TQ/^t Gorenjski časnik od leta 1947 »J Z/ prvi piifj>hoi)niktidnik goren iec iooo PETEK, 1. SEPTEMBRA 2000 Leto L1X, št- 70, cena 290 SIT, 19 HRK, 1,21 EUR Odgovorna urednica: Marjia Volćjak Časopis izhaia on torki tt tw 00 petki ti naklada: 22.000 IZVODOV sVUtt.l.v^NfcN ^KU.LAä.Sl Čeprav se je razprava o davčni reformi osredotočila predvsem na vprašanje o uvedbi enotne davčne stopnje, zdaj dvomov ni več: enotne stopnje ne bo. Cv n'o Zaplotn i k la stopnjo DDV-ja za tri od- hodnini, obdav^it^ dohod- ....................................... stotne to^ke. V nobenem pri- kov pravnih oseb ter davku Ljubljana - Minister za finan- nieru je ne bo povečala več na dodano vrednost, na pro- ce Andrej Bajuk in državni kot za eno odstotno točko, saj met ne premičnin, dediščine. sekretar Andrej Šircelj sta v bi že ob tolikšnem povećanju darila in vodna ploviJa. Po sredo na predstavitvi predia- inflacija porasla od 0,5 do 0,7 novem naj bi namesto petih dohodninskih razredov iine- gane davčne reforme povedala, da enotne davčne stop* odstotka, je dejal minister Bajuk in napovedal tudi li le tri, najvižja stopnja ob- nje ne bodo uvedli, ker priča- zmanjševanje javne porabe. davčirve se bo s sedanjih 50 kovanja o njenem vplivu na Davčna reforma, s katero odstotkov znižala na 59 od- gospodarsko rast niso realna, naj bi razbremenili gospo- stotkov. Zavezanec bo pol od-in bodo zato §e naprej ohra- darstvo, poenostavili davčni stotka dohodnine na- nili dve stopnji DDV-ja. Ker postopek, zmanjšaU preveli- menil za humanitarne, do- bo zaradi sprememb pri do- ke razlike med najnižjo in hodnini in obdavčitvi dohod- najvišjo dohodninsko stop- brodelne in druge namene. Vlada TO bo obravnavala kov pravnih oseb 55 milijard tolarjev izpada proračunskih njo ter zagotoviU socialno vzdrinost in finančno stabil- sredi septembra, državni zbor t^aj bi jo sprejel novem- prihodkov, bo vlada v skrajni nosi, ne prinaša "revolucije'", bra, veljati pa naj bi začela < t • v o ampak številne spremembe prihodnje o nju proračuna lahko poveča- pri davčnem postopku, do- mi na 5. strani) Predlog davčne reforme sta predstavila minister Andrej Bajuk (levo) in državni sekretar Andrej Slrcelj. Potrjena prisilna poravnava Iskraemeca Več kot tfi četrtine upnikov Iskraemeca se je strinjalo s tretjo verzijo načrta finančne reorganizacije. Stifan Žarci na začetku obvestila stečajni njim pa se je strinjal tudi pri- da 78,06 odstotka upnikov ..............................................................................senat, da predlog za ustavitev silni upravitelj Veljko Jan. soglaša s predlagano prisilno Kranj - Včeraj sla bila n?» postopka prisilne poravnave Tako ni bilo več ovir za glaso- poravnavo, ki je s tem potrje- kranjskem okrožnem sodiš- umikajo, zato je nemudoma vanje in ugotovljeno je bilo. lui in zaključena. ču presenedjivo hitro - v do- lahko sledil narok o sami pri- bri uri, zaključena kar dva na- silni poravnavi. Potem roka v zvezi 5 prisilno porav- Kari Rozman, predsednik navo Iskraemeca: prvi o pred- uprave Iskraemeco, predsta- logu za ustavitev postopka vil tretjo verzijo načrta za fi- prisilne poravnave in nato o nan6io reorganizacijo Iskra- sami prisilni poravnavi. Za- emeca, je predsednica upni- stopnik bank upnic in pred- škega odbora Metka Kreft ob- stavnica dobavitelja - Iskre vestila sodišče, da so upniki Mehanizmi, sta namreč takoj s<^lasno podprli ta predla, z ljubljanska banka Nova Lfubifdnskd banka đ-d., liu^jana Podružnica Gorenjska in Kamnik, Koroikifesta?.Krđnj.ier^fon:(04)2374160Jas (04) 287 6 Predsednik uprave Iskraemeca ob odhodu iz sodišča ni bil prepriča, da je finančni načrt izvedljiv. Gorenjska ^ Ban ka 4 ^ ? I ^ ^ I 'I s l^VVlMi Ai/' li J TUDI V ŠVICARSKIH FRANKIH Danes izide novi Za 150 tolarjev (0,63 Eura) dnDbiža na prodajnih mestih Dela prodaje in na poštah ali po naročilu v Gorenjskem glasu tel.: 04/201 42 41. vi t» v t» tema: KMEČKI TURIZEM GG mali oglasi Ö4/2Ö1 4247,e-post3: mdliog www.gorenjskiQlds.si asi^Q-qlds.s 70 CO AKTUALNO Le trije dohodninski razredi Predlagana öav£na reforma bo iroćjla preccjSnje spremembe pri ćo hodr>jni. Zave^^ncem bo p n rt« I a približno osem odstotkov nižjo obdavči» lev, ie posebej zavezancem z viSjo plačo Namesto sedanjih petih bomo In dohodninske razrede. 3 GORENJSKA Bo v Triglavu aparthotel? Hotel Tnglav v Mojstrant ie ao go propada. Seda; k^že. da bo propada- nja koncc, saj namerava družba Loka-rnvesl na r^jegovern mestu Tunst^ćni center Triglav z aparthotc fom m dcpandansaml. O centru Triglav bo ie ta mesec razpravljal kranj* Svcl. 4 SNOVANjA Zakaj propade neki režim? Kaj imata skupnega predsednik repu- büke dr. Janez Drnovšek irt dovmar ter etnolog Lev Nikoldjevtč Cumlljev, sc spraiuje v eseju v današnjih Srsovan^ih Mrha Naglič. Cu* miljev le zapisal, da režim r^izpade zaradi notranieca razkroja. 14.15 KMETIJSTVO Nadškofija želi prevzeti CC Bled Odvisna družba ljubljanske nadiko* flje MetropoliUna namerava objavit j javno ponudt» za odkup vseh ddnk Gozdnega gospodarstva 6led* Pote* za nas fi pre^ scnetila, se povedati na Gozdnem gospodarstvu Sled. 20 VREME VpeU^, soboto in nedt^o bo prevladovalo sončno vreme. Predvsem v soboto popoldne in v nedelo bo občasno nekaj wČ oblačnost. jutri: sončno 6/24X fN o \o i 17703529 2 POLITIK äa n I fa. za vrl (§)e-glas.si GOREN|SKI GLAS pelek, I. septembra 2006 KRATKE NOVICE Ljubljana Drugi krog za župane 12. novembra Državna volilna komjsija je v torek sklenila, da bo drugi krog volitev županov v nedeljo, 12. novembra« in ds rnora biti ns listah najmanj 20 odstotkov kandidatov enega spola, med prvimi tremi napisanimi kandidati pa morata biti zastopana oba spola. Kandidature za župane, občinske svetnike in Člane krajevnih ter četrtnih svetov morajo biti vložene najkas-je 27. septembra do 19, ure, javno objavljene pa najkasne- le 7. oktobra. Uradna volilna kampanja bo trajala med 22. septembrom in 20. oktobrom do polnoči. na komisija je sklenila, da mora v vsaki občini urejeno eno volišče za invalide, ki bodo lahko glasovali tudi v kraju, kjer so vpisan v volilni imenik, j. K. Žirovnica Kandidat tudi Anton Koselj zvrSiln odbor Slovenske demokratske stranke z Žirovnice je sporočil, da bo njihov kandidat za župana Žirovnice na le- tošnjih lokalnih Anton Koselj iz Vrbe, po Izobrazbi inženir elektrotehnike In diplomirani ekonomist. Zaposlen je bil na strokovno najodgovornejših mestih v jeseniški že- en. lezarni In na EIE5 v Ljubljani. Od leta 2003 je u Predlagatelji menijo, da ima kandidat vse vrline za uspešnega župana, ki bo moral v občini izpeljati pomembne projek« te, kot so kanalizacija, pločnik in obvoznica Vrbe. J. K. kran) Damijanu Pernetu je uspelo Neodvisni kandidat za župana Mestne občine Kranj Dami-jar» Perne, ki kandidira s podporo list Mladi za Kranj in Mla-dt za razvoj Kranja, je do včeraj že zbral potrebnih 88i gla- in vo ivcev, kar je bil pogoj za njegovo kandidaturo. "Podpise podpore bomo zbirali Še 5 na ^^ ^^ odstotkov, stopnja za kon uvršča med obdavčljivi 13,5 odstotka. Olajšave za vzdrževane družinske Člane ne bodo spremenili, ohranili davčni odtegljaj pa s 25 na promet tudi finančni najem, 15 odstotkov. Odpravili naj bi dvojno obdavčitev in področje in da naj bi ta vpra- naj bi tudi olajšave za invali- ekonomsko obdavči- socialne. de t^ za samostojne kultur- ^^^ . p.gjen.niku divi- okviru partners tva hkrati pa širi oprostitev plačila davka na prenos zemljišč pri komasaciji ter na razdelitev premoženja zaradi razveze zakonske zveze Največ 39'odstotna obdavčitev Medtem ko se davčni zavezanci po sedanjem zakonu ne delavce m samostojne no- ^^^^^^ ^^ vmane, vse ostale oia)šave, doloieniini pogoji izvzeli oz. izvenzakonske skupnosti med njimj tudi 2-odstotno « jobiekov. doseženili z ali zaradi likvidacije družbe. različne namene, pa naj bi ukinili. odsvojitvijo lastniških dele- Obdavčitev vodnih plovil bo Dohodninski do prag . katerega davčni zavezanec, žev, med davčno priznane odhodke uvrstili tudi od- odvisna od dolžine plovila, moči pogonskega motorja. hodke» od katerih je bila starostiinodtega, aliseupo- ^ede na višino ol>davčljivih ki opravlja dejavnost lahko p,dohodnina (bonite- rablja za pridobitno dejav- dohodkov razvrščajo v pet ugotavlja davek na podlagi 25 dohodninskih razredov s odstotkov normiranih od- te), omogočih Časovno ne- nost. Predlagani zakon o omejeno pokrivanje izgube davku na dediščine in darila .6-. 33-. 57-. 41; >n 50^stot. hodkov, na, bi dvignili s šest ^ naslednjih davčnih obdo- uvršia med davčne zavezan- no stopnio obdavčitve, na) bi na deset mih,onov tolanev. ^^^^ ^^ ^jj fundacije, po novem imeL le tn razrede Zavezan« ki pre,ema do- dolgoročnUi rezei^acij v vi- sklade, ustanove, zasebne s 16-. 28- m 39-odstotno hodke ^ delovriega razmer,® odstotkov. Ohranili zavode, gospodarska interes- stopnjo Ce to dohodnmsb v tuimi, bo lahko upošteval „^j ^i olajšave za vlaganja v na združenja in druge prav- ^nova do 6.800 evrov, bodo stroške prehrane m prevoza, „ziskave in razvoj, za pros- ne osebe zasebnega prava, dohodk, obdavčeni po i6- Krnele z man, kot dvesto ev ^^^^^ oprostitev davka za odstotni stopn,i, pn osnovi rov katastrskega dohodka zavarovanje, zaposlova- od 6.800 do 13.600 evrov bo bodo oproščeni plačila dav- i dedni red in povečuje dohodnina znašala 1.088 ka. Zavezanci bodo pol od- v višini o,^ odstotka obdav- nje invalidov in za donacije stopnjo obdavčitve za tiste. evrov m še 28 odstotkov od stotka svoje dohodnine lahko zneska n so v ; raz- čljivih prihodkov, dodali do- mer ju. nad Ć.800 evrov, pri namemii za humanitarne, ^^ osnovi, višji od 13.600 evrov, pa bo davkoplačevalec moral dobrodelne iii druge splošno koristne namene. ter za varstvo pred naravni- daljši rok za pritožbo mi in drugimi nesrečami v višini 0,2 odstotka, uvedli Z novim zakonom o davč- Dohodninska lestvica po sedanjem zakonu o dohodnim (v tolarjih) Če znaio letno davčno obnovo znošo dohodnina nad 1. 2S93 340 5.247.940 10.s46.950 do 1.327.300 2.595540 iS % nad 1.327.300 630.161 37% nad 2.593.340 Se naprej dve stopnji 5 10.346.930 1.612.363 41 % nad 3.784.949 so % nad 5,247.940 10.S46.930 olajšavo za izvajanje prak- nem postopku naj bi poeno-tičnega dela v strokovnem stavili postopke, odpraviU izobraževanju ter odpravili nepotrebno administriranje, olajšavo za investicije v zmanjšali število obrazcev in opremo in za zapo55lovanje spodbujali zavezance k elek-prvo zaposlenih in dokto- tronsketnu "poslovanju" z davčnim organom. Zavezanci bodo pri davkariji lahko zahtevali izdajo zavezujoče informacije, možno bo po« pravi janje obračunov in ne v znanost;. O D V-j a Dohodninska lestvica po predlaganem zakonu o dohodnini (v tolarjih) če žnaia letna davčna obnova znaia dohodnma Predlagani zakon o davku davčnih napovedi po poteku na dodano vrednost (DDV) zakonsko določenega roka, naj bi ohranil dve stopnji, rok za pritožbo naj bi po-mejo za obdavčljivi promet daljšali s 15 na 30 dni, uvedli zvišal z 20.800 na 25.000 naj bi informativni izračun evrov. ukinil posebne evi- dohodnine, omogočili plači- nod 1.629.550 3.259.'04 do 1.629.550 3.259.^04 dence za DDV. uvedel davč- o davčnega odtegljaja naj- 260,728 28 % 717.003 39% nad 1.629.550 nad 3.259.104 na skladišča oz. odlog plačila kasneje v sedmih dneh po DDV do iznosa blaga iz skia- izplačilu dohodka in določili dišča ter uveljavi] vračilo pre- znesek davka, ki se v odmer-sežka DDV v 60 dneh. Sole, nem postopku zavezancu ne vrtci, zdravstveni domovi, odmeri. KRATKE NOVICE Ž IRI Menjava na vrhu Alpine Kot smo že poročali, je junija letos mariborska finančna družba Infond Holding 2 postala večinski lastnik žirovske Alpine, včeraj pa so novi lastniki na prvi skupščini po prev« zemu imenovali nadzorni svet (NS) v novi sestav!. Do zs- redakcije nam ni uspelo izvedeti sestave NS, žago* tovo pa v upravi naj ne br bilo več sedanjega predsednika uprave mag. Andraža Kopača. Nadzorniki naj bi njegovo i, na njegovo mesto pa imenovali il družbo BSH H odstopno izjavo spr Matjaža Lenassija, ki je doslej vod aparati Iz Nazarij. "Novi večinski lastnik je sprejel odločitev po menjavi v vrhu družbe, kar je povsem legitimno, vendar lega pred skupIČino, ki bo konec avgusta ne bo moč izpe- ati," je pred mesecem in pol pojasnil Kopač. O rezultatih skupščine žirovske čevljarske družbe, na kateri bodo odločali tudi o podelitvi razrešnice upravi in NS, o uporabi bilančnega dobička za leto 2005, nagradah upravi in NS ter spremembi statuta družbe, pa bomo poročali v torkovf številki Gorenjskega glasa. B. B. K RAN) Za štipendije se že mudi Vajenci rn dijaki, ki bi želeli pridobiti republiško štipendijo, imajo le nekaj dni časa, da oddajo svojo vlogo. Rok se namreč izteče v sredo, 6. septembra. Študenti pa imajo čas za oddajo vlog do srede^ 4. oktobra. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki in Študenti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega celoletnega zneska 130 odstotkov zajamčene plače, kar je S57.948 tolarjev, za stare Štipendiste pa dohodek na družinskega člana ne sme presegati 943.743 tolarjev. Kandidati lahko vloge oddajo pri uradu za delo, kjer imajo stalno prebivališče, ali priporočeno pošljejo na območno službo Kranj, V zadnjem tednu pred iztekom roka, to je od 31. av» gusta do 6. septembra in od 28. septembra do 4. oktobra bodo v vseh uradih za delo na Gorenjskem uvedli dodatne ure za sprejem vlog. V četrtek in petek bo tako vloge mogoče oddati od 8, do 12, In od 13. do 15, ure, v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, v sredo, ki je zadnji dan jo vlog, pa od 8. do 12. in od 14, do 17. ure. M. R. GG muli o^'u.si 04/201 42 47, e-poitd: maliogfaM(^g-glas.$l wv/w.gareniskigids.sl Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA NAMESTNIKA ODGOVORNE UR£DNIC£ jože Koinj^k, Cveto Z^ptoinik UREDNIŠTVO • UftEDNIKI: Boit^an Bc^taj, Alenka Brvn. Igor Kavčič. )ože Koinjek Ui^ Petemel SttjanSdje, S^lma Stanovnik, Cv^Zaplolnik, Danica Zavri Z^r. Suzana P. KovačiiŠtefenZargl; sulni soddavd: Jasna Paladin, Maqeta Smolnilar, Matjaž Cregori^, Mateja Rant, Miha Nagfrč, Milena MikJav6č. Simon i^jbk. Maja Bertoncelj, Igor Žen OBU KOVNA ZASNOVA lemej TEHNIČNI UREDNIK Grega Elajni FOTOGRAF I |A Tina Doki, Corazd Kav6£. Corazd ^in LEKTORICA Marjeta Vozlić VODjAOClASNECA TR2EN)A M aKta Žviža i GORENJSKI CIAS |e registrrrana blagovna in stcitvena tn^mka pod it 97719&1 pri Ur^du RS sa ini«lektualno l35inino. UsUn9vit«l| «n i{dajate1f. Cotenjski glas. d« o . Krari; / Direktorica Matija Volč|ak / Na&lov; Zot&ova i, 4000 Kranj / T«l,, 04/201 00. rax 04/301 43 13. e«Tnail: info^g'flas si. mah oglasi in oimrinic«: rel. 04/20) 43 47 (&ptej«m na aviom^Ukem odzivniku 24 ur dnevne); uradne ure* viak delovni dan od 7 do ij ure / Cor«njfki gtas je polfednik, izhaja ob torkih n|i naročnina s« upoSieva od leko(e flew like (aMpisa do pisnega prekhea. ki veija od 33(!etka na«lr0nje|a obračun s ke|a obdobja / Og a$nc storitve: po ccn^ku: oglasno trženje: te .: 04/ 201 42 ä 4 GORENJSKA GOREN|SKI GtAS petek, 1. septembra 2006 KRATKE NOVICE Mojstrana Pouk se bo vendarle začel čeprav je $e prejšnji teden kazalo, da bo morda potrebno za kak teden prestaviti začetek novega šolskega feta v osnovn Šoli v Mojstrani, se to nt zgodilo. Obnovitvena dela so zaključena do te stopnje, da bo danes 138 otrok, od tega le de- i. Ravnatelj Emil vet prvošo[čkov, ahko sed o v sols BrezavšČek je izrazil veliko zadovoljstvo, da jim začetka šole ni bilo treba prestaviti, ter veselje vseh zaposlenih, da bodo odslej delali v novih, epih prostorih. V prenovljeni šoli pa se bodo zagotovo dobro počutili tudi učenci. U. P. oh istrica Pustolovci se zbirajo v Bohinju Skupina za reševanje pustolovskih problemov "Pustolovec RAJO" je v sodelovanju z Lokalno turistično organizacijo Bohinj pripravila dvodnevno pustolovščino, ki so jo poimenovali "Bohinj adventure race". Ekipe dvojic bodo skušale v tridesetih urah na različnih koncih Bohinja premagati pusto-ovsko traso s plavanjem, veslanjem, kolesarjenjem, orien- tacijo, trekkingom, predvsem pa nalogami presenečenja, Čemer bo prednost dvojic prava taktika, iznajdljivost, poznaje logistike, volja in tovarištvo. Pustolovci Iz Slovenije in tujine bodo na traso startali jutri ob 9. uri dopoldne v So» hinjski Bistrici, cilj pa bo v nedeljo Pod skalco v RibČevem azu z za p ri red un. nci bodo dobili karto Bohinja, na kateri bodo narisane kontrolne točke, vso opremo, ki jo bodo rabifi na 140 kilometrov i trasi, pa bodo morali nositi s seboj- Še več lahko izveste na www.pustolovecrajd.org/bohinj. V. S. Preddvor Praznične prireditve Občina Preddvor Ima praznik 8. septembra v spomin na leto 1856, ko so odprli prvo šolo. Letos torej mineva 150 let od tega pomembnega dogodka. Mlajše je Prostovoljno gasilsko vo Preddvor, ki so ga ustanovili pred no letL Jubilej bodo proslavili v soboto, 9. septembra, ob t6. uri, ko bodo ob gasilskem domu prevzeli novo vozilo in pripravi jutri, 2. septembra, ob 8. uri bo na dvorišču Jelovice tekmovanje voznikov gasilcev, 7. septembra ob 17. uri pa bo gasi ska vaja v sred v stavbi Turističnega društva odprli razstavo del članov Društva upokojencev Preddvor. Planinska sekcija Preddvor bo y septembra ob 8. uri odprla Mačevsko pot na parkirišču v Mačah. V sredo, 6. septembra, ob 16- uri bo pohod okrog Štir-gradov, ki ga organizira TD Preddvor. Na predvečer praznika bo ob i8. uri slavnostna seja občinskega sveta in ob 19. uri odkritje spominske plošče v Novi vasi. Praznik bosta označ sveta maša ob 19. uri v cerkvi Sv. Petra in slavnostna akademi-ia uro pozneje v Domu krajanov Preddvor. S. S. vasu Danes, i, septembra, ob 19. uri Tržič Asfalt na tržiški vpadnici Ob torkovem posnetku s tržiške vpadnice bi se lahko vprašali, kaj imajo skupnega reklama za banko in cestni . Odgovor je napisan: vsi delajo s posluhom. Cestnim m delavcem komunale je uspelo v rekordnem roku obnoviti vse napeljave na Cankarjevi cesti m delu Predilniške ceste, kjer so Ca teden začeli asfaltirati nove pločnike. Nato je sledilo polaganje grobega asfalta na vozišče, ki se bo komaj utegnil ohladiti do prihoda obiskovalcev prireditev ob letošnji Šuštarski nedelji. Še sreča, da je šlo izvajalcem del na roko tudi vreme. Kar so naredili čez dan, je ponoči zali- la dež. S.S. vaj n Bo Družba Lokainvest v propadajočem hotelu v Mojstrani želi zgradili Turistični center Triglav. ukŠA pmrnel Mojstrana • Na vratih že vrsto let opiiSČenega in propadajočega nekdanjega hotela Triglav v središču Mojstrane je pred kratkim pojavil plakat s predstavi zasnove za ureditev območja i center Triglav. želj na apart-1, ki naj mestu hotela hotel bi obsegal §tiri n naj bi uredili zdraviliške oziroma stanovanja. Kot izhaja iz idejnih zasnov» :iaj bi bili objekti z garažnimi mesti, med jelcti naj bi uredili dvorišče, stil gradnje p« naj bi vzorec vaške pozidave. Po besedah direktorja družbe Lo- Propadajoči hotel Triglav v Mojstrar^i kainvcsl Aleksandra Schare, je projekt vreden okrog jarde tolarjev in pol. Načrti so marca zanimivi, saj bi vrsto let pr(>- začasnih ukrepih, po kate- na Kranjska Gora so namreč maje in prodajo za trg. Po sprejeli odlok o Pvistavčevih besedah so tudi prostorski konfe- niki, ta točka naj l)i bila uvrščena na dnevni red septem-e seje. Župan Jure Žer- padajoči hotel dobil novo živ- rem gostinskih objektov ni ljenje, pa tudi zunanji videz dovoljeno spreminjati v sta-načrtovanesa centra se lepo novaniske, jc povedal vodja rcnci občina prepreči grad ni o )av je v zvezi s tem ira in pri bodo imeli kranjsk občinski svetniki. na okolje in prostor i Boštian Pristavec. za trg. o morebitni spre- im .«ivettiikom predla- gal, na; ga potidijo. mn» membi odloka o začasnih stični centcr bi po županovih S tem so želeli preprečili ukrepih morali odloČiti kranjskogorski občinski svet- pn- pri Izdatkih Prvo polletje je imela Občina Preddvor več odhodkov kot prihodkov. Najeti je morala posojilo. o zgodilo, bi dosegli skoraj znalo zlasti pri vzdrževanju dražje. Od predračuna za Preddvor • a ft 4 seil so seznani- cest, kjer so veČino del pre* okrog 3 milijone tolarjev je 1, Iqei so stavili na drugo polovico leta A Tajnik Marko Bohinec je po- napoved stroškov vsaj pet- li z uresničevanjem pioraču-na Občine Preddvor v pivih šestih mesecih leta 2006. tem Času jim ni Šlo vse ana» .so za 134 milijona lo- udaril, da so morali varčeva-lariev presegli priiiodke. Po» ti pri vseh već so si s na ra- so na vrsti večja. Ker je ostalo pri investiciji za Solo še 15 mili- ev neizkorišče- čunih konec lela 2005 in naje- prve dotacije društvom, načrtih, saj so z 214,8 milijo- moin premostitvenega kre- med katerimi ima prednost za obnovo kuhinje vrtca. ov na tol^ujev le 22 odstolkov planirane čatiSedva katerega morajo pla obroka. Za in vesti no 12 so §tvo zavadi praznovanja iio- niki. te vsote izvajalec del vsote. Kot je pojasnila raču- ciie so porabili 115,9 milijona letnice ustajiovitve. nov Darka Rozman. tolarjev. je izpad nasual zaradi neujcs- mcene pr fn arK'v za e osnovne šole. Po- je denarja se sjne preseči. Obenem občinska uprava zahtev sprožila informacija župa- podrobno poročilo o na. da bo popravilo kuhinje Preddvor ne bo m prei Družili se bodo brez meja IR otroci In mladostniki Iz Gorie - Projekt mladinske iz- skupnost in način živijcnja, spoznavali Bled in okolico, ., iz meni a ve z imenom limits in Slovenije, podpira-tudi koroški Slovenci iz Novi paradoks iz- strije. icc, m župan Jože AntoniČ. Slednji je pa pripravljajo izrazil veselje, da Ix)do lahko rudi okroglo mizo o zmanji^a- gostili čezmejno srečanje, ki ima tudi humanitarni na- peljalo s pomočjo institucije 18 . s se bodo od u, do nju socialne izključenosti in v Goriah dni- diskriminacije mladih z du- S po rtu, priredili bodo Sevno in grama za mladino, ministr- nogometni m o. pove dal S rečko men. Slovenijo bodo na srečanju v Gorjah zastopali otro« ci in mladostniki iz zavoda 111 s vab ob umetniških delavni- Brumen, podpredsednik dm- |aneza Levca v Ljubljani in in call, s k-ulinaričnimi, gledali- Stva Novi paradoks. V čast- osnovne ^ Cerknica. Enotedenski pro- škiini, plesnimi in drugimi nemodboni srečanja sta tudi jekt, v ejo de ja prikazovali svojo AvguAtin Mencinger, dr. k GORENISKI GLAS petek, 1. septembra 2006 GORENJSKA 5 T V • V • Trzicani na sejem V Tržiču pripravljajo 39. Šuštarsko na mestnih ulicah. nedeljo pa bo sejem StOIAK SAfC Tržič • Letošnja Šuštarska nedelja se je začela že prejSnji petek, ko so v galeriji Atrij Občine Tržič odprli razstavo stare in nove obutve Peko ter likovnih del mladili na lemo "Obuti v čevlje Peko". V istem prostonj so razstavili slike Iva jeliiičiča iz vasi Soča, zunaj pa so pi^tyvili narodno iaxj^üo doline ob Soa v posmi in glas» i. Kot je povedal predsednik Tiuističn ega druš tva Tržič Lado Srećnik. bodo primorski gostje popestrili tudi nedeljski sejem. Že prei bo več dogodkov, Danes ob iiri bodo odprD v Dvorani tržiških olimp[|ccv SuŠt^rsko nedeljo napoveduje razstava v galeriji Atrij Občine Tržič, razstavo gorenjske obrti in podjetništva ob 30-letnid Ob- septembra, bo v znamenju 14. no Peko v Tržiču šu^tarski žur ^^tavili tiidi domaa pleald, ki- močne obrtne zbornice Tržič. mednarodnega tekmovanja iia za mlade in manj mlade. Na svečanost) s kultununi pn> tcka.^kih rolkah in 4. semnja na V nedeljo med 7. in 19. uro gramom bodo podelili priz- Ljubelju. Pri koči na starem bo v Tržiču tradicionalni nologi in rejd plic. Na odru ob restavradji Raj bodo razglasili llovp ro m m prelazu Ljubelj bo ob 10.^0 Ijavcem, Ob razstavi, ki bo na dvojezidia gorska maša, po )em, na pestra ponudba izdelkov na tokrat podelili priznanja ureie- iibn hi&am. Ob raznih nasto- ogled sobolo in nedeljo, njej bosta zbrane okrog 250 stojnicali in v irgov\- pih bo nedelio popestrila Šu- pripravljajo promodjo obitnih poklicev, modne župana Borovclj in Tržiča, sle- tiah. Trgovcem in gostincem starska veselica, ki bo od 12. do revije m dila pa bosta ples in petje brez se bodo pridružili rokodelci, zabavni program, Solx)ta, 2- meja. Ob 20. uri bo pred tovar- svoje dejavncöti pa bodo pred- 22. \ire na parkin.