Scpteîoad.
m
svitlobo
dane


krajnske kmetijske družbe.
Tečaj V.
srédo 1. kimovca 1847.
List
Prerokovaiije vremena
'i?
za vsako leto gotovo.
koz strehe stergane Bo v hiše zlo dezvalo ;
So njive zmolzene, Skoz kôzelc sonce sjalo.
Skoz plajše luknjaste Bo bur ja zlo pikala; Za lacne stradovce
Bo cei dan megla stala.
y
Za gerde ohernke Dobrota bo merzéla ; Tati zasáčene
Bo leskovica grela.
Vse žejne pjančike Bo sus a zlo morila;
Pa moca jim bo še Skor nar več škode strila.
V zakonu semtertje Bo včasi tud gr omelo,
Pa kdaj jezičnice Med gr om am bo %adèlo
Hudé zapravljence
Bo toca zlo zadela; Dekleta fantovske,
y
O joj! bo slana vzela.
Nedolžnim, dobrim bo Prijazno sonce sjalo ;
Pa vreme tud hudó Ne bo jim dosti djalo.
Potočnik
0
Fraiicozko
klepalo
(Sensen-Dengelgeschirr.)
(S podobo.)
Priložena podoba kaže klepálo, ktero je nek Francoz v Z gornji Vi eni znajdel, in ki je že
tudi na Nemškim po vec deželah znano in zavoljo
svoje potrebne koristi tudi v rabi. C. k. kmetijska družba v Lineu je za Novice 1600 obrisov po slala
?
torej imajo tudi vsi nemški nadpis. Hvale vredne prednosti tega klepála so :
1. Kôsa se per tem klepálu skoz in skoz enako gladka in cista skleplje, kar se per navadnim kle
panji storiti ne da; kose po ti šegi sklepane se pa
tudi lože brusijo in delj časa ojstre ostanejo, brez de bi jih bilo treba takó pogostama brusiti.
2. Sklepana kosa že sama takó rada reže, de
je ni treba berž brusiti.
3. Na tem klepálu zna vsak kosec, naj
bo še
tako okórin, práv dobro klepáti, ja še clo v tami se da klepán e opraviti.
*
) Ta pesmica je vzeta iz nove pratike, ki je v današnji do-kladi oznanjena. Kér se nam toliko prijetna zdí, smo jo dali za priporočilo pratike tudi v Novicah natisniti.
Vredništvo.
4. v
še takó skerhana
minutah se da po ti novi šegi vsaka
ojstro sklepáti
9
per na
vadnim klepálu mora tudi priden kosec dostikrat
skerhano koso
klepáti, če hoče
po pol ure sedeti in
popraviti.
Kader se kosa pod kladvo ali klepáč déne, se mora na to gledati, de med zarezama ravno takó leží, kakor na tleh takrat, kader se z njo kosí, zató kér je per tem klepálu kladvo drugačno, kakor per našim navadnim. Razun tega se mora kosa v zarezah na ravnost sèmtertje pomikovati, zató, de per klepánji ne pride z ojstríno na rob babice, i
To klepálo práv lično narejeno veljánaNem
gold, in pol; per nas bi se morebiti še boljši
škim
kup narediti dalo. Stroški za tako koristno orodje
si kosec na času pri
se
kmalo poplačajo s tem, kar
dobí, ki ga je sicer po navadnim dolgočasnim kle
• «
panji pogubih
Obrisi bojo napravo tega klepála vsacimuko vaču natanjko pred očí postavili, de ga bo nare diti razumel.
A na pervi proti nam obernjeni podobi je ba bica, ktera se s svojim špičastim koncam B. v kak les zabije, de terdno stojí. Z njo je kladvo
ali klepáč C. sklenjen, ki se na klinu ali luníku 1). gori in doli premikva, kteriga peróv ktero
je pod kladvovim ročnikam, kviškotiší. Ce se tedej kôsa na babico položí in s kakim drugim lesenim batam na glavo železniga klepáča pri F. tolče, bo peró kladvo zmirej kviško vzdigovalo. De pa kladvo vedno na pervi kraj bij e, in de nikoli preveč od kraja ne sega, sta na obedveh straneh babice dva pleha z majhnima zarezama G. G. napravljena, ka mor se kôsa, ktera se ima klepáti, vtakne. Z eno rokó se kôsa derží, z drugo se pa z lesenim bat cam po glavi železniga kladva F. tolče. Med tem se kôsa vedno od desne proti levi strani naprej pomiče, dokler ni sklepana ; klepáti se pa začne večidel pri péti.
