POETOVIO V RIMSKEM OBDOBJU BRANE LAMUT Po posegu Oktavijana na zahodni Balkan v tridesetih letih prvega stoletja pred našim šte- tjem, se je Rim zaradi strateških in gospodar- skih interesov sredi drugega desetletja ponov- no odločil za prodor, meja države se je posto- poma pomaknila do Donave. Ena od smeri prodorov je verjetno vodila tudi ob starodavni »jantami poti« proti severozahodu. Na mestu, kjer je trgovska pot na najugodnejšem preho- du prečkala reko Dravo, je ležalo naselje Po- etovio, z imenom keltskega ali celo ilirskega jezikovnega porekla. Zaradi strateške važnosti so Rimljani naselje z zaledjem odtrgali od No- rika in ga vključili v provinco Ilirik. Prebival- stvo novo osnovane province se je po dveh de- setletjih zasedbe uprlo v znanem ilirsko - pa- nonskem uporu (od 6. do 9. n.š.). V ta čas sodi verjetno prihod legije VIII. Avguste v Poeto- vio, kjer je ostala do vlade cesarja Klavdija. Po zadušitvi upora je bila provinca Ilirik razdeljena in Poetovio je pripadla provinci Panoniji. Arheologi predpostavljajo, da je le- gijski tabor stal na desnem rečnem bregu, na današnji Hajdini pod rečno teraso (na podlagi pogostosti legionarskih nagrobnikov in kasne- jšega zaključka vodovoda). Na koga so Rimljani naleteli v teh krajih in kakšen je bil odnos do staroselcev, o tem vemo bolj malo. Plinij poroča, da žive na po- dročju ob Dravi, Serapilli in Jasi. Za slednje vemo, da so živeli na vzhodu našega področja okoli Varaždinskih toplic (Aque lasae), raz- merje med Serreti in Serapilli pa je manj jas- no. Na podlagi anaHze je v tridesetih letih lin- givist A. Mayer mejo med njimi potegnil pri- bližno po Dravi: severno naj bi živeli Serreti, južno pa Serapilli. Drava, ki je bila že od pozne bronaste dobe važna komunikacija z vzhodom, je ljudstva povezovala in obenem tudi ločevala. Na področju kasnejše rimske kolonije poznamo v prazgodovini vedno dvoj- no poselitev: na levem rečnem bregu (grajski grič, Rabelčja vas) in na desnem bregu (Hajdi- na). Tudi neposredno pred prihodom Rimlja- nov je enak položaj: na eni strani je poseljena Hajdina (najdba keltske lončarske peči), na drugem rečnem bregu pa Panorama in Grajski grič (slučajne najdbe). Po nekaterih predvide- vanjih naj bi naselbina na levem rečnem bre- gu nosila ime Poetovio. Rimljani so poleg le- gijskega tabora zgradili še naselje najrazlič- nejših obrtnih delavnic, ki so bile potrebne za vzdrževanje vojske. Takšno naselje so imeno- vali canabae; običajno jih lociramo na teraso nad taborom (na današnji Spodnji Hajdini), tja , kjer je kasneje zrasel zaselek - vicus Fotunae. Takšna trodelna poseljenost, naselje staro- selcev, legijski tabor in canabae, je značilnost večine obrambnih rimskih postojank ob Do- navi (Vindobona, Camuntum, Brigetio, Aquincum, Singidunum in Viminacium) in poselitev Poetovione v tem času odgovarja splošnemu rimskemu konceptu. Ta se ni spre- menil niti v času cesarja Klavdija, ko je legijo VIII. Avgusto zamenjala legija XIII. Gemina. Ta je za potrebe legijskega tabora in canab zgradila vodovod od Frama na Pohorju do Hajdine, kar dokazujejo legijski žigi, najdeni na več opekah vodovodnega kanala. Kako do- bri zemljemerci so bili Rimljani, nam priča potek vodovoda: znali so v ravnini z minimal- nim padcem poiskati najugodnejšo traso, ki se na nekaterih odsekih sklada z današnjo nape- ljavo. Tako je bila leta 1989 ob polaganju no- vega vodovoda ob gradu Ravno polje pri Kungoti najdena tudi rimska trasa. Zemlje- mersko znanje Rimljanov se kaže tudi pri iz- gradnji cest, ki ponekod na Ptujskem in Drav- skem polju potekajo podobno kot današnje. Državne ceste na področju Poetovine sta gra- dili in vzdrževali v prvem stoletju prav ome- njeni legiji. Tabor legije XIII. Gemine v bližini Poeto- vione je znan tudi iz pisnih virov. Tacit piše o sestanku legijskih poveljnikov, ki so leta 69 sklenili brez odlašanja kreniti z razpoložljivi- mi legijami v Italijo, kjer so premagali Vespa- zijanovega konkurenta in odločilno pripomo- gli k ustoličenju novega cesarja in z njim fla- vijske dinastije. Urbanizacija v provinci Panoniji je tekla postopno. Prvi sta status mesta - kolonije, do- bili Emona in Savaria, že v času julijsko- klavdijske dinastije. Cesar Trajan je na prelomu prvega in dru- gega stoletja prestavil legijo