^ ^dd stavbi. občin- enkrat sta imela šrango Suzana P. Kovačjč Marica je odraščala na Ko- ...................................... privniku nad Sovodnjem, |a- Trebija • Zlato poroko so na nez je doma s Trebije, iskrica zadnjo avgustovsko nedeljo pa je preskočila na veselici na praznovali tako, kot sc za pet Sovodnju. Ko je napočil pra- desetleiij skupnega življenja spodobi. S pravim slavjem! vi Čas, bil je avgust 1956, se je ženin lancz v spremstvu prič Marica in )anez Vidmar s s kočijo odpravil po nevesto. Trebije sta si v dnigo rekla Na Koprivniku neveste brez "da" pred županom in mati- Šrange niso dali in ko so se čariem v Logu pri Cerknem, pogodili, so se odpeljali v 1 na vasi so jima piiredili šran« kilometrov oddaljeno Gore« go, pred tem sta se od doma njo vas na dvilno in cerkveno do vasi pripeljala s kočijo. Se poroko. Doni in družino sta si ene cerkvene poroke ni bilo, Marica in Janez ustvarila na ker je gospa rekla, da ta velja kmetiji janezovih staršev, v imata, in dobro leto dni stara samo enkrat v življenju, če- zakonu so se jima rodile tri praviuikinja Neja. "Mož je že prav 2 istim partneriem. So jima pa zalo na to temo domači "zakuhali" skeč. 1 ličerke, Marinka, [ana bi Na- dolgo invalidsko upokojen, če taSa. Danes jima zelo radi de- rad pa gol^ari, s jo družbo vnuki, šest jih pa s pomočjo "ta ]iiladilV' skjbim za kmetijo," pravi Marica, za katero njene ličerke pravijo, da. če je bilo kdaj pa kdaj Še tako hudo, je mama vedno znala vse obrniti na hec. Proračun bo še višji kljali, saj bodo poskrbeli za večjo funkdonalnost objekta. Kar 76 milijonov tolaricv s*eč od načrtovanega bo občina Cerklje Z rebalansom se je letošnji proračun Cerkeij povečal za 152 milijonov tolarjev. porabila za gradnje in obnove bvojih cesl- 70 milijonov tolar- SiMON ŠUBic milijarde tolarjev, kar je rekor- drugam, Zaratb ležavne izdela- jev več bodo porabili tudi za re- ................................... den znesek v zgodovini samo- vc projekta se bo kasneje začela konstnikdjo ceste v Zgornjem Cerklje - Občinski svet Cerklje stojne občine. Razliko med pri- tudi gradnja kanalizadje od Brniku, enak znesek pa so do- je sprejel rebalans prora6ina hodki in odhodki l*xio pokrili .s P^te do Zaloga, zato so tudi dali fudi za gradnjo kanalizao- prenosom neporabljenih sredstev v lanskem letu. Kol ie pojasnil župan, se bo pletov z nekaterimi lastniki le- za lefo 2006, kakržncgH sta predlagala župan Franc Čebuli in občinska uprava. Po sprejetem rebalansu se prihodki proračuna povečujejo 2a 42 inilijo- nov tolarjev na 1,582 milijarde daljnjili arheoloških izkopa- potrebno modificirati projekt Škrjančevo - Stiska vas, 15 mili- začetek gradnje doma starostnikov v Šinartneni zaradi na« temu projektu letos odvzeli 30 je Zgornji Brnik • Cerklje. Ob-milijonov lolarjev. Zaradi za- čutno več sredstev (36 milijonov tolarjev) od predvidenih bo občina letos investirala tudi v tos tudi ne bodo gradili vodovoda v Spodnjem Brniku, saj je gradnjo vodovoda Ambrož • (olarjev, odliodki pa bodo višji vanj zagotovo zamakiiil v pri- Po dnigi strani bodo 40 ml- foriov tolarjev pa bodo nameni- za 152 milijonov tobnev in hodnje leto, zalo so 157 bodo po novem znašli 1,855 nov tolarjev raje preusmerili I za grad- za novo ostrešje na Petrovče- aasilskega doma v Cer- vi liL^i, kjer bo občinski muzej. KRATKE NOVICE kranj Praznik Krajevne skupnosti Hrastje Ob prazniku Krajevne skupnosti Hrastje bo jutri od 9. ure dalje balinanje, košarka in tek oziroma pohod. Ob 12. uri bo začetek nogometnega turnirja, ki bo potekal v treh tekmovalnih razredih; mladinci, člani in Članice. Ob 15. url se bo začela zaključna prireditev na nogometnem igrišču Hrastju. Najprej bodo na vrsti pozdravni govori s podelitvijo priznanj, zatem pa zabava z živo glasbo. Namen Športnih dogodkov In prireditve je povezovanje krajanov. S. K. Kamna CORiCA Ob krajevnem prazniku šesti Langusovi dnevi v krajevni skupnosti Kamna Gorica bodo ob krajevnem praznovanju, s katerim se spominjajo slikarja Matevža Langusa, pripravili Šeste Langusove dneve. Že danes bodo športna tekmovanja mladih tn meddruštvena vaja prostovoljnih gasilskih društev iz Upniške doline, jutri se bo začela peta slikarska ko- lonija, na kateri bodo vabljeni slikarji in drugi ustvarialci iz vasi in okolice risali, in ustvarjali v glineni delavrrid, vodil Urban MaguŠar. Osrednja slovesnost bo jutri popoldne, ko bodo odprli pločnik na Šolski poti od Kamne Gorice do odcepa za Dobravo terv domu krajanov podelili krajevna priznanja ;n odprli razstavo slik, ki bo na ogled do 9. septembra. Zvečer bodo še gasilske igre za prehodni pokal Upniške doline in družabno srečanje. V nedeljo bo tretji pohod iz Kamne Gorice čez Dobrave na Stove in nazaj, v soboto, 9, septembra, pa v domu krajanov še monodrama Anatofa Sterna z naslovom Lovfo Toman ... ko je pn/ič razvil slovensko zastavo. C. Z. J UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za izobraževanje in wwwiU'kranj.si 280 48 00 vatri k vpisu v izobraževalne programe za šolsko (eto 2006/07 OSNOVNA ŠOLA ZA MLADOSTNIKE IN ODRASLE 7., 8-in 9. razred ŠOLANJE JE BREZPUČNO! 4. • 5. stopnja izobraževanja BOLNIČAR NEGO VALEČ CDJUNMRŽUM Ljubljana v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kranj STROJNI TEHNIK - PH - dvoletni program EKONOMSKI TEHNIK-PTl ♦ TRGOVEC PRODAJALEC TRGOVEC-prekvalifikacija 7. stopnja izobraževanja EKONOMSKA FAKULTETA ÜUBUANA VISOKA POSLOVNA ŠOLA Smeii: management mednarodno poslovanje Možen vpis v 2. letnik s končano vi ali v 2. letnik s strokovno šolo m ekonomije NOVO: MAGISTRSKI $TUDD EKONOMDEv Krar^u INFORMATIVNI OAN; TOREK, 5.9.2006, ob 16.30 nd LU Krai^ FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARI80R Smeri: proizvodno strojništvo konstrukterstvo in gradnja sb'ojev energetika in procesno strojništvo vtd rzevanje orodja rstvo Možen vpis v 2. letnik s končano višjo strokovno šolo ali v 3. letnik s končnim višješolskim Študijem strojništva NOVO; PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR Pedagoško andragoška izobrazba Vpis do 10.9.2006. NOVO Izobr^evalni zavod HERA organizira na lU Kranj 6. stopnja izobraževanja - vigesoUln štiuHj ♦ KOMEROALIST 4 POSLOVNI SEKRETAR VABLJ ENI 6 GORENJSKA SSI GORENJSKI GLAS petek, 1. septembra 2006 Na gradu nova vhoda BoŠtian Bogataj denar smo pridobili, grad pa grad skozi severovzhodni ....................................... bo v treh letih dobil lepšo po- stolp," je obnovo predstavila Skofjd Loka - Staro mestno dobo," nam je povedala Ma- Mateja Hafner Dolenc in jedro Škofje Loke je uvršče- tcja Hafner Dolenc iz škofje- dodaja, da bodo s tem vhod no v zakon varovanja najpo- loŠ ke občinske xiprave. membnejših slovenskih spo- približali mestu, hkrati pa Trenutno že potekajo dela bosta urejeni tudi fasada menikov, ki se sofinancira s pri obnovi dvoriščne fasade stolpa in okolica. V letu t. i. kulturnim tolarjem. Dr- Škofjeloškega gradu (o tem 2008 bo grad dobil na žava sicer ni nikoli uspela za- smo že poročali), hkrati pa nejšo novo obleko, saj bo gotoviti višine sredstev, kot bo izvajalec del (dela naj bi prenovljena celotna fasada so predvideli 2 zakonom, se končala vsaj do odprtja na vzhodnem traktu, to je vendarle pa je občina Škofja Dnevov evropske kulturne del, s katerim grad gleda na Loka prek razpisov uspela dediščine 23. septembra) za- mesto, hkrati bodo zame-pridobiti 96 milijonov tolar- menjal tudi vsa okna in ob- njana tudi okna. Na občini jev za obnovo Škofjeloškega novil napušče. "V svojo pr- imajo izdelan tudi projekt gradu. "Po dveh letih je obči- votno funkcijo bo vzpostav- obnove grajskega vrta, kjer na smela ponovno kandidi- ijen tudi osrednji dvoriščni pa postopek denacionaliza- rati za obnovitvena sredstva, vhod, ki bo le leto dni služil prej pa zaradi postopka de- kot glavni vhod v muzej. Že cije Še ni končan. V prihodnosti želi občina v tem delu nacionalizacije to ni bilo mo- prihodnje leto namreč pred- urediti grajski park. kjer bi goče. Postopek denacionali- videvamo aktiviranje prvot- občasno lahko izvajali tudi zacije je bil letos zaključen, nega vhoda na Škofjeloški manjše prireditve. Balinišče pokrili streho Mateja Rant pri postavljanju montažne s platneno streho. Naložba strehe. bila vredna skoraj deset cnilijo- "Za pokritje balinišča smo nov tolajjcv, pri čemer so polo- si prizadevali že najmanj pet vicosredsteva^pelizbratisami. uresničila večletna želja, da let. saj se nam je večkrat zgo- tudi s pomočjo donatorjev. Za bi balinišče, na katerem vadi- dilo, da smo morali zaradi pokritjenaložbebodonajverjet- 2\f\ . športnega društva Žiri se in prirejajo turnirje, pokii- dežja odpovedati tumii- neje morali najeti še posojilo. i s streho. Po besedah pred- je," je razložil Pivk Balinišče so obenem pa računajo, da bo kaj sednika društva Staneta Pivka opravljajo zaključna dela zdaj pred neugodnimi vremenskimi razmerami zaščitili kanilo tudi iz občinskega prora- čuna. imago sloveniae «B.VTv^ • «f^ XJ10U CTVBfUTtKi (UMI Gorenjci Glas RINKE A KranL Grad Khislstein, petek, 8. 9. 2006 ob 20:00 vstopnina: 1.500 SIT/6,26€ V pnmeni fiabega vr^mei^ bö koncert prMUv^jdr^ v župnu^ko ^rlt^v («rti^vSv Kar>ajanain lovdhi^^ ^lAf» cOrinc art WWW artco za tekmovalce maniši Viagra dni skJad, saj se nam )C izlekla pogodba z Mobitelom, iiovr pa nts^^o ibiilL i^rav tako Icžko mi," je puvedal Lojze Gor tudi sam imel va jeli v rokah na peti in nato §e m >edrni dirk^, Tudi letos ena od dirk, peta, rezervirana zgolj za ženske, za start je prijavljenih kar devet voznic. Prav cako bodo zanimivi ob- i v drunili dirkah 4 ♦ ifkti so konii in brdski tekmovalci. 11 7r^ u najti dnige sponzorje, tako da je letos nagradni sklad j ,8 milijona tolarjev, kai pa je Se vedno već kot na veČini dni-gih dirk v Slovenii. 2al pri ie vedno niso urejene konjake stave, kar zavira raz-cver tega športa, ki je sicer med gledalci zelo priljub- Lojze Corjanc (na sliki prejema pokal) bo tudi letos med Ijen," pravi predsednik KK o^nlzatorji in tekmovalci dirk na Brdu. /p®io cota2đ*jv<»{ Brdo Lojze Gorjanc. ki je s sodelavci vendarle poskrbel, stra. ko bodo v peti dirki pod september in so sc nekateri da bodo tudi letos sr;i na 11 na- a vo- manjkala na pihala, otroška fol- klorna skupina lagodic in pripravljamo še nekaj dni- . spremljevalnega programa, pravi predsednik Konjeniškega kluba Brdo Prireditev na hipodromu pokroviteljstvom Ministrstva tej dirki odpovedali. Favorit Brdo se bo z glasbo začela ob kasažkih dirk prisili na s račiin. Pripravili so namreč sedem dirk, posebnost bo spominska dirkal Rudolfa Mai- za obrambo nastopili 5- in 4- je zagotovo Apofis na vajetih . uri, prva dirka bo ob letni kasači. To najbolj Marka )ureša, presenetiti 1445. Mladi do 16 dirka, vendar ude- zna Dora November na vaje- imeli brezplačen vstop, za ležba ni tako množična, saj tih Jožeta Sagaja mlajf^ega, dnige le vstopnina 1000 to-so letošnji derbi prestavili na pa tudi |ason B je v dobri for- larjcv. Radovljica Trrje finali naših upov Pred dnevi se je v Rlu de ja- neiru končalo prvo mladin- svetovno prvenstvo v plavanju. V finalu sta nastopila Monika Močnik, ki je osvojila 5. m 6. mesto na oziroma 1500 metrov in Robi Vovk, ki je na 50 m zasedel peto mesto. Nika Koza mernik pa je na svetovnem plavalnem prvenstvu daljinskih plavalcev, ki le dni pote- v Neaplju, osvojila 13, mesto na pet kilometrov. V. S. Kranj Žemlja edini čez prvo oviro enger turnirju Iskratel open 2006 se je le Gregi Zemlji uspelo uvrstiti rugi krog med posamezniki. Zanesfjivo s 6:2 in 6:0 je ugnal letošnjega debitan- ta v ekipi za Davisov pokal, Martina Rmuša. Lepe pri- ožnosti za napredovanja žal niso izkoristili preostali trije slovenski igra Za ljubitelje tenisa je turnir kfasna priložnost za spremljanje odličnih teniških predstav v živo, do nedeljskega ftnala pa bo veČina srečanj na sporedu po 12. uri. B. M. doma dvema kolajnama S svetovnega prvenstva v plavanju za veterane sta se najbolj zadovoljna vrnila Jure Bučar in Andrej Pire. Vilma Stanovnik Krar») - Prejšnji teden se je v San Frjnciscu v Kaliforniji e .svetovno prvenstvo v plavanju za veterane. Tako kot navadno so se ga tudi letos večinoma udeležili nekdanji tekmovalci v a vanju, med sedemnajstimi našimi športniki pa je že ob odhodu na)več obljubljal dolgoletni slovenski repre-zentant Jure Bučar. )ure je napovedi tudi uresničil, saj je Časom 4:)3,82 na 400 me- Kranjčan Andrej Pire je uspešno nastopil med veterani. trov prosto postavil rekord na 200 metrov hrbtno. 13. je bil na 100 metrov delfin. "S svojimi nastopi sem res lah- hjni," je po povratku domov stev in v kategoriji 40 - 44 let mdi zanesli ivo osvojil zlato kolajno v tej disciplini. Nastopil je tudi na 200 metrov 1, saj si pred odhodom nisem upal razmiSliart o ko- ko en, poseoej z na na 200 metrov del povedal Andrei in .da si udeležbe na tekmovanju er sem rezultat z ne bi mogel predstavljati so !nu prosto in l>il tretji- Dveh tretjih mest se je evropskega veteranskega pr- brez pojnoći vseh prek luže veselil tudi Kranj- vcnstva popravil za skoraj 6 pomagali pri tem zahtevnem čan Andrej Pire, ki je nasto- sekund. Zelo dobro mi je šlo finančnem projektu (Naif, pil med najmlajšimi veterani tudi na 400 metrov mešano v skupim 25 do 29 let. An- in 100 delfin, manj pa na Collegiuum - Graphiaun, A • soft Medvcsček - Pii?^nik in drej je namreč osvojil brona- 200 metrov hrbtno, saj sem Dimsport). saj je znano, da slo kolajno v disciplini 400 pričakoval rezultat pod 2:20. so si nasi športniki morali metrov mešano, prav tako kar bi mi prineslo še eno ko- tako rekoč sami zagotovili tretji je bil na 200 metrov lajno. Kljub temu sem s celo- denar za pot in . Četrlo mesro je osvojil inim izkupičkom zelo zado- movanja. 1 I Mednarodna tekma na rolkah • Jutri. 2, septembra, bo v Tržiču in okolici potekala že 14. mednarodna tekma na teka-rolkah. Zaradi gradbenih del na cesti v Tržiču je tokrat c\ proga od drugega kilometra naprej spremenjena in najdaljše proge (8,5 kilometra) na Brezjah pri Tržiču. Prvi Start bo pred tovarno Peko ob 9.30, zadnji pa ob 11.30, Zabavni program bo med 12. in 14. uro v Lomu pod Storžičem, er bo tudi tekmovanje častnega odbora in pokroviteljev ter med 14. in 15. uro razglasitev rezultatov. V. S. 28. juriš na Vršič - Ta konec tedna bo Kranjska Cora živela s i, osrednja prireditev bo 28. juriš na VrŠIČ. Štart bo . ob 11.10, deset minut prej pa bodo štartali esarji. k; bodo tekmovali za naslov državnih prvakov v cesm^-n esarstvu- V nedeljo bo Še adrenalinski Vitranc sjper J v spustu po gorskem poligonu, štart bo ob 14. uri . v 'il J O siuji sedežnice Vitranc 1. V. S. Molki rokometni turnir v dvorani Vitranc • To soboto in ne- delio bo v dvorani Vitranc v Kranjski Gori potekal ■r > 1 ^ Jd r po- ob 17. uri bo tekma med ekipäfoa Celja Pivovarne Laško in Sologno, ob 19. uri pa ec ekipama Zagreba in Fotex Veszpremom. V nedeljo ob bo lekma za 3. mesto, ob 18. uri pa za i. mesto. V. S. 13. Silcev memorial v rokometu - V dvorani na Podnu v Škof-Lokj m v dvoran v Ribn d bo danes in jutri potekal 13, dvorani na Podnu se bosta danes ob i6. uri :jvan in Termo, ob i8. uri Ormož in Slovan, ob 20 u' oa Termo «n Ormož. V Ribnici bodo tekme med Ribnico m Svišem. Svisem in Sevnico ter Sevnico in Ribnico. Finale bo juiri v Škofji Loki, ko bo najprej ob J2.30 tekma kadetov Terma in Sviša, ob 14. uri se bodo pomerili mladinci Terma m Ribnice, sledile pa o tekme za 5. mesto, tekme za 3. mesto in ob 20. uri finale Šilčevega memoriala. V. S. Triation na Bledu - TK Trisport bo jutri, v soboto, pripravil tekmovanje v tnatlonu. Štart dd triatlona za otroke bo ob 10. uri, super sonnt triatlona ob 10.15, triatlona za vsakogar in štafet-negđ Uiaiiona ob 11, uri. olimpik triatlona pa ob 13, uri. Zaradi pritedirve organizatorji opozarjajo na občasne zapore (med in 15. uro) Kolodvorske, Župančičeve in Kidričeve ceste Da öiedu. Več o pnreditvi na www.trisport-klub.si. V. S. 10.1 Prenovljen ProŠport znova odpira vrata - ProŠport center v Stražiiču pn Kranju se pripravlja na novo sezono s svežo ^ep tvijo in novo podobo, ki jo je v Športni center pripeljal smucarsKi skakalec Damjan Fras. Slovesno odprtje h' -, ; ^TK'O na na Lesce Ostati na prvem mestu Po dveh zelo uspešnih nastopih slovenskih padalcev na svetovnih orvenstvih v Rus ji (vojaškem in civilnem), se karava- h v skokih na ci j tokrat seli v nemški Altenstadt. 'Operacija Rusija' je bila za Slovence s Štirimi zlatimi, srebrom in broriom Izjemno uspešna, sedaj pa sledi Še zaključek tekrnovarja za toČke evropskega pokala, s preostalima dvema tekmama. Ta konec tedna je na sporedu tekma na Bavarskem, kjer bodo Slovenci nastopili s tremi ekipami. Flycom bo nastopil v že 'tradicionalni' postavi Roman Ka- run, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodi- šek, njihov cilj je zadržati prvo mesto v skupnem seštevku in mirno čakanje na veliki n e konec meseca septembra v švicarskem Locarnu. Poleg Flycoma imata odlični "izhodišči po Štirih tekmah tudi ekipi Ptuja in Elana, ki trenutno zasedata tretje in četrto mesto. Zanimivo bo tudi v obeh posamičnih konkurencah. Med dekleti so med prvimi štirimi vse tri Slovenke, ki bodo nastopile v Nemčiji (vodi Avblieva pred ov) n renci Domen Vodišek lahko z dobrim nastopom zavihti čisto na vrh. Tekmovanje se začne danes ob 9. uri, končano pa bo v nedeljo okrog poldneva. Z. R. Strah inj Naklianke se pripravliajo na novo sezono Prejšnji teder so rokometaŠIce Vita centra Naklo odigrale prvo pripravljalno tekmo v novi tekmovalni sezoni pred domaČim občinstvom, ko so gostile ekipo fnne Dolgun. Prikazale so dobro in agresivno igro v obrambi in se z nekaj domiselnimi akcijami izkazale tudi v napadu. Niso pa mogle ustaviti gostujoče krožne igralke, ki je dosegla večino zadetkov in tekma se je končala v korist gostij 22:29. Oba trenerja sta dala priložnost vsem igralkam. V» S. \ 4 ■AT / s Škofja Loka Nina in Nejc najboljša v drugI polovici avgusta je slovenska ekipa smučarjev prostega sloga opravila prve priprave na novo sezono na Nizozemskem. Po tednu treningov so se udeležili tudi tekme v skokih na vodo, ki jo je organiziral Freestyle Club Holland. slabemu vremenu, prehladu in začetnih težavah v kvalifikacijah se je na njej dobro znašla Škofjeločanka Nina Bed-narik, saj je bila najboljša med dekleti. Kot je še sporočila Nina, je v otroški kategoriji dobro nastopil Žan Špan, ki je po drugem mestu v kvalifikacijah, v finalu, v drugem skoku, naredi napako in končal na tretjem mestu. V moški konku- Slovencev nastopili Aljaž Husak mesto), renci so Matej ŠIrceij (13. mesto) In vsi trije naši Nejci, ki so na koncu skupaj le uspeli premagati Nizozemce, valcem svetovnega pokala jeffreyjem Bignelom, ki je zasedel drugo mesto. Nejc Dimnik je zasedel četrto mesto. Skočil |e odličen kork 720 in obrat za 720 stopinj, pri katerem je ob pristanku naredil manjšo napako, ki ga je stala nekaj točk. Tretji je bil Nejc Ciglarič s salto nazaj in dvojno salto nazaj, pri čemer je pristal za skoke na vodo preveč naprej. Zmagal German 5 salto na pa le N n mistyiem 720. V. S. '•l )LO jani je bilo s pomnalnima m L|ubl|ama Kranj 75 v Beograd v vodnem mestu Atlantis v finalnima tekmama zaključeno letošnje državno prvenstvo v malem vaterpolu pod imenom Žurnalov linipolo. V prvem poIHnalnem srečanju $0 vaterpolisti Term Ptuj brez večjih naporov premagali Kamnik, v drugem pa Kranj 75 Gorico. Veliko bolj zanimive boje smo nato spremljali v obeh finalni ob-iračunih. Za tretje mesto je Kamnik premagal Gorico, veliko težje delo pa so nato v finalu za naslov prvaka imeli vaterpolisti Kranja 75, ki pa so na koncu le slavili in s tem dobili tudi lepo nagrado, pet potovanj za pet dni v Beograd na ogled tekem naše reprezentance na letošnjem evropskem prvenstvu. Kranj 75 je nastopil v postavi: Gregor Košir, Roben Sappe, Jure Škof, Roman Naglič, Damir Ćarap in Uroš Cadež.). M. Četrtina stopi na vrh Le četrtini alpinistov, ki se odločijo osvojiti vrh 7.134 metrov visokega Pik Lenina v Pamirju, uspe ta podvig, julija je to uspelo tudi Dragu Frellhu z Corenjega Brda in Matjažu Cotarju iz Škofje Loke. Ana Martman Člana Plezalnega kluba Skoija Loka Drago Frelih 2 Gorenjega Brda in Matfaž Cotar iz Škofje Loke sla prejšnji mesec stala na vrhu 7.134 metrov visokega E'ik Lenina, dmge naivišje gore Pamiria, ki je hkrati ludi ena najpopularnejših med alpi- Zakaj sta .se odločila za odpravo v organizaciji agencije? višinske bolezni in se raje vr- Ostali i50 obupali, meni pa je naslednji dan po dese- ih urah le uspelo priti na in spihan sneg. II Ste se med vzponom soočili s kakšnimi nevšečnostmi? lih težav, razen II p reba vn i h tn o le n j, nis mo imeli. Nevarno je bilo prcska- Drago; "v goran v Migizi)! sein bil že dvakrat v lastni organizaciji in sem tako vedel da tam vlada korupcija, da te hitro prinesejo naokoli Matjaževo veselje ob prihodu na vrh in da je organizacijo bolje razpok. Sam vzpon ni tako je višina Biti moraS zdrav ter psihi^io in fizično pripravljen. Veliko je odvisno od vremena; že malo močnejši veter te lahko prepustiti agenciji. Sicer to ratek v t< ne pomeni, da je v.se priprav- sva Ijcno. Seveda smo si vsi ude- tabora • 1, Matjaž: "Vrh sem le nevarna. II äla pot do deveb dan po prihodu v bazna 6.100 metrih. ni talx>r. Vreme je bilo čudo- Nameravata Kirgizlji leženci pomagali med sabo jin cil) je bn osvo|iti vrh, a vito, sonce, ternperatura de- osvojiti še kakšen vrh? vendar potek podviga pifdvi- sem se počuti) in sem set stopinj pod ničlo. Spust s Matjaž: "Težko rečein, ker diš sam, Midva z Matjažem sc vrnil v dolino, kjer sem smučmi je bil prijeten. Med sva zelo različna. Medtem ko 5va bQa že od začetka odloče- počival in se dobro najedel S taborom 2 in 3 pa sem že sre- Dragu Kirgizija ni preveč na. da eieva sama na v sabo sva vzela premalo hra-No, kasneje sicer ni bilo rav- ne. tako da sva oba shujšala no tako." za približno deset kilocra- Čai Dritga, namenjenega proti vrhu." Drago: "V tem času sem Kaj se je zgodilo? Drago: "Vsi udclcženci smo prišli do talwra z, a so se ostali kasneje odločili za pov- lo priti na vrh. m )e navQiLsen naa perujskimi gorami, je bilo meni tu nepopisno lepo. Država je v 80 odstotkih sestav- plo.