Edini slovenski dnentik t Zedinjenih državah Velja ta vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. TELEFON PISAJUnB: 4687 CORTLAKDT. Entered m »econd-Olass Matter, September SI, 1903, «1 the Poet Office «1 Vow York, V. Y, nate tho Act of Congress at Karek 3, U7t. TELETOM PISAEKE: 4087 OOftTLAJTDT. NO. 48. — ŠTEV. 48. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 28, 1916. — PONEDELJEK, 28. FEBRUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXTV Avstrijci zavzeli Drač. Vroča bitka pri Verdunu. ITALJANSKE IN ALBANSKE ČETE BEŽE PROTI VALONI. — V DRAC BO KMALO DOSPEL NEMŠKI KNEZ WIED. — STALIŠČE RUMUNSKE. — RU MUNSKA ARMADA IMA BAJE SAMO ZA DVA ME SECA MUNICUE. — NEMŠKE ČETE SO ZAVZELE UTRDBO DOUNAUMONT. — ZRAČNI NAPADI. — NEMCI PRAVIJO, DA SO VJELI 15,000 FRANCOSKIH VOJAKOV. Dunaj, Avsrija, 27. februarja. — Avstrijski generalni *tab poroča, da so avstrijske čete zavzele albansko mesto Drač. Italjanska in albanska posadka se umika proti Valom Pristanišče le malo poškodovano, kljub temu, da so ga Avstrijci dolg:o obstreljevali. London, Anglija. liT. februarja. — Na Dunaju je bilo razgledno, da je avstrijska armada nocoj zavzela Drač. Italjar.i imajo v Albaniji zdaj samo eno pristanišče, in to je Val ona. Rim, Italija, 27. februarja. — Tukaj s« uradno potrjuje. da so odšli Italjaui iz albanskega pristanišča Drač. Nekateri pravijo, da so se Italjaui vkrcali in da se vozijo proti domu. drugi so pa mnenja, da se umikajo proti Valoni. Rim, Italija, 27. februarja. — Zavezniki so prevzeli vse «/vške železnice vzliodno in zapadno od Soluna. Pravijo. da hočejo s tem preprečiti transport vojne kontra-bande. Grška vlada ni vložila proti temu nikakega protesta. Milan, Italija, 27. februarja. — 1'radno se naznanja, da Italjaui niso imeli namena braniti Drač. Italjani so bili samo zato v mestu, da so sprejemali bežeče srbske po-sadke in da so jih pošiljali naprej. Rešili so več kot sto tisoč srbskih vojakov. Essad paša se nahaja v Rimu. kjer je bil pri zunanjem ministru že v avdieuri. Prepričan je, da se bo knia-lo vrnil domov in prevzel obrambo južnega dela Albanije. Rim, Italija, 27. februarja. — Iz zanesljivega vira se je doznalo. da je bivši albanski vladar princ Wied na poti v Albanijo in da rse bo uajbrže podal v Drač. )3ukarešt, Rumimsko. 27. februarja. — Razni ru-munski diplomati so izjavili, da se Rumuiiska nikakor ne bo umesavala v vojno, ampak da bo ostala nevtralna. — Romunska ima baje samo za dva meseca munieije. Berlin, Nemčija. 27. februarja. — Danes je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Ob celi fronti se vrže izvanredno vroči artilerijski spopadi. Južno od Ypern smo odbili angleški napad. Utrdba Dounaumont je še vedno v naših rokah. Vsi poskusi Francozov, da bi jo zavzeli, so bili brezuspešni Dozdaj so vjeli Nemci pri Verdunu 15,000 francoskih vojakov. Nad Metzom se je pojavilo nekaj francoskih letalcev, katere so pa pregnale naše baterije. Pari«, Francija, 27. januarja. — Francosko vojno ministrstvo poroča: Naše čete, ki se nahajajo severno od Verduna. so do bile ponoči velika ojačenja. Na fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. Vojne operacije zelo ovira slabo vreme. Nemci so mislili, da bodo Verdun z lahkoto zavzeli, zdaj so pa izprevideli, da bo vse njihovo prizadevanje zastonj. S tem, da so zavzeli eno utrdbo, niso še ničesar dosegli. London, Anglija. 27. februarja. — Poročilo, ki je bilo izdano nocoj zvečer, se glasi: Pri Vpernu smo odbili vse napade in pognali sovraž-a v beg. Položaj se ni v splošnem nič izpremenil. Carigrad, Turčija. 27. februarja. — Pred Dardane-lami .je pojavilo nekaj zavezniških bojnih ladij, ki so obstreljevale naše postojanke. Ko so stopile naše baterije v akcijo, so se morale ladije umakniti. Petrograd, Rusija. 27. februarja. — Danes je bilo sledeče uradno razglašeno: A ^led slabega vremena se ne morejo bojne operacije tako razvijati kakor bi se lahko. Zadnje dni so stali naši vojaki večkrat do pasu v snegu. London, Anglija, 27. februarja. — O bojih v Egiptu .le bilo danes sledeče sporočeno: •Južnoafriške čete pod poveljstvom generala Lakin-sa so napadle danes sovražno arabsko kolono pri Agagi ji, petna jest milj južno od Barrami. Sovražna kolona se je morala z velikimi izgubami umakniti. London, Anglija, 27. februarja. — Danes je bilo ofi-eielno sporočeno, da Rusi neprenehoma zasledujejo Turke ter da so zasedli že vas Ašjauo. ki je oddaljena 50 milj f.d Erzeruma. Pri Erzerumu so izgubili Turki topov ni k 13,000 mož in Pri sv. Mihaelu. Rusi v Peniji. Velike italijanske izgube. — Itali- Rusi zavzeti veliko trdnjavo Ker-jansko poročilo. — Položaj na ti- manšah z naskokom. Na pomoč rolskem bojišču. — 50 jetnikov. Angležem. — Pomemben uspeh. Dunaj, Avstrija, 27. februarja. Avstrijski generalni štab poroča sledeče o novih bojih na italijanskem bojišču: Pri Gorici smo presenetili sovražnika in vjeli kakih petdeset vojakov ter zaplenili precej vojnega materijala. Na doberdobski planoti, posebno pa pri hribu sv. Mihaela se je vnela vroča bitka, v kateri smo biii mi zmagovalci. Italijani so se morali z velikimi izgubami umakniti. Bim, Italija, 27. februarja. — Vroča bitka, ki se vrši oo celi soški fronti, še ni končana. Glavno ulogo igra artilerija. Neverno od Mori, v dolini Laga-rina, je položaj neizpremenjen. — Pri Pevmi v bližini Gorice so prodrle avstrijske čete na več mestih našo obrambno črto, toda ker so naletele na prevelik odpor, so se morale umakniti. Odločilna bitka med našo in avstrijsko armado se bo vršila na Do-brdobski planoti. Mi smo z vsem izborilo preskrbljeni, in smo si svesti končne zmage. Zavetniki poškodovali Železniške ge" poroča, da so zavezniški letal-naprave. ici napadli in uničili železniško po- Amsterdam, Nizozemska, 27. fe- stajo pri Dleybergu in poekodova-bnjarj*. — Čssopis "L'*ch* Bel-'li tamkajfaji predor, .l^M Dobri strelci ameriške mornarice. San Diego, Cat., 27. februarja. Oklopna križarka ameriške mornarice <4San Diego'1 je napravila pri strelskih vajah svetovni rekord. Vaje so se vršile zadnji petek. Sestpalčni top je zadel v 72 sekundah na daljavo 1600 jardov v osem strelih osemkrat. Moštvo pri tri i učnem topu pa je na 1G00 jardov zadelo v 8 sekundah ravno tolikokrat. Tarče so bile razsvetljene z žarkometi. Poguba francoskega parnika. London, Anglija, 27. februarja. V Hartlepool je dospel norveški parnik "Borgsten" ter prinesel seboj novico, da je . ešil zadnji petek v Severnem morju pet članov moštva s francoskega parnika ''Trignac 21 članov moštva, nekega pilota in štiri francoske potnike pogrešajo in mislijo, da so poginili. Preživeli so se držali nekega zvrnjenega rešilnega čolna, ko so jih rešili. Povedali so. da sta dve silni eksploziji preklali parnik na dvoje ter ga uničili. Potres v Nicaragua. Washington, D. C., 27. febr. — Seizmograf tukajšnje univerze je zaznamoval močan potres, ki se j< pripetil v oddaljenosti 2100 milj. San Juan del Sur, Nicaragua 27. februarja. — Danes popoldne se je pojavi! tukaj močan potres, ki je povzročil veliko škodo. V mestu Rivas se je porušila cerkev; Koliko se je dozdaj dognalo, ni zahteval potres nobene človeške žrtve. Ogrski ministrski predsednik. Budimpešta, Ogrsko, 27. febr. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je rekel v soboto v gosposki zbornici, da morajo biti Madžari Nemčiji zelo hvaležni za usluge, katere jim je izkazala. Če bi ne bilo Nemčije, bi bili Rusi že zdavnaj v Budimpešti. — Zdaj jim pomaga z živili in obleko. Resignacija španskega ministra. Madrid, Španska, 27. februarja. Španski finančni minister Urzaiz je odstopil od svojega mesta, ker se ni strinjal z drugimi člani kabineta v vprašanju finančne politike španske vlade. Zunanji minister Villanuova je prevzel mesto finančnega ministra, prof Alvaro de Romanones. ministrski predsednik, pa je prevzel zunanji urad. POZOR ROJAKI! Ako pride k vam Zottijev agent, najbolj storite, da mn pokažete vrata, ker drugače se vam lahko prigodi, da se boste kasneje kesali. Na tisoče rojakov se nam je pritožilo, kako jih je znani italijanski fakin prevalil za težko prislužene novce. Na tisoče hrvatskih družin je stradalo radi njegovih sleparij. Po toči ne pomaga zvoniti. To aaj velja vsem. U so nas aa&l fcs rpisiall aa mt in psnaft.' London, Anglija, 27. februarja. Iz Perzije prihaja rusko poročilo da so ruske čete z naskokom za vzele zelo važno perzijsko trdnjavo Kermanšah. Najnovejša poroči la iz Petrograda namigujejo, da hočejo Rusi napredovati dalje proti Mezopotamiji ter priskočiti na pomoč tamkajšnjim angleškim četam, ki se nahajajo v veliki stiski. Napredovanje Rusov do Kermanšah je približalo ruske čete na 150 milj od Kut-el-Amare, kjer stoje angleške čete proti Turkom. Upiranje, ki so ga nudile Rusom turške čete, ki so se umikale iz Er-zeruma, je bilo le slabo, ker je Turkom zelo primanjkovalo stre-Ijia. Ker ne morejo braniti postojank. ki so že po naravi utrje ue in pripravne za uspešno obrambo. se morajo Turki zelo hitro u-mikati nazaj v Malo Azijo pred za sledujočimi jih ruskimi četami. Dalje so izgubili Turki tudi mesto Išpir. kjer so imeli velike zaloge streljiva in drugih potrebščin, kar je tudi izdatno oteškočilo njihovo upiranje. Tudi proga met Erzerumom in Trebizondom je prekinjena in turškim obrežnim četam grozijo Rusi odzadaj. General Kuropatkin. Petrograd, Rusija, 26. febr. — G« eral Kuropatkin je bil imeno van glavnim zapovednikoni ruskih čet na soverni fronti. General Kuropatkin je bil poveljnik ruske armade v Mandžuriji začetkom rusko-japonske vojne. — Avstrijska pošta zopet zaplenjena. Rojaki naj se ne razburjajo, Če ne bodo dobili nekaj časa nikake oošte iz stare domovine, ker so jo Angleži zopet zaplenili. Pobral; so >rso pošto s parnika "New Amsterdam7' in ''Stockholm". — Upati je, da jo bodo kmalu poslali dalje v J'.ilruzene države. Vihar v državi New York. Buffalo, N. Y., 27. februarja. — Ves zapadni del države New York je obiskal danes velikanski vihar, največji v tej zimi. Pota po deželi so bila skoro popolnoma neporab-na za promet in telefonske in brzojavne zveze so bile silno pokvarjene, ker je bilo uničenih toliko žic. Cesar Viljem. Kodanj, Dansko, 26. febr. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da je bil nemški cesar pred kratkim v "VVilkelmshafen-u, kjer je inšpiciral nemške bojne ladije. S povelj nikom baltiškega brodovja se je dolgo časa posvetoval in mu je dal potrebna navodila. Svetovna vojna. Sedanja vojna se ne da primerjati t nobeno v svetovni zgodovini — Pregled dogodkov. Nekateri med nami se niti ne zavedajo, da žive v važni zgodovinski dobi, v dobi svetovne vojne. Devet držav je zapletenih v to grozno klanje, devet držav je sklenilo boriti se do konca. Kdor natančno ne zasleduje vseh dogodkov, ne ve, kako se je vojna razvijala, ni mu znano, kdaj je ta ali ona država napovedala vojno in ne ve, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam je zdelo sestaviti kratek pregled vseh važnejših dogodkov sedanje voljne tako da bo vsak rojak vedel natančno za dan, ko se je kaj važnejšega pripetilo. Tozadevni pregled je natisnjen v letošnjem SIovensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih povesti, raznih zanimivosti in slik. