PaStnlna platana « gotovini
Leto XXIV., St 6
V L|ubl|anlf 15. junija 1937
V organizaciji |a mol, kolikor noti — toliko pravica
Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno.
STROKOVNI ČASOPIS
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Banovinska naredba o minimalnih mezdah
Na banski upravi se je vršila dne 29. maja 1.1. anketa o banovinski na-redbi o minimalnih mezdah. Tej anketi se je predložil v razpravo osnutek, ki ga na drugem mestu priobčujemo.
Zastopniki delavstva so predložili na tej anketi svojo načelno izjavo in svoje spreminjevalne predloge.
Obe izjavi sta bili na predkonfe-renci delavskih delegatov soglasno osvojeni. Načelno izjavo je podal na a,nketi s. Uratnik, spreminjevalne predloge pa s. Stanko.
V načelni izjavi navajajo delavski zastopniki naslednje:
Ne pretiravamo in ugotavljamo le neizopdbitna dejstva, če povdari-mo, da krije po naših mestih urna mezda v iznosu Din 3 le najnujnejše stroške za preživljanje delavca-sam-ca, medtem, ko je potrebna za pokrivanje najnujnejših potrebščin za delavsko rodbino več kakor dvakrat tako visoka urna mezda. Delavske rodbine lahko živijo le tako, da se Višje in nižje mezde med seboj dopolnjujejo in bi bile takoj eksistenčno ogrožene, ako bi se hotelo izvesti splošno izravnanje mezd na .Višini Din 3 na uro ali okrog te višine.
Zato se ne more dovolj povdariti, da so mezde, predložene po uredbi in naredbi, že za delavca-samca nizke in prenizke in da bi postale takoj nevzdržne, kakor hitro bi se pojavila jačja tendenca po izjednače-nju mezd na višini, kjer se mora po jasnem besedilu uredbe in naredbe mezdna tarifa šele začeti, ne pa obenem tudi končati. Normiranje mezd
V	uredbi pa da lahko nekaj povoda za tako izjednačevanje. Do neke mere je res, da prinaša oblastno normiranje mezd desetim odstotkom delavstva zaščito in morda malenkostno zboljšanje, medtem, ko za 90 odstotkov delavstva ni brez nevarnosti. Mnogo ljudi je na delu, da to nevarnost delavstvu živo predo-či. Treba je na tej anketi podčrtati, da prvotnih razširjevalcev takih občutkov ni iskati toliko in v prvi vrsti med delavstvom. Iz neštetih krajev dobivamo poročila, da napovedujejo poslodavci svojemu delavstvu znižanje mezd, češ, da so te mezde v primeri z normami, predvidenimi v uredbi o minimalnih mezdah, previsoke.
Tako neresnično predstavljanje Pravega stanja, tako beganje delavstva je treba na tem mestu najodločneje obsoditi in zavrniti. Upamo, da pri tem delavske organizacije ne bodo ostale osamljene in da morejo računati tudi na podporo samih delodajalskih organizacij, predvsem pa na podporo gospoda bana, ki mu daje uredba široka pooblastila, da more taka prizadevanja, če bi se resneje pojavila, zatreti.
Tarife, predložene p0 predloženi naredbi. so tako nizke, da jih bo treba marsikje izboljšati, zlasti pa je treba povdariti, da se ne sme iti od njih niti za korak na nižje. Če bi se šlo, bi se slabše plačanemu delavstvu ne koristilo več, medtem, ko bi velika nevarnost izravnavanja na nižje ostala. Zakonsko normiranje mezd bi postalo za delavstvo s tem pretežno škodljivo in nihče ne bi mogel preprečiti, da bi se obrnilo javno mnenje delavstva z elementarno silo proti njemu in da bi zamisel, ki »omenja važen poskus za novo ure-
jevanje mezdnih odnosov, ki pa je obenem korak v neizvestnost, moralno propadla.
Ravno zato bi si želeli, da se delajo koraki v pravcu izvajanja uredbe počasi in oprezno in da bi bil obseg normiranja mezd za začetek rajši ožji, kakor širši. Vse to bi si želeli zato, da bi se mogle dobiti pri vsem tem potrebne izkušnje. To tembolj, ker vemo, kako težko bo doseči, da se bo predpisano tudi dejansko izvajalo. Prav imajo po našem mnenju tisti, ki povdarjajo, da je treba živih akcij za izvajanje zakonov tudi še potem, ko so zakoni uzakonjeni. Pri nas boleha vsa naša socialno politična zakonodaja na tem, da so Inšpekcije dela prešibke, da bi mogle bedeti nad izvajanjem socialno političnih zakonov. V tem primeru vsekakor ni izključena nevarnost, da bi ostale koristi navidezne, medtem, ko bi postale nevarnosti resnične.
Iz teh razlogov bomo v konkretnem delu naših predlogov predložili, da se obseg predvidenega normiranja nekoliko zoži. Vse to delamo v cilju, da bi se to, kar je enkrat zakonsko normirano, brezpogojno tudi izvedlo. Delavske organizacije bodo sodelovale pri rešitvi tega problema strogo stvarno in bodo storile vse, kar je od njih odvisno, da se zamisel oblastnega normiranja minimalnih mezd ne kompromitira. One mislijo, da gre pri uveljavljenju predložene naredbe za uveljavljenje velike nove socialno zaščitne zamisli. Tako uveljavljenje je za delavstvo važnejše, kakor so koristi, ki jih more prinesti komurkoli dnevna politična agitacija.
V	spreminjovalnih predlogih se izrekajo delavski predstavniki za enostavnejšo in manj komplicirano stilizacijo. Zlasti obrtne stroke naj bi se v naredbi ne navajale posebej.
Posebna skrb se je posvečala temu, da bi se osiguralo tudi dejansko izvajanje onega, kar bi naredba slabše plačanim delavskim kategorijam dala.
Iz tega razloga smo pristali na poslodavski predlog, da bi skusili še po anketi v razgovorih s poslodav-sko delegacijo velika nasprotstva, ki so se med obema delegacijama pojavila, zbližati. Šli smo pri tem s stališča, da bo vse, na kar bodo tudi poslodavci pristali, kasneje lažje v resnici uveljaviti.
Dosedanji razgovori pa so pokazali, da je med obema delegacijama mogoč sporazum le glede oblike naredbe, ne pa tudi v najvažnejšem, v tarifi.
Obe strani sta za to, da bi dobila uredba enostavnejšo obliko, ki bi omejila nepotrebne spore okrog besedila.
Glede višine tarif smo svoje že v načelni izjavi povedali in od tega tudi pri nadaljnjih razpravah ne bomo mogli odstopati.
Pri poslodavcih pa se pojavlja proti nekaterim' točkam uredbe hud odpor. Tu bo odločila dokončno banska uprava. A tudi ona, kakor upamo, že objavljenega osnutka ne bo mogla več poslabševati.
Ogrožene so po poslodavskih predlogih opekarne, nekatere lesne stroke, kakor tovarne meril, pod-petnikov, vpognjenega pohištva, gozdna dela.
Poslodavci navajajo, da so v teh strokah sedanje najnižje mezde zelo nizke. Neka opekarna poroča n. pr., da plačuje sedaj najnižje mezde 1.20 do 1.60 Din in da bi pomenilo več kakor 100 odst. povišanje mezd, če bi se izvedel predložen osnutek. Zlasti se izgovarjajo opekarne na opekarne v Savski banovini, kjer so mezde v opekarnah baje vseskoz tako nizke. Tam se je določila tudi v začasni naredbi minimalna mezda za opekarne le z 2 Din. Mi nismo nikoli tajili, da taki primeri nizkih mezd ne postojajo. Trdimo pa, da niso tako splošni, kakor se trdi. temveč le izjeme in socialen škandal, katerega iz naše sredine izbrisati — je baš svrha naredbe. Tudi v Savski banovini minimalna mezda ni določena z 2 Din za opekarne, ampak le skupaj za vse stroke, pri čemur je predvideno, da se bodo določale kasneje višje minimalne mezde po strokah. Najmanj upravičene so nizke mezde
v opekarnah, kjer je delo sezonsko in vseskoz težko. Ali bo delavska delegacija o odporu proti temi napadom uspela? To ni odvisno samo od nje, temveč tudi od akcije delavstva samega. Sedaj je čas, da stopijo na plan za svoje interese predvsem ogrožene stroke same. Bila bi potrebna radi opekarn tudi pomoč zainteresiranega delavstva iz Savske banovine.
Bili bi pa krivični, če bi zahtevali, naj si te stroke le same pomagajo. Te stroke so tako na slabem zato, ker delajo pod najneugodnejšimi pogoji in v najneugodnejših okoliščinah.
V	takih primerih morajo stopiti na pomoč tudi ostali delavci, tudi če pri tem ne gre za njihove neposredne koristi. Delavstvo je znalo pokazati ob vsaki priliki, da je solidarno in da ne gleda le na posebne interese poedincev. Ta solidarnost je tudi v tej borbi potrebna.
Temelji so nedotakljivi
V	velikih organizacijah ne more iti vse po medu. Mnogo glav, mnogo misli in če vlada v pokretu le nekaj demokratskega duha, je samo po sebi umevno, da morajo priti vse te različne misli na dan.
Pa to ni nikaka nesreča. Misli — če so lojalne — se krešejo med seboj in iz njih nastane tekom časa enotna volja, ki ustvarja čudeže, če ima pokret dovolj inteligentno vodstvo, da tej enotni volji v pravem času prisluhne, jo pravilno interpretira in akcijsko uveljavi. Prave čudeže ustvarja v tem pogledu vodstvo francoske socialistične stranke z Leonom Blumom na čelu.
