List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.
		
TELEPON PISARNE: 1279 RECTOB.	Entered m flacond-Claaa Matter, September 21, 1903, aft the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March S, 1879.	TELEPON PISARNE: 1279 REOTOB.
NO. 29. — ŠTEV. 29. !	NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 4, 1908. — V TOREK, 4. SVEČANA, 1908.	VOLUME XVI. - LETNIK IVI
Predsednikova poslanica in zvezini kongres.
EOOSEVELTOVO NAJNOVEJŠO POSLANICO SMATRAJO V KONGRESU ZA PRIČE-TEK VOLILNE BORBE.
V vodilnih krogih našega kongresa sedaj zopet mislijo, da bode Roosevelt kandidiral.
DEMOKRATJE.
Washington, 3. febr. Najnovejša poslanica predsednika Roosevelt a je ustvarila tukaj, kakor sploh na jnjli-tičnem polju zelo zanimiv položaj. Poslanica, ktero je smatrati v prve j vrsti za napad na kongres, je iinela v Washingtonu dokaj čuden učinek. Vodje strank v kongresu se nepopisno jeze, toda to je opaziti le v sobah posameznih odsekov, dočini so v javnosti napram poslanici zelo hladnokrvni in indiferentni. Ono, kar se sedaj dela v sobah posameznih odsekov, ni druzega. kakor veleizdajsko posvetovanje.
Predsednikova {K.slaniea se tukaj zelo resno tolmači. V republikanskih krofih jo tolmačijo kot nekako napoved vojne kongresu, oziroma republikanske) večini zvezinega kongresa. Poslanico tudi smatrajo za prvi korak volilne borbe pred konvencijo. Tukaj vsakdo trdi, da se ua predsednikova reformna priporočila ne Ixtde oziralo. Mnogo taeih zakonskih predlogov, kakoršnje pii-poroea predsednik, je že vloženih, toda za nje se d« »sedaj ni nihče zmenil iu predlogi bodo najbrže mirno zaspali. tako da se nikdar ne spremene v zakone.
Predsedniku so znani vsi manevri njegovih "prijateljev" v kougresu. On dobro ve, da sta se predsednika zastopniške zbornice in senata dogovorila, da se pri letošnjem zasedanju kongresa sprejmejo le predlogi.* ti-čoči se proračuna, dočim se vse -drugo odloži za kasnejšo dobo. Radi tega je pričel predsednik sedaj pošiljati kongresu posebne poslanice, kakor šnja je bila ona, ktero je poslal mi-noli petek, v kterej je tudi obljubil, da bode v kratkem še jedno pripo-slal. Vsled te<ra so sedaj v kongresu prepričani, da bode sledilo še več poslanic. A ko potem kongres kljub temu ničesar ne stori, ne bode predsedniku Rooseveltu preostalo kaj dru-zega, nego obrniti se do ameriškega ljudstva, sklicevati se na močvirje kongresa in pozvati ljudstvo, naj gre v boj zajedno s predsednikom proti konservativnej korupciji.
V kojrresu so prepričani, da želi Roosevelt sedaj na vsak način izzvati boj s kongresom. O tem so prepričani tako na republikanskej, kakor tudi na demokratičnej strani. Demo-~ krat je so poleg tega zelo veseli, kajti položaj je sedaj vsled zadnje poslanice postal tak, da zamore le demokratom koristiti. Sedaj bodo demokratični ljudski zastopniki sklicali posebno sejo demokratov, pri kterej se bode sklenilo, da se Rooseveltov program od prve do zadnje besede podpira. Ako republikanci ne bodo nastopili s predlogi, kakoršnje predlaga Roosevelt, bodo to storili demokrat je.
Sedaj, ko so v Washingtonu imeli dovolj časa predsednikovo poslanico proučiti, so prišli tudi do prepričanja, da poslanica ni druzega, nego pivi dokument za Rooseveltovo volilno kampanjo, koje namen je Roosevelta postaviti 'predsedniškim kandidatom.
VTaft se mora za sedaj saj za nekaj časa skriti za Roosevelta. Ako je že namenjeno, da se še v nadalje vlada pri nas po roos&yeltizmu, je seveda najboljše, da postane Roosevelt še enkrat predsednik.
Vse to so seveda le domnevanja, ▼endar je pa to, kar je med politiki ▼ Washingtonu napravilo tak strah.
nikaklb sitnosti wko
kupi* vožni listek za svojce ali prijatelje is stare domovine v Zjed. države, pri FR, SAKSER COM 109 Greenwich »ew York.
i.,.
Razni požari
v raznih državah.
V	KANSAS CITY, MO., JE ZGO-
RELO PRENOOEVALIŠČE; PRI TEM JE ZGORELO PET LJUDI.
V	Topeki, Kansas, je zgorel kolo-
dvor Rock Island železnice.
V	CONNECTICUTU IN WEST
VIRGIN! JI.
Kansas City. Mo.. 3. febr. V tro-nadst lopnem prenočevališču, 1110 Wyandotte St., blizo trgovinskega dela mesta, je pričelo včeraj zjutraj goreti. Ogenj se je tako hitro razširjal, da se stanovnikom v gorenjem nadstropju ni bilo mogoče rešiti in pri tem so zgorele tri ženske ter je-den možki. Ženske so bile vslužbene v prenočevališču. Požar je nastal vsled razstrelbe naravnega plina v kleti poslopja. Tri ponesrečene osobe so zgorele v njihovih sobah, doeim se je četrta zadušila v gostem dimu.
Topeka, Kansas, .'». febr. Tukajšnji kolodvor Koek Island železnice je zgorel. Škodo so eenili na $100,000.
Hartford, "Conn., febr. Poslopje in skladišče E. C. Bishop Ladder Co. je včeraj zgorelo. Škoda znaša 15 tisoč dolarjev.
Wheeling, W. Va.. ;J. febr. Tovarna Wheeling Baking Co. v tukaj-šnjem mestu ji* včeraj zgorela. &ko-da prest za svoto $100.000.
Cleveland. Ohio, if. febr. Včeraj je tukaj požar razdejal št i n nadstropno poslopje Plain Dealer Publishing < "o. Bližnje poslopje, v kojein sta nastanjena uredništvo in administracija imenovanega lista, je le nekoliko poškodovano. V razdejanem poslopju je bilo 20 črkostavuih strojev, stroji za tiskanje in diuamo stroji. Dva velika tiskarska stroja nista izdatno poškodovana. Skupno škodo eenijo na $200.000, ktera svota se deloma pokrije z zavarovalnino.
Tudi na tovornem kolodvoru Pennsylvania železnice, kteri se nahaja sredi velikih skladišč, je včeraj nastal požar, kteri je napravil izdatno škodo, pred no so ga pogasili.
Americus, Ga., 3. (febr. Veliko skladišče bombaža Atlantic Compress. v kterein je 3000 zavojev bombaža, je v plamenu in je docela zgubljeno. Tudi elektrarna, ki se nahaja v bližini, je zgorela. Škoda znaša $200,000.
Buckliannon, W. Va., 3. febr. Tukaj je zgorelo poštno poslopje, kakor tudi tri trgovinske hiše. Požar divja v trgovinskem delu mesta. Škodo so eenili na $100,000.
-o-
Tornado v Mississippi}«.
Wesson, Miss., 1. febr. Včeraj je tukaj divjal jak tornado, ki je napravil izdatno škodo. Par ljudi je bilo pri tem ubitih.
Hazlehurst, Miss., 1. febr. Včeraj popoludne se je tudi tukaj oglasil tornado, ki je napravil veliko škodo. Šest ljudi je bilo pri tem ubitih.
Tudi iz Millsapsa se poroča o tornadu, ki je razsajal včeraj popoludne. Kolika je tam škoda, še ni znano, ker so telefonične žice potrgane.
Osoda rojaka.
Obstreljen in zaprt.
Nesrečnik Martin Intihar iz Clevelanda, 0. je bil v New Yorku s pijačo omamljen in okraden, v Long Islandu trikrat obstreljen, zaprt in pred porotnike postavljen zaradi vloma.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35 ............ 60 kron.
za 20.45 ............ 100 kron.
za 40.90 ............ 200 kron.
sa 102.00 ............ 600 kron.
za 204.00 ............ 1000 kron.
za 1017.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. ~
Naše denarne pošHjatve izplačuje - kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam pcclatl je najprflii-aeje do $25.00 t fotevini \ priporočenem ali registriranem pismo, večje tneske po Domestic Postal Mcn»y 3rder ali pa Xew York Bank Draft. FRANK SAX8ER 00, 109 Greenwich St, Yaw York, «104 St Ola* Am H. S.
OPROŠČEN PO FRANK SAKSER COMPANY.
Blagajnik Mr. Anton Bnrgar je bil poslan, da reši rojaka iz zapora, ktero nalogo je sijajno izvršil.
MARTIN INTIHAR PROST.
Rojaki, vzemite si v izgled ta slučaj in ne verujte krivim prerokom.
Dne 21. novembra minolega leta je dospel v pisalno Frank Sakser Co. na 109 Greenwich St. v New Yorku rojak Martin Intibar ves zasopljen in preplašen. Na vprašanja je zmedeno odgovarjal in mislili so uradniki, da je ali pijan, ali slaboumen.
Martin Intihar je bival dalj časa — okoln pet let — v Clevelandu, O., in stanoval pri Frank Tekaveiču, 3141 St. Clair St. Sredi novembra meseca lanskega leta se je namenil odpotovati domu v Dra<go pri Beli Cerkvi na Dolenjskem. kjer ima ženo in četvero nedoraslih otrok. Martin Tntihar imel je svoje prihranke naložene v Lake Shore banki na St. Clair St. v Clevelandu. Hotel je denarje dvigniti in kupiti listek v podružnici Frank Sakser Co., ker je bilo tam kupilo 15 rojakov listke za parnik La Lorraine in hotel ž njimi potovati. Delal je pa račun brez "birta". Lake Shore banka mu ni hotela dati denarjev, ampak mu vsilila parniški listek, druge novce pa mu je baje poslala v staro domovino }X) $20.75 za 100 kron. Rojak Intihar in še štirje drugi Slovenci so dospeli dne 21. novembra iz Cleve-landa v New York; originalnih listkov za parnik La Lorraine niso imeli od banke, in vsled obilice potnikov so vsi zaostali. Ko je parnik odplul, je izmed par sto zaostalih našel uslužbenec tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Drčar, te ljudi, svojih 120 potnikov pa srečno spravil na parnik. Ti so ga prosili pomoči in dal jim je navod, da na^ listke premene za parnik, ki odpluje v soboto, in vsakdo dobi še $10 nazaj. Martin Intihar se je pa zgubil od teh rojakov in prišel v pest lopovom, kteri so ga okradli za $17, pri tem opijanili in mu dali omamijivo tekočino v pivo. Popoludne 21. novembra je prišel Intihar v pisarno Mr. Frank Sakserja, pokaral premenjeni listek in tožil, da je okraden. Parniški listek so spravili uslužbenci in mu rekli: "Ne pojdite proč od hiše, da vas ne okradejo še za ostalih $10." Ali Intihar se ni zmenil za to svarilo. Listek je pač dal spraviti in odšel iz pisarne, a od tedaj ga ni bilo
več nazaj.
•Minoli teden pa je dobil Mr. Frank Sakser pismo od žene Martina Inti-harja iz stare domovine, v kterem toži vse bolesti, da mož ni domu, dasi je odpotoval veliko preje nego drugi,
ki so domu dospeli, in prosi pomoči v poizvedenje, ali je mož ponesrečil ali kali?
Blagajnik Mr. Burgar je takoj odšel na glavno policijsko postajo in zvedel, da je bil Martin Intihar v Long Island City ponoči dne 21. novembra aretiran in se nahaja v bolnišnici za kaznjence. Takoj drugi dan je bil v bolnišnici in zvedel, da je bil Intihar trikrat z revolverjem obstreljen po Italijanu v Long- Island City, ker je silil v hišo. da bi dobil prenočišče. Italijan pa je bil mnenja, da je Intihar tat, je streljal nanj in ga zadel v prša in dvakrat v roko. Kane niso bile smrtne in po okrevanju so sra oddali v ječo, kjer je bil tožen vloma. Iz bolnice je odšel Mr. Burgar v zapore in tam govoril z državnim pravdnikom in njegovimi klerki ter pojasnil ves dogodek in pokazal listek za parnik in železnico. Dovolili so mu govoriti z Intiharjera, ki je bil \es obupan in se neskončno razveselil, ko je začul domače besede. Siromak je bil v pravem smislu besede in tožil, da je gladen, na kar mu je Mr. Burgar izročil $1 za kruh.