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez njega. Ker smo ga letošnje leto tiskali le omejeno Število, opozarjamo rojake, da naj ga vsak takoj naroči. Stane samo 35 centov a pofttni-no vred. Naročite ga pri: 8L0VTO0 PUBLISHING 00„ Mehika. Carranzov manifest. — Carranza bo izdal v kratkem nov denar, katerega bo težko ponarediti da ne bo zavrnil denarja, katerega so bili izdali konstitucijonali-sti, ampak da ga bo smatral kot posojilo. Vlada bo sedanji papir-lati denar, katerega je lahko ponarediti, pridržala in izdala drugega. Vlada ob izdelala za 50,000.000 novega denarja. Ta svota bo bazirala na rezervah zlata, ki se bo nabralo iz sledečih virov: $5,000.000 zlata je deponiranega v inozemskih bankah; $5,000,000 nekovanega zlata ima vlada v svojih skladiščih; nekaj zlata se bo dobilo pri prodaji zemljišč, nekaj se ga bo nabralo z razpisom novih davkov itd. Carranza je izjavil, da ne bo prej miroval, dokler ne v jame Vil-le in njegove bande. V severnem delu Mehike vlada oopolen mir. Pri železniški nesreči, ki se je pripetila v bližini Chi-hualiue se je ponesrečilo trinajst oseb. Kako je nesreča nastala, se iozdaj še ni moglo dognati. Nemčija ne bo popustila. Potop angleškega parnika. Mexico City, Mehika, 27. febr. Včeraj zvečer je izdal general CVr- NEMČIJA VSTRAJA PRI SVOJEM STALIŠČU. ranza manifest, v katerem pravi, NAVAJA DOKAZE, DA SO ZAVEZNIKI ZLORABLJALI PREDNOSTI TRGOVSKIH LADU. — OB-DOLŽUJE ANGLIJO. — AMERIKANCI NAJ NE BI POTOVALI NA TAKIH PARNIKIH. — ANGLEŠKI PARNIK ZADEL OB MINO. — ENAKA USODA ZADELA POMOŽEN PARNIK. — ŠTIRIDESET OSEB JE UTONILO ALI BILO UBITIH. Washington, D. C., 27. februarja. — Grof Benrstorff, nemški poslanik, je dobil danes dolgo šifrirano brzojavko od nemškega zunanjega urada, ki mu je dal potrebna navodila za nadaljna zaupna pogajanja z ameriškim državnim tajnikom Lansingom z ozirom na nemško voje-vanje ? podmorskimi čolno v bodočnosti, kar je tudi v zvezi z zadevo Lusitanije. Temeljne točke teli navodil so sledeče: Prvič: — Nemčija se bo držala zagotovil, ki jili je že v preteklosti dala Združenim državam z ozirom na bojevanje z podmorskimi čolni. Drugič: — Nemčija ne smatra svoje nove določbe, du bo potapljala oborožene trgovske paraike po prvem marcu, za kršitev ali preklieanje že danega zagotovila. Tretjič: — Nemčija razlaga svoje prejšnje zagotovilo, da ne bo potapljala brez svarila trgovskih parnikov tako, da so deležni tega samo neoboroženi parniki, ne pa oni zavezniški parniki, ki so oboroženi v obrambne svrhe. ker taki bi zamogli v gotovih slučajih napasti kak nemški podmorski čoln. Četrtič: — Nemška vlada stoji na stališču, da se tiče zadeva Lusitanije samo neoboroženih parnikov, nikakor pa ne oboroženih.______ _ Petič: — Nemčija nikakor ne more preklicati svojega odloka, ki bo stopil v veljavo prihodnji torek in po katerem bodo nemški podmorski čolni potopili brez svarila vsak zavezniški trgovski parnik. ki bo imel na krovu topove^ Šestič: — Nemška vlada omenja obljube angleškega poslanika začetkom vojne, da oboroženi trgovski parniki nikdar ne bodo streljali na sovražne ladje, razven, če ne bodo napadeni in pravi, da so bile te obljube že pre-kršene od Angležev in da je angleška aclmiraliteta izdala tozadevna tajna povelja. Sedmič: — Nemčija je pripravljena se začeti pogajati z Združenimi državami o vprašanju, kdaj je smatrati kak trgovski parnik za oborožen v obrambne svrhe. Osmič: — Med tem časom pa Nemčija priporoča, naj ameriška vlada posvari svoje državljane, naj ne potujejo na oboroženih parnikih. Navodila nemške vlade, ki jih je poslala svojemu poslaniku v Združenih državah, so podkrepljena z raznimi dokazi, kdaj so angleški in francoski trgovski parniki zlorabljali svoje topove v napadalne svrhe in dalje so navedena tudi tajna povelja angleške admiralitete, kako naj rabijo trgovski parniki svoje topove. Baje se bo sestal nemški poslanik Bernstorff v kratkem z državnim tajnikom Lansingom ter se z njim posvetoval. Ce bodo začeli nemški podmorski čolni res potapljati take parnike takoj prvega marca brez svarila, je pričakovati zelo resnih zapletljajev. Dover, Anglija, 27. februarja. — Parnik "Majola", ki je bil lastnina parobrodne družbe Peninsular and Oriental Line in je imel 12,431 ton prostornine, je zadel danes ob mino ter se je potopil v pol ure dve milji od Dovra V ee kakor štirideset oseb je utonilo in bilo ubitih. Parnik "Majola" je bil ravno na potu v Bombay v Indiji s pošto in 119 potniki na krovu poleg dvesto niož broje.-ega moštva. Drugi potniki bi se imeli ukrcati v pristanišču Marseilles na Francoskem. Nesrečo so videli z obrežja, zato je takoj prihitelo \ec ladij na pomoč, ker ni bilo daleč od obrežja. Ena manjša ladja je pri tem zadela ob neko drugo mino ter se takoj potopila. Samomor v kopalnici Paterson, N. J.. 27. febrnarja. — Osemindvajsetletna gospa Mary Wolping se je zastrupila včeraj s plinom v kopalnici. Našla jo je polieija mrtvo. Ker je bila kopal- Kolera na Hrvaškem. London, Anglija, 26. febr. — Xeka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Švice poročilo, da je izbruhnila na Hrvaškem kolera. Za to boleznijo je umrlo zadnji čas Že veliko oseb. Mladi rekruti. Havre, Francija, 26. febr. — Pri današnji seji belgijskega kabine-ta je bilo sklenjeno, da naj se vpu- f kliče rekrute letnika 1917. Stavka. Valencia, Špansko, 27. februarja. — V tukajšnjem mestu je izbruhnila generalna stavku. H?lav-ei so izjavili, da se ne vrnejo prej na delo, dokler se jim ne zviša plač. Čkrlatinka. Suffield, Conn., 27. februarja. V tukajšnji šoli so odkrili nekaj slučajev škrlatiuke. vsled česar so šolo zaprli. Kakih dvesto učencev je moralo domov. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posa mesnim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRUO, KOROŠKO. HRVATSKO, in druge bra. je v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m t 1 i j f i n o v kron. Vse te poiilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ae tako hitro kakor prej v mifnm« času, toda zanesljivo. Od tukaj se ' vojakom ne more denarja pošilja, ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se poSIje sorodnikom ali saancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov. Denar nam poiljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na- slov osebe, kateri se ima izplačati. Cene: s f K s 6____ .90 l»v____ 16 80 10.... 1.60 130_ 18.30 IS...« 3.30 140.... 19.60 20____ 3.00 160.... 21.00 3S.... 5.70 160.... 22M SO____ 4 40 17©..— 33.80 35.... 5 10 180.... ' 25.20 40-... 5.80 190.... 36.60 45.... e.M 200.... 28.0C 60.... 7 20 350— 35.00 55-.-. 7.85 S00..M 42.00 eo... 8.55 350.... 49.00 65____ 9.25 400.... 56.00 70 ... 9 95 450.— 63.03 75.— 10 65 70.00 80 ... 11.35 84.00 85 ... 12 01 700.... 98.00 90 ... 12 75 800.... 113.00 100.... 14.00 900.... 136.00 no____ 15.40 I 1000.___ 139.00 »BI oo vwuo uQiuuju aAwcaj - * —------ ""J" vsak dan menjajo, smo primorani sk®2 obračunati po najnovejših cenah in Baje S1 Je vzeIa življenje iz stra-bomo tudi nakazovali po itfih. — hu, ker se bo v kratkem vrnil njen Včasih se ho zgodilo, da dobi na- možf bil zdaj na opazovalnici ilovnik kaj več, včasih pa tudi kaj z^umobolDe-__ ^^ZLZZŽ*^ Brezplačno ko dobi naslovnik Ust v roka, It dobe vsi naši naročniki v Pennsyl pri nas cene morda že večkrat sprs. vaniji knjižico "Kova postiva sa mene. __I ponesrečene delavce v Pennsyl v a TVBSU Itill Min, »UL" Spisal je to knjižieo Kocto m-n KliaH W^Wtm Teefc. g, %[Vmkmftf.. psmvaik. .. __ : Usmrtitev obsojenca. Ossining, N. Y., 27. februarja. Upravitelj George W. Kirchwev je danes naznanil, da je določil prihodnji petek za izršitev smrtne obsodbe na Walter Watsonom, morilcem svoje žene iz Brooklyna. — Watsonovi zagovorniki so napeli še zadnje sile, da bi preprosili new-yorskega governerja Whitmana. naj pomilosti obsojenca. lOJAKI P O SO BI Ker nam lotos nikakor ni uogo-as dohiti FRATIK is starega km* ia, opozarjamo vsa eenjsne rojaka ta rojakinj«, naj pridna mmu f GLAS NARODA, 28. FEBRUARJA, 1916. "GLAS NARODA" (SIotuI« Daily.) OwMd and pabllaAed tu tU« •LOVZNIO PUBLISHING OO (a corpuratka.) ftANK 8AK8EH. Pnafatai liU'lH HKNEIHK Trwaanrer Klat-c .»f BuiIumi af the corporation •ud *<1ilnree*»s of above officer«: B CortluMlt Street, Bo roach of Hu hart*n Nmi Tort Htj. N T ceio velja Hat m Ameriko In Oanado. .................... .93.00 • pol leta —................. 1-60 • aelo leta m meato New T or k., f.00 a pol leta aa mt-ato New lark.. 2.00 • SvrecM aa vaa lata______4.50 a a • pol lata •> •• m m m m 2JJ6 .. MrtlMa.......... 1.70 bL^A NaKuUA" Isbaja vsak dm* t*»fin« oedelj In primUoT •UL AS NAHODA" ("Voice of the People") la »a 11 every day except Sunday« aad Uolidaya _«nfH«TlT*1 yearly W OO_ MuftlwMCBl ea acre«-ment 1mm twree podptaa la oaoOnoatl aa ae prlptoCoJeJo. Deaat aa] ae bla*ovoU poWJad pa Money Order, rri epremeokbl kraja naroftnlkov pro elm©, da ae nasi tndl prej&nje M-faUMc naananl d« hitreje na> deiao naslovnika.__ Dotrlaoa la poAHJatvam naredita U naalov: "18 L A § NARODA" r: i*rtTt»df»»lt «t N^W Torh Q1r> letefiat ttt«7 Oortlandt_ ! . | ! ......' ziru. Ta stvar se tiče časti in sa- slikami, ki so povzete po sveto- bi se sestajali. 'S si ti stroški za go d raj a in mirno nadaljuje svo-. mospožtovfcnja naroda. Mi smo za pisemskih zgodbah. jnaJ bi se vsaj deloma pokrivali je delo. Pri različnih poskusili, ki mir in ga bomo skušali ohraniti Zelo so tudi razširjene slike, ki °d prispevkov gotovega asesmen- jih je proizvel Lenz, niso gadovi za vsako ceno, razven za izgubo predstavljajo prizore iz rusko-ja- *ar kateri bi se pobiral mesečno ugrizi ježu prav nič škodili. Iz te- časti. Prepovedati svojim ljudem ponske vojne, ki so jih zamislili vsakega posameznega člana, ga so sklepali, da je jež nedovze- posluževati se njihovih pravie iz Xemci in razširili med tamkaj- denar naj bi se vročeval vr- ten za strup. Razni novejši opa strahu vh - ~ um bilo neomejeno i)rivoljenje v krši- takih slik, ki predstavljajo japon- P° slovensko petje, upam, da se ginil. Zato so začeli dvomiti o do-tev človeških pravic vsepovsod in sko pehoto, ki z bajoneti natika strinja z njimi. II koncu prosim mnevani lastnosti ježevi. Toda ja-pri vseli narodih. To bila odpoved ruske duhovne, ki korakajo s kri- uaše pevovodje, naj izjavijo svo- ko točna raziskovanja Physalixa našega stališča kot zagovorniki ženi v roki pred ruskimi četami. Ja mišljenja. Od urednikov priča- in Rertranda, ki sta vbrizgala je-prava in pravic, kar smo bili celo Nemci se prav nič niso obotav-j kujemo, da nam bodo stali na žu različnih otrovov, kažejo, da v tej vojni zmedi in na kar smo ljali predstavljati križ na skrajno strani in nam dali prostor v li- je jež res zavarovan proti otrovu, bili doslej vedno ponosni. Kar jt* nespoštljiv in sramotilen način, stili. — P. Kogoj, 3904 St. Clair seveda ne popolnoma. Vsekakor dosegla ta vlada po dolgem trudu da so dosegli svoj edini cilj: zbu- Ave.. Cleveland, 0. prenese jež brez škode štirideset - kev bo na jako lepem kraju, in sicer na 8. ulici med 1. in 2. Ave. Vsa čast našemu neumorno delujočemu duhovnemu pastirju Very Rev. Beningenu Snoju, nadalje občeznanemu Mr. Franku Sakser- I raliu.,ki bi ga morali opravičiti, šnjhni ljudmi v s vrh o proti-ruske hovnemu blagajniku. Ti nasveti zovalci so pa vendar doživeli slu- ju za znaten dar in vsem ostalim i bilo res veliko ponižanje. To bi agitacije. Posebno mnogo je videti so koristni in komur je kaj za le- čaje, da je jež uklan od gada po- darovalcem. Prepričan sem. da med to velikansko borbo narodov jenje verskega fanatizma med ali poskušala doseči, bi postalo mohamedanskim prebivalstvom. Waukegan, El. — Delavske raz- krat večjo množino otrova kakor mere so zadovoljive. Dela se, kot morski prašiček enake velikosti. bodo v kratkem tudi oni darovali, kateri se dozdaj še niso odzvali, i Na svidenje 4. marca v dvorani D. A. Sokolovne, 525 izt. 72. cesta v New Vorku. A. Pavli, tajnik. 