LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 21
Matevž Košir
Josip Žontar in Pavle Blaznik, 
sodelavca in iskrena prijatelja,
Ob obletnici Muzejskega društva Škofja Loka
Izvleček
Članek obravnava vlogo prof. dr. Josipa Žontarja (1895–1982) pri ustanavljanju 
Muzejskega društva Škofja Loka in muzeja ter njegovo dolgoletno prijateljstvo z dr. 
Pavletom Blaznikom (1903–1984). Žontar je v otroštvu živel v Škofji Loki, nedaleč 
od Blaznikove hiše. Nato je odšel v Kranj na gimnazijo in potem študirat na Dunaj, 
kjer je leta 1919 doktoriral iz zgodovine. Leta 1935 se je pridružil neformalni družbi 
škofjeloških profesorjev ter se aktivno udeležil pobude za ustanovitev loškega 
muzeja (1936) in muzejskega društva (1937). Članek predstavlja obširno kore-
spondenco med Žontarjem in Blaznikom, v obdobju od 1932 do1981. Med letoma 
1950–1954 sta bila sodelavca na inštitutu pri Ekonomski fakulteti. Sodelovala in 
podpirala sta se tudi kasneje pri znanstvenih raziskavah, od leta 1950 dalje sta 
posebej intenzivno sodelovala pri Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev, 
kjer je imel v obdobju med letoma 1957 in 1980 najpomembnejšo vlogo Blaznik. 
Leta 1952 je Blaznik odločno podprl Žontarja, ko je ta zaradi skonstruiranih in 
ideološko motiviranih napadov nanj izgubil profesorsko službo na Pravni fakulteti. 
Osebna korespondenca med Blaznikom in Žontarjem odslikava ne le njuno stroko-
vno bližino pri obravnavanih temah, ampak tudi iskreno prijateljstvo.
Ključne besede: Josip Žontar, Pavle Blaznik, Gospodarska zgodovina Slovencev, 
Pravna fakulteta.
Extrakt
Josip Žontar und Pavle Blaznik, Mitarbeiter und ehrliche Freunde,
zum Jahresjubileum des Museumvereins Škofja Loka
Der Artikel behandelt die Rolle von prof. dr. Josip Žontar (1895–1982) sowohl bei 
der Grüngung des Museumvereins Škofja Loka als auch des Museums und seine 
langjährige Freundschaft mit dr. Pavle Blaznik (1903–1984).
Žontar verbrachte seine Kindheit in Škofja Loka, nicht weit von Blazniks Haus. 
Danach zog er nach Kranj, wo er das Gymnasium besuchte, und später nach Wien, 
wo er 1919 das Doktorstudium aus der Geschichte abschloss. 1935 trat er dem 
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 22
unformellen Gesellschaftskreis der Professoren von Škofja Loka zu und wurde an 
der Initiative für die Gründung des Museums (1936) und Museumvereins (1937) 
aktiv beteiligt. Der Artikel präsentiert die umfangreiche Korrespondenz zwischen 
Žontar und Blaznik in den Jahren 1932 bis 1981. Während der Jahre 1950 bis 1954 
waren beide aktive Mitarbeiter an dem Institut bei der Wirtschaftsfakultät. Auch 
später bei den wissenschaftlichen Forschungen unterstützten sie sich und pflegten 
die Mitarbeit. Ab 1950 arbeiteten sie noch besonders intensiv bei der 
Wissenschaftlichen und sozialen Geschichte der Slowenen, wobei in den Jahren 
1957 bis 1980 die wichtigste Rolle Blaznik übernahm. 1952 wurde Žontar, der 
wegen konstruirter und ideologisch motivierter Angriffe seine Professour an der 
Fakultöt für Rechtswissenschaften verlor, von Blaznik stark unterstützt.
Die persönliche Korrespondenz zwischen Blaznik und Žontar reflektiert nicht nur 
ihre fachbezogene Nähe sondern auch ihre ehrliche Freundschaft.
Schlüsselwörter: Josip Žontar, Pavle Blaznik, Wirtschaftsgeschichte der Slowenen, 
die Fakultät für Rechtswissenschaften.
Josip Žontar in Pavle Blaznik sta se, kljub starostni razliki, poznala že iz otro -
štva. Žontar se je rodil leta 1895 na Jesenicah, kjer je njegov oče Primož Žontar 
služboval kot orožniški stražmojster. Po rodu je bil Primož Žontar s Sv. Duha pri 
Škofji Loki. Ko je bilo Josipu sedem let, se je družina preselila v Škofjo Loko. Blaznik 
je v Loških razgledih zapisal, da je Žontar vso nežno mladost preživel v Škofji Loki,
1
 
sprva v podnunski Kasarni, kasneje pa Na Vili ‒ na prostoru, kjer danes stoji šola.
2
 
Medtem ko sta Pavle Blaznik in France Planina živela v Nunski ulici, je Žontar otro -
ška leta preživel le nekaj korakov stran od njunega doma.
3
 V Loki je Žontar obi-
skoval osnovno šolo in bil sošolec Jožefa Ranta, znanega zobozdravnika. Ko je 
Žontar začel obiskovati gimnazijo, se je družina preselila v Kranj, a na loške soro -
dnike ni pozabil. Po maturi julija 1914 je odšel študirat zgodovino in geografijo na 
Dunaj, kjer je bil leta 1919 promoviran za doktorja zgodovine. Po zaključenem štu-
diju se je izpopolnjeval še na univerzah v Pragi, Gradcu in Heidelbergu, dobrih 
deset let kasneje je promoviral še za doktorja prava na univerzi v Ljubljani.
Žontar je bil povezan tudi z ustanavljanjem muzeja in muzejskega društva v 
Škofji Loki. Korenine muzejskega društva so v tako imenovanem škofjeloškem 
Profesorskem cehu.
4
 Misel o razvoju muzeja in ustanovitvi društva je leta 1936 
sprožila obrtno-industrijska razstava. Iniciativo za ustanovitev muzeja so dali trije 
profesorji Podnunci: Pavle Blaznik, France Planina in Tine Debeljak.
5
 Da bi dobi-
li ustrezno podporo, so za načrt navdušili svoje kolege, profesorje z loškega oze-
mlja, med njimi tudi Žontarja.
1 Blaznik, Profesor dr. Josip Žontar, str. 141.
2 Blaznik, Ob osemdesetletnici prof. dr. Josipa Žontarja, str. 289.
3 Žontar, Pavlu Blazniku ob sedemdesetletnici, str. 127.
4 Več o tem glej: Za našo stvar: 80 let Muzejskega društva Škofja Loka. 
5 Blaznik, Ob štiridesetletnici Muzejskega društva v Škofji Loki, str. 11.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 23
Pri ustanavljanju muzejskega društva, posebno pa loškega muzeja, Žontarjeva 
podpora vsekakor ni bila zanemarljiva. Blaznik jo je takole predstavil: »… naš jubi-
lant je najtesneje povezan z loškim muzejstvom vse od ustanovitve Muzejskega 
društva dalje. Njegovo ime namreč srečamo med podpisniki vloge na občinsko 
upravo v Škofji Loki, kjer smo loški profesorji – domačini predlagali naslovljen-
cu, da podpre našo zamisel in pomaga ustanoviti za Škofjo Loko prepotrebno 
kulturno ustanovo – loški muzej ...« Še pomembnejša je bila Žontarjeva podpora 
ustanovitvi muzeja v strokovnih krogih, o čemer Blaznik pravi: »Zelo dobro se 
spominjam sestanka vodilnih slovenskih zgodovinarjev v Celju 5. februarja 
1939, kjer smo polagali temelje za organizacijo naših strokovnih zborovanj. 
Takrat je bil na dnevnem redu tudi referat prof. dr. Žontarja Za delovno sku-
pnost slovenskih zgodovinarjev. V referatu je naš jubilant razvijal misel, da so 
naša zgodovinska društva vse premalo zasidrana med ljudstvom. Naglašal je, 
da bi bilo treba  razviti krepke organizacije in z njihovo pomočjo spodbuditi 
interes za zgodovino pri širokih ljudskih krogih. Zanimanje za zgodovinsko 
vedo naj bi pospeševala tudi muzejska društva, pri čemer je s posebnim poudar-
kom omenil novo društvo v Škofji Loki in snujoči se loški muzej. Spodbijal je 
ugovore, da bi bili taki krajevni muzeji v kakršnemkoli nasprotju z Narodnim 
muzejem v Ljubljani. Žontarjeva izvajanja so naletela skoraj na popolno 
soglasje in so definitivno utišala vse dotlej navajane ugovore.«
6
 Žontar je bil 
takrat že priznan slovenski zgodovinar, uveljavil se je v drugi polovici dvajsetih 
let, še posebej z referatom, ki ga je leta 1933 podal na 1. kongresu pravnikov slo-
vanskih dežel v Bratislavi. Leta 1938 se je udeležil tudi mednarodnega kongresa 
zgodovinarjev v Zürichu, sodeloval je tudi pri nemškem pravnem slovarju,
7
 ki ga 
je od leta 1917 vodil profesor na univerzi v Heidelbergu Eberhard Freiherr von 
Künßberg (1881‒1941), eden vodilnih evropskih profesorjev za področje pravne 
zgodovine. Z Žontarjem sta bila v prijateljskih odnosih, leta 1937 ga je Künßberg 
v Kranju tudi obiskal.
8
 Žontar, ki je bil od leta 1925 profesor na kranjski gimnazi-
ji, je bil od leta 1931 odbornik Muzejskega društva za Slovenijo, tik pred vojno je 
postal tudi privatni docent za pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani.
9
 
Žontar je bil ne le velik strokovnjak in poznavalec zgodovine, ampak je bil z vklju-
čevanjem gospodarske, pravne in socialne zgodovine tudi izrazito moderen in 
6 Blaznik, Ob osemdesetletnici prof. dr. Josipa Žontarja, str. 289.
7 Deutsche Rechtswörterbuch.
8 Eberhard von Künßberg je bil vse počitnice leta 1937 na potovanju po Kraljevini Jugoslaviji. 
Pri Žontarju je bil v tem času večkrat na obisku. Za Künßberge, njegova žena Katharina je bila 
Judinja, je bila to tudi posebna priložnost, ker so lahko počitnice preživeli skupaj, saj je naj-
starejši sin zaradi svojega judovskega porekla že leta 1936 odšel iz Nemčije. Künßbergovi 
otroci so se povzpeli tudi na Triglav, Žontar pa je družini razkazal Ljubljano, za kar sta mu 
bila Eberhard in njegova hči Dietlinde posebej hvaležna. Žontar si je po Eberhardovi smrti še 
dopisoval z njegovo ženo, vdovo Katharino von Künßberg, ki je preživela holokavst.
9 Več glej: Življenje in delo Josipa Žontarja : ob stoletnici rojstva.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 24
širok v svoji zgodovinski metodi. To mu je omogočalo vsestransko znanje, ki si ga 
je poleg že omenjenih študijev in izpopolnjevanj pridobil še s študijem ekonomi-
je na ugledni dunajski visoki šoli za svetovno trgovino.
O dolgoletnih, vedno bolj prijateljskih odnosih med Žontarjem in Blaznikom 
priča obširna korespondenca, ki je glavni vir tega prispevka. Blaznikova pisma 
Žontarju so ohranjena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Enota Kranj,
10
 Žontarjeva 
pisma Blazniku pa hrani njegova hči Marija Blaznik Leskovar.
11
Prvo ohranjeno Blaznikovo pismo Žontarju je iz leta 1932, ko ga je povabil na 
srečanje profesorjev škofjeloškega okraja: »Škofja Loka, dne 10. avgusta 1932. 
Dragi kolega! Kot prejšnja leta se bomo tudi letos sešli profesorji škofjeloškega 
okraja zadnji ponedeljek v počitnicah to je 22. tega meseca v Škofji Loki. Po 
prvem vlaku iz Ljubljane in po sv. maši se sestanemo v gostilni g. Matevža 
Ziherla na Spodnjem trgu, na kar si bomo ogledali loške zgodovinske znameni-
tosti (nunski samostan, rokopis loške procesije itd.) ter novo šolo. Po kosilu se 
peljemo z avtobusom na Visoko, kjer obiščemo Tavčarjev muzej. Po prihodu 
nazaj sprehod po dogovoru. V pričakovanju, da se tradicionalnega sestanka 
gotovo udeležite, Vas pozdravljamo, Pavle Blaznik.«
 12
 
10 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Kranj, večina Blaznikovih pisem je od tod, zato v nadalje-
vanju nima vsak navedek opombe.
11 Na tem mestu se ji najlepše zahvaljujem, ker mi je za pričujočo razpravo dala na razpolago 
del Blaznikove korespondence.
12 Vsa citirana pisma, ki jih je Josipu Žontarju pisal Pavle Blaznik, so iz Zgodovinskega arhiva 
Fotografija s srečanja škofjeloških profesorjev pred domom pokojnega prelata Kalana v Pevnu. 
Sedijo: Martin Fortuna, Josip Žontar, Franc Alič, Ivan Dolenec. Stojijo: France Planina, Martin 
Gorjanec, Josip Demšar, Jakob Šolar, prelatov nečak, France Koblar, Pavle Sušnik, Maks Stanonik, 
Pavle Blaznik, Ivan Molinaro, France Košir, domači sin, France Jesenovec.  
(hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka)
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 25
Leta 1935 je bil Žontar sprejet v neformalno družbo profesorjev škofjeloške-
ga okraja – imenovano tudi Škofjeloški profesorski ceh. Žontar se je udeležil 
srečanja v Škofji Loki, ki je bilo v ponedeljek, 19. avgusta 1935. V rokopisni 
Kroniki sestankov škofjeloških profesorjev je zapisano:
13
 »Tov. Alič iz Ptuja je bil 
prejšnji dan z upokojenim ravnateljem na Jenkovi proslavi v Podreči, kjer je 
Tine Debeljak proslavljal pevca Sorškega polja. Ker je tov. Alič prenočil v Kranju 
in že s prejšnjim vlakom pripeljal s seboj še tov. Fortuno Martina in dr. Žontarja, 
smo prve sprejeli te tri nove tovariše, ki smo jih vsako leto vabili in želeli imeti 
v svoji družbi. Tako se je druga petletka našega neoficielnega kluba pričela v 
dobrem znamenju prirastka in razmaha.« Peš so odšli skozi Gorajte v Pevno, kje 
je »naš dušni pastir tov. Šolar opravil sveto mašo.« Profesorji so obiskali še dom 
prelata Kalana in nato odšli v Škofjo Loko na verando v Plevni, »kjer se je razvil 
prav prijeten prijateljski sestanek«. Sestanka so se udeležili Planina, Dolenc, dr. 
Gorjanec, Šolar, dr. Koblar, Košir, Debeljak, dr. Demšar, Sušnik, Stanovnik, 
Molinaro, Fortuna, Jesenovec, Alič, dr. Žontar in dr. Blaznik. Popoldne so prišli še 
Filip Terčelj, nekdanji loški mestni kaplan, Marija Strauss, rojena Šmid in Peter 
Eržen.
Naslednje leto v soboto, 22. avgusta 1936, je bil sestanek loških profesorjev, 
ki je pomenil odločujoči korak pri ustanavljanju muzeja in muzejskega društva. 
Profesorji so najprej odšli na Hribec. Šolar je tam opravil sv. mašo, nato so si tova-
riši ogledali obrat banovinske mlekarske šole, kjer je bila druščina tudi pogošče-
Ljubljana, Enota Kranj: SI ZAL KRA/0144 Žontar Josip. 
13 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka, Kronika sestankov loških profesorjev.
Škofjeloški profesorji v Plevni (1935). Od leve: Planina, Terčelj, Dolenec, Gorjanec, Šolar, Koblar, 
Košir, Debeljak, Demšar, Sušnik, Stanonik, Molinaro, Fortuna, Jesenovec, Alič, Žontar in Blaznik. 
(hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka)
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 26
na. Sledil je ogled tovarne klobukov Šešir, potem pa še prijateljski pogovor v 
gostilni pri Matevžu Ziherlu. »Po kosilu je tov. Planina na kratko razložil potre-
bo, da se v loškem okraju začno zbirati zgodovinski predmeti in se ustanovi 
mestni muzej … Vsi tovariši so idejo odobrili in so kot kulturni delavci loškega 
okraja podpisali vlogo na občinsko upravo mesta Škofje Loke … Prvič sta se 
sestanka udeležila tov. Čemažar in dr. Fajdiga. Za prihodnje leto smo sklenili, 
da povabimo še tov. Žigona Joka ter mlajše kolege: Hafnerja Stanka iz Loke, 
Polenca Toneta iz Puštala, Bertonclja Lojzeta iz Reteč, Štalca Ivana iz Dolenje 
vasi in gdč. Avguštin iz Starega dvora.«
Pobudo za ustanovitev loškega muzeja, ki so jo poslali na mestno upravo, je 
podpisalo kar 19 članov Profesorskega ceha: Ivan Dolenec, dr. Vilko Fajdiga, dr. 
Pavle Blaznik, Franc Jesenovec, dr. Lovro Sušnik, dr. Franc Koblar, Dora Vodnik 
Pegam, Maks Stanonik, Franc Alič, dr. Josip Žontar, dr. Tine Debeljak, dr. Martin 
Gorjanec, Franc Košir, Jakob Šolar, Franc Čemažar, Lovro Sušnik, France Planina 
in Ivan Molinaro. Pobuda za ustanovitev loškega muzeja predstavlja prvi doku-
ment v knjigi zapisnikov sej Muzejskega društva Škofja Loka.
14
 
Občinska uprava je avgusta 1936 z naklonjenostjo sprejela pobudo in oblju-
bila prve zasilne prostore za mestni muzej. Leto dni kasneje, julija 1937, je bilo 
ustanovljeno Muzejsko društvo. 
14 Fotografija dokumenta je objavljena v publikaciji: Za našo stvar : 80 let Muzejskega društva 
Škofja Loka, str. 30.
Škofjeloški profesorji na Hribcu, 1936: Žontar, P. Sušnik, L. Sušnik, Demšar, Fajdiga, Jesenovec, 
Molinaro, Dora Vodnik, Dolenec, Gorjanec, Koblar, Alič, Fortuna.  
Spredaj stojijo: Stanovnik, Eržen, Blaznik. Spodaj sedijo: Čemažar, Košir, Šolar, Planina.  
(hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka)
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 27
Kronika sestankov loških profesorjev (1930‒1965) vsebuje tudi širši seznam 
tovarišev loškega Profesorskega ceha, ki so ga sestavili leta 1935 in dopolnjevali v 
naslednjih letih. Na seznamu, ki je urejen po abecednem redu, so bili leta 1935 
navedeni: Alič Franc, Bernik Vinko, Blaznik dr. Pavle, Čemažar Franc, Debeljak dr. 
Tine, Demšar dr. Josip, Dolenec Ivan, Dolinar dr. Tone, Eržen Peter, Fajdiga dr. 
Vilko, Fortuna Martin, Gorjanec dr. Martin, Jesenovec Franc, Koblar dr. Franc, 
Košir Franc, Miklavčič Maks, Molinaro Ivan, Planina Franc, Stanonik Maks, 
Strauss, roj. Šmid Marija, Sušnik Pavle, Sušnik dr. Lovro, Šimenc Josip, Šolar Jakob, 
Terčelj Filip, Vodnik, roj. Pegam Dora, Žontar dr. Josip. V naslednjih letih 
(1937‒1939) so bili pripisani še: Polenec Tone, Hafner Stanko, Bertoncelj Lojze, 
Štalc Ivan, Auguštin Brigita, Žigon Joka, Ažbe Marijan in Šifrer Tone. Sestankov 
loških profesorjev se je udeleževal tudi dr. Anton Vodnik.
To je bil tudi že čas, ko je Žontar že zaključeval Zgodovino mesta Kranja. 
Blaznik je v pismu Žontarju izrazil veselje nad dejstvom, da njegovo pisanje knjige 
o zgodovini mesta Kranja dobro napreduje. »Celje 27. 1. 1936 Dragi gospod dok-
tor! Priprave za izdajo Zgodovine Kranja so torej tako rekoč zaključene. 
Iskreno me veseli, da bo kmalu prišlo delo, ki ga že tako težko čakam. Vračam 
vam skico, v katero sem začrtal meje freisinškega gospostva. Korigiral sem jo 
samo na severu …« Podobno je pisal Blaznik tudi v drugem pismu konec leta 
1938, vsebina se sicer nanaša predvsem na zgodovinske zapiske. Blaznik Žontarju 
svetuje, naj glede gruntarjev preveri katastrske zapiske iz leta 1825. Pismo »Celje 
Škofjeloški profesorji v gostilni Pri Pepelnaku, 22. 8. 1936. Sedijo: Stanonik, Koblar, Čemažar, 
Dolenc, Fajdiga, L. Sušnik, Gorjanec. Stojijo: P. Sušnik, Košir, Alič, Planina, Dora Vodnik,  
Šolar, Debeljak, Blaznik, Žontar, Molinaro, Fortuna, Jesenovec.  
(hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka)
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 28
11. decembra 1938« pa zaključuje »… stvar gre torej h koncu. Težko že čakam! ...«. 
Josip Žontar se je 21. avgusta 1939 ponovno udeležil srečanja profesorjev škofje-
loškega okraja. Takrat so se z najetim avtobusom odpeljali v Sorico. To je bilo tudi 
leto, v katerem je bil slovesno odprt Loški muzej. 
Leta 1939 je Muzejsko društvo za Slovenijo izdalo Žontarjevo obsežno znan-
stveno monografijo Zgodovina mesta Kranja, za katero je leta 1940 prejel držav-
no priznanje Kraljevine Jugoslavije, red sv. Save 4. stopnje. Blaznik je ob njenem 
izidu zapisal: »Kranj si lahko čestita, da je dobil svojo zgodovino mojstrsko opi-
sano in da ga v tem oziru nobeno mesto v Sloveniji ne doseza … Ogromno znan-
stveno delo je v vsakem pogledu izredno uspelo. Obogatilo je našo znanstveno 
literaturo, obenem pa nakazalo pot, kako je treba obdelati slična vprašanja v 
drugih predelih. Koliko pobud najde v njem zgodovinar, koliko novih proble-
mov se mu odpira.«
15
 Nedvomno se je Blaznik pri svojih raziskavah, posebno še v 
občudovanja vredni sintezi o zgodovini Škofje Loke in freisinškega gospostva, 
zgledoval tudi po tej knjigi.
Sodelovanje med Blaznikom in Žontarjem se je nadaljevalo. Novembra 1939 
je Blaznik iz Celja Žontarju poslal obljubljena gradiva »… gradiva, ki sem ga oblju-
bil, hkrati tudi … (gradivo) iz Lemberga, za katerega me je naprosila P. Z. Nekaj 
malega je in mislim, da bo dobrodošlo. Z iskrenimi pozdravi, Pavle Blaznik.« Iz 
leta 1940 se je ohranilo tole pismo: »Celje 23. 9. 1940 Dragi gospod doktor! 
Najprej glede sodnijskega arhiva. V Celju je precej tega gradiva, in sicer je v 
glavnem shranjeno v celjskem muzeju. Je pretežno iz 17. stoletja. To gradivo je 
svoj čas v ekscertu priobčil celjski zgodovinar Gubo v Mittheilungen des 
Historischen Vereins für Steiermark. Upošteval pa ni ene knjige, ki ni bila v 
muzeju, marveč se še danes nahaja na celjskem magistratu. Podobno gradivo 
samo v primeroma manjšem obsegu se nahaja tudi na občini v Teharju. Sedaj 
pa prihajam s svojo prošnjo, o kateri sva se že zadnjič menila. Mogoče bo semi-
nar vendar eno ali drugo stvar pojasnil. Gre za imena, ki so tako rekoč lokali-
zirana, pa je vprašanje, ali so še ohranjena, in za imena, ki jih nisem mogel 
lokalizirati. V prvo skupino spadajo: Sweinitz zu Veitingen …« Blaznik je zapisal 
24 imen in zaključil: »Prosim torej, če se bo dalo kaj dognati. Enako sem tudi jaz 
na razpolago, če morem v svojem seminarju kaj pomagati pri vašem delu. Za 
uslugo se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem in vas prav iskreno pozdravljam Vaš 
vdani Blaznik Pavle.«
Z 2. svetovno vojno so prišli težki časi. O tem, kako so zadeli Blaznika, je 
zapisal Žontar: »Težki časi, ki so nastopili z nemško okupacijo, so močno priza-
deli prof. Pavla Blaznika in njegovo družino. V Celju je moral pustiti vse imetje 
z bogato knjižnico in gradivom za nadaljnje znanstveno delo.«
16
 Zato tudi takra-
tna Žontarjeva pisma Blazniku niso ohranjena.
15 Blaznik, Dr. iur. & phil. Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 353.
16 Žontar, Pavletu Blazniku ob sedemdesetletnici, str. 127.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 29
Vojna leta tudi za Žontarja niso bila lahka. Po nemški okupaciji aprila 1941 je 
izgubil službi na kranjski gimnaziji in pravni fakulteti. Takrat je prišel k Žontarju 
dr. Karl Starzacher, vodja celovškega arhiva (Gauarchiv), in mu ponudil zaposli-
tev pri zaščiti arhivov, bibliotek in muzejev. Žontar in Starzacher sta se poznala še 
iz dunajskih študentskih let. Žontar je ponudbo sprejel, čeprav ne brez pomisle-
kov, ter bil 1. maja 1941 sprejet v službo pri civilni upravi kot »pomožni nastavlje-
nec« brez uradniškega statusa, dodeljen centralnemu matičnemu arhivu (arhivu 
matičnih knjig) v Kranju.
17
 Kljub pritiskom, naj se priglasi za rajhovsko državljan-
stvo, Žontar tega ni storil, čeprav bi lahko, ker je bila njegova mati iz 
Untersiebenbrunna v Spodnji Avstriji. Zato so ga Nemci želeli izseliti, pred čemer 
pa ga je, potem ko so bili Nemci s tem ukazom že v njegovi hiši, rešilo potrdilo o 
službovanju pri civilni upravi. Žontar je med 2. svetovno vojno pod nemško oku-
pacijo odigral pomembno vlogo pri reševanju in skrivanju slovenskih knjig, arhi-
vov in muzealij. Njegova glavna naloga je bila sicer zbiranje matičnih knjig, delno 
tudi arhivov. V soglasju s celovškim arhivom je na podružnici urada zaposlil še tri 
osebe. Uradno so sicer izstavljali izpiske iz matičnih knjig, »vendar pa je bilo tega 
dela malo in smo se s tem le ščitili«.
18
 Glavno je bilo zbiranje in urejanje arhivov. 
Iz teh so odbirali dragocenosti in vse, kar je bilo pomembno za zgodovino 
Slovencev. Zbrano so skrivali v različne kleti in druga skrivališča. S sodelavci je v 
Kranj vozil tudi slovenske knjige iz različnih knjižnic in jih tako reševal pred nem-
škim uničenjem. Nemci so redko prihajali v urad in niso imeli pregleda nad nje-
govim delom, razen iz poročil, ki jih je Žontar pošiljal v Celovec, ki pa so bila 
smiselno prirejena. Prav tako so skrbno skrivali dragocenejše arhive in knjige, da 
jih Nemci ne bi odpeljali. Iz transportov, ki so bili že pripravljeni za odvoz v 
Celovec, so dragocene knjige zamenjali z drugimi, nepomembnimi. Reševali in 
skrivali so tudi dragoceno cerkveno opremo (zlate kelihe ipd.) in zapuščino neka-
terih posameznikov, da ni postala nemški plen. Pri tem delu je Žontar marsikdaj 
tudi precej tvegal. M. Zois, ki je bil postavljen za varstvo spomenikov v Kamniku, 
je namreč nemške oblasti opozarjal »naj na njega (Žontarja) kot Slovenca dobro 
pazijo«. Ko je Žontar leta 1942 na lastno pest odpeljal izjemno dragoceno 
Lavičkovo lekarniško zbirko, ki je bila na kranjski železniški postaji že pripravlje-
na za transport v Nemčijo, so mu Nemci ostro prepovedali vsakršno vmešavanje 
v zadeve, povezane s transporti. Žontar je Lavičkovo zbirko odpeljal in skril s 
pomočjo kmetov, ki so prišli na postajo z vozovi in se pri tem domiselno izgovoril 
na ukaz iz Celovca.
19
 Za tovrstno reševanje se mu je že leta 1942 v posebnem 
pismu zahvalil dr. Rudolf Andrejka: »Beograd 27. 6. 1942. Dragi gospod profesor! 
Moja svakinja mi je sporočila iz Selc, da so se po Vaši zaslugi rešili rodovniki 
17 SI_ZAL_KRA/0144.
18 Izjava profesorja Fistra, zaposlenega v matičnem uradu, 1952, SI_ZAL_KRA/0144.
19 Košir, »Naša dolžnost je, da vse rešimo in ohranimo«: dr. Josip Žontar in reševanje kulturne 
dediščine pred uničenjem ter nacističnim plenjenjem na primeru lekarniške zbirke 
Bohuslava Lavičke, str. 28‒29.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 30
gruntarjev Selške doline, ki sem jih sestavljal v 10 letnem trudu, mestoma za 
300 let nazaj. Prejmite za to veliko uslugo, ki ste jo storili ne samo meni, ampak 
našemu domoznanstvu sploh, mojo toplo zahvalo … sprejmite prisrčne pozdra-
ve vašega Rudolfa Andrejke.« Po vojni so se Žontarju zahvalili še številni drugi. 
Med vojno je Žontar, ki je občasno potoval v Ljubljano, prenašal različno pošto, 
med drugimi tudi dr. Francetu Kidriču v obdobju, ko je bil ta skupaj z ženo zaprt 
v Begunjah (od novembra 1943 do septembra 1944). V zapor mu je pošiljal tudi 
pakete. Z njim je bil v zelo dobrih odnosih še iz skupnih dunajskih časov 
(1914‒1919), ko je bil Kidrič zaposlen v dunajski dvorni knjižnici. Naklonjena sta 
si ostala vse do Kidričeve smrti (1950). Tako pred vojno kot po njej je Kidrič 
Žontarja obiskoval v Kranju.
20
 Glede dela celovške podružnice, v zvezi z reševa-
njem arhivov in starin na Gorenjskem,
21
pa od leta 1943 navodila niso prihajala le 
iz Celovca, marveč tudi od Osvobodilne fronte.
Leta 1945 se je Žontarjevo življenje nadaljevalo tam, kjer se je ustavilo leta 
1941. Med letoma 1945 in 1950 je ponovno poučeval na kranjski gimnaziji, leta 
1945 pa mu je minister za prosveto obnovil predvojno docenturo na Pravni fakul-
teti, kjer je s predavanji iz pravne zgodovine začel v zimskem semestru leta 
1945/46. Med letoma 1945‒1949 je bil še poverjenik za zaščito zgodovinskih spo-
menikov za Okraj Kranj pri Zavodu za zaščito in znanstveno proučevanje kultur-
nih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije. V tem času je bil Blaznik 
vodja celjske gimnazije, leta 1949 je bil poslan v Avstrijo, kjer naj bi pomagal 
iskati iz Jugoslavije odpeljane kulturnozgodovinske predmete.
Leta 1950 je Žontar prenehal s poučevanjem na kranjski gimnaziji, takrat sta 
z Blaznikom postala sodelavca na inštitutu pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani. 
Blaznik je bil nastavljen za problematiko agrarne zgodovine, Žontar pa za temati-
ko starejše slovenske gospodarske zgodovine. Obenem sta bila tudi zunanja sode-
lavca Inštituta za zgodovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 
(SAZU) pri načrtovanju projekta gospodarske zgodovine Slovencev. V tem obdo-
bju sta se že tikala, kar je razvidno iz njune korespondence: »30. 4. 1950 Dragi! 
Ob prejemu majske plače sem opazil na plačilni poli gospodarske fakultete 
ponovno s črnilom dodano Tvoje ime. Na vprašanje, kako pride do tega, mi reče 
uradnik računovodstva, da si že imenovan. Torej se ni tako zavleklo, kakor se 
je drugim in boš kmalu prišel v Ljubljano. Jaz bom pa s prihodnjim ponedelj-
kom moral pričeti na pravni fakulteti predavat kot honorarni predavatelj naro-
dno pravno zgodovino (3 x na teden), bo pa kratka učna doba, do nekako 10. 
junija. Zdi se mi, da bi bilo za naju oba koristno, ako bi se sestala in izmenjala 
misli, ter precizirala in koordinirala najino delo in nastop na ekonomski fakul-
20 V času Kraljevine je dr. France Kidrič prosil Žontarja, če se lahko pri njem v Kranju za nekaj 
časa skriva njegov sin Boris. Žontar je pristal in Boris se je nekaj časa skrival na velikem 
Žontarjevem vrtu in v sušilnici za sadje, ki je stala na vrtu. France Kidrič je ob tej priložnosti 
Žontarju dejal: »Borisu se je lahko iti komunizem, ko ga jaz plačujem.«
21 Žontar, Prelomna leta v očetovem življenju, str. 12.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 31
teti. Pri raznih prilikah sem mogel 
ugotoviti to in ono. O vsem pa bolje 
ustno. Da boš informiran računaj s 
tem, da sem ob sredah gotovo v 
Ljubljani. Med 9h in 12h vprašaj na 
dekanatu pravne fakultete. Tudi pri 
SAZU Te željno pričakujejo za sodelo-
vanje. Sprejmite prisrčno zahvalo 
gospa soproga in Ti, za izredno izka-
zano ljubeznivost ob mojem bivanju 
v Celju, pa tudi lepe pozdrave, tvoj 
Josip Žontar.«
22
 Pa še iz majskega 
pisma: »10. 5. 1950 Dragi! Na tvojo 
karto z dne 26 tega meseca sporočam 
da 1. junija ne bom v Ljubljani. Slučajno imam en izvod Zgodovine Kranja 
broširan, ki Ti ga podarim. Dobiš ga 6. junija ob seji instituta na Ekonomski 
fakulteti. Trenutno sem močno zaposlen, ker moram juristom spisati Kratek 
pregled pravne zgodovine. To bo gotovo do 10. junija, potem pa se zopet lotim 
arhivalno-bibliografskega dela. Želim Ti obilo zadovoljstva in uspehov pri delu 
ter Tebe in vse Tvoje iskreno pozdravljam Josip Žontar.«
Jeseni istega leta se je Žontar Blazniku oglasil iz Radencev: »Dragi! Jaz sem 
že en teden tu na zdravljenju. Ostanem ako ne pride kaj vmes do 20. oktobra. 
Ali si že videl, kako pripravljajo prostor za dekanat in institut v 3. nadstropju 
Gregorčičeve 27. V najino delovno sobo bi namestil svoj kavč … Upam, da nimaš 
Ti nič proti temu. Tovariš dekan je na to pristal … Ali se je zadeva s Tvojo kultur-
no karto že uspešno uredila? Če bo kaj novega, mi prosim piši. Naslov: Radenci 
… Prisrčno pozdravljam Tebe in gospo soprogo, Tvoj vdani Josip Žontar.«  
Pismo iz leta 1951, ki ga je Žontar pisal Blazniku, priča o intenzivnem razisko-
valnem delu: »v Kranju 4. 3. 1951 Dragi, zdi se mi primerno in potrebno, da Te 
o vsem sledečem informiram: Ko sem zadnjič 1. marca bil na dekanatu 
Ekonomske fakultete, sem slišal, da se zdravje g. prof. Vojske
23
 obrača na bolje 
in da so mu pisali v zadevi publikacije Tvoje 'Kol.S.p.’,
24
 da pa baje zaenkrat še 
niso prejeli odgovora. Baje nameravajo dobiti po posredovanju ‘patrona’ gospo-
darskega sveta potreben denar za publikacijo in honorar. To ad informandum. 
2. G. prof. Kos
25
 je preučil Tvoj spis ter se jako pohvalno izrazil o njem. Jaz ga še 
nisem videl. G. prof. Kos še ni spravil zadevo glede publikacije Tvojega dela med 
22 Žontarjeva pisma Blazniku so shranjena v Blaznikovi korespondenci, ki jo hrani Marija 
Blaznik Leskovar, enako velja za večino Žontarjevih pisem v nadaljevanju, pri katerih nisem 
posebej pisal opomb.
23 Vojska Danilo, dekan ekonomske fakultete v Ljubljani 1948‒1952.
24 Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, 1953.
25 Dr. Milko Kos.
Hrbtna stran razglednice, ki jo je Žontar poslal Blazniku 
iz Ljubljane v Celje, 30. 5. 1950. (hrani: Marija Blaznik 
Leskovar)
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 32
izdajami SAZU na sejo; pred kratkim se je oglasil pri njem, kot nekak odposla-
nec Ekonomske fakultete g. dr. P.