Te uvodne besede smo napisali, da bi kdo ne mislil, da podcenjujemo vrednost debat in, da imamo namen zagovarjati ozkosrčno tolmačenje tiste brezdušne discipline, ki ne trpi tujega mnenja in tujih misli.
Toda pri vsej širokogrudnosti in upoštevanju duhovnih prvin nas pa ne more zadržati nobena sila. da bi ne obsodili takega početja, ki ruši temelje našega skupnega pokreta. Tembolj ga moramo še obsoditi, če se hoče dati takim destruktivnim tendencam politično obeležje in prikazovati napore za edinstvo pokreta, kot politično sovražen akt proti ljudem, ki so, recimo, bolj levičarsko razpoloženi.
Razčiščen je tega problema — če tudi je boleče — je dandanes, ko se utihotaplja v vse pokrete, zlasti še v delavske, toliko raznovrstnih tendenc, ki nimajo s temi pokreti prav nikake programatične skupnosti, nujno potrebno. Antitrockistični procesi so te tendence do kraja razgalili. In danes je vsakemu politično šolanemu človeku jasno, da se skriva pod krinko skrajnega levičarstva stotine hotenj, ki so pravemu napredku človeštva do skrajnosti sovražna.
Tu niso v igri samo trockistov-ske metode, o katerih je sedaj gladko dokazano, da sprejmejo denar tudi od Gestapa (nemška tajna policija) in od japonskega špijonažnega oddelka, samo, da bi se dokopali na oblast in udovoljili svojim bolestnim težnjam po osebnem maščevanju nad ljudmi, ki jih je sila razmer postavila na mesta, od koder so oni še pred kratkim sipali ogenj in žveplo na vse. ki niso brezpogojno klecnili pred njihovo zapovedjo na kolena.
Ne samo v Rusiji so ti ljudje zagrešili kopico ogabnih zločinov, tudi v Franciji in zlasti v Španiji so oni tisti, ki mečejo vedno znova ja-
bolko spora med ljudstvo in slabe, kjer le morejo vsa ona hotenja, ki gredo za plemenitimi cilji osrečitve vsega delovnega človeštva.
Rekli smo, da niso samo trocki-stovske sile, ki hočejo razkrojiti vse pozitivne sile človeštva, primešava-jo se še druge, ki imajo svoj izvor čisto izven delavskega pokreta, ki so pa spoznale, da je baš delavski pokret v vsakem narodu in v vsaki državi tista pozitivna sila, ki se še po svoji naturi upre vsakemu mračnjaštvu in to do poslednjega moža in poslednjega diha.
Mi ne vemo v koliko so ljudje, ki so jih morale naše organizacije zadnje čase izključiti, pripadali zavestno tem elementom. Čisto verjetno je, da so jim služili le nehote in čisto slučajno. Toda njihova krivda tudi v tem slučaju ni manjša. V velikih odločitvah ni časa za razmišljanje, če je kdo zavestno ali le zapeljan zastrupljal vodnjake. Kadar gre za temeljna vprašanja je dovolj, če je prepovedano dejanje zagrešil, pa mora biti enkrat za vselej onemogočen.
Mogoče je tega ali onega zapeljalo na slaba pota mnenje, da naš pokret ne bo izvajal konsekvenc, ker se nerad odloči za borbo na notranji fronti. Toda ta račun je pogrešen. Mi smo že uvodoma povedali, da ne maramo brezdušne discipline, toda ta naša stalna linija nas pa ne bo nikoli zapeljala k popustljivosti tam, kjer bi pomenila zločin nad odporno silo pokreta.
Sicer je bilo pa dovolj opominov, prijateljskih odsvetov in vseh mogočih poskusov, da se s pametnimi argumenti prepreči škodljivo razdvajanje in teroriziranje pokreta. Ko so bila pa vsa mirna sredstva izčrpana in ko je bilo končno izbito sodu dno, je pa moralo priti do dejanj, ki naj očuvajo enotnost in moralno zdravje našega skupnega pokreta. Če je bila sila udara presenetljivo močna, naj se dotični, ki so to silo okusili, zavedajo, da so ravno tisti, ki razpolagajo s tako silno kopico potrpežljivosti, na drugi strani toliko odločnejši, če so se prepričali, da lepa beseda ni lepega mesta našla.
Resolucija, ki jo je SDrejel plenum Strokovne komisije dne 23. maja t. I. in ki je bila objavljena v št. 6 »Ljudskega glasu« kaže. da so možje govorili možko besedo.
Služi naj v spodbudo prijateljem, da ima naš pokret zvestega čuvarja1, neprijateljem naj bo pa v resno svarilo. ker nekaznovani ne bodo rušili osnov našega pokreta. F. S.
Kongres internacionale
tovarniških delavcev
Ženeva, dne 5. junija 1937.
V	dneh med 31. majem in 4. junijem se je vršil v Ženevi 6. redni kongres Internacionale tovarniških delavcev, ki ima svoj sedež v Amsterdamu. Poleg 43 delegatov iz 16 držav se je kongresa udeležilo tudi večje število odličnih gostov, med njimi: direktor mednarodnega urada dela Butler, tajnik IGB. Scheve-nels, minister socijalne politike Ce-hoslovaške J. Nečas in drugi.
Splošno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije sta zastopala ss. J a-k o m: in Lovro in Kolner Al. Jugoslovanska delegata sta bila iz predsedstva kongresa posebej pozdravljena, ker je SDSZJ bila prvič na internacionalnem kongresu zastopana.
Po otvoritvi kongresa in pozdravnih govorih gostov so se prečitala pozdravna pisma sodrugov iz Nemčije, Avstrije in Italije, ki javljajo, da socijalistično gibanje v teh deželah kljub fašistični reakciji še živi in izjavljajo svojo solidarnost z Internacionalo.
Kongres je obravnaval obširen dnevni red. Poleg poslovnega in finančnega poročila za leta 1933—1936 so bili med važnejšimi referati: a) Poklicne bolezni in nevarnosti v kemični industriji ter njih sprečevanje, referent profesor dr. Carozzi, vodja strokovne higijenske službe pri Mednarodnem uradu dela v Ženevi, b) Dr. Hans Oprecht, predsednik soci-jalno-demokratične stranke v Švici je podal referat: Politika načrtnega gospodarstva in dela z internacionalnega stališča. Tajnik Internacionale K. de Jonge je v svojem referatu temeljito obdelal vprašanje mednarodnega skrajšanja delovnega časa v kemični industriji od 48 na 40 ur tedensko. Dalje se je obravnavalo vprašanje združitve organizacij steklarskih delavcev vseh dežela v okvirju Internacionale tovarniških delavcev. Iz tozadevnega poročila je razvidno, da so tej internacionali priključene že vse steklarske zveze, razen dveh, to je steklarjev Čehoslovaške in Francije. S posredovanjem IGB bodo v najkrajšem času vstopili v to internacionalo tudi steklarji imenovanih dveh držav.
K vsem referatom so bili napravljeni primerni sklepi. Sklepi glede zahteve po konvenciji za internacio-
nalno skrajšanje delovnega časa v kemični industriji, kakor tudi sklepi in predlogi za omejevanje bolezni (zastrupljenj) in nezgod v kemični industriji, se bodo predložili konferenci Mednarodnega urada dela, ki se v Ženevi pravkar vrši.
Kongres je sprejel tudi resolucijo, v kateri izjavlja simpatije in solidarnost borcem v Španiji, ki dopri-našajo ogromne žrtve v boju za politično, kulturno in gospodarsko svobodo narodov cele Evrope, zlasti delavskega razreda. Kongres poziva tovarniško delavstvo vseh dežel, da heroje v Španiji moralno in materi-jalno podpirajo.
Iz poslovnega poročila je razvidno, da je članstvo internacionale napredovalo kljub temu, da so radi fašistične reakcije izpadli iz Internacionale tovarniški delavci Nemčije in Avstrije. Zlasti je mogočen porast članov kemične in papirniške industrije v Franciji. V letu 1936 so napredovali za nad 200.000 članov.
Po obravnavi predlogov organizacij raznih dežel je bilo sklenjeno, da ostane sedež Internacionale še nadalje v Amsterdamu. V eksekuti-vo Internacionale pridejo zastopniki sledečih držav: Holandska, Švedska, Norveška1, Danska, Belgija, Francija, Anglija in Čehoslovaška. Za predsednika je bil ponovno izvoljen s. Robert Nielsen (Danska), za tajnika s. K. de Jonge (Holandska). S. Nadvornik F., tajnik zveze kemičnih delavcev Čehoslovaške bo v odboru Internacionale zastopal delavstvo Slovanskih držav.
Kongres Internacionale se je vršil v naj večjem soglasju in solidarnosti zastopnikov delavstva vseh zastopanih narodnosti. Delavstvo vseh dežel se zaveda, kako nad vse važna je mednarodna solidarnost ravno v sedanjem času, ko skuša fašizem uničiti kulturne in gospodarske pridobitve delavskega razreda.
Med prepevanjem Internacionale je bil kongres dne 3. junija s popolnim uspehom zaključen. Dne 4. junija je napravila celokupna delegacija izlet v Shamoniks pod veličasten Mont Blank v Francijo.
