St 45. v sredo 4. junija 1884. Tečaj IX & <2' vAV Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. fti M(i ■ EDINOST« izhaja 2krat na teden v«ako sred« in sabat« o poludne. Cena za vse leto je «i gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. KO kr. — Posamezne Si^ilke se dobivajo pri onravniitvu in t trafikah v Trata po S kr., v flarlol in v AjdavSSlal po « kr. - Saročntne. reklamacije in inaerate prejema Opravalitva, vla Tarreata, »Nova tlakama«. Vsi dopisi 96 poiiljajo Uradaiitva • vla Tarraate« »Nuova Tipogrnfia;« vnak mora biti fraiikiran. Rokopisi t>»e/ posebne vrednosti se ne vračajo, — Inserati (razne vrste naznanilu in poslanice) a« zarafiunijo po pogodbi — pruv ceno; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Temeljni pojmovi prave državne politike. x. (Dalje.) Juž ni Slovani , Srbi, Bolgari, Hrvatje, Slovenci so dokazali svojo žilavost in svojo vstrajnost, ker k ljnbu vsemu pritisku in krutemu nasilju od mnogih strani so vdržali svoj narodni jezik in svoje narodne običaje. To kaže, da so južni Slovani Se jako krepak mladeniSki narod, kateri ima najboljSo prihodnjost, kakor smo to uže dokazali v svojem poprejšnjem članku (IX.). Prav zaradi tega pa morajo avstrijski državniki na to paziti, da gibanje mladeniČkega naroda porabijo v korist naSe države, da jim ono ne vzraste čez glave in v tem obziru bi bila vsaka zamuda osodopolna. Ali, da se to doseže, je treba sedanjo uže začeto spremenbo državne sisteme s krepko roko spopolniti in ne vstraSiti se kričanja slovanofobov. To spremenbo res jako težavno dela dualizem; ali treba je, kakor smo uže rekli, ta dualizem, kije začetek federalizma, le razSiriti in zgodovinsko pravo, kolikor le mogoče, spojiti z narodnim pravom. Ali uže to, kar se je do danes na tem potu zgodilo, nam kaže, da je uprav začeto reSevanje takozvanega jutrovega praSanja naSo državo po-tegnolo v močno krizo toliko gledć notranje, kolikor gleda zunanje politike. — V Avstriji živi okolo 24 milijonov Slovanov, pa proti vshodu in jugu je naSa država kar obkoljena od samih Slovanov. — Ni treba, da Avstrija svoje sredotočje preloži proti vshodu; kakor to pridigajo nekateri nemSki politiki, srediSče naj le ostane PODLISTEK. Gliikauf! Resnična do^odba na kmetih. V nekej vasi, ne daleč od Košane. živi mlad kmet, kateremu pravijo zraven pravega hišnega imena — tudi »GlUkauf«. To ime si je naš kmet sam pridobil, ko je nesel kazat neko rudo v Ljubljano. Njegovo trudapolno delo je vendar vredno, da se objavi. — Ta možje našel več vrste »rude« — in sicer »zlato« srebrno, svinc in premog in vse te rude se nahajajo okoli Vremšice. Oj vi srečni »Vremci«, kako vam se bode dobro godilo, — ne bode v a in treba več forajtati ter napiegati kravic vteške vozove tja gor proti cerkvici sv. Vritca za ubogo pičlo plačo, kakor pravite sami. In vi sami ne veste, kde vam tiči toliko »zlata«. — drugače ne bi bili oni svet zasadili in pogozdili z borom me-cesnora ild. To vse ve in zna le naš kmet »Glukauf«. To skrivnost je »Glilkuuf«, meni povedal — in ker vas ljubim, dragi Vremcii vam hočem povedati, kde imate »zlato rudo«. Zlata ruda je na Črncah na Vremih — to vam je vse — več povedati ml ne dopušča zmota. — Ako doboste kde kakšen bor — ali njih več spuljenib — potem pa vam bode vse jasno. Srebemo rudo pa imajo zgornji Ležečani — tem pa ne morem natanko mesta povedati in slovenski tudi treba ni, ker jih je tam malo, ki znajo staro, Čestitljevi Beč. Pri vsem tem pa mora Avstrija zavzeti na Jutrovem prav trdno staliSČe; ona mora ne le okupirane dežele Bosno, Hercegovino in Novi Bazar konečno priklopiti državi, terr.uč mora biti vsak čas pripravljena, da ide z aneksijo Se dalje, tja doli do egejskega morja. — Ta potreba je razvidna iz tega, kar smo rekli o konkurenci drugih zunanjih držav in o potrebi, da si Avstrija pridobi veljavo na Jutrovem, ker gotovo je, da le odločna, dobro preračunana politika more imponirati ljudstvom na Belkanu, katera bi po takej politiki tudi rajSe podpirala avstrijske trgovske težnje na Balkanu. Marsikedo utegne reči: Vse prav; ali kaj poreče Ruska k temu? Priznavati mora pač vsakdo, da ima Avstrija naRuskej močnega konkurenta na Jutrovem, ali priznati mora tudi vsakdo, da ta konkurent postane toliko močnejši, kolikor bolj zgublja Avstrija simpatijo pri svojih in Slovanih na Bal kanu. Se silo in po zaničevanju in preziranju ljudstev, za katerih pridobitev gre, gotovo ne bi bilo mogoče delali konkurence največjej slovanskej državi, konkurence uspeh je vedno na strani tistega, kateri si zna pridobiti največe simpatije; prav zato pa more Avstrija le po tem z Rusijo na tem polju konkurirati, ako postane Slovanom v obče simpatična in ako dokaže, da je Slovanom mogoče, da se v naSej državi po svoje razvijajo in napredujejo. — Po okupaciji Bosne in Hercegovine je bil storjen prvi korak, zdaj ne more Avstrija več nazaj ; in tudi ni več dvomiti, da si Avstrija stalno ne priklopi teh dežel; toda baS ta aneksija bi jej utegnola postati straSno nevarna, ako bi Se kedaj v njej odločevali in vladali velikonemci, katerih glavno načelo je germanizacija. Nasprotno pa bi Avstrija v kratkem lehko raztegnola svojo moč do egejskega morja, da si pridobi občne simpatije južnih Slovanov. — Vidi se tudi, da se naSi državniki v zadnjem času v resnici prizadevajo, da pridobe na svojo stran vse male balkanske države, in zadnje potovanje naSega cesarjeviča je lep dokaz tega prizadevanja. Da si je Rusija se svojo politiko in slavno intervencijo na Balkanu v letih 1877 pridobila občne simpatije vseh Slovanov brez razločka, to se ne da tajiti, stvar je čisto naravna, a da Rusije ni k temu napotila le platoniČna ljubezen do balkanskih Slovanov, tudi to si lehko vsak politik misli ; pri vsem tem pa je gotovo, da vsi Slovani ne želć, da bi postali podaniki velike ruske države, oni so tudi na to stran pravi federalisti; skoraj vsaka slovanska panoga preveč drži na svojej posebnosti in panslavisti bi postali le v skrajnej sili, ko bi res obveljala načela naSih germanizator-jev in magjarskih Šovinistov, in dokazano je, da so Ignatijev in drugi ruski panslavisti veČ računali na naSe centraliste, nego pa na naravno nav-duSanje Slovanov, ako so kedaj imeli v misli to, da Avstrijo razruSijo. Avstrijo je Pruska leta 1866. vrgla iz NemSke in s pomočjo Pruske so tudi Italijani vrgli Avstrijo iz poluotoka čevlju podobnega ; Avstrija nema zdaj nič več iskati ne na Nemškem, ne na Italijanskem, in to je prav za Avstrijo in Se posebno