3lxhaja irikrflinaietUu: v iorek, četrtek, soboto. GLASILO omleti Mreetim« aueek Tues da\j,7h Saturday. §TEV. (No.) 80. KATOLIŠKEGA DBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MQHQBTA V rwrr A ni ' ruir A ftA TT T ^wn^nfrTiw »TTT »T * ____ ^ ' — ' — * __.LETO (VOL.) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. JULIJA — THURSDAY, JULY, s- 1023. angleški strah pred francijo. Angleška premoč na morju je brez pomena, ako je Francija močnejša v zraku, pravi angleški strokovnjak. Po osem-stoletnem neprestanem oboroževanju na morju, za katerega je bogata Anglija potrošila neizmerne svote svojega narodnega bogastva, se je iz-najdla v sedanji dobi, da ji vse to v bodočnosti ne bo pomagalo nič, v bodočnosti, ko bo zrakoplov nadomestil ladije zlasti v slučaju vojne. _Vse moderne trdnjave, kot so jih naprimer Angleži zgradili v Gibraltarju in ob Sueškem prekopu so sedaj skoro brez pomena, dasi so stale Anglijo silne svote. Neki angleški vojaški strokovnjak je izjavil te dni pred zrakoplovu i m i kadeti v Londonu, da Francozi so že danes tako močni v zraku, da lahko iz Sredozemskega morja danes na-rede pristno Francosko jezero in nihče bi jim ne mogel do živega. In to lahko narede v teku 24. ur, je povdarjal strokovnjak. Francija je silno močna v zraku in nihče nima precenjene te moči. Veliko zrakoplovnih postaj ima v Alžiriji"' in Siriji. V pokrajinah ki meji na sredozemsko morje ima številne postaje, tako ob reki Reni, kakor tudi ob angleškem kanalu. Anglijo zlasti to skrbi, ker ne more pronajti zračno moč Francije. Njeni strokovnjaki so prišli na sled temu, da Francozi daleč nadkriljujejo Anglijo v zraku. Nadkriljujejo jo tako daleč, da v slučaju spopada Francozi zdrobe vsa Angleška mesta tekom par dni iz zraka. Za slučaj spopada Francozi odrežejo Anglijo popolnoma od Gibraltarja in Sueškega prekopa, njene ladije bi se,mogle podati na milost in nemilost Francozov', to bi bil pa najhujši udarec za Anglijo, ki bi ga morala kdaj doživeti. Anglija in Francija sti danes praktično najhujše medsebojne tekmovalke. V politiki zalezujete ena drugo kot mačka ptiča. To tekmovanje pa ne obstoja samo v novejših časih. Več kot polovico svetovne zgodovine omenja anglo-francosko rivaliteto skozi vsa stoletja. Da smo jih videli v zadnji vojni v skupnem boju proti Nemcem, je bilo to samo radi tega, ker se je šlo obema za kožo pred Nemci. Vsaka država, ki je v stanu ovirati angleški pokret v njenih kolonijah je lahko smrtno nevarni sovražnik ogromnega angleškega kraljestva. Francija pa je v takem stanju zlasti v Afriki in Indiji in ima boljše ugodnosti pri takem nastopu kot jih ima Anglija sama. Anglija ima dosedaj komaj 600 zrakoplovov, ki so pa razkropljeni po vseh zemeljskih delih, ki jih ona dominira. Francija pa, kolikor znano i-ma nad 3 tisoč izbornih vojaških zrakoplovov pripravljenih za vsak slučaj. V tekočem letu pa ima v proračunu miljarde za ta namen, kar jasno pokazuje, da Francija bo jadrala v tem oziru daleč naprej od Anglije. Obenem pa Francija na podlagi mirovne pogodbe pridno pazi, da Nemčija ne gradi zračnega brodovja in pri tem ostane sama največja velesila v zraku, ki je že danes tako močna, da prekaša vso Ev-v zraku. V BULGARIJI ODKRILI ZAROTO PROTI NOVI VLADI. Sofija. — Še ni dobro utihnilo pokanje pušk prve revolucije na Bulgarskem, že so te dni odkrili radikalno komunistično zaroto v zvezi z radikalnimi a-grarci proti sedanji vladi, iu v prvi vrsti kralju Borisu. Komunistični duh se je baje zanesel iz Rusije priavi poročilo. Policija je zaplenila veliko bomb in pušk, ki so jih imeli komunisti v Sofiji pripravljene za zopetno revolucijo. gompers govori za delavske interese. Delavstvo je preslabo plačano za razmere kot so. — Delavci bi morali dobiti medvojne plače nazaj. Baltimore, Md.— Na konferenci organiziranih glažutnih delavcev v tem mestu radi bodoče plačilne lestvice, je izjavil Samuel Gompers predsednik Ameriške Delavske Federacije tudi to-le: "Mi smo prijadrali nazaj v dobo tako visoke draginje, kakoi je bila skoro med vojno. Po vojni v depresiji je delavstvo zgubilo veliko na svojih plačah. Sedaj, ko pa draginja pleza nazaj na svoje medvojno mesto, se za delavca seveda nihče ne zmeni. Dolžnost organiziranih delavcev je, da se postavijo za svoje interese. Noben organizirani delavec ne sme trpeti v sedanjih dneh, da bi se mu zniževal zaslužek. In pri prihodnji urejevalni konferenci glede plačilnih lestvic se mora delati na to, da se doseže delavcem tiste plače, ki so jih imeli Hied vojno; kajti današnja draginja je skoro ista kot med vojno." Glažutni delavci so obenem tudi sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo zboljšanja delavskih razmer in povišanje plač. Gompers je izjavil v svojem govoru golo resnico. Če kdo, tedaj trpi delavstvo zgubo v sedanji dobi, ko je verižništvo na svojem višku in žive duše ni od nikoder, da bi stopila verižnikom na prste. Delavec mora pa le garati vedno za en in isti denar. -o- PARNIK NASEDEL. Halifax, N. F. — Kakih petnajst milj vzhodno od pristana Halifax je nasedel parnik Advance s približno sto potniki na krovu. Parnik je last Mednarodne plovbene družbe iz Bostona. Pomožne ladije so takoj odšle iz pristana na lice