XIII. Gemino na Donavo, naselju ob Dravi pa podelil nekje med leti 103-105 status mesta, ki se je po njem imenovalo COLONIA ULPIA TRAIA- NA POETOVIO (Ulpia po cesarjevem rod- binskem imenu), svobodni prebivalci pa so dobili pravico voliti v rimskem okrožju PAPI- RIA, v volilnem okrožju cesarja Trajana. Ce- sar je dal ob podelitvi mestnih pravic postavi- ti, kot je bil običaj, neko javno zgradbo (mor- da terme) in dogodek zaznamovati z napisom, izklesanim v marmorno ploščo. Provinca Pa- nonija je bila na začetku 2. stoletja razdeljena na Spodnjo in Zgornjo, Poetovio je bila dode- ljena slednji. Trajan je več svojim odsluženim vojakom podelil zemljo v zaledju Poetovione. Njihovi nagrobniki pričajo, da gre večinoma za vetera- 161 ne legije XIII. Gemine, ki je prej tu domovala, pa tudi za vojake nekaterih drugih enot. Med j njimi naj omenimo le K. Kornelija Vera, ki je prejel dvojno mero zemljišča, kot nam priča njegov nagrobnik, danes vzidan v severno ste- no mestnega stolpa. Valerijci so bili potem vse stoletje najvplivnejša družina v mestu, tudi znameniti Orfejev spomenik oziroma »pran- ger« je nagrobnik enega od »županov« iz te družine. Najvišje od vseh pa je segel Mark Va- lerij Maksimijan, ki se je po uspešni vojaški karieri povzpel do senatnega plemstva in leta 184 postal konzul v Rimu. Mesto je dobilo svojo samoupravo. Na pod- lagi cenzusa so sestavili ordo Coloniae Ulpiae Poet., izvolili so svet desetih mož (decurione- s), ki se zelo pogosto javljajo na nagrobnih na- pisih. Na čelu mesta sta bila dva župana ozi- roma sodnika, ki sta izrekala pravdo (II viri iure dicundo), ali pa so izvolili njuna na- mestnika (praefecti pro II viris iure dicundo), včasih pa so postavili celo štiri (IUI viri iure dicundo). Na vsako peto leto, ko je bila odme- ra davka - census, sta se župana imenovala II viri quinquennales. Volili so tudi mestnega fi- nančnika (questor) ter mestnega arhitekta, ki je bil odgovoren tudi za red in varnost (aedil), znani pa so še nekateri nižji uradniki. Za razliko od Emone, ki se je razvijala v okviru nekdanjega vojaškega tabora, je Poeto- vio zrastla v mesto, ki se je raztezalo v več ki- lometerski liniji vzdolž glavne ceste (Jadran - Donava), od današnje Hajdine na zahodu do Rogoznice na vzhodu, obe polovici mesta pa je v prvem stoletju in v začetku drugega stole- tja povezoval lesen most preko Drave, ki je ta- krat tekla približno za eno širino jugozahod- neje, tako da so njegove ostanke odkopali na suhem. Tako je rimska kolonija v 2. stoletju prvič združila v celoto prazgodovinski poseli- tveni lokaciji. Mesto, razpotegnjeno ob glavni cesti, lahko v grobem razdelimo v nekaj četrti. Na zahodu (Hajdina) je stala poslovno - tr- govska četrt, od tod pa do Drave (Zg. Breg) re- prezentančna četrt, onstran reke, na današ- njem Muzejskem trgu, na začetku Vičave in na Panorami se je razprostiral forum, na graj- skem griču je bila verjetno opazovalnica in svetišča, preko Grajene na vzhod pa se je raz- prostirala obrtniška četrt. Takšna razdelitev je seveda močno poenostavljena: tudi na Hajdini in Bregu nahajamo sledove raznih obrtnih de- javnosti. S podelitvijo statusa kolonije je mestu pri- padlo obsežno zaledje (ager). Poetovionski ager je na zahodu mejil na ozemlje Celeje (ne- Odsek kanala rimskega vodovoda Fram na Pohorju - Poetovio pri Kungoti ob gradu Ravno polje, 1. stol. n.St., ob njem sodobna vodovodna napeljava. Izkopavanja in foto Ivan Tušek 162 kje zahodno od Črešnjevca), na severu na oze- mlje Flavije Solve (Wagna pri Lipnici). Na Dravskem polju je ozemlje vključevalo Starše, Hoč pa ne več, potem je meja tekla po Slo- venskih goricah in dalje, po Muri, na vzhodu je ager morda vključeval Varaždinske Toplice (posvetilni napisi Poetovioncev), na jugu pa je segal do vrha Haloz, ali še dlje, tako daje me- jil na ager Andautonije (Ščitarjevo pri Zagre- bu). Nadaljnje ugodnosti je mesto prejelo za časa cesarja Hadrijana, ugodnosti, ki so Poeto- vio dvignile nad običajno provincialno me- sto. Takrat začne delovati na zahodnem obro- bju mesta postaja carinske službe, ki je bila organizirana vse od meje z Recijo (današnja Švica), obsegala je Norik, nekdanjo provinco Ilirik, Mezijo in segala s pasom ob Donavi vse do obale Črnega morja (publicum portorium Illyrici). Carino