Dne 3. junija je bila otvorjena 23. mednarodna konferenca dela in » sodeluje večina kongresnih delegatov tudi pri tej konferenci.
L. J.
Mrtvi zakoni
Po večletni borbi so dosegli naši pekovski pomočniki, da je izšla uredba o zapiranju in odpiranju obratov, ki daje pekovskim pomočnikom, če tudi le v skromnem obsegu, toliko potreben nočni počitek. Človek bi mislil, da je s tem to vprašanje rešeno. V resnici pa je drugače. Poslodavski svet se je pozitivnemu zakonu uprl. Nova naredba se na celi črti krši. Obstoja velika nevarnost, da bo postala ta uredba eden izmed mrtvih zakonov, iz katerih obstoja polovica naše na papirju še dokaj lepe socialne zakonodaje.
Strokovne organizacije pekovskih pomočnikov razvijajo živo delavnost v varstvo zakona. v.«»	d*	ic
ur/avini
mar«----------
To pa ni edini primer te vrste.
V	roke so nam prišli rezultati ankete
o	socialnem položaju vajencev, ki jo je Delavska zbornica ravno te dni zaključila. Ti rezultati obsegajo podatke o 1556 vajencih in bodo objavljeni med drugim gradivom v obsežni publikaciji, ki se bo bavila z vajeniškimi vprašanji. Obrtni zakon je dovolil mojstrom razširiti učno dobo na štiri leta. Zato pa je predpisal na drugi strani, da mora prejemati vajenec za svoje delo odškodnino. Iz ankete pa se vidi, da je prejemala le četrtina vajencev primerno odškodnino. Pa še to je bila povečini le odškodnina v hrani in stanovanju, ki ni rezultat novega zakona, temveč stara tradicija, ki Je ne kaže opustiti, ker se da za nekatere stroke, kakor n. pr. za peke in mesarje delovna sila le na ta način polno izkoristiti. Nad 75% vajencev ne prejema nikake odškodnine v denarju, čeprav pozitiven zakon to predpisuje. Pozitiven zakon predpisuje, da vajenci pod nobenim pogojem ne smejo delati nad 8 ur dnevno in ne ponoči. Pekovski vajenci ne bi smeli delati pred 4. uro zjutraj.
Anketa ugotavlja, da je bil v Ljubljani delovni čas le v 11.5% v skladu z zakonom, v 89.5% pa se je kršil. Tozadevni podatki o vajencih dajejo slutiti, da se krši
delovni čas na enak način, — —uli
o« —, tudi pri obrtnih pomočnikih.
Kršitve predpisov o delovnem času so pri vajencih naravnost strahotne. V najslabših primerih dosega delovni čas vajencev tudi po 18 ur na dan!
Kjerkoli se more pritegniti vajenec ponoči k delu, se tudi priteguje, marsikje še bolj kakor pomočniki.
Naša stvarnost je na vsem tem velikem področju taka, da lahko trdimo, da spadajo vsi zakoni za zaščito mladostne delovne sile med mrtve zakone.
Vpričo vsega tega ni čudno, če med delavstvom krog tistih, ki pravijo, da so za delavstvo socialno zaščitni zakoni brez vsake koristi, stalno raste. Mi se s takimi glasovi, čeprav jih razumemo, ne moremo strinjati.
Mi smo se vedno zavedali, da se je treba za izvajanje zakona stalno boriti, če nočemo, da postane zakon — mrtev zakon.
S	tem, da se nam zajamčujejo na papirju pravice, pa dosežemo vendarle važno spremembo. Delavci so se borili za svoje pravice v prejšnjih časih često v takih taktičnih situacijah, da na drugi strani niso stali le poslodavci, temveč tudi vsa državna sila. V prsa delavskih bojevnikov, ki so se borili za stvari, ki so danes zakon, so bili naperjeni morda še pred desetletji bajoneti. Kasneje se je taktična situacija v toliko spremenila, da so proglasili bajoneti v tej borbi svojo nevtralnost.
V	sedanjih mrtvih zakonih pa obljubljajo, da bodo stopili na našo stran. To borbe za delavske pravice silno olajšuje, to povečuje izglede na uspeh, — to pa se še od-daleč ne pravi, da je postala sedaj borba za uzakonjene pravice nepotrebna. Kdor misli, da se vsiljuje pravica na krožniku, ta je sokriv mrtvih zakonov.
Skrajni čas je, da napovemo mrtvim socialnopolitičnim zakonom, — i»,
STROKOVNI VESTNIK
najodločnejši boj.
RUDARJI
GLAVNA SKUPŠČINA GLAVNE BRATOVSKE SKLADNICE
V četrtek, dne 13. maja t. 1. se je vršila v dvorani Delavke zbornice v Ljubljani glavna skupščina delegatov glavne bratovske skladnice za dravsko banovino. Skupščine se je udeležilo 29 delavskih delegatov, od katerih je odpadlo na ZRJ 16, na SMRJ 6 in na ostale 7 delegatov. Ravno toliko je bilo zastopnikov podjetij.
Na skupščini je bilo podano poslovno poročilo za leto 1934, 1935 in 1936. Poročila so bila odobrena soglasno. Iz poročila za leto 1936 je razvidno, da je bilo lani v oddelku za pokojninsko zavarovanje zavarovanih 10.326 članov, pri bolniškem zavarovanju 11.348 aktivnih članov z 22.892 svojci. Ravno toliko je bilo zavarovanih v oddelku nezgodnega zavarovanja.
Premoženje pokojninske blagajne je znašalo koncem leta 1936 Din 13,629.693.99, nezgodne blagajne Din 5,128.604.08 iu vseh bolniških blagajn pa Din 19,449.413.34. Pokojninska blagajna je prejela v tem letu od Osrednjega sklada za sanacijo pasivnih bratovskih skladnic v Beogradu podporo v znesku Din 4,638.000 za kritje primanjkljaja na izdatkih za izplačilo pokojnin. Tudi banska uprava je stavila v pomoč znesek Din 100.000 Iz tega poročila je dovolj jasno razvidno, kako potrebna je pravilna sanacija te panoge zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva.
Podalo se je tudi poročilo o Osrednjem skladu bolniških blagajn, katerega premoženje znaša Din 2,401.585. Ta sklad, v katerega plačujejo vse bolniške blagajne bratovskih skladnic po 2% od pobranih prispevkov, je namenjen v prvi vrsti za ureditev modernega okrevališča za vsled bolezni oslabele člane in njihove otroke. To-pogledno je že v pretečenem letu kupila uprava neko posestvo na Gorenjskem za znesek Din 180.000. Tu se sedaj vršijo adaptacije in priprave za dovršitev okrevališča.
Premoženje sklada za podpiranje brezposelnih rudarjev in topilničarjev je znašalo Din 823.895.80. Na podporah je bilo izplačano Din 339.288.68. Dnevne podpore so znašale za člana Din 10, za svojca Din 3 in to z nad 3 letnim članstvom za dobo
6	tednov; za nad 2 leti članstva, za 4 tedne in za nad 1 letno člansko dobo, pa za 3 tedne. Izplačevalo se je tudi izredne podpore.
Nato je Uila izvoljena nova uprayai katero so v glavnem upravnem odboru zasedli predstavniki ZRJ s 4 mesti, SMRJ z
1	in ostali z 1 mestom. Nadzorstvo in razsodišče sta zasedli prvi dve skupini.
Pri točki razno se je sprejelo deloma soglasno, deloma odvojeno razne spremembe	k	pravilniku,	v katerih	se od delavstva	v	glavnem nanašajo na zaščito do-
sežene kategorije, jasnejše določbe v pogledu volitev, skrajšanje zavarovalne dobe za	dosego polne	pokojnine	in črtanje
določb,	o	zdravniško	dokazani	dvetretjin-
ski delanezmožnosti za one, ki so dosegli določeno zavarovalno dobo ali starost.
NAJ SE URADNO UGOTOVI PORAST DRAGINJE
Ker je menda vsakomur znano, da so se cene življenjskim potrebščinam v zadnjem času znatno dvignile in se pri raznih mezdnih razpravah od strani podjetnikov trdi, da to ni res, je vodstvo ZRJ v Zagorju zaprosilo Delavsko zbornico v Ljubljani, da takoj predlaga ustanovitev nepristranske uradne komisije, ki bo od časa do časa ugotovila resničnost stanja draginje. To je potrebno radi izbegavanja vsakršne demagogije, pa bilo s katerekoli strani.
IZ REVIRJEV TPD
V rudnikih Trboveljske prem. družbe se letos do tega časa precej več dela kot lani. To je za pozdraviti in želimo, da bi se eimprej sploh vso delavstvo polno zaposlilo in ne samo gotov del.
Ali nekaj je, preko česar mi ne moremo mimo, brez da javno tega ne ugotovimo. Šihti sicer so; to je res. Ali iz poročil, ki jih prejema ZRJ iz posameznih rudnikov posnemamo, da se na posameznih rudnikih vrši vedno hujše takozvana tiha borba za zaslužek. Z drugimi besedami povedano, rudarji kljub svoji normalni storitvi ne pridejo nikamor s svojimi akordnimi zaslužki, razen nekaj izjem. Izgleda, kakor da je TPD lanskoletni izdatek na povišanju temeljnih mezd obula v čevelj akordnih postavk, ki zato družbo nič ne žuli, pač pa rudarje. In v tem tiči vzrok razburjenja med rudarji in zato potreba raznih intervencij.