Državni pravdnik se je tudi za moža zavzel, kakor tudi sodnik, in Mr. Burgarju naročil, da pride v soboto 1. f ebruar "a dopoludne k porotni obravnavi, kjer se ima Martin Intihar zagovarjati radi' vloma. To je1 Mr. Burgar storil in tolmačil porotnikom in sodišču zadevo, pokazal parniški listek in pismo od žene. Vestni porotniki so vrjeli dokazom in Intiharja enoglasno spoznali nekrivim. Sodnik pa je izročil nesrečnika Mr. Burgarju kot zastopniku Frank Sakser Co. v varstvo, državni pravdnik pa se je zahvalil za blagohotno pomoč rojaka proti rojaku v stiski.
Martin Intihar je osloboden in odpotuje jutri k svoji družini v spremstvu rojakov, kamor konečno vendar srečno dospe po tolikih težavah. Doma je iz Drage pri Beli Cerkvi, star 54 let in ima četvero otrok in ženo; tu je bil skoraj šest let.
Dragi rojaki, vzemite si ta žalostni slučaj v svarilo. Kaj bi nedolžni siromak počel, da ne bi bilo tu tvrdke Frank Sakser Co.? Par let ječe bi še vjel, zato ker je bil okraden in obstreljen, nevešč jezika in nikogar ni poznal. —
Krivi preroki potujočim priporočajo le iz gole nevoščljivosti, da kupijo drugje parobrodne listke. Ko taki ljudje dospe v New York, se nihče ne briga zanj in so izročeni lastni oso-di. Nekteri slovenski listi h. la Nova Domovina delajo reklamo za družbe, kterih posledica je ta siromak. Vzdra-mit« se rojaki in podajte se vedno le k Frank Sakser Co. in nikamor drugam, ker tu vam vestno postrežejo in vse potrebno preskrbe; pošljejo na kolodvor po vas uslužbenca, kteri vas pripelje na varno mesto; dobite listek za kteri parnik želite in vas spremijo nanj. Pri Frank Sakser Co. vas ne izpuste iz oči. Seveda ako kedo sam po svoji pameti dela, se potem le kesa.
V PRID POLJAKOV.
Zvezini kongres bode sprejel tozadevno resolucijo.
Washington, 4. febr. Clan kongresa Bates iz Pennsylvanije je včeraj vložil v kongresa naslednjo resolucijo ▼ znamenje sočutja ameriškega prebivalstva s Poljaki, ktere pruska vlada na tako barbarski način zatira:
"Sklenjeno v zastopniSkej zbornici Zjedinjenih držav Severne Amerike, zbrane j v kongresu, izrekamo, po pri-poznanja trajne zvestobe Poljakov t Ameriki napram njihovej adoptivnej domovini in vladi, Poljakom t praskaj Poljaki naše iaknsno eofc*tro in

naše želje, da bi se njihov trud in boj za obvarovanje njihovih posestnih pravic v imenovanej deželi dobro ob-nesel."
Resolucija bode brezdvomno sprejeta, kajti vsa Amerika se zgraža nad nemškim divjaštvom in barbarstvom, ktero presega vse meje in dela sramoto vsej eivilizovanej Evropi, vStevši Turčijo, kjer se nelgrSke rodove ne zatira na tak način, kakor v Nemčiji nenemfike.
Dogodki na Portugalskem Franco odslovljen.
DIKTATOR FRANCO JE MORAL O STAVITI KABINET. PROTI REPUBLIKI.
Angleška vlada se upira ustanovitvi republike, ker to bi Angliji škodovalo.
NAJNOVEJŠA POROČILA
T* v
lisoce
Slovencev pravi vedno: nikjer nisem bil v denarnem poslu tako hitro in ceno poetrežen kakor pri FB. SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York.
* » j - i
Lizljona. Portugalska. 3. febr. Vest o umoru kralja in prestolonaslednika je mtd prebivalstvom obudila nepopisno ^^zacijo in po vsej deželi vlada skrajna razburjenost. V par minutah se je na ulicah nabralo na tisoče ljudi' toda policija in vojaštvo je preprečilo vse nemire, do kterih bi gotovo prišlo, ako bi vojaštvo hitro ne zasedlo vse večje in važnejše ulice. Arzenal, v kterega so prenesli truplo kralja in njegovega sina, kakor tudi kraljevo hišo, je vojaštvo takoj obkolilo. Zvečer so odšli ljudje domov in vse ulice so bile prazne, tako da je mesto izgle-dalojiakor da je prebivalstvo izumrlo.
Takoj po napadu so kralja prepeljali v arzenal, toda predno je voz dospel tjekaj, je že umrl. Zadet je bil po treh krogljah, kterih jedna mu je na vratu prodrla glavno žilo. Tudi prestolonaslednik je živel le še par tre-notkov.
Na liee mesta so takoj pozvali mi;ii-sterskega predsednika Franco in v prisotnosti kraljice se je takoj vršila seja kabineta, pri kterej se je skrbelo za to, da se deželi zagotovi mir in da postane princ Manuel kralj. Dva napadalca so policaji ustrelili takoj po napadu, dočim je tretji v ječi izvršil samomor. Jeden morilcev je bil baje po rodu Francoz, jeden pa Španec.
Washington, 3. febr. Vsi Tukajšnji diplomatje so včeraj izrazili portugalskemu poslaniku njihovo sožalje radi žalostne smrti kralja Carlosa in njegovega sina.
V diplomatičnih krogih se sedaj govori ponajveč o dogodkih na Portugalskem in med evropskimi diplomati se zatrjuje, da bode Anglija storila vse, samo da prepreči proglašenje republike na Portugalskem. Nadalje se tu zatrjuje, da bode Anglija v slučaju potrebe za to skrbela celo z orožjem. Portugalska je z ozirom na svojo i .lost rano politiko popolnoma odvisna od Anglije. Ako bi sedaj kraljevino Portugalsko spremenili v republiko, bi se razmerje med Portugalsko in Anglijo docela spremenilo, tako da bi imela v prvej vrsti Anglija največjo škodo.
Glasom najnovejših iz Lizbone do-šlih poročil se zatrjuje, da je bil kralj Carlos žrtev anarhistov, ne pa žalostnega položaja na Portugalskem.
Kraljem proglašeni princ Manuel je bil pri streljanju na njegovega očeta ustreljen v liee in v roko, toda ne nevarno.
Lizbona, 3. febr. Kolikokrat se je pri napadu na kralja in njegovo rodbino ustrelilo, ni mogoče dognati, vendar je pa največ strelov padlo od desne strani ulice. Ranjen prestolonaslednik je zaman skušal vstati. Dvignil se je le toliko, da je potem padel na svojega mrtvega očeta. Kraljica Amalija je pri tem tako zakričala, da so njen krik vsi ljudje, ki so bili v bližini, slišali. V roki je imela šopek cvetlic, s kterimi je potem skušala udariti napadalca, kteri je skočil na kočijo, in kljub temu še nadalje streljal. Ko je princ Manuel videl, da sta njegov oče in brat padi a. je vzel iz žepa revolver in ie parkrat v zrak' ustrelil, toda pri tem je dobil krogljo v roko in lice. Tudi jeden sluga je bil nekoliko ranjen.
Napadalci so izvršili napad od aa-daj in prvo krogljo je dobil kralj v tilnik. Vse se je zgodilo tako nepričakovano, da so napadalci izstrelili skoraj vse kroglje, predno je policija pravzaprav vedela, kaj se je zgodilo. Napadalci so, držeč v rokah revolverje in puške, bežali proti množici, ktera je potem pridela pred njimi bežati. —
Šele potem je kraljevo spremstvo pričelo morilce zasledovati jn streljati nanje.
Madrid, 3. febr. Semkaj se poroča iz Portugalske, da ao tam umorili kralja in njegovega sina po naloga republikanca Ferreira. Namen zarote je bil, tbo kraljeve rodbino pootraJjatL

Ministerski predsednik je o tem na-meravanju nekaj slišal, in ker je mislil, da policija v Villa Viciosa ne bode znala kraljevo rodbino dovolj čuvati, je sklenil kralja poslati nazaj v Lizbono, kjer so detektivi in policaji skrbno čuvali vse ulice, po kterih bi se moral kralj peljati.
Za kraljevo smrt je baje odgovornih trideset ljudi, Jcteri so se skrili ob poti od Villa Viciosa do Lizbone. Skupina zarotnikov je stala na Praea do Commercio in je štela 12 mož, kteri vsi so bili oblečeni v dolge suknje, pod kterimi so imeli skrito orožje. Vlada je nadalje tudi zvedela, da so bili člani zarote tudi razni bivši ministri in ugledni člani republikanske stranke. Ti ljudje so nabrali potrebna sredstva za umor kraljeve rodbine.
Pariz, 3. febr. Iz Lizbone se poroča, da je četa republikancev včeraj po noči napadla hišo, v kterej je ministerski predsednik Franco prenočeval. Policija, ktera čuva imenovano hišo, je napad' odbila. Pri tem je prišlo do boja, v kterem je bilo več napadalcev
ranjenih.
London, 3. febr. Vlada naznanja, da je angleško atlantsko brodovje, ki se sedaj mudi v Vigo na Španskem, dobilo povelje nemudoma odpluti v Lizbono, da tam počaka, kako se bode sedanji položaj razvil.
Barcelona, Španska, 3. febr. Vest, da so na Portugalskem umorili kralja i., prestolonaslednika, je mh<.7 tnkajš-njimi revolucijonarji <>' veselje, to tem bolj, k m- so portugalski in španski revolucijonarji vedno v tesnej zvezi, tako da vedno v važnih trenotkih skupno postopajo. Sedaj so tudi na Špnskem v skrbeh za njihovega kralja in vlada je že izdala potrebne odredbe, po kterih se bode baje preprečila evenruelna revolucija.
Špansko časopisje jedhoglasno obžaluje umore v Lizboni in objavlja daljše komentarje. "Liberal" trdi, da je umore zakrivila sama portugalska vlada in nadaljuje doslovno:
"Upajmo, da je moralični provzro-čitelj groze, ki vlada sedaj na Portugalskem, že vsled kesanja umrl, ali pa saj izstopil iz javnega življenja."
Ako ostane sedaj ministerski predsednik Franco še v nadalje na krmilu, pride tam brezdvomno do grozne revolucije, ako pa odstopi, potem bode zavladal mir.
* * *
fcizbona, 3. febr. Položaj na Portugalskem se je v toliko izpremenil, da je pričakovati, da se bode omajano stališče monarhije za nekaj časa popravilo in da se bodo pereča vprašanja poravnala. Ministerski predsednik Franco, kteri je provzročil s svojim nasiljem vse nemire, je odstopil, da tako omogoči ustanovitev koalicije med dosedaj sovražnimi si strankami" Mesto odstopivšega kabineta je sedaj zavzel koalicijski kabinet pod pred-sedništvom admirala Ferreira de A-maral. Novi ministri so vsi monarhi-sti, toda liberalni. Franco bode imel še v nadalje gotovi upliv na politiko, dasiravno so nekteri sedanji ministri njegovi odločni nasprotniki. Novi kralj se je docela izročil novim ministrom. Pri vcerajšnjej ministerski seji je dejal ministrom, da ni izkušen niti v vedi, rati v politiki, radi česar se mora popolnoma zanašati na ministre.
V noči po kraljevem umoru je prišlo med demonstranti in vojaštvom do uličnih bojev, pri kterih je bilo več demonstrantov ustreljenih in ranjenih. Vojaštvo je sedaj gospodar položaja.
Sedaj se vrši preiskava proti morilcem kralja in prestolonaslednika. Policija je tukaj in v drugih meslih aretovala vse polno revolucionarjev, med kterimi je tudi mnog republikanskih vodij. Par zarotnikov, kteri so izvršili umor, so spoznali, in iz tega je sklepati, da so zaroto skovali ljudje višjega dostojanstva in po večinoma republikanci. Mejo sedaj straži vojaštvo, da tako begunom onemogoči beg.