za Slovane v njej bivajoče. Kulturna misija Avstrge je bila od nekdaj zaznamovana ; uže ime »Oesterreich« citati, in nekateri bi čitali rajSi »nemški«, ko bi le znali —; govoriti pa res več ne umejo slovenski, — kajti, — ko vprašaš človeka, od kod je, odreže ti se kratko —: »Ober-leseč«. — Dragi brate, ko zveš resnico — da iz te vasice ne pošiljajo nikamur svoje dece v šolo, potem lahko sam sodiš, od kod nemščina in omika. Toraj vi — »Ober-Iesečai« poiščite si srebern« rude sami, ali naj vam jo pokaže Glukauf sam---saj umejete nemški — in po nemški se vse najde — kdor je le »aus Oher-Leseč«; pa je »fertik«. Premog je pa blizu »Volč« — tam v »Kremenovci«—, tu bodo pa »Volčanl« srečni — če ne tudi zgornji Košanci, ker je »Kremenovec« njihov. C>pljani pa imajo tam v dolinah na vshodnjej strani Vrem-šice pod sv. Urbanom »svinec«. Tudi tem ne bode to brez koristi — delali si bodo šibre in druge vsakojake krogle in »kroglice« — ter nabivali zarujaveie »puške« in streljali močarade, kuščarje, netopirje, srake — in druge enake zverine. Takrat pa —, drasi Tržačani, ne bode se vam potreba — več boriti z »Lahoni» in Lahončiči —; ta pok doli z Vremšice — bode jih tako strašil — da od strahu pobegnejo Iz Trsta ter se nikoli več ne povrno; »Stat nominis umbra« pa prime za pero ter zabileži to zgodovinsko do-godfco v podlistku »Slovenskega Naroda«. Dokler se našemu »Gliikauf« še ni vedno sanjalo o rudah — šacih — črno-šolcih — desetih bratih in podzemeljskih duhovih, ni se mu slabo godilo, ker pridelal je toliko — da mu ni bilo treba kupovati turšice. Plačeval je točno davke in ni hil dolžan nič, da, še celo kupil je sem in tja kako parcelo. — Ko se pa naposled Še na štacuno domisli — in si jo tudi omisli, potem se mu je pa hitro preobr-nolo. a ne na boljše, kakor si je on sam mislil — nepo na slabše. V začetku meseca decembra m. 1. je nesel svojo najdeno rudo na ogled v Ljubljano. Tam so mu »rekli«: dobra je, kedaj ste pa to rudo našli? — »O jaz sem znal zanjo uže 7 let«. — »Čemu pa niste tega prej naznanili?« — »To mi ni prišlo na misel do sedaj«. Vidite, vas zadene še kazen, ker ste o t*m toliko časa molčali, — ker ste pa v| le kmet, vas to sicer ne zadene, i naposled so mu zagotovili, — če sem prav umel, da bode on vedno prvi pri omenjenih rudah. Vesel da je tako dobro izvršil svoj posel, da so mu rudo vzeli ter mu zraven še lep dar zagotovili, — zateče se naravnost v Kolodvorsko ulico, — v krčmo debelega »Tišlerja« — Vipavca.— Tukaj potere nekaj ko£č^ne — pečenke — ter posrka kozarec Vipivca. Pri dolgej mizi nasproti njega pa je sedel gosposk človek. Ko je naš Glukauf oglodal pečenko ter počedil zadnjo — kapljo Vipavca, pogleda proti gospodu, -t- a ta ga našlo vpraša: »Prijatelj, ste li vi od daleč?« »Da od daleč«. — »Od kod pa?« »Tam od Ober-Ležeč«. — »Aha, uže, — uže vem, tam doli s Krasa«, — ste li bili uje tukaj v Ljubljani?« — »Da, zdaj v drugo«. Kakšen »kŠeft« ste pa imeli?« »Prinesel sem rudo pokazat, reči sem hotel »probirat«, (vshodnja država) kaže, da ima Avstrija poklic Širiti omiko in napredek proti vshodu ali Jutrovem in te misije Avstrija ne sme zanemariti, ako hoče ostati velevlast prve vrste. To naj bi si dobro zapazili nekateri malenkostni politikarji, ki mislijo, da se države vladajo se solističnimi govori. Zgodovinska resnica je, da so !e plemenite, patrijotične ideje državotvorne, a ne katederski govori. Koliko so na priliko Herbst in drugi zasmehovali večkrat tudi v na-Sem parlamentu izraženo idejo, da si odpre Avstrija najvažnejšo pot za trgovino, ako si pripravi direktno železniško zvezo do Soluna, in vendar je resnica, da bi se s to zvezo Avstrija Indiji jako približala ; da se Človek tega prepriča, zadostuje le po-vrSni pogled na geografično karto. Po tej železnici bi si Avstrija odprla najboljSo pot za svojo trgovino in obrtnijo, in z milijoni, katere so Herbstovci zavrgli, da so z njimi zdravili bolehne železnice, bi se lehko izdelala omenjena črta. Gotovo pa je, da bi tudi Nemčija to zvezo z veseljem pozdravljala, ker tudi njenej obrtniji bi bila ona jako koristna Mnogi tudi pravijo, da bi bilo bolje, da bi Avstrija silila se svojo močjo na Črno morje; ali to bi bilo na eno stran nevarno zarad Rusije, na drugo stran pa je Solun za Avstrijo v trgovinskem oziru veliko važnejSa točka, nego Črno morje; ona je na odprtem morju, Avstriji je od tam bolj odprta pot v Azijo, Egipt in Indijo, nego pa iz zaprtega Cmega morja. Tudi je premisliti, da Rusija ne-more nikoli dopustiti, da bi kaka druga vlast sedla ob Črnem morju. (Dalje prih.) • Kakšno rudo«.—Černo zemljo, premog, glejte, saj je še tu imam nekoliko«. »Pri moj Dunaj! to je pa uže res ruda, komu pa ste jo pokazali?«»Gospodudolgobradcu« tam pri »zvezdi« — »Ali ga poznate?«, »Ne — rekel je, da pride sam* pogledat kraj, kder sem jo skopal, poznal pa ga bodem po »dolgej bradi«. »Vidite, jaz sem pa »knap«, vem za vse »Sahte« in hodim vedno z onim gospodom dolgobradcem — ali rudo je teško dobiti, ker je skrita, kakor vsi »šaci« — pod varstvom hudobe same, in podzemeljski duh jo vedno čuva — in ako ga ne vidite — ali vsaj slišite, tam ni rude, — a tudi je ni — ako pride — ter poreče »Siht-aus«. — Će se pa primeri, da podzemeljski duh poreče „Glukauf"! tam je pa got"vo dosti, vse polno rude — na onem mestu, kder se je hudoba pokazala — ter zatulila — „Glukauf" — „Glukaur — Gluk.:uf'*, ponavljal je naš kmet — to si morem dobro zapomniti". Ko si je pa še zapisati dal po gospodu oni Glukauf'-, poslovel se je gospod, ter odšel, kdo ve kam. — Naš kmet si je pa še malo ogledal belo Ljubljano, a potem odrinol z mešanim domov. Prišedši domov ni mu bilo mar niti za želodec niti za posteljo, — nego zgrabil je matiko in lopato — in bajd na Kremenovec. — Mesec je razlival po planjavi mrzle žarke, ko je bil na mestu rude. Zdaj se prekriža, tudi ne pozabi iz važnih vzrokov napraviiti „ris" okoli sebe. Na to se loti dela, matika žvižga veselo gori — in doli —, in skopanega je bilo uže nekaj, zdaj vzame lopato ter meče zemljo kviško. EDINOST. Politični pregled. Notranje dežele. Rajnka cesarica Marija Ana, kakor se poroča iz zanesljivega vira, zapustila je stotisoč goldinarjev za prebivalce češkega kraljestvu; iz obresti te svote se napravijo ustanove po sto goldinarjev tako, da pride na vsak politični okraj ena ustanova. S cesarskim patentom od 29. maja so razpuŠeenl ti le deželni zbori: Dolenje-avstrijski, gorenje-avstrijski, solnograški, štajerski, koroški, bukovinski, moravski, sleški