mesta, kjer bodo odvzeli iz krova potnike. FRANCOZI SE PRIPRAVLJAJO ZA NADALJNO OKUPACIJO. Iz Berolina poročajo zadnja poročila, da se zbira francoska pehota ob demarkacijski črti o-kupiranega ozemlja. Velike mase vojaštva se zbirajo in prihajajo naprej, kar je znamenje, da Francozi nameravajo na nadalj«ni pohod v nemški teritorij. Ko bo zrakoplov prevzel promet ladiji na morju in železnici na suhem, tedaj bo svetovni trg v rokah Francije, kakor je bil doslej v rokah Anglije, ki je vsled svoje morske moči gospodovala na morju. Anglija to vidi in to jo beli. NOV STRAH ZA ZAVEZNIKE. Tokio. — Japonsko časopisje je prineslo te dni notico, s katero namiguje na trozvezo med Japonsko, Nemčijo in Rusijo. V Londonu so vsled te vesti silno razburjeni, zlasti še, ker ravno sedaj se vrši neka tajna trgovska konferenca med ruskimi in japonskimi Zastopniki v Tokio. Poročila pravijo, da je na tej konferenci navzoč tudi nemški zastopnik. kratke ameriške vesti — Senator Smoot republikanec iz države Utah, ki je imenovan za načelnika novega finančnega komiteja izjavlja, da je proti vsaki reviziji za znižanje davkov. Iz svojega stališča priporoča, da naj se odobri vojaški bonus in naj se porabi prebitek državne zakladnice za ta namen. — Ta teden je odšel v Evropo delavski tajnik Davis, kjer bo proučeval imigracijske probleme. Ker se dela na to, da bo u-krenil glede priseljevanja nekaj novega prihodnji kongres, gre tajnik sam v Evropo, da bo za-mogel podati kongresu potrebne informacije. — Vojaški bons v državi Illinois je nekoliko zadržan, radi preobilnega dela. Po izjavi državnega blagajnika je pripravljenih že nad 13 tisoč čekov, kateri čakajo še blagajnikovega podpisa. V par dneh se bo pri- , , _ . ,,, čelo z rednim pošiljanjem. Oko- ,L°ndon;. 77 Znan. odlični an- li.iooo čekov bo poslanih vsakr«'esk' "ol,t,cm voditelj G. K Chesterton je imel te dni daljši katoliška vera je edina praktična . vera na svetu. Tako je izjavil Chesterton v Londonu te dni. — Povedal je tudi zakaj nekateri obračajo hrbet katoliški veri. dan. — Chicaški župan Dever je predložil mestnemu svetu svoj predlog, da naj mesto odkupi poulične železnice in podulične si naj mesto zgradi, ter obe u-pravlja na svojo roko. Mestni svet bo te dni o tem važnem nasvetu razmotrival. — Morilec Whitefield, ki se nahaja v zaporu v CLevelandu, Ohio, je prenehal s prostovoljnim postom in je včeraj proti večeru pojedel skodelico mleka z nadrobljenimi prepečenci. — Mleko se je podražilo v Chicago za dva centa pri kvartu. V Chicago se porabi sleherni dan okrog 1,230,000 kvartov mleka. Formira se posebne organizacije, ki bodo organizirale po celem mestu svoje postaje in prodajale mleko konzumentom po lic. kvart. S tem se bo vodil tekmovalni boj proti mlekarjem. goyor v May fair auditorium v tem mestu. Naslov njegovega govora je bil: "Zakaj ljudje ne postanejo katoličani." Med drugim je dejal tudi to le: "Prav lahko in odkritosrčno priznam, da za mene je katoliška vera, odkar sem katoMčan najpraktičnejša vera na svetu v vsakem pogledu, kar se tiče ver. In že mnogo let vidim in sem prepričan, da je edina vera, ki bi v resnici koristila Evropi, ako bi se jo pošteno oklenila in na njenih principih zidala svojo srečo. To mislim iz splošnega in človeškega stališča. "Toda moje prepričanje, tikajoče se zadnje civilizacije, ki se hoče na neki način odtegovati tej praktični veri, je to, "utrujenost razuma," ki se žene za vse drugo, samo zato ne, kar je človeku resnično potrebno. Ako človekov razum ne vodi V Rochester, N Y. je skle-V h'Tatoliški veri n,la The Eastman Kodak Co ! in njenemu B te(laj ]o^čnQ riT/lAll LT/1+- mori vodi v nasprotno stran. Katoliška vera je predstavnica miru razdeliti kot nekak bonus med svoje delavce, ki jih je nad 15 tisoč po raznih delih unije, celih $1.700.000.00. — V Bloomingtonu, 111. so najdli te dni tamkajšnega železniškega postajenačelnika ustreljenega za nekim tovornim vozom. Sumi se, da je moral biti ustreljen od kakih železniških tatov, ki vedno stikajo in kradejo iz železniških vozov. in sprave. Nasprotna stran pa je predstavnica nemira in anarhi- je." To je le par odstavkov njegovega govora. Toda živa slika so, ki govori-glasno o resnem pomenu katoliške vere. Pogledati je treba samo v Evropo, pa smo na jasnem prav kot Chesterton v svojem govoru pove. Francoski — Iz Baltimore, Md. je odšel jn drugi framazoni zidajo že nad 4 leta evropejski mir. A še ne prično na drugem koncu se jim že prvi podere. In tako bo šlo dalje, dokler ne bodo postavili temeljni kamen pravičnih krščanskih principov. To uvideva-jo državniki tudi sami, le človeški napuh jim ne dovoli tega priznati. te dni na obisk na Irsko tam kajšni nadškof Most Rev. Michael J. Curllev. Nadškof se hoče baje sam prepričati o razmerah na Irskem, kjer je tekla zibelka njegovim roditeljem. — Parnik Leviathan je bil predvčerajšnjim izročen za promet privatni družbi Gibbs Bros. Inc. ki ga bo uvrstila med svoje prekooceanske parnike za potniški promet. — V Spirit Lake, Ia. se je pripetila velika automobilska nesreča. Voznik avtomobila je zavozil v neko precej globoko jamo. Posledica je bila ta, da je obležal eden na mestu mrtev in trije so težko ranjeni v bolnišnici. — Iz