štev. 181.
o Ljubljani, v četrtek, dnž 8. avgusta 1907.
Leto XXX«.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-—
za pol leta „	„ 13'—
ia četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ tO-—
za četrt leta „	„ 5-—
za en mesec „	„ V70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat . . . za dvakrat . . . za trikrat . . . za ve? ko trikrat .
13 h 11 „ 9„ 8„
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO je v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod iez
- dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Jtev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie y Kopitarjevih ulicah 5tev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. Upravniškega telefona Ste v. 188.
Mko - slovenji« vsedilniki n Movfti sestanek v Zagrebu.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 5. in 6. avg. 1907.
Medtem, ko ste se pripravljali v Ljubljani za 22. skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Bohinjski Bistrici, se je v Zagrebu za-počel velevažen sestanek, ki ne bo samo utrdil bratskih vezi med Slovenci in Hrvati in postavil za kulturni spoj med obema narodoma pravi in vekotrajni temelj, ampak bo tudi tako med Hrvati kakor med Slovenci pospešil razvoj zdrave, na krščanski ideji zasnovane prosvete. Kajti preteklo soboto se je zbrala v Zagrebu krščanska omladina slovenska in hrvaška, polna zanosa in idealizma, kakor malo-katera. Pokazalo se jc, da lc zdrav optimizem velja in da črnogledi pri nas ne bodo uspevali. So ljudje, ki s strahom opazujejo, kako se širi med obema bratskima narodoma iz Cehov zanešen liberalni radikalizem pomlajeno svobodnjaštvo, ki razdira, kritikuje, a nič ne zasnuje. Ponos in zavest, da bo tudi to raz-diravno delo prišlo do mrtve točke, odkoder ni poti nc naprej ne nazaj, nas navdaja, ko vidimo, da ie vedno silnejši in širši branik, ki se stavlja razdiravcem nasproti. To je naša krščanska mladina, ki ima tudi smisel za reforme, za času primeren napredek, a ga zasnuje na delu, ki se .ie že izvršilo, na tradicijah, ki so se izkazale, na narodnjaštvu, ki je ves demokratiško in ne na sirovem šovinizmu, in na krščanskem prosvetnem temelju, ki je naš narod vzgojil ter ga ohranil zdravega. Naše geslo mora spričo naših uspehov, nevzdržnih naših korakov na potu navzgor, ne-vklonljivega idealizma naše mladine, njene marljivosti in izobrazbe glasiti se vedno: l:\celsior! Višje in višje!
V Zagrebu so nas prisrčno sprejeli. Diia-^ kov, akademikov in bogoslovccv sc jc zbralo iz Kranjske, Južnega Štajerja, Bosne, Hercegovine. Dalmacije, Hrvaške in Kvarnerskih otokov. Pri prijateljskem sestanku v soboto zvečer je bilo zbranih 450 dijakov!
Ni moč popisati, kako prisrčno so Hrvati, bilo jih je na kolodvoru blizu .300 — predvsem sprejeli Slovence. Tudi hrvaško časnikarstvo jc vse storilo, da bomo iz Zagreba odnesli najlepši vtis. O našem sestanku prinašajo obširna poročila »Hrvatstvo«, »Agra-mer Tagblatt«, »Hrvatska«. »Hrvatsko Pravo«. Predsednik »Domagoja«, jurist Pavelič nas je sprejel na kolodvoru z govorom. Nato sta se peli himni »Liepa naša domovina« in »Slovenec in Hrvat«. Potem smo odkorakali v mesto.
Za predsednika kongresa sta st izvolila Stjepan Markulin in Mirko Božič, za podpredsednike Liub. Marakovič, Josip Puntar, Stjepan Stepinac, Ivan Cankar, za zapisnikarje Ivan Mahaček, Franc Kovač, Josip Hajduko-vič. Ignacij Breitenberger.
Sestanek teologov.
Po slovesni primici Stjepana Zimmermana v cerkvi sv. Katarine so se teologi zbrali v nedeljo v nadškofijskem semenišču v dvorani pevskega društva »Vijenac«. Prvi ie referiral bogoslovec Poljak iz Sarajeva o delu v bo-goslovskih društvih. Bogoslovska društva so potrebna, ker šola nc podaja v podrobno vsega, kar potrebuje duhovnik, ko pride v pa-stirstvo. Zato mora bogoslovec proste ure sam porabiti, da se spopolnjuje in vežba v tem, česar mu manjka. Zato sc v semeniščih društva. Predvsem naj se goji v teh društvih filozofija, kot podlaga verskega resnega dela in napredka, potem apologija, ki je velike važnosti v našem času. ko svet tava v indiferen-tizmu in mlačnosti. Dalje naj se v sedanjih časih prav posebno goje socialna predavanja, oziroma klubi, ki so morda v sedanjih časih največjega pomena. Tretjič se mora duhovnik posvetiti tudi beletristiškemu delu. da se med ljudstvo zanesejo in utrdijo krščanski ,deali. Razširjajo naj se posebno med inteligenco dobre knjige, oziroma revije, n. pr. »Hrvatska Straža«, »Cas« itd. Med posameznimi semenišči naj vlada bratsko razmerje, društva naj se med seboj sklenejo v tesno falango in močno vez. Nekako glasilo te skupnosti bodi »Almanah«, ki naj se večkrat izda s sodelovanjem vseh slovenskih in hrvaških bogo-slovskih društev. Prirejajo naj se tudi skupni sestanki, da se bogoslovci med seboj spoznavajo in posvetujejo za nadaljnje delo. Krasnemu referatu je sledila dolga debata. Posebno krepko se je povdarjalo, da bodi glavna naloga duhovnika, vzgojiti si krščansko ljudstvo, kar pa more storiti le tedaj, če ga prešine demokratska misel, da se zaveda, da je kri iz narodove krvi, da ljudstvo spozna, da mu je duhovnik oče. ali vsaj starejši, pametnejši brat. Vzgoja duhovnikova mora biti materinska. a ne birokraška. kakor odzgorai! Glavna organizatorna moč slovenskega duhovnika je v njegovi ozki zvezi z ljudstvom. Hrvaški duhovniki so sc morda nekoliko oddaljili od ljudstva. Zato nazaj k ljudstvu! To demokratsko misel naj posebno goie bogoslovska društva. V nadaljni debati so se odobrile resolucije tovariša Poljaka, oziroma se jim je še tupatam kaj pridjalo ali popravilo. (Resolucije objavimo posebič. Opomb, ured.)
Tretji referat tovariša bogoslovca Sagaja iz Maribora .ie bil nekako navodilo, kako naj bogoslovec obrača posebno pozornost na zdravo jedro narodovo, na mladino. To lahko, oziroma mora storiti posebno o počitnicah.
Študirati mladino, preučevati mladeniško gibanje, to bodi naloga bogoslovca o počitnicah. Fna najlepših lastnosti mladega srca ie zvestoba. Kdor si pridobi mlado srce, temu sc odpro pravi zakladi, tega se to srce oklene in se ga drži z neomejeno zvestobo. Mlade ljudi zase pridobiti, je najlepša in najbolj hvaležna naloga bogoslovca, oziroma duhovnika. Referent je žel obilo odobravanja, toda, ker je v svojem referatu le bolj splošno podal nekaka navodila, kako proučevati mladino, jc sledila referatu debata, kjer so se obravnavale bol' podrobnosti. Posebno se je povdar-iaia skrb za telovadna društva. Konečno se še Hrvat bogoslovec Belič zahvali Slovencem, da tudi na tem polju kažejo Hrvatom pot, ki bo peljala do uspeha, in povdarja, kako potrebno je tudi na Hrvaškem mladinsko vprašanje.
Debate sta se udeležila še Ivan Cankar in G. Erjavec, nakar se je zborovanje zaključilo.
Zbor iajikov v Sokolovi dvorani.
Sestanek iajikov se je vršil v Sokolovi dvorani. Otvori ga predsednik Markulin. Nato referira jur, Ivo Cesnik o »Vodilnih idejah našega gibanja«. Izvaja: Vodilne ideje našega gibanja so katoliška, narodna in demokraška ideja. Temelj organizacije je verstvo, ki spaja med seboj najvišje interese človeštva in je višek njegovega duševnega in prosvetnega življenja, kakor to dokazuje kulturna zgodovina. Vsa človeška moč izgine pred Kristovo. ki je človeštvu odprl pot do najvišje kulture in do lepih umetnosti v tisti nežnosti, katera samo na podlagi krščanstva uspeva. Kar se tiče nacionalne ideje, se mora udejstvovati predvsem hrvaško-slovensko edinstvo, toda to edinstvo med vsemi slovanskimi narodi mora biti v prvi vrsti etično. Demokratske ideje se je dijaštvo že zdavna oklenilo, od leta 1899 dela slovensko katoliško dijaštvo skupno s krščansko - socialnim delavstvom. Z njim skupaj se borimo proti liberalizmu in socialni demokraciji. Per aspera ad astra!
Tovariš phil. J. Dolenec (»Danica« na Dunaju) govori o pomenu akademičnih društev in o vprašanju, kakšno naj bode življenje v društvih. Srednješolci navadno težko čakajo časa, da vstopijo v akademično društvo, a pozneje se to navdušenje ohladi; za društvo se ne brigajo popolnoma nič. Drugi porabijo za društveno življenje preveč časa na škodo svojim študijam. Prava pot je v sredi. Obe dolžnosti mora akademik vršiti, postati dober strokovnjak v svojem poklicu m zaveden član katoliške inteligence. Dolžnosti imamo torej nasproti domači katoliški rodbini, katehetu v šoli, katoliškemu znanstvu in leposlovju ter katoliškim akademičnim organizacijam. Na vseh teh poljih je delovanje skupine enakomi-slečih uspešneje kot delovanje posameznikov, ako dela vsak zase, brez zveze z drugimi.
»Katoliška akademična društva« so torej potrebna; odgovoriti moramo še na težko vprašanje, kakšno naj bode društveno življenje, da doseže društvo svoj namen kar najboljše, s kar najmanjšimi sredstvi. Princip pri razdelitvi dela v naših društvih naj bo: Sodelovati mora vsakdo, vsi člani naj bodo aktivni v društvu, ne pasivni. Akademično društvo je nekaj drugega kakor navadna bralna društva, čitalnice, izobraževalna društva i. dr., kjer vodijo in sodelujejo le nekateri. Vsak član mora sodelovati vsaj enkrat v odboru, ako nima posebno važnih vzrokov proti temu. Samo člani, ki so sodelovali v odboru, razumejo kolikor toliko popolnoma društveno življenje. Istotako je dolžnost vsakega, podpirati vsaj s kratkimi noticami »Zoro«, oziroma »Luč«. Prijateljstvo naj druži člane in zavira nespo-razumljenja, ki večkrat ubijajo društveno življenje. Člani naj bodo vsi tudi udje akade-mične kongregacije. Koncem leta naj se izmenjavajo med katoliškimi dijaškimi društvi počitniški naslovi, da hodijo lahko Slovenci na počitnice h Hrvatom in Cehom. V prijateljskem razmerju naj stoje akademična katoliška društva z vsemi slovanskimi društvi, katera nas smatrajo popolnoma enakopravnimi. Nobene zveze pa z onimi, ki bi hoteli prezirati katoliško akademično društvo radi njegovega verskega stališča. Nato predlaga primerni resoluciji.
F. Andrič poroča o »ljudskih predavanjih« ter priporoča ustanovitev sekcije, ki bi se pečala s prirejanjem takih predavanj. Kmeta treba izobraziti, ga gospodarsko povzdigniti in preprečiti njegovo siromašenje ter prole-tarizovanje. Ker naše izobraženstvo za kmeta ničesar ne stori, mu mora priti na pomoč mladina.
Skupni sestanek bogoslovcev in Iajikov.
Tudi ta se vrši v sokolski dvorani nedeljo popoldne. Predsednik zborovanja jur. Markulin otvori zborovanje in prečita celo vrsto brzojavov. ki so bili sprejeti z velikim navdušenjem.
Nato referira phil. Božič: »Skupni interesi Hrvatov in Slovencev«. Ta problem je že star in vendar nov. Hrvatje in Slovenci se morajo zbližati v državnopravnem in socialnem oziru. Slovenski politiki naj na tej poti vztrajajo, hrvaški politiki pa morajo v tem oziru postopati dosledno in značajno. Toda to je stvar politikov: naša naloga je vzgojiti in pripraviti mladino za skupno akcijo. Pri nas dijakih jc potrebno predvsem, da se že v gimnaziji poučuje hrvaščina, da se bomo mogli razumeti m spoznavali medsebojne razmere. To moramo vršiti, ako hočemo, da bomo igrali vlogo, ki nam pristoji. Za nas dijake je potrebno, da potujemo po Hrvaškem, oziroma po Slovenskem in to tudi organiziramo med seboj. Hočemo pa, da se poučuje na gimnaziji poleg treh ur slovenščine tudi ena ura
Kako se Siri lesar in kako se sa ubranimo.
Kakor znano, oboli človek na legarju, če se okuži s posebno, samo pod mikroskopom zaznatno glivico: bacilus typhi abdominalis imenovano. Teh glivic niso doslej v obližju človeka drugače našli, kakor če iili je na legarju obolel človek s svojimi iztrebki tjakaj zanesel.
Iz tega sledi, da .ie okuževalnih virov iskati v iztrebkih in izločkih bolnikov. Zato leti suni v prvi vrsti tudi na onesnaženo perilo in posteljnino. Ker tifozm bacili bodisi v vodenem ali popolnoma posušenem hranivu ohranijo življenjsko svojo moč več mesecev, je jasno, da ostanejo iztrebki in stvari, došle ž njimi v dotiko, tudi mnogo časa okuževalni: kanali, sodčki, tla, prst. njive itd., kamor so bile v gnojnici zanešene fekalije.
Ako ni preskrbljeno za vodovod in sc nahajajo vodnjaki v bližini kanalov in stranišč, onesnaženih z dejekti na legarju obolelih ljudij, je seveda mogoče, da se z bacili okuži voda v vodnjaku. To se tudi zgodi oudi, kjer pero okuženo perilo in se odtaka taka onečedena voda zopet naprej v vodnjak. Infekcija jc pa seveda tudi mogoča, če so odtoki iz greznic in kloak odpeljani v potoke in reke, iz katerih zajemajo drugi ljudje svojo pitno vodo.
V hiši sami prihajajo pogosto nezaznatni delci okuženih izločkov na posode, žlice in na živila, na kruh, mleko in sadje, s katerimi se potem zdravi ljudje okužijo, ko jih nosijo v usta. Zato zbole tudi na legarju pogosto člani ene in iste rodbine, strežniki in perice, ki ne pazijo na roke, in sc z nesnažnimi prsti dotikajo živil in svojih usten.
Drug jako pogost način infekcije ie oni s pitno vodo. kakor n. pr. ravno sedaj v Postojni. Ako se okužijo centralne vodovodne naprave, potem se časih zanese legar do neverjetno obsežnih mej.