in predare'ski; ob enem so razpisane nove volitve. Bolgarski knei je bil 30. maja pri naSem cesarji ter se je dalj časa z njim razgo-varjal, potem pa ga je povabil cesarjevič Rudolf v Laksenburg na obed; 31. maja pa je Dunaj zapustil in odpotoval v Sofijo. Hrvatski deželni \bor se jutri odpre v Zagrebu. Na Ogerskem so hudi boji pri volitvah v državni zbor. Ni videti, da bi bil Tiszin ukaz zarad reda pri volitvah mnogo koristil. Na vtč krajih so bili uže krvavi pretepi. Na binkoštni ponedelek je bila v Kološvaru prava rabuka. Prišel je namreč tja kandidat liberalne stranke Hegediis, katerega so na kolodvoru njegovi pristaši navdušeno sprejeli, pri vhodu v mesto pa je čakala nasprotna stranka, začela kamene metati tako, da je bilo okolu 60 osob ranjenih. Železnica, iz Mostara v MetkoviČ se k malu začne delati; zemljišča za progo so se uže skoraj vsa odkupila; železnica se misli prihodnje leto podaljšati do Sarajeva. Vnanje dežele. V srbskej s kupi t in i se je radikalna stranka hudo sprla z vladi prijateljsko stranko. 30. maja je skupščina sklenola, da se imata radikalca Ninič in Milosevič, ker sta razžalila skupščino in državo, za vse zasedanje iz skupščine izključiti, ministru notranjih uprav pa se je naročilo, naj zoper oba. poslanca uvede sodniško preiskavo. Mej srbsko in bolgarsko tla do je nastal razpor. Srbska vlada se je namreč pritožila pri bolgarskej, da iz Bolgarije napadajo čete pokrajino ob Timoku in po njej ropajo. Ker pa bolgarska vlada ni dala povoljnega odgovora, ukazala je srbskemu zastopniku, naj zahteva jasen odgovor, i če tega ne dobi, naj Sofijo zapusti. črnogorski knet da Črnogorcem ustavo, ter jeseni skliče na Getinje prvi črnogorski državui zbor. Ustavo izdeluje ruski državni svetnik Baltazar Bogišič po rodu Srb. Dovršil je uže kazenski zakonik iu državljanski zakonik. Po ustavi bo imel državni zbor 60 udov, „0 udov bo volil knez, 40 pa ljudstvo. Aktivno volilno pravico ho imel vsak Črnogorec, ki jespolnil 24. leto, pasivno pa, ki je spolnil 30. leto. Utrudi se — ter sede na suho zemljo. — Ali zdaj mu nekaj zarenči prav za hrbtom, — prestrašen skoči kvišku. Podzemeljski o pripravah, naj bo uže od strani deklet, antov ali mož, da bode kaj nenavadnemu, ako le Bog lepo vreme da; ali vse moje pričakovanje ie prekosilo, kar se je v resnici godilo, kar sem videl. Želim prav kratko povedati, kako se je slavnost vršila, ali vidim, da ne bo mogoče. Malo prizanesljivosti tedaj prosim. Uže dva dni in toliko noči je bilo neko neutr udljivo gibanje, posvetovanje, letanje, nagovarjanje po vaseh in v farovju opaziti. Možje so se posvetovali, fantje z godci pogodbe sklepali in za to potreben denar nabirali, dekleta pa so pridno rožice skupaj znašala in v vence spletala. Pa ne le z venci naj bodo novi zvonovi okrašeni, temuč po sklepu vrlih deklet mora vsak zvon svojo krono imeti. Skleneno, storjeno I V ie ta namen so najele strokovnjake o tej reči, ki so prav umetno in okusno, in kar je največ vredno, v narodnih barvah iz umetnih cvetlic naredili vsakemu zvona primerno krono. Trije strokovnjaki so delali dve noči. Z mnogimi velikimi in manjšimi krasnimi venci, bukeji in pa s tremi prekrasnimi kronami se je napotilo 10 (deset) v lepej narodnej obleki oblečenih deklet in toliko fantov z vozovi včeraj zjutraj v Divačo, kder so nove zvonove naložili in okrasili. Pot nazaj pa, ne morem drugači fie izraziti, bila je ko zmagonosen sprevod, zakaj kdor je ugledal krasno ulite zvonove in tako spremstvo, bil je premagan, bilje od lepote očaran. Dragi čitatelj, kar nič ne pretiram I Tisoč in tisoč svedokov imam v Divači, Lokvi, Bazovici, posebno pa od tu dalje, da le resnico poročam. Prebivalci omenjenih vasi so vsi občudovali le ta sprevod in se veselili z veselimi. Pozdravljali so zvonove in sprevod z lepim pritr-kovanjem v Lokvi in Bazovici. PreČsstnemu cerkv. predstojništvu v Lokvi in Bazovivi naj bode po tej poti hvala in zahvala izrečena. Ob 2. uri popoldne smo šli skupno zvonovom naproti. Pa glej, Čudol Kdo bi bil na delalni dan toliko l|udstva pričakoval, O omenjenej uri so ljudje od vseh strani v tako obilnem številu pričeli dohajati, rekel bi, kakor čebelice kupoma v panj (kri) hite, kadar začne del naletovati. Uie mej potjo tja gori je človek marsikaj opazil, da mu je srce v radosti kipelo. Videl je stare ženice liki mlada de-cletca urno tekajoča. Na opomin, naj tako ne hiti, ker se ne mudi, odgovorila je, da ne more polagoma hoditi, ker želja, nove zvonove uže skoraj videti, goni jo i nese. Kai pa še le otroci, le ti bi bili pa kar sfrčali! Odločeno je bilo, da na vrhu Ključa pri borovih pričakamo zvonov. Duhoven in prapori sicer ostanejo na določenem mestu, ali za ljudstvo z malimi izjemami tu ni bilo postanka, posebno pa, ko zaslišijo, kako veselo pozdravljajo Bazovški zvonovi svoje nove tovariše, in pa muziko, katera je bila Šla onkraj Bazovice naproti, takrat pa uderejo kar dalje. Kaj se je pa godilo vse, ko zvonove do praporov in duhovna pripeljejo, koliko živijo se je sliSilo, kaki glasni vzdihljaji so iz src izhajali, koliko solz se je sicer na prav veselih obrazih prikazalo, in kaki občutki so naša srca pretresali; kako veselo je bilo snidenje tistih, ki so biti Šli v Divačo po zvonove z duhovnom, kakor da bi se ne bili zdavnaj videli itd. Dragi čitatelj, nisem zmožen tega trenotka dostojno popisati. Od tu dalje se je vredii še le prekrasen sprevod, pač vreden, da bi bil kak vešč fotograf podobo njegovo vzel, in jo pokazal tistim, ki tega sprevoda videli niso. Vrstili so se tako le: Banda, moški, ženske, Šolska mladina, pevci, prav dobro pevajoči pod vodstvom nadučitelja g. Jan-Čar-a sicer staro, ali času primerno in v«dno krasno v srce segajočo Potočnikovo: Ko dan se zaznainva itd. in pa: Pojo, pojo zvonovi. Za njimi je šel duhoven. Nad vse ganljiv pa je bil ta le prizor: 32. belo oblečenih deklic s pečami je lepe za oje voza privezane trake držalo, kakor bi orie zvonove peljale. Pogled na ljubo nežno nedolžnost je moral še tako mrzlo srce ogreti, da, v vojaškej suknji ostarelemu vojaku z britko sabljo na obočji je ta prizor solze iz oči vabil. — Kako je pisatelju le teh vrstic pri srcu bilo, pač si lahko vsak čitatelj mislil — Menil sem, da tudi lepi voli poznajo, da pred njimi ljulia nedolžnost stopa in skoraj se meje neko prepričanje polastilo, ako bi tudi v najhujšem klancu koles ne bili zavrli, voli bi bili voz pridrževali in ljubo nedolžnost nesreče varovali. Ne pretiravam, dragi čitatelj! Prepričan sem, da bi