2x z 28-2&2S) Preiskava. Bio de Janeiro, Brazilija, 25. februarja. — Pred kratkim se je pripetila na parniku "Tennyson" Dopisi. cej zboljsale, kar pnea zadnja ve- zrna teh hranilnih snovi neomeje- T , . . „ , , - , - ^ i- • i , i--- * ■ Lambert 111 Ilolt parobrodne druz- *eiica \ korist eerk\e, ki se je v na. Le gotovo koln-ino strupa mo- , ,-, , , v. . . , , , i i tr-1 - • - '1C velika eksplozija. Oblasti so u- vseu ozirih dobro obnesla. Videti re premagati; ee je pa strupa vec. ,, - , - , , i , ij . s • • • vedle strosro preiskavo m doirnale. je. tla se bodeta zopet naselila ara ostane nekaj neizpremenjene- , • v, - , *--, - i - n - m " • , t • - - - <-la .le bil neki neznanec položil na mir m sloga v našo naselbino Tu- ga, m tedaj jezu m pomoči, nego krov bomb k; -e kmaI<> ^ ek. kajsnja dnistva se precej dobro mora pogin,ti. Pa tudi v tem slu- sploJirala. Eksploziia je zahteva-gibljejo m zlasti rada prirejajo eaju deluje strup mnogo pocas- ja trj /Vtve veselice z igrami. Ta predpust so neje kakor pri drugih živalih. Predsednikovo pismo senatorju Stone. V sledečem prinašamo prevod pisma predsednika Wilsona, ki ga je poslal dne 24. t. m. senatorju Stone, ki je tudi predsednik senatnega odbora za izunanje zadeve. Pismo je zelo zanimivo in dobro označuje stališče predsednika Wi'sona. ki je imel doslej še vedno srečo, da je odvrnil vojno od. Združenih držav, da*i je bila že verktalo večno "sveto mesto". ki bi moralo navidez za vedno ostati nekako pribežališče duha. vojno opirališče, kjer pripravljajo in zbirajo uiaterijal za človeške klavnice. V današnjem — germanizi ranem Jeruzalemu se pripravlja nemški general Goltz-paša na skorajšnji pohod proti Angležem v Egiptu in pri Suezu. Zdaj je privzela glavna jeruzalemska ulica — Davidova ulica — od Hevronskih vrat pa do templja čisto nemški značaj. Povsod >o nemška znamenja in izveski: perilo iz Frankobroda, obutalo iz Halla, železnica iz Vratislave, domače potrebščine iz Norimberka, povsod zaloge blaga, s katerim Nemčija preplavlja vzhodne dežele. Na arabskih bazarjih so nemške stojnice. In kakor v simbol nemškega uadgospodstva — so tam inonakovske pivnice, od katerih se nahaja ena ravno nasproti Jafskih vrat. Germaniziran Jeruzalem je star komaj osemnajst let. Ko se je Francija dejansko odpovedala pokroviteljstvu nad vzhodnjimi kristjani« je prevzel pokroviteljstvo nad vzhodnjimi deželami nemški cesar Viljem II. leta 1898., in po onem času se je začel naval Nemcev na Palestino. "Sveto mesto" kaže v poslednjem času prav mnogo takih prizorov, ki jih imajo radi ljudje v vzhodnjih deželah. Po ulicah korakajo turški polki, nemške vojaške godlje igrajo turško himno ' Hvala Bogu in dolgo življenje sultanu Mohamedu". V preteklih časih so se nahajali na križiščih ulic, povsod, kjer je bilo mogoče najti kak prostorček, domačini — mohamedanei, židje, včasih Grki, ki so brez posebnih priprav na pregrnjeniii preprogah prodajali svoje blago in ga ponujali mimoidočim. Ždaj pa so jih janski fronti ga ne mine veselje do burk in zabave. To dokazuje iznajdba sapersl j;a narednika 0. Muelerja. ki imenitno krajša čas vojakom v strelskem jarku. Gre se za posebne vrste gosli, ki jih nekdo takole opisuje: Na približno .dva metra dolgem lesenem drogu je v višini kolena pritrjena stara konzervna škatla s pokrovom, ki služi kot činela ; krog nje vise na lesenem stojalu različno ubrani majhni zvončki. Od konzervne škatle do vrha se s pomočjo priprostega loka izvablja glas malega bobna. Z ritmičnim udarjanjem z drogi »m. ki je spodaj podblazinjen, se proizvaja zvok velikega bobna in zvenk činel in zvončkov. Iznajditelj igra k temu še na orglice, ki ima privezane na usta in — originalna jrodba je gotova. Vojaki se ob njej izvrstno zabavajo. Potovanie hrvatskih gostilničarjev v Beigrad. Iz Zagreba je odpotovalo v Beigrad 30 gospodov in dam. ki so se oglasili pri hrvatski gostilničarski zadrugi, da prevzamejo gostilne in kavarne okupiranih krajih. — Vseh oglašencev je bilo 1S2. vpo-štev so pa prišli samo oni. ki so strokovnjaki, in imajo dovolj kapitala. Čevlje brez usnja izdeluiejo v nemških delavnicah v Hellerau, kjer sodelujejo naj-j boljši nemški umetniki. Čevlje so ] več mesecev preizkušali ter pridejo v kratkem na trg. Zgornji ; del je iz sive ali črne nepremoč-jljive jadrenine, kakor je predpisana za vojaške nahrbtnike; notranji in zunanji podplati in pete so lesene, in sicer so tanke lesene plasti navskriž položene in zlepljene. tako da so podplati nepre-močl.iivi in trdni. Čevlji segajo čez členke ter se morejo nositi pravtako kakor trdni usnjeni čevlji. Ko se podplati obhodijo, poneha tudi ropot pri hoji. Ti čevlji so toplejši nego usnjeni. Stali bodo toliko, kakor .stane sedaj par usnjenih podplatov. Podplate in pete more brez težave vsak sam izmeniti. Rad bi izvedel za svoja dva so- sta iz Dobrunje pri Ljubljani. Poročati njima imam nekaj posebno važnega. Prosim ju, da se mi javita. — John Grad. 510 N. Water St., Sheboygan. Wis. pravice ameriških državljanov (evrope j ski h pijač in posod, tem- nekoliko bolj zavzeli, ne oziraje vi naskoki. Ko je strupenica že reditvi svojih letnih piknikov. U-j ŽENITNA PONUDBA, kdaj prikrajšane ali zanikav&ne' več tudi čisto azijatske. Povsod se na težkoče. Nekateri se izgo- dovolj utrujena, plane jež v pri- pam, da se bo ta redka slavnost Želim se oženiti s pošteno in po kakem takem dejanju, se mi se sliši gramofon, ki izvaja razne varjajo: Taka stvar je za mladi- pravnem trenutku silno urno na- vršila že v naši novi slovenski cer- skrbno Slovenko, ki naj bi bila zdi, da nimamo v časti nikake iz-! orijentalske napeve in pesmi. Po- no! To je ravno narobe; stari pev- njo ter jo zagrabi za glavo. Stare kvi. Kakor kaže, bomo v kratkem stara 25 do 33 let. Jaz sem samec bire, kaj bi morali mi aami ukre-'vsod je mogoče opažati slik.-* nem- ci delajo ugled pevskemu zboru jo ter počne z južino, ki se jeuja vendar imeli svojo lastno cerkev, in imam stalno delo ter skupnega niti. Iškega cesarja Viljema ali nemške- in napravljajo lep utis na mladi- navadno šele, ko je od gada osta- Imeli smo £e občen zbor, pri kate- imetja do $1500. Predvsem želim Kar se mene samega tiče, ne ga generala Goltz paše, katere je no. Nadalje naj bi se pevski zbori lo le še par koščenih ostankov. rem se je nabralo čez 5000 dolar- zvesto ženo in dobro gospodinjo, rivoliti v nik&ko prikra> mogoče videti celo udelane y po- shajali, v kolikor bi razmere do-J Vendar se dogodi, da ukolje jev za ta sklad. Hiša je 2e kup- Pišite na: pravie ame-' sode in ▼ druge blagovne izdelke, puščale. Določilo naj bi se našel- gad jeia za rilec. Pa ješ se no trne- i j ena, z zgradbo nove cerkve se Frank Cvetko, nobeaem o-'ki tekmujejo a tradicijoaelnimi bine, kjer Uvp Slovenci in tam oi mnogo xa to, kvečjemu malo pa prične prihodnji meaac. Cer- (26-28—2) Washoe, Mont. xSdh-11 nob won Rad bi izvedel za naslov svojega brata JANEZA MADONA iz vasi Pdtllaka, okraj Kanal na Primorskem. Pred dvema letoma sva bila skupaj na Jenkins, Ky„ in od tam je ne vem kam odpotoval. Prosim, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Andrew Madona, Box 76. Dunham. Ky. (26-29—2^ Kje je KAROL MODIC? Pri nas ima dva pisma od svoje žene iz starega kraja. Pisma sta bila naslovljena na Box 5'J. Bakers-ville, Pa. Ker ga pa tam nobeden ne pozna, je nam rojak Tony Nelc poslal oba pisma in prosi, da iznajdemo za njegov naslov. < e kdo v«', naj ga nam naznani. ali naj se sam javi. — Cpravništvo "(ilas Naroda* . 82 Cortlandt St.. New York. (26-29—2) Kje je moj brat JOSIP VIČIČ? Doma je iz Brezja pri Cirknici. V mesecu oktobru je bil tu v Clevelandu in kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Zatorej prosim cenjene rojake, ako je kateremu znan njegov naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Anton Vieie, 438 E. 157. St.. Cleveland, Ohio. (26-29—2) ZAKAJ JE PRINC ALEERT PRILJUBLJEN. Patentiran proces izdelovanja povzroča, da je znan in priljubljen po celem svetu. Kadilci tako hvalijo vonj in hladilen okus tobaka "Princ Albert'', da je pripraven za pipo in za cigarete, da se čudijo pogostokrat. kako je mogoče, da se ta tobak tako razlikuje od drugih tobak o v. Odgovor na to vprašanje pa dobite na zadnji strani vsakega zavitka tobaka "Princ Albert'', kjer morete citati: "Process Patented July 30th, 1907." To pove celo zgodbo. "Princ Albert" je napravljen po posebnem patentiranem procesu, ki odstrani gri/.e-uje v jezik in ščegetanje pc» grlu, vsled česar ugaja ta tobak s svojim izvrstnim okusom vsakega kadilca kateregakoli naroda na | svetu. I Kadilci morajo pomniti, da je stal patentiran proces tri leta i stalnega dela in truda, poleg tega pa celo premoženje denarja. U-speh pa je pokazal, da je bil vre-jden vsega truda in vseh stroškov, iker je dal kadilcem, ki si žele dobrega tobaka v pipi ali za cigarete. kar so potrebovali. "Princ Albert" omogoča vsakomur, da z užitkom kadi pipo tobaka ali pa iz tobaka zvito cigareto. In. neglsde. kako nežen je jezik, tobak "Princ Albert" nikdar ne grize. Patentirani proces izdelovanja tega tobaka namreč odstrani vse te nedostatke ter pusti za kadilca *amo prijeten vonj in užitek. i Dejstvo je, da. odkar se je pred šestimi leti vprvič pojavil tobak "Princ Albert", kade trije možje pii>o. kjer je prej kadil samo eden!_—Ad\. SANATOGEN DOBROTNIK ČLOVEŠTVA KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MOČ 1 2 evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolj a. Posebno Sa-natogen je pravi Čudež za vse bolehne, slabotne in slabokrvne. 21,000 zdravnikov ga priporoča po celem svetu. Dobiva se pri nas, (Dom. Lekarna), kakor tudi druga garantirana zdravila z*: Želodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni. I S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam, ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja damo mi točna pojasnila o boleznih in zdravilih zastonj! S tem si prihranite denar in pridobite *i ZDRAVJE. Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo stroeo zaupno. Pisma naslovite tako: ^ Box 8J9 MiW&^ Wia. GLAS NAHODA, 28. FEBRUARJA. 1916. podp. društvo toliško @ svete Barbare ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. m 21. Juuijt 1902 v državi Ptuirlnak GLAVNI URADNIKI: PrwlseOnlk: JOŽEF PETERNEL. Bo* 95. Wlllock, Pa. i. |mx! predsednik: KAKOL ZALAIt, Box 547, Forest City, Pa. (L podpredsednik: LOUIS TAl'CHAR, Box 835, Bock Springs, Wyo. Tujalk .: JOHN TELBAN, Bo* 707, Forest City. Pa. II. Ujnik: JuliN OSOLIN, Box 4'J2, Forest City, Pa. B'.it^ujuik : M AKT IN ML'IllC, Box 537. Forest City, Pa. Pu..hlaA6»ec: JOS51P 7.A LAB. 1004 North Chicago SU, Jollet, I1L VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MABTIN IVEO, 900 Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Pred sodnik: IGNAC PODVASXIK, 4TTA Hatfield St., Pittsburgh. Pa. I. nadzornik : JOUN TORINČ, Box 022, Forest City, Pa. U. nadzornik: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemangh, Pa. III. nadaornik: ANDREJ 8I.AK. 7713 Issier Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kana L porotnik: MARTIN ftTEFANČlC, Box 78, Franklin. Kana. II porotnik: MIHAEL KLOPČlC. 528 Davson Ave., R. F. D. L Greenfield, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Pr*Hi-«dnlk: ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2. Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. U. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt. I1L DopUl naj se pošiljajo L tajniku Iran Telban, P. O. Box 797, Forest City. Penaa. Droltraio glasilo: "GLAS NARODA." Razpoloženje v Italiji. Iz Italije je došel neki nevtralee ki je zadnje leto prebil v Italiji odkoder ravno prihaja. O razpolo ienju v Italiji pripoveduje to-le Daiirs m je že cela Italija na či stem, kako težkih žrtev jo stane vojaka. To je zato važno, ker se .;< javno mnenje v Italiji pred voj n<> iula.i;ilo zmoti, da bo Italija v najkrajšem času. takorekoč v diru opravila z Avstrijo. Senator Maz/a .je še kratko pred vojno v javn ► nato Vi seji nagi asa I, kako "u godna prilika je sedaj, da se brez žrtev uresničijo narodne aspiraci-je; člani v I ude >o we sredi meboca maja i apodiktično gotovostjo tr »lili. da bo vojna najdlje v petili metrih končana. Sedaj pa teze žt deveti me see in Italija še nima dru (rej;a pokazati nego poraze, na ka terih podrobnosti sieer vedno zopet Ugovarjajo, katerih splošn* dejan nt venosti se pa s**daj itali jansko ljudstvo kljub be^Iieenju časopisja polagoma zaveda. Vsa luehta so napolnjena z ranjenci in organizacija za njih nego ni po Vj»od najboljša. Pa tudi drugače se čuti vojna. Rim je zvečer te men in tudi v Vatikanu morajo u g.s-nti vse luči ali pa okna tako zadelati, da ne prodira noben ža rek svetlobe. Avstrijski letalski obisk v Ge novi je povzročil veliko paniko Dejansko so bile poškodbe vsled oguja in eksplozij zelo velike. Dz bi se panika ne zanesla v druga mesta, je posegla italijanska vlada po jako drastičnem sredstvu 1 stavila je enostavno promet a Genovo ter ga otvorila zopet šele tedaj, ko so bile največje poškod be že popravljeue. Proti navijanju cen je skušale italijanska vlada pomagati na ta uaeiu, da j** odredila, da se imajc za moko, kruh, jajca, testenine in mes»o obdržati iste eene kakor so bile pred vojno. Kdor zahteva via jo eeno, se kaznuje. Na ta način so živila še precej poceni, a nared-ba ima seveda to seučuo stran, da ae ljudstvo ne vzgaja k potrebni varčnosti ter se uiti ne zaveda, da una sedaj svojo porabo drugače urediti uego pred vojno. Cene za premog in les, za katera naredba ničesar ne določa, silovito rastejo. Od duhovnikov so oproščeni vo jaške službe samo župniki in škofje, vsi drugi za vojaško službo spo sobni morajo služiti pri saniteti ako so »e že v miru javili za to, drugače pa z orožjem. Cihto izreden je bil vtis, ki pa je v Italiji povzročila črnogorska kapitulacija; učinkovala je kakor udarec 8 kolom. Težave sa denar so povsod velike, a najbolj jih občutijo v Siriji. Ondotno prebivalstvo namreč ne vzame papirnatega denarja, ampak je navajeno na avstrijske Marije Terezi je tolarje in zlato. Kakor poročajo švicarski listi, je valed vojne denar popolnoma izginil in vladajo zdaj v Siriji najsilnejie razmere, ki jih poostruje še znata* pomanjkanje fevil Z divizijsko pekarno na ( *• v v bojišču. Naše zbirališče je bilo v ...., kamor smo dospeli takoj po napovedi vojne Srbiji. Priprave niso trajale dolgo. Takoj so nas zbrali, nam dali vse potrebno ter nas poslali k divizijski pekarni št. Ostali smo tam nekoliko dni ter pekli za tain se nahajajoče čete. Dne 11. avgusta 1914 smo odpoto-vali v .... v Bosni, kjer smo o stali le par dni. potem pa naprej Dospeli smo v.....prijazno vas na »'rnogorski meji; večinoma stanujejo v njej mohamedanci. Bilo je krasno poletno jutro. Solnce je ravna izšlo, ko smo začuli prve topovske strele. Radoveden je bil marsikdo. Premišljevati pa ui bile .'•a«a, ker naša naloga je bila ta coj postaviti šotore in peči. Dela smo imeli dovolj, pa ui trajale dolgo. Nekega dne je dospelo po »elje. da imamo takoj odriniti. In ta dan je bil prvi izmed onih. ka terih smo po/neje mnogo enakih doživeli pod milim nebom. Krasnih. z zvezdami razsvetljenih, al" m teinnooblačuih ter deževnih in snežnih noči. Potovali smo peš. — Dospeli smo na .... v Bosni, kjei so se zbirale čete za Srbijo. Takoj smo postavili šotore in meli nalogo takoj peči. Imeli sm< >a smolo, ker nismo imeli dovol; /ode v bližini. Vozili smo jo dve uri daleč, in ker nismo imeli sodo\ za to. smo imeli veliko težav. Pa vztrajnost in potrpežljivost pre magata vse težkoče. Tako smo za lovoljivo oskrbeli čete za več dni ko so odšle na srbsko mejo. Raz položenje je bilo pri nas izvrstno nekoliko od radovednosti, nekoli ko pod vtiskom maščevanja nad razbojniških sovražnikom, tako dr smo eele dneve in noči prepeval pat riot iČiie pesmi. Postajali smo na več mestih pc osem do petnajst dni, in to vse bli le, dokler nismo dospeli mesecf septembra na .... na srbski meji Naše čete so bile že davno v Srbiji ker pa ni bilo ugodnili potov, smr mi ostali še vedno na____; poši jali pa smo kruh na fronto s to rorno živino. Pekli smo dan in noč neprestano, brez odmora, tako dr so bde čete preskrbljene s kruhon ua obilo. Res smo imeli dovolj ir večkrat celo preveč dela. Kljub te mu smo pa bili vedno zadovoljn" "in veseli. Nastopili so pa slabejši dnevi. Ko smo korakali v Srbijo, sme mnogo prestali. Ceste, po katerih smo hodili, niso bile podobne ce stam, marveč hribovskim potom po katerih je mogoče le v mirni! časih, in to s praznimi vozovi, nr pa s težko obloženimi, kakor se bili naši. Koliko gorja smo presta li, se ne da popisati in si tudi dru gi ne morejo predstavljati, razer tistih, kateri so bili zraven. Ka; pa konji? Težko je človeku, ki s" zna sam pomagati, konj si pa ne more; strašno so trpeli čez vod< in čez hribe in po silnem blatu. A vse so potrpežljivo prenašali. Res te živali so občudovanj* vredne. Po toči in viharju pa pridejo navadno lepi dnevi, tako je bflo tu- HaNfiiH COPVBICNT UN0CRWOO0 -a UNOCRWOOO, iS Ameriški podmorski čoln K-5. di pri nas. Ko smo dospeli iz Srbije, smo potovali nekoliko dni po Slavoniji, dokler nismo dospeli za več časa na določeno mesto. — Tam so postali za nas beli dnevi. Ker smo bili polni našega najstrašnejšega sovražnika, uši, je bilo naše prvo delo, da se otrese-mo tega zločestega sovraga. In res smo ga zmagali in dodobrega potolkli. Kako smo bili zadovoljni, ko smo imeli zopet mir pred njim! Ostali smo v Slavoniji, dokler ni dospelo povelje, da se odpeljemo proti našemu nezvestemu in ve--olomnemu zavezniku Italijanu. Sedaj se pa mi z njim norčujemo, ser ne sme priti in tudi ne bo prišel v neodrešeno deželo, dokler teče bistra Soča, dokler živi duh Gre-ijorčiča nad njo iu dokler stoji slovenska straža ob njej. Izdajalski Italijan ne bo polente kuhal in ne kostanjev pekel na slovenski zemlji, dokler bije le eno slovensko srce in dokler teče zadnja kaplja krvi po slovenskih žilah! Ob Onjestru. Tiha. avgust ova noč. — Globoko pod nami šepeče Dnje-ster in se izgublja liki širok, srebrn pas v daljini. Bukov gozd na levi t,pi tiho spanje in le semter-tja se zgane listje in zašumi kot v težkem snu. Na desni se pa razprostira širša ravan, ki je pač ne preseže človekovo ko. Sto zvezdic jc nadejal Vsemogočni nocoj na sinje nebo. med katerimi plava mogočno svojo pot bleda luna. Vse je mirno, niti najmanjšega šuma ni čuti nikjer, le zdaj- pa zdaj se oglasi iz vasi onstran srebrnočiste reke neprijetni pasji glas. O kako je lepa ukrajinska noč! Kakor da je vtakuil Mart v nožnice svoj krvavi meč. tako mirno >o nam potekali zadnji dnevi. Rusi so se bili zakopali onostran, a mi tostran Dnjestra in skoro cel dan ui bilo čuti strela. In res je moštvo počivalo in spalo ter snažilo svoje obleke. Dru ?ače je bilo seveda zvečer. Noe ima svojo moč, in kdo bi ji zaupal. — Preskrbeli smo se s strelivom in se oplazili prav nad tihi Dujester ter postavili poljske straže. Nocoj sem imel tri može; malo >icer, a bili so kranjski fantje, ki -e smejejo in šalijo v najhujšem bojnem metežu. Deset korakov pred nami je stal Viucenc z nasajenim bajonetom pri košatem grmu in zrl kot sokol čez reko. Od zahoda je vel topel vetrič in meni so uhajale misli na dom. O kako lepa in bolesti polna je misel na kočo v poljani! V gozdu na levi zašumi listje. ' * Stoj !" se oglasi straža. Mir. — "Kdo je tu'", ponovi Vinceuc n pripravi puško za strel. "Jaz!" se odzove neznanec slovenski. 4'Kdo 'jaz'? Ponoči je vsak 'jaz', hudič neumni! Kdo si?" "Ordonanc". 4"Pet korakov naprej na rob »ozda!" veleva strogo moj Vin-eenc. Postava v gozdu stopi naprej. "Stoj". N*-zuanee obstoji. "Vojni klic?" vpraša Vincene bolj tiho. ' :Puška odgovori vojak in vpraša zame. "Tu sem", se oglasim in stopim predenj, "Kakšne novice?" "Gospod koprol, pokorno javljam, gospod stotnik naroča najstrožjo pozornost, ker delajo Rusi levo od nas splave kot mu je naznanjeno telefonično. Vsak sumljiv pojav naznanite takoj stot-niji!" Pozdravil je in odšeL "Ste slišali?" sem vprašal svoje tii fante. .J* — "Smo". Drugega jim nisem naročal, saj so pač nredobro poznali oni mene in jaz nje. Vincene je stal kot izklesan ii I zrl nepremično čez reko, a meni j< ušla misel na mater. O kako težko je pretrgati spone dolžnosti in mi sliti na mater tam daleč, daleč v koči na poljani. S težavo sem se otresel misli na dom in napravil nekaj korakov tei postavil drugega moža za stražo. 'Lahko ležeš, Vincenc', sem de-jal. — "Nisem prav nič zaspan, koprol! In nevarno je!" "Le lezi, le! Saj moram poleg straže čuti itak jaz celo noč.** Pa ni legel. Stal je vedno poleg mene in se ozrl zdajpaždaj čez tiho reko. Noč je potekala mirno. Tu in tam je švignila proti nebu svetilna raketa in razsvetlila za nekaj hipov okolico. Vse mirno, niti ena postava se ne zgane v mesečini, le streli so začeli padati polagoma z one strani reke. Visoko so žvižgale krogle nad nami in letele Bog ve kam nazaj. Rusi so streljali takrat zlasti ponoči skoro izključno z duni-dum patroni, ki se prav lahko spoznajo po dvakratni eksploziji. "Plink-plink, plink-plink" je udarjalo ob bukovo vejevje ali listje. — Levo od nas so otvorili naenkrat peklenski ogen. "Ta-ta-ta-ta-tatata" se jc oglasila naša strojnica in ruska ji je odgovarjala v malo višjem tonu: "Tr-tr-trtrtrtr". Vmes so pa regij ale puške in salve : Drrr, drrr-drnr. — Vincenc je napel ušesa, iztegnil vrat in nepremično zrl v noc, njegove desnica se je pa oklenila puške. | "Rusi napadajo, koprol!" "Mogoče; ali pa streljajo tja v en dan, kar se zgodi ponoči sto- in stokrat." In res je ponehalo peklensko streljanje v dobrih desetih minutah in potem je zavladal spet mir, le rakete so razsvetljevale in motile pogosteje nočno tmino. Straža je stala kot izklesana na svojem mestu in zrla čez reko. Mislil sem izmed sto stvari na svojega Vincenea, ki sem ga imel izmed vseh fantov naraje. Bil je to mlad lečko, doma tam nekje z morav-ških hribov, pravcati Gorjanec, ki je govoril tudi v neposredni bližini sovražnika tako glasno, da mu je že marsikateri podčastnik prikopal zaušnico za to. A jaz sem ga imel grozno rad, ker je bil zvest v službi do smrti, v boju srčen nad vse in sploh za vsako rabo. Jesti je moral imeti pač malo več kot Irugi. kar sem mu pa tudi izlahka preskrbel. če sem šel jaz na patruljo, je bil Vincenc pri meni vedno, kakor tudi na poljski straži. Ni čudo, da sva se imela rada kot brata. Stražnik pred nama se je zganil. "Kaj jef" "Ali slišite, koprol?" Posluhnil sem in zadržal za hip sapo, a pri najboljši volji nisem mogel slišati ničesar. "Plusk, plusk, plusk! se sliši iz Dnjestra kot udarci veselj", odgovori straža. In res je bilo slišati vedno pogosteje : 'Plusk. plusk, plusk. plusk.' "Jaz stopim k vodi, koprol, pa bom videl, kaj je'*, se oglasi Vincenc in že se je plazil s puško v roki po bregu navzdol in se vrnil v dobrih desetih minutah. "Kaj si videl?" "Nič ni, koprol! Le ribe se premetavajo; od tod pljuskanje." Mesec se je prevozil že veliko pot po bliščečem obzorju in šlo je že na polnoč. Naenkrat se oglasi iz vasi neznansko svinjsko cvile-nje: Rusi so klali prašiča. "Dobra misel jim je padla v glavo", se oglasi Vincenc. | "Ni napačna svinjska pečenka v fronti, ne!" "Le počakajte, da pride prilika/ fi n r..i-r.'