26
 v zadevi Tvojega dela, vendar si nisem docela 
na jasnem. Iz krogov, ki so g. predsedniku SAZU zelo blizu, pa sem mogel točno 
posneti, da Ti je zagotovljena publikacija pri SAZU, ako ne bi iz kakšnih drugih 
razlogov dal prednost publiciranja pri ustanovi, na kateri si nastavljen. Seveda 
mora soodločati vprašanje primernega honorarja, glede katerega so si, vsaj tak 
vtis imam, tudi pri Ekonomski fakulteti na jasnem. Gotovo boš sam najbolj vse 
presodil ter Ti želim najboljšega uspeha. Smatral sem pač kot potrebno, da vse 
to iznesem, ker si mi zaupal razne težkoče, ki so v zvezi s Tvojim znanstvenim 
delom. Ko boš imel že Besnico
27
 v omari sestavljeno, pa mi jo na kakšen način 
prinesi, eventualno v fakultetno pravno knjižnico, kjer jo lahko daš bibliotekar-
ju Beranu
28
 z naročilom, da mi jo izroči. Seveda jaz ne bom mogel tako hitro 
opraviti dela. Mimogrede bi me zanimalo, kakšno mnenje imaš glede naselitve 
Sorškega polja v rimski dobi in o poteku rimske ceste preko njega. Ali nisi s pro-
fesorjem Planino izkopaval pred leti v tem okolišu? Ne vem ali si bil zadovoljen 
z rezultati? Kmalu se torej loči od Besnice, kajti zdaj prične podrobno delo na 
‘Leksikonu’
29
 gospodarske in socialne zgodovine k kateremu Te bom iskreno 
vabil k sodelovanju. Prisrčen pozdrav Tebi, poklon gospe soprogi Josip.«
Žontar in Blaznik sta se pri zgodovinskih raziskavah ves čas medsebojno 
podpirala, o čemer priča Blaznikovo pismo: »9. 3. 1951 v Celju Dragi, Iskreno se 
Ti zahvaljujem za Tvoje prijazno sporočilo. Po dolgem dolgem času čakanja mi 
je prvi svetel žarek. Saj sem skoraj začel dvomiti v svoje delo. V zadoščenje mi 
je, da trud le ni bil popolnoma zaman. Kakor je iz vsega razvidno bo nujno 
treba počakati na povratek dekana Vojske, ki naj bi se glede na tvoje sporočilo 
kmalu vrnil. Glede Besnice Ti sporočam, da je delo pri zbiranju gradiva v toliko 
napredovalo, da mi je mogoče rekonstruirati po gospostvih vse kmetije in jih 
tudi točno lahko lokaliziram na osnovi franciscejske mape. Pri tem mi je precej 
pomagal srečen slučaj, da je prav za Besnico in Zabukovje z Rakovico ohranjen 
jožefinski kataster. Ko se bo vreme ustalilo in bo skopnel sneg, bom šel za nekaj 
dni na teren. Kakor hitro bom s konceptom gotov, Ti ga bom izročil v pregled. 
Glede Sorškega polja v predslovenski dobi Ti lahko sporočim, da zelo mnogi 
znaki kažejo na to, da sorško ozemlje ni bilo odmaknjeno od takratnega življe-
nja. Izkopavanja so se pač temu ozemlju skoro docela izmikala, vendar kažejo 
mnogi sledovi na naseljenost v predslovenski dobi. Naše izkopavanje v Retečah 
26 Najverjetneje Drago Potočnik, ki je bil tudi zaposlen na Ekonomski fakulteti.
27 Mišljena je razprava: Blaznik, Pavle: Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju, 1953.
28 Jaromir Beran, takratni knjižničar Pravne fakultete. Leta 1952 je doktoriral na Pravni fakulteti. 
Potem, ko je bil Žontar poleti 1952 odstranjen s Pravne fakultete, je moral Beran na zahtevo 
dekanata praktično brez priprav prevzeti pouk pravne zgodovine, pri čemer je uporabil zapi-
ske Žontarjevih predavanj.
29 Z Leksikonom je mišljen projekt gospodarske zgodovine Slovencev, več o tem sledi v nadalje-
vanju članka.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 33
žal ni rodilo pričakovanega sadu, a s tem ni nič rečeno. Prav tisti grob, kjer smo 
mi kopali je bil oropan. Pri svojem delu ob Besnici sem ugotovil, da so bile neka-
tere kmetije nekaj časa združene s Turnom. Kje so danes turnske arhivalije, o 
katerih si mi 1945 izročil točen seznam? Vmes je namreč nekaj urbarjev, ki bi 
mi bili zelo dobrodošli. Te dni se je na Kosovo iniciativo zglasil pri meni Vilfan
30
 
zaradi sodelovanja pri Ljubljanskem zborniku. Skoraj ne bo mogoče odbiti. 
Seveda se raztrgati ne bo mogoče. Upam pa, da mi bo vseeno še ostalo kaj časa 
za sodelovanje pri Leksikonu. Prisrčno se ti še enkrat zahvaljujem za Tvojo pri-
jaznost. Iskreno pozdravljam Tebe in Tvoje Pavle.«
Žontar je Blazniku odgovoril konec meseca: »31. 3. 1951 Dragi! Prav na skro-
mnem papirju Ti odgovarjam na zadnje pismo. Urbarji graščine Turn pri 
Preddvoru so še pri meni. Spravil sem jih že v zaboj, da jih odpravim v ODAS
31 
v Ljubljani, pa zaradi stalno slabega vremena in neprimernih prometnih sred-
stev nisem tvegal. Oglasi se kar pri meni in izpiši vse potrebno. Še nekaj novic, 
ki pa jih morda že poznaš. Plače bodo zvišane, znanstvenim sodelavcem, kakor 
kaže najmanj. Odvisno pa je od predlogov fakultete. V tem oziru bi bilo daleko 
ugodneje, če bi bil dekan v Ljubljani. Zadnjič sem slišal, da ni docela sigurno, 
da se vrne že maja, morda šele avgusta. Ako pa je na tem kaj resnice, moraš v 
zadevi svoje publikacije ukreniti potrebno, ker bi sicer še na Akademiji usahni-
li denarni viri in bi še tam odgodili publikacijo. Dobili bomo baje tudi boljše 
živilske karte. R1 bodo najbrž zamenjali z R1b ali R1a. Gotovo si že informiran 
o tem. Osebno imam neko sitno prošnjo. Urediti moram svoj službeni list. Doba 
okupacije je močno škodovala uradnim dokumentom gimnazije. Zdaj točno ne 
vem, kako je bilo z mojim službovanjem v Celju. Leta 1923 jeseni sem še nekaj 
časa služboval, potem sem pa odšel in pozneje nastopil službo v Mariboru. Kako 
bi ugotovil, kdaj sem odšel iz Celja? Ali se da to iz uradnih dokumentov celjske 
gimnazije ugotoviti? Morda bi preko kakšnega bivšega kolega to dal napraviti 
ker bi nujno to rabil. Priporočam se za pojasnilo in iskreno pozdravljam Tebe 
in Tvojo družino vdani Josip Žontar.«
Mesec dni kasneje je Blaznik napisal Žontarju: »Celje 7. 4. 1951 Dragi! Kakor 
sva se domenila Ti pošiljam svoje razprave v pregled. Že večkrat sem Te hotel za 
to sam naprositi, pa se skoraj nisem upal glede na Tvojo veliko zaposlenost. Tem 
bolj sem bil vesel Tvoje ponudbe. Ne vem v kakšnem času boš uspel razpravo 
pregledati. Ali že zaradi turnskih urbarjev se moram pri Tebi kaj kmalu zglasiti. 
Če bo šlo po načrtu, se bom mudil prihodnji teden na terenu. Rad bi združil eno 
in drugo pot. Tako mislim da bi se oglasil pri Tebi (v Kranju) predvidoma v 
petek 13. tega meseca popoldan. Ostal bi od enega vlaka do drugega. Prišel bi iz 
gorenjske smeri. Prav iskreno pozdravljam Tebe in Tvoje, Pavle.«
30 Dr. Sergij Vilfan.
31 Osrednji državni arhiv Slovenije.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 34
Leta 1951 in 1952 sta se verjetno več srečevala, tako da je naslednje ohranje-
no Žontarjevo pismo iz poletja naslednjega leta, ko piše Blazniku: »21. 6. 1952 
Dragi! Odkar je padla odločitev glede prevedb se še nisva videla. Zelo rad bi sli-
šal Tvoje mnenje in vprašal v neki zadevi za svet. Ker bo prihodnji teden seja pri 
historičnem institutu, bi to priliko rad porabil v ta namen, ker osebna izmenja-
va misli mnogo več velja kot pismeni izraz. Lepo pozdravlja gospo soprogo in 
Tebe vdani Josip Žontar.«
To je bilo zadnje pismo, preden se je položaj 13. 7. 1952 za Žontarja začel 
radikalno spreminjati. Politična oblast si je že od vsega začetka prizadevala podre-
diti Univerzo v Ljubljani njenim ideološko političnim naziranjem. Potem ko so v 
prvih letih po vojni razrešili številne profesorje na podlagi zakona, pa je tiste, za 
katere niso imeli pravno-formalnega razloga, varoval še dokaj avtonomni položaj 
univerzitetnih organov, posebno še, če še niso bili dovolj stari za upokojitev. 
Poletje leta 1952 je bilo, kot ugotavlja Aleš Gabrič,
32
 čas izjemnih političnih ideo-
loških pritiskov na ljubljansko univerzo. Teološka fakulteta je bila takrat praktič-
no izločena iz sklopa univerze. Skoraj istočasno je Svet za prosveto in kulturo 
junija 1952 zaradi politično ideoloških razlogov razrešil in odpustil skupino 
profesorjev Pravne fakultete: dr. Janka Polca, dr. Leonida Pitamica in dr. Albina 
Ogrisa ter asistenta Boruta Režka. Na Žontarja in univerzo so takrat začeli izvajati 
pritisk z anonimnimi časopisnimi članki, saj politične oblasti niso imele pravno-
-formalnega razloga za Žontarjev samodejni odpust. Anonimni pisec je 13. julija 
1952 v pismih bralcev v Slovenskem poročevalcu, glasilu OF Slovenije, ostro 
napadel Žontarja in od univerze zahteval, da ga odpusti, češ da Žontar leta 1914 
naj nebi bil naklonjen ideji političnega združevanja južnih Slovanov, »da je leta 
1941 nadaljeval svoje notorično izdajstvo Slovenstva, postal vodja urada za 
utrjevanje nemštva … z vso vnemo pisal članke v Karawankenbote …«, in se 
čudil »da se nihče do sedaj še ni spotaknil niti ob to, da je bil pred kratkim v 
Nemčiji, kjer je zastopal slovensko pravno zgodovino, na kongresu  pravnih 
zgodovinarjev«.
33
 Napadi na Žontarja so bili v kontekstu širše ideološke čistke na 
Pravni fakulteti. Žontar je sicer s tiskovno tožbo dosegel objavo popravka, ki ga 
je nato 23. 9. 1952 Slovenski poročevalec objavil, a so se skonstruirani časopisni 
napadi na Žontarja, celo z dvakratno objavo njegove karikature, v omenjenem 
časopisu vseeno nadaljevali.
Ko so se začeli časopisni napadi na Žontarja, je bil ta v precejšnji negotovosti, 
saj česa takega nikakor ni pričakoval. Tudi ni bilo jasno, niti njemu niti njegovi 
okolici, kaj ti napadi pomenijo. Med drugim so bili še živi spomini na represijo, 
ki je zadela nekatere Žontarjeve sodelavce in znance, na primer dekana pravne 
fakultete dr. Borisa Furlana leta 1947, ki je bil obsojen na smrt, kasneje pa »pomi-
loščen« na dvajset let zapora. Žontar je Furlana dobro poznal in mu je tik pred 
aretacijo poslal sožalno pismo ob smrti žene, kar je zabeležila tudi UDBA, ki je 
32 Gabrič, Obdobje po letu 1945, str. 22.
33 Slovenski poročevalec, 13. 7. 1952.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 35
Furlanu zaplenila vso koresponden-
co. Takrat so bili na omenjenem pro-
cesu zaprti in sojeni tudi profesor 
Leon Kavčnik ter Kranjčana Franjo in 
Ljubo Sirc, slednja sta bila Žontarjeva 
znanca. Podobno usodo je doživel 
tudi Žontarjev strokovni kolega pri 
raziskovanju zgodovine slovanskega 
prava Aleksander Vasiljević Solovjev 
(med drugim sta bila skupaj na kon-
gresu v Bratislavi, leta 1933), ki je bil 
dekan komaj osnovane pravne fakul-
tete v Sarajevu, aretiran in zaprt leta 
1949. Komunistična partija je v začet-
ku petdesetih let sicer opuščala naj-
bolj groba sredstva za dosego lastnih 
političnih ciljev na univerzi,
34
 a ostri 
časopisni napadi so ustvarili atmosfe-
ro negotovosti. Takratno dogajanje 
ilustrira tudi Žontarjevo pismo 
Blazniku: »Dragi! Bil sem na ekonomski, pa so mi rekli, da imajo naročilo samo 
glede Tebe, da podaš sporočilo o svojem znanstvenem delovanju. 'Jaz ne pridem 
v poštev', tako so dejali. Lepo pozdravlja Tvoj vdani Josip Žontar.« Da Žontarjeva 
negotovost ni bila neutemeljena, priča tudi primer dr. Jakoba Šolarja,
35
 ki je bil po 
pogromu v Slovenskem poročevalcu (7. 9. 1952) odpuščen iz službe na SAZU (30. 
10. 1952), zaprt (11. 12. 1952) in na podlagi konstruktov obsojen na deset let 
strogega zapora (30. 12. 1952). Skupaj s Šolarjem je bil na šest let strogega zapora 
obsojen tudi redni profesor na Teološki fakulteti dr. Janez Fabijan.
V teh, za Žontarja težkih časih je Blaznik pokazal veliko mero solidarnosti. 
Takrat je živel še v Celju, odšel je v Kranj in ga obiskal. Anica, Žontarjeva žena, mu 
je dejala, kako je pogumen, da je prišel na obisk, saj so se ga nekateri kolegi zara-
di negotove situacije, v prepričanju, da Žontarja nadzorujejo, bali obiskati. Žontar 
je bil Blazniku za to podporo zelo hvaležen, kar je razvidno tudi iz naslednjega 
pisma: »Dragi! Dogodki zadnjih tednov so bili zame presenečenje. Zato se za 
Tvoj ljubeznivi obisk tem iskreneje zahvaljujem. Žal se nisva dobila, dasi sem Te 
vsak teden iskal v ODAS-u.
36
 Bil sem mnenja, da bo na mojo prošnjo izvedena 
disciplinska razprava prinesla neko pojasnitev in ureditev, toda ni bilo dovolj, 
da so mi vzeli honorarno zaposlitev na Pravni fakulteti, obveščen sem, da je 
pristojni dekan Ekonomske fakultete stavil predlog, da se mi odpove službeno 
34 Gabrič, Obdobje po letu 1945, str. 22.
35 Član škofjeloškega Profesorskega ceha, več glej Za našo stvar, str. 29.
36 Osrednji državni arhiv Slovenije.
Karikatura Josipa Žontarja, objavljena v 
Slovenskem poročevalcu, št. 226, 23. 9. 1952.  
V naslednji številki (227), 24. 9. 1952, je bila  
objavljena podobna Žontarjeva karikatura skupaj 
s člankom, ki je nosil naslov Rešitev uganke.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 36
razmerje tudi na tej fakulteti in sem s koncem septembra brez službe. Kje dobiti 
nastavitev je težko, ker se nihče ne upa zavzeti zame. Kaj porečeš o tej ‘odiseja-
di’? Nikdar ne bi pričakoval kaj takega. Kdaj prideš v Ljubljano zopet po poslu? 
Iskreno pozdravlja Tvojo soprogo z družino in Tebe, Josip Žontar.«
Blaznik je Žontarju takole odgovoril: »Celje, 22. 8. 1952 Dragi! Ob povratku 
z morja, kjer sem prebil kakih deset dni in zdravil na soncu svojo revmo, me je 
čakalo Tvoje pismo na katerega Ti lahko šele danes odgovorim. Prepričan sem, 
da Tvoje informacije ne morejo biti točne in da si preveč črnogled. Ali je bila 
preiskava zaključena? Do kakšnih rezultatov je prišla? Prav gotovo mora priti 
do takega razčiščenja, ki Tebi ne more biti v škodo. Kakor imam vedno precej 
urejen 'urnik', sem ravno v teh tednih vržen nekoliko iz tira. Zato ne vem točno 
povedati, kdaj bom v Ljubljani. Verjetno bom v ODAS-u v torek 26. 8. in 2. 9. V 
kolikor bo prišlo do sprememb, bom skušal v ODAS-u povedati čas, kdaj se bom 
spet tam mudil. Prav iskreno pozdravljam Tebe in Tvojo družino Pavle Blaznik.«
Žontar se je odločil, da bo Slovenski poročevalec zaradi razžaljene časti tožil, 
kar je bilo pogumno, za urednike časopisa pa nezaslišana predrznost. Tako je bil 
v Slovenskem poročevalcu 4. oktobra 1952 objavljen oster in skrajno žaljiv tekst, 
a se je v napadih na Žontarja tokrat povsem izognil obdobju 2. svetovne vojne:
37
 
»… kot zasmeh vsem poštenim ljudem, (si) upa dr. Josip Žontar tožiti naš list in 
trditi, da se mu glede njegovega ravnanja v letu 1914 ne more nič očitati …« 
Obtožba je Žontarju pripisala vlogo, ki je bila v nasprotju z resnico pri procesu 
proti preporodovcem iz leta 1914. Besedilo je bilo še vedno nepodpisano, a tudi 
zadnji tovrstni časopisni napad nanj.
38
 Da ga zastopa v tožbi proti Slovenskemu 
poročevalcu, se je takrat Žontarju ponudila odvetnica Ljuba Prenner, a se je že 
odločil, da ga bo na sodišču zastopal dr. Jakob Mohorič. Okrajno sodišče v 
Ljubljani je na njegovo zahtevo 28. 10. 1952 izvedlo narok o sprejemu dokazov 
zaradi zavarovanja, kot priča pa je med drugimi nastopil tudi dr. Pavle Blaznik. 