^čicc. Elektra Ljubljana, a nam prvi Ijena iz hribovja, ki je višje od po devetih urah dan zaradi slabega vremena, tri tisoč mov. jedla sva večinoma srečal Se petčlansko odpravo vetra in nizkih temperatur ni uspelo. Bali smo se omrziin, naju združili/ isti cilgi t Brodar trenira dekletoma Smučarski tekač Nejc Brodar se pod vodstvom Slovaka Hudača na zimo pripravlja skupaj s Petro Majdič in Majo Benedičič. Mata Bertoncel) Ribčev Laz • Po lanski sezoni je slovenski smučarski tek dobil novega trenerja, Slovaka Ivana HudaČa. Pod njegovim vodstvom Irenirajo Dola nka Petra Majdič, Kranj-čanka Maja Benedičič in kot edini tekač Škofjeločan Nejc Brodar. Slednjega smo srečali na triatlonu jeklenih v Bohinju, ki se ga je udeležil član Štafete športne enote Slovenske vojske, kjer je 24- biti." Njegov trening se za letošnjo zimo v osnovi bistveno ni spremenil» večji poudarek je na hitrem treningu in na moči. "Po zagotovilih in po pogovorih, ki jih imamo s trenerji in vodstvom, naj bi pravi način za boljše rezultate," upa Škofieločan, ki ima o novem treneiju dobro mnenje: "J^ izredno ambiciozen mlad trener in vidi se, da se je tudi on prišel doka- . da smo takšnega človeka potrebovali." Trojica tekačev (v A ekipi letnik tudi zaposlen. Poleg tega študira na Fakulteti za šport in ima "pod streho" F je sicer tudi Vesna Fabjan, ki dva letnika. Predvsem pa se - dela po posebnem progra- posveča smučarskenui teku. , mu) je priprave poleti opra- Najprej smo ga povprašali, /Ä vila v Sloveniji, precej na Ro-kako je (ne)zadovoljen z Lan- ' j ^^^ ^ višinski hiši v Fiasko zimo, "Čeprav sem bil ' nid. Pred dnevi so odšli na na 01, kamor sem potoval Nejc Brodar: "Letos mislim, prvj jsneini trening, na test brez izpolnjene norme in da je zadnji vlak za točke kjer sem naredil dober rezul- svetovnega pokala." tat, kar 31. mesto na 50 km zame le, nisem smuči, na ledenik Dachstein. Kaj pa Brodarjevi cilji? "te tri, štiii leta ponavljam, zamenjal, tako da prejšnji da so cilj točke. Letos mis- voljen. Vsi drugi rezultati so kader ni imel velikih ambicij lim, da je zadnji vlak za te bili namreč pod pričakova- delali kakšne analize. Pre- točke. Bolj bom zadovoljen, nji," povedal Brodar in o malo inoči in premalo liitrc- Če bom petkrat 30. kot en-razlogih dodal: "Analize so ga treninga sta bQa verjetno krat 20. Tu je še nastop na bile zelo slabe, ker se je celo- ten kader za letošnio sezono niso glavna vzroka, da rezultati takšni, kot bi morali SP na japonskem in čim 11 r/j' kranj Kickboxerji na pripravah v Kranju Slovenska kickboxing reprezentanca se je minuli konec tedna na Čelu s selektorjem Vfadimirjem Sitarjem mudila na pripravah v kranjskem Športno-rekreacijskem Mega centru. Mladinci -so se pripravljali na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo konec septembra v Zadru. Sobota je bila namenjena tudi sem • nariu za sodnike kickboxa. V nedeljo pa so se pripravljali §e člani, ki se bodo konec novembra in v začetku decembra udeležili evropskega prvenstva v Uzboni in Skopju. Na ta dan so na svoj račun prišli tudi trenerji, saj se jih je kar nekaj udeležilo njim namenjenega seminarja. "Tako pri mladincih kot tudi pri članih pričakujemo vsaj eno prvo mesto ter nekaj drugih in tretjih mest, " je realen v svojih napovedih predsednik Kickboxing zveze Slovenij Darko Filiput. S pripravami, ki sta jih organizirala ŠD Stražišče In Združenje kick- ev zadovoljna tako predsednik Kickboxing zveze kot tudi selektor reprezentance, ki pravita, da se bodo v Kranj rad vračali. P. P. GORENJSKI GLAS petek, h septembra 200& vil ma .slano ^n ik si 9 Kranj poleti kot Planica pozimi Kranj naj bi z novo skakalnico poleti postal tradicionalno mesto druženja najboljših smučarjev skakalcev sveta, ob letošnji Veliki nagradi, ki bo danes in jutri potekala pod Šmarjetno goro, se je znova izkazalo, da so športnikom domača podjetja vse prej kot naklonjena. vitma Stanovnik Kranj • Danes in jutri se bo Kranj znova spremeniJ v mesto športa. Že sredi tediia so namreč v gorenjsko prestolnico začeli prihajati najboljši smučarji skakalci sveta, po mladinskem nordijskem prvenstvu in svetovnem prvenstvu veteranov skakalcev minulo zimo ter organizaciji celinskega pokala prejšnje poletje, so pred največjo preizkušnjo tudi Člani OK Kranj, ki jih prvič vodi predsednik Franci Strniša. je naše sodelovanje začelo. bodo naslednjič tudi domača Ko me je Janez Bukovnik podjetja nato prosil za predsedovanje rnoSnjičke." v organizacijskem komiteju za poletno FIS Veliko nagra- Kakšno je sodelovanje z do- do, se mi je zdelo, da je prav, da ie na tem mestu nekdo, ki mačo občino.^ "S tem sodelovanjem smo je domačin, ki pozna dogaja- pri OK zelo zadovoljni, tako nja v Kranju. Vseskozi je namreč treba zagolavljad povezavo. dižati "rdečo nit" med Franci Strniša, predsednik OK Kranj / ^olc: Ccniđ Ka«ei£ |e priprava take prireditve, kot je tekma svetovnega pokala, za vas velik zalogaji "Organizacija tako velike kaj dela z različnimi usklajevanji, celo organizacija spremljevalnih prireditev je bi]a kar precejšen zalogaj. ickme je za nas velik zalogaj Treba je paČ vedeti, da se na s sodelovanjem župana, kot drugih v Mestni občini Kranj. Med drugim so po- Smučarsko zvezo Slovenije, skrbeli za redarsko službo, v Mestno občino Kranj, doma- stavbi mestne občine bo tudi čira Smučarskim klubom tako imenovani Welcome Triglav in organizacijskim center. To vse cenimo in komitejem." samo s takim sodelovanjem je moč pripraviti tako veliko Znano je, da kranjski klubi prireditev. Ne nazadnje si in organizatorji le težko želimo, da Kranjčani, vsi Co-pri tonejo domaČe pokrovitelje in sponzorje. Se je to izkazalo ludi tokrat? "Sam sem bil tokrat kar k j k vzamemo renjci in prireditev za svojo, tako kot smo za svojo vzeli Planico." predvsem zato, ker je treba takšno prireditev naš OK pri- make presenečen, saj so - AJi danes in jutri ob skakal- veliko koordinacije. Priredi- pravlja prvič in se ob tem Čeprav gre za tako veliko tek- tev namreč slane okoli loo tudi Še učimo. tisoč evTov. Od tega je nekaj movanje, ki ga bo pienašala naša televizija in bo prek Eu- nici pričakujete veliko gledalcev? "Prepričan sem, da bo gle- denarja zagotovljenega prek Kdo vas je prepričal, da ste rosporta ^den po vsej Evropi dalcev veliko, da bodo navija- Smučarske zveze Slovenije, prevzeli predsednikovanje? • kranjska podjetja znova iz- li za naše, ki so zadnje čase pustila lepo priložnost. Tako tudi rezultatsko vse boljši. nekaj pa smo ga morali zagotoviti v okviru organizacijskega komiteja. Poleg iskanja sponzorjev je bilo kar ne- pozimi smo Adriaticu Slovenici sponzor- so najboljše prostore ob ska-ji pri gradnji sodniškega stol- kalnici večinoma zakupili pa ob skakalnici in takrat se sponzorji, ki so angažirani larjev za kvalifikacije in Vstopnina je tako tekoč smešno nizka, ^olj 500 to- Na današnjih kvalifikacijah bodo barve Slovenije zastopa- ev za pn- že prek SZS, kranjska pod- 1.500 jetja pa so se z manjšimi pri- pravljen pa imamo tudi bo-spevki zvečine umaknila v gat spremljevalni program h Pnmož Peterka, Robert Kxan^, Jure Bogata), Rok Ben- ^^^^ ^^ ^^^^^^^^ ^ kovič, Jernej Damjan, Jure Šinkovec, Junj Tepeš, Pnmož gledalcem, ni pa toliko zani- nimi skupinami. Eno glav- Roglič, Gorazd Robnik, Jure Bc^taj in Jure Radelj. Kot predskakald bodo nastopili Branko Iskra, Rok Urbane, Jaka Oblak, Primož Zupan, Matevž šparovec. Jernej Ko§-njek, Robert Hrcota, Luka Bardorfer in Anže Damjan. miva za TV prenose. Ker računamo, da bo tekma v Kranju postala tradicionalno druženje najboljših skakalcev sveta, vendarle upam» da nih vodil našega o^anizadj-skega komiteja je» da se tekma mora uveljaviti, da delamo za naprej, za naslednja leta." Sest desetletij SK Triglav Kranj Kranjski skakalni kolektiv letos praznuje 60 let dela, praznovanja bodo zaključili z organizacijo tekme svetovnega pokala, z državnim prvenstvom in tekmovanjem v spomin Bogdana Norčiča. Vilma Stanovnik Kranj • V senci alpskega smučanja so tudi v Sloveniji smučarski skcki v prvem desetletju po H. svetovni postajali vse bolj pomembna športna panoga. Da je tudi Kranj postal skakalno mesto, sta naiprej poskrbela pionirja med kranjskimi skakalci Lojze Gorjanc in Jože Javomik, ki je tudi dolgoletni predsednik SK Triglav in zagotovo najbolj zaslužen, da so smučarski skoki v Kranju dožive- goro, ki v jubilejnem letu ta konec tedna gosti že tretje veliko tekmovanje. seli smo, da nam je mednarodna smučarska zveza ob letošnjem jubileju zaupala kar tri velike športne prireditve. Pozimi smo gosti- stvo, nato najboljše skakalne veterane sveta, največji dogodek za nas pa je prav gotovo ta konec tedna, ko bo pri nas prvič lekma svetovnega pokala Grand Prix. To zaupanje FIS je dokaz, da imamo v li velik razmah in iispehe. Med številnimi uspešnimi skakalci Triglava je najbolj zable- Kranju res sodobno skakal- stel dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, nosilec olim- nico," pravi Jože Javomik, ki pijske in kolajne svetovnega prvenstva Primož Peterka, za se je skupaj s klubskimi so-nordijskih kombinatorcev, uspehe sta mu zadnja leta na skupščinah čestitala predsed« delavci in gradbenim odbo- "Res je v naSem klubu zrasla vrsta odličnih skakalcev in ponosni smo na njihove uspehe in na to, da smo nik Jože Javornlk in podpredsednica Marija Simčič. rom razveselil dejstva, da je Ministrstvo za šolstvo in ogromno prispevali k razcve- smo osvojili naslov najboljSe- mladih," ob jubileju pravi šport pred dnevi odobrilo 46 lu obeh panog v Sloveniji. Za ga kluba v Sloveniji. Nič Jože Javomik, ki ima veliko milijonov tolarjev za nakup svoje uspehe smo prejeli Ste- manj pomembno ni, da smo zaslug Uidi za izgradnjo nove teptalnega siroja in drugih vilna priznanja, kai 54-krat vsa leta skrbeli za vzgojo skakalnice pod Šmarjetno 16:00 prvo in drvgo scHja kvdiifikocije 19:00 2reb llorfniK ifövilk zobovftt program / Goldcn iye 16:00 poskusno icnjo 17:00prvQ m finalno t«nJo program Cuki, }odel Express 2 rr» /veljaid 20 Mtmovolor m zabavni progrom p«>«k t.9. / SOO$ir (2,09 ^ÜR) «OIMIO 2.9, / 1.500 iir <4,26 fUR) ' Otroci do 12, Ma s^wotl« imojo ob ipr«miiw thsr^ev brc7pla£in «lop, Viiopnic« bodo naprodoj rMpoiredne p<«d prirediKijo, na piizorii(i>, v prrdpfodfl;« po pi* Gar«njtk«m Glatu. Z&iiovo I, oti v trgovmi podj*ije lonui Itad«. Koroško c«ito od 28.08J006 doli«. Slovenska športna revija SEPTEMBER DaednJI prispevki: • SPvlu»arU I? v Btletmi In plmnlo Atlettnia Mariji ŠBitnli In atlet Andrej PoUartec Holttilsl Mnja ftobsT fiorsM holrar Naje Rirtar Poletna priprava alpskih smKarjaw In sfnoćark OetrtB fioffometn« zvealica Azzurrov Tanluölca KInle Vatdišova Fdmittla 1. Moto 6P. USA, ŠAH ... Razpis za MISS ŠPORTA SU)VEIIIJ€ 2007 (pri)BV» nK www.m^ss-sportLSl. www.ffllmpor1a^l9vanl8.&om r wmrravIjMportilll fresliini itavIDia sfmaslift iponn tp^ SPOm vts čtla pri vašM prođ^ijalcu ćs&op'iov. ma Bts^ornld |e Matic Dmnih^r). Revijo tmt tihHo nsreäl» n» tt\/U\ 78 M na work stol.r^et: i Informacije in prijave no 9« september 2006 6. Slovenski alpski maraton 30 km ▲ 40 km km TTtŽlČ 10 km 50 km JEZERSKO BFOoodrioH PREDDVOR 50 km. 35 km, 10 km OrQQnfzolOr; JEZERSKO w UülWffna Ulk .<1 Gorenjski Glas IO o s i m on.su b ic@ g'gla sM GORENJSKI CUS petek, 1. septembra 2006 nesreCe Kran) Umrl v bolnišnici V sredo ob 3.IQ je v naselju 6reg ob Savi na lokalni cesti Kranj • MavČiČe, zgodHa huda prometna nesreča s smrtno Žrtvijo^ k\ jo je zaradi neprilagojene hitrosti povzročil 2j-let- ni voznik osebnega vozila iz Kranja. Z renaultom twingom je vozil po lokalni cesti iz Kranja proti Mavčičam. Ko je v naselju Breg ob Savi pripeljal v dolgi levi ovinek, je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom fn zapeljal vozišča, kjer je trčil v betonski zid. Trčenje je bilo tako silovito, da sta voznik in njegov 32-[etni sopotnik utrpela hude telesne poškodbe in so ju takoj odpeljali v Klinični center v Ljubljani. Tam je sopotnik Istega dne podlegel hudim poikodbam. poonart Zlomil si je rebri v ponedeljek ob pribNžno 23.30 je jS-letni Kranjčan opravljal keramičarska dela v Osnovni Soli Ovsiše. Po končanem de u ie nameraval odnesti orodle v prvo nadstropje. Pri tem se je v sanitarijah spotaknil ob priklju- ček kotne brusilke, izgu ravnotežje m padel na tla. Pri padcu je z zgornjim levim defom telesa udaril ob plastični kolut, na katerem je bil navit električni kabel, in si zlomi dve rebri. S. S. krininal Brjtof Neznanca oropala sedemnajstletnega fanta v sredo popoldne sta neznana moika oropala ly-ietnega fanta iz Britofa pri Kranju, ko je pešačil po glavni cesti od Predoselj proti Britofu. Neznanca sta se z vozilom pripeljala za njim in mu nato stopila za hrbet. Fant se je tedaj ustrašil in se obrnil proti njima, eder izmed neznancev pa ga je tedaj s pestjo udaril v obraz. Nato je sledilo Še več udarcev, tako da je mladenič padel po tleh. Tedaj sta ga napadalca pretipala in mu iz hlačnega žepa vzela denar. Policisti ju o. P^A oov g ICA Prijeli vlomilca v ponedeljek so radovljiški policisti sredi vloma v stanovanjsko hišo na Janševi ulici zasačili 47-letnega RadovljiČana. Osumljeni je do tedaj že pregledal prostore in v2€l manjšo vsoto denarja, ki so mu ga policisti ob prijetju tudi zasegli. Radovljičana so pridržali in ga kasneje privedli k dežurni preiskovalni sodnici v Kranju. S. Š. Zaradi Lukendetudi v reševanje Ministrstvo za pravosodje v Beli knjigi o prostorskih pogojih dela slovenskih sodišč predvideva tudi precej investicij na gorenjskih sodiščih. Simon Subic Kranj - Za večjo učinkovitost sodstva in odpravo sodnih zaostankov v skladu s projektom Lukenda bo treba sodiščem zagotoviti tudi normalne prostorske pogoje. Na ministrstvu za pravosodje so zato pripravili Belo knjigo 0 prostorskili pogojiJi dela venskih sodižč, s katero se je že juJija seznanila tudi že njej je pravosodno ministrstvo poleg podrobne predstavitve potreb po dodal- ^ nili prostorih na sodiščih za- | risalo tudi časovni in finanč- I ni okvir investicij, S katerimi namerava rešiti veliko pros- torsko stisko sodišč, pred Kranjska sodna stavba poka po Šivih, saj se v njej gneteta tako okrožno kot okrajno sodišče. kratkim pa so objavili nov program ukrepov, iz katere- jektov, ki se v Kranju že gra- dišče, za kar naj bi namenili Ljubljano se govori vsaj že 23 ga so Časovni roki (verjetno . Prav tako smo predlaga- 2,5 milijona evrov. Prav tako let, tako da ie ta dejansko v iz previdnosti) izginili. V h, da bi postavili dvokapno je v terminskem pianu napi- načrtih, kaj več pa Še ne," je vsakem primeni pa pravo- streho in tako na podstrešju sajio, da naj bi 835 tisoč ev- pojasnil p. p. vodja radovlji- ministrstvo ocenjuje. pridobili še dodatne prosto- rov namenili za novo ostreš- škega zapora Gregor Čedada bo za odpravo prostorske re. Ce bi bila ta dva predloga je na kranjsld sodni palači, Šek. Na radovljiškem okraj-stiske sodišč potrebno na- uresničena, potem bi Okrož* dodatnih 626 tisoč evrov pa nem sodišču nameravajo v meniti 170 milijonov evrov. nosodiščev Kranju že lahko Precej investicij načrtujejo normalno delovalo," je po- tudi na Gorenjskem. Z največjimi prostorskimi iasnil Mihael Kersnik, novi na) m dali za zamenjavo in- naslednjih letih uredili tudi stalacij in oken. ogrevanje ter vodovodne in Okrajno sodišče v Radov- elektio inštalacije, Ijici naj bi nove prostore do- Program ukrepov pred vi- težavami se na Gorenjskem Ča {njegovo imenovanje še ni bilo v sedanjih zaporih. Mi- deva nakup novih prostorov zagotovo soočajo v Kranju, pravnomočno). nistrstvo namreč predvideva za Okrajno sodišče v Kamni- kjer se pod isto streho na pravosodnem ministr- dober milijon evrov, ki bi bili ku. za kar naj bi odšteli sko- Zoisovi ulici 2 stiskata tako stvu so, sodeč po najnovej- potrebni za prenovo zapor-okrožno kot okrajno sodišče. šcm programu ukrepov, nji- niškega objekta. Ko smo raj 1,9 milijona evrov, uredili pa naj bi tudi podstrešje se- našem predlog\i za zago- hovim predlogom prisluhni- povprašali v radovljiškem danjega kamniškega sodiš-tavljanje izvedbe projekta li, saj so v terminskem planu oddelku Zaporov Ljubljana, ča. Na jeseniškem okrajnem [.ukenda smo ministrstvu programa ukrepov za odpra- ali je izselitev že potrjena, sodišču je predvidena obno- predlagali, naj okrajno sodiš- vo prostorske problematike smo izvedeli, da dokončne va fasade in oken ter klimati-če preseli na drugo lokacijo predvideli nakup novih pros- odločitve še ni bQo. "O prese- ziranje prostorov {855 tisoč oziroma v enega torov za kran j sko okia j no so- litvi radovljiškega oddelka v evrov) \L\DlO SORA fr J iir\r 'i! rjdm "tura j. il I» ki trg 4, 422U Skoija Loka, tel.:04.'5Ü6 50 50. fax: 04/506 50 bü. e-mail: i n fo«^adifvsora. s I i I WWW volXi waeen^i Polo. Za poln prtljažnik prihranka Do 305.000 SIT prihranka z ugodnim financiranjem družbe Porsche Kredit in Leasing SLO, d.0.0. Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj D«1aviliD tM 4, 4000 KRANJ 04 27 00 200. fak«: 04 27 00 222 wwHW.ovlohliflvrtoe.ti Sb jcivibein« ^iki mil M » II let deloval v preteklosti sem v neka intervjujih odgovarjal na DVANŠEDESETVRAN ŠEDESETIIH |E ŠL K| DVl STA PA ŠL KIE. Gre pri pisanju za posebna občutenja, iz katerih Črpaš imaš doma, ko stopiš na ti, ko začutijo gon po pisa- Imamo gmajne, travnike in vode ali pa na avtobusni po-nju, ponavadi bežijo na vi- bregove, tišine pa tu Še ni- staji. Šteje izkJop okolice." kende, v odmaknjene kraje, sem srečal." proč od običajnega vrveža, nekam v samoto. Vse to Biti sam s seboj... M ir pa zagotovo? "V končni fazi ni nobene jev. Če je na primer potreb- listvarialni navdihi ono stran ceste v gozd, čez razlike ali si v mestu ali tu pri 110 avto k mehaniku, lifTietVliŠtii vprašanja, kako se počutim počakati, da pesem prileze in najbrž, kolikor češ? kot prezrt slovenski pesnik se zaleti vate. Potem jo mo- "Malo obstati ježe treba in travnike, je miru in tišine nas. V vsakem primeru si je dan za poezijo iepokvar- moraš najti miren kotiček, se jen. II "Velika mesta morajo ime- usesti dol, se ustaviti iz si- sklipiyii hJe bottl hi podobno. Odgovoril sem, raš razglasiti za pesem. Na- ti vsaj dva milijona prebival- ceršnjega življenjskega ril- Ko si beležiš pesmi, delaš zada nisem slovenski pesnik, kar se vsi Čudijo in strmijo, cev, da so velika. MisUm, da v ma. Kot sem dejal, to lahko piske, ostanejo take, kot so. Oprala teH Plšem pa pesmi in tako sem Rajanje se lahko začne.' mestu m tale haiku izbrskal med pa- iskati kakšnega samotnega koli j * i v mestu, na vasi, k)er-P red vse m nioraš biti ali jih kasneje za računalni kom popravljaš, dopolnjuješ krvavih pirji, kar pomeni, da je še Literati iz velikih mest. ta- prostorčka in si tam poveda- sam s seboj, ni pa poraemb- in bnisiš do njihove končne madežev, svojo pivo pesniško zbirko z naslovom Božjastniceje v samozaložbi objavil leta iggo, kasneje tudi "antologijo poljanske naivne poezije" Moja debela mama, z zbirko Suiptiz. Namesto Kim Basinger (1995j je od knjižnega prešel k matememu jeziku. Sledi zbirka Poročila iz geta in letos Staroselski precej svež: krat ko imajo kaj za poveda- ti, kar te teži. Pri nas doma no ali je lo v gozdu, zraven oblike? ciklus. janež Ramoveš, 2S. avgusta, pred domaČo hišo nd SuŠi ♦ CORENISKi GLAS petek, 1. septembra 2006 13 POGOVOR Snovanja "Pesem napišem, potem objavljena m dostopna ko-precrlavam in briSem. Ko mutkoliP nj več česa Črtati, io odložim eziji gre le za navidezno "lem svoj kruh in skla- "V filmu mo PIISM: BEL POZN ZUTRI in lahko tudi šele po nekaj je bilo med drugim rečeno, letih s primerne distance preverim, ali e zapisano vzdržalo. Navsezadnje nanjo gledam kot bralec." da je pesem od tistega, k potrebuje. Na neki način se . a Paršle so hlivske dikle z Marzuga vrha. Paršle sa. preteklost, \6 je še povsem dam svoje stihe. Tako kot je aktualna. Gre za žive stvari, to poćel Jan Skacai in miio-ki še dandanes delujejo, gi drugi." 4 , nu: Kako iščeš zgodbe za svoje pesmi? je eno od pesmi irbrala glasbena skupina, ki igra narod-nozabavno glasbo. Rezultat je bil prej slab kot ne. V tej Par jutrajnn mas sa ble. Pa h spovd sa šle tudi če so besede stare ali pa že izumrle. Ravno zato mora pesem nekaj časa od» ležati, kot sem že rekel." "Saj jih ne i^čem, same je bil prej slab kot ne. V pridejo k meni. Pišem pov- zvrsti glasbe moje pesmi res sem po občutku, nc iščem nimajo kaj iskati." nujno aktualnosti. Pa tudi ne gre vedno za zgodbe, bralcu Nasprotno pa tvoja poezija v predvsem ponujam nastavke uglasbitvi žene Urške in Naza,, naza) v Marzu vrh Mim nas maja bllžnca nazaj v Marzu vrh Si kdaj kakšno pesem zavt* gel? "Včasih veliko, zdaj jih Ne poznam. "Neki Čeiki avtor z Morav» skega, ki je umrl pred kakimi petindvajsetimi leti." Veliko prebiraš poezijo? "Berem klasike, tako po- raje malo manj napišem. ezijo kot prozo." Sicer se pri pisanju ravnam tako, da ko stvar naenkrat zanio, zgooDO pa naj si potem oblikuje vsak sam." Fantov z jazbeocve grape dobiva dodatno dimenzijo. Kako siišii« svoie besede sko- S prozo si že poskusÜ v "antologiji poljanske naivne poezije" z na s Jo vom Moja moj "kravji ciklus" mi je že debeia mama, ki da si jo postane preveč enostavna, jo neham delati. Recimo PirSM, KE JA J PriV ADN, tako prešel v navado, da sem že dobil rutino. Zato uredil, pravzaprav pa tudi sam napisaJ, Te nič ne vle- Pesmi na eni strani delujejo zi Uršin glas? Pesem še sli- KE I POL HMAL UMARU kot skrbno pretehtani in do- štš tako, kot si jo zapisal? sem se v nekem trenutku Če, da bi nadaJjevaJ, ali je ustavil, ker je bilo preveč celo že kaj napisanega? mišljeni zapisi zgodb, ^tanj, "Slišim io kot poslušalec Jest sm jemu vlika fudra, enostavno. Meni se tipi, ki "Moja debela mama je občutenj, po drugi strani pa in nekatere stvari se ml zdijo Nwotar šl je vilk sKari. imajo preveliko produkcijo, vsekakor v osnovi prozno se kot bralec ne morem zne- čudno znane. Sicer moram Špeh, sošica, ćjefra, krjepa, zdijo sumljivi. Vsaj kar se delo, zastavljeno pa kot pes- biti spontanosti, ki jo izžare- priznati, da le malokatero mujškra obentlanih oii. vajo. Odkar si v tvoji drugi svojo pesem znam povedati zbirki Striptiz. Namesto na izust. A to ni lenoba, bolj Jest sm jemu 3ipe sajne. tiče poezije." niška antologija. To bom nadaljeval, mogoče bo kdaj Prve zbirke si samozalo- v prihodnosti izŠla razširje- Kim Basinger knjižni jezik zamenjal za pogovorni jezik se mi dozdeva» da gre za nekakšen obrambni mehani- sm jemu za Herwoda iwon; žil, kaj te je spodbudilo k na izdaja, napisana precej travnk, bekarca pešjena. izdaji... bolj poglobljeno. Sicer pa, domaČih krajev, spontano še zem. Ponavadi prav uživam spodi ještarng, betwon. toliko bolj prihaja v ospredje. na nastopih Uršule Ramo- Pišeš v jeziku, v katerem vel in Fantov z fazbecove jest sm jemu laka bajta, grape. Včasih se jim pridružim kot recitator." mislih, je to prednost pri pisanju? "Pisanje v lastnem jezikxj občutim kot olajšanje. Mo- Z Urško skupaj izbirata varba šalastna od s prid Harmwonikar je dv dan špilu, harmwonikar nkul ni spav. "Imel sem nekaj ambicij če bi hotel pisati prozo, bi objaviti zbirko. Sicer pa je bil se moral najprej preseliti v za moje začetke zelo zaslu- kakšno velemesto." žen pokojni Franci Zagorič- nik" Zdravko Duša 12 Cankarieve Zaradi menjave okolja ali ve^ dogajanja? " Da bi zamenjal okolje. Za- gode zato pnde do lega ob- pesmi, ki bodo dobile tudi Jest sm jemu pječ lončjena. založbe te je tokrat, zelo nav* četi bi moral dsto z novega. čutka spontanosti, Sicer pa glasbeno podobo? nwotar goru je polin. sama. V glavnem se odloča od tiste buke, ke v lubje je imila vrizan tuj imje. Zdravko Duša v spremnem besedilu k zbirki Storose/sb" ciic/us pravilno zapiše, da je 'jezik Poljanske doline suve- Se uglasbitvi prilagaja tudi Jest jemu taka boga, dušen nad tvojo poezijo, po- Poleg tega proza seveda zahteva drugačen način pisa- vabil sam, mar ne? "Du.^ame je povabil žene- nja, kot to velja za poezijo." kaj let nazaj. Med nama je bil tUii dogovor, da se ogla- Kratke zgodbe, črtice so ti ren svet, po vreden od neštetih jezikov modernega Babilona'." besedilo.