Aberdeen, S. Dak. poročajo, da je neki kaznjenec, ki ga je tamkajšni šerif I. C. Fulker tiral v zvezno kaznilnico po železnici, med pogovarjanjem hitro potegnil samokres in ustrelil šerifa, ki je na mestu izdihnil. Sam pa je naglo planil skozi o-kno iz vlaka in ušel. -o- Gg^ŠIRITE LIST EDINOST. AMERIŠKI POMORŠČAKI DOBILI PLAČE PRIBOLJ-ŠANE. Washington, D. C. — Iz urada plovbenega oddelka se poroča, da se je odredilo, priboljšati vsem pomorščakom na ameriških parnikih plačo od 15 do 20 odstotkov. LETINA BOMBAŽA KAŽE UGODNO. Washington, D. C. — Proizvajalci bombaža naznanjajo o ja-ko ugodni letini bombaža. Po dosedanjem proračunu bo letošnji pridelek presegal lanskega za celih 12.6 odstotkov. Tudi je obdelanega več polja do 4 miljone akrov. jugoslovanske novice SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO. Belgrad, 11. jun. (Izv.) Danes ob 5. uri popoldne se je podpisal sporazum med delegati Nemčije in predstavniki naše vlade glede reparacijskih dajatev Nemčije naši državi. V glavnem sta se o-be vladi sporazumeli, da Nemčija za leta 1923. in 1924. ne bo dobavljala živine, ki jo Nemčija sama neobhodno potrebuje, nc>s pa prevpz veliko stane. Zato pa se bodo dobavljali drugi nam potrebni predmeti, posebno poljedelski stroji. Nemčija jamči za dobavo teh predmetov z svoto 5 milijonov zlatih mark, toda od te svote je odšteti 1 milijon, ker mora naša monopolska uprava za to svoto v gotovem kupiti od Nemčije soli, ki je naša uprava mnogo potrebuje. Glede 400 lokomotiv, katere nam je Nemčija že dobavila in za katere je vsled padca nemške marke zahtevala od naše vlade še 17 milijonov zlatih mark, se je dosegel sporazum, tako, da se svota po izvestni odstotni meri porazdeli. Nemčija plača Srbiji in Črni gori tudi odškodnino v znesku 1,200.000 zlatih mark za iz-vestne škode, napravljene med vojno. Pašič kot davkoplačevalec. "Beogradski Dnevnik" piše: "To je dober plačevalec davka. Človek ima nekaj. Ima razne "čoš-kove" (hiše na voglih ulic), ima rublje, veleposestva na Kosovem polju, Liferacije, cele ulice hiš v Berlinu itd. Z ozirom na to je davčna oblast v Belgradu dostavila dopis g. Nikoli Pašiču v Belgradu, Pozorišna ulica štev. '21, da g. Nikola Pašič ni plačal davka ne za leto 1919., ne za leto IQ20. in tudi ne za leto 1921. Torej gospod, ki načelu je državi SHS., tej državi tri leta ni plačal nobenega davka kljub svojemu ogromnemu premoženju! Kam tirajo slabi zgledi našo mladino? V selu Ripanj pri Beogradu živi 16-Ietni Milan Petrovič, ki je menda najmlajši dou Juan na svetu. Sedaj je prišel pred sodišče radi mnogožen-stva. Petrovič je bil namreč dosedaj štirikrat oženjen. Prva njegova ženska je bila neka 16-letna Danica Paunovič, s katero je živel 10 dni. Kmalu za tem pa je zmešal glavo neki Stani Radosavljevič, s katero je živel 10 dni. Medtem ga je prva ženska tožila radi časti. Petrovič je sodišču izjavil, da je Paunoviče-va sama pobegnila od njega, med tem, ko ona trdi, da jo je odgnal z batinami. Petrovič je bil pripravljen, da jo sprejme nazaj, a se je ugotovilo, da je on že v četrtič oženjen. Tretja žena, ki se ni javila, je pobegnila od njega že v prvih dneh. Razprava je bila preložena. Cirilica. V časopisih beremo, da bodo v Rusiji odpravili cirilico in uvedli latinico. — Zato bodo pa cirilico vpeljali v Sloveniji, da nas bo razumel cel svet. Pogovor za Ljubljanico. Prva Ljubljančanka (na sadnem trgu). "Moj Bog, kdo pa naj kupi kakšno sadje, ko je pa tako drago! Najbolj pametno bi bilo, da nihče več ne bi sadja kupoval ,pa bi bilo kmalu cenejše!" — Druga Ljubljančanka: "Kdo se pa naj potem baha? Kako pa naj pokažem, kakšnega moža i-mam, če ne z denarjem? Jaz takih češenj, ki so po 40 kron kilo, še ne pogledam, jaz kupujem samo take, ki so po 400 kron kilo in piščance po 1000 dinarjev! Mi smo mi. Če že nimamo, se pa vsaj bahamoP* ŽELEZNIŠKI SIGNALISTI ZAHTEVAJO POVIŠANJE PLAČE. Chicago. — Vsi organizirani signalisti na progi Louisville & Nashville so danes predložili železniški dVužbi skupno peticijo za povišanje plače radi narašču-joče draginje pri vseh potrebščinah, ki se jih potrebuje za življenje. vesti iz porurja. j Štirje Nemci ustreljeni za kazen. — Berolinska vlada ozlovolje- na radi papeževe note. — Cu- no se zagovarja. Essen. — Iz Duisburga se poroča, da so Belgijci naložili mestu silno denarno kazen vsled novih zločinov, ki so jih Nemci izvršili proti Belgijcem. Duis-burg ima za plačati 20 bilijonoti nemških papirnatih mark. — V Duesseldorfu so bili zad-^nji torek večer ustreljeni štirje: Nemci, ker se niso pokorili Belgijsko-Francoski odredbi, da" noben civilist se ne sme nahajati po večernem zvonu izven svojega stanovanja. Ker so prekršili odredbo, jih je vojaška patrulja na mestu ustrelila. — Ponočni promet in vsako prosto gibanje civilistov ponoči je strogo prepovedano v Rurror-tu, Oberhausen nu, Duisburgu iri Mulheimu. Vojaške patrulje i-majo ukazano streljati na vsakogar, ki bi to postavo kršil. — Panika vlada mej vsemi potniki, ki so ustavljeni vsled no» ve odredbe, da se mora ves promet med1 zasedenim in nemškim teritorijem suspendirati za dobo 14 dni. Celi vlaki potnikov so vsled tega prizadeti, na obeh straneh demarkacijske črte. — Včeraj je dospel v Berolh