«irtiaih i i. V-f, r •- : ".. ■■ Vrfiiiri ■ in tudi mi se bomo gostili z masti-nom!" In res nam je privlekel čez nekaj dni z'nekim Hrvatom Nikolo rejeno ščeue, ki je teknilo vsem izvrstno. Cvilenje je ponehalo in noč nam je ponehala hitro dalje. Spet je prišel na vrsto Vincene za stražo. "Pa pazi. Vincenc, jutranje u-re so nevarnejše." '' Ne bojte se koprol! in njegove oči so se zapičile v noč. Ni stal pet minut in že me pokliče s pritajenim glasom: "Koprol!" "Kaj je?" "Ali vidite?" me vpraša in pokaže s prstom na reko. Vprern oči in gledam. "Ničesar ne vidim." "Tisto-le črno na vodi?" "Kje?" "Poglejte naravnost čez moj prst!" In res zapazim nekako sredi reke črn predmet. "To bo bruno", pravim. "Ne vem, koprol! Bruno bi pla valo naravnost naprej, a to gre proti našemu bregu." "Torej je Rus/" "Najbrže, a razloči se še n"." "ogledom odgovoril Janko. — hI i, h- idi. — se je oglasil oče P«wlržaj in jeiuul denar i/, ve z«-uega mošnjička, — ni a«lijo reci družbi — ko že pojutrišnjem odpotuješ. Saj le imajo radi. — Se ti pojdi. ata. — ga je vzpodbujala žena. — Ata bo Sel v zaspani jo, — je odgovoril ata in je resnost tega svojega naklepa podkrepil z odkritim. melo< lično zaokrože nim zdehom. Janko je šil torej sam k "'Pikapolonici Sprejel ga je glasen krik in smeh. Druba. ki je bila nocoj nekaj številnejša nego običajno, je sedela in stala okoli gosposke mize v kotu in v>»a pozornost se ji je o-'-itno obračala v gospoda K run os lav a Batiča s cvetko v gumbuici, — komaj da so uteg nili odzdraviti Janku in se mu umekniti. d« je pristavil stol. Tu ko *e je hotel usesti, so se kar irije hk rti tu zadrli vanj: — Kaj pa. ali ne boš čestital? Torej čestitaj 110! Čestitaj srečnemu ženinu ! Kaj se je pa /godilo? — je začuden vprašal Janko. s krohotom uiu j< razodcla velika novica : " KninoslaN ->«• je zaročil s Slavico !' Jai.k » j......stital brivcu. Jtur kasti sin»»h družb.- mu ni bil po godu; videl je. da boli brivca in d« ga dra/.i. Povzel je bcM'du daear: — Tako je pač: Tisti, ki »<> v kurniku, tišče vun, oni, ki so zunaj, j»a v kurnik. PoUar >i j«- iztrkitl pipo na tla. na novo si jo je nabasal, pogleda' v Krunoslava. zažpal si je pipo in potem mu prikima). To je pomenilo: — Nič ne ne boj. bo že šlo! C\ ne dobro, |»a. slabo! Kregar je trenil ob brivcev vr- — Bog te živi, Kruno, pa glej da svet ne izumre! Splošen krohot, trkanji-. Janko je sedel brez pijače. Hode / nožem bil po čaši. Pok t režim na dan, kje si T I/, kuhinj*- je prišla Stavica y novim predpasnikom — več jt bilo čjpek na njem nego platna xa pii so m cvetko, v la«eh rdečo pt 11jo. -- lloia. nevesta! — je kričal Rode in tolkel s Č8Š0 po mizi. --Nevesta, ali misliš, da smo v Ka nipalib-ji. da nas puščaš kar mi-he, Janko ž • tako zabavlja — pa zi, da te n«> ra/.trga po listih. Janko je .-topi! k Slaviei in ji dal roko. — Gospodična Sla vie a, prav ck! M-eu vam čestitam, — je rekel in nek h ko milo se mu je storilo. Ž( dolgo jo je pač poznal. ib *i*dn od srca je našla pot v i»ree. Gorko mu je stisnila roko in -e zahvalila — on je bil prvi da ji je čestital brez žaljive pri niesi. Pa tudi go-podu Krunosla vu se j<> zdelo dobro in obraz mr je vidno zlezel v najljubeznivej ie poteze. Slavica je pobrala prazno po »odo mize. — S čim vam postrežem, go spod Podržaj ? — Vrček prosim gospodična, vrček! — Poglej ju živ človek. — je Krcgur pogreval stari dovtip iu gledal Slavic© in gledal Batiča — ali ni to imeniten par? To bodo otroci! SItt v ic a je zbegala v kuhinjo kruno*lav pa je prosil: — Nikar! Kadar smo nami med sabo in ki delate norca iz mene — jaz sem tega vajen! Ali gospodično Slavico take šale bole. to vidim jaz, to vidite vi. Ni kdo nima rad, da se ga iali; jaz nimam rad in vi. gospoda, nimate radi, pa nima uiti gospodična rada — sa-kAj ki sa je šalilo 1 Proaim Ve*, f 0*1*4* * . ____MaJ ■ ■* - ........ttwrrl.,-, -■■ __GLAS NARODA, 28. FEBRUARJA, 191». [ Nash wank, Mlaa.! e«o. MamrlA. New Duluth, Minn.: John Jerlnai Virginia, Mina.: Frank Hrovatlfhi 81. Louis, Mo.: Mike UrabrU*. Klein, Motit.: Gregor Zobec. Ureal Falls. Mont.: Math. Urit* Red Lodge, Mont.: J. KopiivSek. Roundup. Mont.: Tomaž Panlla. tiowanda, N. ¥.: Karl Stemlfta. Little Falls, N. ¥.: Frank Grexorfia, Cleveland. Ohio: Frank Sakoer, Jj Marlnčlč, Chas. Karliajter. Jakob Ro» nlk In John Proa tor. Bar be rt oa. O. la okolica ( A 1*1* V* j iant. Bridgeport, 0.: Frank Hoftera*« Collin wood, O.: Math. SlapnllL Lorain. 0. In okolica: J. KumH. Yonngstown. O.: Ant. KLkeJJ. Oregon City, Orejj.: M. Justla, Allegheny, Fa.: M. Klarleh. Amhridge, Fa.: Frank JaUMt Bessemer, Fa.: Louis Hribar, Braddork, Fa.: Ivan Orm. ! Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleterte* Burdine, Fa. ia okolica: Johs K** I ittnlk. Canonsbnrg, Fa.: John Koklleli, Conemangh. Pa.: Ivan PaJk la ] John Zupančifi. Claridge, Fs.: Anton JerhUL Bronghtoa, Pa. la okolica: A. D**» Car. Oarragh. Pa.: Dragu tin Sla ril. Dunlo, Pa. in okolirs: Jorip Bnhos. Export, Pa. la okollea: Frank Trp bM. Forest City, Pa.: K. Ealar la Vrtal Leben. Farel!. Pa.: Anton Valentin«, Fit* Henry, Pa.: F. Uottllcher< Greenaburg, Pa. hi okollea t Jossyfe {Vovak 1 Irwin, Pa. In okollea: Fr. DeinHa«. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja la ! John Polanc. Luzerne, Pa. la okolica: Antoa o-nolnlk. i • -i&g] Meadow Lands, Fa.: Geom BchaJbk Monessen, Pa.: Math K.Ike!J. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. In okolica: Z. Jaksb«, . I. Podvafinlk, L Magister in C, M. Ja« j koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jotsjk. Wllloek. Pa.: Fr. Seme ln J. PoUf i oel j Tooele, Utah: Anton Faldl. WInterqoartera. Utah: L. Bias!«*. Black Diamond, Wsfk.: Q. S. Fs > renta. l>aris, W. Vs. in okolica: 7. BroriaS, Thomas, W. V a. Ia okollea: Fraak j Kocljao ln A. Korenehan. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha. Wis.: Aleksander Pesdir« Milwaukee, Wis.: Jortp Tratnik iM Frank Meh | Sheborgan, Wis.: Herodi J m Svetilni j V\e»t .11118. Wis.: Frank tikek. | Rock Springs, Wyo.: A. Jcitls, Val» i Siallch tn Valentin Marclna ' Kpinmcrer. Wys : Jos Mot ok. NA*I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi sa vse drags v nsAo stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Ark. ta okoUca: Mihael Clrar. San Franelseo, Cal.: Jakob Lovila, Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pneblo, Colo.: Peter CnUg, J. M. fiojtz. Frank Janesb In John Germ. Salida, Colo, in okolica: Loals Ca ateUo (The Bank Saloon). Walsenborg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rud nan. Woodward, la. la okolico; Lukxj Podbregar. Aurora, IiL: Jernej B. Verbis Chicago, IIL: Frank Jurjoros. Depue, 111.: Dan. Badovlnas. La Salle, III.: Mat Komp. Joliet, 111.: Frank Laurlch. Joha Ka letel In Frank Bam bleb. Oglesby, IIL: Matt. Hrlbernlk. Wankegan, IIL: Frank PetkovieS la j Math. Ogrin. So. Chicago, DL? Frank Ooral la I Rudolf Po2ek. Springfield. IIL: Matija Barborl«. Cherokee, lian s.: Frank Režlsnlk. Columbus. Kans.: Joe Knafele. Franklin, Eans.: Frank Lesko?ee. Frontenae, Kans. la okollea: Frank Kerne In Bok Firm. Kansas City, Kans.: Peter BchnsUor Mineral, Kans.: John Stslc. Mulberry, Kans. ia okoUca: Martta Cos. Bingo, Kans.: Mike Pencil. Calontet, Mich. In okollea 1 raft: Shaltz In M. F. Kobe. Manistique, Mlek. la skslleal Fia^v Kotxlan. So. Range. Mich, ia okollea: 1L C. •jlkovleti Aurora. Minn.: Joslp Fnglna^ ChlHhoim. Minn.: K. Zgona. Jakoe Petrlch. OqIjr, Minn.: Joseph Sb&rabon. Ely. Minn, ln okolica: Ivan GouSe. d. L. Kapsh, Jos. J. Pesbel In Loal* PeruSek. Evcleth. Minn.: JurfJ Fotse. Gilbert, Minn, ln okolica: L. Vortl. Hibhlng. Minn.: Ivan Pouie. Kitxvllle. Mlaa. im okoUsat Jo8 ! alch. SL0VENSK0-AMERIKMSK1 KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 3S .centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.)1 — Običajni Koledar. — Strašne številk«, — Krogla. — Maska. — Bazkritelj petroleja. — Ked Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noc. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. —♦ Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija".«— Iznajditelj podmorskega Solna. Galipolis in Dardanele. Julija Romain. — Emena pošast. — Doživljaji y zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. •— Čustvena udova. • Kovač. ~ Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. *— Urednik, -—- Pohab* ljenec. «— Jje BetaiL —- O vzrokih svetovne vojne. • Petindvajset frankov, — Kako nastane strelni jarek. • Kdo je bil? — Klasični topovi. <—< Pes v voj» ni. *— Belgijska armada. * Pri generalnem štabu. •— O podobnosti dvojčkom, '— Ljubi denar. — Srečanje. Mobilizacija v Venezueli. -— Špecialitete. ~ Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. Pregl«4 dogodkov svetovne vojne,, Kitaj ski tipi. — Smešnice, — Oglasi, Blike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemSkega in avstrijskega cesarja. —. Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turika artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. ~ Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. —< Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.^-« Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln, Vojni arsenal ▼ Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort št v. 10 pred PrzemjBlom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Av* strijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarska čete na gorskem prelazu ob srbski mejL — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. >— Prizor iz Lvova. Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem, — Ruski vojni jetniki Vodljivi angleški zrakoplov. —. Bovec ■ Prestrelj-i nikom. •-» Triglavsko pogorja SLOVENIC PUBLISHING CO., « OOBTLAHDT BTRM* PTBW Y0SX, M. T« Krepar se je otresal teh beseil. — Kakor želiš. Kruno, tako pa bo! Rom pa od jutri naprej prihajal s cilindrom, saj pra imam š.> / maškarade. in z belimi roka-r icami. ako bom hotel eašo piva Bog te živi. brivska d it šil! Tako se je po umhobor.ski navadi pletla zabava in Janka .k-mikalo, ila i-iui prej zopet odide. l'a j< prikrehal ši- župan. Zo-pet ki-ik in sim-h. razodetje liovi-ce in i * svitanje. 1'ozilravil sc je tudi / Jankom. Janko! Sem misli!, da ste /,c na Dunaju. Pojutrišnjem preste, pravite.' Le dobro opravite. lahko postanete še velik jro-spod. Zakn.j pa ne .' .Se v državni zbor vas volimo, boste po dvajset kronie vlekli na dan! Zdaj. ko je bil župan tukaj, je prišla t ud j vkupna pijača na mi-2<) ta navada se j<* iiila že iik«»-1'eliiiula. ii: potem je morala š Polona noter. Polona bu/.ai'ona. — je **e-k'*l župan. —- daj st*ni roko, da ti čestitam! Zdaj ko boš oddala hi" i - i*. s.- p;-, hib ko sil; i i a «»t r'«»-Žiš. Da: Stii-iin na ramo. hajd v jamo! — ji- odgovorila. — Kaj >em jia hotela, s,,j ni dabi več ?b-tlati. šejravo je zažujrala bo-dočemu zetu — t o je vedno tiščalo vkup« ! Treba j bilo narediti konec. Otroci delajo sive lase! — Kaj sive lase! — je hitel dacar, da kdo ne prehiti. — Zdaj dobiš takejra zeta: namaže te in čr< /. noč boš zopet črna kakor kavka. Med splošnim smehom se je po ■slovi! .Tanko — nocoj uiu je manjkalo dovzetnosti za domorodno duhovitost muhoborsko. Mati Polona je zopet odšla v kuhinjo. Na poslov i vše*ra se Janka prostor pa je morala st-sti Slavica tako je zahteval župan. Dobila je svojo čašo in župan je napil. liekel je. fia niso nikdar dosti zaupali, ker je z vsemi mazili uama/aii. Krohot! Krunoslav s i j ' «rri/.al siii.*!»- brke. Plavica se je n« mirno sukala po stolu. —■ Tepa se yia vendar nismo zanašali. da j.^ tak hajduk, da nam aprrabi najlepšega dekleta! (Ži vio* Brivci* in Slavica sta sc za dovoljno odib hnila — toda ]»r<-z-£odaj > - Zaročenemu paru vsi prisrčno čestitamo, tebi Kruno-slav pa povrhu svetujemo: pazi. Ja nt; doživiš. kar ti obeta tvoje ime, da ti v zakonu ne zrase krona na tvoji maziljeni glavi — v podobi rožič kov ! _ Pom i pa i je s kazalcema vrh glave in omizje je kar vriskalo od veselja. Zupan je bil jako zadovoljen s svojim govorom, veselo so zvone-le čase, trkala sta tudi Kruno slav in njegova nevesta — kaj sta pa hotela! Toda radost jimr. ni posebna odsevala z obrazov. Potem ni bilo drugače, vsi so I silili vanj — gospod Batič je moral odgovoriti. V njegovem glasu pa je bilo nek^j. kar se ni u-jemalo z razposajenim razpoloženjem družbe. Rekel je: — V imenu svoje drage in čis lane neveste in v lastnem imenu se lepo in cifra sto zahvaljujem ua napitnici in sploh na vseh čestitkah. Jaz nisem dovtipeu elo vek, zato se dovtipnemu govoru gospoda predgovoruika in vsem drugim dovtipom tudi ne morem odzvati enako dovtipno. Zato se zadovoljitev resno besedo! Gospoda, da sem ae zaročil z gospodično Slavico, to ni nikak slab dovtip, ampak je iatinal Ia xa- Srbska sanitejca nosita ranjenega tovariša preko provisorično napravljenega mostn v bolnišnico. — ročjl sem se, ker mi je tako uka- i j zulo srce. ne pa zato. da ima slav-; na gospoda pri pijači svoje bur I ke. Ako prav sem brivec, dušo imam pa le. Hvala lepa! Mojdunaj. ta poper je bil hud ! Tako uničujočega odpora gospod Batič pravzaprav ni namerava' /.