bil tudi Ti enakih misli, ako bi bil opazoval, kako močni voli v tolikem drenju, Šundru in vročini polagoma, mirno, pazljivo, varno, bi rekfl brez vs*ga opomina od strani voznika, za deklicami korakajo, Še nadležni muhi se ne branijo, ampak potrpežljivo puščajo si 0rv srkat', baje iz straha, da bi se nedolžno dekletce ne ustrašilo ali poškodovalo. Presunljiv je bil ta prizor. Kakor uže omenjeno, bili so vozovi in zvonovi krasno odičeni. Od kroti so viseli drani trakovi, katere so zo~et narodno oblečena dekleta držala. Koliko se je bilo ljudi sešlo, ne bom trdil. Več tisoč jih je bilo. Zvonove bo potem pazljivo mej godbo narodnih komadov razložili in v cerkev spravili, kder ostanejo do prihodnjega četrtka. Mi pa pričakujemo zopet vesel dan 5. junija, ko pride premilost. gosp. škof zvonove blagoslovit. Gotovo zopet kaj lepega, veselega, ako Bog le lepo vreme in zdravje podari. iS To m a J« 29. maja. — Dne 18. maja t. 1. je priskrbela deželna gosposka za potrebni poduk kmetom tu, in tudi duhovska gosposka za duSui poduk. Prva je poslala k nam popotvalnepa učitelja g. Kramerja, o katerega predavanju Vam je uie drug dopisnik pisal. Duhovska gosposka je pa uvedla v tomajskej duhovriiji tretji red sv. Frančiška, in v ta namen je bil prišel nek Frančiškan iz Gorice, ki je to društvo ustanovil in vpeljal; pridigal je pri veliki sv. maši ob 10- uri, in imel obilo poslušalcev. Vpisalo se jih je v to družbo nekoliko, ki so se zavezali za novo vzgledno krščansko živenje. Prve dni teg. m. so tukaj prijeli dva človeka iz tega okraja, enega iz sv. Križa za Tomajem, in enega iz Avberja, in ju zaprli pri sodišči v Sežani zavoljo suma, da sta v zvezi s ponarejalci slabega denarja. — Opazovalec. 12 koperskega okraja dne 30. maja. — V prijaznej vasi Klanec je imelo učiteljsko društvo za koperski okraj dnć 29. ntaja svoje občno zborovanje. Vže ob 8. uri zjutraj smo se začeli zbirati učitelji od vseh strani. Kako čaroben je bil vtisek, kojega so provzročile tri narodne tro-boj ničel Naj omenim, da smo se zbrali vsi fired šolo, kder smo, v veliko našo radost, meli čašt srčno pozdraviti obče spoštovanega kanonika iz Doline g. Jana, neutrudljivega boritelja za našo reč. Pozdravili smo se nadalje z gosp. Svetom, ki je tam čestitljiv duhoven, nam priljubljen, narodu zvest zagovornik. — Ganite je moralo vsakega nas, ko srno doznali, da je g. kanouik čakal se sv. mašo na nas, da začnemo z božjim blagoslovom svoje vzvišeno delovanje] Vsa čast, srčno hvalo g. kanoniku! Pi maši smo peli v pravem cerkvenem duhu vsi učitelji. Po sv. maši zberemo se vsi v šolskej sobani. Navzočih nas je bilo 11. učiteljev (mej temi 2 uda iz druzih okrajev: gg. P. Med-veŠček iz Brezovice, A. Berginec iz Rodika. Z svojim prihodom sta pokazala, kako se zanimata za naše društvo; pot jima ni bil za to dolg.) Navzoča sta bila čest. gg. Jan in Svet; potem gg. Ant Metlika ud tega druŠva; Jan Metlika, občinski svetovalec in se sinom g. Uggovitzer, veleposestnik v Klanci. — Gosp. Andr. Vrtovec,uč. v Dolini otvori ob 10, uri zborovanje sč spodbudljivim nagovorom ter naznani, da presdeduje on, ker g. Bunca ni radi družinskih žalostnih razmer. Kot zapisnikarja se volita gg. Zdr. Preložnik, uč. v Borštu in Jos. Valentič uč. v Lazaretu. Pride na vrsto slovnična razprava berilnega koŠčeka v 4 oddelku. Razpravljal je to g. Grahli, tamošnji učitelj, izpusti se otroke in preide na kritiko. Glavni kritikar, rekel bi, bil je g. MedvešČek; najmanjšo malenkost je opazil in grajal. Kritikovali so še mnogi drugi, vse v najlepšem redu in miru, ter konečuo se je razvidela neutrudljiva marljivost g. Grahlija v Šoli. Da se je s tem pokazal spretnega slovničarja in uči-čitelja ni dvombe. Naj omenim pri tej priložnosti, da se je sklenolo, da v vsakem kraji, kder bo sklican občni zbor, bode imel dotični učitelj z otroci kako nalogo. Pametno l 5 tem postane učitelj dober predagog i didaKtikar, kajti sprevidi kaj dela prav,, kaj ne. Pri tolikej kritiki se mu najde skoro vsak pOgrešček in v prihodnje se bo teh slabosti po mogočnosti izogibal. Za tem je prišlo na vrsto tajnikovo poročilo, iz katerega se vidi velika natančnost g. Ai:žlovuvara, tajnika. Govorilo se je Eo tem poročilu mnogo o pomnoženji rajnih svetov, kar se za zdaj prepušča osodi. Iz blagajnikovega poročila nam je jasno, da je dohodkov mnogo, troškov malo; v tem obziru imamo tedaj uže trdno podlogo. Gosp. Rogatec je dober tirjilfc — predobro se nam godi. — Vrši se potem volitev treh pregle-dovalcev računov. Volijo se enoglasno gg. P. Medvešček, A. Grahli in D. Mahnič. — Referat aUčitelj naj napreduje na podlogi svojega naobraženja« je g. Zdr. Preložnik uč. v Borštu tako temeljito in učeno razpravljal, da —--ne nahajam primernega izraza; to je treba Blišati aii čitali in radi tega se sklene, da se referat natisne v Edinosti ali kde drugje. Zal nam je bilo, da gosp. L. Krapš, uč v Ospu ni mogel priti na vrsto z svojim referatom s kaj lepim naslovom: »Kako gojiti v narodnej šolo avstrijsko doinoljubie?« Skoda, čas ni dopuščal. Poroča g. Vrtovee o spremembi društvenih pravil. Popravilo, dostavilo se je marsikaj potrebnega in zanimivega. Preveč bi bilo tu o tem pisati; toliko pa trdim, da se je vse prav v občo zadovoljnosfc uk-enolo. EDINOST. Slednjič smo volili društveno vodstvo. Izvoljeni so: gg. Vek. Bune predsednikom; And. Vrtovec podpredsednikom; M. Anžlovar tajnikom; Kr. Bogateč, blagajnikom; Zdr. Preloinik in Jos. Valentič odbornikom. V odboru so tedaj vsi prejšnji, dokaz, da sino bili z odborom v rainolem letu popolnem zadovoljni. Sloga veljal Mej zborovanjem prejmemo cenjen list velezasluinega nadzornika g. V. Spin-čiča. List prečita g. Vrtovec na glas. V pismu obžaluje, da ne more biti navzoč, spodbuja nas k marljivemu delovanju ter nain vošči srečen vspeh. Će tudi ne osebno, bil je pa vendar v duhu vedno mej nami in mi ž njim. Slava rnu! Vrtovec sklene zborovanje z navduše-nimi iivio-klici na iNj. Veličanstvo ob 2. uri popoludne. Veseli, kakor še nikdar tako, napotimo se vsi skupaj v prostore g. Ant. Metlike, ker še le tu se more dobiti drugo okrepčanje. Mej zadovoljnim društvom se je napitnica vrstila za na-pitnico. Posebno nam je vgajala napitnica č. g. Jana. Ta nam ostane gotovo vedno v spominu; kaj tacega se ne sliši povsod. Zrno jej je bilo vzajemnost čest. dubov-stva z učiteljstvom, — najlepSi predmeti Prepevali smo kakor slavčki, da nam je srce radosti utripalo, in ustanovili smo za zdaj privatno mej sabo toli potrebni pevski zbor. Za pevovodjo