Navadno seveda mislijo pri vsaki epidemiji ljudje, da se jc razširil v pretežni večini slučajev legar s pitno vodo. A nič manj bolezni se ne prenese z direktnim dotikom od osebe pa na drugo osebo.
Tretji način infekcije nam dajo surovine, kot sočivjc, salata, redkev itd., katere zavži-vamo nekuhane in sc tako okužimo, seveda če so rastline rastle na tleh ali gredah, katere so polivali z inficirano gnojnico. Tudi s prahom, v katerega so zamešane posušene kali legarjeve, se je moči okužiti. Seveda se zgodi to jako redko, kakor jc redka tudi direktna infekcija krvi z bacili.
Navadno se proti jeseni slučaji legarja ponmože; obole najbolj ljudje v starosti 15 do 30 let; umrljivost znaša I do 3 odstotke. Inkubicija, t. j. čas. ki preteče od dneva oku-ženja, pa do t ia. ko se pokažejo prva znamenja obolelosti, znaša deset dnii do štiri tedne.
Iz teh točk. v katerih smo navedli nekaj datov o širjenju bolezni, pa bomo skušali skle-
pati, kako imamo ravnati, da se najuspešneje ubranimo legarja.
.lasno jc, da sc bomo v prvi vrsti ogibali priti v stik z ljudmi žc obolelimi na legarju, ogibali pa tudi stvari, s katerimi prihajajo v dotiko bolniki.
Ravno tako ne bomo pili vode, če ni stu-denčnica ali napeljan vodovod, glede katerega se .ie znanstveno dognalo, da ie čist. zanesljiv in neokužen.
Prav take kakovosti pa bomo zahtevali tudi o vodi, kar jo rabimo za kuho, in če mogoče, tudi za pranje in kopeli.
Vsako vodo. ki se nam zdi sumljiva, bomo dobro prevreli in prekuhali, in samo tako vodo pili. kedar sc je zopet shladila. Vrela voda namreč zamori tifusove kali popolnoma.
Kar velja o vodi, velja tudi o ledu, napravljenem iz nje. Slabega, okuženega ledu ne bomo uporabljali ne pri kuhi ne pri jedi, ali kakorkoli sicer.
Jedli pa ob času epidemij tudi ne bomo neumitega in neskuhanega sadja, niti ne so-čivja. zlasti če sumimo, da prihaja na trg iz krajev, v katerih sc je pokazal legar.
Ako pridemo v bližino bolnika ali moramo celo občevati ž njim, tedaj ne pozabimo niti trenotek, da so v prvi vrsti izločki in iztrebki, vsled katerih se more bolezen širiti. Pazili bomo torej strogo na snažnost. posebno perila. rok. jedilne posode in živil, sploh vsega, kar je prišlo z bolnikom v dotiko. Predno ješ, umi i si dobro roke z milom in odrgni si jih ■/. mokro krtačo, premeni večkrat vodo in pri-in ji razkuževainih sredstev, n. pr. li/ola, kreo-lina in podobnih.
Kier pa je že konstatirana epidemija, ravnaj, kakor bi vedno imel občevati s samimi bolniki. Mnogo ljudij oboli šele pozno, drugi hodijo še po cele tedne žc okuženi okrog in trosijo z nesnažnimi prsti in rokami smrtonosne kali po svoji okolici.
Nikdar pa ne pozabi, da je legar nalezljiva in jako nevarna bolezen in da se širi od osebe do osebe in pa s pitno vodo. Po teh podatkih se varuj, bodi previden in skrajno snažen! Živi zmerno in ogibaj se razuzdanosti vsake vrste, pred vsem pa pijančevanja, ki oslabi samo na sebi človeško telo. Alkoholik je, kakor v vsakem oziru, tudi glede infekcijskih boleznij na slabšem: oslabljen je, bolezen lažje naleze, a jo težje prestoji. Zato ne pozabimo dvojnega: zmernosti in snage!
Pod tatarskim Jarmom.
Iz spisov H. Sienkievvicza. — Poslovenil J. A. Glonar. (Konec.)
Ko sem sc v noči zbudil, ali pa v jutru, vselej sem si ponavljal, da jezdim domu in da bom videl Marijo. V takšnih mislih sem mislil vedno sesti na konja, a Hinick mi ni dovolil, ker za to še nisem bil dovolj krepek. Ležal sem torei vznak na vozu kakor kakšna vreča in tako smo prijezdili do Mogilnc. Ko so me tam zagledali bivši tovariši, so se vsipali k meni kakor čebele iz panja in kričali: »Vemo, vemo. pozdravljen mili tov a-ris!« Gledali so na moje še popolnoma ožga-
hrvaščine na teden; to pa naj velja za peto šolo. V nadaljnih razredih naj se pa poučuje eno uro na teden poljščina, češčina in ruščina. Na Slovenskem naj poučevanje hrvaščine vodi Hrvat in na Hrvaškem Slovenec. V družabnem oziru naj se pa goji hrvaška, oziroma slovenska pesem in čita naj se časopisje. Pri nas na Slovenskem bo v tem oziru storila svojo dolžnost »Ljudska knjižnica«. Ta lahko izda semintja tudi kak hrvatski spis, seveda komentiran. To zanimanje moramo zanesti predvsem v ljudstvo. Slovenci naj vsaj en semester študirajo v Zagrebu, hrvaško-slovenska dijaška zveza pa naj dela na to, da se bodo hrvaški in slovenski dijaki med počitnicami shajali, da spoznajo ljudstvo in deželo.
Sledi živahna debata.
Sledi referat phil. Marakoviča o »Literarnih razmerah na Hrvaškem. Pojasnjuje, zakaj se je razcepila mlajša slovstvena generacija od starih. Obsoja smer »Savremenika« in društva hrvaških literatov. Stališče »Matice« nasproti katoliški beletristiki odklanjamo. Treba ustanoviti poseben katoliški leposlovni list.
O tem se je vnela dolga debata, ki je trajala do osmih zvečer.
V ponedeljek:
Konferenca slovenskih akademikov.
Predsednik Dagarin, podpredsednik Logar, zapisnikar Merala. — Mirko Božič refe-rira o »Zori«. Predlaga sledečo resolucijo: I. hrv. slov. vsedijaški katoliški sestanek naj blagovoli skleniti, da smatra za narodno in stanovsko dolžnost srednješolskih učiteljev, da delajo tudi izven predpisanega pouka neumorno za intelektualni napredek dijaštva; zato ostro obsoja ravnanje onih, ki zapreču-jejo namenoma privatno stremljenje dijakov po izobrazbi, ako ga iščejo med takozvanimi klerikalci; zahteva od srednješolskih učiteljev, da snujejo v smislu disciplinarnega reda krožke in jih vodijo; kot predmet priporoča proučavanje zgodovine in jezika Slovanov, umetnost, prestavljanje klasikov v slovenski jezik, slovensko literarno delo; izjavlja: dolžnost je vsakega Slovenca katolika, da podpira kat. dij. gibanje tudi s tem, da se naroča na »Zoro« in jo razširja; naročiti jo mora vsak katoliški dijak. Agitacijo za list naj vodita kluba v »Danici« in »Zarji«, sporazumno si razdelivši delo. Sodelovanje nai organizira urednik.
Resolucija se je po daljši debati nekoliko izpremenila in izpopolnila. Glavne misli sprejete resolucije so: »Zora« podaj sliko vsega slovenskega, osobito katoliškega dijaškega gibanja. »Zori« naj se prida leposlovna priloga. Nato referira teulog I. Cankar o »literarnih razmerah med Slovenci«. Mladoslovenska epoha, ki je bila razvojni ekstrem, skoroda nobenega spomenika svojemu delovanju ni zapustila. Narodnjaškemu prenavdušenju ie sledila trezna doba gospodarskih programov. Ta epoha je rodila velike uspehe, kajti S. L. S. je po desetletnem intenzivnem delu razvila ljudstvu vse sile - le polje lepih znanosti je njiva, ki jo treba dobro razorati. Srednješolcem se mora podati estetiška izobrazba, da sc potem tudi na vseučilišču lahko posvetijo estetiškim višjim študijam. Le tako bo duševna izobrazba ostala z gospodarskim in socialnim napredkom v ravnotežju ter parali-zirala vpliv bogoneznanske literature. Cankar predlaga, naj se osnuje zveza mladih literatov.
Abiturienti.
Abiturient Avsenek poroča o »Idealih slovenskih in hrvaških abiturientov«. Moderno šolstvo ne koncentruje duševnih sil dijaka in vzgoji le maloza delo zmožnih in delo ljubečih značajev. Abiturient si mora izven šole iskati svojih vzorov, v harmoniji mišljenja in čuv-stvovanja, katero nudi edino krščansko sve-
ne noge, jokali in ponavljali drug drugemu: »Poklon njemu, največjemu vitezu med nami!« Potem so mi začeli poklanjati v dar, kar ie kateri imel, ali pa kje zaplenil: konje z opravo, svilene šotore, sablje, posejane z dragimi kameni, laške in turške cekine, preproge, konjsko opravo, drage handžarje, srebrno ali celo zlato posodo, sobolje kožuhe, drugi peščico turkusov ali rubinov, drugi z dijainanti posejane zapone, tako da je bilo vrednosti za nekaj tisoč zlatov; vse to sem naložil na pet voz. To so storili iz svojega dobrega srca in to tem lažje, ker so ravno takrat bili namenjeni na vojsko proti Kaza-kom; Loboda in Nalevajko sta začela namreč zopet širiti nemir po Ukrajini in Zolkie\v-ski se je bil ž njunimi četami. Večkrat so nas srečali oddelki vojske, vojaki so se nam pri-bližavali in izpraševali: »Koga peljete?« Nato je Himek navadno odgovoril: »Plemiča, izmučenega v turški sužnosti!« Na tak odgovor so nas pustili pri miru in še celo daroval mi je vsak kaj. če je mogel. Za Kijevom nas je srečal sam Zolkic\vski, kateri ie hotel iti navidez na Perejaslav, a je šel proti Dnjepru. Ko je ta slavni bojevnik slišal, kaj se mi je zgodilo v sužnosti, ie rekel: »Za manjše zasluge sc dobe starostva; pisal bom o tem kralju«. In podaril mi je dragocen prstan, ki ga šc danes nosim na prstu. Srce se mi je širilo ob pogledu na njegove vojske, ki so bile sicer maloštevilne in vsled vcdiuli pohodov izmučene, a tako dobre in zanesljive, da se jim v nobeni bitki sovražnik ni mogel ustavljati.	, .. ..
Ko sem gledal te v vetru počrnele ljudi, ki so spali na prosti stepi, nič jedli po dva in tri dni, tudi ponoči ne odlagali oklepov, rane celili s smodnikom, a bili vendar takšni junaki, sem postal ponižen in sem mislil: ne spo-
toviK) naziranje. Dijaka naj vodi verska, narodna, demokratiška misel. Abiturient pa naj predvsem dela! Tako bo pripomogel h kulturnemu preporodu Jugoslovanov. Abiturient rogadic referira o »Cerkvi iu šoli«. Zahteva katoliško konfesioiialno šolo. Abiturient Barič govori o temi »Kam plovemo?« Priporoča resolucijo, naj katoliški abiturienti pristopalo h katoliškim akadeiniškim društvom.
Srednješolci.
Shod srednješolcev se je vršil v pripravnici. Govoril je gimnazijec Mato Lesič o »Socialne naloge in dolžnosti katoliškega srednješolskega dijaštva«. Mladina ima posebno agitatorično moč. Da izvrši socialno nalogo med ljudstvom, se mora vzorno vesti, živeti med seboj v lepi slogi, se pridno učiti in uspešno agitirati.
Skupno zborovanje vsega dijaštva.
Na skupno zborovanje v dvorani »Soko-a« sta došla nepričakovano dr. Krek in dr Lampc, z neznanskim navdušenjem sprejeta Vse je vzklikalo: Zivio Krek, in ga skoroda potisnilo na govorniško tribino, da čujejo kaj pove mladini. Dr. Krek je v kratkem, originalnem in prisrčnem nagovoru poživljal mladino, naj dela v celem svojem življenju brez ozira na to ali ono osebo, brez častilakom-nosti in egoizma. Osebam ne zaupajte, zgolj stvari in načrtom! Prav je. kar piše sv. pismo: Maledictus, qui confidit in liomine! Dr. Lampe. prisrčno pozdravljen, izvaja, da se bodo vse težnje združenega Slovenstva in Hrvatstva vresničile in vdejstvovale, kadar bomo šli med ljudstvo in bo vsak izmed nas z agitatoričnim delom pridobil zase preprostega moža. To bo krščansko-socialna organizacija, ki ji nihče ne bo kos, katere nihče premagati ne bo mogel. V boj moramo iti brez egoizma, brez posebnih interesov, biti moramo vojščaki-dernokrati. Nato govori teolog Dagarin o »Razvoju krščansko-socialne ideie med Slovenci«. Po temeljitem govoru predlaga sledečo resolucijo: Le resnično delo po krščansko-socialnih načelih zamore rešiti in preporoditi slovenski in hrvaški narod. Pri tem delu nam je demokracija temelj, v pomoč pa geslo: Organizacija. Posebna skrb naj se posveti proizvajalnim slojem, ki največ trpe pod težo kapitalističnega liberalizma. Zato naj se I. organizira kmečki stan potoni kreditnih, proizvajalnih in koinsumptivnih zadrug. 2. okrepi nai sc obrtni stan potoni produktivnih in skladiščnih zadrug, 3. pozdigne nai se delavstvo potoni krepke strokovne organizacije, ki naj ustvari delavcu pogoje za pošten obstanek. Da se to doseže, je potrebno vsestransko izobraževanje, ki se vrši s pomočjo knjižnic, predavanj, poljudnih tečajev in izobraževalnih društev. Hrvaško-slovenski vsedijaški sestanek poživlja katoliško dijaštvo in vso inteligenco na intenzivno krščansko - socialno delo. (Viharno odobravanje.)
V torek:
Laiški odsek.
Najprej referira phil. Vac (»Domagoj«) »Na obranu vjere«. V lepem, temeljitem govoru dokazuje, da je naše krščansko prepričanje edino pravo in da je v naše rešenje potrebno, da to tudi ohranimo in razširjamo. Soglasno se je sprejela važna resolucija, koje temeljne misli so: 1. Na hrvaškem vseučilišču naj se ustanovi stolica za krščansko filozofijo. 2. Kateheti naj v višjih šolah posvečajo osobito pozornost modernim kulturnim in apolo-getičnim vprašanjem. 3. »Luč« naj prinaša filozofsko-verske članke. 4. V tem smislu naj se z znanstvenim berilom izobrazuje vse dijaštvo. Obširno govori in poroča phil. Puntar o temi: Naše stanovsko vprašanje. Temeljne misli njegove obširne in temeljito zasnovane resolucije so: Diiaštvo se med seboj spoštuj vkljub vsem načelnim razlikam! Katoliško
dobilo bi se. da bi postal ošaben vsled svojih zaslug, ker ti v takšnem naporu še pojo, kakor bi ne vedeli, da so junaki.