Iz Avstro-Ogrske. Prijateljstvo Nemčije.
AVSTRIJA SE PRITOŽUJE, KER SO IZ NEMČIJE IZGNALI MNOGO AVSTRIJSKIH DRŽAVLJANOV.
Ogrsko-hrvatski državni zbor ni sprejel sežalne resolucije povodom
i
umora portugalskega kralja Carlosa.
\
UBEGLI NADPOROONIK. -o-
Dunaj, 4. febr. Ker je Nemčija v novejšem času mnogo avstrijskih državljanov izgnala iz svojih pokrajin, zavladala je tukaj velika nevolja. Vsled tega je nedavno prišel semkaj avstrijski poslanik iz Btrolina. kteri se je zajedno z nemškim poslanikom posvetoval o tem Vprašanju. Vsled imenovanih izgonov se je prijateljstvo med Nemčijo in Avstrijo dokaj ohladilo, vendar se pa Avstrija v tem vprašanju še vedno sklicuje na staro prijateljstvo med obema deželama.
Budimpešta, 4. febr. V ogrsko-hrvatskem državnem zboru je včeraj vlada predlagala, da se sprejme so-ialna resolucija povodom umora portugalskega kralja in prestolonaslednika. Toslanci so pa predlog zavrnili z utemeljevanjem, da je kralj Carlos kršil ustavo svoje dežele. Potemtakem je torej svojo smrt zaslužil, ker je grešil proti svojemu ljudstvu.
Budimpešta, 4. febr. Pobočnik tukajšnjega IG. huzarskega polka, nad-poročnik Kornelij Szilley, je neznano kain zginol in ostavil 400,000 kron dolga. Denar je dobil potom menic. Tukaj se trdi, da je bežal v New York.
-o--
Delavski izgredi.
Chicago, 111., 4. febr. Pred tovarno Illinois Steel Co. v South Chičagu je včeraj čakalo nad 1000 delavcev, kteri so čakali, da se tovarna, ki je že par tednov zaprta, odpre in da se v njej prične z delom. Policaj, ki je bil tam v službi, ni dopustil, da bi delavci na ulici onemogočili promet in vsled tega ga je množica napadla in tako pretepla, da se je onesvestil Tudi policaja Wm. Stupeca so delavci pretepli. Končno je prišla policijska rezerva, ktera je delavce rax-gnala in več^osob aretovala.
Cement za panamski prekop.
Washington, 30. jan. Dne 12. marca bode vlada odprla oferte za nabavo potrebnega cementa za gradnjo panamskega prekopa. Vlada bode rabila za to gradnjo 4,500,000 sodov cementa. S pošiljanjem cementa na panamski istmus se mora pričeti s 1. decembrom t. L in oferti se lahko nanašajo na vso potrebo ali pa tudi na posamezne dele. Blago je treba postaviti ▼ Panamo ali pa na določene pomole ▼ Zjed. državah.
KRETANJE PAJELNTKOV.
Dospeti imajo:
Kroonland iz Antwerp®. Margherita iz Trsta. Caledonia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Finland iz Antwerpena. Neekar iz Bremena. Koenig Albert iz Genove. Oceanic iz Liverpoola. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. St. Laurent iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Lucania iz Liverpoola.	h
Columbia iz Glasgowa. Cedrie iz Aleksandrije. Vaderland iz Antwerpa. Irene iz Trsta. -
Kronprinzessin Cecilie iz Bremena, Caronia iz Reke.
Odplnli ao:
Kaiser Wilhelm n. 4. febr. v Bra-men.
Odplnli Mo:
Kroonland 5. febr. v Antwerp. Noordam 5. febr. v Rotterdam. La Savoie 6. febr. v Havre. Celtic 6. febr. v Liverpool. Pennsylvania 7. febr. v Hamburg. Lnsitania 8. febr. v Liverpool. Philadelphia a febr. v Southampton, Koenig Albert 8. febr. v Genom Caledonia 8. febr. v Glasgow.
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
pwned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(» corporation.) FRANK 8AK6ER, I*residenl. VICTOR VA 1,1 A VEC, Semiary. LOUIS BEX El »i K, Treasurer. Place of Business of the corporation and •ddrek.-<^ of above orli»f rs: lmt Oreenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja list za Ameriki. . . . $3.00
„ pol leta.........I .V)
M leto ra mesto New irk . . .
„ pol leta xa nns-to Nt * York . . 2.nO „ za Evropo in lanado za v.-* leto 4.-r>0 m t.	„	F"'1 l"ta 2.*»
»m •>	,,	četrt l«-ta 1.75
T Evropo in Canado jT^iijaino .-kupno tri
Hteviike.
"•GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-v zenici ne.ielj in pravnikov.
«QLAS NAkODA"
("Voice of the Peojile") lamed every day, except Sun-lays and Holidays. Snb«criptii)n yearly $3.00.
t/dwertisement on agreement.
Ik>pi.-i bn-z podpisa in osobnosti ee ne ■atisnejo.
l>enar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam nare«lite naslov:
"OLAS NARODA" 109 greeuwirh Street. New York Citv. T. lefon: 1279 Re- tor.
Obravnava proti Thava.
staro slavo Portugalske. Politični analfabeti, kakoršnji so Portugalci, so vedno iskali svoje srečo in rešitev pri vodjih obeh tamošnjih velikih političnih strank. Te vodje so naravno j h i vse m navadni izkoriščevalci ljudstva. kteri so potem, ko so prišli na krmilo, izkoriščali ljudstvo še bolj, kakor njihovi predniki. Ljudstvo je ostalo siromašno in vedno bolj varano. Čim bolj je blagostanje nazadovalo, tem večji so postajali davki. lVleg tega so uradniki čestokrat jemali samolastno plačo v dvojno tako velikih svotah, kakor jim je bila odmerjena in da so ob vsakej priliki kradli. Tudi vladarska hiša je končno popolnoma ubožala.
Ljudstvo je končno zahtevalo reforme. kajti v takih razmerah je obstanek naroda v nadalje nemogoč. Mesto reform so pa sledili razni pro-nunciamienti in odloki, s kterimi je ministerski predsednik Franco poslal diktator. nakar je svojo moč izkoriščal v kraljevem inieuu proti vsem svojim nasprotnikom. Končno je izdal še zadnjo, skrajno drakonič-no odredbo, koja odpravlja poslansko imeniteto in vse pravice ljudstva. To tiranstvo je moral kralj Carlos plačati s svojim življenjem. Carlos in njegov sin sta padla po krivdi njunega ministerskega predsednika.
Civilna lista in apanaža.
Druga obravnava proti pittsbur-ikemu milijonarju llarrv K. Thawu je končana. O njej tekom zadnjih dni nismo pisali in tako tudi sedaj o njej nimamo mnogo povedati. Mo-ralično propadlega človeka, arhitekta Wbiteja, je ustrelil človek, kteri ni bil pri poi>olnej pameti. Umor je izvršil človek, kteri ni hil pri zdravej pameti, ker ni Hil iako v/noj.'n, da bi zamogel brzdati svoja, po naravi slaba Čuvstva in strasti, ktere je kas-aeje, ko je odrastel, še tako povečal, da je bil od njih povsem odvisen.
Devetnajst mesecev je bil vsled tega v ječi in to je bilo zanj devetnajst mesecev kazni, strahu in — vzgoje. Tem mesecem bodo sledili dnevi ali pa tudi tedni v zavodu za umobolne v Matteawanu. To mu bo slti/ilo v svarilo, da bode vedel, kaj ga čaka, ako še enkrat stori ono, kar od njega zahtevajo njegove strasti. Mogoče je, da se bode sedaj Harry K. Thaw popolnoma spremenil in s tem bode doseženo najboljše, kar se zamore doseči potom kazni.
Ako zamoremo govoriti o sočustvovanju, ktero je vladalo pri tej obravnavi, potem moramo izjaviti, da si jih je pridobila Thawova žena Evelyna. To so pokazali tudi porotniki, kteri niso imeli ni jednega pogleda za oproščenega, pač pa obilo iskrenih besed za njegovo ženo. Sedaj se trdi v mestu, da nameravajo Thawovi sorodniki njegov zakon z Evelvno razveljaviti in da se bodo pri tem sklieevali na to, da je bil on pri obravnavi proglašen slaboumnim. Mogoče l»ode tako, toda ako kaka rodbina lahko prenaša, da ima taeega sorodnika, oziroma brata, kakorSnjega je vzgojila, potem se jej gotovo ni treba sramovati žene tacega sina. Kedor bi moral vo- j liti med Harry Thawom in njegovoj Evelvno, ta bi se gotovo odločil za j slednjo, ktera je s svojo požrtvovalnostjo |>opravila vse ono. kar je preje zakrivila.
V začetku niso vladarji dobivali liste. Zadovoljevali so se z obsežnimi posestvi, ki jim jih je narod "daroval*', da od njih živijo in se vzdržujejo. To so takozvane kronske domene. Ali tekom časa so tudi stroški pojedinih vladarjev narastli in tedaj so dobili od državljanov poleg domen še gozde, rudnike, ki so jih upravljali popolnoma po svoji volji in niso dajali o tem nikakega račnna. To stanje je najprej ponehalo na Angležkem po državljanskih vojnah, ko so vladarji povsem obubožali. Vladarju je bilo treba pomagati in tako le bila gotova svota doli ičetia na ime njegove — liste. To svoto je imel kralj uporabljati ne !e za svoje vzdržavanje, ampak tudi za reprezentacijo.
S časom je prešlo to tudi na evropski kontingent, ker se je videlo, da .i-.- dobra stvar, toliko za vladarja, kolikor za državljane, ker se je z določitvijo liste preprečilo spore med obema faktorjema. Bilo je pa tudi nasprotnikov liste, ki so navajali, da je lista preveč podobna plači, ki jo narod daje kakor gospodar, kar je za dostojanstvo krone neprimerno.
Pri urejevanju liste je več metod. Si. dežele, v kterih se lista odreja enkrat za vselej; v drugih deželah se listu vsako leto določa za vsako pro-ra -unsko dobo. Konečno so države, v kterih se lista odreja za ves čas vladanja. Prva metoda je obstojala v Holandiji in v Bavarski, druga zopet do leta 3S.U v Bavarski. V Srbiji >e po usiavi ne more lista povečati brez odobritve '"Narodne skupštine", niti se ne sme zmanjšati brez dovoljenja vladarjevega.
Nekteri so definirali listo nastopno: Usta je svota, ki se določi vladarju in njegovim zakonitim naslednikom radi vzdrževanja, plačuje se pa iz državne blagajne. Razpolagali.. >e prepušča samemu vladarju, v kolikor ni obvezan dajati iz liste
-- — — — —- dragim apanaže in ni mu treba po-
t _-ati nobenega računa. Iz liste se
Dogodki na Portugalskem' i ^ vsi dvorski stroški, Poieg te-
j Ja se iz nje vzdržujejo tudi ostali J člani dinastije. V ustavnih državah -< njena visokost odreja po veličini države in značaju, ki ga ista zavzema v svetu.
Kralj Carlos portugalski je, kakor smo poročali v včerajšnjem izdanju našega lista, umorjen. Zajedno z njim je bil ustreljen tudi njegov najstarejši sin. oziroma prestolonaslednik. Oni, kteri je tekom zadnjih par let sledil portuiralskej politiki, se gotovo ne čudi, ako je končno govorila v glavnem mestu ljudska volja in osveta. Kralj Carlos je bil ravno j tak slab vladar, kakor njegov pred- j nik iz rodbine Coburg-Braganza. Da je pa bila njegova vlada tako slaba,! ni sam odgovoren. Pokojnik je bil kot človek dober in pošten prijatelj ljudi, imel je tudi dobre namene, vendar je pa imel to napako, da je bil slaboten in da njegove duševne zmožnosti niso bile baš velike. Posledica temu je bila, da so razmere prehitro postajale drugačne in da se jim on ni znal upirati.