je dal cesar za določeno vso- to v zakup, običajno so se s tem ukvarjali lju- dje iz srednjih plemiških slojev (equites). Ne- kaj zakupnikov nam je znanih z napisnih marmornih kamnov tudi po imenih. Ker je šlo pri zakupu za večjo vsoto, jo je po navadi založilo več ljudi, v napisih se omenjajo obi- čajno zakupniki tretjine carine. Za opravljanje carinske službe so lastniki nastavili izobraže- ne sužnje, večinoma iz grško govorečega vzhodnega dela države. Po tem sistemu je ca- rina funkcionirala do leta 182, potem pa je prišla pod direktno cesarsko upravo in delo- vala še do konca vlade cesarja Septimija Seve- ra leta 211. Do istega časa je imel v Poetovioni sedež arhiv province Zgornje Panonije: uradniki različnih stopenj so nam znani z napisnih kamnov, od katerih je najmlajši kvadrast po- svetilni kamen Jupitru, najboljšemu in najve- čjemu, ter blagru in zmagi cesarja Septimija Severa. Postaviti ga je dal osvobojenec Juni- jan, kije bil pomožni uradnik arhiva province zgornje Panonije. Tretja služba, ki je delovala v Poetovioni, je bil urad za davek na dedišči- no, uradniki so omenjeni na nekaj napisnih kamnih. Poetovio je po proglasitvi za kolonijo doži- vela v drugem stoletju bliskovit vzpon in po- stala v tistem času največje mesto na ozemlju današnje Slovenije. Nekateri izračuni na pod- lagi kapacitete vodovodov govore celo o cca. 30.000 prebivalcev, kar je verjetno pretirana številka. Po površini je obsegala ozemlje, ki ga je Ptuj dosegel šele v zadnjih desetletjih, torej po skoraj tisočdevetsto letih. Mesto ob Dravi je predvsem izkoristilo odlično prometno lego. Tu sta se križali dve osnovni prometni žili. Prva je že omenjena starodavna »jantar- na« pot. Rimljani sojo posodobili, zgradili so najprej lesen most (ki je bil delan po vzoru Trajanovega mostu na Donavi), kasneje, za časa cesarja Hadrijana, so ga obnovili, kot nam priča fragmentiran napisni kamen. Po tej cesti se je pretakalo proti Donavi vse, kar so Odsek rimske ceste na vzhodnem robu Poetovione (prizidek porodnišnice). Posnetek prikazuje levi vozni pas s kolesnicama in na desni niz kamnitih plošč, ki so zaznamovale sredo cestišča. Izkopava- nja in foto Ivan Tušek rabile rimske obrambne postojanke, v naspro- tni smeri pa panonska produkcija žita, tkanin, goveda, kož itd.. Cesta je imela odcepe, prvič v zahodnem delu agra preko Dravskega polja na sever do sosednjega mesta Flavije Solve in v vzhodnem delu agra odcep za Murso (Osije- k). Ta cesta je bila v antiki pomembnejša, kot smer Emona - Siscija. Ob teh pa je obstajala še cela mreža lokalnih cestnih povezav. Glav- na cesta je bila v državni upravi, prav tako pas zemlje ob njej, na katerem so potem v določe- nih razdaljah zrastla počivališča in postaje za menjavo konj ter poštne postaje. Takšna po- štna postaja je bila tudi na zahodnem robu Poetovione. Potek ceste skozi samo mesto nam je dokaj dobro poznan in z novejšimi ra- ziskavami podrobnje lociran. Najnovejše od- kritje je odsek ceste na vzhodnem robu mesta (prizidek porodnišnice), kjer je bil odkopan del cestišča z dvema trasama kolesnic. Ceste so bile označene z miljniki, antičimi smero- kazi, ki so označevali razdalje med mesti. Naj- bliže Poetovione je bil najden valjast stebri- čast napisni kamen (odkrit pri obnovi cerkve na Zgornji Hajdini), ki nam pove, da je do mesta še tisoč korakov (cca 1,5 km). Poleg vojske so ceste uporabljali seveda tudi trgovci, ki so častili boga Merkurja: v mestu je bilo od- kritih nekaj njemu posvečenih votivnih kam- 163 nov ter keramični kalup z reliefno upodobi- tvijo in atributi. Poleg tega je bil najden (in kasneje izgubljen) relief boginje Epone. Ta starodavna keltska boginja je bila med drugim tudi zaščitnica konj, zato so se nanjo obračali s priprošnjami predvsem transportni delavci keltskega porekla. Drugo važno prometnico je predstavljala takrat plovna Drava. Transport je bil možen nekje od Ruš navzdol, drugo pristanišče je bilo nasproti današnjih Starš in tretje v Poeto- vioni (ostanki so bili najdeni v bližini današ- njega železniškega mostu). Z nasprotnega des- nega brega pa je znan posvetilni kamen vzvi- šenemu bogu Drave (in geniju legije - začetek tretjega stoletja). Ladje in splavi so lahko pluli vse do Murse in dalje po Donavi. V virih je omenjena rečna