Čelo pri Cerknem; Možina Martin, Novaki; Čermelj Ivan, Budanje pri Vipavi.
Tarciennes, Belgija.
Slovenski izseljenci se oglašamo iz Belgije in pošiljamo lepe pozdrave vsem našim domačim in tebi, »Novi list«. Delamo v premogokopu. Naše delavske razmere so še dovolj dobre, če» ravno si le pri brleči svetilki 600 metrov pod zemljo služimo kruh.
Rejec Ivan, Srednja Kanomlja; Kavčič Franc, Jelični vrh; Kavčič Ivan, Jelični vrh; Frelih Jo« žef, Ledine; Vehar Leopold, Gore nad Idrijo-; Mrak Franc, Gor. Tribuša; Ličar Ludvik, Gor. Tribuša; Skok Ignacij, Gor. Tribuša; Kavčič Anton, Ljubin pri Tolminu; Kavčič Franc, Lju« bin pri Tolminu.
Pozdravi rudarjev iz Aoste.
Rudarji, ki smo zaposleni v tukajšnjem že« leznem rudniku, se oglašamo, da ne bi mislili, da se ne spominjamo več naših rojstnih krajev.
Lepe pozdrave pošiljamo staršem, bratom in sestram, ženam in otrokom, prijateljem in znancem in »Novemu listu«, — ki nas redno obiskuje. Pavšič Viktor in Šuligoj Štefan iz Lo« kovca pri Čepovanu; Maver Mihael, Logaršče pri Sv. Luciji; Stergar Vinko, Avšjei pri Levpi; Pavšič Anton, Plave.
ZOBNI ZDRAVNIK dr. ERVIN NETZBANDT,
kirurg,
sprejema v IDRIJI
irooli filCiti °d 9. — 12. in od Vodil Itali 3. — 5. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih od 8.—11.
Gospodarstvo.
Trg iraiMh pribifeas.
Trst, 8. julija:
do 240, breskve 260 do 360, marelice Sadje: Črešnje 280, hruške 120 do 360.
Zelenjad: Radič 50 do 200, prav mlad 300, zelje 60, šolata 60 do 70, fi< žol v stročju 110 do 120, bučice 60 do 80, kumarice 60 do 70, jajčevec (me« lancane) 240 do 280, špinača 80, grah (kraski) 240, blitva 60, pesa 60, para« dižniki 130 do 140.
Krompir 40.
Gorica, 9. julija:
Sadje: Črešenj je dnevno še kakih 10 kvintalov, večinoma iz Tarčenta; cena 280 do 300. Breskev je dnevno 15 do 25 kvintalov po 300 do 400, drob« ne 200 do 250. Domačh hrušk je malo,
ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjamo, da je dne 30. pr. m. po kratki, a mučni bolezni iz« dihnil svojo blago dušo naš ljubljeni soprog, oče in tast
JOSIP KOVAČIČ.
posestnik.
Na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so pokojnika na katerikoli način počastili. Naša posebna zahvala pa č. g. dekanu in vsej duhovščini za spremstvo na nje« govi zadnji poti dne 2. t. m., dalje sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem daroval« cem vencev in cvetja, pevskemu zboru za žalostinke in vsem, ki so nas žalujoče tola« žili. Bog povrni vsem!	'	Komen, 2. julija 1930.
Žalujoči družini Kovačič — Pipan.
I
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
LODIS
KI USNjE OHRANI, OMEČI ' t- IN OSVETLI. =
9
Izdeleh toFdbE „$ID0L COMPANY“ - Trst, via 5. Zaccaria t.
ij večine so iz notranjosti; domače po 220 do 230. Jabolke po 110 do 150, cim; ber ji in drobne slive 150 do 180, mare; lice (so slabo obrodile in jih je zelo malo) po 300 do 350, drobne smokve (fige) po 100 do 120, debele repnice po 220.
Zelenjad: Fižol v stročju 100 do 130, kumarice 40 do 60, solata 60 do 70, bu« čice 20 do 30, blitva 40 do 50, paradiž« niki (večinoma tržaški) 120 do 130, pa« prika 300 do 350, rdeča pesa 50 do 60, grah (gorski) 180 do 200, kapus 50 do 60.
Krompir 35, jajca 40 do 45, maslo 10.50 do 11.
Opomba: Blago gre večinoma v av« strijska letovišča in alpska mesta, kot so Beljak, Celovec, Bati Gastein, In o« most, Solnograd itd.
Modra barva in muhe.
V modemih hišah barvajo kuhinje z modro barvo, ker se je izkazalo, da muhe ne morejo trpeti take barve. Ne« katera mesta so na podlagi tega odio« čila, da morajo biti vse mlekarne in sladčičarne modro barvane.
ŽETEV IN ŽITNA SHRAMBA!
Žeti moraš par dni (2 ali 3), pretino žito popolnoma dozori. Nato ne pelji snopov takoj na mlatilnico, temveč jih pusti na njivi v kopicah vsaj skozi 4 do 5 dni, da žito popolnoma dozori.