Tekom zadnjih 80 let vlada na Portugalskem velikansko pomanjkanje denarja in beda je vsestranska. Z gubo Brazila mala Portugalska ni mogla nikdar preboleti, kajti iz Brazila je prihajalo na Portngalsko vse ono, kar je potrebovala za svojo ek-sistenco. V Brazil so odšle najbolj-fte moči portugalskega naroda, bai kakor je tndi Španska poslala svoje najboljie moči v Južno Ameriko. Ono, kar je doma ostalo, so bili sami eteri no se sklicevali le na
Tako je do leta 3848 znašala lista na Angležkem (apanaže so oddelje-ne) 385,000 funtov šterlingov (1 funt šterl. = 25 kron). Na Francoskem je za časa Orleancev (L 1830 do 1848) znašala lista 12 milijonov frankov, na Bavarskem 2,350,580 goldinarjev, v Belgiji 3,318.600 frankov, na Švedskem 820.000 tolarjev, na Saksonskem 500,000 tolarjev, na Virtemberškem 850,000 goldinarjev, v BrunŠviku 237,000 tolarjev, na Pruskem 2,500,000 tolarjev. Lista je bila torej proračunjena procentu-alno po skupnem proračunu, a največji odstotek je plačala vojvodina Parma, potem Brunšvik, Saksonska, najmanji odstotek Bavarska, Švedska, Danska, Belgija in Nizozemska, najmanjši odstotek pa je bil na Angležkem in na Francoskem.
Leta 1871 so iznašale liste: na Angležkem 15 milijonov frankov, na Ruskem 32 milijonov, v Avstro-Ogrski 18 milijonov, v Prusiji 15, v Italiji 18, v Belgiji 2, v Danski 1 mil. 200,000j v Španski 10 milijonov, v Grški 1 milijon in v Turčiji 24 milijonov. Na Francoskem je Napoleon III. imel 25 milijonov frankov, a predsednik republike Thiers leta 1873 le 150,000 frankov.
Apanaža je vrsta plače, ki jo imajo princi vladajočih hiš, da morejo stanu "primerno" živeti.
Pravico na apanažo imajo prvo-rojeni, in sicer potem, ko postanejo polnoletni. Svota apanaže je določena v ustavi ali pa v dvornem statutu in iznaša navadno deseti del civilnc liste. V nekih državah so tudi apanaže vračunane v listo, a v novejšem času se "iste določajo posebej.
Kako je nastal denar?
V	Egiptu so naprej pričeli kovati srebrni denar. Ramzes III., ki je živel pred 3000 leti, je imel že bogato najjolnjeno blagajno. Razmerno pozno seznanili so se z denarjem Grki. Homerjevi junaki so kupovali po teži ni vina in rude. Istotako so tudi Rimljani pričeli primeroma pozno rabiti kovani denar, kajti šele leta 430 pred Kristom spremenjene so kazni v denarne globe, dočim so pred tem rabili v to svrlio ovce in goveda.
Od Rimljanov so vsprejeli kovani denar ("Jermani in to pred kakimi 2000 leti. Prvi nemški knez, ki je pričel kovati denar, je bil kralj Klod-vik, no, na njegovem denarju so bile še glave rimskih cesarjev. Šele njegovi nasledniki so pričeli kovati novce s svojimi slikami. V početku so kovali denar gospodarji dežele, ali ko je pričela padati njihova oblast, so kovali denar pojedini velikaši in tudi mesta. Vsak grof, vsak samostan, vsako mesto je imelo svoj denar, in tako je prišlo, da je bilo že v 16. stoletju v nemškem cesarstvu tisoče vrsti denarja.
Na Angležkem je imel denar državni grb.
Ime dukat prihaja od italijanskega "ducato", ki ga je dal kovati Roger II. sicilijanski v prvi polovici 12. stoletja kakor vojvoda Apulije; po vojvodi "duca"' nazvani so novci dukati.
Fori n ti imajo svoj izvir od Florence.
"Fentg"' prihaja od keltske besede pen (glava).
V	Pragi kovani novec se je latinski zval "grossi pragenses", odkoder je nastala češka beseda "groš", ki so jo vsprejeli tudi Nemci.
Mesto Kali je kovalo polufenige, ki so se imenovali "halleri" in "hel-leri". "Marke" je pričelo najprej kovati mesto Kolin, s čemer se je hotelo določiti prvotno stalno težii.o plemenit e* kovine.
Ime "krona" prihaja iz Angležkc, kjer so početkom 16. stoletja pričeli kovati srebrni denar, na kterem je bila označena krona.
U ruskega jetnlškega življenja.
Mladostni spomini.
Bilo je v maju leta 1889. Štirinajst mladih ljudij, jaz med njimi, je bilo zaprtih v stolpu moskovske jetnižke zgradbe, imenom "Butirki". Vredno je povedati, kako smd gradili tam barikade...
Večina nas je bilo dijakov. Naši življenjepisi so bili enaki drug drugemu: '\Je obiskoval petrogradsko vseučilišče, a ni dovršil študij", kaT kor se je v tistih časih navadno pisalo v nekrologih.
"Ni dovršil", ker je večina z univerz prišla v butirško akademijo in od tam v sibirski svobodni zavod. Zadnji dve "visoki šoli" nista bili hujši od petrogradske univerze, ker je bila inšpekcija univerze takrat hujša, nego nadzorstvo po ječah.
Zakaj smo pravzaprav v ječi gradili barikade t No, vsak nas je imel za seboj dve leti preiskovalnega zapora in jedno zimo v transportni ječi. Zdaj konečno smo imeli nastopiti daljno pot v Sibirijo. Mo pa smo bili pripravljeni pustiti se trans-portirati tudi na konec sveta, kajti večno ždenje v zaporu je bilo postalo že neznosno...
Tik pred našim odhodom pa je nastala ovira. Politične kaznjence so odpošiljali vedno v večjih gručah skupaj in v hitrem tempu v Sibirijo. Ko je prišla vrsta na nas, je bil ukazal policijski department, da se ima transportirati po osem političnih kaznjencev skupno z enim oddelkom navadnih zločincev. Zabavljalo se je takrat nemalo čez ta '' demokratična" načela policije.
Za nas je bila nova metoda več kot neprijetna. Morali smo se udati in izprosili smo si le, da smemo gruče po osmero dijakov napraviti sami. To so nam dovolili in sestavili smo dve gruSi — po prijateljstvu pač, ki je bilo vzklilo med nami v ječi. Naenkrat je prišel ukaz iz Petro-grada: nobene svobode ▼ napravlja-grnftt

Listo os meri h dijakov, ki so imeli biti odposlani s prvo etapo, so sestavili v departmentu, ravno v nasprotju z listo, ktero smo napravili mi. Čutili smo se nžaljene v svojih najboljših čutilih in sklenili smo, da protestiramo.
Pravzaprav smo hoteli protestirati že davno, a nismo imeli nobene dovolj tehtne pretveze. Zdaj je prišla zaželjena prilika in posvetovali smo se dolgo, ktere takrat običajnih protestnih metod naj se poslužimo.
Jedna je obstajala v tem, da so protestujoči dogovorno prinesena jim jedila pometali skoz okno, legli na postelj z obrazom proti steni in čakali — včasih po več dni — da začne jetniško oblastnijo grizti vest in pride do spoznanja. To se je imenovalo "lačni punt". Drugi način — "aktivni protest" — je obstajal v tem, da so jetniki razbili okna in tolkli po vratih, dokler niso ječarji morali poseči po nasilnih sredstvih. Nekteri so bili tako hrabri, da so uporabljali obe metodi skupaj.
Mi se za " lačni punt'' nismo mogli odločiti, ker smo dobivali le po sedem kopejk na dan za hrano in bili itak vedno lačni.
Zato smo posegli po sredstvu aktivnega protesta in sklenili, da se zabarikadiramo v stolpu, kjer smo sedeli. V to svrho smo si znali priskrbeti kladivo, žebljev in žice; raz-ven tega smo imeli v stolpu vendar štirinajst železnih postelj.
Naši "inženirji" so bili izraeunili, da more med vratmi, ki so se odpirala od znotraj, in med nasprotileže-čim zidom stati po dolgem troje postelj. Tedaj smo prišli na ženijalno idejo: zgraditi iz postelj tri nadstropja in tako od zunaj vstopajočim onemogočiti, da bi udrli v našo veliko celico.
Na večer pred odhodom v Sibirijo smo zaceli s svojim protestom: zapodili smo stražmojstra, ki je bil prišel vprašat, kakšnega provijanta si hočemo kupiti za daljno pot. Tudi višjega jetniškega uradnika, ki nas je prišel mirit, nismo pustili več noter.
Porinili smo železne postelje v prostor med vrata in steno, jih zložili v tri nadstropja in jih zvezali med seboj z žico. Krasna barikada je nastala, boljša nego iz kamenja in železa.
I "sedlo se nas je vseh štirinajst na tla in čakali smo, kaj bode.
Moji občutki so bili nekoliko ne-sigurni tukaj štirinajst mladih ljudi, zunaj za zadelanimi vratmi celi svet in vojaki! Vojaki brez števila in konca! Zunaj sto milijonov "sužnjev", tukaj štirinajst mož, pripravljenih. da se bojujejo in umro za svojo svobodo...
Preganjali smo si noč s kramljanjem in petjem. Ravno zjutraj smo zaspali na tleh. Naenkrat smo se vzbudili: na vrata je močno potrkalo in slišali smo ukaz:
"Udajte se!"
"Pojdite k vragu!" je rekel eden iz naše srede.
"Drugače bodemo morali vlomiti vrata!" je zadonelo od zunaj.
"Pi -osimo", smo odgovorili, "'ne dajte se ženirati!"
Slišali smo, kako so poizkušali šiloma odpreti vrata, naša barikada pa ni odnehala niti za las. Potem so obdelavali vrata s sekirami, toda stare lesene duri ječe so se držale častno... Kmalo je zagrmel zunaj glas:
"Prinesite petroleja in zažgite vrata! Razbijte tudi steno!"
Stari kamni ječe pa se niso dali tako lahko razdreti. Potem so poizkusili še enkrat razbiti vrata. To pot se je posrečilo: gorenji del se* je podrl in že smo lahko videli glavo vojaka s široko odprtimi očmi in velikimi brki. Tako izgleda maček, kadar gre na mišji lov. Bili smo v svoji celici kakor vjete miške___
Čim so bila polomljena vrata, so udrli pri tej priči vojaki v našo celico. Kmalo je bila razdrta naša barikada. Stali smo v kotu, vseh štirinajst skupaj, kakor ovce pred volkovi. Ker je prišlo na vsako "ovco" tucat "volkov" v vojaški uniformi, je bil boj odločen v naprej. —
"Ven z njimi!"
Vsakega nas so zgrabili trije ali štirje vojaki za vrat in ga tirali ven. Na stopnicah sem videl, kako so mojega prijatelja, dijaka Popova, ki se je branil iti dol po stopnicah, bili vojaki. Kri mu je tekla po celem obrazu. Hitro sem mu prišel na pomoč in sem hotel daviti enega vojakov. A že sem bil zgrabljen od vojakov in šest mož nas je, kakor velik klobčič, zdrknilo po stopnicah. Spodaj sem dobil hud udarec na glavo in izgubil sem zavest.
Veliko dvorišče jetnišnice je bilo napolnjeno e kriminalnimi zločinri, ki so bili že pripravljeni za na pot. Pripeljali so jihJte na vse Zfcodaj ven na dvorišče, še pred no je bila vzeta
naša barikada. Dolge ore so Že stali
na nogah, da smo bili slednjič tudi mi dijaki primerno opravljeni. Vsa ta množica zločincev je bila zelo razkačena na nas kakor provzročitelje zamude, vendar jo je vojaška straža držala za uzdo.
Konečno smo bili "uvrščeni". Vojaki so napravili s svojimi visoko-nasajenimi bajoneti železni obroč in zapustili smo vsi skupaj dvorišče jetnišnice.
Naš "aktivni protest" je bil pri kraju in čutil sem samo eno: da me bole vse kosti — strašno bole. Šele v železniškem vozu, na dolgi poti v Sibirijo, sem se nekoliko popravil.