^ "Ne ravno. Mogoče je bila kdaj opravljena kakšna slo- ke se parbit ga ni dal v kwot. sim takoj, ko bom imel do- Šle od rok... Jestsmjemusnwopjezmigalc, volj pesmi. In sem se." kupe žlajfucu par pwot. "Ja, pisal sera kratke "Sicer se pri govna sprememba, vsebin- zgodbe, a so bile tudi te naj- VlSanjU VaVnUm Se strinjam. V tej maniri se ska zagotovo ni tudi ne oziraš na to^ koliko II Naj se vrnem na Sušo. V to večkrat prekratke." samoto prodira sodoben svet s satelitsko televizijo, mobil- Kakšen vpliv na tvoje da- Slovencev bo razumelo je- Si se že kdaj ujel, da pišeš strani pa se mi zdi, da niti nimi telefoni, intemetom zik, v katerem pišeš ... "Pravzaprav smo že s slo venščino dovolj omejeni, jaz pesem z namenom u glasbi tve? "Nekaj sem jih celo napi- pod razno ne bi menjat To bi ri vendarle utegnilo tega okolja? krasti snov za pesmi in bi "V otroštvu je tako nanes- tvoje zgodbe res potisnilo pač s svojo poljanščino Še sal v la namen, par kantav- lo, da sem se znašel pri lju- nazaj v zgodovino. našnje ustvarjanje ima sodelovanje v skupini Ne bom oprala teh krvavih madežev, ki je konec osemdesetih močno razburkala tako, da ko stvar naenkrat postane preveč enostavna. nekoliko bolj. Da bo knjižna torskih na primer. Nekaj deh, ki so takrat, so ne- "Taka je pač "štacunarska takratno javnost? pesmi Bodisi piiv adn, kej pol kmal uma- skem stadionu. Ko sem pri- rimi slovenskimi reperji. bilo precej stolov praznih. ru je že ena taka in je tudi šel v šolo, sem znal brati in Med njimi žal ni nikogar iz izdaja boli prijazna in komu- mojih je v svojem poljan- kateri otroci komaj shodili, logika" in poezija ni za "Šta- "V osnovi je šlo za prija- JO nehaiTl dclatl nikativna, smo k zbirki do- skem bluesu izvajal tudi z menoj že naredili kar ne- cunarfe". Prav zdaj načrtu- teljsko združbo, če bi da- , , dali Še cd ploščo, na kateri je Brane Frlic. Pism, ke ja j kaj krogov po tem življenj- jemo sodelovanje z nekate- nes posedli okrog mize, bi HeCintO mOJ "kravji ciklus" mi je že tako prešel v navado, da sem že dobil vajajo moja Žena Urška in na priloženi plošči." Jazbecov^ recitiram ? pisati, drugo me ni kaj do- naših krajev. Tu so v veljavi Ker so nekateri že mladi sti zanimalo. Med zore- razne etno sekcije, pri kate- odšli za vedno ... Sta z urednikom razmišljala tudi 0 slovarčku na koncu knjige? "Obstajala je celo možnost dvojezične izdaje, a sem bil Svojo poezijo pa predstav- njem smo morali preskako- rih člani pokriti s smeŠni-Ijaš tudi na raznih literar- vati stoletja. Ob današnjih mi klobuki in podkrepljeni "la.'^ nih pesniški večerih ... komunikacijah to ni več po- s plehko muziko s kamera- Se tudi njihove zgodbe po- "V KUD-u v Ljubljani trebno." sem večkrat nastopil na odprtih branjih, ali pa v okvi- Pravzaprav tega duha. (o z "trnovskih tercetov". mi snemajo klanje prašičev javljajo v tvojih pesmih? in košnjo tiave. Nekaterim resnim ustvar- "Mogoče ne ravno zgod- , be, pojavljajo pa se v pes- rutino. Zato sem ru redkimi kmetijami m navad- jalcem ni pod Častjo nasto- mih njihovi liki, Če ne dru- zelo proti. Imam namreč iz- Dlje kot pol ure ne. Sicer pa nimi ljudmi posejano pokra- pati v poljanskem jeziku. O gega, gredo vsaj mimo." se, kot sem dejal, večkrat jino, v svojih pesmih na neki Fantih z Jazbecove grape se V nekem pridružim tudi na nastopih Urške in fantov. Sodelova- na neki način moje poezije v slovenski knjižni jezik. Kot da ne bi šlo za mojo poezijo. Kot je mnenja urednik, je ni nje z njimi avtoritete, da bi se kot avtor Še najtežje, saj oni pojejo in moral opravičevati pred ko- imajo inštrumente, jaz pa merkoli. Čc koga podrobne- jim zgolj z recitacijo niseni je zanima jezik, v katerem konkurenčen, pišem, naj se poglobi vanj. Zbirka pa je kar dobra, taka Včasih bralec lahko dobi način opisuješ, češ "tak'le sploh ne kaže izgubljati l^- Se ti je kdaj zdelo, da se je trenutku ustavil mamo II sed. Ni pa naš namen pro- Bogu tu gor na Suhi izmuz« II Tak je rokenrol. Rahle iz- mocija teh krajev za turi- nilo kakšno posebno seme, Ker je ullO preVeC puščaje dobim, ko mi kdo omeni vaško idilo' sbčne potrebe. )a2 sem ve- ti in oba Friica, akademski i k nasprotnik turizma." ii Saj tudi jaz ne razmišljam o neki ek&otiki... kipar Metod in njegov pokoj- enOStttVHO. ni brat Brane, mogoče Še kot ie." 'Ta vaška Idila se ponava- lesni tovarni v dveh izme-občutek, kot da podzavest» di brž poveže z neko prete- nah, dom, družina, otroka, Običajno podeželsko življe- kdo od piscev "poljanske na- Meni se tipi, ki imajo preveliko nje, ki ga tu živite, delo v ivne poezije", ki ga še ne p^ znam? "Nam so že od nekdaj po- , 4, , . . -----—------—I f- fi*' 1'' no v pesmih preklinjaš nad klostjo, arhaičnostjo, življe- mala kmetija in nekaj pes« Šlljali zahvalna pisma, pod- proauKCijo, zaijo Ti je vseeno, kaj se doga)d s usodo, ki te je v to samoto njem, ki ga ni vcč. Sam se s mi peljejo življenjsko barko pisati pa se spodaj niso tvojo pesmijo, potem ko je sem gor postavila, po drugi tem ne strinjam. V moji po- naprej.. upali." sumljivi. I 1 14 GORENjSKI GLAS petek. j. septembra 2006 ESEJ Snovam a Kaj imata skupnega Janez Drnovšek in Lev Nikolajevič Gumiljov? Nič kaj, drugega na Slovenskem sploh ne poznamo. A naneslo je, da sem sočasno bral misli enega in drugega in po zakonih asociacije so se mi kar same poveza- e v nove misli in vprašanja. neki v rezim Miha Naguč Rima niso nja za to, da bi vzpostavili ....................... Kristusovo cesarstvo na zem» r. Jatiez Drnov- Iji. A njihovo delo je treba do- lek, predsednik končati," Republike Slove- Toda: ali so bili res kristja- nije, v zadnjem ni tisti» ki so premagali mo- Casxi nastopa tudi gočni, a pokvarjeni Rim? So kot blagovestnik. Svoje du- avtorji in avtoritete, ki meni-hovne misii objavlja na splet- jo drugače. "Rima niso uniä- ni strani Gibanja za pravič- ne sužnji ne barbari ne nost in razvoj, ki mu takisto kristjani, ampak ljubitelji predseduje. Tako je 15. avgu- gladiatorskih iger in brezdel» sta letos, na veliki šmaren, neži, ki so jih hranili zastonj, pozval Cerkev, naj s svojo duhovno avtoriteto vendarle Ston Prav zaradi njih so iztrebljali prebivalstvo v provincah in več za to, da bi bil ta uničevali naravo lastne deže-svet in ljudje na njem boljši, le • Italije, kjer gozdov še da-predvsem pa, da bi bolj odgovorno ravnali tudi tisti mo- nes ni. pobočja Apeninov pa zarašča bodičevje." Naključje UHlClll Kč sužnji gočniki tegasv^ta, kisosami je hotelo, da sem te vrstice ne barbari ne katoliki. Svojo pobudo je bral le par dni pred Dmov- podkrepil s primerom iz zgodovine zgodnjega krščan- škovimi in oboje takoj asocii-ral. Avtor slednjih je Lev Ni- histjani, ampak stva. "Krščanstvo je s svojo kolajevičGmniijov ljubitelji duhovno močjo enkrat že ve li ko ruski zgodovinar in etnolog, zmogio premagati veUko 5in pesnika Nikolaja Stepa- materialno silo, Čeprav je to noviča Gumiljova in pesnice SlaaiatOrSKlh' na začetku izgledalo nemo- Ane Ahmatove, izredno za- . goče. Rimsko cesarstvo kot nimiva, a premalo znana in m svetovni imperij je izgledalo upoštevana avtoriteta. Pred nepremakljivo. A zgodnjih leti so ga na kratko predstavi- O rez del n ez l, kri stja nov ni zausta VÜO nič v Ü v 15 5. številki N ove revije I n . njihovi veri po boljšem sve- iz objavljene razprave {Bio- kl SO Jin nrcmill tu. Tudi številna mučenja in grafija znanstvene teorije ali križanja ne. Pripravljeni so avtonekrolog) je tudi navede- zastonj. bili prevzeti svoj delež trplje- na misel. Rimskega imperija niso zrušili barbari, sužnji in kristjani, ampak brezdelni sloji, željni kruha in iger. Denar iz računalnika Računalnik in jaz Robert GuStin Po dopustu meje doma piičO' zaračunal i provizijo in mesečno 5 številko mojegfi osebnega ra- nem računu, tiuii uidd izvedena Internetu je varno, položn ice so kal, poi^g ostale papirne pošte in je bil znesek provizije kar precg- čuna in geslom ter bančno ka rti' plačila. Všeč mije bilo. Sed^ pa pliičane. nikjer me ne odklopijo, reklam, še cel kup neplačanih Jct». ČrpK§tefV»n še moj porab- co. ki sem jo vstavil v računal- sem samo Še čakal, kaj se bo zgo- prihranim čas in imam Jtaitr« zor nud mojim denarjem, še poloinic. Kar streslo me je. ko Ijen čas, ko sem bil pri tem opra- nik, v zato pripravljeno napra- dilo, ali me sem jih vse seštel in dobil vrto-znesek. Mar res ne more ni- hče pozabiti poslati mi kakšne? Ce kje, potem so pri pošiljanju računov in položnic vsi aiumi. vilu le statist in tisti, ki je dal de- vo, fci mi jo je. tudi brezplačno nar. potem hi lahko k znesku na položnicah dodal Še vi^i znesek. D^ansko so me tako položnice stfl/c me%ečno za znesek na tavljala vami dostop do poda- mi poslali opomin. Nie se m zgodilo, vse je bilo v redu. Konec meseca sem dobil izpi' sek iz banke za :o mi Čas to dopuščaj tuai oh de- 4 • ni osebni ra- daj plačujem položnice po inter' tirov o mojem osebnem računu, čun, UgoKn'il sem, daje provizi- iu ie peto leto. Sicer pa, sm veste, kakšen bi bä položnici plus provizija in plus Odpri se mi je svet mojega de- ja za plaćano položnico po in- uprav pa preko intemeta z natja. viae* sem stanje na mojem osebnem računu, videl sem izvedene transakaje. koliko de- ali pošti. Seveda, saj sem vse lernet u bistveno nižja od provi- tnojim dena rjem. Z banko zije. ki sem jo plačeval n^i banki ko praktično vse postori m na da- odgovor veäne podjetij na vpra- moj nekoristno porabljen čas. Šanje, kateri poslovni proces je Nekega dne sem imel dovolj pn njih najbolj kritičen in po- lega in sem. ko sem bil s časom mem bcn. Seveda, spremlja nje res na tesfiem, posedi po raču- narja je Šlo na račun in s ka kš- opravil sam, banka je bila samo dena rja, ne pa porabe in izdc^anje računov. nalniku. OdloČil sem se, da nim namenom ter komu in ko- še posrtätük. Vzel sem svinčnik ba za okencem v banki afi na 'uvo. Sam sem goiporiar svojeg nekaose- Nenazadnje, od tega pač živijo. položnice plača m s pomočjo ra- fco denaija je prišio na moj ra- in preračunal. Izračun je poka- pošt i in je Spominjam se mojih prvih čunalnika. ja, strah me je bilo. čun. zaslonu je bil poseben zal, da lahko letno iz naslova stikov s plačein njem položnic in Aii bo plaälo res izvedeno ali kaj gumb, k i mi jt omogočal pAače- provizij pri plačevanju položnic. od njene ^us- ' in časa. računov. Ko so vse prišle na moj ne bo v redu i n me bodo odklopi- vanje položnic. Ob na^v, sem jih seštel. pripravil /f alibošd denar kam drugam, denar in odhitel na banko ali pošto. Tam sem najprej stal vvr- To vse so bila moja vprašanja. Pa sem se zadeve vseeno lotil :u narise mije odprla položnica, takšna, kot je na papirju. Vanjo sem le prihranim okrog 75 tisočakov. Ker scilaj dogajanje na nu)jcm osebnem računu lahko vidim no s » » v« način z denarjem. Sami smo še vnesel podatke iz moje papir- na in temetu, lahko odpovem še odgovorni, kako z «* ranim sri in nato je. bolj ali manj pri- Preko računalnika sem Šel na nate položnice in pritisnil na papirnate izpiske in južna gospa, plačevala moje internet in uporabil program, fci ukaz "Plačaj". Tako sem plačal dodatnih tisočakov na leto. gamo m sami priiel v prave roke položnice. Ne zastonj, se ve. Za mi ga je poslala banka, brez- osem žnic /n takoj, med (n 4 4 rav vsako plačano položnico so mi plačno. V program sem se prija- transakcijami na mojem oseb- strahu ni bilo več. Plačevanje po skrbno i i GORENISKI GLAS petek, I, septembra 2006 15 ESEJ Snovanja i Skratka: neki sistem taz- upravni režim. Njegova teza prevzela družba in prav tako elite, ki so se sčasoma spre- tCVH visUtllU de šeie. ko se izcroa nie- ie. da ie režim zrušil razred. socialno varstvo folačan bol- menili v darilo. (Vprašanje Vprašanje, ki se mi je porodilo 12 asociativne poveza- pade šele, ko se izčrpa nje- je, da je režim zrušil razred, socialno varstvo (plačan ve obeh misli, je, zakaj pro- gov lastni notranji razvoj in ki ga je na podlagi delavske- niški dopust, zdravniška zadolževanja države nas tu SWO HotcH pade neka družbena uredi- naboj. Sele takrat podleže ga ustvaril sistem sam. "Do- oskrba, zdravljenje v bobiiš- ne zanima.) " Kaj mislite, tev? Mnogi misÜjo, da so ga zunanjim in notranjim pri- kler je slovenski srednji raz- nicah in od znotraj načeli sužnji in tiskom, kakršni so bili v sov- red izpolnjeval svoje želje s bolično ceneno dopustova- Partija praktično podarila kristjani, od ziuiaj pa sesuli jetskem in jugoslovanskem pomočjo ugodnosti, ki mu nje v podjetniških počitni- srednjemu razredu za ceno barbari. Gumiljov pa trdi, da primeru razkroj mednarod- jUi je bil sposoben omogo- ških domovih), Z nizkoo- njegove podložnosti? Števi]- m sjm- koliko hiš in premoženja je noudunti P □ rt 113 T>r^ Vti rvn/1 o s ± predvsem ga je uničil nobanji razkroj, nega in notranjega komu- čati samoupravni režim, je brestnimi, zaradi inflacije ke so fascinantne. "V letili ki so ga povzročili brezdelni nizma, ki so ga od znotraj veljala neke vrste pogodba, pa dejansko negativno raz- 1960-1990 je bilo letno se- spoznanje, sloji svobodnega prebival- načela Se nacionalna na- ki ga je nanj vezala, in mu je vrednotenimi posojili bank zidano okrog 8006 slano- ^^ Yicki VeŽifVl stva in je trajal stoletja; šele sprotja. Tako je bilo tudi v priznavala legitimnost. Ko in lastnUi podjetij si je zgra- vanj in 5400 hiš. Na ta na-notranje razkrojem imperij Sloveniji. Notranja opozici- ta režim ni veČ izpolnjeval dil stanovanjske hiše z veli- čin je bilo so barbari lahko sesuli, krist- ja, osredotočena v nekaterih te obljube, ko ni več dajal kimi garažami, v katerih si zgrajenih 232.000 stano- propade šele, jani in sužnji pa s svojo oporečniških krogih, kakr- kreditov, ko je začela noraš- je uredil delavnice za popol- vanj in 158.000 hiS. Pri tem ^^ nOtVClfliC «'TlroinricHr» «yrrrvli n^öTivoU 4on io li^ int»l<»L-tixalni V-rArr ^oln mflarna Kt «a nr^HioKa Hanclrn al» r^i^^o r>i-ita\/. niSO VŠtCt? adSptaCije Starih vztrajnostjo zgolj preživeli, ien je bil intelektualni krog čati inflacija ter so podjetja dansko delo ali redko prijav-Sicer pa se je krščanstvo v Nove revije, pa v Cerkvi in v drugo za drugim črtala Ijcno obrt ter vrtove, na ka« zadnjih sto letih imperija drugih, manjših segmentih ugodnoJ5ti iii popuste, se je terih so pridelali prizadevalo, da bi se ta ohranil. 4« in ij potreb- Zakaj te obširne in zani- načet m civilne družbe (od pankov- srednji razred obrnil proti noža dom, pa tudi za proda- mive navedbe? Zato, ker se rClzkrOiefl cev do rnirovnikov in spolno režimu ter začel prisluško- jo. Nakupi pohištva, go.spo- razlagi Gwniljova in Kosa v -J Nekaj podobnega kot za drugačnih), je lahko svoje vati glasovom, ki so ta režim dinjskih aparatov, avtomo- bistvu ujemata. Tudi komu- Selc tukrClt rimski velja za sovjetski im- emancipacijske težnje uve- napadali in spodkopavali. bilov, orodja in oblek so bili nJzem na Slovenskem je po- ö m ze m na perij, katerega državljan je Ijavila Še]e, ko se je komuni- Srednji razred se je tedaj od- možni na kredite. Odplače- končal rimski sindrom. Po- IdhJcO ZmŠitCl bil CumiJjov. Sovjetska zve- stična ureditev sama notra- vrnil od bivšega režima ler vanje kratkoročnih, zlasti pa drla ga nista ne RKC ne za ni razpadla zaradi vojaške nje in zunanje izčrpala. Će svojo podporo prenesel na dolgoročnih kreditov ni bilo premoči ZDA. Usodna je se to ne bi zgodilo, bi Pri- opozicijo, ker je pričakoval nobena obremenitev dru- opozlcija v nastajanju, režim se je zamajal, ko mu je zunanja agresija bila ekonomska in siceršnja .^pevki za nacionalni pro- od te spremembe ekonom- žinskega proračuna. HiJe in oporo izpodmakni! na novo notrawa nr» 11/^inA«f iiionA IneHi« rrram ir c"? SfAinllri Wawä rt>. l'/^ricti I nitj ein»- r^rfarr^l/\^s^r^^^> crc» Kili fM-nVl-ii*. naef^lt t^^ttoA Dim^ J neučinkovitost njene lastne gram v 57. Številki Nove re- ske koristi. Intuitivna slut- premoženje so biii praktič- nastali srednji razred, Rim- notranie ureditve, Marx in vije ostali na papirju. Cerkev nja ekonomskih koristi v no podarjeni. Navedimo ski imperij je moral vzdrže- Engels ter njuna .sovjetska pa bi še naprej potrpežljivo prihodnosti je prenesla nje- primer: nekdo je zgradil vati lumpen proletariat • razlagalca Lenin in Stalin bi čakala na trenutek, ko bi jo govo pod poro na drugo poli • hišo v vrednosti 4 mio din brezdelno mestno prebival- » 4 opozicija rekli, da je okoi^tencli sistem božja previdnost rešila rde- tično elito oziroma, e re- leta 1062 ter odplačeval leta stvo. Partija pa je na stroške produkcijskih oziroma druž- čc nadloge. Sama ni za to Čeno, na drug politični kon- 1972 mesečno samo še benih odnosov, ki jih posta- storila nič posebnega, za- cept. Ta sprememba njego- lo.ooo din pri plači vila partija, zaviral nadaljnji dnja leta je z režimom sha- ve naklonjenosti ni bila ideo- 105.000 din. Ko je tega leta nJega razreda, [e razvoj produkcijskih .«iil ozi- ial v čisto prijaznem .sožitju, loška, marveč povsem eko- hiŠo prodal, je poravnal pre- razlika. Z rimskim imperi- roma novih tehnologij. In- padec komunizma jo je, čis- nomska. Čeprav je bila mno- ostali dolg s tremi mesečni- jem so propadli tudi zanj ržave vzdrževala blaginjo sicer zelo delavnega sred- tudi formacijska družba se lahko v stilu, doletel kot božji gokrat prekrha s politični- mi razvija le v odprti družbeni dar ureditvi, kakršna je aineri- Eno zanimivih rm, škimi in verskimi očitki. ter lahko vzel usodni brezdelni sloji, s novo posojilo za novo, mno- padcem komunizma pa se go večjo hiSo. Kupnim v vi- je delovni srednji razred In katere so bile ugodno- šini 42 mlo din pa mu je v šele zares osamosvojil in ška in ne v zaprti, kakršna je razlag padca komunistične biia sovjetska. Če so v takšno ureditve v Sloveniji je podal sli, s katerimi je režim ku- celoti ostala. To jc nazoren polno zaživel. Siccr pa s družbo zaprte in potlačene Marko Kos. V isti številki poval naklonjenost srednje- še različne nacionalnosti, je Nove revije, v kateri je izšel ga oziroma večinskega raz- primer oblikovanja premož-nos li sred njega raz red a v tem pisanju hoteli poudariti predvsem spoznanje, da notranja napetost tem večja tudi navedeni spis Gumiljo- reda.^ "Srednji razred se je brez potrebnega kapitala. neki režim propade Šeie, ko in samo vpraSanje časa in ugodne priložnosti je, kdaj bo izbruhnila, kakor je v lu- iii in SZ. na novo oblikoval med spro- Kaj takega bi bilo v Nemčiji je že notranje načet in raz- nemogoče. Namesto visoke krojen. Šele takrat ga lahko va, je objavil krajše, a pronicljivo besedilo s pomenljivim naslovom: Zakaj je srednji razred zrušil samo- zano.slena, skrb za otroke je va ponudila zastonjske kro- notranja opozicija. Oba starša sta bila navadno plače In prihrankov je drža- zrušita zunanja agresija ali Kamen modrijanov 48 IZ STARIH ČASOV Mn4A NAGUČ "Priznam brez nečimm^a tudi mnogp slepatjci/, ki bi o njih mnenju; po vs^'siii so hoteii bdje siaiohkpja in brez precenjevanja lahko cek h ulcve napisal, ko bi vedeti ko jaz, kaj da pri nas iz samica seht, da me je kot ljubile- /urtd vse njih sleparije in ua rijive merku tja delajo. Morda je zrno- Ija vseh svobodnih in naravnih nakane Oivdiiti, osramotiti in ne ta nastala hiter slab zrak iz zi- umetnosti moj živi dan radoved' varčeKiti z resnico..." no!>t ali vedož^jnost izpodhada- Na dvoje takšnih zmotnih la i; raziskovanju naraimih red- mnenj je Valvasor, a vior gonvih ivsrebrnega rudnika najprej tu pri nas, ker so kmetje za trdno prepričani, da delajo Benečani kosti ali skrivnosti. Kjeri:oli sem vrstic, naletel v Idriji, koje popi- sotö/ še danes sioviti rudnik žive- iz iiuegfl srebrn pravo srebro, saj je cesar nekoč vsa leta prodwal moža, ^a sem se napotil in nobe- ga srebra. "Preden zapustimo merkur Benečanom, nato pa na pot mi ni bila predolga, nobe- idrijski rudnik, se mi zdi potreb- Holandcem." na nefamost prevelika, noben no, da z resnico pobijem to ali Nekateri Valvasorit^i sodo- irud prenaporen: upanje, da se ono gcvorico in napačno mnenje fanfi;/ so verjeli še več: daje inogo- Če iz merkuna narediti kamen utegnem česa nenavadne^ na- onjem,kise učiti m kaj takega zvedeti, mije slajialo vse bridkosti. Gola Prvo je tole: mnogi menijo, da modrijanov! "Dobro vem sicer, delajo v Idriji izžii'ega tudi pra- kako se dado mnogi veliki go- vtdozelßiost nu: je vodila ne le po vo srebro. Te praz ne domneve spodje preslepiti od nauidez nih Al k« m ist pn del u Evropi, ampak nekaj let celo po niso Afriki daleč naokoli, da sem se zlaiotvorcev. da prHakujgo do- sosednje meje ter so jo presa- brega sre h ra iz merkurja; da, vaHji vi predstavi: potemtake m misti v postopku tingiranja spre- gnoi za prirodnim i znanostmi. dil i deloma tudi v daljne dežele: ceh učcni možje se ukva/jajo z ^ pravilno neki učen i mož šteje m inja /i tna njvredne kovi ne v Tako sem marsikatero stvarco z pri nekaterih je tako gfoboko brezupnim in praznim trudom. med najple>YienitejŠe, jaz pa po zlato, zdravil pa je tudi vse bcAez- lastnimi očmi in znal. Pri tem i mi u m ukoreninjena, da so celo nekateri kako bi !z merkufja naredili ne svqhn prepričanju še pravineje m. ja, saj bi kaj tak^ potrebo o vanju sem med mnogim zrnjem radi in željno sprejeli. 5am sen\ le srebro, ampak ceh lapidem ali karr^en mo- ined najdraže norosti." ! Še danes, čudno, da te^ ni- veste, kaj je kamen mo- hčeveč ne poskuša. Modrijanov našel tuiU veliko plev, med mno- na Francoskem našel prenekate- drijanov. Narava pa o tem kam- drijanov? To je bil po naukih al- nam ne manjka in kamnoi' še gin\i vedoželjnimi pfirodopisci re kemike, čisto vdane nu nič ne ve in je osnovan le na kimije kamen, s kakrim so alki- manj... I I i6 GORENjSKI GLAS petek, 1. septembra 2006 USODE Snovanja Oče je imel na polici šibo in če jo je le pogledal, so otroci takoj vedeli, "koliko je ura". Niso bile zmerai batine Milena Miklavčič bala sem se, kaj bo rekel ko je šele opazila, da je eden brat. ker sem zvila sprednje ve^ pri hiSi," je nadaljeval. jer so biia pri hiši kolo. Toda bil je dobrega "Med vojno smo zbirali dekleta, se je o oblekah veliko srca in me je še branil pred patrone in jih skrivali v hle-mamo, ko me je hotela, za vu. Ko so se rojevali otroci, več govorilo kot kazen, zapreti v klet. II nas je mama poslala k teti, ki tam, kjer so bQi v Pri marsikateri hiši je bil je živela v Tabru. Tam sem večini fantje. Tiste sogovor- konj zelo dragocen, posebej nice, ki so imele starejše sestre, so bile v glavnem zmeraj lepo oblečene. Od njih so podedovale obleke in tudi Čevlje. V starih Žireh je bil Veliko SVUn, znan Taborski Matevž, med vojno. Francka: "Moj brat je nekoč fural v Črni vrh. Med potjo so ga napadli partizani. Toda ves Čas med strelia- je njem se ni umaknil od ko- ponavadi ostal cel mesec. Ob večerih smo zbirali fižol in komaj čakali, da bomo videli novega biata ali sestro. Zelo smo držali skupaj, (n še držimo." Nekoč, ko so se vračali z ki Jih doživimo na dom. Če ni bilo tega, so hodil Čevlje popravljat kar nja, ker mu je oče naroČil, Vrsnika, kamor je mama ho- jih nosili k Zajcu. Obleke so naj pazi naj, ker je vrednejši od zlata ..." dila v žemado, so opazili šest nemških vojakov. Jože je te- U obdobju med drugim šivali pri Der- "Pri nas je bilo šestnajst kel naprej in ljudi opozarjal, motovih ali pa pri Vrtovcovi otrok. Vsako leto, ko smo lič- naj bodo previdni. Ravno te- odraščanja, Franci. zaznamujejo kali koruzo, smo družno pripravili ličkanje za naše daj je pri teti zagorela streha, ki je bila slamnata. Bilo mu stelje.Teta.kijedelalavljub- je hudo, saj je bilo s tisto Muka: "Naša mama )e želela, da smo bila dekleta v nedeljo v nedeljsldh oblačilih. Ijanski papirnici, nam je pri- hišo povezanih veliko lepih naš ZyiaCaj, To nam je šIo zelo na živce. nesla neuporabne papirnate spominov.Tudl tisti, kako so saj smo se morale paziti, da trakove, ki jih je obrobila in jeseni zaklali prašiča, posuši-naSO USOaO. seneumažemo. Ravno tedaj smo jih imeli namesto "dek" li mehur, po katerem so po- } ie brat dobil kolo in vse smo "za pokrit. Kadar je bilo naj- tem Morda tepež, mu bile zelo nevoščljive. bolj mrzlo, je prišel oče in . . . v . Bilo je moderno, da si se vo- nas pokril še s "pništofi"." je KilVlCCf srečanje Zil'podstango'.nenanjej. pripovedoval svojo zgodbo , 1 1 Kljub temu da sem bila Janez. s smiijo, lahko vsa poštirkana, sem izmak- : kot po boksarski vreči, da si je nekoč celo zlomil roko. VI. pa tudi lepi nila kolo in se skušala peljati tako, kol sem videla pri bratu. Toda ker nisem bila veš- Povedal je Še, da je oče imel na "stalaži" Šibo in Če trenutki, polni ča, sem sredi klanca pod Nekaterim je bilo usojeno e le pogledal, so otroci ükoi drugačno otroštvo vedeli, "koliko ie ura". zaznamujejo naš značaj» našo usodo. Morda tepež, krivice, srečanje s smrtjo, šj, se spomjnja Vili. Z mamo m lahko pa tudi lepi trenutki, srečevala rudi partizane. polni vragolij in razposaje- nosti. "Mama mi je zmeraj zabi- , da ne bom kaj Nekaj posebnega je bilo rekel," nadaljuje Vili. Vili je vo otroš tvo. Med potjo sta se pogovar- Pri nas smo se otroci zelo Rodil se je v družini s Še- jala še o drugih stvareh: o Otroštvo je ponavadi naj- stimi otroki. Starši so si trga- njeni mladosti, o tem, kako .., , hiSo zaorala v pesek in si po- dobro razumeli med seboj. lepši in hkrati tudi najbolj li od ust da so imeli otroci je šla s Štirimi leti služil, raz-Vra20llJ m drgmla obe koleni. S kr^o Mama nas tudi rü vsak dan občutljiv del našega življe- dovolj jesti. Ko je bü star Šti- lagala mi je o drevesili in našem popackala tudi obleko. štela. Nekoč je bil bratranec nja. Veliko stvari, ki jih doži- ri leta, se je začela vojna. Vsi ravi. To mi je pozneje, ko razposajenosti. Toda to Se ni bilo najhujše: že več kot tri dni na obisku. vimo v obdobju odraščanja, smo občutili strah, tudi star- sem oslepel, zelo pomagalo." Med sosedi SLOVENCI ZA MEJAMI Jože Košniek Po štirih letih in pol nepre- Ijati nov podlistek z naslovom n običajno prevladujejo pro-k inj enega objavljanja zaklju- "Med sosedi". V njem bomo hUtni, ne odseva vedno dejan- Čujemo podlistek "Prazniki in o zanimivem življenju skega stanja. Mogoče bo mar- godovi", kije bil, vsaj po odzi- in d^lu Slovencev v sosednjih vih sodeč, zanimivo branje. državah, še posebej na Koro- Podlistek ni bil samo pisanje .