Omlačenega žita ne smeš pustiti v vrečah in tudi ne v zato pripravljenih žitnicah, temveč ga moraš razprostreti na podu. Plast naj ne bo debelejša od ene pedi (najbolje okoli 15 cm). Na pod naj ima zunanji zrak prost do« stop, da se žito dobro osuši. Sušenje žita pospešuješ s prezračenjem žita, katerega moraš vsaki dan premetati z leseno lopato. Premetavati moraš žito vsak dan vsaj skozi dva tedna, potem ga spravi v žitno shrambo.
Žitna shramba.
Za žitno shrambo služijo predvsem skrinje ali posebne omare z globokimi predeli, večje kot jih imajo trgovci za moko. Nekatere so odkrite, druge po« krite.
Predno spravimo žito, moramo shrambo dobro prečistiti. Umljivo je, da je treba shrambo pomesti, od« straniti ves prah, a to ne zadostuje. Treba jo je tudi razkužiti, kar napra« vimo najbolje z žveplom, ki zamori s svojimi plini vsa živa bitja, pa tudi vse trose glivičnih bolezni. V shrambi zažgi nekoliko žvepla. Med tem časom (in najbolje še nadaljnjih 24 ur) mo« ramo držati vse zaprto, da žvepleni plin dobro opravi svoje delo. Po 24 urah prostor dobro prezračimo.
Kdor noče žitne shrambe razkužiti z žveplom, naj vse vsaj dobro prebeli z apnenim mlekom (v vodi raztoplje« nim apnom), ki je tudi izborno sred« stvo proti glivičnim boleznim, kot je plesen in od te izvirajoča zaduhlost.
Ogljikov solfur.
Če bi postalo žito v dobro razku« ženi shrambi kljub temu črvivo, (ker
smo z žitom spravili v shrambo škod« ljivca), moramo žito razkužiti z oglji« kovim solfurom (solfuro di carbonio). Na vsakih 100 kg shranjenega žita vzamemo po 40 gramov ogljikovega solfura,'ki je smrdeča tekočina. Oglji« kov solfur denemo v kozarce, katere postavimo vrh žita. Tekočina se sama spremeni v plin in pronikne skozi ce« lotno žitno plast, kjer zamori vsako živo bitje.
Z ogljikovim solfurom moramo skrajno pazljivo ravnati, ker je zelo hud strup in zelo lahko vzplamti. Kdor je začel razkuževati žito z oglji« kovim solfurom, naj 24 ur ne' ho« di v shrambo, na noben način pa ne z lučjo in tudi ne s prižgano cigareto. Pod žitno shrambo naj nihče ne spi, če ni pod, oziroma strop trden in do« ber; ravnotako naj nihče ne spi v ne« posredni bližini shrambe, če so stene samo lesene. Po 48 urah odpremo vsa okna in vrata, da se plin razprši. Po odstranitvi kozarcev je treba tudi vse žito dobro prezračiti, dobro pre« vejati.
Kdor hoče rabiti ogljikov solfur, naj se točno drži teh navodil.
ŽIVALI IN VODA.
V vročih in soparnih dneh ne sanja samo človek o vodi. Živalim je celo bolj potrebna kot hrana. Saj obstoji živalsko telo več kot za polovico teže iz vode.
Naloge vode.
Žival uživa večinoma suho hrano. Slina v gobcu jo razvlaži in premoči, da postane laže prež veci j va in da jo žival tudi laže požre. Že pod vplivom sline v gobcu se izlužijo iz krme neka« tere snovi, predvsem sladkor. Naj« bolj se pa hrana stopi v želodcu in v črevih, kjer delujejo posebni sokovi, ki so večinoma iz vode. Ko je krma v želodcu in v črevesih prebavljena, prestopijo proste redilne snovi v žile in od tod po vsem telesu, od ušes do repa. Glavna sestavina krvi je zopet voda.
Voda odvaža iz živalskega telesa škodljive snovi skozi mokrila ali v obliki pare skozi pljuča. Voda ura v« nava nadalje živalsko toploto, ki se napravlja pri napornem delu ali v hudi vročini. To delo opravlja voda z izhlapevanjem.
Kaj, če vode manjka?
Že iz rečenega je razvidno, kako važna je voda za živalsko telo. Živina oboli, če nima več časa dovolj vode. > Radi pomanjkanja vode se kri kmalu, zgosti, telesna toplota se poveča in ži« val lahko pogine. Če ni v telesu dovolj vode, je prebava nepopolna. Mnogo redilnih snovi gre v blato, druge pa ne morejo v kri, ker so v pregosti razto« pini. Pregosta mezga v želodcu in v črevesju izvleče vlago tudi iz čreves« nih tkanin, črevesa postanejo manj odporna proti boleznim, prva posledi« ca je driska.