Mi, ki so nas odgnali takoj z zločinci, smo imeli pri tem še srečo — našim šestim prijateljem, ko so morali ostati, se je godilo veliko hujše; morali so se zdraviti v temnih celi-cali,. kjer ni mogoče ne stati ne ležati. —
A to še ni bilo najhujše. Plačati je moralo teh Šest naših tovarišev tudi struške za polomljena vrata in razbite postelje. Račun se je glasil na šestdeset rubljev. Šestdeset rub-Ijev, a v žepu ni imel nihče bora! ["prava jetnišnice pa si je znala pomagati: odtegovala jim je njihove racije, po 7 kopejk na dan, dokler ni bil račun poravnati. In tako so sedeli še tedne v moskovski ječi in se hranili izključno s črnim kruhom, dokler niso slednjič odgnali tudi njih v Sibirijo.
To se je zgodilo pred osemnajstimi leti! Zdaj se smejam "aktivnemu protestu", ki stno ga napravili takrat. No, razmere po ruskih ječah
so se medtem še veliko pohujšale___
Tudi se nas ni vseh štirinajst povrnilo iz Sibirije.
Ruski spisal Tau.
Slovensko katoliško

ŠTRAJKI V AVSTRIJI LETA 1906.
Trgovinsko ministerstvo je izdalo stilistično poročilo o št raj ki h v Avstriji leta 1906. Tz tega poročila je posneti, da se je štrajkarsko gibanje leta 1906 znatno povečalo. V tem letu je bilo skupno 1083 štrajkov na 6049 obratih z 276,424 delavci. Od teh je dobrovoljno štrajkalo 153,688 osob, dočim je bilo 13,098 delavcev prisiljenih praznovati. Največ štraj-karjev je pripadalo rudarstvu, namreč 25.2% vseh štrajkarjev, potem tekstilni industriji (18.7%), tovarnam za predelovanje kovin (10.7%) in stavbeni stroki (10%). Štrajkarsko gibanje je trajalo v največ slučajih (62.2% vseh štrajkov) 1—10 in povprečno v vseh štrajkih 16.9 dni. Vzroki štrajkarskega gibanja so bili kakor navadno nezadovoljnost z mezdo, oziroma delavni čas.
podp. društvo
cr
J?
svete Barbare

*a Zjedin]-?ne države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
mkorporirano dne 31. januarju IQO 2 v državi PutitutylvanHl.
-0--0-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kan«.
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. . Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN" GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddoek Avenue, Brad-dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HI. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNT ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Fo» rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Compagnie Generale Tiansatiamipe.
(Francoska parobrodna družba.)


Slovenci
Zjedinjenih državah!
Zastonj!!! Zastonj!!!! Zastonj!!!!!
Ako ste bolni, ako se dobro ne počutite, ako potrebujete pomoči za vašo bolezen takoj pišite na nas, predno se obrnetr kje do kakega drugega Zdravnika in mi Vam pošljemo takoj " ZASTONJ" našo veliko slovensko knjigo SPOZAJMO SE katera je najlepše ilustrovana.
Vsi bolniki kateri to knjigo zahtevajo in se pri nas zdravijo imajo preiskavo treh zdravnikov, kateri tvo-rjo zdravniško društvo ter računajo na gotovo zdravljenje, Zdravimo tudi daleč oddaljene osebe sposredo-vanjem Korespondence.
Zahtevajte takoj našo veliko Knjigo SPOZNAJMO SE, zastonj.
Dr. KNIGHT,
specialist za notranje bolezni.
Dr. ROOF,
specialist za spolne bolezni.
Dr. SPILLINGER,
specialist za diagnostiko.
ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
to America Europe Co.
(PROSI)
2128 BROADWAY,
NEW YORK.
SEiffi^ - "'— V''7-' ^fet
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUANE.
"La Provence" na dva vijaka.. "La Savoie" „ „ 4<La Lorraine" ,, „ "La Touraine" , ,,
"La Bretagne".........
"La Gasgogne"........
Poštni parniki so:
.....14,200 ton, 30,000 konjskih moCL
......12,000 ,» 25,000 „
......12,000 „ 25,000
......10,000 „ 12,000 „
...... 8,000 „ 9,000 „
..... 8,000 „ 9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo o<l sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. url dopoladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
•LA SAVOIE	6. febr. 1908 *LA PROVENCE 12. marca IfiOS.
•LA LORRAINE 13. febr. 1908 La Breta^ne	19. marca 1901.
La Bretagne	20. febr. 1908 *LA TOURALNE 26. marca 1SK)§.
•LA TOURAENE 27. fefcr. 1SW* *LA SAVOIE	2. aprila 1908.
•LA SAVOIE	5. marca	*LA PROVENCE 9. apri. 1908.
Drugi razred samo $40.00. Nix ke cene za 3. razrea ao vseh krajrr, Par n tka z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
At. VV. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 De»> Virn Cf__Chl -ri.ru. 15"
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znancc širom Amerike, posebno Ivana Doios in Matijo Hribar v Dunlo, Pa., ter vsem skupaj kličem: Z Bogom 1 New York. 1. svečana, 190S.
Matija Stritof.
Kje je moj brat JOSIP SKEDELL? Pred dvema leti bila sva skupaj v Leadville, Colo. Kdor izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Martin Skedell. Box 97. Cumberland, Wyo.
(4-6—2)
SVARILO.
Podpisani svarim vse rojake v lu-dianapolisu, Ind., pred mojo nekdanjo zaročenko, da še kterega druzega ne potegne kot mene.
Anton Cendol, 108 South Ave.. Waukegan, UL
Iščem prijatelja FRANKA REMITZ, doma iz Smart na pri Gornjem gradu. Nahaja se baje v Port Wash-ingtonu ali Milwaukee, Wis. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa on sam javi. — Raphael Hren, 2602 So. 7th St., St. Louis, Mo.	(4-5—2)
Kje sta moja prijatelja FRAN STROJ AN in BOŠTJAN JERIČI Pred dvemi leti bili smo skupaj v Tercio, Colo., in sedaj sta nekje v Pennsylvaniji. Za njun naslov bi rad zvedel: Thomas Žovle, Box 626, Black Diamond, King Co., Wash.
Kje je MANE RAMSHOCKt Začetkom tega leta je bival v Seattle, Wash., in nam poslla denarno nakaznico v znesku $3.00. Ker ne vemo, za kaj naj se ta znesek uporabi, prosimo, naj nam on sam to naznani. Ker smo mu pa glede tega že pisali, a list mn pošta ni mogla dostaviti, so cenjeni rojaki ▼ Seattle, Wash., naprošeni, da nam o njem sporoče, ako ga kedo pozna. — Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, (v d do prek)
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor |H>tujoi-im rojakum, priporočam svojo moderno gostilno, jhhI imenom Narodni Hotel,"na 709 15road St. euen največjih hotelov v mestu.
>a čepu imam vedno sveže pivo, naiboli-ae vrste whiskey, kakor naravnega doni, napravljenega vina in dobre >modke >a razpolago imam «"e/. 2o urejenih <n>b za preno« itev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejskn kuhinja! '
Za obilen f>oset priporoi-aui udani Božo Gojsovlč, Juhnstovn, Pa.
JOliN > ENZIJL, WI7 E. 62nd Street, N. Cleveland, Ohl« izdelovalec -kranjskih in nemških
harmonik.
Delo napravim na zahtevanie narofini-I kov. Cene so primemo nuke, a del« trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plofiče so iz najboljšega cinka. Iz. delujem tudi plošče ix aluminija, nikelj« !«. medenine. Cena trivrstmm je od
Iščem svojega brata PETER NOVAKA, kteri se nahaja nekje v New Yorku ali pa v Chicagu, IU. Cenjene rojake vljudno prosim, Če je komu znan njegov naslo^ da mi ga sporoče, za kar bodem dotičnemu zelo hvaležen. — John Novak, 1098 Norwood Road, N. £., Cleveland, 0hio-	(31-1—6-2)
Jugoslovanska
iokorponrAoa dne 24. janu»ija 1901 v držav* Minnesota.
Sedež v ELY,'MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Pran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, lil. Podpredsednik: Jakob Zabakovec, 4824 Blackberry Street, Pitte-Pa.	1
Glavni tajnik: Jurij L. Brožift, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Maks KržiSnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.
Ivan Primožič, lil. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI	ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet,
•Calumet, Mich.	. (
Ivan Keržižnik, IL nadzornik,	Bor 138, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, UL porotnik,	719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin	J. Ivec, 711 North Chicago Street,
Joliet, UL -	1
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati rse dopise, pramambe n-Iot in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brorieh, Box 424, filly, Minn., po svojem tajniku io nobenem drogwm.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: fefcn Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku m nobenem i mg cm. Zastopniki krajevnih dmltev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tndi na glavnega tajnika Je dno te.
Vae pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poeamesii-Iot naj ee pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, lift 7th St., Cahanet. Mick. Pridejani morajo biti TiAtAn^pj podatki
Društveno giaatio je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Davi ca in škrlatinka se močno razširja med otroki v Loškem potoku. Zaprli so šolo.
Umrla je 15. jan, na pljučji tuberkulozi začasno vpokojena učiteljica Marija Kralj. Zadnja njena služba je bila pri sv. Venčeslu blizu Slov. Bistrice. Pokojniea je bila rodom Ljubljančanka.
Surovi očim. Iz Domžal se poroča: Dne 17. jan. popoldne je videl Franc Vidmar, posestnik in kovaški mojster, da lazi od sosedove ograje neki skvečeni ptrok. Franc Vidmar gre tja in dobi okolu šestletnega fantička, kteri je bil na rokah zvezan, v noge in na rokah je bil pa ves ozebel. Otrok je jokal na vso moč. Vidmar je fantiča nesel k orožnikom, da so videli, kako dela s fantičom Jožef Šain, vpokojeni železniški delavec. Seveda so orožniki vso stvar preiskali in so dobili palico, s ktero je Šain tepel dečka. Palica je bila taka, kakor jo imajo pas:irji za vole. Enkrat se je Šain že moral pri sodniji zagovarjati zaradi trpinčenja otroka, pa se je izmuznil, sedaj se mu pa to ne posreči, ker je imel otroka v takem mrazu zunaj privezanega.
Ponesrečil se je 10. jan. pri rigo-lanju v vinograda Janez Kos, Veliki Kal št. 3, župnija Mirnapeč. Vsula se je nanj plast kamenja in zemlje. Bil je na me?tu mrtev. Bil je komaj eno leto oženjen, star šele 26 let.
Dober Amerikanec. Ivan Strgar, doma iz Volč v tolminskem okraju, je bil svoj čas v Ameriki, kamor jo. bode najbrže zopet potegnil. Tam si je nahranil nekaj pesek in ko je prišel v Ljubljano, je hctel pokazati, kako se pije v Ameriki. V neki gostilni si je kmalu pridobil "naklonjenost" treh gostov, za ktere je začel plačevati vino in pivo, a zraven tudi nas«; ni pozabit Pilo se je toliko časa, da je bil Strgar že popolnoma omote n in tako so morali gosti z njegovim denarjem plačati zaužito pijačo. Ker pa so se bali, ako bi radodarnega Stcrgarja pustili samega, in bi ta prišel kje ob denar, da bi ne imeli kakih neprijetnosti- so zadevo naznanili policiji, ki ga je vzela pod začasno zaščito. Ko ti je mož prespal mačka in je policija dognala, da nima sedaj na vesti nobenega greha, ga je izpustila in mu oddala 808 K preje odvzetega denarja, ob kterega bi bil prav lahko na kak način prišel.
Kaj vse ljubosumnost stori. V Radečah biva na svojem posestvu bogata 6>>ietna vdova Marija pl. Maer, ktere glavni posel je dresura konj, P*ov in Lrepkih mladih možakov, knje »i menjalno privzema pod imenom oskrbnik, nad kterimi pa skrbno iuv«, da ne sme dotičnik nobenega mladega ženskega bitja simpatično pogledati in hoče pri raznih prilikah pokazati, da ji je sree na7zlie Šestim križem Se vedno mlado ostalo. Tako je pri&el njen sedanji oskrbnik Anton Maser popoldan domov in 1 o stopi v kuhinjo, mu pomga sobarica sleči suknjo, pri tem jo pa on ▼ zahvalo ha-
lilo poboža po nekem bujnem delu telesa ne opazivši, da ga je pri tem zasačilo oko milostne, ktera je stala polfg štedilnika. Tej pa vzplamti mlado srce v starih prsih ljubosumnosti. pograbi na štedilniku vreli krompir ter ga zaluča v obraz nezvestemu oboževalcu mlade sobarice, da «e revež od bolečin onesvešcen zgrudi na tla. Edina sreča Moserjeva je, da je lonec zapazil nad svojo glavo in instinktivno zamižal. ter si na ta način svoj vid ohranil. Kakor se euje, bo na eno uho oglusil in leži se'daj težko ranjen v Mayerjevi hiši.