je bil enoglasno izvoljen učitelj v Lazaretu p. Jos Valentič; njega namestnik pa učitelj v Pred-loki g. Drag. Mabnič. Tega dneva gotovo ne pozabimo. Nismo bili še tako složni in radi tega tudi ne še tako veseli mej seboj, kakor prav danes. Naše društvo je zdaj nekako prerojeno. To veseli gotovo vsacega, ker le tako moremo napredovati in le tako dosežemo svoj prevzviSeni cilj. Tako mora biti in take naj nas Bog ii?i! __En tič. V Dragi, dne 25. maja 1884. — [Blago slovenje Matere Bel je iz Lurda) — Veliko veselje je bilo za Dražane, da jiin je premilostij. škof Janez dr. Glavina duhovnika i učitelja meseca aprila minolega leta poslal. Se večie veselje je pa bilo, ko je premilostljivi 23. maja istega leta Dra-žane osebno obiskal o priliki kanonične vizitacije, cerkev in Solo pregledal ter otrokom v Soli apostolski blagoslov podelil, nai bi dobro iu srečno v časni in večni dobiček napredovali. Pri tej priliki je omenil Škof, naj bi se v draŠkej cerkvici še jeden stranski al-tarček napravil. Vrli Dražani so koj potem sklenoli spoluiti željo prem. škofa, da napravijo v cerkvici ma)heu stranski alUr-ček, ter g.i preblaženej Mariji Devici po sveiijo. Na nasvet njih duhovnika si je mladež Draške duhovnije za ta altar izvolila podobo Matere Bolje iz Lurda in v ta namen denar zložila. Meseca januvarja tega leta so se pa s'-enjiski moije draške duhovnije v faroviu sešli iu odločili, naj se ves denar, ki ga dobi srenja za naSnik, po katerem se izpelje črta železnice Trst Hrpelje, obrne v prid tukajfine cerkve, naj se nev veliki altar sv. Elije napravi in v tudi namenjeni stranski altar Matere božje izdela. Kip preblažene Marije Device iz Lurda, v resnici delo mojsterskih rok, plačal se je z denarjem, katerega je duhovniku mrladež Draške duhovnije zložila, k tem so še drugi dobrotniki pristopili. Tudi spodoben prestol se je napravil in odločil se dan 25. maja t. 1. za slovesno blago-slovenje podobe Marije Device iz Lur.ta. Uže na predvečer je ubrano zvonenje in pokanje topičev lepo in redko slovesnost prihoone nedelje oznanovalo. Na vse zgodaj so od vseh strani vrni skupej vreli, da se slovesnosti vdeležć in Mater Božjo počeste, telko je Dra-a kdaj toliko ljudstva zbranega videla, kakor 25. maja t. I. Lepe krasne zastave so na vseb straneh vihrale, za kar gre posebna hvala in zahvala pre-blugemu gosp. Dejakn, kateri je telegra-flčno na potu v svojih opravilih iz Gradca svojemu oskrbniku v Hrpelje BporoČil, naj « omenjeno slovesnost Marije Device v pragi svoje topiče in zastave da. Burja, katera je skoraj ves teden hudo brila in precej škode naredila, potibnola je prav na večer pred slovesnostjo popolnoma in prijazno, gorko in tibo ueLt se prikazalo, ter tako nebo ia zemlja preblazenej Devici slavo in čast dajalo. Za Magoslovenje I® 1)11 J* k!»n°n'k dekan iz Doline od v č.: škofijstva pooblaščen, duhovnikov |e bilo pri slovesnosti šest. Ob 10. uri ziu-traj se je slovesnost pričela. V procesiji (obhodu) iz faroža ste dve deklici lepo ozalšano podobo Marije Device nesle in drugi dvj deklici zraven na blazinicah lepe vence dišečih cvetic; 37 deklic, vse z svečami in cveticami v rokah, so pa podobo preblažene Matere Božje v cerkev spremljale. Za njimi je Šla čestita duhovščina prepevaje s prč. kanonikom in dekanom. Dospevši v cieltev zapeli so domači pevci veselo pesem v pozdravljenje Matere Božje. Potem je v.č. gosp. kanonik podobo blagoslovil. p0 blagoslovenju so zapeli preč. duhovniki tako milo in krepke še: •Magnifkat«, daje bilo ljudstvo do solz ganjeno. Na to Č. duhovniki odstopijo in gosp. dekan stopi na lečo. Njegov lepi govor Dražanom v večnem spominu ostane. Ha-zlayal je v pridigi pomen Marije Device iz Luria, ljubezen Matere božje do vseh ljudi. Kako Slovani Mater božjo čestč, da skorej ni cerkvice, v katerej ne bi Imeli podobe Matere božje, ta konečno pohvali Draška dekleta, katera so v tako blag namen zložile denar, ki jim bode časni in večni dobiček donaŠal, na kar se bodo Se v poznejih letih kot matere z veseljem spominjala. Pohvalil je tudi Draške može, ki mislijo altar napraviti. Po pridigi je bila slovesna sv. maša in po končanej slovesnosti kratek obed v farovžu. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Cesar je podaril občini Sočerga v koperskem okraju 300 gld. za popravo ondotne cerkve. Imenovanje. Nj. Veličanstvo cesar je imenoval veiečestitega gosp. dr. Šusta stolnim dekanom tržaškega kapitola in Č. gospoda Komana, župnika pri jezuvitih in Crneta, župnika pri starem sv. Antonu. Častnima kanonikoma. Vsem tem gospo-dom Čestitamo presrčno! GrSkega kralja pričakujejo de-nes ivečer v Trstu; sinoči je odšel iz Pi-reja z jahto Amphitrite. Od tukaj putuje čez Dunaj v Petrograd, da se vdeležl svatbe velikega kneza Sergija. Volllcem koperskrga In vo-loskega okraja priporočamo s tem še enkrat prav nujno, da volijo v zadnjem našem listu po društvu «Edinost» nasve-tovane jim kandidate, kateri bodo gotovo častno zastopali njihove narodne in gmotne interese. — Vsi naši volilci naj pridejo v 7. tega meseca na volišče v Koper In Vo-losko, v Kopru pa naj se ne dajo motiti po Iredentovcih, ampak naj se držć prijateljev svojih, naših vrlih, uže dobro Eoznanih rodoljubov. Na Voloskein ni no-ene nevarnosti od stranij Iredentarjev in v našem taboru vlada popolna edinost.— Mnogi volilci so namreč hoteli voliti rodoljubnega občinskega glavarja, gospoda Gašparja Kastelca iz Materije; ali on sam jim je mesto sebe priporočil gospoda Jenka in stem na najsijajnejši način dokazal, da v resnici skrbi za blagor in čast našega naroda. — Tudi gospod Gašpar Kastelec bi bil vreden, izvrsten kandidat za istrski zbor; on uživa po pravici veliko zaupanje v svojem okraju; ali mož se zna zatajevati, kder vidi, da je to potrebno, iu v takem zatajevanji spoznamo najčistejše rodoljubje. — Ko torej volilcem priporočamo, da volijo gosp. Jenko-ta, kličemo ob enem: Živio vrli rodoljub gOBp. Oalver Kattelie ! Rastava cvetic pri Haronu je dala 528 gold. čistega dobička, katera svota se enakomerno razdeli v prid avstrijskemu rudečemu križu, društvu tržaških otroških prijateljev in italijanskemu dobrodelnemu društvu. Tržaško veteransko društvo napravi 22. junija v vrtnih prostorih «Ze> lenega hriba* sijajno veselico, pri katerej se bo igrala tombola; dobitki bodo: ena činkvina 30 gld., dve činkvini po 20 pld.. In tombola 100 gld. Karte se dobivajo v društvenej pisarnici po 20 kr. Čisti dohodek je namenjen društvenej blagajnici. Vstopnina se je postavila na 20 