Žeja umori žival prej kot lakota. Posebno nevarno je pomanjkanje vo« de nedorastli, rastoči živini. Oboli ti že, če jo neredno napajaš.
Kakšna bodi voda?
Kot želi človek piti le čisto, svežo in brezbarvno1 vodo, tako jo ljubi tudi žival. Voda ne sme dišati po ničemer. Seveda pije žival tudi umazano vodo iz kraških mlak, a jo pije le za to, ker nima boljše. Premrzla voda je tudi ži« vali škodljiva, ker nastane v prebavi« lih prevelika razlika med popito vodo in okolico. Žival se lahko prehladi in oboli. Voda je najboljša, če ima 14 do 16 stopinj toplote. Kdor napaja s pre« mrzlo vodo, trati krmo, zakaj žival je uporabi mnogo samo za to, da pridobi zgubljeno telesno toploto.
Dobro napajalno vodo nam dajo potoki in reke. Taka voda je mehkejša kot studenčnica in trša kot dežev« niča ali kapnica. Studenčnica, ki ima v sebi navadno mnogo apna, je tu pa tam vendar Sna mestu, posebno če kr« mimo živali s krmo iz močvirnatih krajev, kjer je manj rudninskih snovi.
Umljivo je, da ne smemo imeti v bližini vodnjakov za napajanje gnoj« nikov. Gnojnica bi laoko vodo zastru« pila. Voda v kraških mlakah in lužah le lahko Vir bolezni, če mlak vsako leto — če le mogoče večkrat —■ ne očistimo vsega gnijočega rastlinstva.
Koliko vode potrebu je žival.
Krava popije dnevno 30 do 40 litrov vode, novomolzna tudi do 60 litrov. Konj popije dnevno 20 do 30 litrov, prašič 6 do 8, ovca pa do 3 litre. Iz tega sledi, da popije prašič sorazmer« no največ vode.
Količina vode pa ni vedno enaka. Završi od krme, pasme, poletnega ča« sa, molznosti itd. Če dobiva žival sv e« žo krmo. ne potrebuje toliko vode, kot če uživa suho. Debela in molzna žival porabi več vode kot stara, mrša« va jalovka.
Žival navadno sama ve, koliko vo« de potrebuje. Ni torej podobna pi« iancu, ki ne ve, kedaj ima dovolj vina. Zato skušajo moderne hleve tako ure« diti, da pije žival, kadar se ji zljubi in kolikor hoče. Če žival preveč piie, je navadno kriv človek, ker je žival do« bila preveč soli ali ker je bila dolgo' časa žejna, zelo izdelana in v preveliki vročini. Zelo nevarno je, če pride ži« val po hudi in dolgotrajni žeji k vodi ter se je preveč napije. V takih slu« čajih nastane skoraj redno driska.
Žival napajamo navadno dvakrat na dan (konje trikrat). Zelo važno je, da držimo kakor pri krmljenju strog red. Najboljše je napojiti žival pol ure po dokončanem krmljenju.
Trte divjajo — jagode se osipajo.
Takih poročil smo dobili precej z dežele. Kako odpomoči? Ponekod se je grozdje osulo, ker ga je uničila pe« ronospora takoj ob cvetenju. Če se je pa osulo, ker so trte prebohotno rast« le, je vzrok v zemlji. Taka zemlja ima preveč dušičnatih snovi in premalo fosfor ove kisline in .kalija. Najbrže so tako trto obilno pognojili s hlev« skim gnojem, gnojnico ali umetnim dušičnim gnojilom. " Kdor hoče imeti dobro razvite jagode in močne grozde, mora v bodoče skrbeti, da gnoji tudi s fosforovo kislino (superfosfat, Tho« masova žlindra) in kalijevo soljo.
Razširjenost čebelarstva.
Nemški list »Bienen«Vater« pravi, da pride v Švici in na Španskem na vsakih 1000 ljudi po 66 panjev, v Jugo« slaviji 58, v Avstriji 57, v Romuniji 48, v Češkoslovaški 38, v Ukrajini 37, na Poljskem 33, v Franciji 32, v Nemčiji 25, na Danskem 22, v Italiji 16, na Ho« landskem 13, v Norvegiji pa 7 panjev.
Če mlade trte slabo rastejo,
zali j jih sedaj z razredčeno gnojnico. Gnojnici dolij še dvakrat toliko vode ter zalij vsako trto s 4 do 5 litri tako razredčene gnojnice. Zalivaj proti ve« verri. V teku tedna boš že videl uspeh.
Nove
postave.
POSREDOVALNI URAD ZA KMEČKO DELO.
Kakor v drugih pokrajinah, tako se je ustanovil tudi v Gorici posredoval« ni urad za kmečke delavce (Ufficio Provinciale per il collocamento dei la« voratori agricoli, Corso Verdi 24).