O, kako mi je bilo žal, da nisem mogel sesti na konja, da nisem mogel dvigati ne oklepa, ne kopja, da nisem mogel pojezditi ž njimi, ampak sem si moral lupiti oglje iz kože. In tedaj so bili za vsako vitežko dušo tako krasni časi na Ukrajini. Vsako noč so žareli požarji na obzorju in donele bojne trobente. Zolkie\vski je s kameniškim vojvodo, gospodom Potockim krožil kakor orel po stepah, knez Rožinski je grmel okoli Pavoloči, Jazlovjecki sc jc poskušal v manjših bitkah, Nalevajko, Loboda in Saško pa so se s svojo druhalio kakor volčje skrivali po prepadih. Enkrat v noči nas je napadla druhal, pijana moldavskega vina. Tem je Hlimek po stari navadi povedal, da pelje izmučenega šlahčiča, oni pa so razkresali veliko isker, da bi me lahko ponoči spoznali in so me zapeljali h Kremskemu. Ko so tam prižgali bakljo, me je spoznal neki kazaški csaul, ki je bil z menoj na Krimu in dobil na praznik Cačuk-bajram svobodo. Začel je kričati: »Gospod! Gospod!« in potem: »Svetega Laha peljejo!« — padel je k mojim nogam in ko jc povedal Kremskemu, kako sem jim v sužnosti pomagal, so prišli tudi drugi k meni in sneli čapke z glav, jaz pa sem jih okregal, zakaj so neposlušni Ijudovla-di. Kremski pa mi zato ni nič storil in ničesar vzel, ampak me bogato obdaroval in mi dal stražo na pot. Tako časti cclo sovražnik pri bojevitem možu pogum in rane, za kar je Bog gotovo Krcmskega izveličal, posebno ker Kremski ni bil tak sovražnik Ijudovlade, za kakoršnega so ga imeli.
Na celi Ukrajini, da, v celi Ijudovladi ie vrelo kakor v ulju in Bog je poslal na našo zemljo veliko nesreč, posebno, ker sc je vojni
slovensko dijaštvo priporoča, da podpiraj slovenska katoliška javnost »starešinstvo .Loo-nove družbe« v Ljubljani kot splošno podporno društvo za slov. kat. dijaštvo. Starešinstvo skrbi, da omogoči z izdatnimi podporami nadaljnji študij somišljenikov v svrho višje aka-demične in strokovne izobrazbe. Stremi pa naj se po tem, da se zasnujejo posebni dijaški domovi za revnejše dijake zlasti za obmejne kraje. Uredi naj se vprašanje o hrani izven stanovanj. Za srednje dijake naj »dijaške kuhinje« čim najvestneiše izpolnjujejo svoj namen, za akademično dijaštvo naj se oskrbe posebne »slov. dijaške mize«. V zdravstvenem oziru se dosezi: a) brezplačna zdravniška pomoč; b) brezplačna zdravila; c) popust pri kopališčih in zdraviliščih; d) vse ugodnosti v TI. razredu bolnišnice. Po možnosti naj se osnuje »splošno podporno društvo za počitniško potovanje dijaštva«, ki poskrbi v večji meri za potrebne ugodnosti. Stanovska organizacija je potrebna. Ves moderni razvoj sili, da se ugodi tudi glede srednješolskega dijaštva tendenci družabnega razvoja, ki kaže povsod naravno nagnjenje k združevanju. Šola izkoristi v svoj lasten prid ta važen moderni činitelj življenja: dijaštvo želi svobodnejšega razvoja, da se vsestransko izpopolni v raznih krožkih n. pr. literaturi ali znanstvu. Da se tem zahtevam ugodi, deluj vse dijaštvo ix> gotovem načrtu samozase in v sporazumu z vsemi, ki jim bi moral biti napredek v dija-štvu veselo znamenje za dobro bodočo inteligenco. Zlasti naj v tem oziru deluje »Slov. dijaška zveza«.
Kot tretji referent nastopi phil. Bašič (»Domagoj«), ki govori o organizaciji hrv. kat. dijaštva. Samo v organizaciji bo moglo hrvaško dijaštvo ugoditi svojim interesom. Razmere glede na katoliško gibanje so na Hrvaškem zelo čudne. Celo duhovništvo je podpiralo in še deloma podpira liberalno politiko »Obzorovo«. Postrani so gledali novo gibanje, ki ga je začela »Hrvatska Straža«, ki je radikalno nastopila proti liberalizmu. Take razmere so prisilile tudi dijaštvo, da si je ustanovilo svoje ognjišče katoliško akademiško društvo. Začelo se je na Dunaju. Ustanovila se je »Hrvatska«. Kmalu nato je dobilo hrv. kat. dijaštvo svoj list »Luč«, ki danes naravnost krasno uspeva. Lansko leto se je zbralo na Trsatu hrvatsko in slovensko dijaštvo in postavilo temelj za nadaljno organizacijo hrv. kat. dijaštva. Slovensko dijaštvo je dajalo navodila za to organizacijo in spodbujevalo k ustanovitvi hrv. kat. akademiškega društva v Zagrebu. Tozadevna resolucija je postala meso: Hrvaško katoliško dijaštvo si je v Zagrebu ustanovilo svoje ognjišče »Domagoj«. Tako se je razvilo gibanje do današnjega dne, ko imamo že I. hrvatsko-slovenski vsedijaški sestanek. Za srednješolce je danes najboljša organizacija kongregacija, ki dijaka ohrani v vzgledncm življenju. Ideal naš naj bodo take razmere, kot jih imajo Slovenci.
Torek popoldan:
Slavnostno zborovanje.
Predsednik Markulin povdarja, da smo po celi vrsti govorov in referatov priredili za sklep zborovanj svečano zborovanje. Najprej pozdravi g. župana zagrebškega Amruša iu rektorja univerze g. prof. Bauer-ja in nadškofijskega tajnika kan. Premuša. Ko prečita celo vrsto brzojavk, podeli besedo teologu Larčeviču (Djakovo), ki izvaja sledeče. Nismo se sramovali, da javno izpovemo svoje prepričanje in manifestiramo v belem Zagrebu svoje ideje. Ideje krščanstva, ki smo jih podedovali od svojih dedov, hočemo irokazati svetu kot edino prave. Naš veliki Strossmayer je otvoril jugoslovansko akademijo s križem v roki, kajti hotel je, naj se goji resnično znanost. On nam ie vzor. Naša načela so prava. Držali so se jih največji učenjaki. Pasteur, slavni francoski učenjak, sani je rekel, ko so
pridružila še kuga. Ker so se ljudje brigali za druge reči. jo je malokdo opazil, a jaz sem jo videl s svojega voza. Kuga ni šla kakor lava, ampak je, kakor v Krimu, napadala posamezne ljudi, mesteca, vasi in sela.
Storili so tu in tam kaj proti kugi, po selili so se palili veliki kupi gnoja, ki so razširjali strašen smrad, katerega kuga baje ne more strpeti. Ponoči so skrbeli fantje, da kupi niso pogasnili. Ljudstvo je pričakovalo velike nesreče iu je hodilo v procesijah, pri katerih so nosili zastave, poslikane z mrtvaškimi glavami. Pri vsem tem je Bog udaril ljudi z nekako zaslepljenostjo, ker niti med vplivnimi ni bilo sloge in so, namesto, da sedejo na konja in vzamejo orožje v roke, kar bi bilo najbolj preprosto in pošteno, motili zbore s svojimi domačimi zadevami. Sovražnik se je zbiral na mejah, a naše moči so bile čudno razcepljene; in to je bila velika nesreča za nas, ker če bi se dvignilo vse plemstvo in vsi vplivni složno na boj, potem bi moral zatrepetati pred nami vesoljni svet. To pa trdim zato, ker ni vojaka, ki bi se mogel ustavljati našemu kopju; ker sem pozneje videl, kako so naši s svojim napadom pobili turške jani-čarje, škotske pešce in švedske konjenike, trdim, da nam je narava dala več sposobnosti za boj, ko drugim. In vendar mi stavimo v boj tisoč ljudij, ko jih stavijo drugi deset tisoč.
Zakaj sc to tako godi, ta skrivnost ie najbrže skrita v božji volji, ker mora vsak smatrati za lažje, če sede oborožen na konja, kakor pa če s svojim jezikom dela prepir in zgago. Zato nam je slava večja, zmota duše manjša, zasluga bolj popolna in večno izve-ličanje zagotovljeno.
Človek hodi kakor popotnik po svetu, zato ne sme skrbeti za sebe. ampak za Ijudo-vlado, katera je in mora ostati večna. Amen.
ga vprašali, zakaj da je tako veren kristjan: Ravno radi tega, ker me je znanost in globoko razmišljevanje do tega privelo. Govornik sklepa z besedami: Vse za vero, domovino in svobodo!
Nato nastopi z viharnim aplavzom pozdravljen dr. Krek, ki povdarja, da se mora udati tudi svečenik rezultatom moderne vede, ako ni strokovnjak. Druge vede pa morajo pripoznati tudi teologijo kot znanost, katero morajo bogoslovci temeljito gojiti. Še nekaj. Duhovnik naj pri delu za narod ne misli nase. Nesebičen nai bo. Ni on vse pri tem delu. I drugi so za tako delo ustvarjeni. Tudi zaradi svojega stanu ne more zahtevati v tem ožim avtoritete, kajti samo delo da človeku vrednost. Kdor dela, ta je naš mož. Pri vsem delu jc pa potrebno skupno delo laikov in duhovnov. Klerikalizem je pri tem le strašilo. Katje slabega pri tem delu, kar je sebičnega pri tem, temu se upiramo z vso silo. Govornik končuje svoj govor, burno pozdravljen. Nato govori jur. Kemperle o vprašanju slovenskega vseučilišča, utemeljuje njega potrebo in pobiia znane ugovore nasprotnikov. Besedam govornika je sledilo gromovito ploskanje.
Za tem sledi referat abs. iur. Markulina (»Domagoj«) z naslovom »Katolicizem i moderni vek«. Moderne »vede« nočejo nič slišati o Bogu, namreč nastopajo proti teizmu. Nočejo božje morale, ampak svojo. Tudi moderna umetnost se nagiba k poganstvu. Da se temu odpomore, je potrebno, da si prisvojimo mladino. V šolo moramo, ona mora biti naša! Moderna kultura hoče dobiti inladež zase in jo vreči strasti v naročje. Tu treba odpora! Naše trdno prepričanje je, da le kot katoličani lahko največ storimo za narod.
Na slavnostnem zborovanju sta se sprejeli sledeči resoluciji:
Katolicizam i moderni vijek.
(Ref. cand. iur. Stj. Markulin.)
1. I. hrv.-slov. svedački kat. sastanak izražava svoju nepokolebivu odanost sv. Sto-lici osobito stoga, što moderni vijek hoče da uništi ugled sv. Stolice i položaj, što ga ona zauzima u kat. Crkvi i civilizovanom svijetu. 2. Poradi teškoče borbe protiv duha moder-nog vremena poziva sastanak sve uvjerene katolike, bili oni u kojoj mu drago političkoi stranci, da složnim silama tistanu protiv svili napadaja i neprijatelja katoličke vjere i Crkve u Hrvatskoj. 3. Daštvo, sakupljeno na sastan-ku, zaključuje, da če se ustrajno boriti protiv neposredne posljedice bezvjerskog duha mo-dernog doba: nečistoče života, koja se, tici-jepljena daštvu u srednjim školama, širi na univerzi, te tako prelazi u narodnu inteli-genciju.
Slovensko in hrvatsko sveučiliščno vprašanje.
(Ref. gg. B. Schaubach i Juras.)
1. Zahtevamo odločno od avstrijske vlade, da ustanovi v Ljubljani popolno vseučilišče s slovenskim in hrvaškim učnim jezikom.
2.	Poživljamo slov. državne poslance, naj se z vso odločnostjo poprimejo tega vprašanja.
3.	Ker smo prepričani, da bo slovensko vseučilišče na razvoj slovenskega naroda le tedai blagodejno vplivalo, ako bodo vseučiliški profesorji delovali v smislu katoliških idej: naj se posvetijo nadarjeni katoliško-narodni akademiki po dokončanih študijah nadaljnji strokovni izobrazbi in se habilitirajo za vse-učiliške docente, v to poklicani faktorji pa nai jih podpirajo gmotno. 4. Zagrebškemu vseučilišču naj se pripozna ravno isto pravno razmerje do avstrijskih univerz, kot ga uživajo iste med seboj. 5. Na zagrebškem vseučilišču naj se ustanovi še medicinska fakulteta
Slavnostnemu zborovanju je sledil ko-merz.
Na shod je došlo mnogo brzojavk. Brzojavno je shod med drugimi pozdravila tudi soproga bivšega bana,, milostna gospa grofica
VI.
Sveti Bog, sveti, mogočni in nesmrtni, bodi pohvaljen v svojih delih. Kamor obrnem svoje solzne oči, tam te vidim, in kjer te vidim, tam te sjjoznavam. Ti si pritrdil na nebu nebeške ognje, ti ukažeš solncu, da vsak dan iz morja vstaja in delaš dan na gorah in v dolinah. Na tvojo slavo šume gozdovi in zvonijo črede po poljih; na tvojo slavo jezdijo vojske po stepi z rezgetanjem konj in vsa zemlja ti čast daje. Mene, svojega služabnika, si zapustil in si mi vzel mojo srečo, a tudi za to bodi pohvaljen: Na vojnah so potekla moja leta in v trpljenju so osiveli moji lasje. Tam, Gospod, kjer so topovi z ognjem peli o tvojem veličanstvu, kjer je v dimu grmelo tvoje ime, tam sem bil. Na Multanah in na Inflantskem je tekla moja kri, a danes sem star in moje ugasle oči se dvigajo k nebu, telo si pa želi večnega miru. Ne zemskega blaga, ne bogastva, častnih mest in služb ne ponesem na oni svet, ker sem ubog, kakor sem bil. Ali, Gospod, pokažem ti svoj grb in rečem: »Glej ni onečaščen kakor le z mojo krvjo. Ohranil sem častno ime, moj duh ni klonil, — četudi sem se šibil pod boljo, zlomil se nisem.
* * *
Tukaj se končajo ulomki iz spominske knjige Aleksandra Zdanoborskega. Iz teh se kaže, da je ta »neupogljivi knez«, ki ni hotel postati tatarski konjuh, imel življenje polno boli in trpljenja. Gledal je mnogo na čast svojega imena, kar jc bilo značilno za duha onega časa. Z Marijo, kakor se da sklepati iz kratke opombe proti koncu, se ni sestal nikdar in sc torej tudi ni oženil. Lahko torej sklepamo, da je ta plemič umrl brez otrok in da ie bil poslednji iz svojega rodu.