flota, po napisnih kamnih pa je znan tudi kapitan (trierarcha) ladje. Obsežno zaledje (ager) je zagotavljalo s so- dobno produkcijo hrane pogoj za hitro rast števila prebivalstva in novih priseljencev. Ro- dovitna zemlja Ptujskega in Dravskega polja je bila razdeljena v določenem delu rimskim veteranom, ki so si tu postavili posestva (vil- lae rusticae); nekatere so arheologi delno od- kopali (Pavlovci, Središče). Tudi primeri da- našnje razdelitve polj nam morda odkrivajo sledove rimskega zemljemerstva (centuriaci- je). Eden izmed zemljemercev. Mark Ulpij Tertulij, si je dal na stranicah marmornatega sarkofaga izklesati tudi orodje svojega poklica, gromo in kladivasto sekirico. Na Hajdini od- krito pepelnico danes hrani graški muzej. Del ozemlja (tudi v nižini) je pripadal zasel- kom s pretežno staroselskim prebivalstvom - npr. Formin. Poseljen je bil tudi gričevnati svet Slovenskih goric, verjetno s posameznimi kmetijami ali razpršenimi zaselki, katerih ar- hitektura je bila verjetno lesena in ostankov do sedaj še niso našli. O bivanju na tem po- dročju nam priča le veliko število gomil in redke zgradbe s temelji iz peščenca. Takšno prometno križišče, kot je bila Po- etovio, je bilo ugodna točka za razvoj obrtno predelovalne industrije. Nekaj surovin je nu- dil sam poetovionski ager in sosednja podro- čja. Že za samo izgradnjo mesta sta bila po- trebna gradbeni les in kamen. Po napisu nam je znano združenje tesarjev (collegium fabrum tignuariorum). Poleg gradbenega lesa, pa je mesto potrebovalo precejšnjo letno količino lesa, tako za ogrevanje kot za kurjavo v ope- karskih, lončarskih in drugih pečeh, prav tako oglje za kovačije. Ob tem pa so mizarji izdelo- vali še najrazličnejše predmete; med arheolo- škimi najdbami naj navedemo leseno vedro na dnu vodnjaka. Za gradnjo stavb so uporabljali najmanj tri vrste kamenja. Običajne stavbe so zidane po- navadi kar iz rečnih oblic, v tehniki »ribje ko- sti«, pri kateri so linije kamenja postavljene poševno, izmenično enkrat v eno, drugič v Čelak (antefix) s podobo maske je krasil vrh sleme- na poetovinske hiše. Foto Bine Kovačič drugo stran (zadrževanje vlage). Drugo vrsto kamenja so lomili pri Sv. Barbari. To je bil rumeni peščenec, ki so ga potem transportirali najprej po kopnem do pristanišča pod Vur- bergom (nasproti Starš) in nato dalje po reki do poetovionskega pristanišča. Uporabljali so ga za temelje in druge važnejše gradbene čle- ne. Tretja vrsta kamenja, ki ga najdemo v rim- skem mestu, je pohorski marmor. Pod zaščito zavetnika Saxana so ga lomili na Šmartnem na Pohorju. Iz njega so izdelovali predvsem okrasne gradbene člene, gladke ali nasvitkane stebre, okrašene preklade, vanj so vklesovali nagrobnike, posvetilne napise raznim bogo- vom in klesali reliefe. Nedokončane pepelni- ce, okruški marmorja itd. nam pričajo, da je v mestu cvetela klesarska obrt. Naslednja surovina, ki je bila Poetovion- cem pri roki, je bila relativno kvalitetna glina, ki so jo kopali v ravninskih predelih ob Dravi in Grajeni. V obrtni četrti na vzhodnem delu mesta je bilo do sedaj najdenih že več kot 80 opekarskih in lončarskih peči, običajno po več skupaj (lahko z istim manipulativnim prostorom) v zaključenem obratu, ki je imel prostor za glino, delavnico, sušilnico, skladiš- če, stanovanjski del itd. Ob žganju gline so za delo potrebovali vodo, tako da najdemo ob lončarskih pečeh tudi vodnjake. Opekarji so izdelovali razne vrste opek v precej standar- dnih merah, tako da ločimo tiste za gradnjo sten, različne vrste tlakovancev, strešno ope- ko, slemenjake in čelake z reliefi mask, ki so krasili čelo strehe in imeli obenem zaščitni pomen. V pečeh so žgali tudi cevi (tubuse), ki so jih uporabljali pri »centralni kurjavi« za pretok vročega zraka v stenah. Z opeko so oblagali kanalizacijo, ki je bila speljana po 164 mestu, iz opek so sestavili korito vodovoda, ki so ga za potrebe mesta na levem rečnem bregu speljali vse od Vurberga po slemenih obron- kov Slovenkih goric do Panorame, zdrobljeno opeko so uporabljali za izdelavo enostavnega hišnega tlaka - estriha, tudi svoje mrtve so včasih polagali v grobnice, sezidane iz opek. O številnih opekarskih mojstrih nam priča- jo žigi z napisi. Nekateri so nam znani le po kraticah, kot npr. QSP, ki se večkrat