Poljedelci morajo vzeti v delo le brezposelne kmečke delavce, ki so vpisani pri novoi ustanovljenem ura« du. Zato morajo gospodarji zahtevati izkaznico posredovalnega urada, ko sprejemajo brezposelne na delo. Go« spodar, ki sprejme nevpisanega brez« Poselnega delavca, mora plačati za vsakega delavca kazen po 50 do 300 nr, skupno največ 3000 lir. Gospodar Je tudi dolžan prijaviti sprejem in od« Pust delavca, drugače ga zadene kazen 30—2000 lir za vsakega delavca, ki ga je spre jel, in 200 do 4000 lir za vsakega, bi ga je odslovil, ne da bi ga bil pri« javil posredovalnemu uradu.
GOSPODARJEVA
ODGOVORNOST ZA ŽIVINO.
Gospodar odgovarja za škodo, ki jo napravi njegova živina. Tudi če ti ži« vina zbeži in za časa bega napravi-kakšno škodo, si zanjo- odgovoren in nioraš plačati odškodnino. Istotako Pogovarjaš za škodo, če se ti živina
izgubi.
Odgovornost za tujo živino.
Recimo, da si si izposodil od soseda konja. Če napravi konj, dokler je pri tebi, škodo, si zanjo odgovoren in jo ^oraš poravnati. Sosed ti pa mora po« vrniti odškodnino, če je konj povzro« c’l škodo zaradi »muh« in pogreškov, na katere te lastnik ni opozoril.
Kdaj ni gospodar odgovoren?
Gospodar ne odgovarja za škodo, kl jo je napravila njegova živina:
L Če je živina napravila škodo le smčajno. Vzemimo, da se ti je vol pri oranju splašil in da ti nisi mogel pr e« Prečiti škode; v tem slučaju ne odgo« vnrjaš za škodo in nisi dolžan plačati
odškodnine.
2.	če tretja oseba zdraži ali splaši tvoj o živino, mora odškodnino za ško« uo plačati tretja oseba in ne gospo« dar živine.
3.	če oškodovanec sam zakrivi ško« do, ki mu jo na nravi tvoja živina.
NOVA UREDBA POSOJILNIC.
Ministrski svet je v svoji zadnji seji odobril nov zakonski načrt za posojil« niče. Zakonski načrt določa, da bodo smeli biti člani na novo ustanovljenih posojilnic le poljedelci in obrtniki, ki so obenem člani kmetijskih in obrt« niških sindikatov.
Delež ne bo smel biti manjši od 100 lir.
ludi najmanjše število članov bo po zakonu točno določeno.
Važna naloga posojilnic bo ta, da bodo posredovale med posestniki in denarnimi zavodi, ki se pečajo z agrarnim kreditom. Ti zavodi ne bodo imeli neposrednega stika s posestniki tam, kjer obstoji posojilnica.
V zakonu bodo določeni tudi zavo« di, pri katerih bodo morale posojilnice naložiti najmanj 20% vlog.
O važni uredbi bomo še poročali, ko bo objavljen zakon.
NAZNANILO.
Podpisani sporočam, da sem prevzel že nad 50 let staro in dobro vpeljano
CVETLIČARNO IN TRGOVINO SEMEN
kot naslednik g. 1 Inatiszyna.
Najvljudneje se priporoča JOSIP BANDELJ — GORI CA, Piazza Vittoria, (na Travniku) 6.
Zobozdravniškl
ambulatori]
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno! — Odprto od9,—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
Računovodja
(ragioniere), domačin, oblastveno potrjen, da« je nasvete za vpeljavo trgovskih knjig, ki jih trgovci in obrtniki po novih zakonskih dolo« čilih morajo uvesti s 1. julijem t. 1.; prevzame nadalje vodstvo trgovskih knjig bodisi na strankinem domu ali v svojem uradu; sestavlja bilance in inventarje ter sprejema vsa v knji« govodstveno stroko spadajoča opravila. Rag. Ciril Zorzut, Gorica, via Go delti 3, pritličje.
Kmečka posojilnica v Šmartnem
vabi člane na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil dne 27. julija 1930. ob treh po« poldne v uradu posojilnice. Dnevni red: 1. po» ročilo načelstva in nadzorstva, 2. odobritev ra« čunskega zaključka za 1. 1929., 3. volitev načel« stva in nadzorstva, 4. slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo skl e« pai veljavno ne glede na število navzočih čla« nov.	Načelstvo.
VELIKA RAZPRODAJA	
vsega poletnega blaga pri tvrdki	
S. LEVI, Trieste, via S. Lazzaro S.	
Par primerov:	
Batist v barvah za perilo .	a L 1.90
Svile za obleke .....	a L 3.50
Madapolan		a L 1.90
Borgo za srajce ....	a L 2.80
Panama za srajce ....	a L 2.80
Naj finejši popeiin ....	.a L 3.50
Platno »naturai« ....	a L 3.20
Svila za perilo		a L 1.90
Pelle uovo, fino ....	a L 3.50
Gobaste brisače ....	a L 3.50
Platnene brisače na meter .	a L 2.90
Ca j h za moške obleke . a	L 6, 9, 10
itd. itd. Za krojače poseben popust. Velika izbera volnenega blaga za moške obleke. Češko platno za pernice — izredna prilika.