Srednji podobi ti kažete obstojné dele kle pála; zadnja je pa obris po strani postavljeniga
klepála.
Kakó poliistva v mestili in po kmetlli
ognja varovali.
(Dalje.)
Práv bi bilo, ko bi vse pristave, skednji ali pôdi nar manj saj po 10 sežnjev sak sebi stali, kér bi takó veliko bolj ognja varni bili.
Stresni žlebi bi ne smeli nikdar lese ni biti, kér &e tacih naglo oginj prime, ce pri sosedu gori.
Tudi les ene okna na strehah so silno nevarne in bi ne smele nikjer biti.
Leseni pio ti ali ograje, ki po vaséh veeidel od ene hiše do druge sežejo, peljejo kakor nalaš zató napravljeni oginj od eniga poslopja do druziga, in so dostikrat edini vzrok, de cela vas pogorí. Razun tega so leseni ploti tudi prava potrata draziga lesá, ki bi se dali práv pametno z živi mi ploti nadomestiti, kakor so v Novicah svetovani bili.
Sušilnice ali dimnice (Rauchkammer), kjer se mesó in slanina suši, bi ne smele nikdar lesene, ampak zidane in ob okane biti.
Jame, kjer lan suše, naj bojo deleč proč od vaší, in za vsako sosesko je dovelj ená.
Se veči varnost pohištev bi se dala doseči s po-sebnimi mazili, kterih pa naši ljudjé ne špogajo veliko, zató kér veeidel le na to gledajo, de se vse le práv po ceni napravi, in sin nar rajši takó delà, kakor je oče dělal.
V	H-
■ Ze v ieti 1781 je gosp. Angermajer na Estrajskim svetoval, naj bi se vès za pohištva namenjeni les skozi 24 ur v slani n a m a k i namakoval (pacal) , ktere se les takó napije, de potem ne gnjije, pa tudi ne
gori rad. Ta namaka obstojí iz sledečih řečí: iz 1 funta kuhinske solí (Kochsalz), 1 lota galúna (Alaun), 1 lota salmijaka (Salmiak), 2 lotov potašeIjna (Pot-asche). Namést salmijaka se zamore tudi 1 lot galú na več vzeti. — Na en štirjaški čevelj (□ Sehuh) lesá vsaktere debelosti se vzame en lot imenovane na-make. Namakva se pa les v primérjenih trugah, v ktere se les takó položí, de ne plava po verhu, ampak takó, de se s kamnam obložen od vsih straní dobro namoci in vsak dan enkrat oberne. Namést od lesa popité namake se ne sme nikdar voda, ampak nova namaka pritočiti. Ali bi se ne dale take namaknice, kakor je od cégelnic svetovano bilo, od večih sosesk vkupej napraviti ?
(Dalje sledí.)
Velki zïior
c. k. Ljubljanske kmetijske družbe 20. dan véliciga
travna.
; (Dalje.)
Potem so se vzdignili gosp. fajmošter Vertovc — in vsih očí so se na-nje oberniie, slišati, kaj bojo slo-veči mojster „v i n o r e j e" in „k e m i j e" povedali. Namenili so si nektere opomine zastran terto-in vinoreje med občinstvo dati, in speljali so ta namén s takó krepko in gorečo besedo, de jih je vse takó vérno poslušalo, de bi bili slišali miško laziti; takó tiho je bilo po celim zboru. Njih ogovor je razpadel v 2 delà: v pervim so se potegnili za laske vina, kterim so začeli nekteri nespodobno zabavljati in sicer takó, de se je neki gospod pri velkim zboru v Padovi pred 5 leti prederznil reci : de Lahi v vinoreji od Noetovih časov niso ne stopinice naprej storili! Tako zabavljivo oponašanje je gosp. Vertovca zgrabilo in vprašali so:
*) Unterricht, wie auf eine unkostbare Art das Bauholz wider
Feiier, Fâulniss und Wurmsticli zubereitet werden kann , nebst einem Anhange, wie den Stroh- und Rohrdâchern die Feuergefáhrlichkeit rait geringen Kosten zu benehmen ist. Wien-bei Trattner 1781.
1)	V kteri deželi Evrope se narejajo samo žlahne vina? ali se ne prideljujejo povsod, če ne ravno nizke, vunder saj srednje vina?