Tako kot ostali (dr. Josip Mencej, prof. Franc Fister, Ante Gnidovec, Gregor Jelenc 
in Angela Perčič) je tudi Blaznik pričal v Žontarjevo korist.
Pred tem je Žontar Blazniku pisal: »Dragi! Ne zameri, da sem Te hotel nadle-
govati. Ker Te najberž ne bom dobil pravočasno v Ljubljani, Ti sporočam, da ni 
izključeno, da bom moral v svoji stiski izvesti postopek zavarovanja dokazov 
glede bistvenih dejstev iz dobe nemške okupacije ter bom v tem primeru tudi 
Tebe prosil, da daš potrebna pojasnila glede mene in mojega delovanja, ki pač 
ne zasluži očitka, da 'nisem pokazal niti malo patriotizma'. Ker pa je zelo 
važno, da se ves postopek izvede v Ljubljani, bi te dal vabiti na Tvoj začasni 
ljubljanski naslov. V kolikor boš imel vsled pota v Ljubljano stroške, Ti jih bom 
povrnil. Z najlepšimi željami in pozdravi Tvoji družini in Tebi ostajam Tvoj 
Josip Žontar.«
37 Slovenski poročevalec, 4. 10. 1952.
38 Glavni režiser širše »čistke« in posledično tudi časopisnih napadov na Žontarja je bil Politbiro 
CK KP Slovenije (seje 20. 12. 1951, 23. 4. 1952 itd.).
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 37
O ostrem napadu na univerzitetnega profesorja je razpravljal tudi univerzite-
tni svet, ki je menil, da članek sam po sebi ne daje povoda za disciplinski posto-
pek zoper Žontarja, da pa je treba obtožbe razčistiti glede na nadaljnje delo na 
univerzi.
39
 Ker je bil Žontar znanstveni sodelavec  Ekonomske fakultete, je bila ta 
zadolžena, da razišče primer. Ekonomska fakulteta pa je pohitela in kar sama 
odpovedala službo svojemu znanstvenemu sodelavcu, a je Žontarja vzel v zaščito 
univerzitetni svet, ki je menil, da je tak postopek formalno nepravilen. Zato je 
ustavil postopek o odpovedi službe in sklenil, da je treba imenovati komisijo, ki 
bo raziskala upravičenost očitkov.
40
 Univerza v Ljubljani je decembra 1952 obli-
kovala posebno komisijo, sestavljeno iz dveh članov Ekonomske fakultete, dveh 
članov Pravne fakultete ter predstavnika Zgodovinskega društva za Slovenijo. 
Komisija je pod predsedstvom prorektorja Gorazda Kušeja delala skoraj vso prvo 
polovico leta 1953 in je obtožbe, ki so bile leta 1952 objavljene na Žontarjev 
račun v različnih številkah Slovenskega poročevalca, v zelo obsežnem elaboratu 
ovrgla (9. 6. 1953). Komisija je v nasprotju z obtožbami ugotovila, da je Žontar 
med 2. svetovno vojno številne arhivske in muzejske predmete v dobršnem delu 
rešil skrivaj ter da ni objavil nobenega članka v časopisu Karawanken Bote. 
Ugotovila je tudi, da ne držijo niti druge obtožbe, ki se nanašajo na leto 1914, prav 
tako ne tiste iz 2. svetovne vojne. Kljub ugotovitvam komisije pa je bil Žontar 
zaradi časopisnih napadov prisiljen konec letnega semestra 1952 prenehati s 
predavanji na Pravni fakulteti. Profesor Milko Kos je zaradi tega po letu 1953 
večkrat izrazil svoje razočaranje nad Pravno fakulteto.
41
 Bogo Grafenauer pa je 
zapisal: »… za zelo vidnega slovenskega zgodovinarja in pravnega zgodovinarja 
je ta življenjska pot gotovo nenavadna, lahko bi rekli po svoje tragična zanj in 
za fakulteto, na kateri bi mogel študentom posredovati svoje veliko znanje. S 
svojim delom je že v tridesetih letih našega stoletja dokazal, da med slovenskimi 
pravnimi zgodovinarji najbolje pozna široko jugoslovansko pravnozgodovin-
sko problematiko…«
42
 Grožnja, da bo Žontar ostal povsem brez službe, se vendar-
le ni uresničila, saj so se zanj zavzeli tudi drugi stanovski kolegi, posebno profe-
sorja dr. Bogo Grafenauer in dr. Fran Zwitter, ki je bil takrat tudi rektor univerze. 
Posledično je moral Žontar sicer prenehati predavati tudi na Ekonomski fakulte-
ti, obramba njegovih stanovskih kolegov pa je zalegla vsaj toliko, da je ohranil 
službo na ekonomskem inštitutu in mu je bilo še naprej omogočeno opravljati 
raziskovalno delo.
43
 Kako je univerzitetni svet skušal zaščititi Žontarja, nam pove 
zapisnik 2. redne seje univerzitetnega sveta z dne 23. 11. 1953: »… univerzitetni 
svet sklene, da se načelno strinja s sklepom fakultete, da pa bo o razrešitvi  
39 Gabrič, Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi politično-ideoloških vzrokov, str. 24.
40 Prav tam.
41 Grafenauer, Ob osemdesetletnici Josipa Žontarja, str. 180.
42 Grafenauer: In memoriam dr. Josip Žontar (23. IX. 1895 ‒24. IV. 1982), str. 235.
43 Gabrič, Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi politično-ideoloških vzrokov, str. 
24.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 38
sklepal potem, ko bodo tov. rektor, kakor tudi fakulteta dobili od SPK (Svet za 
prosveto in kulturo Ljudske republike Slovenije; op. A. Gabrič) zagotovilo, da bo 
tov. Žontar dobil drugje primerno zaposlitev. Dokler ne bo dobil tov. dr. Žontar 
drugje primerne zaposlitve, ostane na ekonomski fakulteti.«
44
Žontarjeve težave so odmevale tudi v tujini, še zlasti na Dunaju, kjer so mu 
podporo izrekli številni prijatelji in sodelavci, posebno še slavist in poznavalec 
vzhodnoevropske zgodovine profesor dr. Heinrich Felix Schmid, vodja Inštituta 
za vzhodnoevropsko zgodovino in jugovzhodne raziskave na dunajski univerzi.
45
 
V pismu, ki ga je poslal Žontarju, poleg podpore izraža upanje, da se bo Žontar 
lahko udeležil zborovanja avstrijskih zgodovinarjev, in sicer v sekciji slovanska 
zgodovina in vzhodna Evropa. Žontar je prav takrat na Dunaju objavil razpravo 
o problematiki starejše socialne in gospodarske zgodovine jugoslovanskih naro-
dov in sodeloval tudi pri pripravah na oris slovanske filologije ter kulturne zgo-
dovine oziroma sorodnih projektih, ki sta jih načrtovala profesorja Max Vasmer 
in André Mazon.  Zaradi mednarodne zgodovinske bibliografije je imel kontakte 
tudi z Mednarodnim zgodovinskim komitejem.
Jeseni 1953 je spet pisal Blazniku: »Dragi od tvoje petdesetletnice se nisva 
več videla. Ali ne delaš več v državnem arhivu? Kako si preživel poletne mesece? 
Prof. Kos mi je pravil, da se je zakasnil nekoliko tisk akademijskih publikacij 
zaradi vpoklica stavcev na orožne vaje. Kdaj odpotuješ na študijsko pot v 
Nemčijo? Devize Ti je rezerviral g. prof. Kos za delo na izdaji freisinških urbar-
jev in drugo. Kako sodiš o nadaljnjem delu na institutu, kjer sva nastavljena? 
Škoda, da se ob zaključku leta nismo sestali. Jaz sem se v teku leta trudil, da 
nekaj dovršim, vendar je šlo močno na račun zdravja. Zato sem moral sredi 
avgusta v zdravilišče Radenci, vendar na svoje stroške. Še sedaj se čutim tako 
šibkega, da ne upam na zborovanje v Ptuj. Prosim, da bi mi pozneje kaj pove-
dal, kako je potekalo. Morda dogovoriva kak dan, ko bi se sešla v Ljubljani, 
preden greš na pot. Upam, da si Ti in Tvoja družina zdravi. Meni še ni uspelo, 
da bi dobil kje v Ljubljani kakšno sobico. Zato me skrbi, kako bom mogel v 
zimskih mesecih delati v arhivih in knjižnicah. Sprejmi prisrčne pozdrave vda-
nega Josipa Žontarja.«
Septembra 1953 mu je Blaznik odgovoril: »Dragi! Sprejel sem Tvoj dopis, za 
katerega se Ti iskreno zahvaljujem. Ves ta čas, kar se nisva videla, sem po 
malem delal tudi v arhivu, kjer se pa nisva nikoli srečala. V ostalem sem se pa 
največ bavil z razpravo k izdaji urbarjev in na arhiv nisem bil toliko navezan. 
Zahvaljujem se Ti za informacije. Med tem mi je sporočil tudi prof. Kos, da so mi 
zasigurali sredstva za 15-dnevno bivanje v Münchnu, kamor si zelo želim iti. 
Upam, da ne bom imel preveč sitnosti pri iskanju potnega dovoljenja. Žal mi je, 
da nisi pri najboljšem zdravju in da se ne moreš udeležiti zborovanja na Ptuju, 
44 Citat s seje univerzitetnega sveta mi je posredoval dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodo-
vino, za kar se mu zahvaljujem.
45 Institut für Osteuropäische Geschichte und Südostforschung an der Universität Wien.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 39
kjer bi bilo več prilike za razgovor. Na fakulteti je tišina ‒ upam, da take narave 
kot že vsa leta. Po ptujskem zborovanju Ti bom sporočil točnejši predlog glede 
sestanka. Pošiljam prisrčne pozdrave Tebi in Tvojim vdani Pavle.«
Leta 1953 je bilo stanje še vedno negotovo, ni bilo še jasno, ali bo Žontar 
lahko ohranil službo. Blaznik mu je pisal: »Celje 6. 11. 1953 Dragi! Danes sem 
govoril z Bogom Grafenauerjem o Tvoji zadevi. Bogo zatrjuje, da niso nastali 
nikaki novi momenti od takrat, ko sva govorila o tej stvari. Ne vidi razloga za 
kako vznemirjenje. Smatram za potrebo, da Te o tem obvestim in Ti priporo-
čam, da ne gledaš tako črno. Prepričan sem, da se bo stvar uredila, tako kot je 
prav. Prejmi moje iskrene pozdrave. Obenem želim, da bi se gospa kaj kmalu 
vrnila zdrava v svoj družinski krog, Pavle.« 
Jeseni 1953 sta si dopisovala še o podatkih o kolonizaciji in kmetijski parce-
laciji na Sorškem polju ter zemljiški gosposki na besniški zemlji. 
Blaznik se je leta 1954 dlje časa mudil v arhivih v Münchnu. Žontar mu je 
poleti pisal »9. 7. 1954 Dragi! Lepo se zahvalim za razglednico iz Freisinga z dne 
20. 6. 1954. Upam, da dobiš to mojo dopisnico, čeprav sem glede Tvojega naslo-
va nekoliko v zadregi. Zadnja tedna junija je bilo več sej na Akademiji, tudi 
plenarni sestanek inštituta. Bilanca dela v preteklem letu je bila kar zadovolji-
va, tudi po Tvoji zaslugi. 1. julija je bil zadnji sestanek ožjega odbora, kjer smo 
načeli najtežja vprašanja v zvezi s položajem prebivalstva in zemljiškim gospo-
stvom. Prof. Baš je pisal precej odklonilen odgovor glede svojega sodelovanja. V 
Kropi si je kupil in adaptiral veekend hiško. Obstaja upanje, da bo dobil DAS
46 
primerno poslopje za arhivsko skladišče (Novi trg 5). Pri nas je malo, včeraj vse 
gore pobelil sneg. Želim Ti obilo uspe-
ha in notranjega zadovoljstva. Kar 
sedaj ne boš izčrpal, boš pa drugič, 
saj si še mlad in delaven. Prisrčno 
pozdravlja Tvoj Josip.«
Leta 1954, ko se je Blaznikov sin v 
gorah smrtno ponesrečil, je, še zelo 
prizadet, Žontarju napisal: »Celje 9. 
novembra 1954 Dragi Prijatelj! 
Iskreno se Ti zahvaljujem za Tvoje 
vrstice. Z zanimanjem sem prebral 
razne novice, čeprav sem še vedno 
ves pod vtisom strašne rodbinske tra-
gedije. Bog ve, če bom sploh še kdaj 
imel toliko volje do dela, kot nekoč. 
Na dopustu ostanem do 22. tega 
meseca. V torek po 20. bom prišel v 
46 Državni arhiv Slovenije.
Žontar in Blaznik na zborovanju jugoslovanskih 
zgodovinarjev v Beogradu, 1954. Izlet v Smederevo. 
(vir: zasebna last)
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 40
Ljubljano in se verjetno mudil v arhivu vsaj še v sredo in četrtek. Upam, da boš 
tedaj utegnil priti v Ljubljano, da se osebno pomeniva o stvareh, ki naju oba 
zanimajo, saj se nisva že tako dolgo videla. Trenutno se ukvarjam s študijem 
fevdne knjige iz konca 14. stoletja, ki sem jo na svoje veliko veselje našel v 
Hauptstaatsarchivu. Iskreno pozdravljam tebe in vse Tvoje drage Pavle Bl.« 
Na ekonomskem inštitutu sta Žontar in Blaznik ostala sodelavca do leta 1954. 
Takrat je Blaznik odšel v Državni arhiv Slovenije, leta 1957 pa na Inštitut za zgo-
dovino pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (danes Zgodovinski inštitut 
Milka Kosa).
Raziskovanje gospodarske zgodovine in priprava tako imenovanega leksiko-
na oziroma dveh knjig gospodarske zgodovine je bil širši zgodovinski projekt, pri 
katerem sta od začetka do konca sodelovala tako Blaznik kot Žontar. Gospodarska 
zgodovina je bila na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev že od leta 1947 dalje 
izpostavljeno kot ena od nalog slovenskega zgodovinopisja. Po zborovanju slo-
venskih zgodovinarjev, leta 1950 v Celju in Laškem je znanstveni svet SAZU v svoj 
načrt sprejel Leksikon gospodarske in socialne zgodovine Slovencev. V prvih 
dveh letih je bilo težišče na pripravljanju shem posameznih skupin gesel in njiho-
ve podrobnejše razčlenitve. To razčlenitev sta v prvi fazi s pomočjo številnih 
drugih strokovnjakov pripravila Grafenauer in Žontar.
47
 Leta 1952 je znanstveni 
svet inštituta potrdil 15 skupin gesel. Inštitut se je odločil, da bo začel najprej v 2. 
skupini – skupini agrarnih panog. Takrat je via facti nastal agrarni odsek, ki so ga 
sestavljali: Pavle Blaznik, Bogo Grafenauer, Milko Kos, Sergij Vilfan, Fran Zwitter, 
Josip Žontar in do svoje smrti tudi Janko Polec (1956). Do leta 1957 je vse delo 
slonelo izključno na zunanjih sodelavcih. Leta 1957 pa je prišel na Inštitut za zgo-
dovino pri SAZU Pavle Blaznik, ki je odslej vodil vsa organizacijska dela, v marsi-
čem pa tudi vse druge naloge pri pripravi Zgodovine agrarnih panog. Vsako 
geslo je bilo, ob navzočnosti avtorja, predloženo seji agrarnega odseka in v celoti 
ter podrobno prediskutirano. Ko so bila na tak način obdelana vsa gesla, je agrarni 
odsek na tridnevnem zasedanju presodil, da je ustvarjena podlaga za oblikovanje 
ožje redakcije, ki je bila oblikovana jeseni 1964, in sicer v sestavi Blaznik, Grafenauer 
in Vilfan. Ožja redakcija je obravnavala tudi nova gesla in besedila predložila čla-
nom agrarnega odseka. Prva knjiga je izšla leta 1970, druga pa šele leta 1980 .
48
 
Leta 1956 je Blaznik napisal Žontarju daljše pismo: »22. 10. 1956 Dragi, iskreno 
se ti zahvaljujem za tvoje vrstice. Naj Ti v odgovoru natresem nekaj novic, ki bi 
Te utegnile zanimati. Pred 14 dnevi smo imeli v Zagrebu zborovanje (pravilne-
je občni zbor) Zveze zgodovinskih društev. Jasno, da če bi bilo sedaj dovolj pri-
like ... da izpolnim Tvoje naročilo glede sestanka za leksikon, sem atakiral 
47 Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, str. VII.
48 Gospodarska in družbene zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog 1. zvezek: 
Agrarno gospodarstvo, SAZU Inštitut za zgodovino, Sekcija za občo in narodno zgodovino, 
Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1970;  2. zvezek: Družbena razmerja in gibanja, 
Ljubljana, 1980.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 41
Grafenauerja in to vpričo Kosa. 
Rezultat kot običajno. Zdi se mi sko-
raj izključeno, da bi uspeli dobiti od 
Grafenauerja drugi del referata pred 
tvojim prihodom. Redakcija Zgodo- 
vine narodov Jugoslavije mu daje 
toliko dela, da kratkoročno ne ute-
gne. Prav sedaj je bil 4 dni v Beogradu 
zaradi tega. Tudi s Kosom sva nače-
njala taka in slična vprašanja v 
Ljubljani. Dobesedno mi je prečital 
Tvoje pismo in me vprašal za mnenje. 
Rekel sem, da je prav finančno vpra-
šanje temeljnega značaja. Konkretno 
sem predlagal, naj predvsem bolj pritegne Vilfana z načinom, ki ga Ti predlagaš 
v pismu. Jaz sam ga ne morem nič obligirati na tak način. Da bi prevzel kak 
fiksen mesečni honorar, … sem pa sodeloval v taki meri, kot mi dovoljujejo moje 
skromne moči. Na vsak način je pa treba delo nadaljevati, čeprav se stavlja 
toliko ovir …., da je treba predvsem rešiti finančno plat. Z urbarji sem v glavnem 
gotov (brez raziskav seveda). Podrobneje s Kosom še nisva obravnavala stvari, 
vendar toliko sva pa oba na jasnem, da stvari ne morem dati iz rok, preden ne 
grem v München. Ker pri Akademiji vlada velika suša, sem se na lastno pest 
odpravil na Svet za prosveto in kulturo, in sicer na načelnico Mico Černigoj, 
svojo nekdanjo učenko. Na prijetno presenečenje mi je brez oklevanja obljubila, 
da bo vloga pozitivno rešena, in sicer za 10-dnevno bivanje v Münchnu. Prav te 
dni je prišla tudi uradna rešitev. Tako bom menda v drugi polovici novembra 
romal ponovno v München za kake tedne. O tem, da bo šel Kos v Rim mi ni nič 
znanega. Pri nas v arhivu sicer navadno za 'kratek čas' je dobro preskrbljeno. 