Beli prtiči ...................a L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20 Črn saten ... od L 3.— naprej Velika izbera nogavic, maj itd. Pazite na številko!
—
KABINET ROENTGEN .7
Primarij
dr. DE FIORI AUG. j J
e 0 RI Gii, Corso Viti. Eman. III. št. 14-1111
od 9. — 12. in od 2. — 4.
Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnost naredepo-snemalnìk cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje
DIABOLO"
KMETJE!
Ne izbirajte, kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! !
Za po jasnila se obrnite na
Vittorio Jonson — GORICA,
Via Contavalle 4«II, (Casella 25).
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 487: Sem edini sin še živeče matere. Ker sem bil še mladoleten, sem se z njenim dovoljenjem poročil na dom, črez leto dni me je pa spodila od hiše. Ali imam pravico ljaj zahtevati? — Odgovor: Dokler mati živi, nimate pravice ničesar zahtevati od hiše. Ko mati umrje, Vam mora, če nimate sester, za* pustiti najmanj polovico premoženja. Če pa umrje brez oporoke, pritiče vse premoženje Vam.
Vprašanje št. 488: Delam pri nekem podjetju v Trstu, ki mi odtrguje od plače samski davek. Sedaj pa je davkarija obremenila še mojega očeta, tako da plačujem dvakrat samski da* vek. Kako naj uredim zadevo? — Odgovor: Davkarija v Trstu naj' Vam da potrdilo, da plačuje za Vas že podjetje. To potrdilo pošljite očetu, da ga predloži domači davkariji. Isto* časno naj oče napravi prošnjo na davkarijo, da mu vrne zneske, ki jih je po nepotrebnem plačal.
Vprašanje št. 489: Kakšno mazilo mi svetu* j e te, da bodo kosti (človeške) bolj rastle? — Odgovor: Mazila ni. Pač pa Vam priporočamo ribje olje in obilo, obilo sadja in zelenjave.
Vprašanje št. 490: Roko sem si zastrupila in sedaj je v členkih zastala. Pravijo, dà bo prišla zopet v: tek le z »mccanoterapio«. Ali se dobi taka v Gorici? — Odgovor: Je ni. Vsak dan kopajte bolno roko v gorki vodi in jo po* la goro a masirajte (drgnite) ter jo skušajte pre* gibati. Seveda morate pri tem vztrajati dclj časa: v začetku pojde težko, a uspeh ne iz* ostane.
Vprašanje št. 491: V mladih letih sem lahko izgovarjal črko »r«, sedaj mi pa nekaj zapira gladko izreko. Kaj naj napravim? — Odgovor: Skušajte zelo pogostoma glasno izgovarjati be* sede, ki vsebujejo črko »r«. Če boste vztrajni v teh vajah, boste dosegli uspeh.
Vprašanje št. 492: Oče je sklenil s sosedom kupno «pogodbo, ki se pa uveljavi komaj po preteku 5 let, če dotičnik ne poravna nekega dolga. Registrski urad zahteva pa že sedaj od očeta pristojbino, čeravno je oče izjavil pri po* godbi, da ne sprejme nikakih stroškov. Kdo je dolžan plačati, oče ali sosed? — Odgovor: Za pristojbino sta odgovorna oba, kupec in pro* dajalec. Ker je bila pogodba prijavljena regi* strskemu uradu, je treba pristojbino plačati tudi 'pred potekom 5 let. Če plača oče, naj zahteva od prodajalca, " da mu plačani znesek povrne. Še boljše je, ako gre oče na registrski urad in zadevo pojasni. Ta naj zahteva potem plačilo od prodajalca.
Vprašanje št. 493: Postal sem glavni dedič ter izplačal bratom in sestram nujne deleže. Ali imam še vedno dolžnost plačevati za brate in sestre bolniške stroške ter jih vzdrževati v slučaju brezposelnosti? — Odgovor: Če ni drugih bližnjih sorodnikov, ste Vi dolžni po* ravnati bolniške stroške in brate in sestre vzdr« ževati v potrebi.
Vprašanje št. 494: Ali bom služil točno 18 mesecev 'ali kaj več, če napravim prošnjo za nastop vojaške službe pred rednim vpoklicem? — Odgovor: Služili boste največ 18 mesecev.
Vprašanje št. 495:	Moj vodnjak dobiva vo*
do s strehe, katero pa sosedovi golobi navadno onesnažijo. Ali morem to zabrajiiti? - Oc/go* vo<: Sosed jo odgovoren za vso škodo, ki*Vam jo povzročajo njegovi golobi. Ker pa v Vašem slučaju ni neposredne škode, temveč je le ne* varnost za dobroto vode in kako bolezen, lah* ko dosežete od občine, da sosedu prepove spu* ščanje golobov na prosto.