2)	Tudi Lahi imajo, kot Francozje in Nemci, ime-nitne in sloveče vinorejce.
3)	Lahi prideljujejo na gričkih pod planinami (zakaj le na goricah prek sončja in v zavetjih rastejo nar žlahnejši vina) in na gričih Toškanskiga, Rimskiga in Napolitanskiga posebno žlahne vina; visoka tertna reja na velicih laških ravninah pa daje le srednje in veliko tudi nizkih vin. Te visoke reje so se Lahi od starih Rimcov in njih suznih naučili, in ja valne bodo v svojih nogradih že jutro to šego opustili, kér zraven grojzdja zdej tudi veliko žita prideljujejo. Pa še več druzih okolišin je, de se laški vinorejci zlo srednjih in nizkih vin deržé, in tem se zamore tudi Laško na-jemstvo (Colonial- oder Paehtsystem) prišteti. Kolón ali najemnik na Laškim mora večidel polovico svojiga pridelka posestniku nograda odrajtati, torej ne gleda na to , de bi zlahno vino přiděloval, ampak na to, de ga veliko přiděla, de mu ga tedej tudi več ostane. Tudi so srednje in nizke vina za proste in delavne ljudi veliko zdravši in tećniši od žlahnih; in postavimo, de bi se vse srednje in nizke vina cele Evrope na enkrat v žlahne spremenile, bi vinorejci javalne veliko več dobička imeli.
4)	Laham se tudi očituje, de imajo slabe vinske kleti ali hrame ; ali skušnja nam pa ne kaže — so rekli gosp. Vertovc — de tudi v kletih veliko bolj merzlih nemških in francozkih deželá srednje in nizke vina velikrat pod zlo gréjo, koliko lože se to tedej na gorkim Laškim zamore zgoditi? In kleti, ki bi poleti in pozimi zmirej en ako méro gorkote in sicer 8 stopnic po Reaumuru imele, se bojo težko kje dobile!
Rajnčanje so se v poslednjih letih zopet prepričali, de ni práv, iz ptujih deželá si veliko tertnih sadík kupovati; kupi si raji kaj maliga, in še to malo naj bo nar boljšiga plemena, in iz tega naj si potem vsak vinorejic domá več tert zaplodi. Boljši je domaće, in že znane terte dobrih plemén saditi, kakor unanje, od kterih se še ne vé, ali se bodo po deželi oberniie ali ne. Z ojstro besedo so gosp. Vertovc potem svarili nezmérno žepljenenje vin. De je v mokrih in posebno med tergatvijo v deževnih letinah potreba, vina žepleniti, de ne nategnejo rujave in goste ne postanejo, se ne more tajiti; ali bi pa ne bilo prav, so rêkli gosp. Vertovc, ako bi se, namesto pljučam škod-ljiviga nezmérniga žepljenenja, v bolj severnih krajih vina pustile na tropínah vreti, in jih raji z zdravo grenjkozagoltnostjo kakor z žepljenim puham navdati? To vprašanje so postavili gosp. Vertovc že lani nem-škim kmetovavcam v Gradcu, pa brez de bi bil kdo to reč kaj bolj natanjko premislil, so ob kratkim odgovorili: „žlahne vina znajo na tropinah vréti, nizke pa ne." — Se več resničnih besed zoper žepljenenje vin so govorili gosp. Vertovc, ktere so tudi dopada-jenje presvitliga nadvojvoda našle, ki ne zaveržejo sploh žepljenenja, marveč ga za ukrote nje presilniga vinovrenja v vročih letih potrebniga čislajo, sicer pa tudi spoznajo, de je dostikrat nepotrebno ali clo škodljivo.
(Dalje sledí.)
Doiitar Skaza. ali pravđar Sebi-
grabic*
(Dalje.)
Pravijo, de tak goljufin pravdar Zmóta ima želodec iz peklenskiga kamna (lapis infernalis), ki je napolnjen s takó imenovanimi latinskimi skorjami, z neprekuhanimí postavskimi paragrafi in zastaranimi marnjami. Mozgani so vsi zmedeni. Rogovilast je pa kakor kozel ali bivol ;
pride naj mu blato ali pa škerlat in žamet na cesti
pod
nôge