Vedno kaj zabavnega. Danes smo imeli sejo novega upravnega odbora. Kako 
pa Ti? Vem, da si ves v delu. Kar se tiče receptov pa vedi, da vsak recept ni za 
vsakega. Glede žemelj sem jaz preizkušen specialist, dvomim pa, da bi Ti 
mogel uspeti v tej smeri, brez škode za zdravje. Zato moj recept raje opusti. 
Želim Ti obilo uspeha pri Tvojem napornem delu. Kdaj se misliš vrniti? Prejmi 
moje iskrene pozdrave, Pavle Blaznik.«
S sprejetjem zakonodaje o družbenem upravljanju so v univerzitetnih svetih 
večino dobili zunanji člani, personalna komisija univerzitetnega sveta je od janu-
arja 1957 za kandidate zahtevala »moralno-politične ocene«. Žontar je redno hodil 
v cerkev k maši in svojih verskih nazorov nikoli ni skrival, kar je bilo seveda pov-
sem v nasprotju z moralnopolitičnimi kriteriji, ki so se tedaj zahtevali od pedago-
ških delavcev, še posebej od univerzitetnih učiteljev. Univerzitetni svet v novi 
sestavi je Žontarju zavrnil ponovno izvolitev, zaradi česar je s 1. 2. 1958 izgubil 
službo na ekonomskem inštitutu. Tako je bil Žontar leta 1958 prisilno upokojen, 
Fotografija, posneta ob zborovanju jugoslovanskih  
zgodovinarjev v Beogradu, 1954. Izlet v Smederevo; 
sedijo od leve: Josip Žontar, Milko Kos, Pavle Blaznik  
in Sergij Vilfan. (vir: zasebna last)
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 42
Blaznik pa je bil takrat že zaposlen na Inštitutu za zgodovino pri SAZU. Žontar je 
še naprej sodeloval na sejah širše redakcije za gospodarsko zgodovino Slovencev 
na tem inštitutu. Sicer mu ni bilo lahko, a čeprav je ostal brez službe in bil prisilno 
upokojen, volje do dela ni izgubil. Bil je sicer bolj odmaknjen od dogajanja, ven-
dar je ostal reden gost v arhivih in na inštitutu pri prijatelju Blazniku. Ta je sčaso-
ma tudi poskrbel, da je Žontar, čeprav tam ni bil zaposlen, dobil v njegovi pisarni 
v uporabo pisalno mizo. Tako je Žontar ob določenih dnevih zjutraj redno priha-
jal k njemu, ko se je odprla čitalnica pa se je običajno napotil v državni arhiv. 
Srečanj Žontarja in Blaznika se dr. Darja Mihelič, sodelavka zgodovinskega inšti-
tuta ZRC SAZU, spominja takole: »Seniorja (Blaznik in Žontar) sta včasih zaprla 
običajno odprta vrata med mojo in njuno sobo in imela sem ju na sumu, da si 
imata povedati tudi kaj 'zabeljenega'.«
49
Leta 1958 je bil Žontar polno zaposlen z raziskovalnim delom, kakor je napi-
sal Blazniku: »18. 7. 1958 Dragi! Tvoji želji, izraženi v pismu z dne 17. tega mese-
ca, žal ne morem ustreči. Imam preveč zaostankov v poslu. Na prijetno snidenje 
prihodnji teden v Ljubljani. Iskreno pozdravljam gospo soprogo in Tebe, tvoj 
vdani Josip.«
Neprijetnih presenečenj za Žontarja pa še ni bilo konec. Avgusta 1959 mu  
je država nacionalizirala njegov vrt z manjšo hišo, v katero so kasneje mestni 
funkcionarji naselili sestro ministra Toneta Fajfarja. To se je dogajalo prav v času 
otvoritve novih prostorov Loškega muzeja na Loškem gradu, kar je, kot omenja 
Žontar, botrovalo temu, da ni prišel na otvoritev. Čeprav Žontarju ni bilo lahko, 
ni bil dolgo zagrenjen, čebele je preselil na preostanek vrta ter ga še naprej skrb-
no urejal.
Med drugim o tem spregovori tudi v pismu Blazniku: »Dunaj 18. 10. 1959 
Dragi kolega! Čas je že, da pišem. Po mojem rojstnem dnevu 23. septembra, ki 
sem ga moral še doma obhajati, sem ‘odrajžal’ naslednji dan v Gradec. Upal 
sem, da Te še najdem pri delu v arhivu. Toda na veliko začudenje ni bilo ne Tebe 
niti gospoda ravnatelja arhiva dr. (Fritza) Poscha. Zelo sem hvaležen, da si opo-
zoril omenjenega gospoda, da bom prišel delat v Gradec. Zato v tem pogledu ni 
bilo zadržka, vendar onega navdušenja vendarle ni bilo, kakor pred leti. Upam, 
da se bo to zopet uredilo, saj je dovoljenje za delo dobil tudi mladi Hauptmann 
Ferdo iz Sarajeva, ki je sedaj tu na Dunaju. V Gradcu sem garal 14 dni, ne le 
zase, namreč tudi za gospodično (Marijo) Verbičevo in sina Jožeta,
50
 ki je imel 
tudi nekaj želja za 18. stoletje. Ob tej priliki sem obiskal v Gradcu nekdanjega 
sošolca z instituta za zgodovinopisje na Dunaju, univerzitetnega profesorja  dr. 
Sas-Zalozieckyga,
51
 ki ga nisem videl 40 let. Ko sem pa dospel na Dunaj, je bila 
49 Mihelič, Problematika raziskovanja lokalne zgodovine in vloga Josipa Žontarja v njej, str. 15.
50 Zgodovinar dr. Jože Žontar, Josipov sin.
51 Profesor. dr. Wladimir Sas-Zaloziecky, predstojnik umetnostnozgodovinskega inštituta na uni-
verzi v Gradcu. Kot izhaja iz dopisovanja med Zalozieckyim in Žontarjem, je ta Žontarju leta 
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 43
prva vest, ki sem jo prejel, da je omenjenega profesorja zadela kap in je umrl  
4. 10. Bil je znan umetnostni zgodovinar, dober znanec g. profesorja Steleta. 
Prosim, da bi sporočili gospe Steletovi za njenega soproga to žalostno novico. 
Momento mori! Bil je eno leto mlajši od mene. Tu na Dunaju imam v arhivu 
dvorne komore tudi Jugoslovana za tovariša, ki ga pa žal ne poznam, inženirja 
Petrovića iz Beograda. Študira tehnične naprave v Srbiji in Banatu v 18. stoletju 
(mostove, regulacijo rek, rudniške naprave) ter si da na stotine strani in števil-
ne risbe mikrofilmati. Tudi v Gradcu si je dal neki zgodovinski inštitut iz Benetk 
mikrofilmati okoli 8000 strani za zgodovino trgovine z Benetkami. Ne vem 
kdaj pride gospodična Verbičeva sem. Morda bom jaz moral prej domov. Kako 
poteka delo v institutu? Ste imeli že kakšen sestanek in je g. dr. Vilfan predložil 
nadaljevanje referata o zemljiškem gospostvu? Ali je Zgodovinski časopis sreč-
no izšel, 'post tot discrimina rerum'
52
 in II. del 'Zgodovine Jugoslavije'? Prosim 
sporoči vsem članom delovnega krožka moje prisrčne pozdrave z željo, da bi 
bilo delo uspešno in ekspeditivno. Za profesorja Kosa in Zwittra je naročil prof. 
H. F. Schmid pozdrave. Je precej bolehen. Mora pa od enega kongresa oziroma 
sestanka do drugega. Študentov pa nima skoraj nič. Asistentka je en mesec na 
študijskem potovanju v Beogradu, asistent pa gre za 8 mesecev na študijsko 
potovanje v Pariz. Tu je precej štipendij na razpolago. Kakor sem izvedel si bil 
nejevoljen, ker nisem prišel na slovesno otvoritev v Škofjo Loko. To je docela 
upravičeno. Do zadnjega sem bil odločen, da pridem, in sicer z ženo, ki se je 
veselila na ta izlet. Potem pa je nastopilo slabo vreme in neka čudna slabost, ker 
mi je nenadoma padel krvni tlak … Pridružila se je še žalostna vest o usodi 
mojega lepega vrta v Kranju. Vse skupaj mi je zagrenilo, da nisva šla. Bil sem 
pa tudi mnenja, da Tebe zaradi dela v Gradcu vobče ne bo. Tako pa si bil upra-
vičeno hud name in moj zagovor nima namena, da bi svoj izostanek olepšal. Tu 
sem našel mnogo gradiva za 16. stoletje, tudi za Volbenka Schwarza še nekaj 
dodatnih drobtinic. Zelo me veseli, samo oči me že bole, ker gre iz dneva v dan 
stalno napeto branje in listanje. Kakor izvem bo zadnje zborovanje slovenskih 
zgodovinarjev ostalo v analih zabeleženo kot poskus ‘communitatem historico-
rum fentati’. 
53
 Upam, da si zdrav Ti in Tvoji. Z iskrenimi pozdravi tudi gospe dr. 
Meliti Pivec Steletovi Tvoj Josip Žontar.«
Blaznik mu je takoj odgovoril: »21. 10. 1959. Dragi Kolega! Iskreno se Ti 
zahvaljujem za drago pismo, ki sem ga danes prejel. Hitim z odgovorom, da te 
moje pisanje še doseže na sporočenem mi naslovu. Veseli me, da si z delom in 
žetvijo zadovoljen. Vem, da boš prinesel polno torbo dragocenih zapiskov, s 
katerimi boš obogatil našo znanost. Midva sva se skoro srečala z vlaki. Ti si 
potoval v Avstrijo 24. 9. 1959, jaz sem se vračal v Celje 23. 9. ponoči. Bil sem že 
1959 priskrbel tudi poceni stanovanje za čas njegovega bivanja v Gradcu.
52 Po tolikerih nezgodah (modificiran citat iz Vergilove Eneide).
53 Mišljeno je Zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Murski Soboti leta 1959, o reviziji politične 
zgodovine ipd., na katerem je prišlo do množične zastrupitve s hrano.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 44
zelo naveličan, saj me dobro razumeš. Znanstveno je pač lepše delati v inozem-
skih arhivih. Vedel sem, da je Posch na dopustu. Vrnil se bo spet te dni. Je prijeten 
človek, tudi naklonjen, vendar dolžnost je dolžnost. Vsa njegova okolica mu ni 
enaka. Nadomešča ga dr. (Wolfgang) Sittig. Verbičeva svoj odhod stalno odlaša. 
Sedaj govori o 26. tega meseca. Razumem jo dobro. Reva ni zdrava. V zadnjih 
mesecih je shujšala … Tudi (Jože) Šorn se odpravlja na turnejo okrog 1. 11. Ko Ti 
naštevam že vse te 'avstrijce', naj Ti povem, da je komisija  spet odredila, da 
greva z Otorepcem ponovno v Avstrijo in to vsak za dva meseca. Lahko mi ver-
jameš, s kakšnimi občutki sem vzel na znanje to odločitev. Spet bom štel dneve, 
kot nebogljen šolarček, kdaj bo minil ta čas. Glede tvojega izostanka ob otvori-
tvi loškega muzeja na loškem gradu – informacije niso povsem točne
54
 – ne 
more biti govora o kaki nevolji – jasno pa je, da smo Te pogrešali. Muzej je zares 
lep, zelo dostojno opremljen – skratka: situacija je taka, da se samo bojim kake 
nepredvidene nesreče. Zaenkrat gospodujemo sami nad vsem gradom. Za 
gostinstvo so predvideni le prostori manjše … Zanima Te delo v institutu. 
Sporočiti Ti moram, da mi doslej navzlic precejšnjim prizadevanjem ni uspelo 
sklicati seje. A vzrok ni na elaboratih. Imam že razmnožen Valenčičev elaborat 
(kmečke organizacije …) … trdno obljubljen Vilfanov elaborat o zemljiških 
gospostvih. Odtlej pravi tudi Grafenauer, da bo gotov s svojim poljedelskim 
orodjem. Elaborat o lovu mi je predložila tudi Ema (Umek). Koncept sva že 
temeljito predebatirala. Drugo predelano izdajo mi bo predložila v začetku 
novembra. V rokah imam tudi Novakov osnutek o tehniki živinorejskega obra-
ta. Povabil sem ga na razgovor … Dan za dnem bombardiram Miheliča, ki se je 
sedaj menda vendar spravil h geslu. Sestanek imava dogovorjen za prihodnjo 
sredo. Če bo šlo po načrtih, bomo imeli v novembru in decembru po dve seji. 
Tako ne bo nastal nevaren zaostanek. Konec 1960 se bliža, ko naj bi bili v skla-
du z načrtom vsi elaborati agrarne skupine v predalu. Zgodovinski časopis 
seveda še ni izšel, enako tudi ne II. del Zgodovine jugoslovanskih narodov. Do 
konca koledarskega leta – upam, da bo tudi to zagledalo luč sveta. Mursko 
Soboto smo večinoma že preboleli … Bodi zadovoljen, da nisi bil zraven. Upam, 
da se vrneš še pred mojim odhodom in da se vidiva za mizo pri prvi novembrski 
seji. Iskreno Te pozdravlja, tvoj Pavle Blaznik.«
Leto zaključuje Žontarjevo pismo Blazniku: »25. 12. 1959 Dragi Pavle! 
Upam, da si se vrnil domov in da praznuješ božične dneve v domačem krogu, 
dokler Te ne kliče službena dolžnost zopet drugam. Čeprav nekoliko ‘post 
festum’, dovoli, da v imenu svoje žene in v svojem voščim Tebi in Tvojim prav 
prijetne praznike in v Novem letu 1960 obilo sreče ter zadovoljstva, kolikor se 
ga da doseči na tem ‘grbastem’ svetu. Menda moraš ob koncu meseca na sejo v 
Beograd. Upam, da boš po Novem letu zopet v Ljubljani. Zelo rad bi ti izročil 
54 Takrat je bil muzej preseljen in 16. avgusta 1959 je bila slovesna otvoritev muzejskih zbirk na 
Loškem gradu.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 45
listnico, kakor sva se zmenila. Prav posebno pa bi želel, da mi posvetiš nekaj več 
časa za pomenek o nekaterih znanstvenih vprašanjih, s katerimi sem se začel 
ukvarjati in ki so tudi v tesni zvezi z delom pri ‘Leksikonu’. Morda bo 4. januar 
tudi zate primeren? Prisrčno pozdravlja Tebe in gospo soprogo, Tvoj vdani Josip 
Žontar.«
Žontar je napisal več člankov v Loške razglede. O enem izmed njih je poro-
čal: »1. 7. 1960 Dragi! S težavo sem skrpal članek za Loške razglede. Deloma sem 
ga moral pisati z roko, ker pisalni stroj ni bil na razpolago. Saj boš razumel 
zakaj in ne boš zameril. Če je goden spis ga prevzemi, ali pa malo preuredi. 
Korekture bom že sam bral in morda kakšen drobec dodal. V Ljubljano zaen-
krat ne utegnem priti. Iskrene pozdrave Tvoj vdani Josip Ps.: Ko pridem prine-
sem rokopis (trgovsko računico).«
Blaznik je med Žontarjevimi kolegi in prijatelji zasedal posebno mesto, kar je 
razvidno iz naslednjega Žontarjevega pisma: »Kranj, 28. 6. 1961 Dragi Pavle! Ta 
teden zaradi zbiranja češenj ne morem v Ljubljano. Zato Ti tem potom prav iskre-
no čestitam k godu. Ljubi Bog naj Ti nakloni trdnega zdravja še naprej, da bom 
imel še vsaj enega prijetnega tovariša in prijatelja, zgodovinska veda pa vredne-
ga zastopnika in zagovornika. Prisrčno Te pozdravlja, vdani Josip Žontar.« 
Blaznikov odgovor ni ohranjen, mu pa je Žontar v začetku septembra ponovno 
pisal, tokrat tudi s povsem praktično prošnjo za nakup rezervnega dela za škropil-
nico: »6. 9. 1961 Dragi! Prisrčna hvala za sporočilo, ki sem ga prejel 6. tega mese-
ca. Ker se bojim, da bi nastal pri direktnem naročilu pri podjetju kakšen nespora-
zum, Ti pošiljam sliko škropilnice … Prilagam tudi bankovec Gotovo Ti je malo 
nevšečno, pa Te vendar lepo prosim, da mi jo kupiš … Vse skupaj pa vzemi s seboj 
o prvi priliki, ko prideš v Ljubljano. Pa prosim ne zameri! Prisrčna hvala za vse 
in iskrene pozdrave Tebi in gospe soprogi Tvoj vdani, Josip Žontar. Ps.: Sestrična 
Minka me je prosila, da Ti sporočim, da je v Trstu umrla Avgusta Lavra.«
Ob Blaznikovem šestdesetem rojstnem dnevu je Žontar pustil na njegovi 
pisarniški mizi buteljko z naslednjim posvetilom: »28. 6. 1963 Dragi, ob Tvojem 
življenjskem jubileju in godu Ti iskreno čestitam. Ljubi Bog naj Ti nakloni še 
dolgo vrsto zdravih in plodnih let. Buteljka na mizi naj te spomni znanega reka: 
Kol'kor kapljic tol'ko let! Tvoj vdani Josip Žontar.« Čestitke mu je pošiljal tudi za 
god: »Kranj, 28. 6. 1965 Dragi! Vročina in obilica dela preprečujeta, da bi prišel 
v Ljubljano. Zato se tem potom spominjam Tvojega goda ter Ti želim vse dobro, 
zlasti krepkega zdravja. Enako naj Ti bo mila sreča pri vodstvu del za 
'Enciklopedijo gospodarske zgodovine Slovencev'. Preden odideš na dopust, bi še 
rad malo pokramljal s Teboj …« Ko je Žontar zaključeval razpravo o kranjskem 
deželnem vicedomu, ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v 
letu 1966, je zapisal: »Dragi, zadnji torek (14. julija) sem Te ves dopoldan čakal 
v inštitutu, pa si bil najbrž zadržan. Ker bi rad dokončal ‘vicedoma’, bi zelo rad 
nekaj pojasnil v zadevi s karto vicedomskih posesti v okolici Ljubljane okrog  
 
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 46
leta 1500, ki sem jo šele pred kratkim prejel. Zato lepo prosim, sporoči mi, do 
kdaj boš v Ljubljani in kdaj odideš na dopust. Lepo pozdravlja Tvoj Josip.«
Leta 1965 se je, ob 35. obletnici sestankov loškega Profesorskega ceha, manj-
ša družba članov izpred vojne sestala v ponedeljek, 23. 8. 1965, v Škofji Loki. 