Otrpnenje tilnika. V Spodnji Šiški pri Ljubljani je obolel za otrpnenjem tilnika neki 191etni fant, ki so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano. Ukrenili so vse zdravstveno policijske odredbe.
Umrl je na Vrhniki Mihael Tom-
ši<*r posestnik in strojarski mojster v 75. letu starosti.
Radeckega veteran. V Škof j i Loki je umrl dne 15. januarja mestni ubo-\ žec Matija Kržišnik, star 84 lat. Po-; kojnik se je bojeval pod Radeckyjem | 1. 1848.
PRIMORSKE NOVICE.
Umor pred 12 leti V Kozani na
Goriškem je bil pred 12 leti ples, pri . kterem je bil Bazilij Prinčič z nožem zaboden in umorjen. Takrat je bilo več oseb obdolženih tega umora, pa so bile vse izpuščene. Nedavno je pa orožništvo pripeljalo v goriške zapore Karla Prinčiča, kterega je izdala j njegova bivša ljubica, da je on imel takrat nož v rokah in da se je tudi pohvalil, da je dal Prineieu en 'stih'. Povedala je to iz jeze, da jo je ljubimec zapustil in noče več ž njo živeti v konkubinatu.
Zaprli so v Renčah na Goriškem Antona Krpan sr. ker je streljal z revolverjem za svojim sinom Josipom. Prepeljali so ga v goriške zapore.
Nesreča. Na Brjah na Goriškem je padla Franca Bizjak čez ograjo tako nesrečno, da je umrla vsled tega.
Bratomor. Na Gorjanskem na Go-ri.škenj sta dva brata z nožem obdelala tretjega tako, da je umrl. Ubijalca sta se sama javila sodniji v Komnu.
Nogo si je zlomil pri Drežnici na j Ravnah na Goriškem 171etni fant F. Koren, ko je padel z neke skale.
Vlak je povozil v Bolcanu železniškega pripeajača Fr. Šimko iz Maribora.
Žebelj je skočil v oko v Trstu 14-
letnemu Petru Cvetniku, ki je bo vsled tega izgubil.
Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. sept. 1907 do 8. jan. 1908 8010 oseb. Od 2. do 8. jan. 1908 jih je prišlo 239, a 8. jan. je bilo v Opatiji nastanjenih 1175 gostov.
ŠTAJERSKE NOVICE.
V	Celjn je bil 17. jan. pokopan generalni major v pokoju Viktor Kil-liches, star 75 let. Pogreba so se udeležile tudi po tri kompanije infante-rije in domobrancev.
V	dobrnskih toplicah so našli tri nove vrelce.
KOROŠKE NOVICE.
Posknšen samomor. V Celovcu se je neka železniška manipulantinja zaklenila čez noč v pisan.o in odprla plin. Zjutraj so jo našli nezavestno, vendar so jo še spravili k življenja. Vzrok poskušenega samomora je najbrž primanjkljaj v blagajni v znesku 500—600 K.
HRVATSKE NOVICE.
Sovražno razpoloženje proti Rau-chn. Zagreb, 17. jan. Vojni poveljnik Gerba je baroaa Raucha pri sprejemu pozdravil v nemškem jeziku, na kar mu je Raueh odgovoril tudi nemški. To je povsodi po Hrvatskem izzvalo silno ne vol jo. Ta ne volja je tem večja, ker se je izvedelo, da se je rudarski ravnatelj Bulovie drznil bana pozdraviti v madjarskem jeziku, ne da bi se Rauoliu zdelo vredno, da bi to drznost zavrnil. Sovražno razpoloženje proti banu pa se je poostrilo še radi tega, ker se je baje z ozirom na razmere na Hrvatskem izrazil, da bo našel, "dokler bo imel dovolj koruze, tudi dovolj svinj, ki jo bodo žrle."
Sežgana mad j ar ska zastava. Reka, 18. jan. Včeraj popoldne je 32letni Milan Samodža iz Zagreba tukaj za-žgal v pijanosti madjarsko zastavo, ki je bila razobešena v čast delegatov na poštnem poslopju. Zastava je zgorela do droga. Ko je to zapazil neki madjarski uradnik, ki je prišel iz poštnega poslopja, začel je tolči z vso silo po Samodži, da ga je pobil na tla. Samodža je dobil več hudih ran, da so ga morali peljati k zdravniku, ki mu je podelil prvo pomoč.
Zgorelo dete. V Splitu je zgorela štiriletna hčerka delavca Čavala. Oče je v bolnišnici, mati se je pa sama ubijala z majhnimi otroci. Dva je oddala bratu, dva zaprla v sobo, ker sta spala, sama pa šla delat, da kaj zasluži. Štiriletno dekletce se je zbudilo, dobilo užigalice in zažgalo poslopje, kjer je ležala mlajša sestrica. Ker se je za-žigalki vnela obleka, je zgorela v groznih mukah, dočim so manjše rev-še še rešili smrti. Pri.šedša mati se je onesvestila, videč preirrozen prizor.
Sinu je zažgala kočo. V "Kamenčkom pri Karlovcu je živela Dora Klad ušič s sinom Jankom. Pred desetimi leti ga je pa oženila s hčerjo se-ljaka Devčiča iz Mandič-sela in da bi ne bila na poti mladima zakonskima, omož.ila se je z očetom mlade žene oziroma s sinovim tastom ter odšla na njegov dom. Nedavno je bila z možem v Karlovcu. kjer sta se pa nekaj spo- 1 rekla, da je samo mož odšel domov. Starka je šla k sinu v Kamensko. Tukaj je pa niso nič kaj lahko videli. Sin in snaha sta ji očitala, zakaj ni šla z možem domov in ker sta se prepirali dve ženski, se je preje napravila noč, predno je bilo prepira konec. Ko sta se mlada dva spravljala spat, je sin pokazal materi vrata, češ, da ni za njo prostora v njegovi hiši. Da je to starico zabolelo v srce. je gotovo. Sin ji reče kaj takega v hiši, ki jo je ona zgradila v potu svojega obraza z rajnim možem. Odšla je vsa žalostna. Tu pa se ji je pojavila v duši želja po maščevanju. Vrnila se je in zažgala nekdaj svojo hišo, ki je poeorela do tal. Nesrečna starica je takoj priznala svoj prenagljeni čin orožnikom, ki so jo oddali sodišču v Karlovcu.
Program novega hrvatskega bana. Vsi madjarski časopisi se bavijo na uvodnem mestu s programom novega hrvatskega bana Raueha. "Pesti Hir-lap" piše: "Program — in gnila jajca, v teh štirih besedah se označuje ves položaj na Hrvatskem." Nadalje piše, ako se baronu Rauehu ne posreči napraviti miru in reda, potem mora priti kraljevski komisar.
BALKANSKE NOVICE.
Ministerska kriza na Bolgarskem.
Sofija, 19. jan. Ministerski svet je sklenil podati knezu demisijo. Ker pa še ni gotovo, ako knez demisijo sprejme, se reši kriza šele prihodnji teden.
Grozovit umor. V Ploještu na Ru-munskem je imela mlada žena Aleksandra Antonescu z vednostjo svojega moža ljubavno razmerje z grašcakom Tištokom, ki ji je tudi zapisal za slu-čaj svoje smrti celo premoženje. Da bi prišli hitro do denarja, se je žena dogovorila s svojim možem in bratom, da sta pričakala graščaka, ko se je vračal s plesa. Zahrbtno sta ga napadla s sekirami ter mrtvemu odsekala glavo. Vse tri zločince so zaprli.
Bolgarski ustaši v Macedoniji. Carigrad, 17. jan. Načelnik bolgarskih ustašev Skirščev se je osebno prijavil turški oblasti, ker so mu oblasti zagotovile pomilošeenje za dosedanja hudodelstva. Skiršeev je povedal, da so še drugi trije voditelji ustašev pripravljeni se udati, ako se uverijo, da so turške oblasti izpolnile SkirSčevu dano besedo.
RAZNOTEROSTI
Čudna rodbina. Na poljski meji se je dogodil sledeči zanimivi slučaj. V mestu T. je živel vdovec, star 50 let, in njegov 25Ietni sin. V sosedni uliei je pa stanovala 451etna vdova s svojo 201etno hčerko. Vdovca je celo ugajala 201etna mladenka. In real Neke-
ga dne se poda vdovec k vdovi in jo pros, za reko njene hčere. Vdovi seveda to ni bilo posebno všeč, a po kratkem premisleku se uda. v to pod pogojem, da vdovcev sin prosi za njeno roko. Sin ni imel nič proti temu, ker je bila vdova zelo bogata.
Bombo je vrgel nekdo v Lyonu na sodno palačo, ker je sodil, da se mu je pripetila krivica in je hotel tako obrniti pozornost nase.
Pomilovanja vredna mati. V Pe-ploni Navari na Španskem se je dogodila velikanska nesreča. V mlekarno, v kteri je delalo pet žensk, je eno izmed njih spremljal petletni sinček. V kuhinji je stal velik kotel zavretega mleka. Otrok je padel, ne da bi kdo opazil, v kotel. Šele par ur pozneje so našli mrtvo truplo v mleku. Mati je vsled strahu zblaznela.
gVažno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-ameriške proge,
kteri od plujejo iz Nefw Yorka v Evropo kakor sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA LORRAINE
odpluje 13. februarja ob 10. ni šop.
LA TOURAINE odpluje 27. februarja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10. uri dop.
LA TOURAINE odpluje dne 26. marca ob 10. uri dop.
V	BREMEN
(severonemški Lloyd.):
KRONPRINZE S SIN CECILJE odpluje dne 18. februarja.
KAISER WILHELM n. odpluje dne 3. marca.
KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 17. marca.
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 24. marca.
KAISER WILHELM IL odpluje dne 31. marca.
Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, kteri vain bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
-o-
Dalje so še krasni postni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V	HAVRE (francoska proga):
LA BRETAGNE odpluje 20. februarja ob 10. nii dop
LA BRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop.
V	BREMEN (severonemški Lloyd):
RHEIN odpluje dne 27. februarja.
BARBAROSSA odpluje dne 12. marca.
MAIN odpluje dne 19. marca.
V	HAMBURG
(hamburško-ameriška proga):
PRESIDENT GRANT odpluje dne 8. februarja.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 12. februarja
BLUECHER odpluje dne 29. februarja. AMERIKA odpluje dna 5. marca PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14. marca.
KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 19. marca.
PENNSYLVANIA odpluje dne 28. marca. V TRST ALI REKO (Anstro-American Line):
ALICE odpluje 22. februarja.
V	ROTTERDAM (Holland-American Line):
STATENDAM odpluje 12. februarja ob 10. uri dop.
RYNDAM i odpluje 28. februarja ob 12. itftrlifat
POTSDAM odpluje dne 4. marca ob 6. uri ajuiraj-
NOORDAM odplqje 18. marea ob 5. uri jqntraj. STATENDAM
I odpluje 25. marea ob 10. uri dopol
RYNDAM odpluje 1. aprila ob 5. uri zjutraj
V	ANTWERPEN (Red Star Line):
FINLAND odpluje dne 12. februarja
VADERLAND odplnje dna 10. februarja.
' KROONLAND odpluje dne 29. februarja.
ZEELAND odoluje dne 7. marca.
FINLAND
•iplnje dne 14. marea.
VADERLAND odpluje dne 21. marca.
KROONLAND odpluje dne 28. marca.
ZEELAND odpluje dne 4. aprila.
V SOUTHAMPTON (American Ione):
PHILADELPHIA odpluje dne 8. februarja.
ST. PAUL odpluje dne 15. februarja
NEW YORK odpluje dne 22. februarja.
ST. LOUIS odpluje dne 29. februarja.
Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, in postrežem bode vsakdo vestno in hitro.
Vsakteri potnik naj si uredi tako. da pride en dan pred odhodom par-nika v New York.
KdoT naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nan v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako p» dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko ii postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obve stilu pošljemo našega uslužbenca pr Vas.
Le na ta način se je možno roja kom, ki niso zmožni angležkega jezi ka. izogniti oderuhov in sleparjev -v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnik' prodajamo po isti ceni, kakor v glav nib pisarnah parobiodnib družb.
FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St, New York.
Rojaki. Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih,
50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med Slovence.
n
WW
SP W
►,e s
Pozor rojaki! 4
Naravno in fino Concord vino	i
prodajam galon po 50 centov.	^
Za obilo naročil se priporočam,	<§
ter vsakteremu zagotavljam dobro	j
postrežbo.	"
Frank Šali I
Box 363	I
Nothingham, O. j
'V-Ufci ail" .itiiiit.JSL ...............-liiiL'Talini
"ZDRAVJE" Katero je Izda! prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-
te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. - *
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. - NEW YORK, N. Y.
Pozor Rojaki!
Novoiznaj deno garantirano mazilo za pleiaste in eolobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na ročbi blagovolite denarje po Post Monejr Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 O V U4\D, OHIO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦♦LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno konst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljžih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Trav nikar-ju 6102 St. Clair Ave. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najprlpravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^
Vsi spodaj uaved« ni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MAliTUA WASHINGTON, ¥ AKGENTLNA.
V mesecili ni« ju in jnnljn ee bodeta zvonil navedene«! u hrodovju pridružila če dva druga no\a potniška parnika.
Cene voznih listkov iz NEW YORKA za lil. razred so do:
TRSTA*......:.......................................S28.—
I UBLJAJfE................................. ......$28.60
RFKE.....................................~.........$28.—
ZAGREBA......................................... $29.20
KARLOV CA........................................$29.25
II. RAZRED do FRSTA ali REKE........... ..................... $38.—
Parobrod "ALICE" odpluje 22. Februarja 1908. To je edini parnik, kteri pluje me»e. a februarja iz New Yorka naravnost v Trat in Reko.
Phelps Bros. & Co., Gen« Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.
Rodbina Polaneških.
Somu, poljski spisal H. Sienkiewicz, poslovenil PodravakL
TRETJA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
Zdajei so ga oblajali boljši občutki: žival se je umeknila duši in ob-ladala ga je nekaka tolažba, zakaj pomislil je: Ko bi bil tak siromak, kakršnega si je predstavljal, bi bil lažjega srea stopal za glasom strasti in ne bi trpel takih očitanj.
Drugo jutro se je prebtfJil pozno, utrujen in nekoliko bolan. Čutil je nejevoljo in onemoglost, kakršne prej ni bil poznal. Ob dnevni svetlobi in pri tem še ob svetlobi deževnega in mračnega dne se mu je kazala vsa stvar drugačna, treznejša in bolj vsakdanja — in niti prihodnost se mu ni kazala ta-ko grozna, niti krivda ne tolika. Vse se mu je zdelo le neznatno. Sedaj je jel misliti zlasti na to, ali je gospa Maszkova kaj povedala svojemu možu ali ne. Časih si je mislil, da je, in ob tej misli je imel takšne občutke, kakršne ima človek, ki je zašel brez vzroka v veliko in -težavno zadrego. Polagoma pa se je ta občutek izpreicinjal v čimdalje večji in živejši nemir. '4 Situacija je ^lupa," je dejal. "Maszek ima vse napake, nikakor pa ni ničemurmk. niti bojazljivec in podobne razžalitve ne vtakne v žep. Zahteval bo pojasnila, pa pride do prepira — morda do dvoboja? Strela naj udari v vse skupaj! Kako usodna hlstorija bo to, ako zve o tem Marica!" In jel se je jeziti aa ves svet. Doslej je imel popolen mir; za nikogar se ni menil, nikomur ni polagal računov, toda danes se je vpraševal brez prestanka: "Ali je povedala, ali ni povedala*" in od rana ni mogel misliti na nič drugega. Došlo je do tesra, da se je naposled vprašal: "'Kaj pa za vraga, aii se morda bojim Maszka? Jaz?" — Ma-szka se ni bal, toda bal se je Marice, kar je bilo zanj tudi nekaj novega in osupljivega, zakaj še pred nekoliko dnevi bi bil prej dopustil vse drugo nej?o to, da bi se je kdaj bal. S prihajajočim pol dnevom je stvar, ki se mu je bila zarana kazala v neznatnih razmerah, jela vnovič rasti v njegovih mislih. Časih ga je ojačevala na-da, da bo Maszkova molčala, časih je izgubljal to nado — in tu je čutil, da ne le Marici, nego nikomur več ne bo smel pogledati v oči. in bal se je tudi Bigiela. bal njegove žene. gospe Emilije, Zawilowskega, izkratka, vseh znancev. "Kaj sem vendar uči-nilf" si je mislil. "Kaj zakrivi taka neumnost!" Njegov nemir je zrasel tolikanj, da je naposled poslal služabnika h gospe Maszkovi, češ, da vrača palico. Naročil mu je. naj ji izroči njegov pozdrav in naj vpraša, kako je z njenim zdravjem.
Služabnik se je vrnil čez pol ure. Ko ga je Polaneški ugledal skozi okno, mu je stekel po stopnicah naproti ter pozvedcl, da je prinesel Marici pismo gospe MaszLove. Ko je vzel pismo, ga je oddal Marici in s roe «nu je utripalo še nemirne je, ko ji je gledal na lice, dokler je čitala.
Toda Marica je, preči tavši pismo, mirno dvignila svoje oči k njemu in dejala:
"Gospa Maszkova naju vabi nocoj ... .pa tudi Bigielove."
A v duhu pristavi:
"Ničesar ni rekla."
"Saj greva, ali ni res T" vpraša Marica.
"Kakor hočeš----To je____pojdi
z Bigielovimi, jaz moram iti po obedu V mesto. Moram h gospodu Swirske-mu. Morda pridem z njim."
"Kaj, ko bi se izgororilat"
Ne, ne! Pojdi z Bigielovimi. Morda «e spotoma u-tavim pri njiju in se izgovorim. Toda niti tega ne. Izgovori me ti."
In od-el je. Čutil je potrebo, da je bil sam s svojimi mislimi.
"Ničesar ni rekla."
Polane^kega obide čut olajšave in veselja. Ničesar ni rekla možu, ni bila razžaljena; povabila ju je, torej se stnnja z vsem ter je pripravljena iti dalje — in dospeti tja, kamor jo bo hotel. Kaj li drugega je to vabilo, • ko ne težnja, da ga pomiri, ako ne odfrovor na njeirove besede: "Da se vidiva jutri." Sedaj je torej zavisno vse oi njega. In jel ga je iznova iz-preletavati trepet od glave do pet. Ni več ovir, samo ako jih ne bi delal sam. Riba je pogoltnila trnek. Iz-kušnjava ga j« prevzela izaova na vso moč, zakaj negotovost je ni držala več na uzdi. Da! Riba je pogoltnila trnek. Ni se mu postavila po roba. Obšla ga je zavest zmage, pomirjeno je biio njegovo samoljabje. Misleč obenem na gospo Maszkovo, jo je je! v duha »koro prositi oprostila, da je mogel za trenutek dvojiti o njej in imeti, bodisi le pet minut, za polteno ženo.... Sedaj je vsaj vedel, kaj naj "si misli o njej, in bil ji je
I?"*
hvaležen za to. Trenutek pozneje se je jel smejati prejšnjemu strahu. Na ta način ji je izkazal svoje prvo primerno čislanje — preziranje. Nehala ie biti zanj nekaj nedosežnega, nekaj, okrog česar se suše boj med strahom in nado. Nehote si jo je predstavljal sedaj kot nekaj svojega, kot svojo last, ki je zmerom vabljiva, a je prav zato manjše cene. Tako prijetna mu je bila misel, da bo docela le njer gova zasluga, ako se sedaj upre iz-kušnjavi. Sedaj, ko so bila vrata odprta na stežaj, je začuden zapazil, la mu raste težnja do nasprotovanja. Še enkrat ga je izpreletelo po glavi vse, kar si je bil govoril o nezvestobi v noči brez spanja, še enkrat ga je srce spomnilo Marice, njene pro&to-dušnosti. poštenosti, nje bližnjega materinstva — in tega velikega miru, te edino prave sreče, ki jo je mogel najti le pri njej. in na koncu vsega tega premišljanja se je odločil iti v mesto, ne pa h gospe Maszkovi.
Po obedu je naročil zapreči. Ko je že sedel v Bigielovem vozu, se je sklonil, objel Marico in se odpeljal, rekoč: "Dobro se imej!" Jutranja onemoglost je izginila. Humor se je vrnil, zakaj bil je celo zadovoljen sam s seboj. • Vrnilo se mu je zaupanje v svoje moči in v svoj značaj. Pri tem n u je izvestno bajilo provzročala mi-sel. kako se bo gospa Maszkova čudila. ko zve. da je odšel in da ne na-merja priti k njej. Čutil je nekakšno potrebo, da se ji osveti za telesni ntisk, ki ga je bila napravila nanj. Od tetra trenutka, ko je prejel pismo z vabilom, ki ga je bila napisala Marici, se je še dokaj povečalo njegovo preziranje do nje: takisto si je čez trenutek jel misliti, da bi bil zmožea zmagonosno oditi, ko bi sedaj prišel k njej.
"A ko bi res prišel k njej in dal dru-j- pomen včerajšnjim besedam?" je rekel sam sebi.
Toda takoj si ^'e domislil:
"Ne trudi se, da bi ukani! samega >*> be !''
Toda bil je prepričan, da se ne bi čudila, ko bi prišel. Po tem. kar ji je bil rekol včeraj, si je mogla domišljati, da dobi nekakšen izgovor, da pride k njej še pred Marico in Bigie-lovima. ali da ostane po njih odhodu.
Zato: Ako ga ugleda, da se bo peljal mimo. si bo mislila, da se ga boji, ali pa gra bo smatrala za srlupca in prostaka.
'1 Nobene dvojbe ni," je nadaljeval -am sebi. "da bi bil človek, ki se sam ne smatra za glupca ali dolgoČasneža, ki se ni sposoben ustavljati dondi, prišel k njej ter izkušal kakorkoli popraviti včerajšnjo glupost."
Toda obenem -ra je obhajal strah. Oni glas, ki mu je bil kričal včeraj v duši, da je siromak, mu je jel to ponavljati s podvojeno močjo.
"Ne pojdem k njej," si je mislil Polaneški. "Utrgati nekaj in se premagati — to je dvoje."
V	dalji je bilo že mogoče videti vilo gospe Kraslawske. Zdajci mu je -inilo v elavo. da bi utegnila gospa l^fciszkova, razvneta po zavesti, da je bila onečaščena. iz razžaljenega sa-rnoljubja ali iz osvete Mrici povedati kaj takega, kar ji odpre oči. To bi lahko storila z eno besedo, z enim nasmehom in dala bi ji razumeti, da so
nekake njegove drzne nade razbile ob žensko krepost, in na ta način opravičiti njegovo odsotnost. Ženske si le poredkoma odpuste take drobne osvete in še bolj poredkoma so usmiljene druga proti drugi.
"Ko bi imel pogum stopiti k njej...."
V	tem hipu je stala kočija pred vrati vile.
"Ustavi," reče Polaneški koeijažu. Na hodniku je ugledal gospo Maszkovo, ki se je pa takoj umeknila v
hišo.
Polaneški prekorači dvorišče; durih mu pride naproti sluga.
"Tiospa je zgoraj," reče.
Polaneški je čutil, da se šibe noge pod njim, ko je stopal po stopnicah v prvo nadstropje; pri tem so ga izpre-letavale tele misli:
"Kdor je lahkoživec, si lahko dovoljuje vse, toda jaz nisem tak lahkoživec. Ko bi se po tem, kar sem uprizoril, kar sem premislil, kar sem si rekel, ne mogel premagati, bi bil najslabši izmed vseh ljudi."