papežev nuncij Pancelli iz Mu niha, da pojasni papeževo stali šče in pomen note, v kateri sv. Oče apelira na Nemce, naj prenehajo s pasivnim odporom, da se zamore pogajanje med njo in Francijo započeti. — Naduteži v Berolinu so silno ozlovoljeni nad papeževo noto, ker jih sili sv. Oče s preneha njem pasivnega odpora. Li bodo ^Temci ubogali sv. Očeta in se uklonili, se še ne zna. — Belgijska in Francoska vlada sta poslale oster protest V Berolin radi zadnjih izgredov v Ruru. Obe vladi direktno dolži-te berolinsko vlado, da hujska narod na take izgrede. V protestu se grozi z okupacijo nadalj-nega nemškega teritorija. Cuno nemški državni kancelar se izgovarja pred protestom, da nemška vlada nima nikakih zvez z odigranimi izgredi. denarne pošiljatve. Včerajine cene so bile jugoalora»* skim dinarjem: 100 — Din........ $ 1.45 500 — Din........ $ 6.60 1000 — Din......... $12.50 2500 — Din........ $30.50 5000 — Din........ $60.00 . Za italijanske lire: 50 — Lir.........$ 3.20 f 100 — Lir......... $ 5.90 500 — Lir......i.. $26.00 1000 — Lir.........$52.00 Pri večjih svotah, ki presegajo M tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete dena? Erez droge tvrdke se spomnite ha naše podjetje, ki bo Vam poslalo .Val denar v stari kraj ceneje in hitreja« kakor kje drugje. Naše cene so vs4« no najnižje! Vse poJiljatre naslavljajte na! BANČNI ODDELEK EDINOST x«4# W, atand, St, Chicago, ( EDINOST (unity.) - Iihaja mk torek, četrtek in soboto. — Issued erery Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company *t49 We«t aand Street, CHICAGO, ILL. _ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. HAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00 " Za Združene Države za pol leta................................$1.50 " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.50 Za Chicago, Kanado in E\tropo za pol leta .... $i-75 3ubscribtion: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year........................$1.50 ' selbine I For Chicago. Canada and Europe per year.. $3 5° Dne'2a jun;ja se je poroiiIa Chicago. Canada and Europe for half year.. $,.75 Miss Mary Grablutz z Mr. Ge- "EDINOST* + * * + IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Forest City, Pa. —Vročina je nekolako pojenjala in čas je bil da je. Ako bi držalo kaj časa, kot je par zadnjih dni, ne vem, kaj bi počeli. V pismu boste našli zopet par novic iz tukajšne na- Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je plačan list. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. are ure dopoldne t torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg tega tudi vas stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879. Na smrt obsojeni?! (Konec). Še enkrat: Mi tonemo, brez upa rešitve. Nikjer pa ni zapisano, da moramo že jutri vtoniti. Tudi ne smemo. Če pa bomo, bomo po svoji krivdi. Kdor bi se še lahko držal nad vodo a se noče, je samomorivec. Narod, ki bi s svojim čolnom še lahko kljuboval mogočnim valovom tujega naroda, ki se poigravajo z njim, a spusti vesla in se vda na milost in nemilost, je prav tak sa-momorivec. In taki narodni samomorivci smo mi ameriški Slovenci. Ali ne poznamo tacih, ki mirno in brezbrižno gledajo, kako se naš narodni čolnič potaplja? Ali ne poznamo celo tacih, ki ga naravnost "tunkajo" v globino? Taki pač niso vredni, da jih je rodila in zibala slovenska mati. Jaz pa pravim: "Naš čolnič otmimo," da se prenaglo ne pogrezne v valove jezne. Mi prehitro tonemo. Drugi narodi so se začeli šele v drugem, tretjem rodu potapljati, mi že v prvem. Skušnja me tega uči. Neštetokrat imam priliko govoriti pred ameriško mladino, prisostovati raznim njenim prireditvam, z jezikovno mešanim programom. Opazujoč otroke mej pridigo, jim z obrazov berem, da me ne razumejo in da jim je dolg čas. In vendar so otroci prvega rodu. Njih stariši sede doli zadaj. Njih angleščina ne sega veliko čez "štrit" do prvega "štora." Z odra mi zadoni slovenska pesem. Takoj se^fi pozna, da ne vre iz polnih prsi fantov in deklet z naših planin. Stari jo vendar pijejo, kakor starokrajsko vino. Ameriška mladina doli zadaj se pa mejtem po svoje zabava in brunda svoje ameriške napeve. Tudi to niso otroci druzega ali cel otretjega rodu, temveč prvega. Z materjo doma morajo po "kranjsko" tolči, četudi večkrat ne radi. Kar priznajmo, da je poprečno vsa naša ameriška mladina taka, par lastovk itak ne oznanja pomladi. A naj mi mladina tega ne vzame za zlo. Ne mislim ji delati kakih očitkov. Moje narodno čuteče srce jo sicer obsoja, razum jo ne. Kje naj neki dobi večje spoštovanje do materine besede in materine pesmi? V šolo je hodila angleško, morda katoliško, a s tujerodnimi sestrami, ki ji niso mogle vliti ljubezni in spoštovanja do materine besede, če bi tudi hotele. Sestre, katerekoli narodnosti so granitni steber katoliške cerkve v Ameriki. To treba pribiti njim v cast in ponos. A pri tem ni treba zamolčati, da so tujerodne sestre obenem grobokop .narodnih cerkva v dobrem pomenu besede. Naj mi teh besed nihče ne zavija. Mladina iz župnijskih sol s tujerodnimi sestrami, se bo vedno bolj tujo čutila v cerkvi, kjer se beseda božja oznanja v materinem jeziku, se bo vedno z manjšo vnemo udeleževala narodnih