WBSSSSBSBR
m ESGlMil FAMIGLIARE
Tr-st - Piazza Ponteresso Ul. 5
Ker smo že globoko v poletni dobi,
razprodajamo
vse
poletne predmete po znižanih cenah.
jSf- OKORISTiTE SE S TO FKiLIHO!
Kdor kupi za več ko 20 lir blarja, prejme še dar.
AA3TRDNE3ŠE PBHIŠTffD
H» ZAJAffi&ENO PO MJ8IŽJ1H ČEMU
dobite v tovarni
43. BIECHEB
TRST — Via dell’Istria 27.
Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Veltìti popustil
loft GIUS. KI,
specialist za bolezni v
s$šesšh$ bi€3sm in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent proi.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Serifa, Vis Saribaldi !t (prej Teatro)
Gostilna „Aile CORRIERE"
(tik Catte Fabbris)
v TRSTU — via Romagna št. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. - Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele.
LBSTiia ZALOGA VIHA v Trstu Viole XX Sett. 94
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRANCAR.
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Viti. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
19. julija 1930. s parnikom CAMPANA
v Rio Janeiro in Santos	L 2100,
v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
4. julija 1930. s parnikom MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800,
v Montevideo in Buenos Aires L 1850.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
d—
i
i
- 'tr*
ZDRAVNICA	*
dr. VILMA BOMINCO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od 10. -12. in 15. -16. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 59. Posebnost: zdravljenje z ultravijoletnimi žarki.
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. fiaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po* trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izdeluje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod* be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
zlatar - urar
Oskar Canarutto,
TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13.
Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah.
11	ZDRAVNIK
ar. G. GBEOORI6
za notranje bolezni
sprejema vsak dan
od IO. - 12. in od 3. — 4. ure
U liQRICI Via,e XXIV- Magg. (prej via I auniu, Tre Re) štev g »v vpFrit|ičju
59
ss
m
es
PRIHRANITE Sl CAS IN DENAR,	59 ga
če si pred nakupom manufakturnega	59 M
blaga ogledate našo izbero in cene,	59
ki so gotovo nižje kot v vsakem mestu.	ga
PF* KUPUJTE DOMA PRI	59 ga
F. FURLANU V AJDOVŠČINI.	59 ga
Vprašanje št. 496: Pred vojno sem delal pri notarju kupno pogodbo in tudi državni zemlje« mereč je že bil na mestu. Radi vojne pa zade« -ve nisem končal. V vojni so se vsi zapiski (tudi notarski) izgubili. Ali moram kupno po« godbo obnoviti in plačati vse pristojbine? — Odgovor: Kupno pogodbo morate obnoviti, če se je prva med vojno izgubila. Razume se, da boste morali plačati predpisane pristojbine.
Vprašanje št. 497: Ali je pokojnina po padlih enaka z ozirom na vojaški čin, ki so ga imeli v avstrijski vojski? — Odgovor: V novih pokraji« nah se ne vpošteva pri odmerjanju pokojnine vojaški čin v avstrijski vojski. Vsi vpokojenci dobijo enako pokojnino.
Vprašanje št. 498: Stanujem v italijanskosju« goslovanskem obmejnem pasu in bi rad dobil dovoljenje za prehod čez mejo. Rabim ga za obisk znancev. Kje ga dobim? — Odgovor: Če hočete obiskati znance v inozemstvu, morate napraviti prošnjo za redni potni list.
Vprašanje št. 499: Pred kratkim ste pisali, da vojni invalidi lahko dobijo delo. Kam naj se obrnem za natančnejše informacije? — Odgo« vor: Za brezposelne vojne invalide posreduje njih organizacija. Obrnite se zato na bližnjo organizacijo (mutilati di guerra).
Vprašanje št. 500: Na vodi »Reka« (gornji Timavo) je več mlinarjev in žagarjev, ki uži« vajo javno vodo1 že od pamtiveka. Kdaj poteče rok za vlaganje prošenj, da si zagotovimo naše pravice do uživanja vodne sile, in kaj je treba vse priložiti prošnji? — Odgovor: Pri Genio Civile na Reki lahko natančno ugotovite, če je bil že objavljen definitivni seznam javnih vod za reško pokrajino. Kolikor je nam znano, do danes še ni bil objavljen. Natančno pa lahko ugotovite pri zgori omenjenem uradu. Prošnjo za priznanje pravice do javne vode je treba vložiti v teku enega leta, odkar je bil objavljen, seznam javnih vod za reško pokrajino. Prošnjo Vam mora napraviti strokovnjak inženir. Pro« šnji je treba priložiti predvsem strokovni oris mlina ali žage.
Vprašanje št. 501: Materi pritiče zelo mnogo zastankov od pokojnine po umrlem očetu, ozi« 1-oma možu. Ali imajo otroci, če bi slučajno umrla, pravico do teh zastankov, četudi bi ne napravila oporoke? — Odgovor: Da! Pokoj« ninski zastanki pripadajo otrokom tudi brez oporoke.