mu je eno; vse
zmane in potaptá. Možgani
pa večkrat ga najdeš po ulicah in kerčmah
mu vedno vró in kuhajo, torej ukazov in postav prav ne razloči in ne umè. Prebiva med špehastimi popirji,
, kot domá,
živi se od žuljev svojiga bližnjiga; brez černila ali tinte ga nikoli ne najdeš. Pravdar Skazata zdaj vidiš v po-jslopji prostiga kmeta, ki sam brati ne zna. Urno pridejo vse okajene in sajaste pisma na dan. Jih prebira, reše-
j
in če je treba, tudi napàk razlaga. Kmet gre v
tá
mrežo, lažnjiviga dobrotnika, ki mu denar iz žepa zmika
?
o-fS
ostuje, je sčasama zmirej nepokojniši, prepirljivši in
nesrečniši člověk.
Kmalo
ga zopet vidiš v kercmi
vidil, kako
Tu bi ga ti
med očanci kozaree spraznovati. spretno se med njimi obnaša. Ko se začenja v glavah oblačiti, on svoj jezik na zadnjo stopnjo sproži; tedaj
Za
vinček, pečenko

in emga
je za njega dober lov. okrogliga je perpravljen vse storiti. Pravdar Skaza jim zdaj naredi pridigo, in kmetje zaenó zredama svoje per-tožbe razodevati. Eden se vzdigne v imenu druzih zoper tlako, ktero so dělali njih očetje, očetov očetje in tako
?
dalje, dokler
se kdo spomniti vé, samo njim se pretežavno zdi, in bi radi ob-njo bili. Druzih čop se vstopi pred njega, in mu začnó razlagati, kakó morajo desetino odrajtovati, zdi se jim to po krivici, in bi se
je	I
rekel: Vidite, ljubi moji, to je takó le: Vi ste dobili
radi znebili. Pravdar Zmóta, ne de bi jim razložil in