prireditev in bo vedno bolj čeravno ne namenoma, potiskala narodni čoln pod vodo. Če se temu ne odpomore, bomo mi Slovenci še veliko prej zginili v ameriškem morju, kot so drugi narodi, ki so imeli svoje šole oz. svoje narodne sestre, katere so narodni čolnič toliko časa držale nad vodo, dokler je bilo sploh mogoče, nakar je častno izginil v valovih. Ako hočemo mi Slovenci častno vtoniti, ne kot brezčastni samomorivci, moramo ravnati po zgledu drugih večjih narodov Boga zahvalimo, da nam je mogoče. Imamo svoje sestre. Te, ce je količkaj mogoče samo te, na naše slovenske župnijske šole orgem Matoušekom. Poroka se je vršila v slovenski xerkvi sv. Jožefa. Tovariš in tovarišica sta bila Miss Alice Matoušek in Mr. Anthony Grablutz. Svatba se je vršila v krogu domačih in ožjih prijateljev na domu nevestineh starišev. Novemu paru želimD o-bilo sreče in mnogo božjega blagoslova v novem stanu! Za veseljem pridejo pa tudi 1 žalostni dnevi. Kruta smrt, ki se zadnje čase tako pogosto oglaša po naših naselbinah je pobrala tu dve žrtve. Dne 23. junija je', preminul Mr. John Beriš na Delaware street na domu svojih starišev. Pokojni John je dolgo-časa živel na Binghamtonu in se je šele zadnjega decembra preselil zopet nazaj v Forest City. Bil je star 30 let in je prišel v Ameriko še kot otrok. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Mihaela na pokopališče sv. Neže. Pokojniku mir in pokoj in večna luč mu naj sveti! Vsem žalujočim sorodnikom pa globoko sožalje! Starišem Mr. in Mrs. Matt Markovič iz Vandlinga je umrl dne 26. junija tri-letni sinček Albert. Pogreb se je vršil zadnji četrtek popoldne iz slovenske cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Žalujočirri starišem izrekam globoko sožalje! Miss Mary Kamen hčerka Mr. in Mrs. Kamena je odšla za par dni na počitnice h svojim sorodnikom in znancem v Cleveland, Ohio. Odtam bo posetila svoje sorodnike tudi v Detroitu, Mich. Navdušenemu dekletu želimo mnogo razvedrila mej prijatelji in znanci v obeh krajih! Mr. Joseph Jevnik bo te dni otvoril v znanem Knapp poslopju svojo lastno grocerijsko in mesarsko trgovino. Mr. Jos. Jevnik je brat našega preč. g. župnika Rev. Fathra F. M. Jevnika tukajšne slovenske cerkve sv. Jožefa. Ker je Mr. Jevnik zelo podjeten rojak je upati, da bo izbor-no vspeval s svojo trgovino, kar mu iz srca privoščimo. Bližamo se tudi tukajšnim o-krajnim volitvam. Mej zopetni-mi kandidati sta bojda tudi dva naša rojaka. Mr. John Zalar dosedanji okrajni šerif bo zopet kandidiral za nominiranje za šerifa na republikanski listi. Dru^o je vse po starem. Kaj več zopet prihodnjič! Poročevalec. poraženi. Kolikor smo mogli doseči pri stavki smo dosegli edino potom naše unije, v kateri smo bili organizirani. Zato je koristno za vsakega delavca, da je u-nijsko organiziran. Jaz iz svojega prepričanja sem tudi za take delavsko organizacijo kot je A-meriška Delavska Federacija, ne pa za kako drugo, kjer je strankarsko politično prepričanje pred prepričanjem skupnega delavstva ne glede kakega prepričanja je kdo. Delavci vsi vemo, da smo od kapitalistov izkoriščani, prav tako je izkoriščan delavec kake- ry Gregorič. Svatba se je vršila zvečer v dvorani na 2350 Blue Island ave. katero je posetilo lepo število sorodnikov, prijateljev in znancev. Miss Katheryn Gregorič je bila vedno ena izmed najagilnej-ših delavnih deklet v naši župniji. Kjer se je šlo za korist fare in cerkve, ali pa pri društvenih prireditvah smo jo vedno našli med prvimi, ki se je trudila za napredek prireditev. Zlasti jo bomo pogrešali na dramatičnem odru, kjer je bila Katheryn izvrstna moč. Bila je tudi vse skozi članica Marijine družbe in njena več letna uradnica, ki je energično delovala za njen napredek. Novoporočencema želimo tem potom obilo sreče v novem zakonskem stanu! — Naš preč. g. župnik Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. je odšel te d*ni na počitnice na farme v Willard, Wis. za par tednov, da si okrepi svoje zrahlja- ga drugega prepričanja, kakor _ . ~ .. . ... jaz, ki sem katoličan. In kakšen, zdraVje' Z "'i? Jdi njegova mati Mrs. Agues Za- krajšek. Preč. g. želimo poštenega oddiha in odpočitka na farmah ! povod imava midva se prepirati pri boju za izboljšanje delavskih razmer radi najinega zasebnega prepričanja? Po mojem mnenju ne dela nikakih političnih razlik med organiziranimi delavci. Za-ito nič bolj neumnega se mi ne vidi, kakor to, da hočejo naši so-cijalisti imeti prvo. besedo pri reševanju delavskih razmer, ki so nikakega v tem oziru. Zato pa fV17t^nfTi\ T Jttt7 r rnm ^ ,bi ne biH or£anizirani vsaj tako 25F ŠIRITE LIST EDINOST'kot smo bili, bi bili popolnoma V WARSAVI BODO GRADI- LI NEBOTIČNIKE. ..Warsava. — Neka poljska korporacija je sklenila zgraditi V Waršavi najvišjo hišo v Evropi, ki bo imela 20 nadstropij. V poslopju b0 nad 1000 pisarniških sob. minila ta bolezen, da bodo pustili prepričanje svojega bližnjega v miru in istega rešpektirali, kot svojega lastnega, ako ga sploh imajo, potem bi se še dalo govoriti z njimi, drugače pa absolutno ne. To sem povedal odkritosrčno kakor mislim, negle-de če bo to komu po volji ali ne. Delavske razmere v tukajšnem okrožju niso nič kaj preveč dobre. V premogorovih delamo