kr. Tržaške novosil: Seja mestnega tbora bode denes zvečer. — Na dnevnem redu je me) drugem prašanje vode v Sv. Križu in predlog zarad osnovanja 4. razreda na liudskej Šoli v Skednju. Dobro bi bilo, da bi denes zvečer tudi nekateri Slovenci Šli poslušati na galerijo. Mestni magistrat je razpisal službo asesorja namesto vpokojenega A. Reine, s plačo gl. 2100 in gl. 500 za stanovanje. Umrl je dobro poznani advokat, dr. Adolf Juliac v 46. letu. — Rajnkega so Slovenci dobro poznali; bil je dober mož, a hud antisemit in kot tak nekda sode-lalec umrlega antisemitskega lista »La Staffetta«. V smrtni nevarnosti, je bil te dni župan tržaški, dr. Bazzoni, ki prebiva uŽe par mescev v Korminu; peljal se je v Gradiško in sam konje vodil; a splašili so se, in on in njegov zet padla ste iz kočije, katero so konji popolnoma polomiti; župan in njeeov zet sta se pa le malo pobila. Vstrelil se je včeraj 24 letni služabnik firme G. Singer, kakor pravijo, zarad nesrečne ljubezni. Spiritisti. V hiši rodbine Z., v ulici Glustinelli, kder se shajajo navadno takozvani spiritisti, ljudje kateri verujejo na razne vraže in prikazni, je policija te dni preiskovala in zaplenila uva aparata, ki sta služila spiritistom pri njihovih operacijski.— Kaj vse se nahaja v Trstu! Nesreta. OkoliČanka Terezija Lavren-čič padla je na blnkoštni pondelek po kamenitih stopnicah poleg kampanje Scrinzi v Kolotiji tako nesrečno, da si je vso glavo razbila. — Nesli so precej v bolnico, kder je včeraj umrla v strašnih bolečinah. Uboga je bila mati 7 ot'ok. Iredentarja Alberta Levi-ja,o katerem smo zadnjič poročali, da je policija preiskovala njegovo stanovanje, so dejali pod kljnč, ker so baje našli pri njemu stvari, katere ga močno kompromitujejo. — Kakor se vidi, so res nekateri židje glavna za-slomba lahonstva v Trstu. Porotna Soda^Ja. Včeraj in denes se obravnava pred poroto tožba urednika »Cittadino« proti uredniki »L'Alabarda«, dr. Ciatto-u, Karolu Becbtingerju in Viktoru Cavesso, zarad žaljenja časti. Intere-santen proces vtegne trajati Še denes in jutre. PoIlcUsko. V nedeljo in pondelek je bilo, kakor navadno mnogo pijancev ro mesti, vsled česar razburjeni nuhovi in tepe ž i — a konečno spametovanje v luknji. — Nepoznati tatovi so z vetrihi odprli stanovanje častnika D., stanujočega Via Ghega Št. 7. in so odnesli nekoliko obleke. — Prav taki tiči so na trgu »bar-riera vecchia« vkradli nekemu sežanskemu vozniku 300 paketov duhana in sodček žebljev. — Na Acquedottu sta se v saboto sprla dva slovenska meŠetarja; eden je druzega prav dobro nabil s palico, zarad česar ga je policija peljala v zapor. Nova maia. Čestiti gospod novo-mašnik Jožef Kompare iz Dutovlj na Krasu prihodnjo nedeljo t. j. 8. t. m. opravi prvo daritev sv. maše na Katinari. Za konje v Llpld, ki so bili včeraj prodani, skupilo se je 6950 gold. Iz Komna se nam piše 27. t. m. V tem mesecu je vodstvo tržaškega društva «Tramway» napravilo vožnjo omni-busa iz Trsta v Sežano. Za to gre hvala gospodu I. Th. Schmidtu vodju tržaškega društva «Tramway». AH Sežana in Trst sta zvezana s železnico, tedaj se more vsak in vsak dan zjutraj in zvečer posluževati železnice. Kar se je za Sežano storilo, to bi se moglo storiti tudi za Komen, in bilo bi boljše, ker ta vas nema Železnice ne v Trst, ne gori na Kras. Ljudstvo bi tako dobilo priliko voziti se v Trst in gospoda iz Trsta pa bi lahko sem prihajala. Gotovo bi ta črta nosila «Tramway-i» več dobička nego sežanska, ker Komen stoji v zdravem kraju, in se tu nahaja vbo, kar bi Tržačanje želeli, pri kmetih in v gostilnicab, dobro stanovanje, a dobra in cena postrežba. !■ Komna nam poroča prijatelj, da je danes zjutraj po Krasu vlila Be silna ploha 7. gosto sodro, tako sicer, da je bilo sodre po polju do tri prste na debeio. Popotovalnl učitelj g. Kramar bo imel prihodnje dni predavanje: v Hruiici 12., v JelŠanah 15. in v Dekanih 29. t. m. Postojnska Jama je bila na bin-keŠtni ponedelek, kakor smo zvedeli iz (»ravega vira, obiskana od 5000 ljudi, k jubu temu, da je bilo vreme neugodno. — Posebno dosti Rečanov in Istranov smo zapazili to leto. — Tržačanov je bilo do 800. Bili so tudi nekateri odlični obiskovalci, mej njimi deželni predsednik kranjski, baron Winkltr. Električna luč daje tem podzemeljskim prostorom magično, čarobno lice in menimo, da ta luč ni nikdar tako na svojem mestu, kakor v vilenicab. Krasen je bil posebno prizor v velikem domu, šumenje deroče Pivke, visoko belo obočje, vse to kakor od lune razsvitljeno delalo je mogočen efekt na gledalca in Kri tem predmetu so se vsi več časa ustav> jali. — Sploh je električna razsvit java vse predmete jame mnogo povzdignola in mora se reči, da je velikansko naravno čudo z novo razsvitljavo dobilo tudi novo lice. — Ne moremo si kaj, da ne bi pohvalili gospoda glavarja Globoinika, katerega vsestransko prizadevanje za povzdigo Postojne in postojnskega okraja je uže tako obče znano; dokazal je baš s tem, da je preskrbel jami stroje za električno razsvitljavo, ki bodo stali do 14000 gl., da je uprava jame v rokah moža, ki ima zadosti podjetnega duha, da ui treba v ta namen kakoršnih koli privatnih podjetij. Slavnost v Mozirju. Nebo je bilo zakrito temnimi oblaki, ko so se združeni sokoli bratje Zagrebški, Ljubljanski in Tržaški po prisrčnem sprejemu celjskih Slovencev premikali v impozantnem sporedu po krasnej savinskej dolini v prijazno Mozirje. Dež, ki je neusmiljeno lil, ni nikakor oviral veselja navdušenih src zbranih sokolov, radost je vsakemu sijala na obrazu, ko je čvrsto Štajersko ljudstvo pozdravljalo svoje goste — zastava se je vila pri zastavi, cesta iz Celja doMozirjev je bila v popolnej narod nej obleki, po savinskej dolini pa je odmevalo mogočno grmenje topičev, ki so naznanjali, da Slovenec praznuje na svojej zemlji narodno svečanost. V Ž*vcu je bil odmor. Tukaj so savinske Slovenke nazdravile zbranim gostom, poklonile ljublj. Sokolu krasen trak in na zastave ostalih sokolskih društev pripele krasne vence. Skozi nebrojne slavoloke se je premikal sokolski sprevod dalje, v BraslovČah ga je sprejela ognje-gasna družba, domača godba in nebrojno občinstvo. Nebo se je mej tem zjasnilo— a skozi Braslovče grede se osuje kot v Zavcu drugi def — plohu vencev, koje so vrle štajerske hčerke osipale raz oken na prišlece. Po pozdravu braslovškej občini se je premikal spored ob Savinji v Bfozirje. Ni treba tu opisovati Ijubeznji-vega sprejema — vrlih Mozirčanov, odveč bi bilo omenjati prelepo ozdjšanega Mozirja. I tu so dobili gostja