zemljiša ocetov, oni od vaših dedov, vasi dedje od vaših preddedov i. t. d. Vaši predpreddedje, ali pa še pred so pa svoje zemljiša přejeli od grajšine s to pogojo, de bodo grajšini oni in njih nasledniki za vselej toliko in
toliko obdelovali, toliko in toliko vsako leto odrajtovali. S to pogojo ste tudi vi zemljiša přejeli, bodite hvaležni
v
?
de jih imate, in takó lahko preskerbite sebe, zeno in otroke, in nikar ne poslušajte butastih
glav, ki
vas ho
cejo k nepokorsini zapeljati in v nepotrebne stroške spraviti. Takó jím pravdoskazar ne modruje, zakaj per takim modrovanji bi mogla njegova mavha lačna ostati; temuč zdaj se on še le vname, začne podpihovati, pre-
govarjati, lagati in obetati, česar ni v stanu nikdar
spolniti. Se vé, de taki puntar zlasti na postavo in
go
sposko strelja in vdriha. Ubogi kmetje so zapeljani; pravdar Skaza se je per njih odebelil, oni pa imajo to dobička, kar so zapravili, časa zamudili, sovražtva storili, in pa marsikterih milost in dobrot, ki so jih vživali, se znebili. —
pod koš. Enimu se, sicer po vsih postavah
Veckrat pa pravdar Skaza posamesne dobí
, storjen te-
stament ne perleze; rad bi ga
overgel; drugi bi rad
dolg,
ki mu je že placan bil, še enkrat imel plačan ;
mejo, za dve
ali
tretji bi rad svojiga mirniga soseda za tri brazde svetá zvil; četerti bi rad svojiga dobrotljiviga
Veselo plsmice vsím prijatlam
sol
(Konec.)
Otrók, ki so jih létas v vsakdanj
1
imeli
7
je vsih skupej 159 bilo. Prid te sole, ki po neutrud ljivim perzadevanji sedanjiga gospod-kaplana tukej na Bistrici ravno tri leta terpí, se že zdej očitno kaže. Otroci sami v solo tišijo, in vsi dobri, pametni starší
*
jih radi posiljajo, in nekteri sami obstanejo in pravijo de nekaj časa, kar v šolo hodijo, so marsikteri otroci vsi drugačni, kakor so bili, de so veliko bolj z njimi zadovoljni. Od njih lepiga zaderžanja v cerkvi sim se sam prepričal;
pa
potem
?
ko pred
j
de
je tudi mežnar enkrat pravil žuganje, vse svarjenje v cerkvi ni nič pomagalo, mu jih zdej, kar je šola in je vsakterimu otroku tudi v cerkvi město odkázáno, še clo več opo-minjati ni treba. Skerben duhovni učenik in pa dober šolnik je pač v resnici velika, neprecénjena dobrota za
faro, kterih truda sad v
svojo casno m vecno sreco ne
le en
rod, ampak Pa tudi ne
še rod za rodam vžíva.
deljsk
1
to se vé, de se
per vsim tem tudi nasprotnikov in nasprotljejev manjkalo ni — so opomnjeni gospod dobro osnovali in spe-ljali. Ljubezen, poterpežljivost in stanovitnost premore storí vse! Hódi jih zdej 82 fantov in 59 deklét v to
?
šolo
?
vec tudi že čez 20 lét starih
fantje dopol
dan nekej casa in popoldan od ene do dveh, dekléta pa po keršanskim nauku. Vadijo se po potrebi in per-
méri v branji in zlasti za ži