^feem v AvsJnji in v Xorwisfei o praznikih, svetnikih i« nji- dolini v Italiji. Njim h vedno sikoga presenetil podatek, v slovenski Zvezi bank v Celovcu deluje 9 blagovnih poslovalnic in 8 kreditnih bank ter hove m življenju, ampak tudi pravimo "zamejci", čeprav se ij podruinic, ki so pomem- o z njimi povezanih navadah je njihov položaj z vstopom ben del avstrijske Raiffeisnove in običajih, ki so se skozi sto- Sloveni/e v Evropsko unijo organizacije. Na Koroškem letja in tudi tisočletja spremi- spremenil. Meje so izginile, deluje nad jo slovenskih kra- njali, vendar so ostali v življe- Postali so naši sosedje, sosedje jevnih kulturnih dri^tev, zelo nju in zavesti našega naroda, pa se morajo med seboj pozna- dejavne pa so kar tri založbe. Zaključek podlistka seveda ne pomeni, da o najvažnejših ih praznikih, povezanih z med ljudmi priljubljenimi svetniki, ne bomo veČ pisali. Dogodki, povezani s šmar- ti, se pogovarjati in bomo o u V svetovne jezike so prevede- speŠnih na dela slovenskih koroških slovenskega rodu. piscev Milke Martmanove, so v Sloveniji neznani poznani, o slovenskih ustanovah in io- Andreja Kokota. Valentina Polanška, Florjana iipuŠa, Gustava januša in mlajših nom. božičem, veliko nočjo, lah, ki so zanimive tudi za Janka Ferka. Maje Haderlap. "^Sa Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske založbe, Štefanom, Jurijem, Marti- mlade iz Slovenije, o turistič- Janija Oswalda in še nekate- ^ središču Celovca /foc«. kkz nom in drugimi "ljudskimi nih in kulturnih znamenito- rih drugih. Slikar Valentin svetniki", bodo še naprej deležni naše pozornosti. stik, o prireditvah, vredno obiskati. Med našimi je Oman žanje svetovno slavo. Skratka, pomagali homo. Slovenščine se želi iz povsem da bo v Avstriji, Italiji in v V današnji Številki Gorenj- rojaki v sosednjih državah se praktičnih razlogov učiti ved- drugih sosednjih državah . če nam boste sporočili zanimiv predlog, novico. Le tako bo podlistek zanimiv in skega glasa začenjamo objav- veliko dogaja. Politika, v kate- no vet Korošcev. i ažje Slovenec. Veseli koristen I I E KON OWSICk GIMNA21JA N SflSONM SOLA ftADOVUICA EKONOMSKA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RADOVLJICA Gorenjska cesta 13 4240 RADOVUlCA Razpisujemo prosti de(ovnI mesti - UČITELJA/UČITELJICE MATEMATIKE Delovno mesto razpisujemo z 11. 9, 2006 za manj kot poln In nedoločen delovni čas. - UČITELJA/UCITELJICE ZGODOVINE IN GEOGRAFIJE Delovno mesto razpisujemo z 11.9. 2006 za manj kot poln In do očen delovni čas do 31. Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati pogoje, ki jih urejajo Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje m izobraževanja (Ur. jisl RS 115/2003); Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije (Ur. list RS 74/2002); Odredba o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev splosno izobraževalnih predmetov In drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. I . list RS 77/2000, Ur. list RS 10/2004). z dokazi I o izpolnjevanju pobojev postjrte v 8 dneh od objave na na^ov: EKONOMSKA GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RADOVLJICA. Gorenjska cesta 13, 4240 RADOVUlCA, s pripisom "za razpis". Kandidat i/kandidatke bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Oorrni^K »hs naročanje (aJefon 04 201 42 4] e»$c.r natocnjneJtigojđSjt CG IZLETI Beneška laguna let v beneško laguno bomo zaradi čudovite zkušnje In velikega zanimanja ponovili v soboto, 9. septembra. Program: odhod avtobusa ob 5. url tzpred GC na Zoisovi 1 v Kranju • križarjenje po beneški laguni • čipkasti Burano • ogfed steklarske obrti na Muranu - obmorsko letovišče Caorle: prosti čas za skok v morje ali nakupe vina iz vinskih kleti, spominčke ,,, ali pozno popoldansko kosilo. Cena: 5.000 sit (20,86 eur). Doplačila: 15 eur za ladijski prevoz, ev. vstopnine. Flormart v Padovi Datum: sobota, 16. septembra. Program: obisk mednarodne vrtnarske in cvetličarske razstave • ogled mesta. Cena: 6.500 sit (27,12 eur). Doplačila: 5 eur za vstopnino. Oktoberfest v Munchnu Datum: sobota, 23. septembra. Program: ogled Münchna, prosü čas za sprehod po mestnem jedru in nakupe - popoldan zabava na Oktoberfestu • povratek ob 23. uri in prihod v Kranj v jutranjih urah naslednjega dne. Cena: 8.500 sit (3547 eur). Naročniki Gorenjskega glasa 10 % popUSta. Sedež si zagotovite s predpbćifom v Agenciji Linda. Prijave: Gorenjski glas 04/201 42 41, Gorenjski Glas narocnine@g.glas.si- Prijavd rn vplačiJar Age Cesta Staneta Žagarja Linda, , Pr k ms k ovo, Kranj. 04/235 84 20, 041/248 773, info@linda.si OßiNO ku.Ki) Casfno Bled, d. d^ vabi K sodelovanju ŠTUDENTKE IN ŠTUDENTE, ki bi se želeli ucMežiti tečaja za igre s kartami in amenško njieto Od kandidatov pričakujemo status študenta 23 pnliajajoče šol^o leto. Razgovor $ kandidati bo v ponedeljek, 4. septembra, ob 11.30 v prostorih Casinola Bl&d. I a VI To Rifo Vlessmann, d.0.0., C. XIV. divizije 116 a, 2000 Maribor Telefon: 02/480 55 50, telefaks: 02/480 55 60 htl p:/ / w vm. vies sman n. c om. brezplačna št.: 080 10 11, klz@vlessmann.com GG •fuiU oshsi 04/201 42 47; epostd: iudlloglđsi^g-glds.si www.gor^njskiglas.si ORENJSKI POKA y REKREATIVNIH TEKIH' Klub Uma stih Preddvor v septembru vabi na naslednja tekev okviru Gorenjskega pokala: 9. septembra: 6. slovenski Alpski marato Irxfo: kl ub Innastihi* e m a i 1. s i h U pr//www.klu h-trma s ti I v si Gorenjsid Glas o Posodabljanje čisto preprosto IZDUm IN $EIVIS:aVMHIQ)tUt VDPOVODülli IISUUCÜ' oris Martfnjalc s.p Srednja vds 3, Gorice, 4204 Golnik tcJ-r 04/25 6S 600 f^*: 04/25 65 60t gsm: 04)/634 031 E-mail: radMiof.rrel Bi se nam radi pridružili kot PRODAJALKE/PRODAJALCI? Najhitreje rastoča trgovska veriga v Evropi vas vabi v svoj prodajni tim. VAŠ PROFIL: * Ste dinamični in vas veseli dek) s kupci. * Ste prilagodljivi in radi poprirr^ete za delo. * Znate delati v timu in ste pri svojem delu učinkoviti. * Imate najmanj 4. stopnjo izobrazbe oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za prodajalca. VASE NALOGE: • Skrbeli boste za za(oženost trgovine s prehrambenimi in nepreh rambenim f izdelki. • Zagotavijaif boste svežost sadja In zelenjave. • Skrbeli boste za urejenost prodajnih polic In čistočo trgovine • Opravljali boste delo na bfagajnl • Strankam boste omogočali prijazne in enostavne nakupe brez čakalnih vrst, • S svojim delom boste prispevali k uspehu in nadaljnji rasti našega podietja. Ponujamo vam sodobno delovno okolje z veliko mero samostojno$ti< temeljito in strokovno uvajanje v delo, stimulativno plačik) ter raznoliko in odgovorno delo v dinamičnem kolektivu. če ste vestni, pošteni, odgovorni in vztrajni, sprejmite izziv in nam pošljite prijavo s svojo telefonsko številko, življenjepis v tabelarični obliki» fotografijo ter potrdilo o ustrezni izobrazbi do 16. septembra 2006 na naslov: LidI d.0.0. k.d. Žeje pri Komendi 100,1218 Komenda ^«> www .lidl.si \ k» 18 GORENJSKI GLAS petek, 1. septembra 2006 SLII bV OS/ 4 0^t|J T ull Ud iflflO^H violino in opravljal še vrsto še devet vnukov. Umrl je na sta. Ravno pri portretih je J dmgih opravil tako, da je ve- Miklavžev večer, 5. decern- uporabil novo tehniko paste- pOuVOC^lrl, Ijal v okolici za človeka, ki bra 1967. V zbiranju slik za la, vendar se zdi, da je bil zna narediti vse ali skoraj žirovsko spominsko in pre- močnejši v oljni tehniki. Če- v v nuJVCC CuSu pU JC vse. Včasih so lakega člove- gledno razstavo njegovih iz- prav je portrete večinoma ., . ka, ki se je lotil vsakega opra- branih del so zbiralci ocenili, kal po predloženili fotografi- Anton Kristan, Avtoportret posvetu SVOJCVHU vila, imenovali "taužnt- da jih je vseh skupaj okrog jah (tudi mnogi umetniki so , . ^ kinstler". Dejaven je bil na 300, za razstavo jih je aka- se in se še poslužujejo foto- HCyyiiuSCfnU mnogih področjih, največ demski slikar Stane Kosmač. grafije kot enega izmed pri- časa pa je posvetil svojemu ki jo je postavil, izbral 30. pomočkov pri njihovem Razstavo ie postavilo Mu- Drinovec. Slednji je o starem zejsko društvo Žiri v Galeriji Svobode Žiri. Z žirovske stra- očetu posnel tudi fdm. Maja je posebej za to priložnost ^ M i ' f W * ^ f ^ 4 4 t I V I ^ ^ v ^ ^ M T ^Aß 9 ^ V A ^ ^^ * ^ V A V f ^ b A | ^^ AW « W A A i ^ V V V V J • ^^ ^ « W M M | ^ ^ | V V ^^ • W ^ V OpVO-VllU Üll najljubšemu opravilu ali kar Žanrsko so zelo raznolike: u^^tvarjanju), se jezilo poti"«- ni sta se zanjo najbolj trudila sestavila pevski decet; ker so kar poslanstvu - poslanstvu • slikanju. Ko so pokrajine, tihožitja, portreti dil in verno, realistično in Aiiton Mlakar in Alfonz Ža- ga vnuki spraševali: "Le česa pa ti ne znaš narediti.^" in slike z nabožno vsebino. slikarsko korektno naslikal jec, s kranjske p, . pa ti ne znaš narediti.-*" V nagovoru od odprlju ljudi, ki jih je običajno tudi SllKCinjU'. je hudomušno odgovarjal: razstave je Kosmač najvišje osebno poznal. II pa njegovi vnuki, zlasti Maja Nosan ter brata Bogdan in dr. Borut večer in lepa razstava njem peli tudi so ga Kristan. Bil evi Zadetek v polno SEDM ICA Marifta Smolnjkar red Štirinajstimi dnevi stno podobo slovenske uienti- slovenskih evrokovancev: dva Ivan Grohar, ki je avgusta rečem, daje ignoranca sem nö ttm mestu jav- tete. katere del je nedvomno evra - France Prešeren, evro • se pravi, natanko pred pomena in veličine enega na- nosi predčasno, se pra- tudi Ivan Grohar, ki so ga v Primož Trubar, petdeset cen- sto desetimi leti. v Skoßi Loki Ših največjih impresionistov vi pred uradno objavo Banke Banki Slovenije, ne vem. iz tov ' Triglav, dvajset centov - odprl spqj atelje, je rdzstavljai slikarjev nasploh, pravno Slovenija že opozoril a na ti- ka lerega vz roka - zagotovo pa sto stran evrokovancev, kije rezervirana za nacionalno icanec. deset centov - osnu- domala po vsej Evropi: v du- sporna. Zagotovo pa je spor-namerno, prezrli in niso pri tek Plečnikovega parlamenta, najski Secesiji, v Beogradu, u na z moralnega in nacional- opisu motiva, ki bo objavljen pet centov - Groharjev Seja- Londonu, v K rakovu, v Vor- nega vidika. Zato hi morah identiteto. Med drusitn sem v uradnem listu Evropske zve- kc, dva centa - knežji kamen šavi. v Trstu, v Devinu, v Ber- bi(i na samovoljo za to odgo- izpostai^Ha kovanec za pet ze navedli nič več kot to. da je in cent - itorklja. linu in Še marsikje drugje. vornih pri Banki Slovenija centov, na katerem je brez dvoma upodobljen Sejalec, ki sejalec pogost motiv likovnih umetnikov". Centralna slo- Ce vzamemo, da je bilo me' Lahko bi rekli, da je bil v suo- pozorni tudi pri Slovenski rilo za izbrane simbole nacio- jem Času slaven in prepozna- akademiji znanosti i« umet- ga je leta 1907 nasi ikal slo- venska banka, ki je na svoji nalna identiteta, zgodovin- ven. pr\ Banki Slovenije pa se venski impresionist gorenjske- spletni strani u^wws.evro.si pri skost in prepoznavnosti, so jim ne zdi toliko vreden, da ga rodu Ivan Grohar inje in ponos stalne zbirke opisu kovanca za pet centov France Prešeren, Primož ga omenijo kot avtona upodo* družbi pač i n samo JI II Trubar in Groha r, klasi- blj'enega simbola. Kar je tako. ' in Jim s SVOJO moralno jo v , to ignoran- CO preprečiti. Nenazadnje, s tem v zvezi križem rok ne fti ne galerije. Morda sem res ravnala v nasprotju 5 sloi/cn- i/ slovenske samobitnosti i» kot Če hi Nizozemci uporabili malenkostna, ker že obdelano skim nacionalnim interesorn narodovega ponosa, zadetek v znamenite Sončnice imprest' smeli stati nit: pri Narodni temo znova načenjam, po oziroma v nasprotju s sloven- polno. (V nasprotju, recimo, s onista Vincenta van Gogha, v galeriji. Ta je namreč v Času drugi strani je celota mozaik sko kulturno dediščino. !n štorkljo, ki jo najdete povsod opisu pa navedli, da so sonč- Dravske banovine, koje podrobnosti. Če so napačni tudi v nasprotju s slovensko po svetu, za nameček pa je nice pogost motiv likovnih ustanovljena, od avstrijskega ati zlagani koščki mozaika, je vlado, konec letošnjega njena upodobitev bolj podo- umetnikov. PaC zato, ker je vladnega fonda slovensfee im- zlagana in napačna celostna podoba. In za to gre. za julija sprejela naslednje bese- nacionalne strani hna kateremu afriškemu pti- sončnica, po latinsko helliant' ' z Grohar- Ču. kot prekmurski što hus. razširjena po vsem svetu, jem odkupila za velik denar. I GORENJSKI GUS petek, 1. septembra 2006 EKONOMIJ) s tefii n.zargi @g-gla s. si 19 Domel izvoznik na Kitajsko Ker so velike korporacije preselile proizvodnjo na, Kitajsko, jim s komponentami tja sledi tudi Dome Štefan Žargi Železniki - Potem ko so se konec julija v tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Domel odloČili zamenjati upravo, je bila dana obljuba« da bo dr. Jožica Rejec» nova predsednica uprave, v najkrajšem Času predstavila svoj koncept vodenja predsednice uprave lahko Velik vpliv Kitajske V Domelu ugotavljajo, da se je zaradi selitve proizvod- cev na Kj- največje gospodarske družbe v Selški dolini in enega vodilnih podjetij elektro-predelovalne industrije pri nas. V sredo so to obijubo, ^^ p^jg^ praktično takoj po izteku kolektivnega dopusta, izpolnili, pri čemer je mogoče reči, da Odločneje kakšnih velikih sprememb v „g avtomobilski trg viziji, ki temelji na tradiciji, velikem potencialu znanja, postal eden nosilnih programov, saj imajo več projektov v različnih razvojnih fazah in z vlaganjem v kadre ter inve- ^^^ stiranjem nameravajo odloč- ugodil premik v pro- neje vstopiti na avtomobilski ^ P»'eteklosb so imdi trg. Okrepili bodo povezova- povečanje prodaje v nje v okvim Slovenskega avtomobilskega grozda in z drugo avtomobilsko indu- jesem. letos pa trebnega časa prevozov na Kjtajsko in nazaj, že poleti. stiijo na domačem in evrop- ^emu so sledili s povečano proizvodnjo v juliju ter ak- skcm trgu. mini- tivno prodajo tudi v času kolektivnega dopusta v avgu-Dobri polletni rezultati ^^ ^ato imajo Podatki o poslovanju v pr- ^^^^em ne- vem polletju kažejo, da so predvidljiv je trg surovm, ustvarili za 41,7 milijona ev- rov celotnih prihodkov iz poslovanja, izvozili za 36 er so cene bakra m železa. sla osnovni surovinj, začele skokovito naraščati, k V novi strategiji družbe milijonov evrov, prodaja je ^^^^ P^ ^^ ^P^" ^^ nihanja samozaupanju, premišlje- poudarja Se večjo naravna- znašala 39,6 milijona evrov. Prenesti s povečanjem cen nem trdem delu ter inovativ- nost h kupcem, saj proizvaja- kar je za 32 odstotkov več ^^ kupce, nosti, ni opaziti. Večji pouda- jo za znanega kupca, ter kot v istem obdobju lani. Pri rek na znanju in inovativno- zmanjševanje stroškov proiz- 42,2 milijona evrov vseh Sesalnike bodo proizvajali sti se zdi logičen, saj nova di- vodnje kot ekonomsko vodi- prihodkov so ustvarili za 1,3 tudi na Kitajskem rektorica, ki je v Domelu zaposlena že a8 let, prihaja iz razvojnega oddelka. Med predvidenimi ukiepi je tako za uspeSnost poslovanja milijona evrov dobička in 6-podjetja. Poleg glavnega pro- stega dobička, kar je bislve-grama sesalnih enot iščejo nove trine nlŠe za sesalne tudi proces stalnih izboljšav, enote, drugi pomemben pro- d., v tem Času povprečno spodbudili bodo proces ino- gram so elektronsko komuti- 862 zaposlenih (v Skupini Domel skoraj Četrtino svo- no več kot preteklo leto, pri proizvodnje izvozi na Ki-čemer je bilo v Domelu, d. tajsko in je poslal največji slovenski izvoznik v to državo, Začeli so z izvozom viranja s ciljem, da dosežejo rani motorji, tretji program Domel, v katero štejejo še komponent za sesalne eno- eno inovadjo na zaposlenega pa bodo polizdelki in motorji družba pooblaščenka. inva- ^^ tovrstno proizvod- letno z motom vsi smo ino- za avtomobilsko industrijo, lidsko podjetje, Tehtnica in Kitajsko preselil vativni, pokažimo to'. Slednji naj bi po oceni nove Corona, je bilo več rudi Philips), nameravajo pa zaposlenih). Zlasti so zado- tudi na Kitajskem postavjb voljni z rezultati pri proiz- proizvodnjo nizkocenovnih vodnji in prodaji sesalnih sesalnih enot, ki so jih pose- enot. kar je povezano z do- bej razvili za ta trg, 2e so za-brim začetkom proizvodnje čeli postopke za ustanovitev nove družine sesalnih enot podjetja, dogovorili so se za za Philips v lanskem letu. proizvodnih prosto- Zelo so zadovoljni tudi s rov, zagon proizvodnje pa je segmentom elektronsko komutiranih motorjev, saj be- predviden v prvem četrtletju prihodnjega leta. V letu ležijo kar 40-odstotno rast, 2007 naj bi proizvedli 500 saj gre za izdelke z večjo do- tisoč sesalcev, obrat pa naj dano vrednostjo- Povprečna bi, ko bo v polnem zagonu, dodana vrednost na zaposle- zaposloval 60 delavcev. V nega je v Domelu v prvem polletju letos dosegla 30 soč evrov. Domelu zagotavljajo, da to ne bo vplivalo na zaposlenost doma. Lukoil je postal strateški partner Petrola Podpisan okvirni sporazum o ustanovitvi družbe Petro! Lukoil. FAN žargt ke obeh |X)djetij na območ- servise v Italiji, Avstriji, večina analitikov sicer ....................................... ju srednje in jugovzhodne Cmi gori in Grčiji, kjer so- meni, da je Petrol s tem iz- Ljubljana • Le dober teden Evrope. Skupna družba, ka- vlagatelja Se nista prisotna, gubil svojo osnovno dejav- potem, ko je nadzorni svet tere 5i-odstotni lastnik bo Po doslej znanem so bili v nosi (prodajo naftnih deri- slovenske energetske druž- Petrol, 49-odstotn: pa Luk- tem primeru spoštovani po- vatov) in da gre zaradi be Petrol sprejel strategijo oil, naj bi zaživela do konca goji, ali, kot jih je imenoval ogromne razlike v velikosti v bistvu za tihi prevzem. Dodajmo Še, da je Vagil razvoja do leta 2010, katere letošnjega leta, z njo pa bo Kryžanovski • standardi, bistveni element je bilo tudi dobil Petrol dolgo napove- naj bi veljali pri povezova-iskanje strateškega partner- dovanega strateškega part- nju s tujimi partnerji: da Alekperov prav tako v pone- ja za oskrbo z naftnimi deri- nerja pri oskrbi in prodaji Petrol (vsaj 51-odstot- vati, sta v ponedeljek prva naftnih derivatov. Družba, ni) večinski lastnik, da osta- deljek z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom moža Marko Krvžanovski ki bo imela sedež v Ljublja- ne sedež dnjžbe v Sloveniji podpisal tudi pismo o name- za Petrol in Va^l AJelcperov za ruskega naftnega velika- ni, bo sprva upravljala 565 bencinskih servisov v Slove- in jO vodi slovenski manag- ri za sodelovanje Lukoila pri ment, ter da družba posluje privatizaciji Nafta Lendave, na Lukoil podpisala okvirni niji, na Hrvaškem» v Bosni po slovenski zakonodaji in saj namerava Lukoil lam ure- sporazum o ustariovitvi družbe Petiol Lukoil, ki bo upravljala bcncinske črpal- in Hercegovini, Srbiji in standardih. Skupno družbo dili obrat, v katerem bi meša Makedoniji, nameravajo pa investirati tudi v bencinske na) paTtncr)a upra enakopravno, Čeprav velika II regij- skega trga. KRATKE NOVICE Sled, Krak) V Savi Colf in kamp Bled Izločili male delničarje V torek je bila na Bledu skupščina delničarjev Savine hčerinske družbe Coif in kamp Bled, d. d., katere 93,6i-odstotna lastnica je Sava, d. d. Ker je bilo v preteklosti r^ed delničarj :ar precej sporov In nesporazumov, so se v Savi, d. d. i[|, da uporabijo pravico Izključitve manjšinskih delničarjev, kar omogoča Zakon o gospodarskih družbah, Ključni cilj za takšno odločitev, navajajo v Savi, za prenos delnic od preostalih delničarjev Golfa in kampa Bled, d. d., na Savo, d. d., kot glavnega delničarja te družbe, je izvesti proces koncentracije in konsolidacije dejavnosti Savinih turističnih družb na Bledu. Sedanjim 106 preostalim delničarjem družbe Colf in kamo Bled, d. d., bo Sava, d. d., v zameno za njihov pen 6,39-odstoten lastniški deiež oziroma za skupno 19.476 delnic zagotovita korektno odpravnino. Ta naj bi znašala 4.159 tolarjev za delnico. Sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena. Imajo pa manjšinski delničarji možnost sprožiti sodni preizkus o primernosti višine ponujene denarne odpravnine. Š. Ž. Kranj Dividende tudi v Elektro Gorenjska v sredo je bila na sedežu družbe Elektro Gorenjska v Kranju 9. skupščina delničarjev, ki so se je udeležili predstavniki nekaj nad 90 odstotkov kapitala. Delničarji so po seznanitvi z letnim poročilom, ki sta ga predstavila predsednik uprave mag- jože Knavs in Član uprave mag. Andrej Šušterilč, potr-11 in odobrili delo uprave In nadzornega sveta v poslovnem letu 2005 ter jima podelili razrešnico. Po predlogu uprave in nadzornega sveta naj bi celoten bilančni dobiček za leto 2005 v višini 250 milijonov tolarjev razporedili v druge rezerve iz dobička. Delničarji pa so izglasovali nasprotni predlog večinskega delničarja Republike Slovenije, po katerem se 166 milijonov tolarjev uporabi za dividende, kl se bodo izplačevale v roku 30 dni od zasedanja skupščine, preostalih skoraj 84 milijonov tolarjev pa za druge rezerve iz dobička. Skupščina je potrdila predlagane sklepe o spremembah in dopolnitvah statuta Elektra Gorenjska, d, prinašajo uvedbo kosov nih delnic, ter pooblastilo nadzornemu svetu za spremembo statuta zaradi prehoda na evro. s. ž. i i I MRANJLNiCA ION 00 K:oni tntonnocij^ www.ion si t do Biet 1 t^hMžftfh pfotfotfov h Savatech, d.0.0., je no^l^c razvoja gumarske dejavnosti v okviru Poslovne skupine Sava. ki nadaljuje tradicijo proizvodnje gumeno-tehničnlh Izdelkov rn pnevmatik. K čedalje uspešnejšemu poslovanju $0 poleg desetletij Izkušenj pripomogli tudi lasten razvoj in Inovativna kvKurai podjetja S pravta^o tradicijo ter, najpomembneje, njegovi zaposleni. Razvijamo, proizvajamo In prodajamo izdelke visoke kakovosti. Naši izdelki ao iskani v gradbeni industriji, proizvodnji vozil, grafični In papirniški industriji ter pri varovanju okolja. Za dosego zastavljenih ciljev potrebujemo več novih sodelavcev oziroma sodelavk. Prosta imamo delovna mesta v proizvodnji in vzdrževanju Delo poteka v TREH Izmenah. Vesefi bomo kandidatov za zaposlitev z dokončano poklicno ^lo kovinarske (tudi elektro) smeri oziroma vsaj dokončano osnovno iolo In primernimi osebnimi lastnostmi. Pogodbo o zaposlitvi bomo skfenJIi zs 3 mesece z možnostjo naknadne pogodbe o zaposlitvi ze nedolocer> čas. će ste pripravljeni sprejeti Izziv in ste se prepoznali v nailh pričakovanjih, poiljite ponudbo z dokazili o Izobrazbi do 6. 9. 