bolj za silo. Na Oglesby tukajšnem bližnjem mestu, delajo v premogorovu komaj po 3 do 4 dni na, teden. V Lassalskem rovu delamo včasih po 4 5 včasih tudi 6 dni v tednu. Včasih smo pa tudi po par dni doma, kakor pač že pride. V tovarnah delajo bolj stalno. V cementarnah se vrti s polno paro. Zaslužek pa tudi bolj srednji. Za pohvaliti se nimamo nič preveč glede delavskih razmer. Tukajšni znani družini Mr. in Mrs. John Bučarja je umrla 18 let stara hčerka zadnjo sredo 27. junija. Pogreb se je vršil zadnjo soboto iz slovenske cerkve sv. Roka. Pogreb se je vršil s peto pogrebno sv. mašo, katero je daroval začasni g. župnik Rev. Father Leo Novitski, O. F. M. Cerkev je bt4a pri tem opravilu skoro polno napolnjena. . Te dni se je'vrnil iz počitnic naš č. g. župnik Rev. Francis Saloven na svojo župnijo, katero je dosedaj začasno upravljal Rev. Father Leo Novitski iz Chicago, ki se je zadnjo soboto od nas poslovil in odšel nazaj na svoje staro mesto h župniji sv. Štefana v Chicago. Moj dopis se je že zavlekel in bo vzel precej prostora v listu, a g. urednik mu naj bo milostljiv s svojimi dolgimi škarjami. Bom pa še kaj prihodnjič povedal, če bo kaj novega v naši naselbini. Naročnik Edinosti. -o- Chicago, III. — Zadnjo soboto se je vršila slovesna poroka Mr. Mihaela Brine in Miss Ka-theryne Gregorič. Ob 10. uri dopoldne se je služila v ta namen slovesna sv. maša za poročenca, med katero so pristopili k sv. zakramentom tudi vsi svatje, kar je bilo zelo spodbudno za vsakogar, ki je bil pričujoč. Poročne obrede je izvršil Rev.. Father Benvenut Winkler iz So. Chicago. Miss Katheryn Gregorič je hčerka dobro znane ugledne družine Gregoričeve. Mr. Michael Brine pa živi na North Side, kjer je oskrbnik velikega apart ment housa. Tovariša' sta bila Mr. Edward Hartel iz La Salle in pa nevestina sestra Miss Ma- na na pocitnice za teden dni v San Dunnes, Indiana. Oborožili so se s različnim provijan-tom. kakor kak regiment, ki bi imel oditi na vojsko. Fantom želimo mnogo razvedrila! — Naši telovadbi Orli bodo priredili v nedeljo dne 29. julija t. 1. javno rokoborbo v dvorani sv. Štefana. Chicaški Orli se bodo merili z waukeganskimi rokoborci in telovadci. Oboji si nadejajo- zmage, dasiravno bo sreča naklonjena samo enim. Cel program bo še pravočasno naznanjen. ^ — V nedeljo bo v Willow Spring piknik, ki ga priredi družba sv. Mohorja. Piknik obeta biti zelo zanimiv, ker članstvo je na delu z vso paro, da se bo občinstvu nudilo kar največ vsestranske zabave. Preči ta j te tozadevni oglas, ki je objavljen v današnji številki tega lista. -o- Pueblo, Colo. — Cenjeni urednik: — Naznanjam vam žalostno vest, da je zopet posegla kruta smrt v našo sredino in je pretrgala nit življenja blagi ženi in materi Juliji Krašovec, dne rg. junija. Pokojna je bila stara komaj 38 let. Doma je iz Vidma pri Dobrempolju v Tugosla-viji. Ravno isti dan je bila seja tistega društva Marije Pomagaj, katerega je bila ona tajnica. Obiskala je več svojih prijateljic, kar ji pri eni prijateljici zadene nagla smrt. Na enkrat ji je postalo slabo in v nekaj minutah je bila mrtva. Za seboj zapušča žalujočega soproga, enega sina in eno hčer Pokojna je bila zvesta naroen ca naših listov. Priporočam j0 blag spomin in v molitev vseL. fcenjenim naročnikom in citate" ljem tega lista. Bila je članica treh podpornih društev in sicer^ Marije Pomagaj, društva Marija Čistega Spočetja in društva" sv. Ane. Društva so ji priredil krasen pogreb 23. junija iz hiše žalosti. Društvo Prešern ji je pelo ganljivo žalostinko v zad* nji pozdrav. Pri odprtem groba pa je imel ganljiv govor Mr John Butkovič. Naši prerano umrli sestri, ki je bila dobra žena možu in o. trokom dobra mati naj sveti v«, čna luč in naj počiva v miru v tuji ameriški žemljici in naj jj sveti večna luči Prosi za nas nri Vsegamogočnemu Bogu, da * vsi enkrat veseli snidemo gori nad zvezdami. Vsem, zlasti žalujočemu soprogu, sinu in hčeri in vsem sorodnikom izrekam globoko sožalje! — Obenem naj poročam tudi nekoliko o našem feru, ki smo ga priredili za. korist tukajšne sloverH^e cerkve Marije Pomagaj. Čisti dobiček je namenjen za slikanje in barvanje cerkve Zabava se je priredila vsestransko zadovoljivo s sodelovanjem tukajšnega ženstva in moštva. Udeležba je bila obilna, zato se je tudi naredil lep prebitek za cerkev. Posebna hvala gre pevskemu dr. Prešern, ki je jako lepo pelo na prireditvi. Tako krasno so peli, da bi jih človek vedno poslušal. Lepa.hvala tudi Mr. Matt Jermanu in John Rusu za krasno proizvajanje godbe na prireditvi. Istotako vsem iskrena hvala, ki so pomagali na prireditvi z udeležbo ali z delom, da se je dosegel tako lep vspeh, kakor se je. Pozdrav vsem čitateljem tega lista. J. Meglen. Proti Rusiji snuje velika antanta vojni pohod, kakor vse kaže. Rusija se namreč gospodarsko in "s tem tudi politično vedno bolj utrjjije in to je za zapadne države oz. kapitaliste nevarna reč. Vendar je velika antanta toliko zvita, da misli v boj poslati t malo antanto, koristi bi pa vlekla velika antanta, če pa bi bila mala antanta od Rusije tepena, bi pa velika še vedno cela ostala. Računi so dobri. Francoski general Foš je zato nadziral;poljsko in češkoslovaško armado, general Le Ronde pa jugoslovansko, Romunija pa pride še na vrsto. Upajmo, da naša vlada ne bo tako slepa, da bi hodila za Angleže in Francoze po kostanj v žerjavico. -o-- Vse v strahu. Skopuha, ki je ležal na smrtni postelji, obišče star prijatelj in ga vpraša, kako se kaj godi pri njegovi hiši. moji hiši," mu odgovori, "smo vsi v strahu. Jaz, ker se bojim umreti, drugi pa, ker sc boje, da ne bi zopet ozdravel." 