*- od kraja, pa se je bil spotoma ob lastnem govoru bolj in bolj razburil. Taka ji* bila moč njegove besede. T'sedel se je in tresla t> čelu in v očeh. tresel j. od togote in ka dar ji.* bil toguti-n. mu je usehni! vir besedi. — Prepovedujem si, prepove lujeni si! je ponavljal. — Vsako razžalj.nje si prepovedujem Tožil bom! Tako je govoril in v čast mi je šteti: dasi so mu od jeze škh* fetali zobje — meje dostojnost ni prekoračil. Omizje pa še le m dalo miru in oglasil se je Kregal*. — Tožil, seveda boš tožil, sa; moraš tožiti zaradi dviga sodni! opravil v Muhoboru. Ti boš tožil župan pa plača stroške. Krunoslav je žugal s prstom. — Sale je konec! Zdaj gre z< r. s boste že videli! Pet mojil tožeb visi — nobene ne umak nem — nobenemu ne odpustim vsi boste sedeli, vsi! Naj pa žu pan potem vam povrne stroške meni jih ne bo več treba! In š< sedeti naj gre namesto vas. Z bo pom! Izvil s«- jc un mize in odšel ii: ko je bil že pri durih, se je sponi 'ii! na klobuk na kljuki nad mi ! zo. pa se ni maral vrniti, da n< pokvari mogočnega vtiska svoje ■sa odhoda, in jc odšel kar brez njepa. Zunaj v veži jra je že pri ca kovala jokajoča se Slavica — poslušala pa je bila pri kuhinj škili vratih in ko je odhajal, hi tela na okoli, da ga je ujela veži. Z ljubečo roko ga je vedla skozi vežo v kuhinjo. Tain so ga po sadili k ognjišču, mama so sku hali vina s sladkorjem in eime lom in Krunoslav se je polago rna pomiril in tudi dar prejšnji zgovornosti se mu je zopet vrnil. hvala Bogu! V gostilni je pa tisti večer stre pla le še Mica kuhinjska. — Zunaj je bila lepa noč. Nebc temno brez meseca; na severnem delu neba so živo migljale zvezdi ee, ob jupu so se vozili oblaki. Okoli ogalov hiš. po vrheh dre ves se je lovil mehak veter in di šalo je po pomladi. Janko iz gostilne ni šel narav nost domov. Prijazna noe ga je zvabila po trgu. Sel je nocoj z doma, da se poslovi — pa se ne bi poslovil od trga, od njafortiir ulic, neite-. tih kotov, ogalov, ovinkov, od ...._____: _ _ .. • £li4 cerkve in oil olepševalne klopi, od Žabjega potoka, od mostu, od kapelice? .... Koliko spominov mu je bilo združenih z vsakim prostorčkom! Kad je imel ta svoj Muhobor. kakršen je bil: ni si kaj mogel — vse se mu je zdelo tako važno in iim-niino, kar se je tu godilo. — Nad Muhobor ni kraja na svetu ! Ce bi se res kaj uresničilo, da dobi Muhobor sodnijo in bi naneslo. da pride on semkaj za -sodnika: večje sreče si ne more želeti, ne misliti! Kako bi pa častili Muhoborei. tudi župan, in kako bi bili nanj ponosni starši! Nikdar se m bi panii odtod! Očetovo hišico bi vzdignil in sveta prikupil: velik sadonosnik bi si vzgojil, s samim plemenitim sadjem, v zpled sosedom ; kokoši bi redil za izvo/. in s hmeljem bi poizkusil —hmelj bi nemara uspeval na tem svetu. Da je delokrog sodnika pravzaprav nekoliko drugačen, mu ni prihajalo na misel. Le te skrbi ni mogel zatreti. ali bo kdaj dovršil študije, ko mu bo duh vedno uhajal semkaj v Muhobor in ko splok za suhoparno pravo in za zvite paragra-j te nima nič pravega navdušenja. Toda do nekega cilja mora priti. Kako rad bi svojima ljubima roditeljema olajšal breme staria let — dragi mamici, da bi imela pomoč pri gospodinjstvu, in očetu. da bi mu ne bilo treba tako gledat i na vsak sleherni krajcar. In ob nedeljah bi z vozom na-pravljali izlete, on in starši in ;cveda ženka; — preljuba žeuka nu je globoko v srcu spremljala vse načrte in naklepe, dasi se naravnost skoraj ni upal misliti nanjo. Tako so pa grele prijetne sa-lje, ko sta ga zamišljenega nosi-i nogi po ulici med vrtovi. Kar pa zdrami lučica — zdaj nzdaj je pokukavala izza vejevja. Poznal jo je. V onem koncu "iiše proti vrtu je imela Julka svojo sobico, lučica pa je naznanjala. d aše bdi. Vse njegovo bit-, je mu je zakoprnelo po nji, zdaj, spričo ločitvi, z neodoljivo silo. Krenil je ob plotu do lese in •>o znani stezi skoz vrt. Le mimo. :>od njenim oknom vsaj bi radi >el še zadnjikrat in potem črez Ivorišče na cesto pa zopet domov. Bližal se je luči, razsvetljene mu oknu, stopal je previdno, u mikati se je bilo nizkemu, v šumečem vetru se gibajočemu vejevju. Utripalo mu je srce. Kaj ko bi slučajno pledala skoz okno — Ud bi ji znamenje, par besed bi i i rad rekel za slovo. Toliko let ■>ta si bila tako dobra tovariša, i-ako rad jo je imel in tako rad jo ima! Da bi bila srečna! Nik-lar je ne bo pozabil, če bi ga prav ona! Na oni strani v hlevu je za-mukalo. Rjavka je — ali bi ga že poznala f Zgoraj v oknu na belem zasto-ru se je premikala senca. — To je ona 1 Še je pokonci! Kaj. če bi ji kamenček zagual v šipo — veter buči, drug ne bo slišal nego ona. Ako me ima količkaj rada. saj mora želeti in slutiti, da pridem po slovo, pričakovati me mora, nič se ne bo ustrašila. — Prav rahlo vržem. Pripognil se je, da pobere kamenček. Tisti hip pa mu skoči nekdo za hrbet, začuje se županov glas: — Čakaj me, ptie, ti bom dal mi okna pobijati, cepi jene e rezati-in hišo masa ti! — in »redno GLAS NARODA, 28. FEBRTJABJA. 191«. EF Jugaslovanska s ® Katol. Jednota B Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALAXT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Juliet, III NADZORNIKI: KIKE ZUN1CH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER &PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOIIN KRŽlSMK, Box 133, Buidine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, stev. 2, Ely, Minn. JOHN GRA1IEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "G LAS NARODA.'* Iz Avstrije. Župani in občinski svetovalci morajo k naboru. < luni občinskih predstojništev, to j«> župani in svetovalci, ki so doedaj bili oproščeni prebiranja in eruovojniške službe, morajo k naboru. Domobrausko ministrstvo je oprostitev C-lanov občinskih predstojništev od črnovojnKk«* službe preklicalo. Važno za črnovojnike. < "movojnikom-posestnikoin let nikov 1865—1871. ki so vložili *voj čas prošnje za oprostitev in •sc jim je prošnja neugodno rešila. so politična oblastva po naročilu vojaške oblasti sporočila, da i.najo ob času nujnega kmečkega dela pravico večkrat prositi za dopust, da opravijo dela na svojih posestvih. C'rnovojniki si morajo dotični urudui odgovor, ki jim ga mora oWiua vročiti, dobro shraniti ju se v slučaju potrebe nanj sklicevati, da tako dosežejo dopust za delo. Nakupovanje novega vina za vojaštvo dovoljeno. Poljedelsko ministrstvo je sporazumno z vojnim ministrstvom dovolilo, da se sine odslej naprej nakupovati za vojaštvo tudi vino lanskega pridelka, toda z omejitvijo, da se sme nakupovati vino neposredno pri pridelovalcih vin. Kdor še torej ni prodal svojih zalog lanskega vina, bo odslej naprej v položaju, da bo mogel prodati svojo vinsko zalogo lanskega pridelka neposredno vojaški u-pravi po določenih cenah. Novi predpisi glede mletja moke in zvišanja cen za moko. Notranje ministrstvo je naročilo vojno-žitni centrali, da primerno predrugači mlcvske predpisa. Tako se bo odslej redno iz pšenične moke uauilelo 3 odstotke zdroba. 15 odstotkov nove vrste moko za kuho št. 2, 04 odstotkov moke za kruh in konečno 15 odstotkov otrobov. V celoti se je sedaj izdelovanje moke zvišalo od 78 odstotkov na 82 odstotkov, tedaj na ono mero, kakor jo imajo v Nemčiji in na Ogrskem. Po teh predpisih se bo pšenica za 40 odstotkov njene teže več porabilo za ljudsko prehrano. Izdelovanje zdroba cdgovarja večkrat izraženi želji, ker jo zelo pripravna hrana iu bolnike in otroke. Odslej do nadaljnega so ne bo več izdelovalo moko za peko iu dosedanjo moko za kuho št. 1. Ker se je najboljše vrste moke moralo ustaviti, se bodo denarni dohodki občutno zmanjšali. Ravnotako bo na proizvajalne stroike moke neugodno vplivalo romunsko žito a katero bo treba plačati visoko! več vožnje in romunsko isvosno car sty ......................................................... , ......._ Odvetniki vojni dobavitelji — goljufi. V Debreeinu na Ogrskem se je nost iz Cetinja skozi Bjeloši in vršila glavna razprava proti šli- >kozi Ivanovo Korito na Lovčen. rini tamošiijim odvetnikom, ki so Pri Bjeloši se odcepi precej dobra izvrstne eeste. Poleg ceste v Ko-Jcenijo Italijani Lovčen, dokazuje tor vodi še ena vozna cesta narav- izjava generala Cadorne ob začetku vojne, tla bi se Italija nikdar dobavljali potrebščine za debre-einske vojne bolnišnice iu pri tem nesramno goljufali. Obsojeni so bili: dr. Jakob Elias na dve leti ječe in 4000 kron globe, dr. Henrik Brull na dve leti ječe in 2000 kr^n globe ter dr. Emerik Szep 'na eden iu pol leta ječe in 1500J vozna eesta proti meji nad Budvo, ki vodi na vrh Huma. Pot čez Čehu nje je bila za dovoz preskrbe črnogorskih ofenzivnih čet proti Trebinju. Bileku in Avtovcu velike važnosti. Kdor se nahaja v Cetinju. gospodari celi deželi. V primorskem delu Črnegore ne vojskovala /. Avstrijo, dokler niso v nevarnosti vprašanja o razdelitvi posesti ob Jadranskem morju, posebno pa vprašanje Lovčena. Nakaznice za krompir. Amsterdam, Nizozemsko, 25. fe bruarja. — Iz zanesljivega vira se kron globe. Kazen tega so izgubili je najvažnejša skupina planine|je doznalo. da bo nemška vlada pravico izvrševati odvetniško Lovcem To je precej ravna visoka prevzela vse zaloge krompirja in prakso za dobo treh let. Vsi trije planota, obkrožena s jjlaninskimi goljufi so Judje. Povišanje pasjega davka. Mestni svet v Pragi na Češkem je sklenil, da poviša za leto 1910. pasji davek, in sicer za vse pse za zabavo na 20 K in za pse čuvaje pa na 10 K. A' notranjem mestu se mora plačati davek tudi za pse čuvaje 20 kron. j no moke. Najmanj se bo cena zvišala pri moki za kruli, iu sicer od j 12 na 47 K pri 100 kg. Pri tej ceni .s ■ 70 gramov kruha še vedno lahko predaja po 4 vinarje. Precej višje p;, so nove cene: moka za peko in zurob 110 K. moka za kuho »t. 1 90 K. moka za kuho s>t. 2 7~> K. pšeaična ali ržena moka za kruh 47 K za 100 kg. Novi predpisi glede mletja iu nove cene so že stopilr v veljavo. Nova moka za kruli lu> pa boljša. Samo 300 gramov žita na dan. .Ministrstvo je odredilo, da se s ne odslej uporabiti za eno osebo na deželi samo 300 gramov žita na dan. Dosedanja mera za kmečko prebivalstvo je bila 400 gramov. Nova odredba ne dela nika-kih izjem med mestnim in kmečkim prebivalstvom, ki mora trdo delati in se preživljati skoro izključilo z inočnatimi jedili. Mobilizacija žen. Vse avstrijske ženske organizacije bodo v bližnjih dneh vojnemu ministrstvu stavile bistveno euakf predloge o ženskem delu zadaj za fronto. Kot prvi predpogoj za pomnoženo žensko delo v gospodarstvu iu javnih službah stavijo zahtevo, da se izpopolni varstvo mater in mladine, da bodo žene novo delo opravljale brez skrbi. Žene bodo za javno delo mobilizirane v treh skupinah: ročno in strojno delo, delo izobraženih. v tretjo skupino pridejo ženske moči /a socialne dobrodelne naprave. Ženo bodo storile na vseh teh poljih obilo dobrega, ko bodo popolnoma spoznale resnost časa. JVIjiogo žen ji- to spoznanje že dobilo in take so kakor nalašč za javno delo. Predlogi ženskih organizacij zahtevajo, naj se naj-prvo določi in pokaže, kjer povrni bi se dalo žensko delo porabiti. razdelitev delavnega časa (gospodinje naj bi hodile delat samo popoldne)t pa tudi naprave za varstvo mater in mladine bi se moralo izpopolniti in*bi jih v dobi ženskega dela morala podpirati država. Ženske za zimska cestna dela. Iz Inomosta na Tirolskem se poroča, da nameravajo za odmetavanje snega ua državnih cestah uporabiti ženske. Ženske se morajo iza to delo primerno opremiti in zglasiti. kadar zapade sneg, pri