2006 na naslov; Savatech, d.o.o., Kadrovska služba, Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj. dodatna pojasnila smo vam na voljo na tel. številkah: 20 6S 377 In 20 65 418. Vaše ponudbe bomo obravnavaH zaupno in vas obvestili o izbiri v 30 dneh po odloČItvr. t šM fl t k t t 20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@s-glas. si GORENJSKI GLAS petek, 1. septeittbra 2006 Kran) Za nekatere ptice ne bo potrebno dovoljenje Zveza društev za varstvo In vzgojo ptic Slovenije In Društvo za opazovanje In proučevanje ptic Slovenije sta dosegla dogovor o vrstah ptic, ki ]lh bo dovoljeno gojiti brez dovoljenja. Seznam sta že posredovala ministrstvu za okolje In prostor, ki naj bi o tem sprejelo pravilnik. Na seznamu je 315 vrst ptic, ki jih slovenski gojlteljl najpogosteje gojijo oz. so zanimive za gojitev. Med njimi so tudi nekatere v naravi maloštevilne ali ogrožene vrste, vendar le tiste, ki jih pogosto gojijo In z gojitvijo ne ogrožajo naravnih populacij. C. Z. Ribno Jubilej čebelarjev Leta 1906 so v Gorjah ustanovili podružnico Slovenskega čebelarskega društva. Osrednja proslava ob 100-letnici, ki bo hkrati tudi srečanje Čebelarjev zgornje Gorenjske, bojutrj, 2. septembra, pod Ribensko goro v Ribnem, je povedal predsednik čebelarska družine v Gorjah In podpredsednik Čebelarskega društva Bled • Gorje lože Kosmač. V. S. prevzeti GG Bled Podjetje ljubljanske nadškofije Metropolitana namerava objaviti ponudbo za odkup vseh delnic Gozdnega gospodarstva Bled. Cveto Za plotn \ k delovala na lokalni ravni pri Ljubljanska nadivkofija na razvoju krajev in oliraiijanjii območju radovljiške uprav- Bled - Uprava Gozdnega go- narave. pridobljenimi ne enote vrnitev spodarstva Sled je v ponede- sredstvi bo tudi lažje financi- okoli Zi tisoč hektarjev zem- ijck prejela obvestiio, da na- rala pastoralne» izobraževal- Ijišč, pretežno gozdov, od merava Metropolitana, od- ne, socialne in kulturne de- tega približno pet tisoč hek- visna družba Ljubljanske javnosti, še zlasti gradnjo tarjev zunaj Triglavskega na- nadškofije, objaviti javno po- novih cerkva, obnovo in rodnega parka. Upravna nudbo ta odkup vseh GG-je- vzdrževanje cerkva in dru- enota ji je s štirimi delnimi vih delnic. Kot so ob tem gih spomenikov ter delova- odločbami vrnila zunaj par- sporočili iz ti s kovn ega urada nje katoliške šole, vzgojnih ka 2.276 hektarjev zemljišč Slovenske škofovske konfe- in karitativnih ustanov, renče, nadškoCja želi s pre- V naravi, za ostala postopek In kakSno je lastništvo Še poteka. Na območju par- vzemom GG-ja zagotoviti in GG-ja? Po stanju na dan 12. ka jenadškofija doslej dobila nadaljevati strokovno in ka- avgust, ko je začel veljati novi v last in posest 3.410 hektar- kovostno izvajanje gozdar- zakon o prevzemih, je dniŽ- jev zcmljiŽČ, odločba je po- skih del vvmjenih gozdovih. ba Pokljuka, kamor so se stala pravnomočna oktobra S prevzemom bo zagotoviia združili zaposleni, imela lani oz. potem ko sta držav- delo dosedanjim uslužben- 24,88 odstotka delnic, Soško no pravobranilstvo in GG cem, gozdnim delavcem in gozdno gospodarstvo 15,73 ^^^ umaknila pritožbo. Za sodelavcem družbe, hkrati odstotka, Slovenska odškod- preostali del postopek miru- pa bo lahko dejavno so- ninska in Kapitalska družba je, na aprilski obravnavi so , — _ skupaj 20 odstotkov in NFD se namreč z nadškofiio in "Poteza Ljubljanske nad- ^ delniški investicijski sklad državnim pravobranilstvom škofije nas je presenerila," M.99^odstotka deWc, W pa dogovorili, da bodo počakali, j!e dejal direktor gozdnega gospodarstva Zvone Šolar in napovedal, da se bodo o trtek prejelo obvestilo^ da je nepremičnine, ki so razgla- nadaljnfih koraidh odloča- 18,9 odstotka delnic družbe šene za kulturni spomenik V blejskem gozdnem gospodarstvu se vse bolj opremljajo jili je že teden kasneje, 18. av- dokler ustavno sodišče v po-gusta, prodal. Gozdno gos- dobnem primeru (Blejski podarstvo B)ed je prejšnji če- otok) ne bo presodilo, ali se ii po objavi ponudbe. pridobil Marjan PiŠljar iz Rovtarskih Žibrš. aii naravno vrednoto, vračajo za strojrto sečnjo lesa, s stroji lahko posekalo na leto že v naravi ali ne. okrog 50 tisoč kubičnih metrov lesa. O mil a f^Mina Avtorica priročnikd» Bogomila Krvin». ima za dolgoletne u^uin^e v šolstvu, kot udteljicd, rdvnđtetjiu, prcdavdUljica in svetovalka. Svoje bnqdte in pronicljive nasvete je prvič 7brala v priro^ntku šoU uspešnega uie» nja [eCd ki so ga ^prtjeli učenci in učitelji po vsej Sloveniji. O novom priročniku Tudi učenje je lahko prijetno je 'Vtefn priročniku žel'ni pcmogoti vum. uienci m dijoki, do bi l>i(i uipeif^ i pri učenju, in vtrm. storsi. do bi svojim oI/oAo/tt oto^/ pontO' gati... Viakjclofikondovoljsmn M 4 srečen le, ce je pn smjem oem usp^ien. Posetno ^ohtevno delo uienje. Tc po je lahko prijetno in hiUsiie, pomota pravrlne rtoone ucenio škš Knjiga stane 500 ŠIT, (10.43 €) za narOcnike Gorenjskega glasa Tudi učenje je Lahko prijetno Priročnik za s(xmosto]r\o ace/7/e GorenjskiGlas naročanje . telefon: 04 201 42 41 e-pošta: narocmne@^g-glas.si Priznanja zadružnikom Priznanje za trajen prispevek k razvoju zadružništva sta prejela tudi Viktor Fre ih in anko Porenta. Cveto Zapiotnik ki je vodil Kmetijsko zadrugo ..............................................................................Naklo od 1989. leta do letoš- Gornja Radgona • V sredo je nje tipokojitve, in Janko Pena kmetijsko živilskem renla, kmet na 23 hektarjev sejmu v Gornji Radgoni dan veliki kmetiji pn Sv. Duhu in zadnižnikov, na katerem je predsednik škofjeloške kme-Zadružna zveza Slovenije tijsko gozdarske zadruge od podelila priznanja osemrjaj- leta dalje. Letno pri- stiin zadružnikom in dvema znanje za prispevek k razvo- ma. Najvišje zadruž- ju zadružništva so prejeli Bo- no priznanje, to je priznanje za izredni prispevek k razvo-• i «t* zadružništva, , , , , Frelih. ki je zadružno zvezo vodil v obdobju 1982 • 1996 in je pomembno prispeval k pripravi in sprejetju -------zakona o zadrugah. gomir Bajd (KZ Xriže), Viktor Matjan (KZ Domžale), Janez Podgoršek (KZ Medvode) in Marjan Zmrzlikar (KZ Cerklje). Nagrajencem sta čestitala tudi predsednik državnega sveta Janez Sušnik Janko Porenta in predsednik zadružne zve- za uajeti pil prizna- ze P«ler Vrisk, ki je ob tem viJskm podjetij tujemu kapi- opozorD tudi na potrebo po talu. V Sloveniji je po njego« voju zadružništva sta dva z združevanju zadrug in na vem ' prostor" le za deset do a: Viklof Frelih, nevaniost prodaje dekževži- dvajset zadrug. Učenje za ekološko sadjarstvo ^^ ff^''^» • ' ocetne kjshne jn udeležencem dvodnevnega izobraže- CvTTO Zaplotnik arov velik ekološki sadovnjak vanja o ekološki pridelavi iti ..........................................................................s tristo drevesi in delavnico predelavi sadja podelili potr- Strahinj - Na Srednji bioteh- za predelavo sadja, ki ju lx>do dila. Projekt je trajal od začct- niški šoli Kranj so ob zaldjuč- lahko uporabljal: za izobra- ka lanskega novembra do ku Pharovega projekta čez- ževanje dijakov in ljubitelj- konca letošnjega avg\ista, kot mejnega sodelovanja Vseživ- skih sadjarjev. Pripravili so partnerji so sodelovali tudi Ijenjsko izobraževanje v eko- tudi prodajno razstavo pri- Kmetijsko gozdarski zavod loSkem sadjarstvu pripravili delkov in izdelkov gorenj- Kranj, Kmetijska Šola St. An- torek dan odprtih vrat. skih sadjarskili kmetij, ljubi- drä z avstrijske Koroške in Udeležencem so predstavili teljskim izdelovalcem sadne- KGZ Sava Lesce - sadovnjak pridobitvi projekta, šestdeset ga kisa omogočili brezplaöio Resje. % i Š t * GORENJSKI GLAS petek» i. septembra 2006 FIN cvet o.zaplo tn ik 51 21 Ostali brez glasovalne pravice Uprava Deželne banke Slovenije je na skupščini delničarjev Kapitalski zadrugi odvzela glasovalne pravice zaradi domnevne kršitve novega zakona o prevzemih. Cveto Zaplotn 1 k lastniškim deležem objaviti obla^čenec izjavi], da taL^en ponudbo za prevzem. Zakon Deželna banka je ob kon- dogovor ne obstaja. Skupšči- Ljubljana • Petkova skupšči- je začel veljati 11. avgiista. Ka- cu lanskega leta imela na delničarjev Deželne banke pitalska zadruga je sklenila 158 milijonov tolarjev bi-Slovenije se je začela z zaple- pogodbe o nakupu delnic še lančnega dobička, od tom. Uprava banke je na- pred tem datumom, a ker jüi ^ milijonov mreč Kapitalski zadrugi» na- je v klirinško depoöü družbi slednid nekdanje Zveze hranilno kreditnih služb Slove- vknjižila med 17. do 24. avgustom, bi po mnenju uprave oz. 43 tolarjev bruto na delnico namenila za iz- nije. ki je več kol 44-odstotna morala objaviti prevzemno plačilo dividend. na je potlej potrdila predlagano povečanje osnovnega kapitala banke z izdajo 387700 delnic v skupni prodajni vrednosti 1,5 milijarde tolarjev, po odpoklicu dana nadzornega sveta Martina Nose-ta. sicer direktorja Zadružne zveze Slovenije» pa je za na- lastnica banke, odvzela glaso- ponudbo. V Kapitalski zadni» valne pravice, ker naj bi pri gi so prepričani, da jim tega banke. V Kapitalski zadrugi domestnega dana na pred- nakupu 1,66 odstotka ban- ni bilo treba storiti, saj so del- naj bi se po izjavi direktoria log KD Holding imenovala čnih delnic ravnala v naspro- nice kupili Še pred začetkom (ožefa Berdnika s KD Hol- Aljoša Tomaža, nekdanjega tju z novim zakonom o pre- veljavnosti novega zakona, dingom kot drugim največ- predsednika uprave Abanke. vzemih, po katerem mora zato so zaradi odvzerna glaso-družba z več kot 250 delni- valnih pravic že napovedali čarji in več kot milijardo to» tožbo zoper upravo banke. jim lastnikom banke dogovorili o umiku te točke z dnev- Kapitalska zadruga je zoper sklepa o dokapitalizaciji in nega reda, a ko so na skup- imenovanju novega Člana larjev osnovnega kapitala pri Drugič se je na skupščini ščini pozvali KD Holding, da nadzornega sveta napoveda-nakuplh nad 25-odstoCnim zapletlo pri dokapitalizaciji se o tem izjasni, je njen po- la izpodbojno tožbo. L) u bma na Delničarjem KD ID 242 tolarjev dividende Posebna investicijska družba KD ID, delniška ID, je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 2,4 milijarde tolarjev bilančnega dobička. Delničarji so na ponedeljkovi skupščin večino dobička, 2,2 milijarde tolarjev, namenili za izplačilo dividend v višini 242 tolarjev (bruto) na delnico, o preostalem dobičku pa bodo odločili v naslednjem poslovnem letu. Za novega člana nadzornega sveta so za Štiriletno obdobje imenovali Štefana Belingarja. C. Z. 1/5 O # iftHI (/5 •v O § O O) _ 04 3 CJ ^ O g ^ O» _ s « o »o -p §<0 Q 9 0 .g gS 1 o u L) S cC £3 S? . s O E S s s D CT e€ U> a> O d 11 d> o s o E o ^ o v OJ o n o M 4> Ü <0 ce o «CO < s xi w C s s a'O C ^ Is A O > 0 o> 1 ° Q. LiJ O a o •o v> •O ^ E - o TO C A O > V d 2 >0 o o I »ki ž o •« ž lig (O E 'S rs E A o in O C^g T3 ^ -5 w -W Ä te • p o> J! CO a a 2 u 2' O 2 « 9 Č o > • s o o _ •o 'C Q. o» C E ® O) g « 5 C Ljubljana BA-CA s štirimi novimi vzajemnimi skladi Bank Austria Creditanstalt Ljubljana je danes začela tržiti Štiri nove delniške vzajemne sklade. Sklad Cold Stock bo denar vlagal v podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo surovin in žlahtnih kovin. V zadnjih treh letih je dosegel povprečno veČ kot 20-odstotni letni donos, samo v zadnjem letu skoraj 43- odstotnega. Sklad Energy Strock bo vlagal v delnice najboljših energetskih podjetij. V zadnjih treh letih je dosegel povprečno 27-odstotni donos in v zadnjem letu nekaj več kot 30-odstotnega. Sklad Europa Real bo naložbeno usmerjen v nepremičninsko dejavnost, v zadnjih treh letih je na fetni ravni dosegel skoraj 29-odstotni donos in v zadnjem letu nekaj veČ kot i9-odstotnega. Sklad Asia Stock bo vlagal na azfjski trg. V zadnjih treh letih je bila njegova letna donosnost 15-odstotna in v zadnjem letu ij-odstotna. C. Z. Javno komur^alrto podjetje JEKO-IN. d. o. o., Jesenice, Sektor Komunala vabi k sodelovanju vse, kJ so zainteresirani ZM icvajanje del zimske službe s svojo mehanizacijo na občinskih cestah v občini Jesenice in Žirovnica. vsi, ki ste zainteresiranI za izvajanje pluženja, posfpanja ali čiščenja snega in imate ustrezno mehanizacijo (traktor s za pluženje in/alf posipanje, nakladaći). se lahko zglasite osebno na sedežu podjetja na Titovi 51 na Jesenicah ali telefonu 04/581 04 13 ali GSM 031/605 009. Jesenice, 23.08.2006 JEKOIN, d. O, 0-, Jesenice Sektor Komunala prometna Šote moribor visjo prometna šola vabi k vpisu trvDu I2XBHil Š7VD2J program POŠTNI PROMET >Orani PROMET lo^stika cestni promet ielunilki promet prcgrsm POŠTNI PROM H program KOMUN AU program PROMPT IftfOt OS'S 10? Informativni dao za Uradni itudij Ivsi prosramU bo v jMtek, 15. 09. 2006. ob 17. uri v praddvalmci P1 (prrdičjd}. suoin tniniJ UnmMPSMMT STUDU tm muHW MVMrT POSW^WtMT Zakaj Studg na (Jatjavo? • študirale ^hko ctama» na potovanju, v tujini • skrBika po kjef jd int^mecni äost^. • Čas ZA Sludij lahko prilagodite svojim službenim in d ružJnsiflrT^^ obveznostim, v spieino učifnico iahko*vsi^ite'24uriv) dan^^ • uoo'ina cena m pisölini pogoji (provame). ^ PrefMlovitev» 33.2000 Msrib«. tti^ 02 42 04 107. e-ooli«: teteraia«p$nib.n8i Presegli milijardo evrov Cveto Zaplotnik prebivalstvu so od konca nskega leta povečali veČ za četrtino, porast je Ljubljana • Hypo Alpe-Adria- Bank (HAAB} Ljubljana je več kot dvakrat višji od banč- ena najhitreje rastočih bank nega povprečja, temu pri- Sloveniji. V letošnjem pr- memo je banka okrepila vem polletju je presegla mi- tudi tržne deleže. Pri krediti- lijardo evrov bilančne vsote, ranjii nebančnega sektorja s ämer je na slovenskem dosega 4,4-odstotni delež. bančnem trgu dosegla 3,21-odstotni tržni delež. Od kon- pri kreditiranju prebivalstva 4,6-odstotnega. V banki pri- ča lanskega leta je povečala Čakujejo po besedah pred- bilančno vsoto za dobro pe- sednika uprave Božidarja tino, v primerjavi z lanskim Špana uspeSno poslovanje polletjem več kol za polovi- tudi v prihodnje, Še zlasti na co. Uspešno poslovanje se podjetniškem trgu ter pri tr- odraža tudi v poslovnih re- ženju vzajemnih skladov in zultatih, dobiček (pred ob- polic življenjskega zavarova- davčitvijo), ustvarjen z red- nja zavarovalnice Grawe. Za nim poslovanjem, je ob po- zdaj so s poslovnimi enota- letju znašal nekaj manj kot 1,2 milijarde tolarjev in ie bil mi oz. poslovalnicami navzoči v desetih slovenskih za 93 odstotkov večji kot ob mestih (na Gorenjskem koncu lanskega junija in za Kranju in v Domžalah), do dobro četrtino večji kot ob konca leta pa načrtujejo še koncu lanskega leta. Skupni odprtje nove poslovalnice na znesek posojil podjetjem in Ptuju in na Slovenski cesti v drugim pravnim osebam ter Ljubljani. K RAN) Bencin cenejši kljub vilji trošarini V torek so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov. Cena 95-oktanskega ne- osvinčenega motornega bencina se je znižala za 5^60 tolarja, na 255,20 tolarja za liter, gS-oktanski bencin pa se je pocenil za 8,10 tolarja, na 258,30 tolarja. Dizelsko gorivo se je podražilo za pol tolarja, na 239,40 tolarja za liter, cena kurilnega pa se je zvišala 2a 3,50 tolarja, na 158,10 tolarja za liter. Vlada je na ponedeljkovi seji spremenila uredbo o določitvi zneskov trošarine za energente in električno energijo» s katero je trošarino za neosvinčeni motorni bencin zvišala s 86.199 na 90,864 tolarjev za tisoČ litrov. S tem bo zmanjšala izpad proračunskih sredstev, ki je nastal, ker se trošarina zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih letos ni povečala, hkrati pa bo zmanjšala nihanja maloprodajnih cen, do katerih bi sicer prišlo zaradi gibanja cen nafte na svetovnem trgu, Povišanje trošarine pomeni na mesec 351 milijonov tolarjev dodatnih proračunskih prihodkov. C. Z. Kranj Iz Varnosti Kranj v Varnost Rival sistemi Delničarji Varnosti Kranj bodo na ponedeljkovi skupfčini med drugim sklepali o predlogu, da bi sedež družbe preselili iz Kranja na Ptuj in da bi se družba preimenovala v Varnost Ri» val sistemi. Spremembe se obetajo tudi v nadzornem svetu, namesto Edvarda PuŠnika, ki je ob koncu lanskega leta podal odstopno izjavo, in Marka Gabra, ki opravlja funkcijo predsednika uprave, naj bi za nova nadzornika kot predstavnika kapitala imenovali Antonijo Šifrer in Frančiško Gaber. C. Z. Komunala Kr A Na piO(9lagj 40. elend Pogodbe o ustanovitvi družbe Komunala Kranj, javno podjetje» d. o. o., in 3. clena Pravrlnika o delovnih razmerjih direktor r^pisuj« pfosto klovne m^to: SAMOSTOJNI (-A) RAČUNOVODSKI (-A) REFERENT (-KA) pogojev, določenih z zako- Kanciidatl (-tke] morajo poleg SDlosnih nom, izpoln^vati &e naslednje poooje: - pridobljena visoka ali univerzitetna izobrazba ekonomske smer - najmanj tri leta defovnih izkušenj na podobnih delovnih • poznavanje dela z računalnikom (Word. E^cel). Izbran (-a) kandidat (-ka) bo ločen čas s poskusnim delom v delovno razmerje za nedo-meseoev. Kandidati Wke) morajo pisne ponudbe s kratkim rMjenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela. poslati na naslov: Komunala Kranj, lavno podjetje, d. o. o., ülica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj, v osmih dneh od objave razpisa, Izbiro ustreznega kandidata (-tl^) bo podjetje opravilo v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati M kej bodo o izbiri oisveščeni i-^) v nadaljnjih osmih dneh. t i t KAŽIPOT, OGLASI S.S\ GOREN|SKl GLAS petek, J. septembra 2006 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BüS> LANCOVO 91. 4240 RADOVLJICA. TEL: 04/53-15.249 Nakupovalni izlet • Madžarske toplice 31. 8. • 6. 9.. 9. 9.: Pelješac 16. 9. - 23. 9,, 25, 9. - 2. 10.; Trst 8. 9. . • 12. KULTURNO DRUŠTVO LO^KI ODER, ŠKOfJA LOKA, SPODNJI TRC 14, 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL: 57-20-850 4. 9. od 10. do 12. ure m od 14. do iS. ure vpis abonmaja • dosedanji abonenti; 5. 9. od 10. do 12. ure in od 14, do i8, ure vpis abonmaja • dosedanji abonenti; 6, 9. od 10, do )Z- ure in od 14. do 18. ure vpi$ abonmaja - novi abonenti; 7, 9, od 10. do 12. ure m od 14. do i8. ure vpis abonmaja • novi abonenti Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT. PRIREDITVE Praznovanje na Slovenskem javorniku in Koroški Beli Koroška Bela • Krajevna skupnost Slovenski javornik Koroška Bela praznuje svoj krajevni praznik in vabi na prireditve: sobota, 2, septembra, ob i6. uri srečanje krajanov starih 80 in več let v prostorih doma Drw§tva upokojencev na Slovenskem Javorniku» ob 19.30 odprtje razstave Skrite zanimivosti v razstavnem prostoru v kulturnem hramu na Koroški Beli; nedelja, 3. septembra: ob 9. url balinarski turnir na rekreacijskem centru na Kresu in bo posvečeri tudi praznovanju looletnice Sokola in TVD Partizana Javornik • Koroška Bela, ob 11. uri gasilska mokra vaja v izvedbi članic in Članov PCD javorniSki Rovt in PGD Koroška Bela na kmetiji Pr' Zimov'c ter prevzem nove gasilske prikolice. Prireditve DU Kokrica Kokrica • Društvo upokojencev Kokrica vabi septembra na naslednje prireditve: i. septembra se bo ob 13, uri pn Domu krajanov na Kokrici začel piknik, 7. septembra se bodo udeležili gorenjskega srečanja upokojencev na Rudnem polju na Pokljuki, 9. septembra bodo organizirali izlet za Člane, starejše od 76 let, na Vrhniko In v okolico, 9. in 23. septembra pa bodo Imeli še planinska Izleta na Dom pod StoržiČem in na Mohorja. Odhoda bosta ob 14.50 izpred Doma krajanov. Veselo v novo šolsko leto Preddvor • Na terasi Hotela Bor se bo v nedeljo, 3. septembra, ob 16. uri začela prireditev Veselo v novo Šolsko leto, na kateri bodo otroci lahko prepevali in rajali skupaj z Romano Krajnčan, V goste pa bo prišel tudi "strašni" Bedanec. Srečanje pesnikov in pisateljev Zbilje • 2. srečanje pesnikov m pisateljev 2 naslovom Slovenska beseda na gladini jezera stkana se bo jutri, v soboto, začelo ob 19.30 na obali Zbiljskega jezera. V Trgovskem centru na Bledu Bled • Danes se bosta ob 20.30 začel Večer zabavne glasbe & Marko Zemljič ter Reggae večer & DJ Sanka. Jutri, v soboto, bo ob 10. uri začetek otroškega programa Pika gre v Šolo, ob 21. url pa se bo začel A la jazz koncert: Trius vulgaris mil vis. Poletni kulturni večeri Zgornja Radovna • Na Pocarjevi domačiji se bo jutri v soboto, ob 18. uri začel Poletni kulturni večer na Pocarjevi iji: Kulturni večer treh parkov: Triglavski narodni park, Narodni park Nockberge in Naravni park Pregorje. Prikaz varne vožnje Cerklje • AMD Cerklje organizira jutri, v soboto, od 9. do 12. ure prikaz varne vožnje za avtomoblliste In motoriste na parkirišču pred šolo Davorin jenko v Cerkljah. Otvoritev učilnice v naravi Križe« Danes, v petek, se bo ob 15.30 pri Osnovni Soli Križe začela otvoritev učilnice v naravi in blagoslov Osnovne Šole križe. Kazstava in proslava obrti Tr.'ič - V Dvorani tržiških olimpijcev bo danes ob 18. uri odprtji. Razstave gorenjske obrti in podjetništva • Tržič 2006 proslava ob 30. obletnici delovanja Območne obrtne zbornice Tržič z modno revijo. in Zabava z Natalijo Verboten Cerklje • Jutn, v soboto, prireja Slovenska demokratska stranka Cerklje veliko zabavo z Natalijo Verboten ob prvi obletnici Izhajanja časopisa Občina Cerklje na novi poti. Na prireditvi bo tudi kandidat za župana občine Cerklje - Andrej Kosec uni. dipl. org. PROSTA DELA študentje,dijaki www.rns-kranj.si ll ^ K • 10. Etnorock festival Domžale • Pred blagovnico Vele bo danes od 17. ure dalje v organizaciji KUD Kontrabant potekal 10. Etnorock festival. Vstop je prost. IZLETI Na Hum v Benečiji Kranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohod na Hum (912 m) v Benečiji. Izlet bo 14. septembra, odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za bližno 3 ure. S seboj Imejte veljaven osebni dokument za prestop meje. Prijave 2 vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka^ 11. septembra. en cev Na Mojstrovko in Sleme Žirovnica • Pohodno-planinska sekcija Društva u Radovljica vabi na planinski pohod na Mojstrovko in Sleme. Pohoda bosta v torek, 5. septembra- Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Begunje in s postaj vse do Brega. Skupne hoje na Mojstrovko in nazaj je 4 ure, na Sleme pa 3 ure. Potrebna je planinska oprema in palice. Prijave pri Mic Legat, tel.: 040/737 Na Upnik Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 9. septembra izlet na LIpnik (1950 m). Tura je lahka in primerna za vse planince, hoje je za 7 ur. Prijave in informacije v sredo In četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531 55 44 ali 031 209. Dan planincev v Vratih Slovenski javornik-Koroška Bela - Planinsko društvo Ja-vornlk-Koroška Bela in Planinsko društvo Jesenice vabita na v Vratih v so- Dan slovenskih planincev pri Aljaževem boto, 9- septembra. Avtobus bo odpeljal ob 9. uri s Koroške Bele In bo ustavljal na vseh postajah lokalnega prometa do Hruške. Prijave do četrtka, 7. septembra, po tel.: 05V345 Zoe (Vinko Allč). Na Mangart Kran] - PD Iskra vabi svoje Člane in ostale planince v soboto, 16. septembra, po zelo zahtevnih plezalnih poteh na Mangart. Odhod s posebnim minlbusom Izpred Creme v Kranju bo ob 4. uri. Število prijav je omejeno» zato s prijavami pohitite. Informacije in prijave pri vodnikih ali v pisarni: 051/603 475 Tatjana ali 051/397040 Breda; elektronska pošta: tatianahribar.13@gmail.com ali bredapirc@gmail.com; pisarna društva ob sredah od 17. do 18. ure. Po krožni pešpoti javorje - Turistično društvo Javorje vabi na 3. tradicionalni pohod po krožni pešpoti javorje • Zetina - Javorje, ki bo ju- tri, v soboto, ob 9. yrl. Zbor je pred i vorjah. rm acijsko tablo v ja- PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj • Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizual-nimi predavanji Osupljive najdbe v banketnl dvorani Hotela Creina. Jutri, v soboto, bo ob 9. uri na sporedu predava Pogoji za dokončno spravo. Predaval bo Janez Börse. Vstopnine nI. Po angleških vrtovih Podvin - V Vrtnariji Reš v Podvinu začenjajo s popotniikimi predavar^ji. V ponedeljek, 4, septembra, ob 17. uri vas bo Ruth Podgornik Reš popeljala