Sestanka so se udeležili: Franc Alič, Janez Dolenec, France Planina, Pavle Sušnik, 
Dora Vodnik - Pegan, Josip Žontar, Pavle Blaznik, Franc Jesenovec, France Koblar, 
Jakob Šolar in Ivan Štalec. Šolar je opravil mašo v nunski cerkvi, posebej so se 
spomnili vseh umrlih članov: dr. Lovra Sušnika, Franca Koširja, Toneta Šifrerja, 
Petra Eržena, Martina Fortune, dr. Martina Gorjanca in dr. Toneta Dolinarja. O 
srečanju je Planina zapisal: »Nato smo se do popoldneva zadržali pri prijateljskih 
razgovorih v Škoparjevi hiši v muzeju in se spomnili, da je Loški muzej plod 
pobude, ki smo jo dali na sestanku leta 1936.«
55
Blaznik je Žontarju voščil ob njegovi sedemdesetletnici: »Ljubljana 22. 9. 
1965 Dragi prijatelj! Ob lepem življenjskem jubileju, prosim, da sprejmeš tudi 
čestitke naše rodbine. S ponosom lahko gledaš na prehojeno pot, ki Ti ni bila 
vedno gladka. Z vztrajnim in zagrizenim delom si močno obogatil našo historio- 
grafijo. Želim, da s svojim tako uspešnim delom nadaljuješ še dolgo vrsto let. Naj 
Ti ljubi Bog nakloni mnogo sreče in zadovoljstva. Predvsem Ti želim krepkega 
zdravja in notranjega miru. Ad multos annos-felices et sanos! Prisrčno pozdra-
vljamo vsi tebe in Tvoje Pavle.«
Žontar se je Blazniku kmalu zahvalil. V tej zahvali je moč zaslediti tisti humor, 
ki je bil Žontarju, kljub običajno bolj »profesorski« drži, vendarle lasten: »24. 9. 1965 
Dragi prijatelj, za tvoje ljubeznive čestitke in tople besede prejmi mojo prisrčno 
zahvalo. Malo sem upal, da me obiščeš v mojem 'ostanku zemljiškega gospostva', 
ki pa nima več podložnikov. Pri tej priliki bi mogel prevzeti onih 5 litrov žganja 
(češnjevca), ki sem ga za Te prihranil. Upam, da bo oktobra doma toliko v glav-
nem delo opravljeno, da bom utegnil priti v Ljubljano, na intimen pomenek 'v 
Olimpu'. Lepo pozdravlja Tebe in vse Tvoje moja žena in Tvoj vdani Josip Žontar.«
Približno leto kasneje je Blaznik Žontarju odgovoril v zvezi s podatki o 
Poljanski dolini: »Celje 15. oktobra 1966 Dragi Prijatelj! Pregled zapiskov je dal 
naslednji rezultat. V vsej Poljanski dolini v urbarjih se do leta 1714 najde le en 
ustrezen podatek. V urbarju 1709–1714 se pojavi ime Adam Ingolič, ki je bil 
gruntar v Poljanah na Vidmu (še danes posest na Vidmu=Vidmar, gostilna). Ime 
najdemo med ‘Coloni ecclesiae’, zato ga ni dobiti v rednem vrstnem redu, kot si 
sicer slede kmetije (npr. v Gorenji vasi, Poljanah itd.), marveč pri kmetijah s 
skupnim naslovom ‘Coloni ecclesiae’. Podatek je glede na Tvojo nalogo kar ustre-
zen. Nič nas ne moti oblika Ingolič, namesto Inglič; gre le za varianto. Prav tako 
pa nakazuje, da se je Inglič iz Srednje vasi zelo verjetno tja preselil iz Poljan. Jože 
naj pogleda v DAS-u še urbar iz 1754, ki se nahaja v dominikalnih aktih (fasc.2). 
Tam boš mogoče dobil sled, ki vodi iz Poljan v Srednjo vas. Iskreno pozdravljam 
tebe in tvoje, Pavle.«
55 Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka, Kronika sestankov loških profesorjev.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 47
Leta 1968 je Žontar, ki se je v 
jesenskem Kranju počutil precej 
odmaknjenega in naveličanega, poto-
žil Blazniku: »5. 11. 1968 Dragi prija-
telj, že drugi mesec čakam na kakšno 
tvoje obvestilo, toda zaman. Ti si po 
letnem odmoru zopet v Ljubljani 
sredi znanstvenega dela, zlasti na 
morebitnem sestanku ožjega odbora, 
udeležuješ se tudi kulturnega in dru-
žabnega življenja, nasprotno pa jaz 
ždim v Kranju kot 'suha veja' brez 
prijateljev in kulturnih stikov. Celo 
pošte ne dobivam skoraj nobene. 
Tudi dela na vrtu in pri čebelah sem 
se naveličal in prav hrepenim po pri-
jetnem pomenku s Teboj. Zaradi sla-
bega vremena sem sicer sedel zopet k 
mizi, pa mi nekam manjka primerne 
volje in 'notranjega ognja', da bi se lotil kakšnega novega 'predmeta'. Kako je z 
zdravjem pri družini in pri naših kolegih, zlasti g. akademika prof. M. Kosa? 
Kakor povzemam iz časopisnih vesti, so nas slavisti nekam prehiteli s svojo 
publikacijo. Pri zadnjem obračunu potnih stroškov me je opozoril g. Horvat, 
naj Te prosim, da v predlogu za poročilo mojih potnih stroškov pripišeš: 'prihaja 
z avtobusom' … Prosim, da oprostiš, ko Te nadlegujem s to formalnostjo. 
Prisrčno Te in vse tvoje pozdravlja vdani Josip Žontar«.
Blaznik je že čez dva dni odgovoril: »7. 11. 1968 Dragi prijatelj! Za pismo, ki 
sem ga danes prejel, se Ti iskreno zahvaljujem. Tvoj pesimizem seveda nima 
osnove. O kaki suhi veji ni govora! To sam dobro veš in ni treba, da Ti to šele 
dopovedujem … Seje namenoma nisem skliceval, čeprav bi glede na gradivo 
mogel sklicati sestanek. Valenčič je oddal tekst o gozdu. Debatirali bi lahko o 
Grafenauerjevem Obratu. Toda mnenja sem, da bi bilo bolje, da prej tekst o 
gozdu prečistimo na sejah ožje redakcije. Jutri namreč spet odpotujem v Gornji 
grad za nekaj dni. Decembra bomo spet zasedali in upam, da bo dotlej gotov s 
tekstom tudi Cvit
56
 in bi tako konec koledarskega leta imel vse tekste prečiščene 
v predalu. Tako bi mogel v februarju 1969 v celoti tekste ponovno pregledati, jih 
uskladiti in urediti v bistvu tudi vprašanje ponazoril itd. Vsekakor menda 
nisem prevelik optimist, če sodim, da bomo šli 1969 s prvo knjigo v tiskarno. 
Druga knjiga naj bi sledila prvi 1970 oziroma 1971. Sprašuješ za zdravje. Jaz se 
56 Zgodovinar dr. Fran Zwitter.
Blaznik govori na praznovanju Žontarjeve 
sedemdesetletnice. V Žontarjevi hiši, Kranj (1965). 
(vir: zasebna last)
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 48
ne morem pritoževati, pač pa se prof. Kos nič dobro ne počuti …
57
 To bi bile glav-
ne novice. Naj Te ob tej priliki spomnim na razgovor glede češnjevca. Skoraj se 
ne upam nadlegovati Jožeta. Mogoče bom našel kak drug način, da pridem do 
kapljice, ki ji zlepa ni para. Prejmi Ti in Tvoji moje prisrčne pozdrave. Mogoče 
se boš v prihodnjih dneh kaj oglasil v Ljubljani? Ponovno z najlepšimi pozdravi, 
Tvoj vdani Pavle.«
Žontar se je leta 1970 zahvalil Blazniku za praktične nasvete: »26. 6. 1970 
Dragi! Včeraj sem se vrnil s popoldanskim brzcem iz Gradca domov. Bil sem po 
desetih dneh nepretrganega dela precej utrujen. Tvoji dobrohotni nasveti za 
bivanje in študij v Gradcu so mi obilo koristili. Bog Ti povrni. Ker je sedaj v 
Gradcu drugačen delovni čas, kakor je bil tedaj, ko si bil Ti zadnjič v Gradcu, ga 
navajam … Kot vidiš 40-urni delovnik, za naju manj ugodno. Vrzeli sem porabil 
za knjižnice, zlasti za 'Deželno knjižnico' v Joaneju-Kalchbergasse, ki je zelo 
blizu hotela. Tam je močno postrežljiv dr. Graff v posebni sobi (poleg splošne 
čitalnice) ki nosi kuriozno ime 'Gelehrtenzimmer'. O razmerah v arhivu bi se 
raje ustno pomenila. Nameravam priti 2. julija, ako boš tedaj v službi. Kdaj 
nameravaš oditi v Gradec? V prvi polovici julija ne bo dr. Poscha, saj večino 
poslov opravlja g. dr. Pferschy. K tvojemu godu, ki ga praznuješ v ponedeljek, Ti 
iskreno čestitam in želim vse dobro, zlasti zdravja in polno uspeha v znanstve-
nem in organizatornem pogledu! Prisrčno pozdravlja Tebe in vse Tvoje Tvoj 
Vdani Josip Žontar.«
Posebno topla so bila Blaznikova voščila ob Žontarjevih rojstnih dnevih. 
Tako ob Žontarjevi 75-letnici: »Ljubljana 21. 9. 1970 Dragi prijatelj! K tvojemu 
življenjskemu jubileju Ti iskreno čestitam z vročimi željami, da bi Ti ljubi Bog 
še naprej ohranil trdno zdravje in Ti naklonil obilo sreče v rodbini in pri znan-
stvenem delu. Z zadoščenjem lahko gledaš na prehojeno pot, ki sicer ni bila 
vedno posuta s cvetjem, a Te je vedno vodila samo kvišku. Srečen v rodbinskem 
življenju lahko z notranjim zadovoljstvom uživaš tudi bogate sadove, ki Ti jih 
prinaša trdo znanstveno delo …. Tvoj Pavle.«
Odsev ozkega gledanja povojne politike na Žontarja in njegovo znanstveno 
delo razkriva preverka UDBE, pripravljena decembra leta 1970; njen cilj sicer ni 
bil Žontar, a lahko v njej med drugim preberemo tudi nekaj o njem. Bil naj bi 
precej religiozen, povezan z bivšimi kranjskimi veljaki, napisal je »Zgodovino 
Kranja in mu v zvezi s tem politični forumi občine očitajo, da je njegovo delo 
pristransko apolitično« (sic.!).
58
 Ideološko utemeljenost tovrstnih očitkov in nji-
hovo zgrešenost so vedno znova dokazovale in demantirale Žontarjeva objave 
(npr. tudi v Kranjskem zborniku, 1970) ter seveda tudi nespremenjen ponatis 
Zgodovine mesta Kranja leta 1982. Izšel je kmalu po Žontarjevi smrti, v nespre-
menjenem izvirniku ga je založila Skupščina občine Kranj s tremi dodanimi uvo-
dnimi študijami.
57 Zgodovinar dr. Milko Kos; po njem se od leta 1977 imenuje Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
58 Arhiv Republike Slovenije, preverka št. 1961.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 49
Leta 1971 se je Blaznik obrnil na Žontarja zaradi njegove knjige o svilogojstvu 
in ga prosil, da knjigo in še nekaj podatkov pošlje Carlu Poniju v Bologno.
59
Strokovno sodelovanje med Blaznikom in Žontarjem je v začetku sedemde-
setih let postalo vedno bolj intenzivno. Blaznik je pomagal Žontarju, da je SAZU 
v tisk sprejela njegovo temeljito monografijo Obveščevalna služba in diplomaci-
ja avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, ki je izšla leta 
1973. Rokopis je bil 8. 12. 1972 sprejet na seji razreda za zgodovinske in družbene 
vede SAZU, na seji predsedstva pa 27. 2. 1973. Delo je Žontar posvetil spominu na 
starša, Primoža (1858‒1934) in Ano, rojeno Bauer (1869‒1949), kot je zapisal 
Žontar, ki sta mu kljub zelo skromnim razmeram v težkih vojnih časih omogo-
čila študij na dunajski univerzi.
60
 V uvodu se je za pripombe in nasvete zahvalil 
tudi Blazniku.
Izdaja Žontarjeve knjige v letu 1973 pa ni bila samoumevna. Svojo skrb je v 
začetku leta 1971 izrazil v pismu Blazniku: »18. januarja 1971 Dragi, od Novega 
leta sem bolan. V sredo moram že tretjič na zdravniški pregled … Bojim se, da 
bom moral v bolnico. Lahko si predstavljaš, kako pogrešam moje običajno 
znanstveno delo, vendar vse prepuščam ljubemu Bogu. Dovoli, da Te prosim za 
naslednje. Sporoči moje pozdrave g. prof . Kosu in vprašaj, kako stoji zadeva z 
mojim rokopisom. Ali so ga oddali komu v presojo oziroma se že pogajali s 
kakšno tiskarno. Bojim se, ako g. Kos februarja odloži breme glavnega tajnika, 
da se nihče ne bo zanimal za natis moje študije. Končno želim Tebi in vsem 
Tvojim srečno zdravo in uspehov bogato leto 1971. Prisrčno pozdravlja Tvoj 
vdani Josip Žontar.«
O tem je zapisal tudi Blaznik, ko je Žontarju voščil za god: »Ljubljana 17. 
marec 1971 Dragi prijatelj! V torek smo se razšli, ne da bi Ti mogel čestitati h 
godu. Zato skušam danes opraviti pismeno. Želim Ti pač vse najboljše predvsem 
trdnega zdravja Tebi in Tvojim najdražjim. Obenem: mnogo znanstvenih uspe-
hov – predvsem, ker Ti je trenutno najbolj pri srcu: da bi se kaj kmalu odločilno 
premaknilo vprašanje publikacije Tvojega velikega dela! V torek sem bil rahlo 
razočaran. Mislil sem se vsaj na kratko zahvaliti, pa ni bilo mogoče, ker se kot 
prvi v tej smeri res nisem smel oglasiti! Lep pozdrav Tebi in Tvojim. Pavle.«
Blaznik ni Žontarju le vlival pogum, ampak mu je skušal tudi drugače poma-
gati: »30. 6. 1971 Dragi prijatelj! Iskreno se zahvaljujem za prijazna voščila. 
Pred dnevi sem imel sestanek z Grafenauerjem, pa sem ob tej priliki načel tudi 
vprašanje tvojega rokopisa. Obljubil mi je, da se bo lotil tega dela v juliju. Upam 
da bo besedo držal …« Žontar pa je z nasveti in pripombami Blazniku pomagal pri 
pripravi monografije o Škofji Loki in loškem gospostvu, ki je izšla leta 1973.
Žontar piše Blazniku v zvezi z nekaterimi izrazi: »19. 8. 1971 Dragi, glede 
izrazov ‘lidern’ in ‘ferchtmeder, viechtmeder, fuchmeder’ nisem imel želenega 
59 Žontar, Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja.
60 Žontar, Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 
16. stoletju.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 50
polnega uspeha. ‘Lidern’ pomeni = gerben = strojiti … Žal sta gospa dr. Verbičeva 
in (Majda) Smoletova na dopustu. Tako nisem mogel do velike izdaje Lexerja v 
Arhivu Slovenije v Ljubljani. V NUK pa nisem mogel več nazaj. Morda vprašaš 
g. prof Rybařa po telefonu. … Oprosti zaenkrat, da Ti več ne vem odgovoriti. Iz 
konteksta morda kaj povzameš, za kakšne kože gre. Lepo pozdravlja, želi Tebi 
in Tvojim vse dobro Tvoj Josip Žontar.«
Leta 1972 sta Blaznik in Žontar skupaj pregledala rokopis Blaznikove knjige 
o freisinškem loškem gospostvu. Žontar je o njej takole razmišljal: »Kranj, 19. 7. 
1972 Dragi Prijatelj! Naslov si zabeležil tako-le: Freisinško loško gospostvo 
Nastanek in razvoj do sekularizacije 1803. Če Bog da, bi rad do 27. 7. dovršil 
prevod in se ta dan oglasil pri Tebi, da skupno preudariva sporne točke. Ako bi 
bil ta dan nujno zadržan, prosim me obvesti prej, ker drugega posla nimam v 
Ljubljani. Delati pa morava s pavzami. Še neko prošnjo imam. Nekdo me je 
povprašal glede gostilne na Gašteju, ki jo je dolgo imela rodbina Šmid. Morda 
imaš v svojih zapiskih kaj o njej. Morda je zelo stara, celo graščinska taberna tu 
na meji med Kranjem in freisinškim gospostvom. Od kdaj neki jo je imela rod-
bina Šmid, ki so gotovo iz ene od obeh dolin? Vreme je zelo muhasto. Moram biti 
zadovoljen, da zaenkrat v Kranju nismo imeli izdatnejše toče. Moj pisalni stroj 
nekam peša, pa bo že še moral služiti. Otroci so odšli na morje, vendar tudi tam 
ni prida. Jaz sem zadovoljen z vrtom. Veseli me, da je rokopis v tiskarni. Naprej 
ga boš že spremljal, saj si podobne posle že neštetokrat opravljal. Prisrčno Te 
pozdravlja in enako Tvojo gospo soprogo Tvoj Josip Žontar.« 
Žontar se je posebej posvetil povzetku: »28. 7. 1972 Dragi! Lepo prosim, 
vzemi slovenski tekst povzetka s seboj. Ugotovil sem, da je potrebna ponekod 
kontrola. Na svidenje v ponedeljek ‒ Lepo pozdravlja Tvoj Josip Žontar.« In nato: 
»Dragi! Zadnjič sem nekaj pozabil. Prvi stavek povzetka mi ni ugajal v sedanji 
stilizaciji. Prosim, da ga le izpremeniš: Das Gebiet von Loka war mindestens seit 
dem Neolithikum besiedelt; dies beweisen mehr die zufällig endeckten Funde als 
die fach- und planmässig durchgeführten Grabungen. (Naprej kakor v tekstu) 
Oprosti moji pozabljivosti in upam, da nisem prepozno prosil izpremembo. 