pojavlja na opekah na skrajnem vzhodnem robu mesta (prizidek porodnišnice), drugi so z enim ime- nom, kot npr. Adiecti, ali s polnim nazivom, kot so Lucij Oktavij Sekundin, Kaj Julij Agi- lij. Mark Junij Firmij, Mark Veprij Sever. Še raznovrstnejši so žigi izdelovalcev kera- mike. Lončarji so poleg grobe keramike naj- različnejših oblik izdelovali še finejšo posodo (terra sigillata), okrašeno z reliefnimi okrasi. O tem nam pričajo najdeni kalupi. V dvodel- ne kalupe so stiskovali tudi oljenke, s katerimi so si svetili in jih polagali mrtvim v grobove. Reliefno nam dajejo vpogled v provincialno umetnost rimske Poetovione. Prav tako tudi freske, običajno geometrijskih oblik ali ra- stlinskih vzorcev, redkeje pa so ohranjeni mo- tivi iz narave, kot sta npr. dva prizora z moč- virskimi pticami. Medtem ko so bili freskanti gotovo domačini, pa tega ne moremo z goto- vostjo reči za izdelovalce mozaikov, ki so kra- sili reprezentačne hiše v zahodnem delu me- sta. Surovine za nekatere obrti so poetovinski obrtniki uvažali iz sosednjega Norika. To ve- lja predvsem za kovine, kot so železo, svinec, srebro, morda tudi baker. Ali so izpirali zlato v zlatonosni Dravi in ga uporabljali za izdela- vo nakita, ki je bil najden v grobovih na robu mesta, za zdaj ne moremo ugotoviri. Livarske delavnice so bile locirane na zahodnem robu mesta, v četrti, imenovani po boginji sreče - vicus Fortunae, ki je imela tu svoje svetišče. V tej četrti so bili najdeni stožčasti livarski lon- čki za bron in svinec. Verjetno so livarji prav tu vlili svinčeno ploščato reliefno plastiko Fortune, zavetnice svoje četrti, ki jo hrani ptujski muzej v zbirki drobnega arheološkega gradiva. Druga pomembna najdba iz te četrti je najdba več desetin glinenih kalupov za en- kratno uporabo, v katere so vlivali v bronu sponke (fibule) za obleko. Druga obrt, nujno potrebna v mestu ob tako prometni cesti, je bilo kovaštvo. Kovači- je so bile locirane predvsem ob robovih mesta. V vzhodnem delu je bil odkrit nagrobnik, ki v reliefu prikazuje orodje pokojnikovega po- klica: klešče, kladivo in nakovalo. Tudi na za- hodnem robu mesta, kjer so se ob carinski po- staji ustavljali vozovi, je bila verjetno kovači- ja. Tu je stalo namreč manjše svetišče Vulka- na in Venere s posveUlno ploščo, najden je bil tudi posvetilni kamen, posvečen Vulkanu (Volcano), najprej zaščitniku kovačev, kasneje Marmorni kip Ikarja je bil verjetno nagrobnik pre- zgodaj umrlega mladeniča. Foto Bine Kovačič pa so ga častili vsi obrtniki, ki so imeli oprav- ka z ognjem - livarji, verjetno tudi steklarji. V zahodnem delu mesta (Zg. Breg) so bile najdene steklarske peči (tudi v vzhodni mestni četrti). Najbolje ohranjena je ovalne oblike in kaže dvodelno zasnovo: v eni polovici, ki je bila kupolasto obokana, so se surovine stopile v stekleno maso, ki je potem stekla v drugo pravokotno oblikovano polovico, od koder so jo zajemali za pihanje ali ulivanje v kalupe. Na dnu pravokotnega dela je še danes ohra- njena zelenomodra steklarska masa. Kje so pridobivali kremenčev pesek, potreben za iz- delavo stekla, se ne da natanko ugotoviti. Naj- bližja znana ležišča so na Pohorju, kjer se je tudi v novem veku razvilo glažutarstvo. Ver- jetno so pesek prav tako kot marmor trans- portirali po reki, saj je bil rečni prevoz v anti- ki najcenjši. Našteli smo le nekaj osnovnih surovin, na katerih so temeljile obrtne dejavnosti. Te so bile temelj poetovionskega gospodarstva. Ob njih pa je cvetela še cela vrsta drugih obrtnih in uslužnih dejavnosti: čevljarstvo, tkalstvo, izdelava koščenih izdelkov: piščali, igel za ši- vanje, okrasnih igel, igralnih kock in žetonov, držajev za nože, zapestnic, glavnikov itd.. Sprememba, ki jo doživi kraj ob umiku voj- ske in hitrem razvoju mesta, se kaže tudi v provincionalni umetnosti, v motiviki, ki jo iz- birajo za reliefe na svojih nagrobnikih. V pr- vem in na začetku drugega stoletja krasijo na-, 165 grobne kamne vojakov predvsem odlikovanja: ovratnica (torques), zmagovalni venec (coro- na), dvoročajna posoda (kantharos), nadalje bojna oprema: čelada, oklep, golenice, ščiti ali pa znaki njihovega čina: stotniška palica, pra- por. V drugem stoletju pride do spremembe, do drugačnega čustvovanja. Nagrobnike krasijo rehefi, ki izražajo upanje v večno