Gabrijela Pejacsevich. Po tolikih razpravah, opominih, nagovorih in vzpodbudah je sedaj potrebno organizatoričnč in agitacijsko podrobno delo. Spričo sile in naporov, s katerimi izkuša radikalno-liberalna mladina zasesti odločilna mesta v naši javnosti, je potrebna mogočna ofenziva katoliške akademiške mladine! Lajiki skupno s klerom, priznavajoč in vpoštevajoč vse, kar je dobro in solidno v modernem kulturnem napredku, oprti na delo prejšnjih rodov in na svojo krščansko svetovno misel, v resnici svobodoljubni in širokega dušnega obzorja — tako v bojno fronto!
Zo varstvo slovenskih deklet.
(Zavod sv. Nikolaja v Trstu.)
Zavetišče za brezposelne služkinje.
Žalost in groza nas obdaja, ko beremo ali slišimo, koliko so morali pretrpeti naši predniki od krvoločnih, divjih Turkov, ki so ne-številnokrat pustošili naše kraje, požigali naše vasi, blago in mlade ljudi plenili iu odvajali v sužnost. Posebno dragocen plen so jim bila lepa slovenska dekleta, za katera so sc bogati in pohotni jutrovci kar trgali.
Turške nevarnosti so že davno minule, vendar nam srce močno krvavi in duša se nam v pomilovanju topi, ko zremo na novejše nevarnosti, ki prete onim slovenskim mladenkam, katere sili revščina, omamlja nečimur-nost ali pa naganja še kak drug vzrok, da za-pusteisvoj tihi dom in drve za nepoznano srečo v - tuji svet.
Ker smo sami priče bridkega gorja, ki tako pogostoma zadeva cvct slovenskega žen-stviiv nc moremo drugače, kot glasno in močno' vpiti, da i odmeva do zadnjega kota naše domovine: »Dekleta, doma ostanite!« Vi pa, skrbni stariši, (sorodniki in gospodarji) častiti duhovniki, cenjeni učitelji ter slavna županstva, vi vsi pomagajte zajeziti navale mladih ljudi do velikih mest.
"Toda pri vsestranskih svarilih in pri raznih 'težkočah se vendarle množi število deklet," ki prihajajo služit v Trst. Enkrat za vselej bodi povedano: Vzroki tiče prej v vsem drugem kot v tem, da obstoji v Trstu zavetišče za brezposelne služkinje, t. i. Zavod Sv. Nikolala, ki ie ustanovljen le za to, da rešuje v li'evarriosti že se nahajajoča na novo došla dekleta ali pa ona, ki so službo izgubila — in nikakor ne zato, da jili spravlja iz varnega dbmovja ,v velikomestne nevarnosti.
Podli postopači, ki se klatijo po deželi in lahkomišljenim dekletom ponujajo lepili služb, sumljivi sopotniki v vlaku in na ladji, ».prijazni« tolmači na postaji in v Inki, predrzni so posli, hinavski snubd, pohotni gospodarji, lahkoživi sinovi po družinah, pokvarjene tova-rišice, gostoljubne starke (po prenočiščih), posredovalni uradi za službe — vsi ti so se zakleli proti našemu mlademu ženstvu.
Z verskega, socialnega in narodnega stališča je postalo zavetišče za brezposelne služkinje živa potreba. In res hvalevrednemu trudu in prizadevanju preblage gospe Marije Škrinjar, (ki je bila v zavodu prva voditeljica) je leta 1898. bil v Trstu ustanovljen »Zavod sv. Nikolaja« v proslavo petdesetletnice vladanja Nj. Vel. Franca Jožefa I.	y
V	teh devetih letih (1898—1907) je sprejelo to zavetišče v svoje okrilje približno 9QQQ (devet tisoč) slovenskih deklet, katera bi se bila lahko izgubila v šumečih valovih svetovnega mesta. »Zavod« obžaluje le to, da je bilo razven teh 9000, še mnogo drugih služ-huij-trpink, katerim ni mogel dovolj pomagati vsled svojili preskromnih sredstev. Koliko deklet pa je žrtvovala naša domovina še predno je zavod obstajal! Gotovo je marsikatera mladenka tužno zvenela v okuženih prostorih velikih mest (Trst, Aleksandrija, Carigrad itd.).
»Zavod« je bil angel varuh le onim dekletom, ki so v Trstu ostale, temveč tudi tistim, ki so se čez Trst izseljevale. Izvrševal je do njih vsa duhovna in telesna dela usmiljenja.
Ce pomislimo, da vzdržujejo »Zavod« lc milodari, moramo pripoznati njegov velik trud a še večjo ljubezen, ko vidimo tako lepe uspehe. »Zavod« sprejema dekleta že na postaji po posebnih »varhinjah« (ki nosijo na belo rumenih trakovih svetinjico Matere Božje dobrega sveta). Daje proti prav mali odškodnini svojim gojenkam ne le streho in hrano, temveč tudi raznovrsten poduk in koristne nasvete. Poteguje se povsod za vse njihove človeške in krščanske pravice.
Vsled naraščajoče draginje na stanarini, hrani, razsvetljavi in kurjavi prihaja pa »Zavod« v vedno večje zadrege in stiske. Zato smo prisiljeni, ker poznamo važnost tega zavetišča, da trkamo na usmiljena srca širom slovenske domovine: Pomagajte, pomagajte!
V	obrambo ugleda slovenskih služkinj moramo izjaviti še to: Marsikdo napačno misli, da dekleta, ki služijo v Trstu, niso sploh nič kaj prida. Ni res. Slovenke znajo še najlepše biti čeduostne iu verne. »Marijina družba«, »Marijin dom«, »Župnijska knjižnica«, »Slovenske pridige« (in služba božja), »pisma od doma« — vse to deluje v lepem soglasju z Zavodom za njihovo časno in večno blaginjo.
Dekleta so tedaj vredna vsake podpore. Prihodnje leto 1908 bode obhajal Zavod desetletnico svojega obstanka. Vsak po svojih močeh sezite v žep, da povečate to slavlie, ki naj Zavodu zagotovi obstanek in mu pospešuje napredek.
Pomagajte, Bog vam bo obilno poplačal — in veliko korist bode imela vsa Slovenija. Trst, 1. julija I9U7. Zavod sv. Nikolaja v Trstu, Via Farneto 18., II.
Opazke. 1. Ker je »Zavod« vseslovenskega pomena v tako važni zadevi, se p. n. uredništva slovenskega časopisja najuljudneje prosijo, da ta članek ponatisnejo.
2.	Slavna županstva in slovenski denarni zavodi si bodo postavili večen spomenik, če nakažejo »Zavodu« stalne letne zneske.
3.	Želeti je, da se ustanove povsod posebne družbe žena in deklet, katere naj bi ne le nabirale podpor za svoje rojakinje v tujini, temveč tudi od »Zavoda« poizvedovale, kako se jim godi.
NAGODBENA KRIZA.
Dunaj, 7. avg. V nagodbenem vprašanju med Avstrijo in Ogrsko se plete zopet nekaj kritičnega. Avstrijska vlada hoče, da se napravi topot temeljita pogodba, to se pravi, da se obenem z nagodbeniin vprašanjem reši tudi bančno in kvotno vprašanje. Samoposebi se razume, da temeljita ureditev gospodarskega in finačnega razmerja med obema državama m mogoča, ako se nc določi, ali naj bo tudi po letu 1910 in do kdai naj bo banka skupna. Ravnotako je s kvoto. Kvota spada k nagodbi. Avstrijska javnost pa odločno zahteva, da mora Ogrska plačati večjo kvoto, da mora z višjim zneskom prispevati k skupnim izdatkom.
Budimpešta, 7. avgusta. Kod odgovor na avstrijsko stališče izvaja današnje glasilo neodvisne stranke »Magyar Orszag«, da ogrska vlada vztraja na stališču, da bančno in kvotno vprašanje nikakor ne spada k nagodbi. Kakor hitro bi se našla kaka ogrska vlada, ki bi privolila, da bi se obenem z na-godbo posvetovala tudi o nagodbi in banki, bi ta vlada v teku 24 ur bila pomedena z po-zorišča. Kajti Ogrska je uničena, ako avstrijska vlada doseže, kar namerava. Upati je — pravzaprav .čisto gotovo je — da se bo nagodba sklenila in da bo padla avstrijska vlada, ki ovira rešitev nagodbe s tem, da z njo spravlja v zvezo banko in kvoto. (Zna se pa zgoditi tudi narobe, ako se ne bo krona z vso silo zavzela za Ogrsko.)
DEŽELNI ZBORI.
B r n o , 7. avgusta. Septembra meseca se najbrž skliče moravski deželni zbor. Bavil se bo samo z gospodarskimi vprašanji in podporami za nezgode vsled nim. Socialni demokrati nameravajo nujno predlagati, naj se uvede splošna in enaka volivna pravica, a temu predlogu pripisujejo le pomen demonstracije.
Praga, 7. avgusta. Izvrševavni odbor češke katoliškonarodne stranke je sklenil pridružiti se akciji ostalih čeških strank za vpo-klicanjc deželnega zbora in za volivno reformo. »Hlas Naroda« poroča, da vlada vkljub temu deželnega zbora ne bo sklicala, ampak ga razpustila in razpisala nove volitve ua podlagi stare volivne pravice.
Cernovice, 7. avgusta. Bukovinski deželni zbor se skliče 10. septembra. Posvetovali se bodo o sanaciji deželnih financ, volivni reformi, reformi občinskega volivnega reda in uredbi učiteljskih plač.
PRORAČUNSKA DEBATA.
Prag, 7. avgusta. Glasilo Masarykovo, »Cas«, poroča, da je več poslancev izdelalo načrt, kako omogočiti, da bi se brez izpre-membe poslovnika lahko končala v jesenskem zasedanju državnega zbora proračunska debata še pred koncem leta 1907.
RUSINI.
Lvov, 7. avgusta. Poslanec Davydiak je izstopil iz skupnega rusinskega kluba in se pridružil poslancu Markovu.
PRIPRAVE ZA VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 7. avgusta. Rakodczay baje že dela priprave za saborske volitve. Pri zagrebškem kornem poveljstvu ie baje že vse urejeno glede odpošiljanja vojaštva v poedine volivne okraje.
ITALIJA.
Papež ne sprejme avstrijskega nadvojvode.
R i m , 7. avgusta. Kakor znano, je dunajska »Zeit« poročala, da bo kralj Viktor Ema-nuel obiskal cesarja Franca Jožefa, cesar bi pa obisk vrnil z ozirom na to, da on sam ne potuje več v inozemstvo, s tem, da bi šel Viktorja Emanuela obiskat v Rim kak nadvojvoda. » Tribuna« je to vest takoj dementirala, vkljub temu pa se vzdržuje. Z ozirom na to vatikanski krogi menijo, da papež v tem slučaju avstrij. nadvojvode ne bi sprejel in proti njegovemu obisku pri italijanskem kralju pri velevlastih protestiral. Seveda je to le mnenje, gotovega ni nič.
Brezverska druhal.
Rim, 7. avgusta. Italijanska vlada ne pusti sedaj v inozemstvo nobene brzojavke o protiverskili izgredih v Italiji in jih vse kon-fiscira. Boji se, da ne bi vsled protikatoliških demonstracij druhali pojemali potniki m romarji iz inozemstva.
R i m , 7. avgusta. Druhal je v Florenci zasramovala ravnatelja ondotnega observatorija, slovitega seismologa in astronoma, duhovnika don Guido Alfani. Francoski abbe Ge-orge Maurey, ki v Rimu študira, objavlja v francoskih časnikih pismo, kjer pravi, da ga v Rimu fantalini vsak dan zasramujejo, dočim ga v nekatoliških deželah še nihče ni napadel. Zidarji so izžvižgali na cesti kardinala Čase t ta.
V a r a z z c . 7. avgusta. Fant Bresson, ki je obrekoval tukajšnje salezijance, je bil svoj dnevnik, ua podlagi katerega je salezijance pri policiji tožil, sestavil sam iz knjig znanega Leo Taxila.
NOVI RUSKI PATRIARH.
Peterburg, 7. avgusta. Svetovalstvo za sklicanje pravoslavnega cerkvenega koncila je sklenilo, da se po smrti ruskega patriarha Jova izpraznjeni patriarhat zopet uvede. Kot kandidat za to velevažno mesto se imenuje peterburški metropolit Antonij.
PROTIDINASTICNE KMEČKE DEMON.
STRACIJE NA PORTUGALSKEM.
Lisa bon a, 7. avgusta. Ko sc je kralj Karol peljal v zdravilišče Pedros Solyodos,so mu na vseh postajali prirejali — demonstracije. Več kolodvorov je bilo črno drapiranih z napisi: Doli z diktatorjem! Živela revolucija! Na kolodvoru v Pedros Solyodos župan m mogel prebrati udanostnega nagovora, ker so kmetje pred kolodvorom vpili iu demonstrirali. En kmet se ie prerinil do kralja, na potipal po ramah in 11111 zavpil na uho: Stran z diktatorjem! Nato jo je tako urno pobrisal, da ga policaji niso mogli vjeti.
IZGREDI V PERZIJI.
Turški vojaki prekoračili mejo.
Teheran, 7. avgusta. Turški vojaki so prekoračili perzijsko ineio, s topovi obstreljevali krščansko vas Mevan in v Urmiji ubili 90 oseb ter odvedli več deklet. Baje ie perzijski šali v sporazumu z Rusijo in reakcio-narci v deželi sam povzročil te izgrede, da svetu dokaže, da v Perziji ti i na mestu kou-štitucija. Izzval bi rad mednarodni slučaj in intervencijo.
RUSIJA.
Rešitev agrarnega vprašanja na Ruskem.
Pet rog rad, 7. avgusta. Službeni listi poročajo, da vlada hoče prodati kmptom 10 milijonov desetin, to je 109 000 kur'. Vendar pa ne bo razdelila takoj vsega »zemeljskega fonda«, ampak letos samo 722.000 desetin ali 800.000 ha. Eni obitelji se ne bode prodalo več kot 20 desetin v nerodovitnih krajih, v rodovitnih pa osem in pol desetine.
Podpora od lakote stiskanim krajem.
Peterburg, 7. avgusta. Doslej se je stradajočim delila podpora v žitu ali pa v denarju. Ker pa je večji del te podpore romal nazaj v državne blagajne v obliki monopola na žganje, je Stolypin odredil, 1. da se državna pomoč ne daje več kot darilo, ampak kot posojilo, katero bode treba plačevati kot dolžne davke 2. da za plačilo posojila ne sme več jamčiti občina, ampak vsak posameznik, 3. državno podporo bodo delili sedaj poedin-cem, nc pa celi občini skupno, kajti ta je razdelila podporo med vse stanovalce enako, nc glede, so li potrebni ali ne, 4. podpora se podeli le, če potrdi načelnik občine, da je prosilec resnično potreben.