mnogo vencev, koi* so vsipale ljubeznjive MozirČanke. DoŠla društva so se napotila v cerkev, kder je bila velika služba božja in potem se je vršilo slavnostno blairosloven je zastave. Mej običajnimi obredi so odmevali mili glasovi ljublj. čit. pevcev združenih z kamniško liro in šišenskim zborom; ku-mica zastavi je bila visokorodna gospa baronica VaŠič. —Po zabijanju Žebljev seja izročila zastava zastavonoši in nastopil je gosp. drž. poslanec Dr. Vošnjak ter v je-dernatem govoru narisal pomen slavnosti. Marsikoje oko se je solzilo čuvši besede odličnega domoljuba. Po blagoslovenji zastave in običajnim, pobratimstvom odide visokorodna gospa kurnica z golobicam podobnimi gospicami družicami na odičen prostor; zbrani sokolovi stopijo v dolgo vrsto, zastave vihrajo in mej odmevom prij-tne godbe defilirajo sokoli pred gospo kumico. Bilje to krasen prizor. — Po dovrŠenej tej slavnosti je imel biti banket na prostem — a vlažno vreme ga je zabranilo. Zato gredo sokoli v čitalnične dvorane, ker pa tukaj ni bilo za vse dosti prostora, povabi ljubeznjiva gospa staroste g. Lipolda tržaške sokole na svoj gostoljubni dom. Po obedu so se zbrali vsi gostje v skupnih prostorih, kder so se vršile navdušene napitnice. — Večerni del zabave, telovadbo, koncert na prostem in bengalično razsvitljavo je zaviral zopet dež. Zaradi tega so šli gostje v čitalnico, kder se je pričel živahen ples, koji je trajal pozno v noč. — Zjutraj o petih je bila budnica. Ob 7. napotila so se vsa društva z godbo v Nazaret. kder je v. č. g. opat l»ral sv. mašo, pri ltojej so služili ljub. sokoli, ljub. čit. pevci pa s<> peli čarobnimi glasovi slovensko mašo. V krasnej dolini pod divno ležečim samostanom ol) bistrej Savini je bil skupen zajuterk. Vršile so se navdušene zdravje-, kder so govorili v imenu savlnskega sokola g. Lipold, v imenu zagrebškega Dr. Fon, v imenu ljubljanskega g. Vale -tinčic, v imenu praškega g. X. v imenu tržaškega g. Bunc. Potem so se povratila društva v Mozirje. Ogledala so nekoliko prijazni trg in sedla k skupnen n obedu. 1 ukaj so pročitali mnogobroji brzojave in navdušene pozdrave. Iz Tr:-t i došli so ti le telegrami: del. podp, društ\< . društvo Edinost, slov. Čitalnica, opensk Čitalnica. — A ktnalo je čas minol, zapustiti je bilo kraj, ki je vsem obiskovalcem vtisnol neizbrisljiv spomin, posloviti se je moralo. Mozirske Slovenke podajo Še velike vence, vsem posameznim, na okra Še« nih vozeh se ti odpeljejo, a dolgo je ša odmeval za njitui glas »Na zdar«. Triumfalnemu sprevodu enako pomikala so se društva iz krasne dežele, izinej čvrstega slovenskega ljudstva proti slavnemu »mestu« slavnih naših najboljih prijateljev, sinov »pravih« Germanov, co^ Ijskih nemčurjev — ki pa iz zgolj vljudnosti, da bt si po celjskem tlaku čevljev piv več z blatom ne omazali, niso dopustili slov. društvom in corpore kor.ikati. pa njih uljudnost se jirn pa srčno zahvaljujemo — naj bodo prepričani, da njih bi ito nas ni po:naz ilo, ampak da smo vzeli če seboj zavest, daštajer: ki Slovenci se podležejo nikoli več spletkam nemškn-tarskim v Celiu in Mariboru. Prekršila ti savinska dolina, naša si in naša ostaneš, v tebi prebiva čvrst Slovenski rodi Na kolodvoru v Celji pa nan je pri vsem tem presrčno pozdravljalo na Btotine nakopičeno slovensko ljudstvo, mej njim prav mnogo celjske slovanske inteligencije. — Živeli naši vrli bratje ni severnej meji, živeli izvrstni savinjski sckolovci! Vabilo k slavnosti, katero priredijo rodoljubi i bralno društvo »Sloga* v ŠL Vidu nad Vipavo povodom stoletnice 1 odkritja spominske plošče velezasluže-nega rajneeg* g. Matije Vrtovca župnika I slovenskega pisatelja dne 8. junija 1884» Spored: 1. Slovesna sv. »naša ob 10. uri zjutraj. 2. Odkii'je spominske plošče se slavn. govorom i petjem. 3. Pokladanje venca na grob rajneega s petjem. 4. Banket. 5. Beseda društva »Sloge« na prostem s petjem, glediščno igro: »Id rs k i gostje na malega šmarna dan v Vipavi« »spisal R. Dolenec, Začetek besede ob 6'f, um popoldne. Vstopnina 20 kr. K obilnoj vde-lezitvi najuljudneje vabi slavnostni odbor. Strela v doli. Zadnji teden je udarila streli v šolo, ki stoji na hribu Stein-bat,s v porenskej pokrajini, prav v tistem času, ko so bili otroci v Šoli. Strela je udarila v dimnik, raztrgala streho, n riši a v šolo i tu Še stene poškodovala. Ot -oci so strahovito zakričali, poskočili z seu< zev ter se v 9tnrtneui strahu po tleh valjali. Učitelj je naglo okna odprl, sicer bi se nili zadušili otroci, katerih, v veliko čudo, nobenega ni strela ubila. Ali kakšni so bili! več njih se ni moglo z mesta ganiti, skoraj vsi pa so se več ur po vseh udih tresli. Dva dečka sta oglušela, pa se jima je potem sluh zopet povrnol; nekej deklici EDINOST. je strela jedrio oko zaprla, da ga ves dan ni inogli odpreti. Vsaka Sola, ki stoji visoko, ali na samem, morala bi imeti strelovod. Iz Splita so doSli v Trst telegrami, da ie !>il včeraj tam hud boj mej Hrvati in Italijani; obe stranki ste bili oboroženi, jeden Italijan je ostd mrtev, drusa dva pa ste bil i močno ranjena; par Hrvatov ]e bilo baje ranjenih. Prepiri ao se nekda začeli uže v soboto in so trajali oba praznika, Italijani so bili vsakikrat tep-ni; zato so se včeraj oborožili eni in drugi in vnel se je krvavi boj. Več deleiencev boja je zaprtih. — V Splitu ne bo mira, dokler S9 Bajemonti ne preseli v obljubljeno debelo. Žrebanja Tržalkega posojila od 1. 1855 se je vršilo 3. junija 1.1, in so se iz-isebale te le srečke: |{.25j dobi f. 21.000; 4601, 10.597, 12.203. 17.445 dobijo f. 1050; 4983, 10.491, 11.112, 11.456, 19.511 dobijo f. 525 ; 7325,9545 13.176, 14.398, 14.632, 14.658, 14.799, 20.923, 21.950 in 22113 dobijo f. 210; 340, 380i, 3828, 4255, 6724, 11.543, 14 176, 14.456 in 18.441 dobijo for. 157-50. Žrebanje državnega posojila od leta 186'»: Serija 746 št. 10 dobi200.000 gl. Serija 3048 št.27 dobi 20.000. Serija 2987 št. 31 dobi 10,000 f. Serija 846 št. 96 dobi 5000 f. Serija 2987 št. 14 dobi 5000 fr. Svetovna razstava bo prihodnje leto v Antverpnii. Belgiška vlada je te dni vse zunanje vlade povabila, naj sejevdeleže. Delajo so zanjo velikanske priprave In uže dohajajo odobravanja iz vseh delov Evrope. Zastopana bo na tej razstavi tudi Amerika, skrajne vshoduje dežele, naselbine sploh in celo Afrika. Proti steklini. Ko te je te dni slišalo, da je slavni Pasteur iznašel nek preser-vativni lek proti steklini, brzo se je oglasil nek gozdarski čuvaj na Saksonskem in naznanil, da ima uže od kedaj zanesljiv-sredstvo