življenje in ponovno vstajenje, motivika pa je izbrana iz grško - rimske mitologije. Med motivi naj na- štejemo le nekatere: Heraklej vodi Alkesto iz podzemlja. Luna skuša obuditi spečega Endi- mijona. Amor in Psiha, geniji zime, geniji smrti s spuščeno plamenico ali pa eroti z dvig- njeno baklo, ki izraža upanje v nov plamen življenja. Nagrobne stele večkrat zaključujejo levja ovršja. Ležeča leva na levi in desni varu- jeta grob, v sredini pa je prikazana glava grško - egipčanskega boga Serapida z valjasto poso- do izobilja na glavi (khalatos). Sadje in drugi plodovi zemlje (ki na reliefu zaradi poenosta- vitve niso upodobljeni) v Serapidovi posodi izobilja pripovedujejo o naravi, ki se vsako leto obnavlja, na nagrobnikih pa motiv izraža upanje v novo življenje. Ob tej motoviki se razvije tudi portretna re- liefna plastika. Z nagrobnih stel in sarkofagov zro v nas portreti odličnih meščanov, arhivski uradnik s svitki papirusa, mož in žena ali cele družine s prezgodaj umrlimi otroki. Vsi so oblečeni v toge, nekateri detajli, kot so fibule aH pokrivalo, pa nam povedo, ali so bih med njimi tudi romanizirani staroselci. Sarkofage vojakov krase zdaj reliefi mladih golih herojev s kopjem, čelado in ščitom, gro- bove prezgodaj umrlih mladeničev pa kipi Ikarja, ki je v svoji zagnanosti omahnil v smrt. Poetovio je imela od ustanovitve dalje pri- bližno 60 let miru, vso vladavino cesarjev Trajana, Hadrijana in Antonina Pija. Potem pa je razvoj pretrgal okrog leta 167 vpad ger- manskih plemen Kvadov in Markomanov, ki so prebivali onstran Donave. Bojem, ki so tra- jali vse do vladarjeve smrti leta 180, se je pri- družila še kuga in število prebivalstva se je verjetno precej skrčilo. Zadnja obrambna toč- ka na poti iz Panonije v Italijo takrat ni bila Poetovio, ampak Ločica pri Polzeli, kjer si je postavila tabor II. Italska legija. Šele cesar Komod je v začetku 80-tih let drugega stoletja sklenil mir, ki pa je trajal le do cesarjeve smrti, potem pa so sledili boji za oblast, iz katerih je izšel kot zmagovalec nek- danji guverner Spodnje Panonije, Septimij Se- ver (po rodu iz severne Afrike). Med poho- dom nad konkurenta Klodija Albina je šel z vojsko skozi Poetovio, o čemer nam pričajo posvetilni kamni. Cesar, ki je bil začetnik nove, severske dinastije (do 235), je seveda dobro poznal razmere v Panoniji, prebival- stvu je verjetno dal vrsto ugodnosti. Od začet- ka njegovega vladanja se v veliko večjem šte- vilu kot prej pojavljajo napisi izvorno domo- rodnih božanstev. Najštevilnejša so v Panoniji posvetila domačemu Silvanu (Silvano dome- stico): reliefi so poznani tudi iz Poetovione. Koncem 2. in v začetku 3. stoletja je v mestu ob Dravi posebno pribljubljen lokalni kult Vzvišenih dojilj (Nutrices Augustae), ki so se jim zaobljubljali starši za zdravje svojih otrok. Ob ozdravitvi so jim v manjših svetiščih (Spodnja Hajdina, Zgornji Breg, Panorama - ali bližina -najdeno v sekundami uporabi) posvečali marmorne reliefne plošče s standar- diziranim motivom, ki nam odkrivajo podobo provincialne umetnosti na prehodu iz 2. v 3. stoletje. Iz časa Severjevih naslednikov Kara- kale ali Elagebala je posvetilo starodavnemu bogu Drave, ob njem pa še geniju (zavetniku) neke legije, kar priča o prisotnosti vojske v tem času. Čas med vladanjem Marka Avrela in kon- cem severske dinastije 235 n.š. kaže prve zna- ke propadanja in nemirov. To se odraža tudi v duhovni podobi prebivalstva tega časa. Med- tem, ko so v začetku častili tradicionalne rim- ske bogove: Jupitra, Junono, Venero, Viktori- jo, Merkurja in razne domače bogove, skrite pod preobleko rimskih, pa se, od srede 2. st. dalje pojavljajo najrazHčnejše vzhodnjaške re- ligije, ki so transcedentalno usmerjene. Sprva so njihovi častilci orientalci z grško govorečega vzhoda, kasneje vstopajo tudi do- mačini. Takšna svetišča so smela v tem času stati le izven začrtane meje mesta (pomerija). Med temi religijami naj navedemo Izidin kult: trije njej posvečeni marmorni zaobljeni kamni so bili odkriti na Hajdini, prav tako nekaj bro- nastih votivnih ploščic, ki so bile prvotno pri- trjene na zaobljubne predmete, ki se nam niso ohranili. KoHčina teh najdb nas navaja na sklep, da je tu nekje moralo stati Izidino sve- tišče, verjetno na Spodnji Hajdini, kot je skle- pal