4 4 4 4 t č č t č 4 t 4 4 VABILO slavno slovensko občinstvo v chicago in okolici se prav vljudno vabi na sjPrvi izlet ali piknik ki ga priredi Slov. Podp. Dr. Sv. MOHORJA V nedeljo, 8. julija 1923 v willow springs na cooks farmi. Kdor bo hote iti s trukom bo stala vožnja samo 50 centov Ji b,°d° ,ČakaIi V nedeljo zJ'utrai Lincoln °d.hod trukoy bo točno ob pol 9. uri zjutraj. Zč c? '-V truko^, naj *re tak°j in se vpiše pri taj- niku Antonu Stomch na 1834 W. aand Place, da se mu prihrani prestor na truku. bi h°td P* ka.Sneje priti s karo> naj vzame Archer Avenue karo do City Limits - do konca. Tam pa naj vza- n* roOTC?1?apiliV Sam° POve kond«kterju, da hoče izstopiti na COOKS FARMI m ga bo kondukter opomnil kje ima iz- Na pikniku bo na razpolago vsakovrstna zabava. V na- prej jamčimo vsakomur, da nikomur ne bo žal, ki bo posetil nas piknik. Za obilno udeležbo se slavnemu občinstvu kar najtopleje priporoča ^__družbeni odbor. -edinost* — Bog- jim daj vse dobr mi-:ster editor! Kaj ne, spet se nismo vidi od zadneč? — Prav gotov ne Pavle! Odkod si se pa spet vzev? Dolgo časa te že ni blo! — Počakajte no en mal, de h sap pridm — taku strašansk sm spehan, de kome j sapo- Jovim. Pa taku neumn vprašanje mi stavte ! — Hm, odkje sm se vzev, odtam prov zagvišn ne, kjer me ni blo! — Ampak odtam sm se vzev, kjer sm biv, k pa ni ravn mus, de b jim mogu kar tkole brž povedat! — No, no Pavle, danes si pa nekako zadrljiv? Kaka muha te je pa vgriznila, da tako grobo •odgovarjaš ? — Le mal bel počas naj govore mister editor, scer jih zna Pavle en mal premikastit. Vas vendar neč druzga ni, kot saw dovg jezk, vse razbobnate, kar •zveste od koga. Potem me pa še prašate kakšna muha me je vgriznila? Sami dobr veste kakšna! — No Pavle, ne bodi užaljen — nič hudega ne mislim*! — Dobrga pa tud prov nič! Jest vam že prov nič ne zaupam. V tako godljo ste me spet spravi, de sm komaj iz nje se skopav. Vi ste strašansk žleht človk. sm vse zVedu, od zanesljivih strank. Dobr je le tu, de imam tko dobre prjatle„ de mi take stvari povedo, drgač b jest še naprej vse vrjev, kokr kakšen jurček. Tako politku kot je vi ugajate ne more noben golanten človk odobravat! . — Za božjo ^oljo Pavle! Kaj se je pa spet sedaj zgodilo? — Vi ste kriv, de sm spet v trubl pršu pr mujih prjatlih! Tku so me lajkal, de me bel mo-gl niso. Zdej pa vsa neh ljubezn proč. V zadtieč, k je blu tku vroče par dni, sm djav, de b blo dobr jet mal na vokešn. Sm jo pa res mahnu cufus pred Wilow Spring. K sm zagledu mal grmovja pa malo reko, «k se pomi-če prek Čikag sm mahnu pa kar v grmovje, misleč si poiskat mal prestorčk, de b sujo tento pičov in s tku prprav prenočišče pod milm nebm. Razum se, de sm biv zlo utrujn od dovgega hajka. U-sedu sm se pod en hrastičk, de b se mal pohladu predno b začev pičat sujo tentu. Na drug stran vode je blu nekaj več drevja kot na muj stran. Kar zaslišm en skakanje po drevju»,se ozrem, de b vidu kdo skače — in za Petra božjega, zagledu sm mujga pr-jatla Zgunkata, k je skakov po vejah enga veliega hrasta. Na drugm hrastu pa spet { 1 Novi 1923 model Oliver pisalni stroj NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN 1 UČITELJU Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in poaudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj. POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3- Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez tezaye. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA ENOTEDENSKA POISKUŠNJA. . NOVI OLIVER je moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela: OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje na obroke stane $55' Ako ga plačate takoj v gotovini: j $49-5o. OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $75. Ako ga plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenik, ki Vam opiše in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. 11. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnja. Vi lahko pišete po Oliver stroj brez vsake obligacije. Nobene« rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačali za stroj vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške. THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building Chicago, I1L >®0®00000®®®®®000000®0000®<£>®®<8 —i "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. M 1== "Kakšno?" «''Vzemi tole —!" "Ampak — prrrrijatelj —!" "Da —! Le —! Vzemi, da mi ne bo več pred očmi. Zame je bridek spomin, zate pa posebnošt, ki si jo postaviš na svojo mizico!" "Ampak — prijatelj — Jakobček — ne vem, ali smem —?" "Smeš! Smeš! Vzemi čeveljček, in kadar boš srečal žensko, ki ji bo prav, takrat mi ga vrneš!" "Torrrej je moj — za vedno?" je jecljal stric. "Ne verrrja-mem, da bi se rrazen na Turrrškem -še kje drrrugje ženske obuvale v take drrragotine . . ." Stric Frasquito se je