proti steklini, in da je to sredo stvo uže večkrat rabil z uspehom. Kakor bitro koga vje stekla žival, naj si rano precej dobro spere s pravim močno gorkim vinskim jesihom ali kisom, potem pa naj pusti rano, da se posuši, kadar je suha rana, naj jo polije tu in tam z hidroklo-lično kislino. — MineraliČne kisline namreč uničijo strup, ki se nahaja v slini. Nesreče. Moskovski brzovlak je pri Bologouu skočil iz tira. Lokomotiva, voz •ix prtljago in trije vozovi za popotnike • . to prekucnoli raz železničnega nasipa. L.i popotnik je ostal mitev, dva sta bila hudo poškodovana; od železničnega osobje je pet hudo poškodovanih. —Pri Connes-villa v Pensilvaniji sta 19 maja skupaj trčila dva vlaka, 14 ljudi je na mestu ositalo mrtvih in 10 je bilo hudo poškodovanih; razrušeni vozovi so se uneli in zgorelo je več ljudi, Rinjene so prenesli v bolnico v Pittsburg. — V mestu Neustadt pri Koburgu je predzadnjo nedeljo vstal velik požar; pri tej priliki so se razrušila reka vrata in dva moži zasula, ko so pa prihiteli gasilni na pomoč, razrušil se je nad njimi pomol i:i še pet gasilcev pod sabo pokopal. Najdenecjpodedova bogato dedSSIno-V dan 9. marcija 1836 i« bil položen v zibelko najlenišnice Santa Gaterina v Milanu novorojen deček, ki je imel okolu vratu privezano polovico karte za igro, ua se spozna, čegav je, ako bi se kedaj praŠalo po njem. Deček je bil sprejet in poslati na kmete v odgojo, zrastel je pod imenom Luka, izučil se tesarstva ter se oženil. Se le v letu 1881 je zvedel Ime svojega očeta in zdaj mu je višj« sodišče priznalo dedščino, ki znaša 500.000 lir, katero mu je zapustil njegov oče, ki se imenuje Domenico Laorca ter je živel leta 1836 v Milanu, pa se ločil od svoje žene zarad vednega prepira. Šel je potem v Napolje In si tu pridobil veliko premoženja. Prav zarad prepira in ločitve je bil • teček v zibelko položen. Ko je Domenik Laorci umrl zapustil je svojemu sinu 50Q.000 gold. ter povedal, kdaj ga je položil v zibelko in kako znamenje mu je na vrat privezal in tako so sina našli. Ali zdaj je lastna njegova mati, ki se za svojega sina nikdar nI brigala, napela lož bo zarad dedščine, katero pa je najviši« sodišče 15. aprila t. 1. prisodilo sinu. Koliko papirja se porabi na zemlji. Papirnic je na zemlji 3985, ki na leto izdelajo 952 milijonov kilogramov papirja. Polovico tega papiija se porabi v tiskar-nicab, samo za časnike okoli 300 milijonov kilogramov. Poraba papirja za časnike je od deset lft sem za tretjino poskočila. Na Angle6ke:n pride na leto na vsacega človeka ll1/, funtov papirja, v Ameriki 10V4, na Nemškem 8, na Francoskem 7'f,, na Italijanskem in v Avstriji 3'f,, na Španj-skem 1'J,, na Ruskem 1 funt. Kako misli Mahdl o železnicah, par-nikih in brzojavih? Indiški trgovec Inb Sambi, kakor poroča «Nusret», obiskal je v opravkih El-Oheid, kder ima krivi prorok svoj sedež, ter ga je ta na obed povabil. V pogovoru je rekel Mahdi. da nikoli ne dopusti, da bi se gradile železnice. ker železnice mebkužijo ljudi, posebno vojake; tudi provzročujejo spridenost, ker v vozeh skupaj sede možki in ženske, in brezbožnosf, ker se pravoverci sramujejo molitve v vozeh, pristavil pa je. da še nikoli nobene železnice ni videl. Parniki pa so mu po volji, ker so na njih oba spoia ločena in pravoverci tam lahko molijo. Brzojav pa je jako koristen in on se nikoli ne bode ustavljal njegovemu napravljanju. Mahdi pozna vrednost denarja ptuv dobr če francoski časniki poročajo resnico. Oni namreč trde, da zahteva 6 milijonov goldinarjev za oproščenje Gordona, in ta denar se mu mora platiti v šest mesecih. Kanon, ki strelja dinamit Iz Novepn- Yorka se poroča, aa so bile tam vsled ukaza vojnega ministra poskušnje z novo-iznajdenitn kanonom, ki strelja dinamit. Skušnje so se prav dobro obnesle in dokazale, da se z enim samim strelom lahko razruši ladija ali trdnjava; kar je torpedo v morji, to in Še hujši je tak stre! v zraku. Z dinamitom napolnjene projektile meče zgoščeni hllp (zrak), toraj je strel brez dima in tudi poka ni. da se tedaj še dobro ne ve, iz katerega kraja je taka smrtno* nosna pošast priletela; tudi so taki streli dvajsetkrat ceneji, nego dosedanji. To so pač grozopolne iznajdbe in kde ve, kaj pride Še iz tega I Tržno poročilo. V obče prav malo posla; cene kave. sladkorja, olja in petrolja so jako trdne z dobro tendenco. — Sadje, domati pridelki, iito pa popolnoma zanemarjeno. Les precej iskan; seno pa stane gl. 1 do gl. 1.20. Borano poz*o6ilo. Borsa zaradi težavnih mesečnih likvidacij jako mlahova; a to ne upliva nič na kurre državnih papirjev, ki so jako trdni. Dunajska Borsa dne 3. junija Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 35 » Zlata renta 5*f, avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin Napoleon..... C. kr. cekini .... 100 državnih mark . 102 95 859 305 122 9 5 59 10 • 85 • — D 50 t 30 » 717,» 77 • 80. O < m L o lleđjunarodna linija iz Trsta ? Novi-M naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemaio blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik «East Anglla«, 3400 ton, a 5. dan julija Pamik »Germani«", 4200 ton, v 20. dan julija. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasaŽnega agenta. Via deli1 Arsenale 13, Toatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na EmlUano đ' Aut. Poglayen, generalni agent. Glasoviti želodčni likšr MATC0VICH. EliMr nedosežen in ol vseli enake vrste navspeŠneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. A, Nlalcovichu v Kninu (Dalmacija). Zaloge v TKSTU v lekarnah Jeroniti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zariću, " ŠIBE-NIKU pri Ivanu Mediču. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiću, kder se prodaja in odpošilja Zavitek ročnika. po 70 kr. sklenica in porto na račun na-8-24 Prodaja se iz proste roke v Gabrovci poleg Prošeka hiša z hlevom, šupo in dvoriščem z vodnjakom. Hiša ima I. nadstropje z štirimi sobami v I. nadstropji in v pritličju prostorna kuhinj i z stanovanjem, pod kuhinjo prostorna klet, vse to proda se po jako nizki ceni, več pove podpisani Matevž Penko, 3—1 lastnik pohištva. s V mirodilnici (»rogeriji) 5—5 KARLA GUARRINI-JA BT Via S. Sebastiano, 514 in na -trgu pred kasarno» 4. Velika zaloga žveplja rimskega in slotlljan-skega I. vrste, — Mirodije, vsakovrstne barve, posebno harvi za tlak lastnega »delovanja, petrolje, firnez, čopki, mineralne vode itd. Ročne mlalilnice prve vrste se dobivajo po nizkej ceni, kakor tudi stroji za aejatev in čiščenje žita pri 3—3 SCHIVVITZ