Iskren pozdrav Josip«. Žontar oktobra in novembra 1972 piše Blazniku in med 
drugim zapiše: »… Smatral sem za svojo dolžnost, da Ti pišem te vrstice, ker pri-
hodnji teden najbrž ne pridem k Tebi na ‘Olimp’. Z najlepšimi željami … Tvoj 
vdani Josip Žontar.«
Blaznik je cenil Žontarjevo pomoč in se mu v uvodu v svoje monumentalno 
delo o Škofji Loki in loškem gospostvu prav posebej zahvalil: »Veliko zahvalo sem 
dolžan znanstvenemu sodelavcu v pokoju prof. dr. Josipu Žontarju, ki je prebral 
rokopis, mi bil ob strani z bogatimi nasveti ter oskrbel nemški prevod povzet-
ka.«
 61
Kot že omenjeno, je Blaznik pomagal Žontarju pri pripravi izdaje njegovega 
61 Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, str. VIII.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 51
dela o obveščevalni službi Habsburžanov: »27. februarja 1973 Dragi prijatelj! 
Sporočam Ti o situaciji. Pazljivo sem bdel nad tvojim rokopisom. Konec tedna 
sta šla Cvit
62
 in Bogo
63
 v Beograd na sejo in je Bogo imel mnogo prilike, da se je 
s Cvitom pogovoril. Zabičal sem mu, da mora biti rokopis spet na predsedstvu 
do ponedeljka. No, tako se je tudi zgodilo. Cvit je bil včeraj pri meni z rokopi-
som. V bistvu se strinja in je napisal v tem smislu tudi poročilo za predsedstvo. 
Vse skupaj smo včeraj zanesli spet na predsedstvo in prav sedaj je seja, kjer bo 
predsedstvo vsekakor sprejelo=odobrilo predloženo razpravo. Pač pa ima Cvit 
nekaj pripomb, ki jih bo moč v kratkem urediti. Zato sklicuje v dogovoru z 
Grafenauerjem kratek sestanek in to v soboto, 3. marca, ob 12h v moji sobi. Če 
bi kakorkoli tebi ta datum in ura ne ustrezala, prosim, sporoči, enako bom tudi 
jaz Tebi sporočil, če bi prišlo z naše strani do kakega zadržka. Vsekakor bi sve-
toval, da se termina držimo, ker bi rad spravil v pogon celo stvar. Sedaj je po 
moje ugoden moment, kaj bo čez pol leta, ne vem. Računam torej, da se v sobo-
to srečamo v moji sobi. Prisrčno pozdravljam tebe in Tvoje, tvoj Pavle.«
Blaznik je leta 1973 dopolnil sedemdeset let, Žontar na prijateljev osebni 
praznik seveda ni pozabil: »Kranj 27. junija 1973 Dragi, Ob Tvojem življenjskem 
jubileju in zasluženem slavju Ti iskreno čestitava in želiva še mnogo zdravih in 
plodnih let! Obenem lepo pozdravljava gospo soprogo, ves mladi rod, zlasti pa 
Tebe Anica in dr. Josip Žontar.«
Večji del njunega dopisovanja v drugi polovici leta 1973 se nanaša na izdajo 
Žontarjeve monografije o habsburški obveščevalni službi, vmes pa so tudi čisto 
praktične stvari: »Dragi Prijatelj! Prejel sem pošiljko in takoj pričel z delom. Če 
moreš, prosim določi in mi sporoči datum, ko bi se sestala in ugotavljala napa-
ke … Lepo pozdravlja in se priporoča Tvoj vdani Josip Žontar.« In podobno: »19. 
7. 1973 Dragi, zdravila imam in jih prinesem v ponedeljek v Ljubljano, če bo 
vreme dopuščalo. Veseli me, da je moje pismo dospelo; upam, da ni večjega 
zadržka glede tiskarne. Lepo pozdravljam Tebe in vse Tvoje Tvoj vdani Josip 
Žontar.«
Žontar je imel z monografijo še precej dela, kar dokazuje njegovo pismo 
Blazniku: »Dragi prijatelj! Zahvaljujem se za Tvoje pismo z dne 8. tega meseca 
in poslane korekture. Neprecenljiv je Tvoj trud zame. S težavo sem pregledal vse 
in rdeče označil, kar sem še našel pogrešk. Čudim se, da naslovnega lista še 
vedno niso mogli brezhibno staviti. Nemški tekst ima še dosti preveč napak in 
bi bilo dobro, da jih popravljene vidiva, preden gre v tisk. Ko sem oddal register 
g. Ješetu, sem mu tudi izročil 'Kazalo', ki sem mu po tvojem vzoru dal naziv 
'vsebina', ker mi bolj prija. Tudi registru sem dal naslov 'Osebe in kraji' ter ne 
'imenik krajev in oseb', kar zveni tako plehko. Na željo g Ješeta sem dodal maj-
hen 'Slovarček turških izrazov', ki mora biti v 'vsebini' tudi omenjen. Enako sem 
62 Dr. Fran Zwitter.
63 Dr. Bogo Grafenauer.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 52
dal g. Ješetu 'kolofon', ki ga za zdaj ni zraven … Zato bo morda najbolje, ako 
opraviva korekturo registra skupaj. Glede nadaljnjega postopanja se bom držal 
Tvojega nasveta. Žal še nisem prav zdrav in ne morem dosti delati. Še enkrat 
iskrena hvala ter iskren pozdrav Tebi in Tvojim vdani Josip Žontar.«
Leta 1974 je Blaznik prejel Prešernovo nagrado gorenjskih občin. Žontar je 
bil v začetku leta 1974 operiran in mu je po vrnitvi domov napisal prisrčno čestit-
ko: »Dragi Prijatelj! Z velikim veseljem sem doznal, da Ti podele za življenjsko 
delo Prešernovo nagrado. Iskreno Ti čestitam k temu in želim, da bi še dalje v 
zdravju in zadovoljstvu ustvarjal v Tebi tako ljubih panogah agrarne in social-
ne zgodovine … Žal se čutim precej oslabljenega in ne vem, kdaj bom prvič 
mogel priti v Ljubljano v inštitut pokramljat in povezat niti, ki so bile januarja 
pretrgane. Sporoči, prosim pozdrave gg. prof. dr. Zwittru in Grafenauerju, g. 
Otorepcu enako. Obenem ga prosim, ako dobi korekturo najinega skupnega 
prispevka za Zgodovinski časopis,
64
 da mi da dostaviti korekturo, ker v celoti 
sestavka še nisem bral. Iskreno pozdravlja Tebe in Tvoje ter se obenem zahvalju-
je za ponovne ljubeznive obiske v bolnišnici Tvoj hvaležni Josip Žontar.«
Blaznik piše Žontarju: »Ljubljana, 15. marca 1974 Dragi prijatelj! Ker odha-
jam v München, kjer se bom predvidoma zadržal do nedelje 24. tega meseca, se 
Ti oglašam že danes. Za god Ti želim vso srečo – predvsem trdnega zdravja in še 
naprej mnogo, mnogo uspehov na znanstvenem polju …. upam, da se boš kaj 
kmalu oglasil spet v Ljubljani. Pri nas sicer nič posebno novega, Sergij se drži 
daleč. Imam vtis, da se kar ne more lotiti našega dela. Sedaj ima v rokah med-
narodno srečanje v Škofji Loki (mesta, 4.‒7. aprila). Tako se nam brez najmanj-
še moje krivde delo zavlačuje v nedogled. Prisrčno pozdravlja Tebe in Tvoje 
Pavle.«
Zdravstvene težave so Žontarju omejevale obiske Ljubljane. Žontar piše 
Blazniku: »3. 2. 1975 Dragi, kakor vidiš se je moj lepi delovni načrt naenkrat 
izjalovil. Nisem bil kos gripi, ki me je trdo zgrabila. Minili so že trije tedni, pa še 
vedno kašljam …. Včeraj sem prvič za 10 minut ob palici zlezel do čebel. Kdaj 
bom zopet krepak in za delo sposoben ve le ljubi Bog … Jože me je obvestil o 
nekem nameravanem sestanku, kjer bi poročali novinarjem o dejavnosti 
Instituta za občo in narodno zgodovino pri SAZU; kdaj pa bo ta sestanek, mi ni 
vedel povedati. Pri današnjem stanju je gotovo zelo potreben. Poročilo o moji 
razpravi mora biti previdno in sodobno  sestavljeno. Zaradi Tvoje izkušenosti 
se prav lepo priporočam za Tvoj nasvet  in pomoč. Da bi le pravočasno toliko 
postal krepak in mogel priti v Ljubljano! Želim Tebi in Tvojim krepkega zdravja 
ter Te iskreno pozdravljam tvoj Josip.«
Blaznik, zaskrbljen za prijateljevo zdravje, mu je hitro odgovoril: »Ljubljana 
5. 2. 1975 Predragi! Prisrčno se Ti zahvaljujem za pismo, ki me pa ni preveč 
razveselilo. Ne morem Ti dovolj zabičati, da se moraš paziti in še paziti! Tvoje 
64 Žontar; Otorepec, Božja sodba (ordal) sveče v Kamniku leta 1398, str. 321‒328.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 53
stanje je tem težje, ker je zbolela tudi gospa. O tem mi je že zadnjič pravil tvoj 
Jože. Vsekakor sta oba potrebna počitka in nege. Vem, da je lažje svetovati in 
dosti težje izvajati, vendar moraš najti načina, da se bosta oba odpočila. Glede 
tiskovne konference me sprašuješ za konkretne nasvete.
65
 Prvič, še ne vemo, 
kdaj bo konferenca. Vsekakor jo bo pa Zwitter izsilil in tako je tudi prav. Na 
takih konferencah poda avtor razne informacije novinarjem in to: nekoliko 
vsebine, kaj je novega ugotovljenega, kje je črpal gradivo ipd. Kolikor se ti ne bi 
mogel konference osebno udeležiti, Te vsekakor prosim, da vsaj napišeš to, kar 
bi sicer osebno povedal. V tem primeru bi namesto Tebe vskočil Grafenauer ali 
pa mogoče celo jaz. Upam, da te bo to pismo našlo že pri večjih močeh in da se 
boš kaj kmalu oglasil v Ljubljani. Danes sem Te čakal in ko Te ni bilo, sem zaskr-
bljen klical Jožeta, ki ga pa nisem došel, ker je v Mariboru. Takoj nato pa sem 
dobil pismo. Vsekakor ne sili v Ljubljano, preden povsem ne okrevaš. Želim Tebi 
in Tvoji gospe soprogi kmalu ozdravljenja in skoraj na svidenje! S prisrčnimi 
pozdravi, tvoj Pavle.«
Žal pa Žontar še nekaj časa ni mogel priti v Ljubljano: »15. 2. 1975 Dragi! 
Prisrčna hvala za ljubeznivo pismo z dne 5. februarja. Moje zdravstveno stanje 
zaenkrat še ni boljše … Zato ne morem priti v Ljubljano. Smatral pa sem za 
potrebno, da v prilogi napišem, kar bi prišlo ob tiskovni konferenci morda prav. 
Vendar ravnaj, kakor je bolje za interese inštituta. Vse znance v inštitutu lepo 
pozdravljam. Želim tebi in tvojim vse dobro ter lepo pozdravljen Tvoj Josip.«
Žontar, ki je leta 1975 praznoval osemdesetletnico, je (v njegovem stilu) 
Blaznika takole obvestil o praznovanju:
»Kranj, 2. septembra 1975 Dragi Prijatelj! 23. september je delavnik, ko so 
moji otroci v službah, vnuki pa v šoli. Zato je ‘hišni svet’ brez moje vednosti 
sklenil preložiti praznovanje moje 80-letnice na naslednjo nedeljo 28. septem-
bra ob treh (15) popoldne (z malo malico za vse udeležence). Jaz sem moral na 
to pristati. Zato Te prav prisrčno vabim, da tudi Ti ta dan prideš, da bom imel 
edinega prijatelja poleg sebe. Želim uspešno potovanje na Dunaj ter lepo poz-
dravljam Tebe in vse Tvoje Tvoj vdani Josip Žontar.« In nato še 24. 9. 1975 »Dragi 
Prijatelj! Tople čestitke, ki si jih izrazil v imenu svoje gospe soproge in svojem 
imenu, so najlepši dokaz najinega prijateljstva. Upam, da se 28. tega meseca 
popoldne vidiva ... Lepo vaju pozdravlja, vdani Josip Žontar.« Seveda ne manjka 
tudi Blaznikova pisna čestitka: »… ob tvojem življenjskem jubileju Ti oba z ženo 
prisrčno čestitava. Želiva, da te ljubi Bog še dalje ohranja zdravega in čilega. 
Bodi še naprej trdna opora ljubljenim svojcem pa luciden ustvarjalec na polju 
naše zgodovinske znanosti …«
Leta 1976 je Žontarju zdravje še dovoljevalo, da je lahko večkrat obiskal 
Ljubljano. Naslednje leto je Muzejsko društvo Škofja Loka praznovalo okroglo oble-
tnico, ob praznovanju štiridesetletnice ustanovitve so se spomnili tudi nanj.  
65 Predvidena tiskovna konferenca tudi o Žontarjevi knjigi Obveščevalna služba avstrijskih 
Habsburžanov.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 54
V petek, 23. septembra 1977, na praznovanju te obletnice, je dr. Josip Žontar kot 
ustanovni član društva prejel spominsko diplomo. O slovesnosti je obširno poročal 
tudi Gorenjski glas.
66
 Spominske diplome so prejeli še: dr. Pavle Blaznik, France 
Planina, Marija Jamar Legat (Jeja), Jože (Joka) Žigon, France Jesenovec, France 
Čemažar, Ivan Molinaro in dr. Anton Polenec.
Druga knjiga zgodovine agrarnih panog je počasi napredovala, Žontar pa kot 
član redakcije ni imel bistvenih pripomb: »Kranj, 8. 2. 1978 Dragi! Ravnokar 
sem prejel vabilo za sejo 10. februarja. Žal ne bom mogel priti. Tudi nimam kaj 
bistvenega pripomniti k geslom, ki bodo obravnavana. Prosim, sporoči moje 
pozdrave tovarišem in naj oproste mojo odsotnost. Če bo le mogoče, bom priho-
dnji teden ob primernem vremenu in zdravju zopet prišel na inštitut. Prisrčno 
Te pozdravlja Tvoj Josip Žontar.«
17. marca 1978 je Blaznik Žontarju čestital ob njegovem godu, mu želel zdrav-
ja in sreče ter izrazil še željo: »Želim, da bi se še pogosto srečevala v polnem 
delovnem navdušenju.« Sledilo je 
Blaznikovo obvestilo o sestanku 
redakcije agrarne zgodovine: 
»Ljubljana, 1. 7. 1978 Dragi ! Za prija-
zno pozornost – iskrena hvala! 
Pogrešam Te, saj te že nekaj časa ni 
srečati! V ponedeljek začnemo z ožjo 
redakcijo, pa sem precej skeptičen 
glede tempa. S prisrčnimi pozdravi 
Pavle.«
Istega leta je prejel tole 
Žontarjevo pismo: »14. 7. 1978 Dragi! 
Prisrčna hvala za razglednico. Zelo 
rad bi prišel v Ljubljano in te obiskal. 
Sprva je bil glavni vzrok nestalno 
vreme in nujna dela na vrtu ob 
lepem vremenu. Pred nekako 14. 
dnevi pa me je občutno začela boleti 
desna noga ... Dr. Hribernik pa me je 
prestrašil z ugotovitvijo, da so boleči-
ne posledica poapnenja žil na desni 
nogi … Predpisal mi je sredstvo, ki širi 
žile … Res so čez nekaj dni prenehale 
zadevne bolečine, ostala pa je neka 
slabost, bojazen da bom padel. Od 
takrat uporabljam za oporo palico. 
Brez nje ne upam iz hiše. Ker pa je 
66 Gorenjski glas, 27. 9. 1977.
 Diploma, ki jo je leta 1977 Muzejsko društvo Škofja 
Loka podelilo Josipu Žontarju, svojemu ustanovnemu 
članu. (hrani: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota 
Kranj, Žontar Josip)
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 55
takšno stanje težko izboljšati, sem moral pustiti skoraj vsako delo na vrtu. Le s 
težavo hodim okrog. Vendar skušam vsak dan priti do farne cerkve. V Ljubljano 
pa ne upam potovati, razen če se mi zdravstveno stanje bistveno izboljša. … 
Hribernik je dejal, da je moje obolenje ‘dar starosti’ ... Prosim sporoči moje poz-
drave g. prof. Otorepcu, akademiku prof. Zwittru, Grafenauerju in Vilfanu. 
Upam, da si docela zdrav ter krepko delaš na končni redakciji ‘Gospodarske 
zgodovine Slovencev 2. del' Lepo pozdravlja vse Tvoje domače in tebe vdani 
Josip Žontar.«
Dva dni pozneje je Blaznik Žontarju poročal o pripravah knjige: »16. 7. 1978 
Dragi! Lepo se Ti zahvaljujem za pismo iz dne 14. t. m. Zares te že precej pogre-
šam in se mi je čudno zdelo, da se tako dolgo nisi oglasil. Sedaj mi je vse jasno. 