prisrčno poslovil. Komaj pa je bil sam V svoji sobi, se je lotil čeveljčka in ga preiskoval od vseh strani, nazadnje je še povohal vanj. Pa naglo je odmaknil nos in je skremžil obraz. Čeveljček ni dišal po smirenskih dišavah, po aloi in kadilu, kakor j emislil stric, da mora dišati, kamor je položila dražestna odaliska svojo nožico, nasprotno, navohal je smrad — in stric Frasquito je na-gubil čelo in namrdnil lice — čuden duh je bil po — po — po surovem usnju in gnilem kleju . . . Pogledal je podplat. Čeden je bil in svetel, kakor bi se še nikoli ne bil dotaknil tal . . . Hm! . . . Kaj pa, če je Jakob velik lažnivec ter mu je na-tvezel celo vrsto laži? Tako je premišljeval stric Frasquito, nepremično je obsedel in je strmel v skrivnostni čeveljček . . . Skomignil je z rameni. Čeprav tale čeveljček toliko ve o ka-dini kot njegov škorenj o sultanu, nič ne de. Se non e vero, e ben trovato. Če ni resnično, je pa vsaj dobro izmišljeno! Še večje laži je slišal po svetu v svojem življenju! . . . Pa spomnil se je še nečesa silno važnega. Rahlo je potrkal na Jakobova vratca.- Jakob je s svojim hudomušnim nasmehom na licu ravno spravljal v zadnji kotiček svoje prtljage čeveljček, tovariša tistemu, ki ga je bil vzel stric Frasquito. Zgodba o kadini je bila resnična. Pa čeveljček je kupil za šalo v carigrajskem bazaru od starega Turčina, ki je tam sedel nepremičnega lica, steklenih oči, z velikanskim turban o m na glavi in v rumenem kaftanu, kakršni spominjajo še tudi v modernem Carigradu na čase sultana Bajazida in Solimana Velikega. Stric Frasquito je pomolil glavo skozi vratca in je boječe rekel: 4 'Jakobček — prijatelj — oprrrosti V' "Kaj pa je?" "Eh — tisto — o požarrru!!" "Ah! Niti spomnil se nisem —!" "Seve! Neumnost je bila! — Ali — saj veš —! Ljudje so tako smešni! Vsemu se smejejo. Smešijo človeka!" "Bodi brez skrbi! Komu pa naj pravim take neumnosti ?" "Saj rrres! — Lahko noč, Jakobček! — In oprrrosti — Ako se kaj zgodi, kar potrrrrkaj! Spim rrrahlo kakorrrr ptič! V tem sem podoben starrrim ljudem." Stric se je spravil v postelj; bil je zelo zadovoljen. Mislil je na jutrajšni dan. Upihnil je luč, pa sedaj zelo previdno. Tema ga je zagrnila in stresel se je od strahu. Zdelo se mu je, da se megle vlačijo po sobi, in sredi njih je videl obešenega evnuha z vrvjo na vratu, z izbuljenimi očmi. S počasnim korakom se mu je bližal, iztegnil je roko, mrzlo, trdo, jo iztegoval--in ga prijel za nos . . . Stric Frasquito si je jadrno potegnil odejo čez glavo, stisnil oči in se trikrat prekrižal. V, Enajst je odbilo na veliki uri v Grand-hotelu. Kate, angleška hišna, se je trudila s toaleto Curritino in ji pritrjevala z dolgimi zlatimi iglami dragoceno čipkasto mantilo. Dukesa de Bara jo je že čakala. Hoteli sta iti skupno v palačo Baziljevekij k maši zadušnici. rr * + 4» * + Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, *J» pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. + i* Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodnije) »»»»»»»»»■»■»»»»»»■»»»■»»■»»»»ž domače piy0j Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite uri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. i M A L—TEE N—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik X94* W. 2 ist Street, CHICAGO, ILL. -EDINOST* ———— 1 11 ■ '- Currita je nepotrpežljivo izpraševala hišno, če se je markiz Villamelon že vrnil. "Še ne, senora!" "Ob kolikih pa je šel z doma? Saj je vendar zgodaj šel, pa ga se ni v "Saj sploh ni šel iz hiše to jutro, senora!" "Kako tor "Od včeraj se še ni vrnil." "Ah r Currita se je pogledala v zrcalu in si skrbno popravila kodre svojih rdečih las, da bi z njimi pokrila veliko pego na čelu. Dukesa de Bara se 'je naveličala čakati in je šla iskat počasno tovarišico. "Kaj pa vendar počneš, Curra? Kraljica bo morala čakati na naju!" ''Takoj, takoj! Ne poznaš kraljice! Še ob dvanajstih jo bode va morali čakati 1" Ko je videla, da je tudi dukesa nadela črno mantilo, je vzkliknila oveseljena: "Glej! Isto misel sva imeli!" * "Kot zastopnici Španije si pač ne moreva izbrati kaj primernejšega ko našo mantilo. Le škoda, da sem čisto pozabila na pahljačo!" "Jaz sem si včeraj eno kupila nalašč za danes. Poglej! Ni pregrda! Ako želiš, prav tako, ti jo Kate koj prinese. To-le je kttpila spodaj na oglu ulice." Dukesa je pomislila, da bi ji utegnila priti pahljača zastonj — in naenkrat se ji ni več mudilo. Kate bo plačala pahljačo doli v prodajalnici, sama pa bo pozabila vrniti denar. V takih rečeh je bila zelo razmišljena. Preden je Kate odšla, je še prišla javit, da se je vrnil senor markiz. "Oprosti trenutek, prijateljica," je vzkliknila Currita živahno. "Poslovim se od Fernandita!" Dukesa je pokimala. Ta vzorna zakonska ljubezen ji je menda zelo ugajala. "Kakor dva golobčka! Povem ti, zavidam vaju!" Z zanosom ji je odgovorila Currita, že izza vrat: "V resnici, dar božji je, da se v štirinajstih letih zakonskega življenja niti enkrat nisva skregala!" — Poštenost PREVLADUJE V VSAKEM ODDELKU NAŠE TRGOVINE. Pri nas vedno najdete najboljše vse skozi volneno fa-bricirane obleke, ki jih prikrojimo, da prijajo nosilcu natančno po meri. Naše delo je pošteno in naša izurjenost v tej obrti jamči, da pri nas