pisanji
i
ajtanji in keršanskim nauku
j
življenje dobrih in koristnih naukov prejmejo. K sklepu podučenja pa iz Ahaceljnovih ali pa kterih
druzih pesem kakošno perpi
radi zapojó: Ticiea
j
Nedolznost — od Marije i. t. d. Ali ni res lepo in hvale vredno, če mladi ljudjé še v tih létih, ko jih zapelji-vost in razujzdana dobra volja takó rada na se vleče pa radovoljno, kadar perložnost imajo Práv imate
perložnost
>
v šolo gredó
?
fantj
iu dekléta
kter
dokler vam čas in
perpustí, v šolo
radi hódite in svoje učenike
ubogate, de bi lepi cas svoje mladosti prav obernili
?
> Sa-
ne v svojo in drugih nesrećo v nesramnim pajdažtvu in razujzdanih dobrovoljah in kratkočasih zapravili, in si
za prihodnje leta in za celi cas svojiga življenja koristnih in potrebnih naukov perdobili, po kterih, ako jih bote v djanji
spolnovali, bote
zdej in vekomej srečni. Pametna, modra glava, in pa nepopačeno, pošteno
7
nedolzno sercé
to velja!
»Kaj tekne lepota,
posodivca smerdljiv le nuli in
?
de bi mu nie ne plaçai; peti je še posebej nekoliko v
Denarji, blagó Ce v serci in glavi
Bi prazno bilo ?
De sadjorejo po otrócih imenovane šole začeto
misel vzamem, jih je pri 50 otrók,
potepuh, bi
na kej
se rad ozenil, pa se nima ki mladih drevésc, in nekteri zmed njih že po več sto
y
ne ve kakó bi gosposko okanil, de bi mu imajo, in sicer hruške, jabelka, češnje, marelice, orehe,
pervolila ; sestimu delo smerdi, dobro jesti
pa ga
zlo
mika; si misli žganje in vino bom točil; pa ne vém kakó
v	, « r	V	V
kostanj — nekej maliga tudi že požlahtnjenih. Šolarji in šolarce, ki čez sto mladih drevésc imajo , kakor sim
bo za pervoljenje, kér je že takó prevec
ostarij, in na
jih na znanje dobil, so naslednji: Cuckov Janez ima kôpe zapravljivcov? Ce so pa tudi v vasi še šparovni 1236 drevesc, Jernajev Lorenc 525, Osredkov Luka
v' • "	v ... v ..........g £avèkov Tonèek 143 Marodnov Jakob 350, Ko-
in postěni ljudjé, mu še od deleč v misii ni, de ravno
zavolj njegove zganjarije in vinorije, ce si jo napravi, njarjeva Uršica 700, Pavlov Jožek 120, Cengletov bi utegnilo marsikej dobrih ljudi dušo in telo zapraviti, Andreje 428, Konjarjeva Polonca 150, Šlosarjeva Minca
sn marsiktera deržína
obozati, ko bo
volj perloznosti jel pijancevati.
njen gospodár za-Sedmi je nepošten kerčmar, ki ubogim gospodinjam krave molze; ko se pšenica mlati, po skednjih z zakljem hodi in tuje trav-
105, Gromov Janez 110,
Stokalov Urban 118. Zmed
otrók, ki pod sto drevésc imajo, so pa v tem nar prid
Mihatova Johana, Jožefov Juri, Cučkov France
Objanov Janez, Kovačev
• ¥ • nisi
>
nike kosi.
Ena ali druga
o-»
ospodinja ga je že večkrat
7
prosila — kamnatno sercé bi jo moglo uslišati — de naj njenimu zapravljivimu možu ne daja vina ; — pa vse njene solzé so bile zastonj.
(Konec sledi.) ..
Licefova Jožek in Gregor,
Janez iz Broda, Anžlinov Janez, Obernekarjevi Janez Jakob in Minca, Matičev Šimen, Skalovčev Jožek, Lesni-karjev Tonček, Sodarjeva Matevž in Jožek, Silerjeva
Minca, Simnovcova
Minca, Plajerjeva
Meta, Zabregar
jeva Minca, Lepenjarjeva Lenka, Primckova Minca in Uršica, Bedenkova Urša, Žmitkova Janez in Minca
7

aški
?
13
Vajvođova Jerca, Čukov Matevž, Jakobov Jakob, Gre- Lavansko škofijo izvolijo poleg stare pravice gorinov Tonček, Kodrova Minca, Skalovčeva Nežka, nadškof. Njih Eminencija gospod Kardinal knez Svarcen
Bremčev Jožek, Marodnov Janezek, Logarjeva Minca Rožmanova Urška. Le ti otroci (sploh še le od 7
berški, sadanji nadškof v Solnogradu (Salcburgu) prizna
vajo v Lavanskih škofih med
drugimi
lastnostmi tudi
drugih
nekej jih je, ki so se zdej z znanje slovenskiga jezika za potrebno. To so pokazali
1	_	____.	__________^	ft« m	« •	i	l	1	M /-v	»	1	i I • V i •«
let stari) in še
izrejo sadnih drevésc pridne skazali, in se zavolj njih v Svoji besedi, kakor se bei mladosti za sadjorejo od njih še mnogo upati srne.
v 1
ezku katoljskih
listo v iz Tirola leta 1843, v kteri so za tedaj vdovlj
Ponatanjknim pregledu je letasnjih drevésc
y> ??
j? n
??
lanjskih predlanjskih
r>
n
V)
4242 2318 120
Lavansko škofij
o*
fn
ospoda Franca Ksaverja Kutnarja