naj bližnjem cestarju, oziroma cestnem mojstru. Ženska požarna bramba. V Gratschu pri Merami na Ti rolskem je bila požarna bramba vsled vojaških vpoklieev skoro ob vse mofitvo. Da bi človekoljubna ustanova v času nevarnosti ne od povedala, so sprejeli v društvo kmečkih deklet, da nadome-o moško moči. Ženski gasilski pridno vadi Glavno mesto Črnegore (Jethije. poleg Madrida najvišje evropsko prestolno mesto {Cetinju 638 m. Madrid (j58 m. Monakovo 520 ni. a vsa ostala prestolna mesta niž-je od 200 m), oklepajo od vseh štreni visoke gore. Cetinje je sedež kralja, ali kakor pravi navadno Črnogorec, "gospodarja", ter vseh državnih in cerkvenih oblasti. Cetinje se od večjih vasi razlikuj. samo v tem. ker so hiše večinoma pokrite z opeko in ker ima nekoliko še precej lepih javnih poslopij. Via dike-gospodarji Črnegore so imeli svoj sedež \ samostanu pod Orloviui kišjem. Tu je bil '•najstarejši dvor" črnogorskih vladarjev, a za turških vpadov je bil tudi trdnjava ter nas spominja davne črnogorske preteklosti, ko je bil vladika obeuem tudi knez, a samostan obenem trdnjava. More se reči, da je tukaj okamenjena najslavnejša stran črnogorske zgodovine. V samostanski cerkvi so zakopani nekateri črnogorski vladike gospodarji. med njimi tudi prvi vladi-' k:: iz rodu Petroviča Njeguša, Peter 1. "sveti". Malo višje od samostana se vidi stolp, katerega so v prejšnjih časih krstili za '"Tablja". ker so na njem Črnogorci obešali lobanje znamenitej-ih Turkov, katere so v bojih pobili. Danes se nahaja v tem stolpu največji «von cele Črnegore. Ko se je vrnil leta IS.'JS. vladika Peter II. Njeguš iz Rusije, je pričel zidati na Cetinju nov kne-ževski dvor. v katerem je bilo 25 sob. Skupaj z vladiko so stanovali vsi senatorji in knežji tajnik. V obširni dvorani tega dvora je zbiral v zimskih večerih vladika Peter II. svoje Črnogorce. Tukaj seje z njimi pogovarjal, pretresal državne posle in poslušal petje junaških pesem. V eni sobi je imel vladika za svojo zabavo biljard zato so Črnogorci po njem imenovali knežev dvor ' Biljarda". Ta dolgi knežji "stari dvor" je obdan z visokim, močnim kame-nitim zidom, a na vsakem od štirih vogalov se nahaja stolp. Ti stolpi so bili zgrajeni v brambo proti turškim napadom. Danes se nahaja v domu Petra II. " rezi zemlje škole" (bogoslovje z gimnazijo^. a v prvem nadstropju ministrstva in uradi. Na dvorišču tega poslopja stoje še danes kot žive priče črnogorskega junaštva oni topovi, ki so bili osvojeni pri zavzetju mesta Žabljaka 1. 1835. to prvo ugradbo v neposredni bližini osamljenega starega samostana se pričenja današnje Cetinje. Šele sedanji kralj Nikola je dal sezidati nov dvor, v katerega se je preselil iz *fBiljarda". Pred tem "novim dvorom" stoji pri vhodu kraljeva straža ("perjanici"), na dvorišču na vi-iokeiii drogu se vije kraljeva zastava. Malo v stran od kraljevega dvora je bila sezidana pred pai leti zelo ukusna enonadstropna palača prestolonaslednika Danila. Lepa stavba je še "Zetski dom To je pravzaprav čitalnica, al. ima prostor tudi za predstave "Zetski dom" je središče dru štvenega življenja. Cetinje šteje okoli 5000 prebivalcev in ima od leta 1891. tudi vodovod. Kljub vsemu napredka Cetinja pa moramo pripomniti, da ni pripravno za prestolno mesto bivše povečane Črnegore in se je že tudi raz pravljalo, da se prestavi sedež črnogorske vlade v kak drog kraj. Glavno mesto Črnegore je stra-tegično velevažno. V mestu «e križajo vsa pota, ki. vežejo razne dele Črnegore. V Rjeko, v Niksič vrhovi Babljakom, Jezerskim vrhom in Treštanikom. V bližini Treštanika se nahajajo izvili ta-koimenovanega Ivanovega korita, ki odtekajo v Blatišta, kamor izginjajo skozi o oži ravni k. Proti Jezerskemu vrliu se vzpenja Šti-rovnik; oba se spuščata v strmih pobočjih k Boki Kotorski. dočim se spušča Lovčen polagoma v ravninah proti Njegušu iu Cetinju ter na u j njegovi strani ne odteka noben potok. Po LovČenu se je nekoč tudi celo cetinjsko polje zvalo Lovčenski dolac. Lovčen je najčešče imenovani vrhunec Črnegore, to je "sveta gora" Črnogorcev kot grob slavnega pesnika in kneza vladike Petra II. Njeguša. Lovčen, najvišja planina primorske skupine, je krona široke in visoke planote, ki zapira zaledje veličastne Boke Kotorske. Sedlo Krstae (984 m) tvori prelaz iz Kotora na Cetinje. a nedaleč teče po strmem pobočju politična meja med Avstro-Ogr-sko in Čraogoro. Lovčen se deli na dva glavna grebena: Stirovnik (1723 m^ in Jezerski vrh (1057 m) ali Lovčen v ožjem smislu. Od povsodi v Čr-nigori. z Durmitorja kakor s Ko-niova, se vidijo značilne oblike Loveena, in že preje, nego krene parobrod v Boko Kotorsko, pozdravlja pomike z višine Lovčen. Krog Lovčenovih hribov brije neprestano hladen veter, tako da se odpira odondi na vse strani krasen rjuigled. kakoršuih je malo v Črnigori. Zares, pesniška duša kneza Petra II. je morala vedno pohitevati na ta veličastni vršac, s katerega se odpira diven pogled na vse strani. Pa tudi priprosti Črnogorec gleda z zanosom na svojo sveto goro ter jo s ponosom kaže tujcu. Da. Lovčen jc tako prirasle} k srcu vsakega Črnogorca. da si Črnegore brez Lovčena niti misliti ne more. Lovčen je najvišji vrh kraške skalnate stene, ki zapira črnogorsko visoko planoto Njeguš prot Kotorskemu zalivu in proti planoti Župa. Pobočjo tega gorskega nasipa je visoko približno 11 metrov, Lovčensko gorovje samo se pri Štirovniku dviga do 1759 metrov nad morjem. Avstrijsko-čr-nogorska meja gre v črti nekoliko pod grebenom gorovja pri Pestiu-radu do 1079 metrov visoko; kjer se vije glavna cesta v Črnogoro in stara gorska cesta iz Kotora v Njeguš. meja se nato po vspne in se vije onstran gorske ceste ob Lovčenu kakih 800 m visoko čez prelaz Goliš, kraj Stoja-novič in utrdbo Kosmač do gora nad Sutomorom in Spičem. Vrhovi Lovčena. ki ga smatrajo Črnogorci za sveto goro in za znak svoje dežele, pripadajo Črnigori. vznožje in strmi robovi so avstrijski, dasi so tu tudi skupni pašniki, na katerih pasejo skupno čredo črnogorski in dalmatinski pastirji. Meja pri Kotoru je za Avstrijo tako neugodna, da se nahaja no :ranji kotorski zaliv v vedni nevarnosti. Kotor postaja v zadnjih letih, posebno odkar je izbruhnila vojna z Italijo, vedno važnejši, saj se tu nahaja avstrijsko drogo za Puljem najvažnejše morsko utrjeno morsko pristanišče. Vprašanje, naj se meja na Lovčenu uredi, se je »zadnja leta večkrat izprožilo. Prvič so je izpro-žili. ko so pričeli Črnogorci ob aneksijski krizi utrjevati zapadne lovčenske strmine. Izprevideli so, kakšna napaka se je storila svoj-3as, ko so določali mejo med Čraogoro in Dalmacijo. Vprašanje Lovčena se je drugič izprožilo ob balkanski vojni 1. 1912. med pogajanji s Črnogoro o Skadrskem jezero. Gospodarskega pooneua pač to kraško robovje nima, vojaško je pa Lovčen za Črnogoro le važen v slučaju napada na Avstrijo. Črnagora se je vedno trdovratno branila, naj se uredi meja tako, kakor je želela Avstrija. V prvi vrsti so črnogorskega kralja v tem ozira hujskali takratni avstrijski zavezniki Italijani. Bolj kot Črnogorci so Italijani ljubosumno stražili gorskega orjaka, o katerem so zn&i, da zmanjSujo da bo izdala za krompir posebne karte. Vsaka oseba ne bo smela porabiti na dan več kot en kilogram krompirja. Kakor je znano, je nemška vlada še pred par tedni prepovedala prodajati mesarjem v torek in v petek meso. Vsaka o-seba dobi po štiri in pol funta kruha na teden. Irski izseljenci. London, Anglija, 23. februarja. Po ravnokar objavljenih Statistikah se je izselilo leta 1915 10,395 Ircev, približno polovico manj. kakor pa se jih je prešnje leto. V vojaških letih jih je bilo od teh samo 25 odstotkov. Po večini so bili vsi drugi izseljenci ženske in otroci. Morgenthau v Washingtonu. Washington, D. C.? 25. febr. — Henry Morgeuthau. ameriški poslanik v Turčiji, ki se je pred kratkim vrnil sem. je bil pri predsedniku Wilsomi v avdienei. Sporoči) mu je natančno o razmerah v Turčiji. posebno o razmerah, v katerih žive tamošnji Amerikanci. Časnikarskim poročevalcem je rekel diplomat, da je prišel po o-pravkili v Združene države. Njegovo mnenje je. da bi bilo najbolj še, če bi bili poslaniki vsako leto ic vsaj par tednov doma. Preskusuja vseh rezervnih ladij. Washington, D. C., 27. febr. — Nocoj se je izvedelo, da je odredil .nornariški department Združenih lržav pregled vseh rezervnih ladij Združenih državah, da se bo ve lelo, koliko jih more dobiti vlada Združenih držav na razpolago \ »lučaju kake potrebe. Rusija kupuje bojne ladje. London, Anglija, 27. februarja, z Kodanja prihaja poročilo, da je kupila Rusija od Japonske šti ri bojne lad je, ki so jih v rusko japonski vojni Japonci vzeli Rusom. Nesreča. V neki pekariji v Brooklvnu jc :>adel 22-letni pek Chas. Cassidj / peč. Tovariši so ga takoj pote ^nili ven in poklicali ambulančni /oz. ki ga je prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje zelo nevarno. Končana stavka. Ansonia, Conn., 26. februarja. Družba American Brass Co. je izjavila, da bo zvišala svojim usluž-jeneem plače. — Delavci, ki so že /eč dni stavkali, se bodo vrnili v jondeljek zopet na delo. Gabriele d' Anunzio ranjen. Pariz, Francija, 26. februarja. Italijanski vojni pesnik Gabriele Anunzio je bil pri nekem zrač lem napadu lahko ranjen. Zdaj se sdravi v bolnišnici. Sneg na Francoskem. Pariz, Francija, 26. februarja. Po severnem delu Francije že tri ini neprestano sneži. Železniški in brzojavni promet sta na več mestih prekinjena. Vlak skočil s tira. Cortona, Italija, 26. februarja. V tukajšnji bližini je skočil s tira vojaški vlak. Devet oseb je bilo ranjenih, petdeset pa nevarno poškodovanih. Prepoved uvoza dragocenosti Berlin, Nemčija, 27. februarja. Nemška vlada je izdala odlok, ki prepoveduje uvoz takih dragocenosti in predmetov razkošja, ki se jih lahko pogreša med vojno. Ta uamen nemške vlade je bil že dol-to časa znan iu kakor pravi "Reichsanzeiger", bo stopila vlad na odredba takoj v veljavo. Prepoved se tiče med drugimi stvarmi tudi kavijarja, likerjev, šampanjca, rozin, svile, čipk, pahljač, slik, kipov, draguljev, zlata, srebra, igrač in še mnogo drugih razkošnih predmetov. I*C» BX delavce ta delati v usnjarni. Do bra plača in stalno delo. G. Moench Sons Company, (12-2 v d)_Qowanda, N. T . & vsebino oglasov nI tdforof* ** m iip^ifti m mamtero ... 'm .JJ.^, JiMi.ii ■aik-^.'lit^Jfcjil^iL.Ž^mM- jv'cr. . Rad bi izvedel za naslov svojega brata JAKOBA ČESNIK. Doma je iz vasi Palčje na Notranj skem. Pred šestimi leti je bival nekje v Coloradu. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se sam oglasi svojemu bratu: Frank Česnik, Box G23, Greens-burg, Pa. (26-29—2) 1DINI SLOVENSKI SALOOH v Duluth, Mian. Rojakom Slovencem cast&ajam, da s« nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje i* deta) ftrami W. Michigan St. štev. 411 Za obilen poset se priporočam JOS. SCHARABON. Čudovita zdravljenja. Če trpite n» boleznih na plinčih, j v želodcu, jetrih, obiati><, na katarju, revmatizniu ali živcih, — ne odlašajte niti en dan, temveč ee informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ee jih rabi v največjih evropskih eanatorijih, ki so pomagaii | stotinam vašib rojakov, ki bo bili ▼ bresupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Pcraaacnt Bid*. 746 Eadid Aren«, Cleveland, Okio. Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE sa leto 1916. En iztis (6 knjig) Klane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto. ki znaša za Ameriko kakor vedno i dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto. dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEVLJEV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se za-morc pokriti celo steno ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York, N. (5-1—29-2 v 2 d) ~ MIWYQBC fv? ifiip < si, " I? rX [■^tSto^BB Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1918 Cena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlacdt St., New York U zalogi ga imajo t ud; aekateri naji zastopniki: Frank Sakser podrušDic? 