MEZDNO GIBANJE RUDARJEV RUDNIKA SV. KRIZ
Zedinjene tvornice stakla Abel d. d. Zagreb imajo sedaj konjunkturo kot še nikoli. Ta družba ima v svoji posesti poleg steklarn še tri rudnike in sicer Sv. Križ z 30 delavci, Keramični Liboje z 96 delavci in Klenovec v Savski banovini z 146 delavci. Za vse te rudarje ne obstoja nobena kolektivna pogodba, niti se za nje upošteva obrtni zakon niti § 1154b. Organizirani v ZRJ so samo oni pri Sv. Križu, ostali pa nikjer. Naravno je, da so ravno ti prvi zaprosili za povišanje svojih plač. Pri tem so zahtevali sklenitev pravilne kolektivne pogodbe z upoštevanjem vseh pravic po zakonu. Predstavnik podjetja je sicer pristal na povišanje temeljne mezde za po-
vprečno Din 2.25 na šilit, odklonil pa je podpis kolektivne pogodbe in priznanje določb socijalnega prava. Izjavil je, da bi podjetje gotovo tudi nato pristalo, če bi to zahtevali tudi rudarji Klenovca in Keramične v Libojah. Ti pa najbrž tega, vsaj v Keramični, zahtevali ne bodo, ker so čisto v katoliških rokah in se pri tem rudniku marksiste zelo težko vidi. Iz tega je dovolj jasno razvidno, kakšna coklja je neorganizirano delavstvo gospodarskemu in kulturnemu napredku vsega delavstva.
MEZDNO GIBANJE RUDARJEV DRŽAVNIH RUDNIKOV
Neznosen gospodarski položaj, v katerem se rudarji državnih rudnikov že leta in leta nahajajo, jih je prisilil, da so že koncem lanskega leta zahtevali povišanje svojih plač. V mesecu januarju t. 1. je došlo poročilo iz Beograda, da ima generalna direkcija uprave državnih rudnikov v Sarajevu nalog, da se izjavi glede povišanja plač. Ko nato ni bilo nobenega odgovora, je Savez rudarskih radnika v Zenici ponovno urgiral pri ministru za rudnike in šume, kaj je z mezdno razpravo? Dobil je odgovor, da je uprava sklenila počakati izid volitev obratnih zaupnikov in bratovsko skladnico. No, to se je že davno izvršilo in mezdne razprave še do danes ni.
Ker pa lačni rudarji s svojimi družinami ne morejo več čakati, so sklenili poslati g. ministru za rudnike in šume v Beograd tozadevno spomenico, katero so vsi lastnoročno podpisali, da s tem g. ministru dokažejo, da nikdo od ervenih ali žutih predstavnikov delavstva ne rabi za sebe mezdnega gibanja, temveč edino le lačni želodci rudarjev in njihovih družin.
*
Gospodu
Ministru za šume in rudnike
Beograd.
Podpisani rudarji zaposleni v državnem rudniku (kraj) dravske banovine, si dovoljujemo zaprositi Vas g. Minister za čimprejšnjo rešitev vprašanja povišanja naših sedaj veljavnih temeljnih in akordnih mezd ter spremembe gotovih določb sedaj veljavnega »Radnega ugovora« za rudarje državnih rudnikov.
To našo prošnjo utemeljujemo s sledečim:
Že lansko leto smo po svojih zastopnikih osebno in pismeno obrazložili g. Ministru naš nevzdržen gospodarski položaj. Kot vzrok smo navedli sledeče: prvič, že v splošno prenizko postavljene mezde v Radnem ugovoru z dne 16. jan. 1933, drugič, veliko število praznovalnih šihtov in tretjič pa, vedno večji porast draginje, katera se osobito v zadnjem času zelo občuti. To so g. Minister činjenice. katere so privedle nas rudarje in naše družine v dobesedno stradanje, brez da bi pri tem le mogli misliti za preskrbo obleke sebi in našim družinam.
Ker smo uverjeni g Minister, da boste razumeli in uvaževali naš obupni položaj, v katerem se nahajamo, smo prepričani, da boste potrebno ukrenili, da se v smislu od vseh rudarjev državnih rudnikov predloženih zahtev v najkrajšem času skliče mezdna razprava, na kateri se bodo naše plače primerno povišale in sprejele tudi druge naše zahteve po spremembi gotovih določb sedaj veljavnega Radnega ugovora.
sploSna delavska STROKOVNA ZVEZA
KOLEKTIVNA POGODBA V TOVARNI LEPENKE PREVALJE
Pretekli mesec, dne 26. maja, je sklenila Splošna delavska strokovna zveza, ki jo je zastopal s. Jakomin Lovro, s podjetjem grofa Thurna, tovarna lepenke in lesovine v Prevaljah,, kolektivno pogodbo, so se regulirale plače, ki znašajo od Din 2.85 do Din 4.40 na uro. Posebna določba v pogodbi pa jamči delavcem pri akordu, da morajo zaslužiti vsaj 25% nad normalno urno plačo.
Pogodba regulira dalje vprašanje stanovanjskih doklad in določa za oženjene delavce Din 30, za neoženjene Din 15 mesečne doklade. Urejuje se tudi delovni čas z 8 ur dnevno, nadure pa z zakonitim 50% poviškom.
Pogodba urejuje dalje tudi vprašanje praznikov, med katere prišteva tudi L maj, odškodnine radi bolezni in zadržkov pri delu in kar je zelo važno, predpisuje v njenem 6. poglavju, da imajo delavci in delavke zaposleni preko 4 leta pri podjetju letno 3 dni plačanega dopusta, za vsako nadaljno leto službe se poviša dopust za en dan, do največ 7 dni na leto.
V	pogodbi je tudi posebna določba o delavskih obratnih zaupnikih, ter splošna določila, kjer je zagotovljena delavcem svoboda organiziranja, dalje določilo,_ da se imajo plače izplačevati vsakega 15. v mesecu, na prvega v mescu pa se dovoljuje primeren predujem.
Pogodba je v veljavi od 1. junija t. 1. in velja do 31. maja 1938. Ce se en mesec pred potekom ne odpove, pa velja za nadaljnje leto. Določbe glede plač pa so od-povedljive vsakega 1. v mesecu, če so podani tehtni razlogi.
Kljub težkemu položaju, v katerem delajo naše strokovne organizacije pomeni ta pogodba nov napredek in soliden temelj za nadaljnje udejstvovanje prevaljskega delavstva.
15. junija 1937
»DECXVEC«
Stran 3
Da smo pa to dosegli, gre v prvi vrsti zahvala našim zavednim članom organizacije. kateri se dobro zavedajo, da brez organizacije ni zmage ter našemu centrajne-niu tajniku s. Jakominu, ki je z izredno vnemo pomagal k uspehu.
S svojim delom je podružnica dokazala, da je delazmožua, zato z zadovoljstvom ugotavljamo danes to, da je tudi ostalo delavstvo v Prevaljski okolici pripravljeno se priključiti naši podružnici. Tiste pa, ki so vedno podcenjevali odbor podružnice, kakor »kaj bodo kaj takšni mladi fantje« in »pokažite če ste kaj zmožni, potem pa pristopimo v organizacijo«.. Pozivamo jih, da držijo besedo in obljubo izpolnijo, kajti za vsakega delavca in delavko je mesta v naši strokovni organizaciji, v kateri se ti tvoji prispevki obrestujejo najboljše. Zato ne odlašajte in pristopite polnoštevilno v svojo razredno strokovno organizacijo Vsi delavci in delavke papirnice, kakor tudi ostalo delavstvo v Ppevaljah, da si bomo skupno priborili boljše pogoje za našo eksistenco.
LESNI DELAVCI
Podružnica lesnih delavcev v Ljubljani, je sklicala zborovanje za petek, dne 28. maja t. 1. v veliki dvorani Delavske zbornice. Zborovanje je bilo dobro obiskano, okoli tristo pomočnikov in pomožnih delavcev se je odzvalo klicu svoje strokovne organizacije. Lansko leto je lesno delavstvo v Ljubljani izvojevalo kolektivno pogodbo. Res ni taka, kot bi si jo želeli, ali res pa je tudi, da se ta niti v celoti po delavnicah ne izvaja. To ni krivda organizacije, kot hočejo to nekateri prikazati, temveč na delavstvu samem.
S. Stanko je obrazložil pomen uredbe o minimalnih mezdah do potankosti, kaj je dotjrega in kaj je slabega. Navajal je posamezne stroke v kolikor bi prišle potom te uredbe na boljše plače. To pa je tako malenkosten odstotek, da niti ne pride v poštev za slovensko delavstvo. Tako je lesno delavstvo bilo proti taki uredbi, ter če se izda, naj se izda taka, da bo res odgovarjala prilikam življenjskega standarta v Sloveniji. Lesno delavstvo ne mara miloščine, ono hoče pošteno plačo. Podjetniki se šopirijo z preciznimi izdelki na velesejmu v Ljubljani. Da pa bi upoštevali tudi one, ki so to delo izvršili v njihovo slavo, jim še iz daleka ne pride na misel. Njim se zdi minimalna mezda kot je bila predpisana prevelika, češ, da jih bo, če to plačajo, vzel hudič. Nič pa ne vprašajo njihove pomočnike, ki jih jemlje iz dneva v dan!