PROTI MAKEDONSKIM BANDAM.
Carigrad, 7. avgusta. Turška stražna ladja je prevčerajšnjim blizu gore Atlios vjela tri grške ladje, na katerih je bila mala grška banda. 1'urki so zaplenili orožje 111 razstre-livne snovi.
FRANCOSKA AKCIJA PROTI MAROKU.
Boinbardma v Casablanci.
Tanger, 7. avgusta. Francoski četi, ki sc jc včeraj zjutraj v Casablanci izkrcala, je načeloval ladjiski poročnik Ballande. Maro-čani so zaprli vrata pri carinski postaji in jili niso hoteli odpreti. Ko so se vojaki vratom približali, so Maročani jeli na Francoze streljati. Poročniku so prestrelili obedve roki in ranili tri vojake. Poročnik je vkljub temu. da je bil ranjen, zapovedal vojakom z bajoneti naskočiti Maročane. Pobili so s sabljami iu bajoneti 150 Maročanov. Nato so korakali do francoskega konzulata. Ko je poveljnik kri-žarke »Galilče« čul, kako se v mestu strelja, je začel okolico casablanško bombardirati. Granata je uničila arabsko svetišče »Mara-but«. Opoldne je priplula druga križarka in je izkrcala stotnijo vojakov pod poveljstvom majorja Mangina. Tudi proti tej so Maročani streljali s salvami. Francozi so jili naskočili in kmalu so se domačini valjali v krvi. Ker so Maročani streljali na francoski konzulat, sta križarki »Gililee« in »Du Chayla« bombardirali mesto z mclinitninii granatami. Arabski del mesta gori. Mošcje so podrte. Ubitih in ranjenih je 600 Maročanov.
Francoska nota ua velevlasti.
Pariz, 7. avgusta. Francoski poslaniki so danes izročili velevlastem, ki so podpisale algeziraško pogodbo, noto, kjer francoska vlada poroča o dogodkih v Maroku iu o svojih namerah. Nota povdarja, da je skrajni čas, da se v maroških pristaniščih uredi in organizira policija. Francoska hoče varovati avtoriteto sultanovo, suverqniteto iu neodvisnost njegove države, omogočiti red in varnost trgovinskih naprav in podjetij ter kaznovati provzročitelje napadov ;n pobojev. Ko-nečno izjavlja nota, da se bo v Casablanci 111 okolici policija organizirala v sporazumu s Francosko.
Masagan iu Tanger.
V Masaganu je položaj zelo opasen. Včeraj zvečer je proti Masaganu iz Tangerja od-plul parnik »Emir«, da vzame ondotne Francoze iu Evropejce na krov. V Tangeru je popolnoma mirno. Vojni minister (icbbas ic dal razorožiti vse vojake, ki pohajajo od rodov okoli Casablance.
UPOR V KAMERUNU.
Na severu brambenega ozemlja so se uprli divjaki ter napadli dve postaji. Cela pokrajina šteje okoli 5 do 0 milijonov prebivav-cev, ki lahko postavijo do 200.000 vojakov na noge. Nemški vladi dela ta upor, zlasti pa
strah, da se utegne vzdigniti proti svojim tlačiteljem vse ljudstvo, velike preglavice. Od morskega obrežja loči uporno ozemlje širok pragozd; železnica še ne teče tja; varna in dobra pot pelje tjakaj le čez angleško zemljo, nc ve se pa, če dajo Angleži dovoljenje. V omenjenem ozemlju se nahajata le dve stot-uiji, ki pa se ne bosta mogli držati. Mohame-danski domačini so oboroženi jako dobro ter vztrajajo lahko leta in leta. Vojna ž njimi bi torej Nemčiji naprtila bremena, ki si jih ni mogoče predstavljati.
Dnevne novice.
+ Nemški listi o sprejemu otrok iz dunajskih zavetišč v Ljubljani. Kako dobro iu prisrčno so bili otroci iz dunajskih zavetišč v Ljubljani sprejeti, priča sledeča brzojavka v današnjih graških listih: »Koncertu, katerega je priredila godba otrok iz dunajskih zavetišč v Ljubljani, je prisostvovalo odlično slovensko iu nemško občinstvo. To dejstvo je tudi politično zanimivo. Značilno je, da je ljubljanski mestni svet 400 nemških otrok iz Dunaja na kolodvoru sprejel oficielno ter jih z vso ljubeznjivostjo pozdravil. Po 25 letih je to prvič, da so pri javni prireditvi Slovenci in Nemci bili enega duha 111 da ni prišlo do nobenega malenkostnega narodnega konflikta«. - Nemci bi se bili pač že zdavnej lahko prepričali, da smo Sloveči gostoljubni in da samo izzivačem ne prirejamo prisrčnih sprejemov. Tako malenkostni nikoli ne bomo, da bi sovražili iu odbijali nedolžno deco, ker ni naše narodnosti. Prav posebno pa Slovenci nimamo nobenega povoda biti neprijazni nasproti Dunajčanom, ki so ob času potresne katastrofe v Ljubljani dokazali, da imajo zlato srce. Malo menj šovinizma na obeh straneh, pa bo marsikaj boljše.
+ Osebne vesti. Okrajni glavar g. La-pajne bo prestavljen iz Postojne v Logatec, okrajni glavar g. Kremenšek pa pride iz Logatca k deželni vladi v Ljubljano.
+ Poštna vest. C. kr. dvorni svetnik Herman Pattay odšel je z včerajšnjim dnem na dopust. Tekom njegove odsotnosti vodil bode c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo c. kr. višji poštni svetnik gospod Ai tur Marcocchia pl. Marcaini.
+ Iz. metliške okolice. V zadnjem času se širi.io po našem okraju razne vznemirljive govorice o nekih spremembah, ki so se izvršile pri »Hranilnici in posojilnici v Metliki«. Zlasti sc zatrjuje vest', da je ljubljanska »Zadružna zveza« bila prisiljena navedeni denarni zavod iz svojega članstva izključiti, ter, kar je še bolj važno, 11111 odpovedati kredit. V tej sili ii jc lepo priskočila na pomoč 1. dolenjska posojilnica v Metliki. Sicer to ni nič čudnega, ker so v zadnjem času imeli nekateri »imenitni gospodje« od I. dolenjske posojilnice nekake vrhovno oblast nad hranilnico iu posojilnico. Izključeni zavod je pod komando teh gospodi,v izgubil popolnoma značaj ljudske posojilnice. Upravni stroški zavoda so glasom letnega poročila tako veliki, da se to pač težko stnnja z bistvom »Rajfajznovke«. Kakor se govori, nameravajo pristaši S. L. S. ustanoviti v metliškem okraju v kratkem več rajfajz-novk.
+ »Kmečka zvez.a za kamniško dekanijo«.
Pravila »Kmečke zveze za kamniško dekani-io« je vlada potrdila.
-f Protialkoholna pastoralna konferenca renca na Brezjah preteklo sredo se je obnesla vrlo dobro. Udeležnikov 53. Harmonija popolna, debata živahna, zanimanje za stvar splošno. Storilo sc je več važnih praktičnih sklepov. Nov velik korak na naši težki poti naprej. Obširnejše poročilo v »Zlati dobi«, kj se s tem vnovič priporoča, da se pridno naroča in razširja, pa tudi — prereže 111 bere.
Uredba paroplovnega prometa v Dalmaciji1. Paroplovni promet z Dalmacijo se je sedaj sledeče uredil in preuredil: Avstrijski Lloyd se s pogodbo, trajajočo 14 let in veljavno od I. januarja 1908 zaveže, da prevzame osobni brzovozni promet iz Trsta v Kotor in ves tovorni promet. Brzoparniki bodo iz 'Trsta odšli trikrat na teden, kakor določi vlada. Lloyd je že naročil dve brzovozni ladji v to svrho, potrebuje jili pa pet, katere bo zgradil s pomočjo vladne podpore 1 milijon kron v najkrajšem času. Ostali dalmatinski promet med posameznimi dalmatinskimi pristanišči prevzamejo parobrodne družbe dalmatinske same. 'Te družbe so: Topič, Negri, Rismond: , Zaratina in Dubrovnik. Pogodbe teli družb trajajo deset let. Družbe se zavežejo, da pomnožijo svoje brodovje, naročijo blago za poprave in nove zgradbe v domačiji iu državi prepustijo ingerenco glede na tarife za blagovni promet. Država zviša poštno podporo.
i Reformirati sc hoče tudi italijanska li beralna narodna stranka v Trstu in Istri. Dne 5. 1. m. sta se sešla načelstvo »Političnega društva /a Istro« in odbor nekih »mladih« iz Poreča, kjer so po dolgi debati sklenili, da treba narodnoliberalno organizacijo razširiti in postaviti na širšo ljudsko iu gospodarsko podlago. Zdi sc, da hočejo mrliča buditi.
I V cestni odhor za kranjski sodni okraj so bili O. t. 111. iz kmečkih občin izvoljeni odborniki: Bari c Matej, župan v Šenčurju; Dolinar Andrej, posestnik v Smledniku; Zabret Ivan, župan v Predosljih. Namestnika pa sta: Arh Jurij, župan Preddvorom in Zavrl Francc, posestnik v Mavčičah.
I- Poročil se je državni poslanec g. Tre-sič Pavičič z gdčno. Violo Benedetič.
Tifus v Postojni. Umrla je dne 7. avgustu na legarju žena pisarja pri c. kr. okr. glavarstvu, Karolina Kodele iu je to sedaj peti slučaj smrti. — Vodovodi so vsi zaprti. Edino
dobro vodo studenca »Ribnik« vozijo v velikem sodu po trgn na račun občine. Zakaj sc pač ni ukrenilo lansko leto to, kar sedaj?!
—	Zdravstvene razmere v Postojni. Do-
gnano je sedaj, da ie edino voda iz vodovoda kriva tej strašni bolezni. Krivda zadene tiste, ki so vodovod zgradili, iu sicer prvič tiste pri zgradbi vodovoda, in drugič tiste pri vzdrževanju vodovoda. Pri zgradbi vodovoda sta jo največ zavozila gosp. Arko in Ditrich, ker se nista ozirala niti na mnenje zdravnikov, in sta proti želji (občinstva) prebivalstva z nepotrebnimi velikanskimi stroški zgradila vodovod, kot stoji še sedaj. Kljub temu, da je bilo občeznano, da ima eden nabiralnikov zelo slabo pitno vodo, so snaženje in čiščenje popolnoma zanemarili, tako da so sedaj pri pojavu legarja cele kupe blata zajemali iz nabiralnika, kateri jc bil ves živ najostudnejšega mrčesa, glist in črvov. Ko so čistili hidrante, je tekla iz njili prava gnojnica. Seveda, letos poteče doba atu Arkotu kot dežel, poslancu in Ditrichu kot tržkemu oskrbniku, pa hočeta oprati sebe, mesto vodovoda. Škandal, kako si upa v ta namen zadnji »Notranjec« vpričo vsega občinstva zavijati in pisati neresnice ter grmeti nad »Slovencem--, ki je opozoril javnost na nedostatke. — »Notranjčeve« laži menda dosti jasno kaže komisija, ki sc je vršila dne 5. avgusta, katera je pritisnila občinski svet. da je sklenil temeljito predrugačenjc vodovodnih naprav. A kljub vsem novim napravam je bila komisija mnenja, da bode vodovod neraben in torej toliko tisočakov proč vrženih.
—	Djakovski škoi. Včerajšnja »»Narodna Obrana« je priobčila z Dunaja brzojavko, da Imj imenovan za d.iakovskcga škofa župnik v Novem Sadu dr. Pavel Amon, zagrizen Ma-žar. Vest treba sprejeti z vso rezervo.
—	1000 kron nagrade je gospa Bartoli v Trstu obljubila tistemu, ki bi zasledil tata, kateri ii je 23. julija v njeni vili na Skorkl.ii ukradel za 13000 kron dragocenosti.
—	Dva podmorska čolna, ie postavila v službo naša mornarica v Pulili. Veljata nad 3 milijone kron. Okoli pristanišča in arzenala se gradijo tudi barikade.
—	Samoumor. V Skednju pri Trstu se je obesil neki Jožef Stromar zaradi bede.
—	Topniške strelske vaje izvršuje zdaj naša mornarica ob istrski obali. Vaje bodo končane 10. t. m.
—	Preradoviču odkrijejo spominsko ploščo v Grahovici prihodnje leto. Izdelal jo bode znani kipar profesor Frangeš. Stroški bodo znašali čez 2000 kron.
—	Ogrski državni železničarji pri rede 26 shodov, da javno izrazijo svoje nezadovoljstvo z novo uredbo plač in s premajhno bolniško podporo.
—	Vodstvo hrvaškega narodnega gledališča je postavilo na spored za prihodnjo sezono 44 novitet, in sicer hrvaških 12 dramskih in 4 operetne. Med zadnjimi se nahaja tudi Viktorja Parme »Prekanjeni sluga«.
—	»Hrvaška stranka prava« bode imela glavno zborovanje 22. (če bode treba, tudi 23. t. m.) v velikej dvorani »Hrvaškega So-kola«v Zagrebu. Med poročili je na dnevnem redu tudi posvetovanje o glavnem glasilu stranke in ustanovitvi lastne tiskarne.
—	Upravitelj karlovške patriarhije je postal škof Ševič.
—	Zidarska stavka v Zagrebu. Vsi zagrebški zidarji stavkajo, ker delodajavci niso ustregli njigovim željam.
—	Otrok iz združenih dunajskih zavetišč, ki so predvčerajšnjim bili v Ljubljani in so se peljali v Trst, ondotm mestni svet baje ne bo sprejel. To je pač tako malenkostno, da je nepotreben vsak komentar.
—	Vabilo k veselici, ki jo priredi »Strokovno podporno društvo črevljarskih uslužbencev in uslužbenk« v Tržiču v nedeljo, dne 18. avgusta t. 1., v prostorih društva pri g. H. Dobrin (na Skali). Začetek ob 4. uri popoldne. — Pri veselici svira godba strokovnega društva. — Prvič nastopi tudi društveni pevski zbor.
—	Letošnji zbori hrvaških učiteljskih društev. 19. t. m. se bode vršilo v dvorani »Učiteljskega doma« XXXV. glavno, 20. pa slavnostno zborovanje »Hrv. pedag.-književnega društva«. — Dne 21. t. m. bode v dvorani kr. učiteljske šole posvetovanje odposlancev, 22. v istem prostoru VIII. občni zbor »Zveze hrvaških učiteljskih društev.« Ob tej priliki se bodo vršile volitve predsednika in odbora za dobo prihodnjih treh let. 23. t. m. bode istotam XXII.glavno zborovanje »Zveze«.