3104 St. Clair Ave., Clev« •and, Ohio. Charles Karli nger; 39-' St. Clair Ave. Cleveland, O Pr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnui St., Conemaugh, Pa. L. Baiant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St.? N Chicago, IU. E. Svetlin, 1016 St. Clait Ave., Sheboygan. Wis. Alois Rudman, 737 Roi aies Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 832 E. Ohic St., Pittsburgh, Pa. M. Peraiek, Ely, Minn, in več drugih naiih za3topni tov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Rok Firm, Frontenac, Kansas. Jakob Petrič, Chisholm Minn. Frank Gabrenja, John stown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — Minn. Mat. Samp, La Salle, EL Frank Skok, 438 52 Ave Vest Allis. Wis. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine, okr.reiost in necib-rnost skJep«T in mišic. Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — '25 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od m F. AD. RICHTER & CO. g 74-SO Wa*liiagtoa St. New York. N Y. POZOR ROJAKI! Naiuspešnije rrar.ilo za žen.-ke kakor tudi 7.1 mo/te brke in hr.idu. OJ t^ -a morila rastejo v Gtih Itnlmh krasni ^r>=ti in dol^i asje r:a!;i r tudi Kio^Kim krasni !>r-.i in brada /i nel««i'iodpadali in «M>iv«>li. lievmatizem, k> >>tibol i!i trganje v r kah. ri-.'^ah i;j v kri -u, v osmih dne p 't»»3nomn tizdra-vim, rane. opel iir:*-, ! ule. tur- ! t,- iti rr:nte. i-itn«.1 i-:'irT 4«-«-!ra. o-eb'ine v i>ar dn«n i>u- po-r.onia o'tambnro po najnovej icm aiste-bu in najpopa!n«i-iih umetaiikifa načrtih. Okrašene ac z biseri ia T-akorr-t-nlmi rožami. Velika caloKa vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter linih sloveuskih p!o5č i. t. d Veliki iloetrova-ni cenik s slikami poS.jem vsakem« saeton]. Ivan Benčič 4054 St. Giir An. ffl«v*iA£(l Okla. io x Podgorico vočijo i» C^tiaj« ^o111® ,Kotora. _ - vi»oko j« kako draft t to namenjeno kupiti hanflero, aaatav«, inffiwa Mh^manta, kape Itd., ali pa kadar potrebujete uro, veriHco, priTeak% pntane Itd^ ne kupite prej nikjer, dm tudi mene M Mm Tpralafe pjiiiilM Vaa itue le Se. pa «1 bodete prlbranili dolarje. * Omtkm , ve« trak polIljaM bcMplaino. Piliti pošli i IVAN PAJK & CO.,.Conemaugh, PmT Baz 828. / GLAS NAHODA. 26. FEBRUARJA, itfie Cc S\ EMILE QABORIAU: GOSPOD LECOQ S-_ 1' t Nadaljevanje). ENOINDVAJSETO POGLAVJE. C'Iov. «iki duii nima nobenih mej. toda človeške moči ho omejene. Ko je hodil mladi detektiv kakih pet minut po cesti, se mu je začelo vrteti v plavi in kolena «o mu klecala. -— Narava je zahtevala svoje: Spanja jc bil potreben, že dva dni in dve noči je bil neprestano na noeah. — Pa. mi v>aj ni slabo? — je vprašal samega sebe, ko je sedel tla klop. — Ne to ne sme biti. — Moram in bom. S čudovito energijo »e je premagal iu odšel na prefekturo. — Vprašal je za Absinta pa ni nikdo vedel ničesar o njem. — Nadalje tudi ni mogel izvedeti, kje je stanovala sinaha stare krčmarice. Ko ko tfa zagledali tovariši, so začeli briti Ž njega norce. — Ti pa res srečen — so pa dražili. — Mogoče je pa Maj kak kralj. — Daleč boi še prišel fant! Tako mlad si še, pa si že tako pameten. Leeoq t»e ni zmenil za ta nami ga vanja. — Skrbelo ga je, kje je Absint. — Tudi v javni mrtvašnici niso ničesar vedeli. Medpotoma je stopil v gostilno, naročil dobro večerjo in steklenico Ui nega vina. — To ga je popoima oživilo. — Sedel je v kočijo in ne odpela! na Kolodvorski trg. V vsako gostilno je stopil, v vsaki vprašal, če poznajo nekega delavca pod imenom Maj. V vsaki gostilni je dobil odgovor: — Ne poznamo. — Ga nismo videli. Sledjič jc dospel v neki hotel na Kue de Saint t^uetien. — V pitami je aedcla ženska, ki je bila s hrbtom obrnjena proti vratam. — Pred seboj je imela lepega velikega kosa. — Lep večer, madama. kaj ne? — jo je pozdravil. — Kot vidim, učite hvojepa papagaja. - To ni papagaj, gospod — je odvrnila ženska. — To je kos. Hotela bi. da bi znal po nemško vprašati: "Ali si obedoval?" — Ali znajo kosi tudi govoriti? — Seveda. — Ali še niste vedeli? — Madama, jaz bi rad govoril z lastnikom tega hotela. — Jaz sem lastnica, gospod. — Tako, tako? — V Lipskem sem se bil govoril z nekim delavcem, da se bova s« stala v Parizu v t**j okolici. — Čudno se mi zdi. da ga št zdaj nisem našel. — Morda je pri vas ustavil? — Maj se piše. — — Maj . — je ponovila hotelirka — Maj ?____ Zdi se mi. da je prišel v nedeljo proti večeru v Pariz. Ženski -e j»* obraz nenadoma zjasnil in veselo je vzkliknila: — Črtkajte! Ali ni to človek srednjih let, srednje velik, ki ima črne lase in jako žive oči? Leeoq je vztrepetal po vsem telesu. — Ta opis se je natančno strinjal z Majtvo zunanjostjo. —• Da, res je — je pritrdil — tak je moj prijatelj. — Da, gospod, na pustno nedeljo popoldne je prišel k meni. — Odkazala »^m mu i»obo v petem nadstropju. — Ker ni bilo natakar ja tukaj, je rekel, da bo sam nesel kovčeg v sobo. Rekla sem mu. da naj kaj je, pa mi ,ie odvrnil, da ni lačen. — Deset frankov mi je dal na roko, potem je pa odšel. — Kje pa jc zdaj? — je vprašal Leeoq. — Od tistega časa se ni več vrnil. — Mogoče se mu je kaj pri petilo. — Res je. da govori francosko, toda Pariz je za tujca zelo nevaren! — Včeraj sem naročila natakarju, da naj sporoči zadevo po licijskemu komisarju. — Včeraj ! Komisarju ? — Da, samn ne vem. če je natakar izvršil moje naročilo. — Do volite, da poklicem natakarja. Leeoq je bil tak kot da bi ga bil kdo polil z vodo. — Torej je morilec govoril resnico- — Ali je to mogoče ? — Potemtakem imata Gevrol in kaznilniški ravnatelj prav. — Take misli so mu bliskovito čvigale po glavi. — Toda za premisljanje ni imel posebno velike časa. — Vstopil .ie natakar, debel možak, kateremu je že obraza sijala dobrosrčnost. — Frie — je rekla krčmarica — ali si bil pri komisarju? — Da, madama. — Kaj ti je rekel? - S komisarjem nisem govoril, pač pa z njegovim tajnikom gospodom Kazimirjem. — Rekel mi je, da naj se nikar ne razburjam iu da bo tujec ie sam prišel. — Dozdaj ga še ni. Natakar je skomignil z ramami kot da bi hotel reči: — Kaj me briga! — Vidite, gospod — je rekla krčmarica, ki je bila prepričana, da je ne bo več nadlegoval. Toda Leeoq še ni hotel oditi. — To je neprijetno, zelo neprijetno. — Dozdaj še vedno ne vem, če je bil ravno oni človek pri vas, katerega jaz iščem. — Kaj še zahtevate gospod, s eim naj vam postrežem" Leeoq je grizel ustnice in premišljal, kako naj pride iz te zagate. — Na vsak način je hotel doseči, da bi mu pokazala krčmarica knjigo, v kateri so zapisani vsi gostje. — Gospa — je rekel — ali se res spominjate, da je njegovo ime Maj ? Maj---Maj.... Se enkrat dobro premislite. — Saj ne morem držati vsega v glavi. — To je pa Čudno. — je mrmral detektiv toliko slišno, da gu je krčmarica slišala. — Pri nas na Angleškem je drugače. — Pri nas voišejo vsakega, ki prenočuje v hotelu. —Saj tudi pri nas v Franciji delamo tako. — Če hočete vatn pokažem knjigo. — Moj Bog, zdaj pa ne vem. kam sem djala ključ! Ko jc iskala ključ, jo je Leeoq nepremično opazoval. — Bila je stara kakih štirideset let. srednje postave in še precej lepa. — Lase je imela plave, njen pogled je bil odkritosrčen, njen glas prijeten. — Ah! — je vzkliknila — tukaj je. Odprla je miznieo. vzela iz nje knjigo za tujce in začela listati po njej. — Poglejte gospod, tukaj je: — Maj. brez imena, potujoči u-metnik, prišel iz Lipskepa. brez listin. — Ah, zdaj sem se spomnila. — Jaz namreč nisem tega zapisala, ker sem ravno iskala drobiž, pač pa on sam. — Saj vidite, da se njegova pisava popolnoma razlikuje od moje. — To je bil jasen dokaz. — Leeoq ui vedel kaj bi počel. — Ali pa tudi veste, da se je mož sam zapisal v knjigo? Krčmarica je za korak odstopila, začudeno ga je pogledala in rekla: — Gospod, jaz menda vem. kaj govorim. — Kaj pa mislite? Leeoq je uvideL da je rekel nekoliko preveč. — Oprostite, samo Še nekaj. — Ali imate kovčeg onega človeka f Veliko uslugo bi mi napravili, če bi mi ga pokazali — Ali ae vam blede? — Vam, da bi kazala kovčeke svojih go-5*tov? t= Hjij pa mislite, da sem jaz? -- Kaj pravzaprav nameravate? — V pol ure boste izvedeli! — Po teh besedah se je obrnil in odšel. Na trgu de Roubaix je skočil v kočijo in naročil vozniku, da naj ga pelje k policijskemu komisarju omenjenega okraja. Rekel mu je, da mu bo dal pet frankov napitnine, če bo hitro vozil. — Po preteku pol se je že vrnil v hotel s policijskim komisarjem in ključavničarjem. — Moj Bog, policija je pri nasi — je vzkliknila krčmarica. —■ Kaj takega se pa še ni prigodilo v moji hiši. Detektiva se nista veliko zmenila zanjo. — Šla sta v peto nadstropje v Majevo sobo. — Sredi sobe je ležal kovček, na njem sta bila prilepljena dva železniška listka, da je bil oddan v Lipskem. — V kovčeku je bila obleka. Ko se je vračal Leeoq po stopnjieah, se je moral držati za ste-no. V glavi se mu je vrtelo in malo je manjkalo, da ni omahnil po tleh. — (Nadaljevanje prihodnjič). Otroci izdajatelji časopisa. |šlo na bojišče. Poroča se o vsem V neki vasi na Nemškem je pri- in vsakem. Svojei napišejo k te-šel učitelj na lepo misel. Dal je od mu se pozdrav in časopis se od-svojih učencev izgotoviti neko vr- pošlje. Tako izvedo vsi enako, kar sto časopisa, to se pravi, otroci so bi radi vedeli. To se razume, da morali tedensko poročilo o vseh ga vsi sprejemajo s hvaležnostjo dogodkih v vasi tolikokrat prepi- in priznanjem. V mnogih vaseh šoti, kolikor mož je iz te vasi od- Thiiringa posnemajo ta 2gled. dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. vsakovrstne tiskov ih« izvbauje po nizkih CENAH, ■ »SB • • delo okusno • • * • m m czvr&uje prevodi t druge jezike ■ e * ■ unijsko organizirana ■ • m a POimNOBT Ml društvena pravila, okrožnice — pamflet1, ceniki i T. d. TIA NAMOČILA POftUm Ml SL0YENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. *M MODERNO UREJENA TISKARN GLAS NARODA Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Be rte pL Sut trier. "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim ulitkom prebral ln v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na človeka tn obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je mnrla madame Stael al bilo tia svetu tako alavne pisateljice kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljSl časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovskl: To knjigo bi človek naj raj 5e poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Griegiach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z, orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečeta, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ Solab ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spi. ■ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir____ Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1880 r Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu Jo bom po-sudil. Nej bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Bil žnjo krlžemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski Je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-6ki strokovnjak, noben državnik, pae pa priprosta ženska Be rta pt. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mlrilm, da se ne bo nikdo več navduSeval za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV. Naročajte Jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street^ New York City, N. Y. "GLAS NAHODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V EDAUtKNIH DSlAV AH. — NAROČIT« 91 lAVli CANNABIS* MMi m>hflr— | hu i/lmlll wiolime. 4« Ml be kratki* ebfekal ari MH ■ stopal* Mr. ZVONKO JAKSHS, ki j« pooblaščen pobirati aaroiml-ao tn ia dajati tosadevna potrdila. Cpravniitvo "Glas Naroda'* Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim poraa