S. Bricelj je do potankosti skritiziral vse nedostatke med pomočniki. Oni kritizirajo vse, kriva slabih razmer je organizacija, oni funkcijonar, ki jo vodi, skratka, vse se jim vidi njim nasprotno. Le kaka dalmatinska beznica jim je svetovalka! Že itak celi dan v prahu, pa še .oni prosti čas je treba v zaduhli kleti pustiti! Organizacija, ki bi morala biti zmožna da vodi borbo, jo zaničujejo. Gotovo je, da dokler bo tako, bodo tudi razmere po delavnicah take kot so!
Izvoljeni so bili tudi delegati za kongres zveze, ki se je vršil v Ljubljani 13. junija t. I. Želja je bila, da se članska zborovanja vrše večkrat, kakor tudi zaupniški sestanki. Zveza bo skušala v jesenskem casu prirediti tečaje za izobrazbo delavni-ških zaupnikov, na kar se mladino že v naprej opozarja.
V	nedeljo popoldne 6. junija t. 1. je sekcija pleskarjev, sobo in črko-slikarjev, spremila na zadnji poti svojega člana s. Bricelj Andreja na pokopališče sv. Urha v Dobru-njah.
Pokojni je dočakal starost 73 let, bil je do zadnjega čil in zdrav in izredno vesele narave. V mladih letih se je udejstvoval v športu in je precej potoval po svetu. Nekaj časa je bil tudi samostojen mojster, ker pa ni imel finančne možnosti, je to opustil ter ostal pomočnik.
Bii je -dober družabnik in je svojim sodelavcem bil najboljši učitelj in svetovalec. Kljub visoki starosti pa je bil aktiven borec v socialistični organizaciji ter pobornik socialistične misli.
Podružnica ZLDJ v Litiji je Imela v nedeljo, dne 6. junija 1937 »dopoldne v gostilni •pri »Lapu« zborovanje lesnega delavstva. Na dnevnem redu se je razpravljalo o položaju lesnega delavstva, kolektivnih pogodbah in minimalnih mezdah. Poročal je centralni tajnik s. Bricelj iiz Ljubljane, le žal da se delavstvo premalo zanima za vsa pereča
vprašanja.
Že lani smo skušali izvesti kolektivno pogodbo za vsa podjetja, ni pa bilo mogoče, ker je ravno v te»m času bila sezona pri kraju. Seda) pa se je zopet pojavila želja, da se to ^ izvede. Nekateri podjetniki se držijo že lani skleniene kolektivne pogodbe v Lljub-ljani ter po nji iz-plačujejo svoje delavce. Par pa jih je, ki nočejo nič slišati ter plačajo svoje delavce kot se jim to zljubi.
Neki gospod mizarski mojster plača svojega pomočnika na teden za 60 urno delo piši in beri osemdeset Din, brez hrane in stanovanja. So pa še morda tudi drugi, ki tako plačajo. Vprašamo pomočnike, kdo je temu kriv? Seveda če 'g. mojstru diktira milostljiva, je ipač tako.
Drugi g. podjetnik je odpustil izvoljenega obratnega zaupnika, češ da nima dela, pa se je še izgovarjal, da ni vedel, da je on zaupnik. Mi pa dobro vemo, da je to znal, in to 6e preje, predlno je (bil izvoljen. Tu v tem podjetju, ki zaposluje v Litiji 30 delavcev, je tudi iplača kot na jugu države, na uro prejemajo delavci po Din 1.50, edino ed«n je bela vrana, to je gaterist, ki ima na uiro
Din 4.50. Zakon mu je španska vas ter on smatra delavca za državljana tretje vrste. To so možakarji, ki stojijo na čelu one organizacije, ki je za enakopravnost? Ob času občinskih volitev so jim bili delavci glasovalna mašina. Govorili so, ako ne boste tako kot mi hočemo, bomo pa delo ustavili. V organiziranem delavcu vidijo antidržavnega elementa, ki ga je treba pregnati iz Litije.
Ja gospodje, dokler bodo delavci verjeli Vašim frazam, le tako dolgo boste tako delali z njimi. No pa oibračun pride po storjenem delu. Oni \gospod, ki pa hodi dajat direktive, bo tudi prejel svoje plačilo, tako kot ga bo zaslužil za svoje delo.
Delavstvo je sklenilo, da hoče iti na delo, da vse lesne delavce privede v organizacijo, da se kolektivno bori proti krivicam, ki se mu delajo. Želja je bila, da bi se vršilo več predavanj, d'a' se seznani z obstoječimi predpisi in da se usposobi za »borbo. Ta korak je za pozdraviti, ker le izgrajeni delavci so v stanju, izvojevati boljše delovne pogoje. Zato pa delavec izobrazuj se in čitaj delavski tiski — Oipazovalec.
ŽIVILCI
Peki so imeli v nedelje1, dne 6. junija t. 1.
zborovanje pri Lojdy. Udeležba je bila bolj .pičla, ker so morali nekateri delati za velesejem, nekateri pa kršiti novo naredbo, ki omejuje nočno delo v pekarnah. Na sestanku se je razpravljalo največ o tej naredbi, ki jo je izdal ban za Dravsko banovino in ki je stopila letos s 15. majem v veljavo in ki omejuje nočno delo na 3. uro zjutraj.
Pomočniki so ugotovili, da se pretežna večina mojstrov naredbe ne »drži in ignorira banove, odnosno ministrove zapovedi.
Navajamo glavne mojstre-kršitelje te naredbe in postavljamo v ospredje one, ki se javno prištevajo k dobrim katolikom, re-elnim in humanitarnim mojstrom, iso pa v resnici profit-katoliki, glavni reakcijonarji in, največji nasprotniki sodobnosti:	Dolinar
Franc, Dolinar Andrej, »Bele, Trček, Gmaj-nar, Cotič, Pirc, Pretnar Martin, Pretnar Jože, Seničar, Novak, Kante, Kalčič, Bir-tič, Jakin, Vertnik, Rape in drugi.
Proti tem kršiteljem1 je dalo pekovsko »delavstvo javen in glasen protest, posebno še »proti šikanam in terorju, ki ga vrše mojstri, ko zahtevajo od pomočnikov, da krše naredbo o prepovedi nočneiga dela in 'da morajo podpisovati izjave, češ, da ne žele omejitve nočnega »dela itd.
Nekateri »mojstri, predvsem iz Celja, so s takimi prisilnimi izjavami šli z deputacijo »do ibana in ga rotili, da naj »prekliče to naredbo, češ, da pomočniki delajo raje ponoči kakor »podnevi.
O, ironija! Že izza bivše šovinistične Avstrije se je pekovsko »delavstvo borilo za odpravo nočnega dela in doprinašalo ogromne in težke žrtve. To borbo se je nadaljevalo po prevratu vise do »danes. Saj ni bilo niti enega pekovskega sestanka, da se ne bi govorilo o nočnem delu. Tisoče resolucij in predstavk je bilo »odposlanih na merodajna mesta, zahtevajoč zakonite iprepovedi nočnega dela v pekarnah. In sedaj, ko se je po dvajsetih letih »v naši državi našel vendarle razumevajoč minister socialne »politike in ban, pa ti pridejo pekovski mojstri s trditvami, »da pomočniki ne marajo omejitve nočnega dela in da hočejo postati še nadalje s TBC prvenstveni pri OUZD.
Gg. mojstri, posebno tam po Štajerskem: Solche »Bock« schiesst bloss ein Sonntags-jagerl Gelt?
Povemo Vam še, da je ves Vaš teror in napor pri (gospodu ibanu, doseči spremembo te naredbe — zaman. Časi, ko so bani zjutraj naredbe izdajali, zvečer pa preklicevali — so za nami. Sedanja e pob a življenja nas vodi vse in brez razlike k napredku, moderniziranju in »sodobnosti. Mi jo pozdravljamo! Ukloniti pa se ji boste morali tudi Vi.
Ta banova naredba, za katero smo »mu mi hvaležni, je le »Vorstoss« pobijanja umazane 'konkurence med mojstri in »Vorschuss« na bližnjo popolno »prepoved nočnega dela v pekovski oibrti.
V	vseh naprednejših državah je nočno delo v pekarnah prepovedano. Tako je pred kratkim začelo pekovsko delavstvo v Lissa-boni s preddelom ob 7. uri zjutraj in ne strada zato nobeden Portugalec — kruha. Tudi je v Lissaboni za 1 — par gradov — bolj vroče ‘kakor ipri Dolinarju, Celju1 in Mariboru ...
Vse kršitelje te narebe se stalno vidno in nevidno kontrolira in prijavlja oblasti, ki jih bo po svoje nagradila. In prav je tako, če »grešiš, greš sicer k spovedi in dobiš pokoro v obliki »očenašev«, če kradeš (prisiljen ali neprisiljen) in te dobe, te »zaipro«. Če si ti na shodto zaleti in smatra oblastni organ, da si preveč povedal... »prijava — kazen in »če kršiš zakon i.n ti to dokažejo, je tudi kazen. In ker je uredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah itd., katero je izdal ban, tudi zakon in so se ugotovili »samo-voljniki«, ki jo krše, »bo torej tudi — kazen...
Pravi se, da simo pred1 zakonom vsi enaki »imajoči« in memaniči«! Ali smemo biti uverjeni v to? Ali ne bo kakih »Protek-cionskindov« — privilegij. Upamo, da ne. Ke»r sicer boste merodajni osmešili ne le to naredbo, ampak tudi naredbodavca ...