Vprašanje št. 502:	S sosedom misliva za«
menjati dve parceli, da bi ju imela bliže. Ali morava plačati pristojbino, kot če bi parceli Prodala, oziroma kupila? —< Odgovor: 1 udi od zamenjalne pogodbe je treba plačati pristoj« bino.
Vprašanje št. 503: Za 1 .1923. sem plačal 1522 br davka za vino. Nekateri tega davka sploh niso plačali. Slišal sem, da oblastva ta davek vračajo. Kam naj napravim prošnjo? — Odgo« v°r: Govorica, da je bil nekaterim vinski da« vek vrnjen, je brez podlage. Prošnje ne delajte, da ne boste imeli brezpotrebnih troskov !
Vprašanje št. 504: Mož je šel v Ameriko, de« lai tam osem dni, nato pa v bolnišnici umrl. {mel je staro bolezen. Ali lahko zahtevam od« škodnino, ker so pustili bolnega črez morje? V.li imajo delavci kakšna društva, ki dajejo v takih slučajih podpore? — Odgovor: Ker so Pustili bolnega moža v Ameriko, ne morete za« htevati odškodnine. Mož je delal v Ameriki le °sem dni in zato ni bil najbrž vpisan v nobeno Podporno društvo. Ravno tako ne morete do« biti odškodnine od zavarovalnice proti nezgo« dam, zakaj mož se ni ponesrečil, temveč umrl radi stare bolezni.
Širite „Novi list“!
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaly
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU,
via S. Lazzaro št. 23 -11.
Ob sredah in sabotati orditimi xs- POSTOJNI
DARILA
TOLMIN
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
Izvežban na klinikah na Dunaju In v Monakovem (na Bavarskem)
spresjenm».
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), s V lotici druge dneve v tednu (via DantelO).^j
dobite v zlatarni
! F. BUDA — TRST,
Corso Garibaldi 35, via Roma 16.

„91 buon mercato"
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST,
Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo« dernih flanelastih in suknenih hlač v razno» vrstnih barvah.
Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa« meznih hlač in jopičev
Govorimo slovenski.	Zelo znižane cene
O
Q
<T
o
z
00
Z
UJ
§
UJ
00
gorenjsko, črno in zgodnjo, ki obilo rodi in daje izvrstno belo moko, dobite pri tvrdki
cn m
S
m Z cn Z O
<>
D
O
JIH09BH9H1A,"
v GORICI,
PIAZZA DELLA VITTORIA 4,
(lastnik JUST UŠAJ)
^SSg6aSK^iSSi0B8!a^^iaa66MISSSiSBSSSiSS®558<aB
® Tvrdka Teod. Hribar - Gorica, e
M	CORSO G. VERDI št. 32,	g
gSg priporoča svojini starini odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ng vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ^ gg platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. ^ Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejsih vrst in vse «« Sl potrebno za njihovo popolno opremo.	M
H BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
»ALFA LAVAI"
Vam kaže na sliki
AlEV[AM\L
P0SNEMALH1K
(tip 1930)
z bobničem, bi ne porjavi.
Družba ALFA LAVAL
Via Famti S. - IMLBH119 - Via Fornati 5.
filali oglasi
Vsaka beseda stane 30 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo. poSljlte ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem .je navedeno geslo.
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
Valuta — tuji denar.
Dne 9. julija si dal ali dobil za
1 dolar	19.07 lir
1 angl. funt	92.90 lir
1001 dinarjev	33.87 lir
100 šilingov (avstr.)	269.70 lir
100 čeških kron	56.67 lir
100 nemških mark	455.25 lir
100 švic. frankov	370.75 lir .
100 franc, frankov	75.09 lir
100 belga	266.75 iir
Beneške obveznice 74.50; obveznice	
»Consolidato« 81.
Loterijske številke
Dne 5.	julija		1930.		
Bari	88	86	30	40	28
Florenca	79	11	42	63	77
Milan	16	42	62	2	63
Neapolj	18	64	11	4	27
Palermo	47	21	84	54	59
Rim	56	14	62	72	84
Turin	56	24	47	38	10
Benetke	21	74	83	3	4
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 13. julija: Gorjansko, Pe« čine.
Ponedeljek, 14. julija Materija, Mo= tovun.
Torek, 15. julija: Sveti Vinčenat. Sreda, 16. julija: Barban v Istri, Tar. Četrtek, 17. julija: Buzet.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri drju Sepjuma v Toinsihnu;
ostale dni pa y SDHISIj Corso Verdi 36,
‘	ZDRAVNIK	;
dr. Oreste Adalberto,
mlatili
(starejši sin),
sprejema vedno v svojem ambulaioriju v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. 14/1.
ŠIBITE »HOBI LIST"!