blagiga spomina škofa , izvolili
(K
ledi)
Vsih skup ej . 6670.
Naj se le, kakor otroci po dobrih učenikih
?
po
otrócih tudi mlade drevésca v njih in v prid prihodnjimu rodu prav požlahtnijo, lepo sadu obrodijo !
%alosfna prigodba
dan tega mesca je pogorela
razcvétajo, in obilno
dobriga P.
13. dan tega mesca e pogorela blizo Tomina ena vas z imenam Dolja. Oginj se je od větra pognan takó hitro po slamnatih stréhah razširil, do je v eni uri 34
poslopij pogorelo, in de ljudjé zunej svojiga življenja in
Pogled v gornje kraje»
(Dalje.)
V Šent-Pavlu je velik samostan, na majhn
v •
« *
živine nic druziga niso mogli oteti. Od vsih his je
bila
?
kakor se sliši, le ena sama zavarovana. Kakó de se
blezó de le
je ogmj
pričel, se še za gotovo
ne ve
po
neskerbnosti. V 7
létih je tukaj na Tominskim 6 ve
čez kterig
cesta v Šent-Andrej derží.
T
t ^iivu, r	• -	j w v»—j — --------------- -
se celi likih vaší in pa še veliko posamesnih hiš pogorélo

in
Lavodol (Lavantthal) v vsi svoji rajski krasôti, ktere vse te nesreće so se zgodile le po neskerbnosti in nerod
se
V
Se
clovek zadosti
nagledati
lep
v •
nemore, na široko odprč
nosti ljudi. Premalo skerbí se še povsod na oginj ima!
se neki ta dolina, ktera 15 pomiznih milj
J. L
b
(Quadrat Meilen) méri, od Wolfsberga proti Sent-Pavlu prikaže. Pa opisati nje dražesti (Reize) naj se drugi potrudijo: jez bi samo želel, de bi vsi Dolenci til
Oznanílo
sèm prišli: naj bi se učili, kako se žitu delava. kako se živina rediti, kako se
polj
id on
ob
drevje saditi in snažiti moi
Tù bi vidili, de se pri
tolkovcu (Priigelwein) lOOkrat bolje živí, ko pri tert- smo dobili
nim soku. S tem ne mislim
reci
?
de bi Dolenci
ejo
kmetijski družbi na ogled poslaniga krajnskiga
sadja.
(Dalje.)
26. Od gosp. M. Ravnikarja, fajmoštra na Selih,
Sommergewurzapfel (morebiti
ple-
w
kopot
ali
klop otec?) jabelko práv žlahtniga
vinske terte opustiti, in samo sadonosno drevje rediti ména, ki zasluži, de bi si
mogli (kar bi pa vender v nekterih krajih bolj
ga kmetovavci prav
pogo
bilo)
stama zasadili
ampak de bi toliko prostora, na kterim samo dračje in
27. Gosp. Janez Mull
posestnik na \
i
kí
terne raste, s sadonosnim drevjem nasadili. Pa se bo- ima veliko lep
sadja in rad brez placila tudi cep
• V