Na sestanku se je prečrtalo tudi dopis, v katerem nam g. Andrej Dolinar »odpoveduje kolektivno pogodbo za svoje pomočnike. Navzoči so vzeli to odpoved na znanje in so si o ig. Dolinarju vzeli svoje mnenje. Ta odlpoved nam bo poživela organizacijo, razumevanje pomočnikov za skupnost in zavednost. Tudi pomočniki se zavedajo, da so le enkrat na svetu, kakor g. Dolinar, in da
vse mine; debeli in suhi, zgarani in breizdel-nik, bogati in berači. To je za pomočnike ena uteha, druga pa ta, »da bo tudi g. Dolinar klonil pred bansko naredbo in izsužnjil svoje pomočnike od nočnega garanja in ob gotovem času zopet podpisal, odnosno se ravnal po kolektivni pogodbi, se skesal svojih grehov in postal eksakten — katolik, ki daje Bogu kar je božjega, kralju kar je kraljevega in pomočnikom kar je njihovega. — »In hoc signo vincis«.
Na sestanku se je sklenilo še, da se v kratkem skliče izredni občni »zbor in tako izpopolni odbor. Sestanku je predsedoval s. Tome, ker je ibil s. Breznikar službeno zadržan. Govorili so ss. Margetič, Jeršič, Kro-šelj in še mnogi drugi. Ob 12.15 je s. Tome zaključil zborovanje s pozivom, da pekovsko delavstvo še bolj učvrsti svoje vrste.
Tome,
STROJNIKI
Strojniki in kurjači
V	nedeljo, dne 30. maja t. 1. se je vršila seja Zveze strojnikov sekcija Ljubljana s predstavniki vseh naših pododborov. Na seji /te je ugotovila popolna soglasnost na gledanje naših zahtev in taktike. Navzoči so sklenili, da se takoj preide k vložitvi naših zahtev za vse strojnike in kurjače, zaposlene v industriji s parnimi napravami v Dravski banovini. Sedaj imamo že preko 90 odst. naših kolegov v Zvezi strojnikov, zato je naša zahteva po ureditvi mezdnih in delovnih razmer za vse strojnike in kurjače upravičena. Potrebno je, da se uredijo mezdne in delovne prilike za vse strojnike in kurjače po zakonu in pravilnikih, ki so v zvezi z našim delom v podjetjih.
Dne 1. junija t. 1. smo vložili osnutek naše kolektivne pogodbe s primernim dopisom na Zvezo industrijcev v Ljubljani. — Pričakujemo od našiih delodajalcev in Zveze industrijcev, da bodo upoštevali naše upravičene zahteve ter v najkrajšem času pristopili k ureditvi naših zahtev po osnutku kolektivne pogodbe, katero je vložila Zveza strojnikov.
Pripominjamo, da se ibomo poslužiLi vseh zakonitih sredstev za dosego naših zahtev, katere niso samo v interesu naših kolegov, ampak tudi v interesu naše industrije, ker le primerno plačan, ter za svoje delo upoštevan strojnik in kurjač, lahko vršita svoje posle v interesu našega gospodarstva.
Zaprosili smo za pomoč v našem mezdnem boju vse delavske in nameščenske organizacije, katere so nam obljubile vso svojo moralno in materijalno pomoč.
Strojnike in kurjače pozivamo, da pri eventuelnih »provokacijah ostanejo mirni in hladni, pokažimo d)a smo svojega dela zmožni ter »da ie le od nas odvisen reden obrat v »podjetjih. »Držite se samo onih direktiv, katere boste dobili od svoje Zveze, vse drugo odločno odklonite. Ker le disciplinirani in zavedni strojniki in kurjači so vredni boljšega življenja.
Hočemo, da se nam prizna za naše znanje in odgovornosti v službi tudi temu primerno ravnanje in zaslužek.
Če se lahko inozemske, takozvane specialiste, borendno plačuje, potem smo državljani J'Uigoslavije še tembolj upravičeni do zahteve »po človeku dostojnega življenja.
»Pričakujemo tudi »od pristojnih oblasti, da nam bodo šle na roko, ter so pomagale pri ureditvi »položajev strojnikov in kurjačev v podjetjih. Zadovoljen uslužbenec je najboljša opora podjetnika in države.
Strojniki in kurjači, kvišku glave, vsi za enega — eden za vse.
Sekcija strojnikov Ljubljana.
Članski sestanek pododbora v Celju, kateri se je vršil v nedeljo »dne 6. t. m. je bil po obisku kakor tudi po debatah o naših zahtevah in solidarnosti našega članstva na višku. Tem potom mioramo povdariti svoje zadovoljstvo za »delo in trud funkcionarjev pododlbora strojnikov in kurjačev v Celju. Po delu in pridobivanju1 članstva »za našo zvezo naj bodejo pododbori v Celju, Kočevju, Rajhenburgu in Trbovljah za »vzgled vsem drugim pododborom.
Na rudarsko glavarstvo smo vložili protest radi kršenja pravilnika pri upravljanju parnih naprav TPD v Trbovljah. Pričakujemo, 'da nadzorna oblast prisili tui TPD, da se ibo morala držati zakona oziroma pravilnika za upravljanje parnih naprav ter da ne ibode več zaposlovala pri Baggeirjih, kateri kotla imajo 8 atrn. pritiska ter parni stroji po 75 PS zaiposlovala neizprašano osob-je. Ker je v nasprotnem slučaju pravilnik o polaganju izpitov za strojnike in kurjače brez vkakega pomena. Hočemo, da tudi delodajalci spoštujejo naše jugoslovanske zakone.
KOVINARJI
Umrl le dolgoletni in tudi najstarejši član ljubljanske podružnice SMRJ Ivan Ručigaj. 36 let je bil nepretrgoma zaposlen v Strojnih tovarnah. Med tem časom si je s svojo odkritosrčnostjo pridobil mnogo prijateljev. Bil je med sodelavci splošno priljubljen, kar priča velika udeležba pri pogrebu. Kljub visoki starosti 69 let se je vedno zanimal za organizacijo. Imel je nezlomljivo vero v moč organiziranega delavstva in lahko bi bil mnogim za vzgled.
Njegovim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Tebi Ivan naj bo lahka zemlja.
SMRJ, podružnica Ljubljana.
MONOPOLCI
Podružnica Saveza monopolskih delavcev je imela dne 4. maja svoj sestanek, na katerem je delavstvo sprejelo gotovo resolucijo v pogledu zboljšanja svojega položaja. Predvsem tudi protest proti nepoklicnim elementom, ki hočejo savez m. r. razbijati z raznimi intrigami odzgoraj, kar pa delavci ne bomo dopustili. Monopolski delavci se moramo zavedati, da nas ne bode rešil nihče drugi kakor naša lastna moč, in to je Savez mon. rad., v katerem smo včlanjeni. Edino naš Savez je kompetenten, da zastopa delavstvo v monopolskih podjetjih pri svojem delodajalcu. Delavstvo je poskusilo že vse mogoče načine z intervencijami, deputacijami itd. na raznih merodajnih mestih ali zaman; povsod same obljube in tolažbe tako, da delavstvo danes
sploh več ne veruje r  ______ ,
»t.iM predvsem pa ne političarjem. Tu pride na pr. odgovor od U. m. ali od min. financ: dohodki se krčijo; premalo prodamo krivničari v Bosni in v Južni Srbiji so krivi, da je premalo dohodkov itd. Nerazumljivo je to, kako da.se višji gospodje tega ne zavedajo, da je ljubljansko delavstvo pri tej stvari popolnoma nedolžno kakor tudi v ostalih delih države. Delavci dobro vemo, da se krivničarstvo ne bo odpravilo s tem, da se pusti delavce po tovarnah gladovati. Nasprotno U. m. naj pošteno plača sirovine sadilcem tobaka na eni strani, in na drugi strani naj zniža produkt na tisto višino, kakor imajo n. pr. Albanija, Grčija. — —» Da ne bodo mogli donašati iz druge države, s tem bode konzum porastel čeravno so že sedaj ogromni dohodki. U. m. vsekakor pa to po našem mnenju ni tako hudo, da bi se ne dalo nekoliko milijonov votirati za delavske plače. Delavstvo razume, da nikjer na svetu ne obstoja država brez dohodkov. Tudi naša država ne bi mogla, ali to pa ni nikjer zapisano, da mora samo delavec te dohodke dopri-našati. Ce je pa že pri nas tako, potem naj bodo naši merodajni faktorji toliko uvidevni, da dajo delavcem in njih družinam pošten kos kruha.
Nekoliko odgovora »Delavski fronti«
z dne 29. maja t. I. Delavstvo, katero je včlanjeno v Savezu mon. del. nazivajo frontarji rdečkarje in da ti rdečkarji uganjajo demagogijo in da so samo na jeziku pokretaši. Naj bo po vašem, pribiti moramo samo toliko, da povemo delavstvu samo to, kar je resničnega. Nikakor pa nismo navajeni lagati delavstvu, ker bi potem sami sebi lagali. Da se malo bolj spoznamo, navajam en primer od 15. do 18. marca t. 1. Samozvana deputacija je šla pod vodstvom zelenih v Beograd, da reši gmotni položaj tobačnega delavstva in res tudi mi nazvani rdečkarji smo od njih pričakovali vidnih uspehov. In res s polnim uspehom so se vrnili na jezikih, povsod so bili častno sprejeti, celo na kolodvoru od N... — to je bil halo, ko so se vrnili in delavstvu orglali, kaj da so dosegli. 1. Šli so tako daleč in rekli, da so bili sprejeti tudi pri generalnem direktorju. Ta avdijenca je trajala 2 in pol ure. In pri tej priliki da je gen. dir. Dr. m. obljubil, da dobi delavstvo tob. tov. povišanje plač dnevno 3 Din s prvim aprilom 1937, ali na žalost se to ni ugodilo, prišlo je tu nekaj neprijetnega, nazvani rdeči demagogi so se informirali na merodajnem mestu in zvedli so, da depu-taclja zelenih sploh ni bila sprejeta od gen. direktorja Drž. mon. Sporočeno je bilo od vodstva tovarne osebno dotičnemu vodji delegacije. V prisotnosti rdečega demagoga se razume, da vodstvu tovarne to ni bilo po volji, ker jih en zeleni predstavnik delavstva tako preseneti, kaj še delavstvo. Sedal delavstvo samo dobro ve, kdo le demagog, brez da Je to v fronti zapisano. Toliko v vednost zelenim demagogom.