B. Saria. Poleg Izidi posvečenih votivnih kamnov, je bil odkrit tudi kvadrast zaobljubni kamen egipčansko-grškemu bogu Serapidu, ki je danes vzidan v severno steno mestnega stol- pa. Od vseh religij vzhodnega izvora, pa se je v mestu najbolj razširil mitraizem. Vero per- žanskega izvora so v imperiju živeči orientalci pod vplivom grške misli bistveno predelali in ustvarili povsem novo religijo. Eden od njenih temeljev je bila tudi lojalnost in tako so cesar- ski uradniki in sužnji, pripadniki mitraizma, predstavljali ob vojski drugi steber cesarske oblasti. Poetovio spada med tri najmočnejše centre te religije v Spodnji Panoniji. Prvi za- četki sodijo morda že v Hadrijanov čas, ko je bila v vicus Fortunae postavljena carinska po- staja, kjer so delali uradniki - sužnji po pore- klu iz vzhodnega dela cesarstva. Do sedaj je bilo odkritih pet svetišč in nekaj posameznih posvetil, ki kažejo, da je bilo mitrejev celo več. Starejši templji (2. pol. 2.st. in 1. pol. 3. 166 Pogled na izkopavanja na delu kasnoantičnega grobišča ob severovzhodnem predelu Poetovione (Rabelčja vas). Izkopavanja in foto Ivan Tušek st.), v katerih so predvsem posvetila carinskih uradnikov, so bili postavljeni na robu mesta : L, II. mitrej na zahodnem, III. mitrej na seve- rovzhodnem koncu. Šele vojaški V. mitrej, dobi uglednejše mesto v reprezentančni četrti v zahodnem delu mesta (Zgornji Breg), naj- mlajši, IV. mitrej iz Dioklecijanovega časa, ko so imeli mitraisti močno podporo cesarja, pa je bil lociran na robu poetovionskega foruma. Ker so v mitraizem vstopali lahko le moški, so ob mitrejih stali običajno še templji raznih božanstev, ki so jih častile predvsem ženske. Tako je s prostora ob III. mitreju ohranjen doprsni kip Velike Matere (Mater magna), bo- ginje maloazijskega izvora (njeni sveti kamen je bil prepeljan v Rim že za časa zadnje vojne proti Hanibalu). Poleg mitraizma naj omeni- mo še verstvo »danubijskih« konjenikov, ki je bilo gotovo mistično, saj o njem nimamo ni- kakršnih zapisov, še njegovega pravega imena ne poznamo. Vse, kar se nam je do danes ohranilo o tej religiji, so manjše zaobljubne plošče, najdene pretežno ob Donavi (od tod ime) in njenih pritokov; najdbe iz Poetovione predstavljajo eno od robnih področij njene razprostranjenosti. Marmorne reliefne plošče s Panorame prikazujejo boginjo. Mater mag- no, ki se ji ob glavi vijeta kači, z leve in desne pa se preko ležečih teles bližata konjenika (Dioskura). Zgoraj se plošče zaključujejo z upodobitvijo Sola in Lune, pod preklado v spodnjem delu plošče pa je prizor žrtvujočih svečenikov ob trinožniku. Tako zasnovane plošče izpričujejo sinkretistično verstvo, ki je nastalo z mešanjem različnih religij. Poleg omenjenih kamnitih, je bila v zadnjem času najdena še svinčena ploščica s podobnim pri- zorom. Orientalsko božanstvo, ki pa se pojavlja le obrobno, je Sol (sonce); njegovo čaščenje je bilo posebno razširjeno za časa cesarja Elage- bala. Posvetilni kamen je danes vzidan v se- verni steni mestnega stolpa. Prav tako je le z enim napisom dokumenti- ran Jupiter Dolichenski: posvetilni kamen je bil odkrit ob I. mitreju na Spodnji Hajdini in je datiran na konec severske dinastije. S padcem le-te se začne za cesarstvo, pa tudi za Poetovio, petdeset let nestabilnosti in gospodarskega usihanja. Vojska je menjavala cesarje drugega za drugim, konkurenti so se bojevali za prevlado. V času cesarja Galijena so v mestu ob Dravi stacionirani oddelki dveh legij, V. Makedonske in ponovno XIII. Gemi- ne, pod poveljstvom predstojnika Flavija Apra. Poslani sta bili verjetno, da zavarujeta pot v Italijo pred pohodi panonskih uzurpa- torjev. V drugi pol. 3. st. je mesto prizadela huda naravna nesreča. Drava je močno spremenila 167 svoj tok in odnesla na desnem bregu na po- dročju vse do nekdanje terase in Studenčnice predel, kjer je nekoč morda stal legijski tabor, na levem bregu pa jugovzhodni del, področje pristanišča itd. Mreža mesta je po tem času nekoliko drugače usmerjena. V 3. st. se spremeni tudi način razporejanja pokopališč. Med tem ko so v prvih stoletjih pokopavali v ozkem pasu ob vseh vpadnicah v mesto, pa so sedaj pokopališča zasnovana kot večji zaključeni areali. Poetovio je imela dve obsežnejši: na desnem bregu reke se je razprostiralo južno