—	(ilede na umor kočijažev v Trstu poročajo tržaški listi zopet več senzacij. Policija, pravijo, da je res dala zapreti v Celovcu človeka, ki je na sumu, da je umoril kočijaža v Trstu, da pa o tem ničesar noče objaviti. Vzlic temu se je »Piccolu« posrečilo izvedeti, da sta nekoliko dni pred umorom kočijaža Praznika prišla v Trst neki mladenič in neka žena ter sta svojo prtljago spravila pri hišniku Petronio na Rivi dei Pgscatori, rekoč, da prideta kmalu ponjo. Mladenič je dan po umoru Praznikovem resvjjrtšel, pa je iz kov-čega le nekaj vzel, vso prtljago pa pustil pri hišniku. Precej časa potem je šele hišnik dobil iz Celovca pismo, naj prtljago pošlje tjakaj. Mož je pismo in prtljago nesel na policijo, kjer se je vsem stvar zdela skrajno sumljiva. Policija da je jela takoj poizvedovati in se je po njenem pozivu v Celovcu zaprl osumljeni lastnik tajnostnega kovčega. — Tako »Pic-colo«.
Mučenje vojakov v naši armadi. Okove in privezavanje so v naši armadi odpravili. Navzlic temu poročajo o sledečem slučaju iz Galicije. Topničarja Samuela Hennerja je stotnik NValušek pri raportu kaznoval s petimi dnevi strogega zapora ter ga dal vkleniti v okove, dasi bi tega ne smel. Poročnik Kafka ie menil, da je kazen premajhna; pozval ic Hen-
nerja k sebi, ga nagnal z »židovsko svinjo«, ter ga dal dve uri privezati na kol tako visoko, da se z nogama ui mogel dotakniti tal. Tako je visel skoro poldrugo uro na kolu, dokler ui pričel bruhati kri. Ko so ga odvezali, je Henner večkrat padel v nezavest in tožil, da mu je vroče. Šele na energično prošnjo topničarjeve matere so vojaka oddali v vojaško bolnišnico v Przemyslu, kjer so zdravniki konštatirali, da ima 39 stopinj vročine.
—	Olika zadrsklh Italijanov. Ko so se 6. t. m .zvečer vračali zadrski Hrvatje z izleta iz Šibenika, napadla jih je laška sodrga ter več izletnikov ranila. Policija ui ničesar storila, da prepreči nered, zato Hrvatje zahtevajo, da se razpusti občinski svet.
—	Osješko tovarno za stroje prevzame delniško društvo z glavnico 300.000 kron.
Trgatev v Dalmaciji bode dobro uspela, ker je zadnji dež jako dobro došel trti.
—	Hrvaška »Krščanskosocialna delavska zveza« bode začela izdajati dvakrat na mesec list »Zemljoradnik«, kot glasilo vseh poljedelskih uslužbencev.
Zadrski abiturijenti so darovali družbi sv. Cirila in Metoda 700 kron.
—	Samoumor. Zadnjo soboto zvečer se je na vojaškem pokopališču v Osjeku ob grobu svojega sina ustrelil upokojeni vojaški lekarniški pomočnik Ignacij Deibler.
—	Utonila je v Dravi osemnajstletna Eva Rajčevič, hči kantinerja Rajčeviča v Osjeku. Šla se je v večji družbi gospodičen in gospa kopat, pri tem pa zašla v neki vrtinec, ki jo .ie odnesel. Tovarišice so ji prihitele na pomoč, a potonile bi bile tudi same, da niso prihiteli na pomoč ribiči.
—	Liberalni pohotnež. Navdušen liberalec, diurnist na tržaškem magistratu, Franc 15. je izvršil hudodelstvo posilstva na mladoletni deklici. Tržaški liberalni listi, ki so zadnje dni toliko zabavljali in si izmišljali zločine o italijanskih salezijaneih, o tem slučaju previdno molče.
Petindvajsetletnica požarne brainbe v Črnomlju. V nedeljo, dne 4. t. in. se je vršila v Črnomlju slavnost petindvajsetletnega obstanka našega gasilnega društva. Splošno se je vršilo vse v dokaj lepem redu. V soboto zvečer bakljada, niirozov in podoknica gospodu glavarju, v nedeljo dopoludne skupna sv. maša, potem odlikovanje onih mož, ki so pri društvu že od njegovega ustanovljenja. Enajst jih je; dolgo so vztrajali pri svojem težkem delu, zato pa je bil tudi res lep pohvalni govor gospoda glavarja Ekela. Popo-liidne se je vršil banket v hotelu g. Lackner-ja. Govorili so domačini in načelniki od blizu ii: daleč iako polnoštevilno dospelih požarnih branih. Godba je igrala res dobro prav težke komade, tako, da so bili cclo tuji gospodje presenečeni; pevski zbor pa nas je pod vodstvom g. Sehillerja kratkočasil z lepim petjem. Ob tej priliki je tudi prvič nastopil metliški »Sokol«. Po banketu se je vršila ljudska veselica na »gričku«. Črnomaljska dekleta so plesala kolo; tudi za običajni ples je bilo poskrbljeno. Da bi ostal ta dan vsem v lepem spominu.
—	Poboji v Trstu. Oštir Uknw je v svoji gostilni v ulici Rigutti s samokresom opasno ranil težaka Ivana Rauniča, s katerim sta se bila sprla.
—	Umor kočijažev. Tržaški listi poročajo, da so neznanca, katerega so baje zaprli v Celovcu, češ, da je umoril kočijaža Praznika in Mohoroviča, izpustili.
—	Brezverska druhai v Italiji. Rim. Pro-tiklerikalna propaganda se je po dolgem divjanju popolnoma ponesrečila. Policija je včeraj zaoria več fantalinov, ki so na cesti sra-v motili papeževega ceremonijarja mns. Fanija. Vlada bo krivce strogo kaznovala.
—	XVIII. evharistiški mednarodni kongres. Metz. Tu se je otvoril 18. mednarodni evharistiški kongres. Udeležencev je 6000. 6. t. m. se je na kongres pripeljal kardinal Va-nutelli, katerega ie sprejel cesarski namestnik grof Zeppelin Aschhausen. Kardinal se mu je zahvalil in prosil, naj izroči pozdrave sv. očeta tudi cesarju.
—	Prodajalci sukna bodo na Dunaju trgovine v poletnih mesecih zapirali ob 7., pozimi ob 8. zvečer.
—	Vseučiliščnega kurza v Florenci se udeležuje tudi 10 učiteljev tržaških, katere je poslal tja magistrat. Vseučiliščni tečaj obsega predvsem italijanski jezik in slovstvo, posebno Dantejevo. Vodijo ga najslovitejši strokov-niaki italijanski.
—	Škandal v Tropavi. Neki domobranski stotnik, neki stotnik-računovodja in več drugih oseb je kompromitiranih, ker so v Tropavi izvršili več posilstev na mladoletnih otrokih. Več oseb je zaprtih, stotnika pa so oddali na Dunaj v garnizijsko bolnico, ker menijo, da je na umu bolan.
—	Zahvala. Starešinstvu »Leonove družbe« v Ljubljani so došla sledeča darila iz Štajerskega: Dekanijska konferenca v Gornjem gradu 22 K. Ivan Dobcršck, župnik v Sevnici, nabral pri dekanijski konferenci v Rajhen-burgu 27 K 10 h. Alojzij Kokelj, župnik na Vurbergu, nabral na zlati maši ptujskega pro-šta preč. g. J. Flecka 40 K 60 h. dr. Fr. Tiplič, zdravnik pri Sv. Lenartu, zbral vsoto 24 K. — Vsem požrtvovalnim gospodom najprisrč-nejša zahvala in Bog vrni! — Odbor »Starešinstva«.
—	Poročil se jc v Kočevju odvetnik dr. Ferdinand Čeme, iz Kopra z gdč. Melanijo Jonkc.
Deželna zveza za promet tujcev naznanja: Od raznih strani dohajajo »Deželni zvezi« pritožbe letoviščarjev m tujcev tako o nedostatni postrežbi, kakor tudi o pretiranih cenah, ki se zahtevajo od potujočega občinstva. Natančno se o detajlih teli pritožb žali-bog ne moremo prepr.čati, vendar se nade-
jamo, da krivda ne leži toliko na gostilničarjih
samih, kakor na njih osobju, ker menimo, da so gostilničarji pač toliko razsodni, da vedo, da s slabo postrežbo in pretiranimi cenami ne le ubijajo sami svojo obrt, ampak delajo nepreračunljivo škodo celi deželi, v kateri se je začel tujski promet ravnokar razvijati. — Pomisliti je treba, koliko se trudijo gotovi činitelji, koliko se žrtvuje v novejšem času, da bi se povzdignil tujski promet na ono stopnjo, katero zasluži naša dežela radi svojih lepot. Če se bode pa dežela že takoj o pri-četku razglasila kot draga dežela, potem bode ves trud zaman in denar proč vržen. Za-raditega opozarjamo naše gostilničarje in hotelirje, tako v njihovem, kakor v interesu cele dežele, naj strogo pazijo na svoje osobje, da ne bode neupravičeno izkoriščevalo potujočega občinstva. Hvaležni pa bodemo, ako se nam naznanijo vsi slučaji, v katerih se je postopalo proti tujcem nereelno. Potujoče občinstvo pa opozarjamo, naj se v vsakem slučaju pritoži pri imetniku gostilne, oziroma hotela. Le na ta način bode mogoče preprečiti vse nepravilnosti, ki bi jih zakrivilo osobje.
—	Proti malariji v Istri. V Orsero na za-padni istrski obali je došel asistent na berolin-skem higijeniškem inštitutu dr. Gonder, da jame zdraviti malarijo z novim sredstvom »AtoxiI«.
—	Generalni pionirski nadzornik postane baje polkovnik Emil Reinold.
—	Podržavljenje policije v Puljii. Kakor se govori, prevzame z dnem 1. januarja 1908 država ptiljsko policijo v svoje roke. K temu da so namestništvo nagnali zadnji konflikti med občino in njenimi uslužbenci.
—	Radovljiški diletantje prirede v četrtek 15. avgusta v prostorih restavracije »Kun-stelj« veselico z narodno igro »Rokovnjači«. v prid radovljiške ljudske knjižnice. Začetek ob polu osmi uri zvečer.
—	Strassnoff št. 2 v Brodu ob Savi. Dne 19. m. m. je skozi Brod ob Savi |)otoval v Budimpešto Alibeg Firdus iz Livna, načelujoč neki mohamedanski deputaciji. Na kolodvoru ga je opazil Jusuf Bešlagič tudi iz Livna, ki pa jo je popihal v Brod iz Sarajeva, kjer sc je zlasti redarstvo zanimalo zanj radi raznih tatvin. Jusufu ie takoj šinila v glavo misel, da bi bilo prijetnejše živeti kot bogati Ali-beg Firdus nego preganjani Bešlagič. Misel je takoj dozorela v sklep, da brzojavi v Livno Ali begov, sinu Abduramanu po 200 K, samo bilo ni — denarja za brzojavko. Krenil je na iz-prehod ob savskej obali, kujoč načrte. Kar sreča nekega kavaruarja iz Broda ter ga krat-komalo »napunipa« za eno krono, da more br-zojaviti v Livno bratu po denar; vrne mu za to pet kron, kajti on je bogati Ali-beg Firdus iz Livna. Kavarnar je bil s to kupčijo zelo zadovoljen ter kot postrežljiv človek sestavil tudi brzojavko na Abduramana. Ta je misleč, da je oče prišel hipno v denarno zadrego, takoj odposlal 200 kron, ki jih je prinesel poštni sluga Koloman Fišer v kavarno ter izročil Bešlagiču, ko sta kavarnar in njegov prijatelj, neki slaščičar potrdila, da je 011 res Ali-beg Firdus. Novi »Ali-beg« je torej z 200 kronami v žepu hotel poplačati prijatelja za njune usluge ter ju začel gostiti prav po be-govsko. Še celo psu slaščičarjevemu je naročil »jetrca«. Čez tri dni se je denar posušil, no, bistroumni Jusuf ni bil v zadregi. Hajdi na pošto in brzojavi »sinu« po 1000 kron, ki jih tudi kmalu dobi. Vesel povabi kavarnarja in slaščičarja seboj in vlak jih odnese v Dja-kovo; vrnili so se, ko so porabili večino vsote, ostanek pa so zabili v Osjeku, kamor so se peljali v prvem razredu; prišli so nazaj čisto »suhi«. Nič ne de! Ali-beg ima še denar, le v Livnu; čemu pa je pošta! Še isti dan je prejel zopet 1000 K. Naša vesela trojica jo mahne na kegljišče k »Črnemu križu«. »Ali-beg« ravno prime kroglo v roko, ko začuti na rami roko. Ozre se in opazi za seboj — redarja. Ves pogum in prešernost sta se bogatemu »Ali-beg Firdusu« v hipu razkadila. Žalostno je vrgel kroglo na tla ter je resigni-ran po dnevih razkošnega uživanja odšel v samotno celico... Na sled mu je prišlo redarstvo po izjavi Čengič bega iz Sarajeva; poštni sluga s^a je vprašal po stanovanju Ali-bega Firdusa, Cengič aga pa je rekel, da je že deset dni v Budimpešti.
Štajerske novice.
š Delovanje kmečke zveze. Kmečka zveza za Štajersko je s pripomočjo Zadružne zveze v Ljubljani osnovala nove Rajfajznovke v Loki pri Zidanem mostu in v Slivnici pri Celju. Snuje se še več drugih Rajfajznovih posojilnic. Osnovana in registrovana je že tudi posojilnica v Lučah, ki bo začela s poslovanjem 1. septembra t. 1. Dne 28. t. m. bo občni zbor štajerskih zadrug zaradi ustanovitve pododbora »Zadružne zveze« za Štajersko.
š Kontrolor mariborske moške kaznilnice
Avgust Bothe je imenovan za upravitelja moške kaznilnice v Kopru.
š Za predsednika tretjega porotnega zasedanja v Mariboru je imenovan predsednik okrožnega sodišča Ludovik Perko, njegova namestnika sta deželnosodna svetnika Anton Morocutti iu Viktor Verderber.
š Človeško okostje so našli na polju posestnika Prodomka v Podgorju pri Braslov-čali. Poleg okostja je ležal popolnoma zarjavel nož.
š Vojak ropar. Dne 28. m. 111. je bila veselica pri posestniku Franč. Podeeidu v Za-brdih pri Velenju. Zvečer je prišel na veselico neki topničar 9. div. art. polka in vprašal za pot v Velenje. Vojaka so prijazno sprejeli, ga pogostili in Podceid ga jc sam spremljal proti Velenju. Med potjo ga je pa zagrabil vojak za vrat, z drugo roko ie pa preiskaval njegove žepe. Podceid se mu je iztrgal in zbežal, a
vojak ga je dohitel, ga vrgel na tla in ga davil, mu iztrgal uro iz žepa in je pobegnil.