Na vprašanja, katera nam stavite, odgovorimo v prihodnji števiki in še kaj več ako želite.	Monopolec.
BRIVCI
Kongres brivskih In lasničarsklh pomočnikov se vrši v Zagrebu dne 27. junija 1937 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Radničke komore. Savez je zaprosil za polovično vožnjo in bodo delegati še naknadno obveščeni.	T.
Književnost
V	oceno smo prelell brošuro, ki jo je
izdal Obalstni odbor udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot za Slovenijo.
Ta brošura opisuje neznosne razmere invalidskega zakona ter kako se priznavajo invalidnine vojnih žrtev.
Brošura je opremljena s slikami pohabljencev svetovne vojne in vdov in sirot. Slike nazorno prikazujejo bedno stanj teh revežev,	C.«	_«. u* ...L m-.* -Uit,
t, »i -•* j,, brošuro naj bi si ogledali oni gospodje, ki hočejo novo klanje, oni ki hočejo bednega delavca in kmeta in malega človeka ponovno nagnati v klavnico. Ta brošura naj jih- iztrezni, med ubogim delovnim ljudstvom še ni pozabljeno gorje svetovne morije.
Borba delovnega ljudstva je; nič več bratomornega klanja! Prav značilno je na prvi strani videti sliko 100% invalida slepca kot prosjaka. Poleg slike je napis; Že* l#zno medaljo, leseno nogo in cesto široko in berglje v roko...
Sirite naS list!
Tome:
Beležke
Demokracija in delavstvo
Da je Cehoslovaška demokratična država, ve celi svet. Tudi pri nas se o tem mnogo govori in piše. Posebno dnevno časopisje je ob raznih prilikah polno slavospeva na čast njim, ki so se za svoj narod zavzeli in ga na gospodarskem, kulturnem in političnem polju dvignili na sedanji nivo. Te zasluge gredo prav mnogim, na pozornici nevidnim, v prvi vrsti pa vsekakor Masariku in Benešu. Tudi delavski razred Čeho-slovaške spada med prve vrste internacionalnega pokreta, saj je v splošnem nad 90% strokovno organiziran, pa tudi politično je v popolnem razmahu. Svobodno se giblje in udejstvuje in to je dalo Čehoslovaški gospodarski razvoj ter mirno odločevanje vseh o obstoju in bodočnosti. To je — demokracija. Pri nas, kakor smo že dejali, se mnogo piše in govori o tej čehoslovaški demokraciji. Hvali se jo od sedanjih in bivših vladajočih, toda nikdo noče te bratske čehoslovaške demokracije uvesti doma. Izgleda, da bomo te demokracije deležni šele tedaj, ko se prebude široke plasti jugoslovanskega naroda, odvržejo neznosni carinski oklep in jo uvozijo ... Tedaj pa bo oživela tudi pri nas druga zavest in zaupanje in se bodo vrstila medsebojna spodbujanja, kakor je bil to slučaj ob priliki čehoslovaške-ga kongresa živilskega delavstva, ki se je vršil 15. maja 1937 v Bo-denbachu in je kongres poslal sledeči brzojav na predsednika republike g. dr. Edvarda Beneša:
»Na kongresu zbrani delegati in funkcijonarji transportnih in živilskih delavcev, izrekajo Vam, gospod prezident, zahvalo za Vašo uspešno podporo pri delavskih zahtevah in Vas zagotavljajo z neomajano zvestobo do Čehoslovaške republike.«
Na tem kongresu je bil tudi tajnik internacionale živilskega delavstva s. Jean Schifferstein, ki je med drugim povedal sledeče:
Razmere v Čehoslovaški so mu dobro znane, saj ima večkrat priložnost iste opazovati, ko pride na njihov kongres. Tudi je tajnik švicarskih transportnih in živilskih delavcev, ki se jako dobro razvijajo. V Švici je kriza manj zadela živilsko kakor transportno delavstvo. Kolektivne pogodbe se je povsod obdržalo. Malenkosti, ki so jih izgubili, pa bodo skoro zopet izvojevali. Tudi mednarodno se je pričelo svetlikati. Na severu Evrope — od tam imamo danes tudi goste — so naše strokovne organizacije posebno visoko razvite. V glavnih mestih ni niti ene organizacije, ki ne bi bila 100% organizacija, v provinciji je delavstvo 95% organizirano. Strokovne organizacije pospešujejo kulturno delo. Primerjajmo Švedsko, Norveško in Dansko z njenim sosedom (Nemčijo) in primerjajmo, kako se razvijajo svobodni narodi na severu in kako pri sosedih, da se pokaže razlika — kaj je kultura. V severnih državah so delavci svobodni in razvijajo svoje strokovne organizacije. V državi pa, kjer gospodari fašizem, pa
se je delavstvo, ki se je v strokovnih organizacijah udejstvovalo, pozaprlo in četudi niso nič drugega hoteli, kakor podvig človeštva.
Zakaj se pobija svobodne strokovne organizacije v Italiji, Avstriji in njeni sosedi? Zakaj gre borba v Španiji? V prvi vrsti vsekakor proti delavskemu pokretu in proti strokovnim organizacijam. Mi vemo, zakaj gre in kaj nam je storiti. Strokovne organizacije so braniki delavstva in zato je fašizem njihov smrtni sovražnik. Tako kakor Cehoslovaška, je tudi Švica obdana s fašističnimi državami. Naša dolžnost je delovati na to, da bodo sodrugi v fašističnih državah obveščeni o našem delovanju, kajti prišel bo dan, ko se bodo smeli tudi oni gibati. Ko so francoske strokovne organizacije izvojevale povišanje plač, je storila to tudi Italija, sicer bi prišlo vsled nevzdržnega položaja do izbruha.... Francoske organizacije so se razvile in so danes izgrajene drugače kakor pred petimi leti. One so veliko prehitele, ker so tudi mnogo za prehiteti imele. Danes so priznane, delovni čas je urejen in se ni nič za čuditi, če se je bil za to hud boj. Francoski savez živilskega delavstva je štel pred nekaj leti komaj 8000 članov, danes jih ima 300.000. Prejšnjih 8000 je jedro organizacije. Brez kolektivnih in delovnih pogodb ne bi bil francoski pokret nikdar tako izpopolnjen. Končno je odvisno še od tega, kako se bo branilo vse te pridobitve in jih obdržalo. Strokovno gibanje je kulturno gibanje. Kulturna država je država, kjer je delavstvo svobodno in vlada demokracija. Mi v Švici smo najpreje združili živilsko delavstvo. Pozneje pa se je pokazale, da čim večji je savez, tem preje je v stanju čuvati delavske gospodarske interese in vse ostalo — kakor pa majhen savez. Zaradi tega smo se mi v Švici združili tudi z drugimi obrti. Tu pa mora biti izgrajena solidarnost — ta se je tudi pri Transportni in Živilski Zvezi v Švici v zadnjih štirih letih izkazala in vse, kar se je do sedaj storilo in doseglo, služi lahko vsem za predpodobo.
V	imenu Švedskega živilskega delavstva je kongres pozdravil s. Molander in s. Lagergreen. Prvi opozarja na strnitev vsega delavstva v demokratičnih državah, ker moramo napram fašistični ideji nastopiti skupno in uspeh ne bo izostal. Naš Švedski savez ima 24.000 članov, ki se delijo v 10 raznih strok. Za vse stroke imamo kolektivne pogodbe. Trenotno je 8000 pekov v mezdnem gibanju. Politično in strokovno gibanje morata skupno delovati. To garantira delavstvu uspeh. V Švedski prevladuje socialistična večina v vladi. Poleg njih so tudi demokrati in kmeti v vladi...
Mi vsega tega toliko časa ne bomo imeli, dokler bomo stali ob strani in prepustili naše lastno vprašanje, naše lastne zadeve drugim, ki se niso nikdar brigali za nas, drugim, ki so nas vse življenje zatirali ...
Stavka splavarlev uspeSno zakljutena
Splavarji, ki so se dne 5. t, m. zasidrali v mariborskem dravskem pristanišču, so stopili nenadoma v stavko z zahtevo po zvišanju mezd. Kako upravičena je bila ta zahteva, dokazuje dejstvo, da so ti delavci zaposleni po 17 do 18 ur dnevno, prejemali pred stavko za svoje življenjsko nevarno delo na vodi po Din 20 do 30 dnevno. Podajanja med lastniki splavov in splavarji so se vršila pri mariborskem policijskem pred-stojništvu in so bila uspešno zaključena 7. t. m. Dogovorjene so sledeče dnevne mezde: pomožni delavci II. kat. Din 25, I. kat. Din 28, krmarji .Din 34. Na podlagi tega dogovora se zviša mezda splavarjev za Din 4
dnevno. Izmed lesnih veletrgovcev sta se podpisu pogodbe odrekla samo dva in sicer: Steiner in Mravljak. Ta dva sta že pri .pogajanjih najbolj nasprotovala; ker nista ugodila delavskim zahtevam, so ostali njuni splavi še naprej v dravskem pristanišču, — Sedanje gibanje je pa obenem podučilo splavarje, da je treba biti organiziran in je vsekakor ta spontana stavka dala pobudo za to, da se bodo tudi splavarji oprijeli razredne strokovne organizacije, kajti splavarji bodo morali uveljaviti še razne druge določbe delavske socialne zakonodaje, na katere se lesni veletrgovci sploh ne ozirajo.