V	tem obstane pri vratih dvorane, mu jo je pokazal služabnik, in
vpraša: "Ali smemf"
"Prosim," se oglasi preeejen glasek. —
In trenutek kesneje je bil v budo-arju gospe Maszkove.
"Prišel sem," reče, podajo« ji roko, "da se opravičim, da se ne morem udeležiti večerne zabave. Moram ▼ mesto."
Gospa Maszkova je stala pred njim z nekoliko sklonjeno glavo, s poveše-nimi očmi, zbegana, polna očitne bojazni, z izrazom na vse pripravljene žrtve ▼ licu in v postavi, kakor kdo, ki vidi, da je odbila skranja ura in da se mora zgoditi nemreS*.
=====
pri
ki
Ne trpite za reomaflzmom.
Drgnite otekle in bolne ndez
Dr. R1CHTERJEYIM SidroPainExpellerjem
in čudili bo bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va$ Pain E speller 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlaienja, bolezni v križu in
slieiiih pojavah. Sedaj ne moreni biti brez njega.
Rev. ti. W. Freytag, Kamel, I1L
Na vsaki steklenici je tnaša varnostna znamka "sidro".
25 in 50 cent. v vseli lekarnah F7- Ad. RICHTER & CO
415 Pearl S*.., New York.
moreni
Taka razpoloženost je v enem hipu obšla tudi Polaneškega. Torej je stopil k njej in jo vprašal zamolklo: "Bojite se.... Zakaj se bojite?" (Dalje prih.)
JOHN KRACXER
O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkriljn jejo vsa druga ameriška vina.
Bodeče vino (Concord) prodajan: po 50c galono; belo vino (Catawba po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRIN JE VE C, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja li steklenic sedaj $13.00. TBOPXNOVEC $2.50 galona. D ROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žgmnjr so 4 Y2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN TTB-ATnTtt.
Euclid. Ohio.
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORkllSKA VIHI
S	__J,rr<
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Rowling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 fakm vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2J>0 gflWia Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam pojmt Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Ool, OaL
e
Nižje poduisana Driooro-
£am peisi S . ..
in Hrvatom svoi ........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postrežba solidna .. .. t. .. .

Za obilen-poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107» 109 Greenwich St., New York.
J>
PRIPOROČILO. Rojakom ▼ Black Diamond, In bližnjih mestih, kakor: dala, Ronton, Mackay, Taylor Enumclaw, Waak. nrinoročamo iega zastopnika:
Mr. GREOOR PORENTA, P. O. Bok 701, Black Diamond,
Dotl&aik Jo poohliHwn pobirati aa ročnlno sa "CHtt Naroda" fa je s nami t imL
00.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N.Y.
o- li
MOLITVENIKI:
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Ba. rag^), platno, rudeea obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN MARUA, vezano v slono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $100. vezano v platno 75e.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAf. seoeaac v slonokost $1-50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90e.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50e. RAJSKI GLASOVI 40e.
OTROŠKA POBOŽNOST 25e.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50.
SKRBI ZA DUŠO, zlafta obreza 80c., fino vezano $1.75.
SV. URA, zlata obreza, fino vezano
$2.00, šagrin vezava $1.20.
KRIŠTOF KOLUMB 20e. WVW4 oeVEIA 15e. KAKO POSTANEMO STARI 40» MAKSIMILIJAN I., cesar mehikan
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vesam 20c.
AHNOV NEMŠKO - ANOEEŽKI TOLMAČ, 50c.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRAOHE, vezan *5L25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI BAZ-GOVORI, vezano 50c., neveaano 40c.
KATEKIZEM mali 15e., veliki 40c
NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75o.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
ROČNI ANGLEŠKO - SLO VENSK1 IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR 30e.
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežie-Bartel, nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežii-Bartel, 3no vezan $3.00.
SlPISOVNTK LJUBAVN1H IN ŽE-NITOVANJSKIH PISEM 25e.
SPRETNA KUHARIOA, broširovano 80c.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40e.
VOŠČILNI LISTI 20c.
ZBIRKA LJUBAVNLH IN SNUBIL-NIH PISEM 30t.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c.
ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano 40e., broširano 3Ge.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI-OO 10c.
ANDREJ HOPER 20e.
AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. B0e^ nevez. 70c.
BARON TRENK 20«.
BELGRAJSKI BISER 16c.
BENEŠKA VEDE1ŽEVALKA 20c.
BERAČICA 20&
BOJTEK, v drevo vpraiani vitez, 10e.
BOŽIČNI DAROVI 10e.
BURSKA VOJSKA 30e.
CESAR FRAN JOSIP 30e.
CIGANOVA OSVETA 90«.
CVETINA BOROGBAJ8KA Sfte.
CVETKE 20c.
CERKVICA NA SKA T.T, 15e.
ČAS JE ZLATO 20a.
DARINKA, MAI.A ČBNOGORKA, 20a.
DETELJICA, življenje tnh kranjskih bratov, fnaeoakxh vojakov, 20«.
DOMA IN NA TUJEM 20a. DOMAČI ZDRAVNIK po
fiRI
EVSTAHLJA lila. GENERAL LAUDOW Bt
GEORGE nie, 40«.
GOLOBČEK IN KANABČSK lfc. QOZDOVNTK, V w*aaka, ^opaj 70«-GROF RADBCXI M*. REDVIKA, baoditora aaiaatn, lfia. tHLDEGA BDJi aORLANDA 20«. FTTTRT RAČUN AR- WU tts. IVAN RESNICOLJUB 20«; IZANAMT, mala Japonka, IBa
izdajalca Tfcmornm in
IZGUBLJENA SBZ3ČA 20«. IZIDOR, pobožati kmet, 20a. JAROMEL 20«.
UTRČIČEVI BP1BI, 11 aiffcjov, umetno vanano, vaak avaaak $1.00. KAKO JE IZGINIL OOB) 20«. KNEZ ČRNI
ski, 20c.
MALT VITEZ, 3 zvezki, akupa.
$2.25.
MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MIKLOVA ZALA 30e. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40e. MRTVI GOSTAČ 20e. MALA PESMARICA 30c. MALI VSEZNALEC 20e. NA INDIJSKIH OTOCIH 25« NA PRERIJI 20e. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki
vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNIKOVA HČI 20«. NAŠ DOM. Zbirka pove?tL Vaak 20a.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI 20c. OB TIHIH VEČERIH 70e. OB ZORI 50c.
ODKRITJE AMERIKE 40e. PREGOVORI, PRILIKE, REKL 30c PAVLIHA 20c.
POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOTTTKANEC 20e. PRAVLJICE (Majar) 20c. PRED NEVIHTO 20c. PRI SEVERNIH SLOVANIH 30, PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20e. PRI VRBOVČEVBM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. | PRVA NEMŠKA VADNICA 35c. j REPO ŠTEV 20e. j RINALDO RINALDINI 30c. ! ROBINSON, vezan 60c.
RODBINSKA SREČA 40e. : RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezk $3.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE 20c. SANJE V PODOBAH, male, 15c •iENTLIA 15c.
SITA, mala Hindostanka, 20e.
SKOZI ŠIRNO INDIJO 30e. SLOVENSKI ŠALITVEC, 2 zvezka
po 20c.
^PISJE 15c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVsTRIJ
SKE ZGODOVINE 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20c. SREČOLOVEC 20c. STANLEY V AFRIKI 20e. STEZOSLEDEC 20e. STO BERIL ZA OTROKE 20e. STO MAJHNIH PRIPOVEDK 25< STRELEC 20e. STRIC TOMOVA KOČA 40e. SV. GENOVEFA 20e. SV. NOTBURGA 20c. 30 MAT .TH POVESTIJ 20c. STOLETNA PRATTKA 60c. ŠALJIVI SLOVENEC 75e. ŠTIRI POVESTI 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIMOTEJ IN FTLOMENA 20e. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov $6.60.
V	DELU JE REŠITEV 20«. VENČEK PRJPOVESTI 20e.
V	GORSKEM ZAKOTJU 20*. VRjTOMIROV PRSTAN 20e.
V	ZARJI MLADOSTI 20a. WTNNETOU, rdeti g—iliMi, fen
i zvezki $L00. ! ZLATA TAB 2Bo. ( ZNAMENJE ŠTORIH, aamaaiva po-j vaot, 12c.
: ZBIRKA DOMAČIH ZDfBAVEL BOe Z OGNJEM £N MEČEM $8jH>. i ŽENINOV A SKRIVNOST 20a.
ZEMLJEVIDI.
j TiEMTJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 2Be^ mafi 10a. ZEMLJEVID EVROPE 15c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAT 25a.
.... . - ^
s cvetlicami in hnmoriatiiBo po Se. dne at 30«.
Rasna svete podobe, komad 6«, dn eat 30c.
Av% Marija 10c.
Album mesta Hr? Točk a slikami mosta Mb.
DEimUE
iaroM i
nje ▼ stm domovino le onemn, ki te brzo postreie in ceno. To pa stori vestno tvrdka .FB. SAKSBB CO., 109 Greenwich St., New York, ali 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
fXHV
meta je imela tvrdka FE. SAKSEB CO., s c. kr. dunajsko poštno hranilnico leta 1907. Ti milijoni so bili v istini t prometa, ne le na papirja, in to dokazaje kako veliko zaupanje si je pridobila ta tvrdka med Slovenci.
t
5 *
ft %
6 % %
i
i *
ft ft
ft *
ft
S ft
Telefon 1279 Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkor-porirana v državi New York.)
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje is najceneje
denarje v staro domovino.
Vlojre izplačuje c*. kr. poštni hranilni urad na Dunaju: c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; l jubljanska kreditna banka in kraljevi odrski hranilni zavod v Budapi-Sti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potniko počakamo na žt-lezui^ki postaji ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj seizvestno obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0.
m
li
*
ft
t ft
ft
8
ft
*
ft
i
i ft
ft
* *
ft
I ft
___ft

\UII1 in okolici
r:«zoan?t«m, tla j. rainnsnji ukiaj Timj
edini poobtaščeni zastopni« za vse posle
JAKOB SABUEIOVEC,
4824 Blackberry Alley""	P'ttsburg, Pa.
«'rii«iue ure: vsak »lan >•«! { 7. d'» ure,	do
8. ure zveTer.
.	,	- C J'-
Frank S/ikscr,
dli■ »mmmMtm mm*§lnm» IM
* Telefon 246
r
[ Frank Petkovsek
120 Market Street	Waukegaa, 111.
prij^iroča rojaboui svoj
o^SAUOOIN, k^
t v kterem vedno to^i sveže pivo, dobra vina In whiskey, ter ' ima na razpolago flne .sinodko.
V svoji PRODAJALMCI ima vedno {reže groce-fc rije po nizkih cenah.
PošDja denarje * staro domovino zelo hitro in ceno; ▼ > zvezi je z Sir. Frank Sakser jem v JJew Vorkn.
.A a a
o
a a a
lO.Tife.l jL J
a a al.
HIKDO
nemore trditi, da bi bil kak cent zgubil, ako se je obrnil v denarnih zadevah na FBAXK SAKSEB CO. 109 Greenwich St., New York, ali 6104 St. Clair Ave.? Cleveland, O.
spiš, ako izroraž tvoje denarje
Mirno
v ]K)šiljanje v staro domovino, ali pa nalagaš v trdne banke, za ktere deluje FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
MARKO KOFALT,*
249fSo. Front St., STEELTON, PA.
_ Pri poroča ss Slovence""" in Hrva'oir. v Steeltonu in ckolic: za izcelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v n^tirski posel s p a daj oči h stvari, ktere točno ;n pt> ceni izvršujem.
Dalie prodr- ;tm parobročne listke :a v stan kraj v« vb«; t> I j se parnike in parobrodne proge ter pcšilfanr denarje v staro domovino po'oajniiii ceni.
Mr. Marko Kofalt je nai zastopnik za vse posle in ga to- J Jakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO,
J
t^ Velika zaloga vina in žganja, ^tl
Marija Orill *
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ žrno vino po........50c. ,,
Drožnik 4 galone za............$11.»30
Brinjevec 12 steklenic za........$12 <30
ali 4 gaL (sodček) za...........$16.00
Za (Uh narodi« se oriporoia
Marija Cirili, 5308 St. Clair Ave., N. EL,	Cleveland, Ohio.