š Požar v Kapli. Dne 3. in 4. t. 111. se je
vnelo gospodarsko poslopje Franč. Ahaca v Kapli. Poslopje jc zgorelo kakor tudi kašča Elizabete Svet in Jere Gruden. Najbrže je zažgala slaboumna bivša Ahacova služkinja Marija Kolsek.
š Pri spielfeldski železniški nesreči' usmr-čeni Ziesl bo pokopan v četrtek ob pol 4. uri popoldne. Ziesl je bil star 40 let, zelo bolehen in provizoričen kurjač. Oženjen je nad deset let.
š V Dravo je hotela skočiti v Mariboru dninariea Ana Ribitsch, a so to preprečili pa-santi.
š Požar v Serkovčali. Dne 5. t. m. je gorelo gospodarsko poslopje serkovškega po-,' sestnika Jesenka. Posrečilo se je, preprečiti' večjo nevarnost.
š Na mariborsko žensko učiteljišče sprejmejo še pet do šest gojenk.
š Razpisano jc na šestrazrednici pri Sv. Barbari v Halozah trajno mesto učiteljice; Prošnje do 25. t. 111. krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Barbari.
š Kap. Od Sv. Vida pri Ptuju poročajo: Dne 5 t. 111. je zadela srčna kap gospico Rafaelo Česnik, poštarico pri Sv. Vidu niže Ptuja in je bila takoj mrtva.
š Hiša pogorela. V Radečah je pogorela hiša sedlarja Podlesnika. Zažgali so otroci,
š Pridelek sadja na Štajerskem. O letošnjem pridelku sadja na Štajerskem poroča zveza štajerskih poljedelskih zadrug po natančnih poizvedbah o stanju začetkom tega meseca: Obrodile so letos dobro le črešnje in trte, koder niso pomrznile. Splošno pa bo letos malo sadja. Glavni vzrok tega je dolga zima, vsled katere so pomrznile n. pr. breskve iu marelice. Slive so manj trpele. Jablane in hruške so dobro cvetele, ponekod bolj. ponekod manj, kakor so pač lani mani ali bolj obrodile in bilo je upati povprečno na srednje dober pridelek. Tega pa so uničili mrčesi ob času cveta in neugodno ^takratno vreme. — Ker letos tudi v Švici,Jna Nemškem in na Nizozemskem ne bo sadja, bodo lahko oni. katerih sadonosmki vendar nekaj obetajo, dosegli lepe cene za sad.
Llubllanske novice.
Ii Tifus v Ljubljani. Včeraj zvečer se je odpeljal iz Ljubljane generalni štabni zdraVhik vitez Lobenstein. Izjavil je, da so razmere pri bataljonu 17. pešpolka grozne. Vzrok vsej katastrofi je prikrivanje bolezni od strani niero-dajnih faktorjev v Postojni, katerih postopanje je bilo uprav nečuveno! V Ljubljani so izvršene vse odredbe, da se izmed vojaštva ne zanese tifus med civilno prebivalstvo.
liZopet nova žrtev tifusa. Umrl je danes dopoldne na tifusu infanterist prve stotuije 17 pešpolka Ignacij Povhan iz škocijanske fare na Dolenjskem. Danes popoldne en bolnik umira.
lj Petidvajsetletnico, odkar deluje v »črni umetnosti«, praznuje danes podfaktor »Katoliške Tiskarne« gosp. Josip Klovar. Naj bi vrli, občespoštovani mož ustvaril še mnogo lepih del na polju tiskarske umetnosti. Na mnoga še leta!
lj Liberalna obrtniška organizacija. Ustanovni občni zbor »Slovenskega obrtniškega društva« se je vršil v sredo zvečer v hotelu »Ilirija«. Občni zbor je vodil sklicatelj gospod Josip Vidmar, ki je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil navzoče in nato poročal o korakih pripravljalnega odbora. Pravila za društvo je deželna vlada potrdila. Ko je g. dr. W i 11 d i s c h e r pojasnil namen nove organizacije, češ, da je zgrajena na »strokovno stanovski podlagi«, ter razložil glavne določbe pravil, se je vršilo sprejemanje članov. Pri volitvi odbora so bili voljeni za predsednika g. Drago t in Hribar, lastnih tiskarne; za podpredsednika g. Josip Vidmar, dežnikar; v odbor pa gg. Ivan Adamič, vrvar; Ferdo Primožič, mizar; Iv. Belič, gostilničar; Engelb. Franchetti, br.vec; Franc K r a i g h e r, krojač; Milko K r a p e ž , urar; Franc Stare, sobni slikar; Josip K u 11 s 11 e r, kovač; Franc Š e b e r, ta-petnik; dr. Fran Windischer. Za predsednika razsodišča: g. dr. V. Murnik, in za pregledo-valca računov gg. Ivan Č e r 11 e , tapetnik, in Josip Rebek, ključavničar. Po dovršenih volitvah se je razvil razgovor. Razprave so se udeležili gg.: Rebek, P a u e r, Primožič, Z a m 1 j e n , Kraigher, Stare, Z a d 11 i k. To liberalno »Slovensko obrtniško društvo« ima sedež v Ljubljani, delokrog društva pa obsega celo kronovino Kranjsko. Ker poznamo prave namene te »obrtniške organizacije«, priporočamo vsem prijateljem slovenskega liberalizma, da se zbero okolu tega društva. Tako bomo dobili najlepši pregled svojih nasprotnikov!
lj Cirkus »Colosseum« v Lattermanovem drevoredu so otvorili včeraj zvečer. Dasi imamo zdaj v Ljubljani mrtvo sezono, je bil cirkus natlačeno poln, razven prvih dveh vrst, ki sta kazali precej praznih stolov. Ek-vilibrist Martini je otvoril predstavo in pred-našal težke igrokaze. Razne stvari je držal na nosu, končno tudi mizo. Komični telovadci so pričeli telovaditi jako nerodno, a končno so pa le pokazali, da nekaj znajo. Plesni duet gospic Anita iu Velda je bil dostojen. Vse je presenetila posnemovalka kač, gospica Hor-vath. Liki kača se je zvijala in pokazala, da lahko glede na gibčnost tekmuje s kačami. Alnogo smehu sta vzbujala muzikalna klovn in klovnesa, ki sta svirala na razna godala iu obenem z dostojnimi šalami zabavala občinstvo. Klovnesa je tudi izdala, da ve, kaj pomeni »dama«. The Longfieldove akrobatinje in akrobati so hodili po davah, rokah in izva-
jali jako spretno in dovršeno težavne svoje točke. Jako je dopadel občinstvu »signor« Brosa s svojimi dresiranimi psi, ki so tekmovali po svoji izurjenosti z akrobati. Najbolj je pa ploskalo občinstvo sestram Rostock, ki so izvajale v zraku najtežavnejše točke. Visoko v zraku je zdržala igralka v zobeh svoji sestri, ki sta telovadili pod njo. Sploh je predstava jako ugajala občinstvu, ki ni štedilo s priznanjem. Igralo se je sploh jako decentno in so vsi predstavljalci in predstavljalke pokazale. da razumejo svojo stvar. Med predstavo je bila ploha in je lil curek tudi v cer-kus, a so hitro odstranili v plahtah se zbira-jočo vodo. Ta točka izven sporeda ni prav nič motila dobre volje zabave željnega občinstva. Cirkusove predstave so vredne, da se jih ogleda.
lj Izvršujoči člani pevskega društva »Ljubljana« naj bi se jutrišnje pevske skušnje polnoštevilno udeležili.
li Oviran promet v Kolodvorski ulici. —
Včeraj zjutraj ob 7. uri, ravno ko vsi hotelski omnibusi, kočije itd. dirjajo skozi Kolodvorsko ulico proti kolodvoru, je prišlo tudi nekaj voz iz Predilne in Slomškove ulice, nakar se je vse vkup zgnetlo tako, da ni mogel nikdo ne naprej, ne nazaj. V to gnječo pridirjala je vrhutega še županova kočija; nezgoda se sicer ni zgodila, pač pa bi župan kmalu vlak zamudil. Morda se bode sedaj pač zgodilo nekaj za regulacijo tega križišča — in sicer prej, predno pride do kake večje nezgode.
lj Poljski gost v Ljubljani. Včeraj se je mudil v Ljubljani poljski pisatelj Jan Magicra, gimnazijski profesor v Krakovu. Odpeljal se je v Zagreb.
lj Toča je včeraj zvečer klatila po Ljubljani in okolici.
Ij Umrla je v Kolodvorskih ulicah št. 37 g. Jera Kos v starosti 80 let. Pokojnica je bila mati našega vrlega odbornika »Krščanske socialne zveze« g. Kosa. Pogreb bo jutri ob 6. uri zvečer. Svetila pokojnici večna luč!
lj O. Mlijutin Jenko, sin g. dr. Ljud. Jenka, je 22. m. m. napravil izpit za gorenjega inženirja. Iskreno častitamo!
Ij Pogreb gospoda Jožefa Zalarja je bil predvčerajšnjim popoludne jako lep. Veliko število pogrebcev je pričalo, kako da je bil ranjki priljubljen. Pred hišo in pred znamenjem na Škofovem so peli lepe nagrobnice vrli pevci »Ljubljane«.
lj Odvetniška zbornica sprejela je ravnokar dopis od predsedstva deželnega sodišča, da vsled pritrditve nadsodišča, prvih narokov in prvih razprav pri ljubljanskih sodiščih (dežel, in okrajnem) ob ponedeljkih odslej ne bode preje, nego še-le ob 10. uri dopoludne.
lj Prijeta goljufica. Brezposelni služkinji Mariji Zupančičevi, rodom iz Lužarjev pri Kočevju, je bilo znano, da je služkinja Neža Kovačeva, katera je imela spravljeno svojo obleko pri Mariji Bastolčevi na Dunajski cesti št. 29, v deželni bolnici. Zupančičeva je pregovorila neko svojo prijateljico, da sta šli k Bastolčevi, kateri je Zupančičeva predstavila to za sestro Kovačeve in rekla, da sta prišli po njeno obleko, ker je v bolnici umrla. Ba-stolčeva je obleko izročila, ko pa je izvedela, da Kovačeva še živi, je to naznanila policiji, katera je Zupančičevo izsledila in izročila sodišču.	y
lj Aretovan je bil z-tradi tatvine že pred-kaznovani 24-letni niatakar Ivan Hirzinger, rodom iz Gradca. Hirzinger bi bil imel pred nekaj dnevi nastopiti v Gradcu šestmesečni zapor, a tega ni hotel storiti, ampak je vstopil v službo v tukajšnji kazinski restavraciji, kjer je pokradel več namiznih prtov in druzega perila do 120 kron vrednega. Predno je pa za-mogel Hirzinger reči razpečati. jc bil v nekem hotelu prijet in aretovan. Hirzingerja, ki pravi, da ima tako bolezen, da krade, so izročili deželnemu sodišču.
Ij Aretovani Muha, o katerem smo poročali, da je sumljiv tatvine kovčega gdč. Lev— čeve, jc v preiskovalnem zaporu priznal, da je izvršil tatvino v družbi Marinkota.
lj Čudne razmere so na pošti v Starem trgu. Poštarica iniavedno polno obiskovalcev, s katerimi kadi in kramlja kakor v kaki gostilni, stranke pusti pa čakati. Če se pa kaka stranka predrzne jo le prositi, da bi hitro opravila svojo službo, postane gospica zelo, recimo čudna, in govori tako, kakor moški zmerjajo. Vprašati si usojamo. kaj da imajo pač opraviti na pošti v uradu različni obiski s celo kopico otrok? Ali taki obiski omogo-čujejo li večjo uradno tajnost. Omenjena gospica tudi preveč nemškutari in uraduje s slovenskimi strankami nemško, kar je pač preveč ljubljansko nemškutarsko.
Ij Hud hlapec. Ko ie prišel sinoči domov v Ulico na Grad neki hlapec, ki je bil precej pijan, se je pričel prepirati s svojo ženo, potem pa razbijati pohištvo in posodo. Ko mu je bilo tega dovolj, se jc znesel še nad gospodarjem in mu pobil okna. Dvema poklicanima stražnikoma je prišel nasproti s kolcem in ju hotel udariti, a sta udarec prestregla in ga vklemla. Hlapec se jc nato vrgel na tla in ni hotel nikamor iti. Po dolgem trudu sta ga vendar spravila naprej. Ko jc prespal noč v špehovki. so ga izpustili; zagovarjal sc bode pred sodiščem.
lj Aretovan agent. Aretovan je bil včeraj že mnogokrat predkaznovani agent Ivan Vaupolič, rodom iz Ljubljane, ker je nujno sumljiv, da jc izvršil pretečeni mesec nad neko bolehno žensko na Tržaški ccsti hudodelstvo posilstva. Izročili so ga sodišču.
Ij Iz br/.ovlaka padel. Sinoči jc padel iz brzovlaka med postajama Planina in Logatec neki okolu 30 let star moški, baje iz Pirana, ter obležal nezavesten na progi. Pri sebi je imel vozni listek od .sabrežine do Ljubljane. Ponesrečenca jc pobral pozneje neki stroje-
vodja, ki je peljal s praznim strojem in ga odpeljal v Logatec, kjer je dobil prvo zdravniško pomoč, potem so ga prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Slaboumna ženska prijeta. Prijeli so danes dopoldne slaboumno 70-letno Marijo Jerasovo iz Vikerč, ki ie pred nekaj časom pobegnila iz hiralnice.
Koroške novice.
k Minister Tittonl v Celovcu. Italijanski zunanji minister Tittoni obišče koncem avgusta Aerenthala. Ob tej priliki se pelje z avtomobilom skozi Celovec na Severnik. V Celovcu Tittoni prenoči.
k Pogorela je tovarna za papir in celuloso P. Krieghammmer v Rechbergu na Koroškem.
k Strela je ubila v noči na 6. t. m. na sifliški planini na gornjem Koroškem tri konje. Med ubitimi je bila ena breja kobila, vredna čez 1.200 kron.
Razne stvari.
Svobodoljubni čin. Občinski svet v Su-renes na Francoskem je sklenil preliti zvonove vseh cerkva ter iz njih napraviti spomenik za Emile Zola.
Slabo mleko vzrok tifusa. V Aradu na Ogrskem so tri osebe obolele na tifusu. Zdravniki so konštatirali, da je vzrok tega tifusa slabo mleko.
Kolera divja v Samari na Ruskem. Od 15. julija do 4. avgusta je 35 oseb zbolelo na koleri, 10 pa umrlo.