po angleških vrtovih. OBVESTILA Vpis v pasje tečaje Naklo ' Kinološko društvo Naklo vabi vse lastnike psov k vpisu v tečaj male šole in ostale tečaje poslušnosti, za vse pasme in starosti psov. Vpis v tečaje bo v ponedeljek, 4, septembra, ob 17. uri na starem društvenem vadišču. KONCERTI Koncert angleškega pevskega zbora Bled - V cerkvi sv. Martina se bo v nedeljo ob 20.30 zače koncert angleškega pevskega zbora Newport Male Voice Choir Pojo, pojo zvonovi Brezje - Frančiškanski samostan Brezje in komorni mošk pevski zbor Davorina jenka Cerklje vabita na koncert Pojo, pojo zvonovi, ki bo v Baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jutri, v soboto, po procesiji ob 20. url. Sobotne promenade Škofja Loka - Turistično društvo Škofja Loka vabi na zadnj večer v okviru poletnih prireditev Sobotne promenade. Jutri, v soboto, bo ob 20. url na Mestnem trgu v Škofjl Loki nastopil Tamburaški orkester Bisernica iz ReteČ, ki bo izvajal ljudsko glasbo različnih slovenskih pokrajin ter domaČe in tuje zimzelene melodije. RZSTAVE Skrite zanimivosti Koroška Bela • V Kulturnem domu na Koroški beli bodo tri, v soboto, ob 19.30 odprli razstavo Skrite zanimivosti, s katero se pridružujejo prireditvam v počastitev krajevnega praznika. Večer, ko oči mislijo PREDSTAVE Razvalina Življenja Predoslje - KUD Predoslje bo uprizorilo predstavo na prostem v Predosljah pri Kranju, pri kulturnem domu na župnijskem posestvu v petek in nedeljo, 1. In 3. septembra, obakrat ob 20. uri. V primeru slabega vremena bodo predstavo prestavili na drug termin oz. bo odpovedana. Večer, ko oči mislijo Studenec pri Domžalah • V Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah bodo jutri, v soboto, 2. septembra, ob 20.00 uri odprli razstavo slikarja Zmaga Modlca, skozi prireditev pa bo tkal pogovor z zanimivimi gosti Silvo Teršek. Razstava bo odrta do 11. septembra, vsak dan od 17. do 19. ure. nedelji od 15. do 19. ure loSki oder Škofja loka ABONMA SEZONA 2006/2007 LOŠKI ODFR Man STROGO ZAUPNO (komedija) režija- Matija Milcinski igrajo: Jusa Berce. Jože Drabik. M «tja? Er/en» Irena Kožuh. Matej \z\oi, Dnbik» Bojan Trampus. M)hn Kdlan. Bbl Vcbar In iacicz SLG CtUF TO TI JA LAJF (krstna upnzonlcv) ierdjo; Tiiiša ^^ksnik. režija: Vito Ta 11 fer Lvrcncl. Aljoša Roltuk. lUuKo in lerajo: Dunja Zupancc MG L m J \fk hael Fruvn TUKAJ (komedija) režija: Ivana Djilas Tcrnovžck in AknkH TcUčkovI? NARODMJ DOjM MARIBOR CJNCO IN MARINKO (komedija) režija: Branko Kraljević icraia Vlatlo Novak in Konrad Pižorn SNG DRAMA NOVA GORICA Bilja na Srbijo no vič KOBILICE ALI MOJ OČt IGRA LOTO (slovenska praizvedba) režija: Eduard Miler igrajo; Ana FacchinI, Gorazd JaXoniini, Lara P, Jankovič. Iztok Mlakar. Saša MfhcI^K k-g,. Mira Lsimpc-Vujlčić, RacioS Bolema,! Ivo Barisic. Hrox'ai m Teja Gislar CtNA ABONMAJA ODRASLI 13.600 SIT; 56.75 EUR UPOKOJ ENCl 13.000 SIT: 54.25 EUR ŠTUDENTI iN DIJAKI 11.600 SIT; 48.41 EUR Možnosi plačila v dveh obrokih V P J S Dosedanji abonenti: 4. in 5. sepiember Novt abonenti: 6. in 7. september V pisarni glcduli^a od 10. do 12. ure In oć 14. do IS, ure, TEUFON: 04/5120'«50, GSM: 04l/730-9«2 t t k ft 9 GORENISKl GLAS petek, 1. septembra 2006 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-glas,si 23 Por Starejše primerke skuhamo. Zelo krepćilna je tudi porova juha, lahko pa ga tudi pečemo, polnimo, pražimo,.,. Boris Bergant Porova juha s krompirjem ...................................... Za 4 osehe potrebujemo: 70 Por so poznali že stari dag pora,} žlice oljčnega olja, Egipčani, Grki in Rimljani. j Hico moke. 1 / poljubne Ima pikanmo. trpko, sladka- ne juhe. 40 dag krompiija. 1 dl sto aromo in okus. ki rahlo sladke smetane. 1 spominja na čebulo. Glede Ijanega ptleršilja, sol. sveze na to, kdaj ga pobiiaino, po- mlet poper. znamo spomladanske, poletne, jesenske in zimske sorte pora. Spomladanske in pole- Por razpolovite, ga dobro operite in vsako polovico stebla narežite na pol centime- te postopek ter končajte I me sorte imajo daljna stebla tra debele rezine, in svetlejše liste od jesenskili segrejte oljčno olje in na 5 si- krompirjem m rom. Sladko smetano zme- krompirjem. nim peteršiljem in takoj postrezite s kuhanim pjre in zimskih sort, kar pa ne njem prepražite por. Ko do- Nt« z mlekom, vpliva na njegov okus in hra- dobra nilno vrednost. Najbolj ne- ovem, ga poi zalijte z juho ter dodajte žni in okusni so mladi in opran, olupljen in na kocki- Celzija ogreto pečico in peci- in prelijte čez krom- Kuhana govedina v oma-pir. Postavite v na löostopm) iz pora in paradižnika tanki pori, ki jih prodajajo ce narezan krompir, Solite 45 minut. Potem tempera- povezane v snopiče ali pa |ih in popoprajte po okusu ter turo pečice zvilaite na 220 poberemo na vrtu. Pri naku- kuhajte toliko časa, da se stopinj in pecite Se 15 minut, pu moramo biti pozorni na krompir zmehča. Nazadnje da se površina zapeče, to, da por nima rjavih lis in 2alijte s sladko smetano, poda ni poškodovan, sicer za- siijte s sesekljanim peterši- Junm file s porom čne hitro gniti. Listne konice ijem in postrezite. moraio biti sveže in čvrste, V hladilniku se ohrani tudi en teden ali več, medlem sicer Za 4 osebe potrebujemo: govedine, 4 žlice J stebla pora. 1,5 ie juhe, JO dag oluplje- nega in na kocke narezanega paradiinika. sol. svete mlet poper. Kuhano ©ovedino narežite Krompirjev gratin s porom Za 4 osebe potrebujetno: 80 dag tuni t\ega fileja, sok pol H- na rezi ne. V ponvi segrejte mone. z pora, 5 dag masla, t »4 9 * zunanii ove mi o. Za 4 osebe potrebujemo: j kg suhega belega vina, je še vedno čvrsto in okiisno. ne povsem kuhanega krompir- smetane, i ilićko Por je potrebno pred upora- ju, 30 dag pora, 2 dag bo temeljito oprati, saj so med listi pogosto ostanki zemlje, ki lahko pokvarijo sveže mlet poper. ves užitek ob tej okusni zele- Krompir olupite in narežite na tanke rezine. Por raz- jo dag naribanega sira. 0,5 / sladke smetane, z dl mleka. sol. oljčno olje, na njem nekaj minut pražite por, zalijte z «neg« juho in pokrilo dušite, da izpah skoraj vsa tekočina. Do-Tunin file narežite na cen- dajte govedino in paradiž-timeter debele rezine, jih so- nik, začinite s soljo in polite in pokapajte z limoni- prom ter dužite deset do petnim sokom. Por razpolovite najst minul. Takoj postrezite ter ga dobro operite in naie- z rižem ali krompirjem. njavi. Najlažje ga operemo. Če ga vzdolžno razpolovimo polovite, ga dobro operile in žile na tanke kolobarje. in pesek izperemo pod teko- narežite na tanke rezine. Pe- ponvi s pokrovom razpustite Opravičilo čo vodo. Por uporabljamo kot aromatično, začimbno kač ali ognjevamo posodo na- maslo, na njem podučite tnažite z maslom, vanjo nalo- por, dodajte vino in kislo Prejšnji teden je prišlo do neljube napake pri receptu za slivove rezine. Pravilno zelenjavo, ki jo dodajamo ju- žite tretjino krompirja, solite smetano, solile po okusu in l^am, zelenjavnim priku- in popoprajte ter potresite s dušite 1 harn, svežim prigrizkom in polovico pota in tretjino nari- rezine tuninega fileja, po- io dag olja in 1 pecilni pra- solatam. Za solate lalikoupo- banegasira. Prekrijte s krom- krijle indušite 15 minul. Na- šek. Za napako se iskreno rabimo svež. mlad por ali pa pirjevimi rezinami in ponovi- zadnje potresite s seseklja- ZELENO IN CVETOCE skem botaniki», ki je živel v dobro ukoreninjenost jih po-19- stoletju, takrat so rastJino taknite v kompostno zemljo. IcoR Pavlic rudi prinesli iz Amerike Fvropo. In še nasvet za lepe bal- postavite na svetlo mesto in redno zalivajte. Tudi kaktusi so večinoma Gajlardija konske rože: čc imate radi že odcvetell, popustila je naj- epe do pozne jeseni. hujša vročina, zato nekaten tem času §e dognojujte in rastejo še bolj bujno, pri teh tudi redno zalivajte. Za lepše naj sc zemlja ne izsuši. Če cvetenje redno od-^tranjujte smo čez poletje prenesli cvetenje redno od.stran)U)te smo Cez poletje prenesli vse Sezona najcbiln^jšega ste nižje, laliko tudi samo do odcvclelc in poškodovane sobne rastline ven, jih sedaj cvetenja gre počasi h koncu. S septembrom že nastopi 15 cm v vismo, ima pa bolj zgoščene cvetove, ki lah- toiiko cvetove. Sedaj je tudi Čas, da umaknemo spel v notra . ...................... , .......................................si naredite potaknjence za njost, ker so noči že dolge in Čas novih jesenskih zasadi- ko tvorijo pisano preprogo. naslednjo sezono, predvsem hladne, kar nekaterim trop- tev. Vendar tam, kjer imajo Roža ima ime po franco- pelargonije in bršlinke. Za skim rasdinam ne ustreza. rože dovolj sonca, še zelo lepo cvetijo, mogoče lepše, kol v najhujši vročini, saj v večji svežini tudi rože lažje dihajo, redkejši cvetovi so večji in bolj intenzivnih baiv. Gajlardije ali trobojnice so stare rože našili vrtov. Nekatere so trajnice, nekatere enolemicc z različno višino rasti. Imajo nacepljene, kos- matene liste, cvetovi so rdeči, oranžni z rumenim nazobčanim robom, lahko so na višjih pecljih ali v skupni grmasti rasti. Najhitreje j razmnožujemo s semenom, trajne sorte z delitvijo korenin, Najlepše uspevajo na sončnih mestih, kjer potre- 5 buie tudi veliko vode. Cveti t ^ od junija do pozne jeseni. Ce -je posajena na KUHARSKI RECEPTI Za vas izsiftA Danica Dolcnc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha z jetrnimi cmočki, dunajski zrezki, kumarična solata s krompirjem, jabolčni zavitek; Večerja: narezek s pršutom, šopska solata, francoska štruca, sladoled. Ponedeljek • Kosilo: vampi po tržaško, polenta s parmezanom, jajčevci v solati; Večerja; popečena govedina iz juhe, stročji fižol v solati. Torek • Kosilo: polnjene paprike v paradižnikovi omaki, pire krompir, nektarine in grozdje; Večerja: lignji na žaru, endivija s paradižnikom, kruh. Sreda - Kosilo: piščančji paprikaš, njoki z gorgonzolo, mešana solata; Večerja: čeipljevi cmoki, kompot. Četrtek • Kosilo: kremna juha z brokolijem, rižota z zelenjavo in telečjim mesom, endivija s koruzo tn Večerja: pofpetl iz bučk, radiČ z vročim krompirjem in bučnim oliem. Petek • Kosilo: enolončnica iz stročjega fižola in korenja, osiičevi fileji po pariško, kumarična solata s krompirjem; Večerja: feferonata (dušena narezana zelenjava • jajčevci, bučke, paprika, paradižnik. Čebula in česen, peteršflj ter oljčno olje), zrnat kruh, Črno vino. Sobota • Kosilo: čebulna juha, pečen kozliček, peteršiljev krompir, endivija s paradižnikom, pita s slivami; Večerja: solata iz makaronov s posebno salamo, kuhano in presno zelenjavo ter s kockami sira, sadna kupa s slado- Pita s slivami Krhko testo: 25 dog surovega maslo ali margarine, 30 dag m o ke, pol pectin ego praška. 5 dag sladkorja v pra hu. 5 žlic i^ina, 2 rumenjaka, sol; Nadeu: 1 kg zrelih sliv, 75 dag zmletih lešnikoi' (oli mandljev*, orehov), 10 dag sladkorja, cimet Na deski sesekljamo maščobo med moko, dodamo sladkor, v jamico vlijemo vino, rumenjaka, solimo fn na ugnetemo testo, ki naj počiva vsaj pol ure. Nato testo razvaijamo za dve površini pekača; en del položimo v pomaŠČen pekač, ga obložimo z razkoščičenimi in prerezanimi slivami (obrnemo jih tako, da vdolbinice gledajo navzgor) in potrosimo z zmletimi lešniki, sladkorjem in cimetom. Zdaj pito prekrijemo z drugim delom testa in postavimo v ogreto pečico. Pečemo 45 minut pri 200 do 220 stopinjah C. Pečeno pito narežemo na kvadrate in potresemo s sladkorno moko. Radio Cerkno, d. o. o platiseva utica 39. RADICOMEV 770 fax. 05/37 34 771 inposradloonwev net Č 90.». M. S, t09.7M» UKV, STSREO. RDS TCRMO, Ć. d., industrija termičnih izolacij Škofja Loka Objavija prosto delovno mesto ELEKTROMEHANIK (m/ž) Od Kćuididalov pričakujemo: ♦ V. stopnjo izobrazile elektro smeri * izkušnje $ področja dela • obvladovanje osnov raču f^a inistva ♦ natančnost in zanesljivost Novemu sodelavcu bomo omogočili možnost Izobraževanja s področja dela. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja oz. spremembe v nedoločen Čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Termo, d. d., industrija termičnih izolacij Sko^a Loka, Trata 32, 4220 Škofja Loka. Podrobnejše informacije lahko dobite v kadrovski službi družbe po letefonu 04/5114-126. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na pooovor. I 24 MALI OGLASI mto .51 GORENJSKI GIAS petek, 1. septembra 2006 Rodio TfigloY® pM 9(0/ CoicttJ^hc'^ Prrl Oeienj/K« Ftia»« iti^ jKmn a«o, l^oTQneisCut^na^ STEREO, RDS M frekvencah, 96,0 GORENJSKA .8-Jesenpce» 101.5* Kranjska Gor», 1C1,1*Boh)nj GG }]aroLninc 04/20142 41 e-pašta: www.oorenjskigU.sl -g las .si LOTO Rezultati 70. kroga • 30. 8. 2006 9, 13,18, 26. 38, 15. SEDMICE NI! Lotko: \ 2. 6, 8. 9, 5. LOTKA NI! Caraniirani sklad 71. kroga za Sedmico: 47.000.000 SIT Predvideni sklad 71, kroga za Lotko: 130.000.000 SIT gekko 400D ^ 04 2341 999 031 67 40 33 ! PROOAMO STANOV AN IA KRANJ • CENTER: nova stanoi/snia v popologrna obnovlicni mHdanski hiii v c^olru mesta Cem: Ci^na: J. ngd Cena * rti2, pt ^99^559 SfT: ^« $24) m2, pri 23.50179 J .^o SIT: • 3 sobno mz. k na Cena: ^ ^«sobno duplex m2. stropjc in mansarda 39 620 022s7SSlT; - duplex 94,9? mz, 1. nad- e ifi maosard» Cena: M^iO S1, * 2*sobnc m2, mansarda Cena. 27?40i34.60SIT TRŽIČ • CENTER: dvosobno, 60 m2. . t96o< obnovljeno 200$i nadstropje v/^ lepo, svetlo* lojena Vt/C m kopah niča, balkon, neopremljeno Cena. y^.^oo.ooo S iT, K RAN I • VODOVODNI STOLP: Uisobno % shrambo. 74 m2, I 1964. obnovljeno 200$. nadstropje 374* delne opremljeno* Cena* 26 ^00 ooo SIT PRODAMO HISO: BLED * OKOLICA: samostojna Mi. I 19^8. 210 m2, na parceb ^70 m2, CK olje, 2 terasi, garaža, od h c! na lokacija, sonćnd lega. lep razgled Cena ij2.ooo.ooo,oo SIT. )AVORNIK 131 ms, na parceli 997 mz, \ 1900, samostojna, kmečka, ob glavni cesli* Možnosi lojene proda)e pr^padajo^ga m v celoti zazidljivega sadovnjaka Cena. ič.SSO^ooo SIT SCTTNA 2^0 m2 na parceli 555 m2, son6ia lega. gradbena faza. mod^ ema za srkova, varčni ogrevalni sis^ lem, dovol(ena poslovno* stanovanj* ska raba Cena. j? mio SIT ZC» BRNIK: Samoslojnd hiia v pritličju izdelano stanovanje, mansarda v m. gradbeni fazi Možnost dvfh Sla no van J. Cena: 36 000.000,00 SIT PRODAMO ZEML|lSCE BLSJSKA DOBRAVA 406 mz. v mirnem vaikem okolju. PriM|uČki na elektnko. vodovod m icicfon so v bližini Dovoljena gradnja cno^ stanovanjske hiie v treh etažah C^na: min SI SVai DUH: zazidljiva parcc Izmen cca 700 m: Predvidena za gradnjo en osla nova njske hiše Vsa infrastruktura na parceli Cena J^.200,00 SIT/m2 PRODAMO POSLOVNE PROSTORE oprem* LESCEt Tjo m2. obn 1 l|en nočni lokal v Možen tudi najem Cena. 72 m^o SI al^ iOO.OQO SIT/mes«. PftOOAMO VIKEND: KRAN)' P^EVO: prodamo vikend m2,y Ul. gradbeni na par mi, I (ega. Cena 17 mio SIT. www.g*kkopri>j«kt*sl a^mp PROJEKT . i«« 4 ■ 41. Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 S11 111 NUDIMO Ukofi^n gotovinski ri«premiP'projekt*si 2ATRC UPWVLJANjg IN CNERCETIKA. VPfSV POSREDOVANJE NEPBEMIČNIN AiPDOM.dd . Cankarjeva 4240 RadovljKa Tel.: 04 53? 4$ 00, ht; 04 $51 42 >1 e^poita* afpdomi^dlpdom.si J ?TANOVAN^ PftOOAK/fO BL£0 Triglavska, dvosobr>o, 37.94 m2, dupleks (hM). kuhinja, dnevtia soba» spalnica, kabinet* kopalnica, v^, 2 balkona, pogled r>a jezero, klel, parkin* iče, I. 200$, v zk, na!a novogradnja. Cena 815 SIT {2175^3 EUR} RADOVLjICA: Preiernova, 59,54 m2. dvosobno, pfitli^ie, I 1995, kuhinja, dntfvna soba, spalnica, k<^alnica ^ wc, klel, VSI phkltučk^ Cena. 2; SOO.OOOSIT RADOVyiCA^ Preietnova, trisobno« 3 nadslr, I 1 i soba, kuhinja. 2 spainio wc, balkon, klet» shramba vsejivo IJ.07. Cena 28. 16. m 2, dnevna nica ^ oprema, 000 SIT RADOVLJICA: Qr^dnikova, dvosobno, 44^95m2j 1976, kletno, kuhrnja, dnev* na soba, spalnica, kopalnica ^ Svet* lo, ohranfono. Cena* i3»o©o»ooo SIT {M M« EUR) RADOVLJICA Gradnikcva. iliri5obr>o, 73,22 ma, obnova 05, pritličje, kuhinja, dnevna soba, 3 spalnjce, kopalnica * wc terasa, shramba, svetlo» Cena. 3O0OO»oooSiT (125.187,78 EUR) L£SCE: Čopova, dvosobrns v vrstni hit, 60 ma, I 19^5, potr^br>o obnove, pntljf- je, lasten vhod. kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica ^ shramba, terasa, vrt ne^elana mansards» pre^ vzem takoi. Cena: 18.000.000 S IT .112. BCCUN)& dvosobno, 60,69 1987,4. riadstr, kuhinja, dr>ei/na soba, spalnica, kopalnica t vi^, balkon, klet, nadstrešek za avto, vsi pnključki» raz* glcd na Karavanke. Cena 33.000.000 Srr (95977.j£Ufi) KRANJ: Cosposvetska, Stinsobno, 94,08 m2, oboovdo^ unadstr., dnevna kuhinja, 3 sebe, 2 karnioa, kopa^riica, shramba, zastekljen balkon, klel. dn^am^ ca, VSI priključki. Cena 31^00.000 SIT BANOVANJE ODDAMO RADOVL|ICA^ Cankarjeva, trisobna, 8248 mj, obnova 05. pntl^^je, dn?i/r>a soba. kuhinja, 2 spalnic, kopalnica» wCr balkon, klet, oprema V kuhmii in dnevni i 1 ! sobr, lakoj vseljr^^za 1 kctozmotnoi^ tjo podaljšanja, 3*rriese^no pcedpbči* lo Cena- 80.000 SIT (333.8J EUR) mesečno ♦ stroiki. POSLOVNE PfiO^TORe PRODAMO LESC& Pritličfe trgovsko poslovnvga centra, 177 ma, raz dejavnosti, 2005, prometna lokaci/a, takoj vo, naša novogradnja, možen tudi na* jcm, vywsv,ipc-leice.si* Cena S3.too.ooo S1T (22t.582 EUR) ♦ ddv L£SCEt Trgovsko poslovni center, pntlt^e, 78,96 rrs, razi. dejavnosti, ob avtobusni in železniški postaji, naia novogradnja, možen ludr najem Cena 23.688000 SIT ^ ddv. TPC, 73,1 m2, za tr» govskoe izobraževalno, zdravstveno, stontver>o,sen/isnodeiavnosi, I 2005, , možen tudi najem. \vww.tpc lesce.51 Cena: 20.727600 SfT (86495eURj ♦ddv LESCE^ Mansarda TPC. pisarne. 10405 m2.1.200S. svetlo» [dkojvs961. takoj v^etjivo, za pisarno, agencijo. Cona^ 7.300.000 SIT (31.296,94 EUR), da v* ek plača kupec. POSLOVNE PROSTORE ODDAMO MOSTI' Poslovna stavba, pritličje cca 28$ m2, mansarda ccd. 320 ni2, prostori i2*67 rna, obnova 05, v celoti ali posamezno, takoj vselfivo, za mirne delavnosti Cena l.9l7Sr (8 EUR) za mj mesečno * stnDŠki * ddv, PASC ELO PRODAMO RIBNO^ ProdarT>o zaz^dljrvo parcelo .1.024 sončni in mirni lokacifi Cervi 23 964 SIT £UR} za rru GOZD PRODAMO POKgUKA: Mešani gozd, t5.973 mz Cen», 7,000.000 SIT (29^10 EUR) www*alpdom*sr FCSST, d. o. o^ družba, Stritarjeva ulica y Kranj, 236 7} 73 7170 fax: £ Internet «iViAiNV fesst.si ZA ZNANE STRANKE VZAMEMO V PRODAjO IN ZA V NAJEM NEPRE- MICNINEVSEH VRCT BANOVANJA PRODAMO: KRANJ: pritličje stanovanjskega bloka, 43,00 m z, opremljeno, takof vsei|ivo I zeradnje 1977» &ena 18.900.000*00 SIT KSAN) • Dražgoška uL: msobno ^rKivanje, 72 mz, 111 nad, balkon, o4> novljeno I. 2002. cena 25.900000,00 srr (ioao79 KRANJ: garsonjera, 1. nadstropje, 22,0$ m242,sm2shr3mba.I izgradnie 1961. delno obnovljerw, cena 14.7CC C£o.oo SIT (61*342,01 E KRANJ«Vodovodni stolp: 34,72 mz L obnove 2000. izredno lepo. ivo v apr^iu 20C7, cena 20500000,00 SIT (EUR 85.544.98). KRANJ * Planina I: trisobno. V, nsd- '8,00 m2,1 izp^dnjC ^974. v5r K cena 23900000*00 SiT BEGUNJE: izredno lepo dvoinpolsobno stanovanje, 79,9 rna n,e 1987, VSi 25*500.000,00 SIT {6UP 106,409.6t) HIŠE PRODAMO: KRANJ -okoliCS' me0elažpa stanovanj« ska hiša, podkictena, L izgradnje 1976, obnovljena ^995, vsi priključki. stanovanjske povritne 200 mz. vrt. terasa* drvarnica, garaža, na pare 843 rti2, cena 61.950.000,00 SIT Pf cena ODDAMO V NA]EU: KRANJ • OKOUCA trisobno stanova^ njc v izmeri «a 8o»oo rn?, 1. nadstrop* re nanovanjske hiše ^ klet, garaža» dva parkirna prostora, vseljivo 01*11.2006, najemnina 95000,00 SIT ^ streik KRANJ ^ bii2irw h^lišCi^, üvcisübhu, 50 mi, oprefTiljeno 2 novo opremo, 500,co EüR (11982000 SIT] vk1|uč«^( stroški, razen ei^rike KRANI • biržina ktaljšča, cnsobno, 100 m?, opremljena kuhinja z novo opxe* mo, ostalo po dogovorih, 650,00 EUR (155.766*00 SIT) vključeni «roški, razen etektrike. RADOVLJICA - center: enostanovaniska h^ša z vrtom, ioo,oo mz, I. 1950, obnov1|ena* rrajemnina 400»00 EUR 4 siroikj, srr 94.776,00/1 mesec, zaželen starejši pat brez otrok POSLOVNI PROSTOR: KRANJ; pritličje stanovanjske hiie. 50 ms (tn sobe, čakalnica sanitarije, IdVtcn vtiod, 2 par1((rna prostora), najemnina 350.00 EUR ^ stroški, varifma. e p r e m čninTI r^ii I III r ^ 031/605-114 PE TRŽIČ: 502 43 00* 041/51S 965 STANOVANJA PRODAMO KRANJ * Planina L enosobno, 10* nad., 46 m2,1. izd. 1976 za 17,8 mio 511 (EUR 74 278) novo. KRANJ « Planina II, enosobno, 2. nad. 39.60 m2,1 izd. 1983 za 18 mio sU (EUR 75.113) , KRANI ^ okolica, enosobno, VP, ! 38,84 mz, adaptirano 2006 za 16,5 mio sit (EuR 70.940»* KRANI ^ Planina I, dvosobno, 3. r^ad« 50,70 m?, I. izd. 1978 za 22 mio sit (EUR 91.804,-). KRAN) * Vodovodni stolp, tfisobno, 4 nad , 66,5 mzj izd 1965, obnov* Ijenoza 27,5,- miosit (EUR 114 755.')' TRŽiC-cnosobno, ll.nad ,35.80 ms, izd. 1986 za 12,3 mro s^t {EUR 51326*^) brez opreme, oz* za 13,9 mio sit {EUR 53830,♦) 2 opremo. TRŽ1Ć • dvosobno, II. nad,, 44.75 mz, obnove 2000 za 10.5 mio sil {EUR 4 J 815,0 ugodno* TRŽtC ^ Dete 1ca. dvosobno, ix. Nad, 60,^2 m2, I rzd 19762418,6 mio sn (EUR77.$i6,^J TRŽlC dvoinpolsobno, I nad , 55 m2, izd^ 1950, za 15 mio sit (EUR 62 594.-) tržić* insobno, v i. nad^ samostojne hi^e» v celoti obnovljeno 2006, 74.85 m2, cena 22,733 m^o si( (EUR 94.947 ) TR2iC - ihf^sobno, L in M, nad., 90,64 m2.1. adapt 2003, za 26»i05 mio s» {EUR 108.913,•). hi^e prodamo kranj * okolica« enodružinska izd. 1945* adaptirana, 120 m2 stan. p., parcela 433 mi. ločeno parita za 33,5 mio Sit (EUR 139.79^} krani • okolica, h^Ša v Ml podaljšam n fa7 izd, 2006, prevzem konec septemb/a 200$» 170 m2 stan. p, parcela cca 20O mi. za 43,4 rnio Sit {EUR 181105,*) novo* KRANj • okolica, I. izd 1994^ cca 170 m2 stan p, parcela 621 m2,1 K terasa, 1 % balkon, garala« izredno epo vzdrževana, izredne lepo opremljena za 53 mio sit (EUR 22) 165,-novo. KAMNIK'Okolica, 1/2 dvojčka, I \zđ 2001, cca 180 mz stan p„ dvorišča m zelenice 349 m2. n terasa, 1 x ba kon, garaža, razgiban poslovno* stanovanjski objekt za 6g.495.600,« s^t {EUR 290.000.*) novo* KRAN] • okolica 2x polovico dvojčka, parcela 230 m 340 m2, I. i?d. 2005. n. podaljšana gr. faza., stan. p. ^53 ali 158 rnz. komunalno u/ejend za 37*680,00 mio sit (£UR 156.700,^)* KRANJ ^ okolica 1/2 hiie (trisobno) v i nad dvostan. hiše, samostojer\ vhod m vse loieno (ccntralna, cick-Inka, voda), vn cca 330 m2, garaža m kfct 44 mz 4 nadstrešek za 2 avta, etoirgr 1978» adaptirano* stan.p 86 m2 za 37*5 m(0 sit (EUR 156.485*^* KRANI * okoka, enostan hiša. I izd 1974. v pTitlič|u delavnica cca 140 m3 (stropi 3,30 m), I. nad, trimpoisobno • 100 mz Stan* p , parcela 395 mz, za 48,- mio Sit (EUR 200.300^) novo* JSSENICE ^ 1/2 h^še, garaSa» 94 ma slan p., 13$ mi vrta, 162 m2 dvoriš^ DVOSOBNA STANOVANJA SORUjEVO NASEgE, prodamo adapt rano in svetlo starvovanje v 4 nad./4, 57*88 mz, staro 36 let, vsi prikljuiki, balkon, nova PVC okna, vpisano v Z K., vsdpvo maj 8O07 CENA: 24500000,00 SIT ()02.236,68 EUR)^ KRANJ - BEGUNJSKA UU prodamo obnovlieno dvosobno stanovanio v izmeri 54,72 mz, staro 47 let, 1 balkon, nova PVC okna. ogrevanie 2 e opt J. vi delno m je no CENA 20 500.000,00 SIT(85.S44^ TRIS08NASTAN0VANIA KRANj * PLANINA 1, prodamo komplet no adaplirano trisobno stanovanje v izmeri 78,80 m:, 3 nad/4, ^taro 34 let, balkon, vsi pnkljućki* ločen WC, vpisar>o v Z K., vseljivo I a ko j CENA: 28.000.000,00 SIT (116 841,93 EUR). HIŠE Šenčur, prodamo zelo lepo in svet* o vrstno hišo, ki stoji na 266 mz \ zemljišča, stanovanjske površine 240 m?, komplet opremljena s opremo, iz te/ase izhod na zetenico,' podkletena, garaža, zxbalkon, vsi' priključki, CK, vseljivo (a ko j* CENA: 70.000.000,00 SIT (292.104,82 ZEMLJIŠČA MAĆE, prodamo nezazidano stvabno zemIfišicviirTJen t522r7ia,delno vhr^b. obrnjeno na J stran, vsi priključki na parceli, prevzem mofen takoj CENA^ 25152.614 S IT (IO4.96O»OO EUR)* KUPIMO V Kmnju 2 ožjo okolico, nujno kupimo enosobno a 1 enosobno Stanovanie s kabinetom v izmen nam že znanega kupca* Na razücnih lokacijah kupimo več hiš in zazidljivih parcel^ rvličnih velikosti in dimenzij* za nam že znane stranke w wWiT ep rem icn mezgam,SI \o m 2, r^EPREMIČr^lNE AE4L C^IAT^ svet at d.o.o. H^H3mitWA clsr4 i 7 AOOO HßtA^i Tri.: 04 zai rooo Email kranj(9svet*nepremičnine.! svet-neDremi£nine si ^ANOVANjA prodamo KRANj « nova stanovanja v poslovno startova n^kem objektu v bttžlni vodovodnega stolpa^ od 35*55 öo 90,20 m2* Stanovanja bodo zgnjena do jul^a 20CF7. Cene: od 395^14,28 SIT {1*649^ EUR) do 468.666134 srr (1.955,71 EUR)/m2. Ogbsite se v naži pisarni od pone^jka do celTtka od 8* ^ 17* ure, ob peCk^ pa od 8* do 16. ur«, KRANJ - bližina centra: dvosobno mansardno, v večstanovanjski hiŠi, 51.43 m2,1. 