?
de bi
jih po
tem vinski kupci ogibali

delí, je poslal: Nr. 1. weisser Sommergewurzap fel
V gori imenovanim samostanu so rnenihi reda sv. (morebiti klopotec?), ravno popřed pohvalj
Benedikt je mnogim
T
o*
so perve 4 latinske sole, v kterih se no pléme, ki je tudi rado polno
(SommertaíFetapfel) ;
Nr
9
laht
poletinskih
ospodam vklada njih sadanje slavnosti po- tofelj
i	•	• li* «	V-»	v -	_	_	_
Nr
3
th
Som
ložila. V Celoveu imajo latinske sole, šole modroslovja mer cal vili in bogoslovja svoje učenike iz tega samostana. Polovica Azzarol-Apfel
(krajnskiga
imena ne vémo)

Nr
o.
vsih udov tega reda je tù slovanskiga rodů
književnost si iz za příhodnost obeta
teg
Slovanska
rediša učenosti veliko dobriga Od tod naprej do Šent-An-
j
Nr
W
Mostb
pod
Nr
(Frauenb
4

hvale vredno pléme

ki je rado polno; Nr. 7. kašnic (Flaschenbirn), lepe pa puste hruške; Nr. 8. laških medene ( Annabirn?) Nr. 9. Kirschpflaume, (krajnskiga imena ne vémo)
?
dreja derzi cesta med sadonosnim drevjem in med nji-vami s bohotno (uppig) rastečo sterníno, na kteri se Nr. 10. Sommertaffetapfel
zdrava gorska sapa, ki iz verha bližnjih velikanskih pla nin v dolino pihljá, kakor na širokim morji ziblje.
Odborstvo sadne razstave 16. vel. serp. 1847
takim
bogastvam naravske
rajske doline, v čedno mestice Šent-Andrej
je
sedez vsakteriga lavantinskiga knezo-škofa
Med
lepote se pride v serce te
Tukaj na kte-
(Dalj
sledi.)
*) Oj ! de nekterih ljudi
ni drugači spametovati
j
kakor z be
«
raško palico!
Vredništvo.
?
rim sedaj slavno poznani, in od svojih Slovencov serčno
Ijublj
milostljivi Gospod Anton Mart
sedijo
Današnjimu listu je perdjan 16. doklad
list
Oni so v versti vsih pastirjev na sedežu Lavanske 5, ktera je v letu 1228 po solnograškim nadško-
in pa dva in dvajseti del kemij
škofij
fam Eberhardam II. vstavljena, dva in petdeseti: odlétá
V Ljubljani
Krajnju
1789
y
kar je tej škofii Celjski krog pridr
5
sedmi
slovenskih rojakov na imenovanim škofovskim sedežu tretj
?
Kitni kup
(Srednja cena).
28. vélikiga j 23. vélikiga
serpana
serpana
Bog
nam Jih ohrani dol
5
lét
Vsakterig
gold.
skofa za
Poznam
nekim kraji grajšinskiga vinogradnika
ki
se
ud gospodarskiga družtva (Landwirthschaft-Gesellschafť)
Iv	t	H	m • »	m	m	m A	. W *	J
ki kmete, kar jih je pod tisto grajšino, mocno odgovarj
j
sadili
bi sadonosniga drevja v svojim kraj tem tovorniki jih dolžili, de vino s sadním mostam mešaio
«i m '	« • m	t. im m « a	^ _ ^	_	4P
de
kér bi po
bi se jih ogibali. A1
družtva velike
-----UWU.HI1I JltV.OVU.IJI iiivoaj \J ,
zasluži tak od gospodarskiga
etmje — iz usnja narejene?!
Pisatelj
mernik Pšenice domače • • • • I	2
> banaške«• • I	2
Turšice............I	2
Soršice
Reži..............I	1
Jećmena...........I	I
Prosa.............I	i
Ajde..............I	1
Ovsa
Vrednik Dr. Janez Bleitveis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani
/
/
X
Vf S
/
D
t

LiZh . nat/i dew crûs. MrTeztug WTz MbertZeer Jkdust. ttreùur.


(rtđr. fcč Jtrs.Tůtfker in Zïrtç*.