od glavne ceste (Zgornji Breg), na levem bregu, pa severno od glavne ceste oziroma obrtniške četrti (Rabelčja vas), kjer je bilo od srede sedemdesetih let do danes odkopanih več kot tisoč grobov. Sredi osemdesetih let 3. st. je skušal cesar Dioklecijan z gospodarskimi, denarnimi in upravnimi reformami rešiti propadajočo drža- vo. Med številnimi ukrepi je bil tudi odlok o maksimiranju cen osnovnih izdelkov. V tem ceniku je navedena tudi vrsta poetovionske tkanine. Za časa Dioklecijana je bila Poetovio odtr- gana od province Zgornje Panonije in dodelje- na spet Noriku, kamor je gravitirala že v praz- godovinskem času. Sodila je v del province, ki se je razprostirala južno od alpskega grebena, bila je bliže morju, zato seje imenovala Medi- teranski Norik. Obdobje Dioklecijanove vladavine je tudi čas forsiranja starih rimskih bogov in mitraiz- ma, obenem pa čas hudega preganjanja kris- tjanov. Mnogi so umrli mučeniške smrti, med njimi v prvih letih 4. st. tudi poetovionski škof Viktorin, znan zgodnjekrščanski pisec. Krščanstvo, ki je bilo prisotno v mestu že koncem 3. st. je dokumentirano vse do propa- da Zahodno rimskega cesarstva. V mestu je znanih nekaj zgodnjekrščanskih cerkva, na druge sklepamo posredno, vendar verjetno niso vse iz istega časa. Nove raziska- ve v osemdesetih letih so odkrile nekaj moza- ikov in gradbenih členov že prej predposta- vljene bazilike na Panorami, druga cerkev je bila na vzhodnem delu grajskega griča (4./5. stol. po J. Klemencu), tretja verjetno na pro- storu današnje proštijske cerkve (gradbeni čle- ni v okoliških stavbah in grobišče iz 4. st.), četrta na Spodnji Hajdini (v kolikor je oprede- litev W. Smida pravilna), peta na Zgornjem Bregu je vprašljiva (arhitektura z apsido), na šesto, pokopališko sklepamo po najdbi dveh zgodnjekrščanskih svečenikov na Rogoznici. V tem času je bilo število prebivalstva bi- stveno manjše (glede na 2. st.), površina mesta se skrči, grobišča so skoncentrirana okoli na- vedenih cerkva, posamezni grobovi pa se na- hajajo tudi med stavbami nekdanjih predme- stij. Ugodna prometna lega Poetovione, ki je v 2. st. vzpodbujala trgovino in razvoj obrti ob glavnih prometnih žilah, pa je v nemirnem 4. in 5. stoletju izpostavila mesto pohodom naj- različnejših vojska. Skozi mesto je šel verjetno sam Konstantin Veliki (obnova Varaždinskih toplic), dalje viri navajajo pogajanja med od- poslanstvi Konstancija II. in Konstansa, are- tacijo cesarjeviča Gala v viH izven obzidja, pohod cesarja Valentinijana leta 351, pohod vojske Teodozija Velikega in Maksima leta 388. Po zmagi prvega in uvedbi krščanstva za edino državno vero, je cesar pred smrtjo 395. razdelil cesarstvo med sinova Honorija in Ar- kadija. Poetovio je pripadla seveda zahodu. Razdelitev pa ni stabilizirala razmer. Na prehodu iz 4. v 5. stol. prodirajo proti Italiji Zahodni Goti. Nekaj kasneje je ponovno vzpostavljena rimska oblast, vendar jo zruši pohod Hunov pod vodstvom Atile v sredini 5. stoletja. Pred padcem zahodnorimskega cesar- stva je zadnji zgodovinski podatek, ki se nana- ša na Poetovio tisti, ki pravi, da je bila mati zadnjega rimskega cesarja Romula Avgustula, po rodu Poetovionka. Nadaljni zgodovinski razvoj mesta je zavit v temo časa preseljevanja ljudstev in zgodnjega srednjega veka. Le splošno zgodovinske po- datke lahko apliciramo na razvoj mesta ob Dravi. Vendar lahko sklepamo, da ni nikoli povsem zamrlo, tako da se je lahko ime mesta preneslo v mlajši čas in je ohranjeno v ne- mškem jeziku kot Pettau, v slovenskem pa kot Ptuj. LITERATURA Obsežno liteaturo o rimski Poetovioni je zbral nazadnje Jakob Emeršič, Gradivo za biliografijo Ptuja in okolice (Ptuj 1985), str. 5433: Arheologija. Med navedenimi deli naj bralca posebej opozorim na članke, ki so jih napisali Mihovil Abramič, Ba- lduin Saria, Josip Klemene, Viktor Skrabar, Jaro Šašel, Erna Diez, Iva Mikl-Curk, Stanko Pahič, Zorka Šubic, Blagoj Jevremov, Marija Lubšina- Tušek, Ivan Tušek in Mojca Vomer Gojkovič. Po- datke o izkopavanjih po letu 1985 bo bralec našel v reviji Varstvo spomenikov, članke pa v Arheolo- ških vestnikih. Med sintetičnimi pregledi o rim- skem mestu ob Dravi naj navedem le najnovejše delo: Iva Curk, Ptuj starih dob, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov 176, 1991. 168