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak Tiskale Ketolišks tiskarn* v Gorici,
Sita Ptosavtts če** ?8
17=letno dekle poštenih staršev bi vstopilo v službo pri kakem kmetu za lažja opravila. Naslov pove uprava in poduprava.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver. di 13, Gorica, (nasproti novega zelcnjadncga trga). ____________________________________
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wo'kulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca. stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell' Istria 7, tel. 64—85.
Novo hišo z dvema stanovanjema in vr. tom, ob državni cesti, prodam radi selitve. Matija Hladnik, Slejkoti 107 — Šturje pri Ajdovščini.
čevljarji! Ponuja se 16=Ietni vajenec, ki se hoče izučiti v čevljarski obrti. Gre v mesto ali na deželo. — Rafael Bogataj, lasne — Ottalcs, p. Circhina.
Iščem hlapca za kmečka opravila. — Trst, via Commerciale 80.
Vipavska vina namizna in sortirana: pi. nela, rizling, burgundec, silvanec, zelen iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi točijo:	hotel
Šapla. Šturje in hotel Garzarolli — Postojna.
Čevljarskega vajenca sprejmem takoj. — Anton Hreščak, Košana. (Cossana di sótto — Trieste.)
Ker se preselim s trgovino, prodajam vse predmete po znižanih cenah. — Jakob Šuligoj, urar in zlatar, Gorica, via Carducci 19.
Dražba: IL julija ob 9. uri bo na sodniji v Gorici dražba hiše štev. 36 na Lokvah, last Gašperja Grudna, Hiša s 600 m zemljišča je na lepem mestu in ima 6 prostorov, med tem 3 sobe za “Vsakoletne letoviščarje.
Pnevmatike, dvokolesa in vse elektrome.
hanične potrebščine dobite ceneje kot v mestu
v Sežani štev. 30.
Prodam lepo hišo z vrtom, hlevom, njivami sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazalo
i venske Konjice, Neža Mihellag.
j Posestva, * * vhe, hiše, trgovine, gostilne itd.
■	prodaja posredovalnica Ivan Godina, Maribor,
■	Taitenbachova ul. 19/1.
!-------------------------------------------—
! Polirja, tehničnega vodjo, ki se razume na
; izdelavo opeke s strojnim obratom išče večja
: opekarna v Ljubljani. Naslov pove uprava lista.
Nov kmečki voz 25 q prodam po prav nizki ceni. — Peter Boškin, Št. Peter pri Gorici.
i Izvežbana prodajalka za večjo manufak. j turno trgovino na deželi se išče. — Ponudbe pošljite na podupravo v Trstu, pod geslom »Manufakturistinja«.
Muhe v hiši in hlevu se najceneje pokon* čujejo z »Miafonino bcrlesc«. Prodaja Just Ušaj v Gorici.
Kapljice Minerva za želodec, (česni*
kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu. hi in poapnenju žil — Čibejeva lekarna v Tr« stu. Piazza S. Francesco.
Šivilja hrez dela išče službe kot prodajalka v manjši trgovini, pekarni ali tobakarni. Šla bi tudi za služkinjo k boljši družini kamorkoli. Naslov je pri upravi.
Ker se preselim, prodam čevljarsko det lavnico z dvema šivalnima strojema na zelo prometnem kraju. — Naslov je pri upravi.
Izvežban trgovski pomočnik z znanjem knjigovodstva in šoferskim patentom, vojašči* ne prost, išče službe. Vzame tudi trgovino v najem. Naslov povesta uprava in poduprava.
Hiša z lep™, velikim vrtom in nekaj zem* Ijišča v Malem Otoku pri Postojni se ugodno proda. Pojasnila daje Anton Žele — S. Pietro del Carso.
Učenca za mlekarno sprejmem. Fr. Win* kler — Postojna, Grotte.
Električni motor 5 HP, interuptor ter bru* silni stroj se proda po zelo nizki ceni. Brezi* gar, Gorica, Piazza Vittoria 17.
Izvežbana prodajalka za trgovino z meša* nim blago n na deželi sc išče. —- Naslov je pri upravi.
OBČNI ZBOR
Kmečke posojilnice v Kostanjevici
na Krasu sc bo vršil dne 27. julija 1930. ob 4. uri pop. v posojilniški sobi s sledečim dnov* nim redom:	1. odobritev računov za 1. 1929.,
2. volitev načelstva in nadzorstva, 3. slučaj« nosti. — Če bi otieni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, sc ho vršil pol ure pozneje drugi občni zbor ob vsakem številu članov.
Z žalostnim srcem naznanjamo, da je po kratki bolezni umrl dne 29. junija t. I. naš dra* gi oče, brat in stric
JURIJ ŠULIGOJ.
posestnik.
Družina se zahvaljuje ob tej priliki posebno č. g. župniku Semiču in č. g. kuratu Širaju za spremstvo pri pogrebu. Bog plačaj tudi vsem sorodnikom prijateljem in znancem za izkazano sočutje in za udeležbo pri pogrebu.
Lažne — Lokve, 1. julija 1930.
Družina Šuligoj.