Zdravljenje pa gotovo dobro napreduje in ni vrabec, da ne bi v redu odstranil 
trenutne zadrege. Vsekakor pa se mi zdi prav, da ne hodiš na pot, dokler nisi 
trden … Sedaj sistematično pretipkavam tiste strani, ki so občutno obremenjene 
s številnimi popravki in dostavki. Če Bog da, bomo z redakcijo, v katero vklju-
čimo tudi jezikovni pregled, opravili do konca tega leta … Želim Ti, da se kaj 
kmalu toliko opomoreš, da se srečava spet v 3. nadstropju. Prisrčno te pozdra-
vljam, pozdrav tudi vsem domačim, Tvoj vdani Pavle.«
In Žontarjev odgovor: »21. 8. 1978 Dragi! Zelo me je razveselila Tvoja razgle-
dnica, ker mi sporočaš, da gredo dela instituta za zgodovino pri drugi knjigi 
'Gospodarske in družbene zgodovine' polagoma h kraju. Moja desna noga me 
še vedno močno boli in me opominja, da sem začel novo, zadnjo dobo mojega 
življenja: kot nebogljen starček. Saj moram vendar biti Bogu hvaležen, da sem 
kljub svoji šibki telesni konstituciji dočakal 83 let. Zdaj se bom moral mnogim 
telesnim in duševnim delom odreči. Vesel sem pa, da si se me spomnil kot edini, 
dragi prijatelj. Želim Tebi in vsem Tvojim vse dobro, zlasti krepko zdravje in 
ostajam Tvoj hvaležni Josip Žontar.«
18. decembra 1978 je Blaznik rodbini Žontar voščil božični mir in srečo, 
predvsem pa trdnega zdravja v novem letu, in dodal, da ima polne roke dela z 
zgodovino agrarnih panog. Pozimi 1979 se Blaznik in Žontar nista toliko srečeva-
la, sta si pa zato bolj dopisovala. Iz korespondence je razvidno, kako intenzivno 
se je Blaznik v tistem času posvečal znanstvenemu delu. Leta 1979 je bil Žontar 
zaradi starosti in šibkega zdravja vse manj v Ljubljani, o čemer piše tudi Blaznik v 
pismih. 12. 4. 1979 je na primer napisal: »Precej časa Te že pogrešam. Zelo me bo 
veselilo, ko se boš spet oglasil, kjer Te miza čaka.« Podobno je nadaljeval 1. julija 
1979: »Tvoja miza v inštitutu Te pogreša. Vedno si nam dobrodošel! Glede 
Agrarnih panog se je končno premaknilo … dela torej ne bo zmanjkalo – toda 
delavcev je malo.« In podobno: »21. 9. 1979 … zanimalo Te bo, da sem sredi 
korektur, s katerimi me zasipljejo. V prvih mesecih naslednjega leta bo Agrarna 
2 zagledala luč sveta.« 
Decembra je Blaznik Žontarju poslal daljši odgovor na njegovo pismo: 
»Ljubljana 8. 12. 1979 Dragi Josip! Za Tvoje pismo, ki sem ga prejel pred dnevi, 
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 56
se Ti prisrčno zahvaljujem. Precej časa se že nisva osebno srečala, saj v tem 
letnem času res ne kaže iti na pot. Jaz sem sicer nekoliko bolj mobilen /čeprav 
tudi že čutim leta/ vendar sem tako zakopan z delom, da ne vem, kje se me drži 
glava. Toda najprej k vsebini Tvojega pisma! 1. Glede Andrejkovega zvezka, ki 
si ga izročil njegovi vdovi … Glede matične knjige Železnikov in Selc … Glede 
ponatisa Kranja
67
 moje stališče poznaš. Od tega stališča nikakor ne bi odstopil. 
Najmanj pa bi šel v kombinacijo, da bi Ti končal z letom 1918, neki X pa bi 
nadaljeval do najnovejšega časa! ...  Zanimalo Te bo, da me tiskarna zasiplje s 
korekturami Agrarnih panog … Drugo nedeljo, torej tik pred božičem, moram 
spet na Dunaj … Ker se bom vračal tik pred prazniki, Ti že danes voščim prijetno 
božičevanje in mnogo sreče, predvsem trdnega zdravja v letu 1980. Enako vsem 
tvojim Tvoj vdani Pavle.«
Žontar mu je takole odgovoril: »Kranj 12. december 1979, Dragi! Prisrčna 
hvala za pismo. Register za starejšo dobo … Prosim pazi na Tvoje dragoceno 
zdravje in ne pretiravaj z delom. Ker 
odhajaš v kratkem na Dunaj, Ti tudi 
jaz že sedaj želim blagoslovljene 
božične praznike in vso srečo v 
novem letu 1980. Vse to velja tudi 
Tvoji družini Lepo Te pozdravlja, Tvoj 
vdani in betežni Josip.«
Potem se je Blaznik posvetil pred-
vsem agrarni zgodovini in se je 
Žontarju ponovno oglasil 15. aprila 
1980: »Dragi prijatelj! Prisrčno se Ti 
zahvaljujem za tvoje prijazne vrsti-
ce. Žal Ti pišem šele danes, kajti pri 
nas je bilo v teh dneh zelo živo. Jaz: 
delo na SAZU, popoldne vsak dan 
intenzivna šola z mojimi, ki mislijo 
menda še letos nazaj. Tisk: na mizi 
imam druge lomljene korekture, ki 
zajemajo 538 strani teksta, kar 
znaša nekako 2/3 celotne knjige, ki 
ima mnogo registrov itd. …«
Vse slabše Žontarjevo zdravje pa 
tudi Blaznikovo pismo ob Žontarjevi 
85-letnici je Žontarja spodbudilo, da je 
konec leta 1980 izpraznil svojo mizo v 
Blaznikovi pisarni:  »Ljubljana 21. 9. 
67 Žontarjeve Zgodovine mesta Kranja že dolgo ni bilo moč kupiti, zato je bila dana pobuda o 
njenem ponatisu.
Hrbtna stran razglednice, ki jo je Žontarju poslal 
Blaznik iz Ljubljane v Kranj, 1. 7. 1978. (hrani: 
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Kranj,  
Žontar Josip)
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 57
1980 Dragi prijatelj! V teh dneh se Te še posebno spominjam, saj praznuješ visok 
jubilej. Prisrčno in iskreno Ti želim, da bi Te ljubi Bog še dolgo ohranjal zdrave-
ga in svežega v srečo Tvojih najbližnjih in v korist naše znanosti, saj imaš še 
mnogo načrtov, ki bi jih rad uresničil. Gotovo Te zanima, kako je z našo 
Agrarno. V tiskarno sem oddal pred tedni zadnji obrok, to je register … Če bo šlo 
vse po sreči, bi bila knjiga lahko zunaj v zadnjih dneh oktobra. Zelo se bom 
oddahnil, ko bo to za menoj … Rad bi še prelimenarno redigiral štajersko topo-
grafijo … Nato bi pa končal z akademijo – saj je že skrajni čas – pogled v krstni 
list to dokazuje. Prisrčno pozdravljam tebe in Tvoje Tvoj Pavle.«
Žontar mu je bil za skrb in naklonjenost hvaležen: »Kranj, 1. oktobra 1980, 
Dragi prijatelj! Minil je teden dni od moje 85-letnice. Zdaj lahko sodim, da si bil 
Ti edini, ki se je spomnil name …. Zato se Ti še bolj prisrčno zahvalim in prosim 
ljubega Boga, da Ti ohrani zdravje v polni meri. Tvoje pismo me je opozorilo, 
da tudi čutiš kesnost časa in potrebo po oddihu. Odločil sem se, da Te v drugi 
polovici oktobra obiščem na Tvojem službenem mestu, vendar ne kakšen dan, 
ko imaš s tovariši sejo. Istočasno bi še enkrat pregledal vse predale pisalne 
mize, ki sem jo uporabljal, jih izpraznil in vrnil vse ključe. Saj bodo za teboj 
zavladali drugi ljudje, drugi ljudje v 'Olimpu'. Lepe urice sem preživel v tistih 
prostorih. Zaenkrat prisrčno pozdravljam Tebe in Tvoje ter ostajam Tvoj vdani 
Josip.«
Konec oktobra je Žontar ponovno pisal Blazniku in mu zaželel: »Želim Ti 
dobro zdravje in užitek ob izidu knjige. Lepo pozdravlja Tebe in vse domače 
Tvoj hvaležni Josip.« Blaznik mu je odgovoril: »Ljubljana, 3. 11. 1980 Dragi 
Prijatelj! Te dni sem prejel Tvoje cenjeno pismo z dne 29. 10. in se Ti zanj prisrč-
no zahvaljujem. Najprej Ti bom razrešil uganko, ki mi jo zastavljaš. SAZU se je 
zanimala za Tvojo številko žiro računa vsekakor v zvezi z Agrarno. Pred časom 
smo namreč izdelali obračun za 2. knjigo in tako odpade tudi na Tebe neki 
znesek kot člana širše redakcije. Obogatel s tem zneskom ne boš. Menim, da je 
Tvoja penzija skromna in ne prideš v poštev za plačevanje davka glede na previ -
soke dohodke … Situacija je sedaj taka: ta teden sem dobil še zadnje lomljene stra -
ni v pregled in s tem se bo nehala moja skrb s tiskarno ... Tako smo pripeljali, post 
tot discrimina rerum,
68
 to Agrarno do kraja. Kako sicer? Zdravje? … Ko bo knjiga 
zunaj, se bom oddahnil – lahko bom nastopil dopust, ki si ga doslej še nisem mogel 
privoščiti. Morda bom takrat našel čas, da se oglasim pri Tebi, saj se že dolgo, dolgo 
nisva srečala. Prisrčno pozdravljam Tebe in Tvoje Tvoj vdani Pavle.«
19. decembra 1980 je Žontar že s tresočo roko napisal božično-novoletno 
voščilnico: »Dragi prijatelj! Kljub slabostim srca bom z božjo pomočjo dočakal 
letošnji Božič in novo leto. Zato želim, da tudi Ti in vsi tvoji praznujete Božič in 
novoletne praznike v zdravju in zadovoljstvu! Lepo pozdravlja Tvoj betežni 
Josip Žontar.«
68 Glej op. št. 52.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 58
Ponovno je Žontar Blazniku pisal pred velikonočnimi prazniki leta 1981: 
»Dragi Pavle! Tvoja kartica me je razveselila iz dveh razlogov. Ona je dokaz naji -
nega starega prijateljstva in Tvoje srčne dobrote. Dalje je tudi dokaz Tvoje zmage, 
Tvojega vztrajnega in požrtvovalnega dela na ediciji drugega dela agrarnih 
panog 'Gospodarske zgodovine Slovencev', ki brez Tebe ne bi izšla in bi vse zadre-
malo. Glede mojega zdravstvenega stanja pa ne morem nič kaj razveseljivega 
poročati ... Posebno grenko občutim, da tudi v sadnem vrtu ne bom mogel opra -
viti tako potrebna pomladanska dela. Ob teh bolečinah večkrat pomislim na 
nauk, ki si mi ga dal z rekom 'respice finem'. Vendar nisem niti malo žalosten. Pri 
85. letih se mora že računati s telesnimi hibami … Ne vem, kdo je pri nas pripove -
doval, da je Tvoja gospa soproga bolna in se zdravi v Radencih. Ali ji je odleglo? 
Pa tudi g. dr. Demšar se menda ne počuti več tako dobro kot doslej? Tebi in gospe 
soprogi vsem Tvojim zdomcem lepe pozdrave, vse dobro ter blagoslovljene veliko-
nočne praznike želi in ostaja Tvoj stari, hvaležni prijatelj Josip.«
Približno leto zatem, 24. aprila 1982, je dr. Josip Žontar umrl v Kranju. Ob 
tem žalostnem dogodku je dr. Pavle Blaznik o prijatelju med drugim zapisal: »… 
Ob bridki uri slovesa je velika množica pogrebcev pokazala, kakšen ugled je 
užival spoštovani pokojnik. Ob odprtem grobu se je poslovil od dragega profe-
sorja v imenu zgodovinarjev akademik profesor dr. Bogo Grafenauer. Loški 
muzealci se pa moramo na tem mestu pokojniku še posebej zahvaliti za vse, kar 
je v svojem dolgem življenju storil za naše muzealstvo. Naj bo dovoljeno tudi 
meni, da se profesorju Žontarju v svojem imenu zahvalim za dragoceno prija-
teljstvo, ki naju je vezalo dolga desetletja, zlasti še v letih, ko sva se teden za 
tednom srečevala v našem inštitutu na Akademiji. Zapustil nas je poštenjak, v 
katerem ni bilo zvijače.«
69
 
Konec leta 1982 se je Blaznik upokojil, naslednje leto pa je praznoval svojo 
osemdesetletnico. Leto zatem, 13. junija 1984, se je iztekla tudi njegova življenjska 
pot.
VIRI:
Arhivski viri:
Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1931 Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične 
republike Slovenije, preverka št. 1961.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Kranj. SI_ZAL_KRA/0144, Žontar Josip.
Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka, SI_ZAL_ŠKL/0259, Muzejsko društvo Škofja 
Loka, Kronika sestankov loških profesorjev.
Časopisni viri:
Gorenjski glas, 27. 9. 1977.
Slovenski poročevalec, 13. 7. 1952; 23. 9. 1952; 24. 9. 1952; 4. 10. 1952.
69 Pavle Blaznik: + Profesor ddr. Josip Žontar, str. 142.
LR 64 / Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja 59
LITERATURA:
Blaznik, Pavle: Dr. iur. & phil. Josip Žontar, Zgodovina mesta Kranja. V: Dom in svet, letnik 51, 
številka 6 (1939), Ljubljana : Katoliško tiskovno društvo, 1939, str. 353–354. 
Blaznik, Pavle: Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju. V: Razprave 2, 
Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1953, str. [139]–276.
Blaznik, Pavle: Ob osemdesetletnici prof. dr. Josipa Žontarja. V: Loški razgledi 22, Škofja Loka : 
Muzejsko društvo, 1975, str. 289–290.
Blaznik, Pavle: Ob štiridesetletnici Muzejskega društva v Škofji Loki. V: Loški razgledi 24, Škofja 
Loka : Muzejsko društvo, 1977, str. 11–13.
Blaznik, Pavle: + Profesor ddr. Josip Žontar. V: Loški razgledi 29, Škofja Loka : Muzejsko dru-
štvo, 1982, str. 141–142.
Blaznik, Pavle: Škofja Loka in loško gospostvo : (973–1803). Škofja Loka : Muzejsko društvo, 
1973, 560 str.
Gabrič, Aleš: Obdobje po letu 1945. V: 75 let Univerze v Ljubljani : 75 let neprekinjenega delo-
vanja Univerze v Ljubljani : 1919–1994, v Ljubljani : Univerza, 1994, str. 17–23.
Gabrič, Aleš: Odpuščanje profesorjev Univerze v Ljubljani zaradi politično-ideoloških vzrokov. 
V: Objave Univerze v Ljubljani, št. 6, Ljubljana : Univerza v Ljubljani, 2000, str. 12–32.
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev : zgodovina agrarnih panog. Zv. 1, Agrarno 
gospodarstvo. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Institut za zgodovi-
no : Državna založba Slovenije, 1970, 650 str.
Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev : zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Družbena 
razmerja in gibanja. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Zgodovinski 
inštitut Milka Kosa : Državna založba Slovenije, 1980, 793 str.
Grafenauer, Bogo: In memoriam dr. Josip Žontar (23. IX. 1895–24. IV. 1982). V: Zgodovinski 
časopis 37, št. 3, Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1983, str. 235–238.
Grafenauer, Bogo: Ob osemdesetletnici Josipa Žontarja. V: Kronika : časopis za slovensko kra-
jevno zgodovino 23, Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno 
zgodovino, 1975, str. 180–182.
Košir, Matevž: »Naša dolžnost je, da vse rešimo in ohranimo«: dr. Josip Žontar in reševanje kul-
turne dediščine pred uničenjem ter nacističnim plenjenjem na primeru lekarniške zbirke 
Bohuslava Lavičke. V: Podobe gorenjske preteklosti : ob 80. rojstnem dnevu Majde Žontar 
in 760. obletnici prve pisne omembe mesta Kranja : zbornik povzetkov 1. zgodovinskega 
dneva, Kranj, 20. junij 2016 , Kranj : Gorenjski muzej, 2016, str. 28–29.
Mihelič, Darja: Problematika raziskovanja lokalne zgodovine in vloga Josipa Žontarja v njej. V: 
Življenje in delo Josipa Žontarja : ob stoletnici rojstva, Ljubljana : Zveza zgodovinskih 
društev Slovenije ; Kranj : Mestna občina, 1996, str. 15–24.
Za našo stvar : 80 let Muzejskega društva Škofja Loka. Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2017, 
159 str.
Žontar, Josip; Otorepec, Božo: Božja sodba (ordal) sveče v Kamniku leta 1398. V: Zgodovinski 
časopis 27, Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1973, str. 321–328.
Josip Žontar in Pavle Blaznik, sodelavca in iskrena prijatelja / LR 64 60
Žontar, Josip: Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti 
Turkom v 16. stoletju. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973,  
263 str.
Žontar, Josip: Pavlu Blazniku ob sedemdesetletnici. V: Kronika : časopis za slovensko krajevno 
zgodovino XX1, 2, Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno 
zgodovino, 1973, str. 127–130. 
Žontar, Josip: Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja. Ljubljana : 
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1957, 159 str.
Žontar, Jože: Prelomna leta v očetovem življenju. V: Življenje in delo Josipa Žontarja : ob stole-
tnici rojstva, Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije ; Kranj : Mestna občina, 
1996, str. 7–14.
Summary 
Josip Žontar and Pavle Blaznik, colleagues and sincere friends
On the anniversary of Škofja Loka Museum Society
The article deals with the role of Prof. Dr. Josip Žontar in the founding of the Škofja 
Loka Museum Society and the establishment of a museum, and the long-standing 
friendship between Žontar (1895-1982) and Dr. Pavle Blaznik (1903-1984). Žontar 
spent his childhood in Škofja Loka, not far from Blaznik's house. He then went to 
study at the gymnasium in Kranj and then to Vienna, where he earned a doctorate 
in history in 1919. In 1935, he joined the informal society of professors of Škofja 
Loka and actively participated in the initiative to establish Škofja Loka Museum 
(1936) and the founding of a museum society (1937). The article presents the exten-
sive correspondence between Žontar and Blaznik in the period between 1932-1981. 
During the war, Žontar played an important role in saving archivalia and musealia 
against the destruction of war and Nazi plundering. In relation to musealia, the 
saving of the pharmacy collection of Bohuslav Lavička stands out. Žontar lost his 
job at the Faculty of Law after constructed attacks in 1952 in the context of the 
efforts of the post-war political authorities to subordinate the university. Blaznik at 
that time decisively supported Žontar, as did some other of Žontar's professional 
colleagues. Later, after Žontar's forced retirement, Blaznik and Žontar cooperated 
in scientific research, especially intensively in an Economic and Social History of 
Slovenes, in which Blaznik played the most important role between 1957 and 1980. 
The great importance of Žontar for Slovene history is demonstrated by his many 
publications at the Slovenian Academy of Sciences and Arts, not least in 1982, a 
reprint of Žontar's History of the City of Kranj from 1939. The personal correspond-
ence between Blaznik and Žontar reflects not only their professional closeness but 
also their sincere friendship.