O strašnem umoru v Montecarlo se dodatno poroča: V kovčeku zakonske dvojice Gold, ki je iz Montecarla došla predvčerajšnjim v Marseille in kovček oddala za London, so našli truplo Švedinje Therese William brez glave in rok. Theresa William je bila znana švedska lahkomišljenka, kateri so dvorili pustolovci in kavalirji v Monte Carlo. Gold trdita, da onadva Švedinje nista umorila, ampak da jo je umoril njen ljubimec Burkcr, katerega so v Monte Carlu že zaprli. Obdukcija je pokazala, da je ena oseba Šved-kinjo držala, druga jo pa umorila. Švedkinji je morilec preparat trebuh, čreva pa — kakor trdita Gold — vrgel v stranišče. Nagib umora še ni dognan.
Napad na avtomobil. V dunajski okolici je bil ranjen na glavi prodajalec avtomobilov Kraus. Z dvema tujcema je preizkušal avtomobil, o katerem sta izjavila, da ga hočeta kupiti. Med potjo pa sta napadla Krausa. Ker sta pa Kraus in šofer odbila napad, sta roparja pobegnila. Kraus ima strelni rani na glavi in na rami. Roparja sta oddala 8 do 10 strelov. Voz, katerega sta tujca hotela uro-pati, je vreden 28.000 kron.. Kraus je težko ranjen.
Peking-Pariz. Berolin. 7. t. m. zjutraj ob 4. je princ Borghesc s svojim avtomobilom »Itala« oddirial v Pariz.
60.000 kron ponarejenega denarja so v
Hallasu na Ogrskem razpečali bogati trgovec s svinjami Štefan Toth, njegova žena in mlinar Szakal. Denar je delalo 12 oseb, člani rodovine Tothove in Szakalove. Vsi so zaprti.
Svojega očeta so obesili sinova Jožef in Janez Gyurcs ter mož hčere Gyurcsove v Fornadu na Ogrskem. Ljudstvo je živinske otroke hotelo linčati.
Velika železniška nesreča se je dogodila 6. t. m. v Tremessnu blizu Gnezna na nemškem Poljskem. Brzovlak, ki vozi iz Poznanja v Thorn je vsled prevelike hitrosti in ker je vozil po ravnokar popravljenem, še ne docela izgotovljenem tiru, skočil iz tira. Ubiti so vlakovodja, dva kurjača (vlak jc imel dve lokomotivi), župan iz Tremessna, en major, dva kadeta, sinova grofa Keyserlingka. ki sta se vračala iz Rusije, knez Aleksander Bego-tov iz Rusije in še nekaj oseb. Ranjenih je blizu 40 oseb.
Fotografiranje v daljavo je nanovo preizkusil profesor Korb med Monakovim in Be-rolinom. V 10. minutah so prenesli Viljemovo fotografijo po žici.
Iz slovanskega sveta.
si Železničpi sprevodniki s fotografičnimi aparati. Iz Kijeva se javlja: Ruski železnični uradi so dobili obvestilo, da glavna uprava ruskih železnic namerava preskrbeti sprevodnike s fotografičnimi aparati v svrho fotografiranja sumljivih oseb, da se tako olajša delo orožnikom, iskajočim sumljive osebe, ki se vozijo v osebnih vlakih.
si Gluhomutci v knjižničarski službi. Po prizadevanju enega izmed glavnih knjižničarjev carske javne knjižnice v Peterburgu, so sprejeli za služabnike v knjižnici nekoliko gluhonemih mladeničev, ki so bili vzgojeni v posebnem učnem zavodu za gluhomutce. Njih služba v knjižnici obstoji v tem. da raz-našajo in zbirajo knjige, vpisujejo jih v kataloge itd. Gluhomutci opravljajo to službo zelo vestno in natančno.
UČITELJSKE VESTI.
Za učitelja v Strugah na Dolcnj. je imenovan g. Rigler Ivan, za nadučitelja v Senožečah g. Paternost Henrik, za nadučitelja v Do-lali g. Pollak Ivan in za učiteljico istotam gospa Pollak Marija, za učiteljico v Št. Vidu pri LJubljani jc imenovana gdčna Marija Triller, za učitcijico v Toplicah gdčna Klcmcnčič Ka-rolina, za učiteljico v Mokronogu gdčna Bcr-not Marija, za nadučitelja v Skofji Loki je imenovan g. Kramar Friderik. Za učitelja v Šmihelu pri Novem mestu je nastavljen g. Fr. Kalan.
Telefonska In brzojavna poročila.
OBLAK SE JE UTRGAL.
Dunaj, 8. avgusta. Oblak se je utrgal nad okolico hrudlmsko na Češkem. Mnogo tisoč sadnih dreves je izkoreninjenih, toča je pobila vse poljske pridelke, vihar je odnesel raz hflš strehe. V Trojovicah se je podrl stolp. Tudi v Gabioncu je nevihta napravila velikansko škodo.
RUSKI KONZULAT V PRAGI.
Praga, 8. avgusta. Po prizadevanju čeških industrijcev se bo v Pragi ustanovil ruski konzulat.
ŠKOF V BUDJEJEV1CAH.
Budjejevice, 8. avgusta. V terno-predlogu za budjejeviškega škofa so dr. Kor-dac, ravnatelj praškega semenišča Rzihanlk In budjejeviški generalni vikar Hulka.
HČER STRELJALA NA OČETA.
Trst, 8. avgusta. Tu je 20-letna hči gostilničarja Marzotti v ulici S. Cilino trikrat ustrelila na svojega očeta in ga ranila. Vzrok neznan.
POLICIJSKE VESTI.
Praga, 8. avgusta. Ravnatelj praške policije dr. Krikawa je poklican v notranje ministrstvo, na njegovo mesto pride gosp. Pa-roubek.
DRHAL V ITALIJI.
Rim, 8. avgusta. 10- do 12-letni pobiči so tu sramotili občepriljubljenega in visoko-učenega generalnega opata cistercijenškega reda Amedea de Bie in metali za njim kamenje. Policija je mlado drhal zaprla.
MAROŠKE ZADEVE.
Pariz, 8. avgusta. Francoski konzul je javil maroškemu sultanu, da je Maroška od-govorrna za grozodejstva v Casablanci. Odposlanec maroškega sultana je francoskemu konzulu izrazil iskreno sožalje na dogodkih v Casablanci.
VARŠAVSKI GENERALNI GUVERNER ŽIV.
Peterburg, 8. avgusta. Dementujejo se vesti o umoru varšavskega generalnega guvernerja.
ODVETNIK HAU NI MORILEC ?
Berolin, 8. avgusta. V zadevi na smrt obsojenega odvetnika dr. Haua se je dogodil senzacionelni preobrat. Državno pravdnlštvo v Karlsruhe priobčuje pismo nekega barona VVinzenaua, v katerem ta mož piše, da je videl kako je Olga Monitor ustrelila svojo mater, a je obljubil, da bo diskreten. Včeraj so barona VVinzenaua aretirali, a le radi tega, da ga odtegnejo javnosti.
NOVA RUSKA MORNARICA.
P e t e r b u rg, 8. avgusta. Mornariška uprava zgradi letos dve bojni ladji po 10.970 ton.
KAZNOVANI ANTIMILITARISTI.
Pariz, 8. avgusta. Pred policijskim sodiščem je bilo 12 antimilitarlstov, ki so 14. julija pri narodni slavnosti vpili: Živel 17. polk! (uporni polk), obsojenih na zapor od 14 dni do dveh mesecev.
Dobro ohranjena
hišna vrata
s kamenitim okvirom se oddajo. Cena po dogovoru. Več se izve na Poljanski cesti 1 jl.	1693 3-3
Za obile dokaze tolažiinega sočutja ob smrti, kakor tuai za ogromno udeležbo pri pogrebu nepozabnega blagopokojnika, gospoda
Josipa Verderberja
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti pa darovalcem mnogobrojn h krasnih vencev, časdti duhovščini, občinama Bled in Ribno, domačemu gasilnemu društvu, gg. pevcem pod vodstvom g. župana Rusa za ginljivo pelje pred hišo, v cerkvi in ob grobu, radovljiški posojilnici i. t. d. prisrčno zahvalo.
NA BI EDU, 6. avgusta 1907.
Žalujoči ostali.
r^l 1 «1
1689
Večjo množino
3—1
Sena in slame
kupi Oton Homan v Radovljici.
Otvoritev gostilne!
Usojam se p. n. občinstvu naznaniti, da sem z današnjim dnem otvorila na novo preurejeno, sta-roznano gostilno v Spodnji Šiški 1?6() 12
H »»Pni Anžoku", ■■■■
kjer bodem točila pristna dolenjska, goriška in druga vina, ter pivo v sodčkih in steklenicah iz Oiissove zaloge, kakor postregla z gorko in mrzlo jedjo po jako zmernih cenah. Na razpolago so zelo lepi prostorni lokali ter obširen senčnat vrt. Vsako nedeljo in praznik je godba.
Obenem se zahvaljujem sedanjim cenjenim svojim gg- gostom in odjemalcem za njihov obisk pri
= „Faval - Seldl-nu"
ter prosim iste za blagohotno nadaljnjo naklonjenost. 1	Z odličnim spoštovanjem ————
Fani Hedued, mmmm.
Prodam V svojo
trgovino
knjig, papirja, papirnih izdelkov in sploh vsec šolskih in pisarniškjh potrebščin v 1763	Ljubljani.	3-1
Trgovina je na najprometnejšem kraju v Šelenbur-govih ulicah, v elegantnem lokalu, dobro založena ter daje marljivemu trgovcu izborno eksistenco. Več pove DRAOOTIN HRIBAR v Ljubljani.
Lepo posestvo
na deželi blizu Ljubljane je na prodaj. V hiši je večletna, dobro-obiskana trgovina mešanega blaga. Več se poizve pri gospe Virk, posestnici, Ravnikarjeve ulice 3. 1712 3—3
i
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče in brat
SLAVOJ JENKO
trgovec in posestnik, bivši mnogoletni župan v Podgradu, dolgoletni dež. poslanec, ravnatelj »Posojilnice", predsednik
»Čitalnice" itd. itd.
danes ob 4 '/2 uri zjutraj po kratki in mučni bolezni previden s sve-totajstvi za umirajoče v 55. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnega bode v četrtek dne 8. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče v Hrušico.
V PODGRADU, dne 6. avgusta 1907.
Fany Jenko roj. Jelovšek, soproga.
Sofija vd. Šabec In Lina,	Tihomil, Vladimir, Stojan,
sestri,	Božena, Slavoj,
Anton Šabec,	otroci,
polubrat.
1764
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
— pcjfiljattfc na dem sprejema rejtaurater „J<arednege Ocmo" g. l^ržilniK (Telefon st, 82.)


M*

OTVORITEV PRODAJALNE.
Tem potom se usojam naznanjati, da sem otvorila tvrdko pod imenom
Toni Jager
specijalno trgovino za fina ročna dela, za montiranje, predtiskarijo, tamburiranje in plisiranje o o

v Ljubljani, Židovske ulice št. 5.
Obenem Vam svojo nanovo otvorjeno trgovino najtopleje priporočam in Vas zagotavljam, da se bom potrudila izvršiti cenjena naročila, naslanjaje se na ' svojo dvanajstletno prakso, natančno, točno in po nizki ceni. 1759 2—1	Z odličnim spoštovanjem	Toni Jager.
1748 5 - 3
Lovski pes
prepeličar
se po ceni proda ali pa zamenja za psa brakirja.
Kje, pove upravništvo „Slovenca".

l*
Stanovanje
v pritličju, obstoječe iz ene sobe, kuhinje in jedilnice 1745 3
se takoj odda.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Podpisana naznanim p. n, cenjenim svojim odjemalcem da bom tudi po smrti svojega
5°proga mesarsRo odrt
nadalje vodila. — Obenem se p. n. cenjenim odjemalcem zahvalim 2a dosedanjo naklonjenost in se jim toplo priporočam tudi jer prihodnje. 1747 4—3
Frančiška Zeben, mesarica.
Fotografiinl m
\ Julij MOiier S
ustanovljen v leta 1870
uljudno naznanja svo-jim cenj. odjemalcem, da ostane do 1. nov. za nove posnetke radi prezidave in razširjenja, zaprt; pač pa se sprejemajo poznejša in druga naročila v poslopju »Hotela Lloyda" na-
Učenec
poštenih staršev sin, se sprejme takoj v špecerijsko trgovino in žga-njetoč. Ivan Stritar, trgovec, Ljubljana, Valvasorjev trg 6. 1746 3-3
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši	164) 24-3
voz za prevažanje pohištva
ter se poročam
ž za selitve in razne druge vožnje ?e0nanhinižiih
jjoTal ogo premoga in drv velespoštovanj
Konečno svojo
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulice.
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstva
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najiidatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poakuaa.	2574 31
Prva ljubljanska velika žsalnlca kaue
Dunajska oesta, nasproti kavarni ,,Evropa".
Natečaj.
Upravni odbor javne obč. bolnice Franca Jožefa I. v Krškem razpisuje mesto
PRIMARIJA
z začetno letno plačo K 2400.
Prosilci imajo dokazati posebno izvežbanost v kirurgiji, najmanj 6 mesečno medicinsko prakso in popolno znanje obeh deželnih jezikov.
Prošnje naj se vlože do 5. septembra 1907. Krško, 5. avgusta 1907.
1756 3-2
Vila
1621 12—9
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
Pritlična, skoraj
novn hišo
1752 3-2
z nekoliko vrta, blizu župne cerkve v Ljubljani se proda po nizki ceni.	1752 3—1
Naslov pove upravništvo „Sloven:a".
bel in svetlo rdeč po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem, postaja Videm-Krško.
Podružnica : v Spljetu. s
Delni&ka glavnice i i i K 2.000.000. i i
Ljubljani kreditna banka u Ljubljani, mm ume m. z:::
obrestuje
IPT MT vloge na knjižice in v tekočem računu od dne vloge do	0
dnevzdiga po 12 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500"-, 1.000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
I
l
Podružnice:
Praga • mtnlalnlcaml: Graben 25, Mala ilran, Monl allca IT, Radea, Brno, Us4ka Lipa, C«4ka Kamnlea, Morarikl Zamberg, ISdllag, Kot) JIM«, Flien, STltara In Llbore«.
Menjalnica na Dnnaju:
I. Walli(ll< 10, II. Taborilram 4, III. UnrargaMt 77 (vagal Rennvtga), III. L5-vcngasac 27, IV Wltdner Haaptitraiic 12, V SchflnbranncratrRiit 88 a, VI Uumpeadorftratr. 22, VII. Marlablltrilraiit 76, VIII. Lcrcbinltldcrilran« 132, IX. Algrritraaic J2, X. raTarlttnilrau« 5», XVIII. Vlbrlafertlrau« 12, XIX. DAbllngrr Haoptitr H, XIX. Haaplilrane 92.
Monjalnl6na delniška družba
46 150—105

MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10,
Ako. kapital Z 20.000.000. Aeaar sakl&d Z 8 500.000
Najkulantnojai
nakup in prodaja
VBsh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, lastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
Ifirabanlh aastavnlc in obligacij, srečk in kuponov.