V vsako delavsko stanovanje,
naš delavski tisk!
Zaščita zaupnikov
Dr. ftvg. Reisman:
Zaupnik v stavki
Po lanskih velikih mezdnih bojih v tekstilnih tovarnah in deloma tudi drugod, kot na primer pri tvrdki Westen d. d. v Celju, so podjetja poleg številnih drugih delavcev in .delavk odpustila skoro brez izjeme tudi vse zaupnike in zaupnice, vštevši namestnike zaupnikov. Bilo je jasno, da so ti odpusti naperjeni predvsem proti instituciji delavskih zaupnikov, ki so po zakonu o zaščiti delavcev od zakonodajalca določeni za zaščito delavskih gmotnih in kulturnih interesov, zlasti pa. da nadzorujejo v podjetjih izvrševanje socijahie zakonodaje. Odpust bi naj bil strašilo zavednejšim in inteligentnejšim delavcem, da še v bodoče ne pustijo več voliti v zaupniški zbor, zlasti pa, da se kot zaupniki ne eksponirajo za delavstvo tako, da bi si nakopali nevoljo podjetnika. Zaupniki so torej postali žrtev svoje izvolitve po zakonu o zaščiti delavcev.
Pojavilo se je zato vprašanje, kakšno nalogo ima zaupnik v stavki in kako je po zakonu, kljub izvrševanju svojih zaupniških dolžnosti v stavki, še vedno zaščiten? Nastale so številne pravde, ki se vlečejo že od lanske jeseni pred sodišči v Mariboru, Celju in v Kranju. Ker razčiščujemo pravni položaj zaupnika In namestnika v stavki prvič pred sodišči, nimamo v tej smeri še nika-kih lnerodajncjših sodb, takozvane »judikature«. Vsled tega je bila tudi pri sodiščih precejšna nejasnost o tem, kako presojati odpust zaupnika, ki se je udeležil stavke v podjetju? Večina pravnikov zasleduje vsled poznanja nemščine le nemško sodstvo, ki pa je z ozirom na znane reakcijonarne razmere v Avstriji precej nazadnjaško in ozkosrčno glede delavcev ter z ozirom na nagel razvoj racijonalizaclje v tovarnah in tehnike sploh, za delavstvo krivično.
Obrnil sem se vsled tega v Prago do pravnikov, ki se pečajo s so-cijalno zakonodaja s prošnjo, da nam pošljejo češke sodbe iz pravd odpuščenih delavskih zaupnikov v stavkah.
Urednik mesečnika »Pracovni pravo« (Delovno pravo), s. dr. Ja-romir HI a v a ček je bil tako Iju-beznjiv, da mi je takoj poslal v prepisu celo vrsto takšnih sodb, ki na temelju popolnoma enakih zakonov o zaščiti delavskih zaupnikov, kakor je naš zakon o zaščiti delavcev, pravilno in pravično ter objektivno razčiščujejo položaj zaupnika v stavki, kakor tudi namestnika. Tudi češka najvišja sodišča so se v teh sodbah izrekla za dosledno zaščito delavskih zaupnikov in namestnikov. Kakor pri nas, tako je tudi v ČSR ta zakon malo pomanjkljiv, ker pač pri izdaji zakona niso mogli misliti na vse možnosti, kako se bodo skušali podjetniki iznebiti neljubih zaupnikov. Češka sodišča pa so pravilno
ponovno povdarila, da ni toliko odločilno besedilo zakona, temveč n a m e n zakonodajalca, ki je pač hotel na vsak način zaupnika tako zaščititi, da bo ostal v podjetju v službi tudi takrat, kadar bo njegovo delo v okvirju zakona za delavce podjetniku neljubo.
V	omenjenih tožbah odpuščenih zaupnikov pri nas so nekatere sodbe že izšle in so sodišča deloma tožbam zaupnikov ugodila, deloma so sodniki tožbe zavrnili z utemeljitvijo, da je stavka že sama na sebi zadosten razlog za takojšen odpust delavca in zaupnika. Prizivno sodišče v Mariboru je izreklo, da upravičena stavka, kot je bila na primer zadnja tekstilna, ni razlog za odpust delavca in zaupnika. Velike princi-pijelne važnosti so tudi sodbe okrožnega kot prizivnega sodišča v Celju v korist zaupnikov in je te sodbe potrdilo že tudi najvišje sodišče v Zagrebu. Deloma smo o teh sodbah ,že poročali, deloma pa še bomo, ker so tudi tam še številne pravde v teku.
Urednik s. dr. Hlavaček iz Prage je bil tako Ijubeznjiv, da nam je poslal o vprašanju položaja zaupnika v stavki celo obširen in temeljit pravniški članek, ki ga bomo v informacijo našim zaupnikom, funkci-jonarjem organizacij in vsem delavcem, kakor tudi interesiranim pravnikom, objavili z iskreno zahva-Jo dr.,Hlavačeku za toliko pozornost.
Nadalje bomo objavili tudi vsaj nekaj čeških sodb o zaščit’- delavskih zaupnikov in namestnikov. Važno je sedaj zlasti vprašanje o zaščiti namestnikov zaupnikov, katero smo po 15Ietni veljavi zakona o zaščiti delavcev prvič načeli pred sodiščem in sicer v Celju v slučaju tvrdke Westen d. d. Prvo sodišče v Celju je odklonilo zaščito namestnikom zaupnikov, češ, da zakon o tej zaščiti nikjer ne govori. Češka sodišča in sicer najvišje upravno sodišče v Pragi, kot tudi vrhovno sodišče v Brnu, pa sta obe izrekli, da so tudi namestniki zaupnikov zaščiteni. Zdi se nam torej tembolj potrebno, da se pojmi v to smer razčistijo in čimbolj razširi poznanje čeških sodb o tej zaščiti.
Na tem primeru, ki je izredne važnosti za bodoči položaj zaupnikov in njih namestnikov, lahko delavstvo zopet vidi, kaj nam pomeni razširjen delavski tisk, »Delavska Politika«. Če hočemo resno izvoje-vati sedanjo delavsko zakonodajo in zlasti njeno izboljšanje, ko je na vseh koncih in krajih- tako usodno pomanjkljiva, da jo lahko vsak sodnik po mili volji razlaga tudi v škodo delavstva, kateremu je ta zakonodaja namenjena za zaščito pred gospodarsko močnejšim, skoro 99% tujim podjetnikom v naši državi, — .rabimo predvsem zadostno močan delavski časopis.
OUZD v maju 1937
Članov moških 60.956 (+ 6.236), ženskih 34.552	(+ 1.844), skupaj 95.507
(+8.080).
Bolnikov moških 1.433 (+ 88), ženskih 1.074 (+ 91), skupaj 2.507 (+ 179).
Odstotek bolnikov moških 2.35% (— 0.11%, ženskih 3.11% (+ 0.10%, skupaj 2.62% (— 0.04%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda moških Din 25.85 (+ 0.87), ženskih Din 18.49 (+ 0.43), skupaj Din 23.26 (+ 0.79).
Celokupna dnevna zavarovana mezda moških Din 1,575.624.40	(+	208.611.20),
ženskih Din 645.753.60 (+ 48.535.60), skupno Din 2,221.378.— (+ 257.146.80).
Številke v oklepajih pomenijo prirast »+« oziroma padec »—« od lanskega leta, to je od maja 1936.
Zaposlenost delavstva v konjunkturnem pogledu je v maju 1937 napredovala za 8080 delavcev in dosegla višino 95.508. Predvsem so napredovali moški delavci in sicer za 6236. Spričo ugodnih vremenskih
prilik pa število zavarovanih delavcev še vedno napreduje in znaša v prvih dneh junija 1937 že 98.400.
Paralelno z narastom zavarovanega delavstva je naraslo tudi število bolnikov in sicer za 179, vendar je pa odstotek bolnikov, ki je merodajen za presojo zdravstvenih razmer delavstva nekoliko popustil.
Povprečni dnevni zavarovani zaslužek delavstva se je od istega meseca lanskega leta dvignil za Din 0.79 in dosegel višino-Din 23.26. Letni prirast povprečne dnevne zavarovane mezde je v maju 1937 najvišji, kar jih je bilo po letu 1930.
Celokupni dnevni zavarovani zaslužek vseh zavarovancev OUZD-a znaša v maju 1937 Din 2,221.378.—. Letni prirast znaša Din 257.146.80, ki je po letu 1930 tudi najvišji.
Ljubljana, dne 7. junija 1937.
Okrožni urad za zavarovani© delavcev v Ljubljani.
Izdaja -konzorcij »-Delavca«. Predstavnik Niko Bricelj, Ljubljana. Odgovorni urednik1 Stanko Vidovič, Maribor. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Predstavnik Jos. Ošlak.