1950, prenovljeno. Cena 21 mio SIT (87 631 KRANj ^ Planina II: enosobno, 53,81 mz, 1963,5. nad od 7., delno prcnovljcr>o Cena 22.5 mio SIT (93S91 EUR) KRANJ * Center trisobno, 118,2 m2, 1875. c^novljcno 2001, teQsa» vrt Cena 33 mio SIT (137.707 EUR) HIŠE pmlamo kranj * v vratni pozidavi Primskovo^ ob Zadružni irtjelenčevi uho so na volje ie tn enote di^ojčkov s po 120 do 155 mz ne* tretje« podaljšane tee. Pax^ so velike od 255 do 257 mi. Cene od 39 do 43*3 mio SIT (162.744 EUR do 180.687 EUR). Kupa ne plačajo provizije. ZEMgiŠĆE prodamo Podvin« Moinje5iom2. sončna, ravna ike v a načrta novega naseja er>o5tar>ovanjskjh hiš. Cena 12 mio Si u 1® mz, ^riKocna. ravna, na robu naselja, ob gozdu, asfalt do parccfc Cena 31.153,00 SIT Mose: 1009 mt, ravna, ozka parula z direktnem dostopom po asbKiram ces^ iL Skmrz Smledniku. Cena 26.360,00 SfT J ^nčur: 462 m2, pravokotna parcela ob Velesovski cesti 31.153. C» SIT (130 EUR) /mi ravna ^ Cena o www.svet»nepremicnifie*$ I I GORENISKl GLAS petek, i, septembra 2006 MALI OGLASI ,51 25 llOA nspremidnine UL Gsbrov^k« 34. 4000 Kfirt\ PE Knnj, PUnina 03. Kranj Jel»: 04/23^1 000, C SM 041/33^ 04/2351 001 STANOV AN IA PRODAMO: Planina ob pol/2 kupnine 2/2 ob vselitvi 08/2007* Cena: ?7.&50-O00,eo SIT oz. n6 215,00 EUR. Kranj - Kidriieva u h ^ prodamo TRISOBNO stanovanj« v izmeri 81 mti 2 /2 nad CK plin^ v celoti ob* novljeno, ločen WC, stranišče, CK m. Cenar «a. 27.000.000,00 SIT KflAN) - STOLPNICA: StlRISOSNO, nad, v celoti adaptirano, trenutne za pisarne {potrebno dodelati kopal^ nKo za stanovanjske potrebe). SZ lega, vredno ogleda, v izmerr 83194 , m2, Jeinik >$64. cena 121.015,00 EUÄ I ag 000.000,00 SIT KRAN) « PLANINA i: Popolnoma obnovljeno TRISOBNO stanovanje v ^zme^f 75,7s mi (L 2006 • nova okna, vfdt3« parket] Vpisano v ZK* m^rna lokacija^ ) • JZ lega, dovol) parkir)ič. Cena: 000.000 SIT (116.841, 93 eur). Skofja Loka • Crohanevo napelje* OVOSOBNO STANOVANjE, v izmeri 55 m2, M/4,1 64, vsf prikl|uč* ' ki, nov^s Streha, primerno za mlade, odkupljena suiiinica (skupr^a izmcra tako 60 ma), cena: 20.000.000,00 ^ SIT oz 334J8.00EUR HI SE PRODAMO KAMNIK: Starejša hiia potrebna temeljite obnove (mansarda ie delno obr>ovljena), na lepi lokaciji, parccla v izmeti 700 ma, hrU rru garažL I* i^&Oi cena. 43»ooo.ooo,oo SIT oz. (179.43^00 EUR). POSLOVNO STANOVANISKt OB« jEia • KOKRICA PRI KRANJU VULKAN I Z€RSTVO V OBRATO-VAN|U ♦ MANSARDNO ^ANO^ VANjE * Vufkanizerska defavn^ca v skupni izmeri cca. 160 m2 (v kletni delavnio 60 m2 ♦ velika delavnica ^ fr>2} ^ p^sarndi čajna kuhinja m WCtef savna Mansardne stanpvan* je v izmeri 138,3 m2 (zsmiiljcna op^ cija: 2x otroika soba, velika dnevna ' soba* kuhinja, spalnica^ kabinet, vvc, savr)a) • stanovanie je zelo svetfo» v dnevni dvignjeni stropi. Klet: 99i7 m2, p/iCliCje 183 ma; mansarda 1383 m2. Leto izgradnje 19961 parcela: 700mj^ Cena 82 000 000 SiT (342 179.94 euR}. ZAZiDLJIVA ZEMgiSČA PRODAMO KOČNA (Pri leserkah) lir 500 mZi ravna sončna parcela primerna za družinsko hiio, ob ne* prome(nr cesti* bližina AC, 10 min do Bleda: cen d 89 EUR/m: 02. 10.663.980,00 SIT. Iz iioo mz* sončna parcela z manj^ Šim naklonom nad vas[o, lep raz^ gled* bližina AC. )0 mm do Bleda, cena: 85 EUR/m2 02. 22.406.340,00 SIT TRŽIČ Ravna parcela ob cesti, na obrobju mesta, ob reki, v izmen 900 m2, cena: 12.000 000,00 SIT, KUPIMO KRANj, SKOFJA LOKA, TRŽIČ, ftAOOVgiCA, BLED kupimo ali vza^ memo v raiun prr menjavi; itanovanjo različnih velikoitli plačilo takoji Celotna ponudba rra v^iivw*ida«nepremicnine.ci z vrtom, k asično domplan dnsmia meiatnq, oeprntudane, ufbanuenv lo arwQMKPr 0.4* kwii^ bufmtem U M.: 041/647^433 tel.! 20 68 700 ttanovanje prodamo k/vij| Planina» dvosobno, ii. nadstrck pre, v izmen 69 m2, (ho i2g. delno prenovljeno, brez ck (plin v hiii), cena aoniio sit (83458,52 eur). kranja bližina avtobusne er>osobr>o v pritličju ske hi5e, v izmeri 45 mz^ samostojen vhod, garala, ogrevanje, lete izgradnje 1938 , ccna 19.8 mio SIT (82.623^93 eu r)^ možnost tudi za stanovanje - apartma prodamo: kran^cora'sredfme,2s4k,lll nad«, izmere 44r49 m;, opremljeno, ck, kgbcl sk;) 7v, ttl^n, leto izgradnje )986i cena 35 mjoSrr (146.05241 eur) stanovanje oddamo v na|em: kranja Planina oprem1|eno zs^k stanovanje^ pntkje^ ^ece 86,11 ma m garažo^ pcedplaAlo pc dogovoru, mesečna najemnina 119.820.00 sit (500,00 eur), ena var^ru Kranj, okolia. tnsobr>o v stanovanjskr izgradnje 2003« mgr^sarda v izmen ^35.00 mi, v celoti opremljeno, ck, »crv, telefon, poknt partcimi prostor, sprotno plačilo, ena var!čina, cena 155.766,00 Srr (650,00£UR}. hiše • prodamo Bližina kran^« bntofi trojiek - novo- gradn|a, na parceli vefikosti 17$ m2, uporabne povriine t40 m2 zgfajer>c b^o do p^l|iane iilgr.^re, pntličje kuhinia, jedilnica, dnevna soba, shramba, predsoba (58 m2)i v nad-^rop|u dve otroSki sobi, spafnica, kopalnica {59 m2), podstreije ^ moino^ dodatnega prostora • 25 m2 hi^ bodo s teraso m balkonom, ogre^ vane predvidoma na plin. Vsaka hiia ima tn parkirna mesta in vrtove; 35, 45 in 95 m2 Predviden rok prevzema k0r>ec septembra leta 2006* Cene j4,7 mio do 35,9 mto sft 144-800,55 eur do 149.808,04 eur). DDV je že vujučen v ceno. Carkdj na corcn|sk«mf pntii^- na, iionsa 12x11 m2, na parceli 572 m2, leto izgradnje 1992, 39 mio sit 062.744.11 EUR). Kranja ^anina^ dvojfek na parcel 1 ve-Irkosti 177 m2, uporabne stanovanjske po^r^ir>e 153 m2, klet, garaža, qk lepo vzdrževana, leto izgradnje 1992. cena 42 m» SIT (177 080,00 eur) tahomčei pritlična, dsh^stanovanjska, v )v. gradbeni fazi, tk^nsa 220 rra. na parceli velikosti m2, veda, elelctnb, ck tefe* fon, greznica, popravljeno tudi za pnUjudek na kanalizaojo, garaža ;a dva avcordobtia Leto izgradnje 2005/06» cena 65.000000 sit (271240it9 eur). poslovncvstanovanjski objekt dližaru Kranja^ visokopntlična hi$a tk)risa200m2, na parceli velikost noo m2, p/itličje možno za obrt viSina stropa 3.7 m^ v mansardi tlorisa 200 m2 možnost izdelave treh star>ovanj, leto tzgradnie 1980« cena 59 mio sit (246 202,63 poslovni prodor • prodamo Kranj, Planina m, poti, v iamcri 26 mz za trgovino, teto izgradnje 1986, cena 8,5 mioSJT (35469.87 eur) Kranj, straž^itei visoko ptillicje. v izmen 209 leto i2gtadn|e 1974, delno ob* novljeru 2002, Ustno pdrkiril^30 mz, za t^ovino a^i podobno dejavnost, cena 52 mio sit (133.533,63 eur). poslovni prostor * oddamo v najem: loka l nadstr«, izmere 125 m2, etorzp. 1990,22 pisarne, mescćna na^ emnina 299.550.00 sit (1.250,00 eur) instroikj in 38 m2 v pntii^u, leto izgr. 1990, za mimo dejavnos^t mcyri-na najemnin» 118.382,00 SIT {494.00 m stroiki. skladišni prostori * proizvodne hale-prodamo^najem Stegne pri l/ubl^r)j, velrkosti 600 m2, starost 30 let lero izgradnje 197$, cena 112,5 ^fo sit (469454.18 eufi), možnost najema • cena 1 mio sit/mesec + stroiki (4.172,92 eur mesetfno parcela ^ prodamo 86 KRANJ: mestno jedro, mehanska hiia, 2 pisami 16 in 20 m2, souporaba WC m ^a^rK kghinje. v I. nad., obnova 2C02, cena «10 EUR/m2 (2.59640SrT/m2), KRANj:bižl na. en prostor, v 1. naos^roc^u lastna parttini^a, cena * 7,5 797.30 srr/m 2). Prodamo: BLED^ center • poslovn m2v i.nad.^star 16 let, 2a trgovino, pis^ arne, cena «12,5 mb SIT {52.083 EUR). KRAN j) lik ob ccntru « proizvodno, prostori v izm«i cca 5000m2vpntli^um5.COOm2vi nad, (etnik 19921 lakoj na vc^jo, možnost nakupa po delih, cena = 420 EUR/mz za 1. nad. (100.648,8 SrT/m2) m 520 EUR/ma (124612,8 SiT/ma) m2, 2002. 24.55 Zi Hiti: Proda moc RADOVLJICA, Lancovo • 5tar>ovanjsb Kiia dvoKek v veL 58 ma. obnovlien leta 2002, na parceli 400 m2, vsi priključki, ru voljo po dogovoru, cena « ai^o m« 1 CORjE pri B12DU, hiia v podaljiani II ^dbcni fazf, na parccN 412 nia, 60 m2 v eni etai^ tri etaže. i2del9na fasada, okna, zunanja vrata, stopnice, dimnike, urejena okohca, cena » 42,8 mio Sl^ 1 EUR) Jast K 3 KERN d.o o MLAKA, na Cnfu: v nasel)U novejilh hii, stanovanjska hiia v III. er fm (klet 140 m2, pni ičje 150 m2 m mansarda 11J ni2), parcela 772 m2 na sonini fokacijii primerna tudi sa dvostanovan- )Sko hiio, možnost poslovne de^avnos» ti. cena «45,0 mio SIT (187.780 EUR) SKOPjA L^a, bfržina stan. hi^ vc mi (klet, pritličje in parcela 320 m2, ^^k 1965. leta 2000 (streha, fasada, okna. vrata, Uaki), cena «55 mio SFT (339 510 EUR) VCLESOVO: nan hiia letnik 1979, cca. 85 m2 na etažo (K, P, N m pcdstr^je), parcela 681 m2, dva iočena stanovanja« cena - 44.0 mio StT {183.608 EUR). ^ENCUft: stan. hiia, letnik 60, uporabne povriine ?.oo mz, obnova v fetu 2oc^, izdelana klet pritličje m mansar da, pjrceta 900 ma. ceno » 4^,0 mro srr (187.781 EUR) POCXJUBEg: stan. hia. tetnik 2C05, Met, pritličje in nadstropje, 240 m2 stan povriine. parcela 696 ma. cena »55,2 mio 230.000 EUR), lojena prodaja: 33,6 m» SIT (140.000 EUR) in nadstropte 28,8 mio SIT {120.000 EUR). PRIhiSKOVO: zazidljiva parcela 400 m2 z gospodarskim poslo(^em. rnožna nadomestna gradnja za hiio, ccna « 17,0 m^o SfT (70.940 EUR). PODNART (Talei): brunanca $ t 4 m. spodaj bivalni prostor s kuhinjo, zgoraj ^i§ča, stara 20 lec . stretek z žarom, parcela 750 mz, cena 8.387 occ,oo S iT (35.CCO ZEMgiSCA: Proda mot Base^: sävbna parcela 500 mj, cena« 19.171.20 SlT/mz (80 6UR/m2). Skoi^ Loka: stavbna parcela za poslovno dejavnost, 2.091 mz po joooo,oo SfT/m2 (125 EUR/m2j. Bohinjska Cctnjica: stavbna parcela 809 m2 s hiio za ruiitev, cena mio Kranji Primskovo: md. cona. za poslovno delavnost vel 2240 m?, cena 59.9to,oo 5fT/m2 (250 EUR/rru). HANOVANjA: Prodamo: CORIC& tnsobno v priüp£|u hiie 81 rn2, klet8m2, terasa 14 ma m 34 mj, vrt 227 m2, obnovljeno ietš 2002, cena ^ 27,0 mNj SIT (112 KRANJ^ Vodovodni stolp^ trisobno 71.73 m2 v 4 nad., obnova delno 2005. vsi priključki, na vofjo po dogovoru, cena» 27,0 mio StT {IT2.669 EUR). KRAN|^ Zlato polje: tnsobno 79,6 m2 v visokem pritličju/2 nad, obnova 2003, cena « 28,5 mjo SFT {>i8s928 EUR) KRANJ, Vodovodni stolp: 1 C 25,98 m2 v pritličju s parkirnim mestom, cbncva 2005. cena • 14,3 mio S!T {59,672 EUR). TRZiCi Zelenka^ dvosobno 44 mz v 1. nad.e obnova 2006, vsi priključki^ popolnoma novo, cena ■ 19,0 mio SfT TRZIC, prit istfi«: insoDno 12s ni2 v , obnova 86. cena ^22,0 mio SI www.k3-ker n.si «MtKljr, ne^^mij/i^n« ven U m... ifMf 4OM pm: oi\f6i4rn ^petU; lidi^ft^vtnum ii PRODAJA Želite ^ v stiku : nanvo? Z i vas cena 110 tUK/mz, 530 m2 zaz. parceie ^ v Stiski vasi pod Krvavcem, cena 95 EUR/m2 Pnk^učk^ v bližini. Parcdi sta v klar>č)ni. zelo sončni m imata čudovrt razgled. Blejska Oobrava^ 406 m 675 m 2, sončni, mi mi, zazidljivr ki ob parceli cena po dogovoru. Kranj) center, do 16. septembra UCOCL NA ponudba, trisobno stanovanje, 120 m2. dve etaži, 1 terasa. 1 vrt. cana znižana na svooo.000,00 SfT. wwvn.venum.Si GG mali oglasi 04/2014247, e-posta: malloglasli^g-glas.si www.goreniskiqlas.si NEPREM CN NE STANOVANJA PRODAM GARSONJERA Planina III. 34 w2, opremliena. cena. 16.000.000,00 srr. « 041 /620-875 •oor-3? ENOSOBNO, stanovanie v Stfdž^šču . S «oo'aod 040/234-202 OVOSOSNO, vTrž^u, 50 rT>2. ugodno, « 041/e37-10C BMT7W2 OVOSOSNO stanovanje, 38m2,vvi« sokem pnlijićiu v počitniškem naselju Maneda uri Novigradu, pogled na inor-fQ. dodatno šc 16 mS vehkd terasa. p> renovirano. cena. 14.900.000,00 srr,« 051/375.236 vasinc OVOSOBNO v Kranju. 54 m2. ceru 20.500.000.00 srr.« 031/320-224 TRISOBNO, sianovanie Kranj. 64 m2. 2. naä.. nirokblok, opremljeno, r?n> virano. PVC okna. zasiekljeri oafKon, CK na plin, (tiitna lokacija, ceria: ugod-r>o. 8 041/350-713, 040/425-233 BOÖ'^ ODOAM GARSONJERA Orešek. 30 m2, centralno ogrevanje na olje, samski osebi, enomesečno predplačilo m vareči na. 8 041/526-719 6QC7«»S VEČJE STANOVANJE, v okoliCi Sleda. samski žensk STANOVANJE, v 041/821-693 I LohJ, e FRi^l Jc«r»lca c. 54/B. PE Šuccvn 27. V 30. dneh prodamo vajo nepreniKnrno 04/33 440ftO. 04U62« MI/MaM, 041/7341M 24ur;d«» DVOSOBNO, stanovanje, v oKolict Kranja, opremljeno. 65 oi2. 8 040/725-162 OPREMUENO STANOVANJE, v Bn> tolu, dekletu, nekadilki. 8 04/234- 19^0 NAJAMEM GARSONJERA, eli anosobno stanov» nre v Gor)ah, Na Bledu. Jesenicah, v Lescah. Rađovljtci, 8 041/674-557 Min'*i?o ZAMENJAM TRISOdNO Stanovanja, 60 29 enosobno 2 doplačilom, Dritiičje ali 1, ITD NEPREMIČNINE, do.o. MAISTROV TRC7, 4CX» KRANJ TEL 04/254M20, 04/23 66 670 041 /755-296^ 040/204-661, 041 /90^009 I si^vr/j r4>diiibfvJk I a 432l> ^koHa hflM teh; I.MIM ras: N/512 HK W m nil. iMkiiOalirii^.sl IJud^hii i n^itr^a $kofjo \ oiui I a 422ti fvkiPfla l^a fj\: 04/512 hm HISE PRODAM Srednješolski pro^nii poklicnega. strokovTieu m VZGOJIIEU/ICA PREDŠOLSKIH OTROK EKONOMSKI TEHNIK (4 leta al) 2 loti • PTl) TURISTIČNI TEHNIK PRODAJALEC BOLNIČAR-NEGOVALEC AD\UM STRATO R l POgOl /-1 mjc končanu sola/s . Z2 druge programe tri- cudi vse. ki se ielii alilicirju v navedene poklice. Prekvidifikacija v poklic prodajalec traja saaio eno leto. Vpisujemo pokticne ter v brCi^plačiH v program a kvalirikaci;č Socialni o<;krto(alec na domu piocnim OsnoMK šole za odrasle. Prijave in i www. UNIVERZA V lJUBUANI FAKULTETA ZA UPRAVO razpisuje v Školji Lob Izredni vlsokoM^skcga ^drokovnega proerama UPRAVA. l v k a ; na p(»l! do n prijave 2a vpis do c wv.'w.fu .unVh 30 wwwJu-j SI UNIVfcRZA NA PRIMORSKIM FAKULTETA ZA MANAObMENT KOPER razpisuje v Škof}i l.oki izredni študij in Dodiploiruki irudij In v L, 2 in J Podiplomski studii: programe u /a in !e meni ter speci; ki je enakovrcdcn I. letniku spec ia lisi lenega programa lK>di> možnost vpisa v 2. Icinik znansivcneg^ a INFORMATIVNI DAN Fakultete a managcnit>n1 Kop«r: čtirfek. 7. ^teptcmbra. oh 17. uri, v bivbi ^jašnici. Parti/aoika I, Äkul}» iMk2 (v prostorih Ljudske uoivene ^koQa Loka}. Informacije: 04/506 Ü 70 jii 04/5Ü6 13 03 www.frn-kp.si wwNS'.lu'skofiaioka.si OVA DVOJČKA Onjiovka. 170 mg, v miTnom pnja^em oKolju, par do Ill, pod faza. moznosi \7.Ge\ na Ključ, vseliivo josent 2006. cena; 43.4 mio 517 081.105 EUR). Mvwdionisi. « 01/834-19-72, 041/61 T.524 KUPtM ENOSTANOVANJSKO HIŠO^ do 15q m?, z nekaj vrta v Kranju ali okolici. soo/?'« 2:A2iDUIVl PARCELr s staro hllo Zq. 6(tnie KR In Šk Loko). 94? m2» oarceli se dtirta sHupa». na srn sfeji stjra hiša, po oogovofu nmrro Kugih lu0i posarnozno parcelo, oena: 29.341,522.00 SIT, « 041/724-883 ZAZIDLJIVO PARCELO Visoko pn Kraniu, 686 ® 051/441«738 TRAVNIK. 2 900 n2. v Pušlalu, certa po dooovom, • 040/522*681 KUPIM KRANJ • OKOLICA, več» k/n{^tnsko ODDAM Ulf HIŠO, primarno 19 eno OruzIno, v Cer- 04/252-27-82 2A2I0UIV0 PARCELO, v cholici Kranja, do 800 m2 ali starejso hišo. 9 mot i»' POSESTI PRODAM LANCOVO prodam vec zasid siavomn paiodl komurialno ur^'i^no, opa loKaoia. «031/451-822 M ZA2)DU1V0 PARCELO, na Zgornjam Jezerskem, siarejši objak^ ali unkend, 041/052-649 r««^? vrl v Kra- ffl02/>0s1]0 041/999- ZEMUIŠĆC. za nru, na KoKnci aii okoltci, : postastirve vrtne hi4ke. « i 26 MALI OGLASI C? S. SI COK£N|SKI GLAS petek, 1. septembra 2006 MAJAM EU VEĆ NJIV. all travnikov. 9 04O/S6& 091 fiMM^u POSLOVNI PROSTORI ODDAM PROSTOR okolica Šk Loke, 70 m2. visma 3.5 m, prinioren za obrlnlVa, vhtod s kor^t)iiein, ut^odna cena» S "" MOf.Vfl POSLOVNI PROSTORcenler Šenčur-io, 50 rTi2, priTii&re. dva prostora. wc, (uš. novo. S 031/671-339 600'-1.' GARA2E KUPIM GARAŽO« v KS Vodovodni sloip, 600'us OOÖAM RODZCMNO QAAA20. na Planin^ Vr^cko^^ ulica 6» Aljančič. 8 04/233- 01-öS WAV. OSTALO ODDAM POSLOVNE PROSTORE, na C Sla- rieia Žagarja, atraktivna lokacija, 9 04/?3fr-g8-30, OSl/444-650 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PM DA M ODKUP, PRODAJA. PRfiPIS, rabljenih vo^il, goiovmsko DlačHo, Avto Kranj, d o.o , Kranj, Savska 34, Kranj, « 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 «00^400 RABLJENA VOZlU. TAKOJŠEN ODKUP • PRODAJA • FlNANCfRANJEi Starosi vo?ii do 8 lel. Več navMw.ron-do-iiade si. Rondo trade, d o.o., Kidričeva 51. Šk toka. 9 040/942-912. 04l/94?-9l2 ^7V7 CrTROEN A;< 1.17, I. 93, 041/761-130 600741 CITROEN BERUNGO 2.0 HDI. I. 00. 125.000 km. 9 031/506-673 CrTROEN SAXO 1,0 3V. f. 00. mod. 2001, srebrn, servisna Knjiga, 2 lastnica. cena 620.000,00 SIT. « 041/229-466 FIATPUNTO 1,2,). 02. 1 lastnik, ser-visna knjiga, možno plačilo na položnice, l€DO ohranjen, možna manjava. golovtijski popust. 9 031/490-012 kfp- FIAT PUNTO 1.2 CX, I 01, 84 000 km. reg. do lun, 2007, 1 lastnik, cena 950.000.00 S;T, a 031/753- 484 Bcei;aa9 FIAT PUMTO 1 2 790.000.00 SIT. I 00. cena FIAT PUNTO. I. 94, 5 vrat, ohranjen, garažiren.« 041/697-232 «OOMI'^ FIAT UNO. I 95, reg do jur. 2007. 04/250-30-90 22,400 km. 5 vrat. dobro ohranion. FORD FOCUS 1,6,1 99. 5 vrat, klima m ostala oprema, možno plačtfo na poloinico, lopo ohranjen, možna menjava, golovinski popusl. 9 031/490- 012 600746) HVUNDAI ACCENT 1.0. I 97. 5 vral. možna mer>java. Qotovinsk< popust, 9 £007400 LAND ROVER FREEUNDER 2 O TD, . 98. 100.000 km. odlično 1. astnik. 04l/eie.528 04/252.68-60, «00/4^3 OPEL CORSA 1.4.1.95, la oprema, lepo ohranjei n^ava. gotovinski popust, 012 Klin>a in osta- - možna me- «074« PEUGEOT PARTNER 1.4. ohranjen, možna menjava, popust. 97, leoo RENAULT 19,1. 94, celega atl po delih S04I/214-2S6 RDQ*440 RENAULT CUO 1,4 RT. i 99. klima m csia'a oprema, Kreditne polotnica, lepo ohranjen, moina menjava, gotovinski oopusl. 9 031/490-012 MONA' RENAULT CUO 1,4, I 98. vsa oprema* kf^ma, el. zaklepanje, el. pomik stekel, srebrr>e barve, 9 041/202-583 RENAULT CUO 1.4 16V. I Ol,4xair-bag, klimd, potovalni računalnik, cena* 1 196.000.00 SfT, 9 041/366-219 OrjICiV ^Op^mkt 10, PRODAJA IN MONTAŽA: «pnevmdtiK0 m plalisčd - amoriizörjr hiiri servis vozi - avtooptika. vS6 Z8 podvo^j« vozil. «izpuini »istvm), kalalizatorjl / ^^^ NftpJ^Mrww.8ag«ntar»i «^^ RENAULT ESPACE 1 9 DCI, i. 03, 100.000 Km. temno moder, cena: 3.320.000,00 SIT, 9 041/259-272 RENAULT KANQOO 1,4. 1 99, klima m ostala oprema, lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popusl. kreditna pdožnica. 9 031/490-013 M0M6J RENAULT RS Campus, I 91. 139.000 km, odlično ^r^njen, cena: 100.000,00 SIT, 9 041/632-360 ooo^mm RENA-ULT TWINGO 1.2. ohranjen, možna men;ava, popust, kreditna 00, leno fl00r4*is SEAT IßlZA 1.4,1,03, 46.000 km, kovinske barve, 9 041/883-698 0007370 SEAT IBIZA, I. 98, 2 x airbag. lepo n. možna meniava. popust, kreditna MOrAM SUZUKI JIMNY 4x4. I. 00. 35.000 km, krima, sor knjiga, met. barve. pi. sfekta, kot nov, 9 041/227-338 600^351 SUZUKI VITAJ=IA 5 1.6, I. 91. S kJImo, 041/912-801 VOLKSWAGEN GOLF 1.9 CL, I. 96, d«sei, @i, pomiK steKol, stresno okno, dobro othranjen, cena po dooovora. VOLKSWAGEN KOMB TOI. I. 02, dolga medosna 041/767-373 m , 9 «007100 ODKUP - PRODAJA, raöljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredjmo prepis. filepax, d.o o.. Pfamna S. 4000 041/773-772 DRÜGA VOZILA PRODAM TOVORNI AVTO ZASTAVA 615 AN. 84, vozen za B kaiegonjo. 9 04/533-tO-07. 041/341-424 «OOMAA GLISER Bayllner 22 - 52.1 91, motor 5,0. 240 KM. s privezom v Šlo. 9 041/320-701 «o'4» MOTORNA KOLESA PRODJUN YAMAHA Y2F 600.1. 98, 26 000 km, 9 041/97CM90 •ioo74?' AVTODELI m OPRBWA PRODAM 4 JEKLENA PLATiStA. 13' za Volkswagen polo ali zamenjam la 14' 2a re-naull clio. 9 031/&11-931 «oo^ib KARAM BOLI RA NA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi totai-ka - ponujam na]već. takojšen odkup, prevoz. 9 031/770B33 aoomo? TEHNIKA PRODAM TELEV]20R. znamke SeLn:»n, po zelo MMnicem, 9 01/Ö0Ö-33-30 o^rMi GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM DESKE, amreka, 2rđčr^o suhe. mizarska kv^neta. 12 m3 SO mm m 2 m3 25 mm, « 041/608-210 «007411 HRASTOVE DESKE. 2.5 m S cm. ne-žamane, zračno suhe, zeto poceni m nov el, oojior 1201, • 04/262-27-35 600'a SALONITNE, plošč a, 8 valjne. nove. 220 kom. B 031/5: 54-900 «007475 SUHE, sveže deske , plohe, lefve, ipi- rcivce STTirekovega esa, B 04/250- 3CWJ8 SUHE SMREKOVE , p orie in desko. S 041 /664-604 KUPIM SMREKOVE, lubadarice KURIVO PRODAM BUKOVA, drva. 10 m, 9 04/519-51- 29 6C07ie<) 8UK0VA. m me^na drva z dostavo. 9 041/705-177 ' 00' DRVA, mešana (hrast m smreka), po ceni, 9 04/252-26-10, 041/229-TS9 6007^1 DRVA. suha, mešana, 9 04/233-25-16 DRVA. metrska ali raz2agana. mozr>cksi dostave, 9 041/718-019 «0074 CK< KOVINSKO CISTERNO, za kunino olje, 1600 , rabljeno. bOOU-^ž LESNE BRIKETE, z^ kurjavo, ugod-rK), 9 040/328-708 «c^ifj SUHA. cepljena bukova drva, 9 031/312-323 SUHA, bukova razžagana drv%i ter njivsko prsi. 9 031/661-707 SUHA BREZOVA, drva, 6m m nekai mešanih suhih drv. 9 04i/344<093 v KUPIM DRVA, Begunje na 041/411-50? 9 •0ÜTO7 HLODOVINO, lubadarice. suiicc m les na panju, plačilo takoj. 9 041/584-233 fi^oir. STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM KOTNO SEDEŽNO, garnituro ter kuhinjske elemente, zelo ugocfno. 8 031/362-248 COU'jy. KUHINJO GORENJE, rabljeno, lepo othranjeno, izrezljan hrast, sestavljajo io ccd 12 vratc, 6 predalnikov, viseči odprli kot in ostali elementi (brez ku* , 9 041/316-216 txM'i' D SEOEZNO GARNrrURO. skoraj novo, 200x150 cm. hrbtišče oblazinjeno z blazinami, svetlejše pisane barve z tegijivim ležiščem, cena. 26.000.00 SIT 9 041/31&-218 r,0oi-s^ 1 STARINSKO, Dosie 10, 4281 , Brane Ci(k8, ftoo7«?rt GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK, z zamrzovalno omaro in hiadilec mleka, 9 041/578-666 PRALNI STROJ, in Bosch, cena po 031/210-153 pomivalni stroj V 6007»% OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM CISTERNI, za kurilno olie, 2000 m 30Q01ftrov, • 041/393-955 OUNI CORILEC. ARi. star 4 cisterno za kurilno oljo 23 20001, atestirano m tlačni bojler za 5 I, • 041 /515-873 GLASBILA PRODAM OTROŠKO FRAJTONARICO. k nol, trobento m pozavno, ugodno 04/231-21-01, 040/359-613 «cn/i»- ari-, 9 SOLA PRODAM KNJiGE, za 1 - 4 letnik ekonomsko gimnaTiije. cena po doyovoru, B 041/543-856 «007385 OTROŠKA OPREMA p no DAM SEDEŽ HAMAX, Kias Basic, rdeče barve, cena* 5.000.00 SfT, 9 041/316-216 ŽIVALI iN RASTLINE PRODAM PAP (GO, nimlo, izredno lec )0. zaradi aJorgije, B 041/839-941 PIŠČANCE BELE, kilogramskem ?a nadaljnji njjo m kokosi, vsak delavnik od 8-17h, sobota S-13h, Peruininarstvo Gaipet m. Moste 99. Komenda, VSAK DAN G LADI OL, 04/253- REZANO CVETJE , Luio 22a. 9 . 041/739-608 PODARIM ČRNE MUCKE, stare 3mcsec9, navajene na mačji wc, 9 03V886-533 ML^DE MUCE. rumene in sn« barvo, 9 031/325-299 »oo^^o? MLADE MUCE. -096 MLADEGA MUCKA S 04/510-38- 99 Bri073e2 POMLADNE MUCKE, ćme, tigraste, 04/587-10-59, 041/704^51 A£I074IB KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM VITLO, znamke Krpan 04/572-34-27 . ma o »10 46 CISTERNO CREINA, 1700 I, frosilec za gnoj in silokoml^ajn, ^p vihar 80, 9 031/491-028 coo/j-u POLJSKI KOMBAJN, za krompir, malo rabtjen. « 031/670-646 ooon't PVC. slolpni silos, B 0^11/439-094 900 StlOREZNICO, Epie 900, pajek sip 2. vrotonski puhetnjk Tajfun, B 041/920-159 eoo:-n TRAKTOR ZBTOR, 534 I. i. 98, 2900 ur, dodatna oprema ZGODNJA JABOLKA, dobra. 9 oenrafis VZREJNE ŽIVALI PRODAM 4 KOZE, burske mladice, stara 4 mesece. 9 04/572-52-98, 031/789-191 «OO/SQA CB BIKCA, tožkega 200 Kg, M074e» ČB BIKCA, starega 10 dni, 041/582-168 ĆB BIKCA. sTorega 1 teden, 040/516-409 a4 dnj, 04/150-57-92 0007302 TELtČKO. simentaiko, staro 1 leto, « 031/256-001 ooo75ii ZAJKUO, brejo, 9 04/252-55-60 6007$»; KUPIM BIKCA, ta rejo od lSO-200 041/731-030 BIKCA, smontaca, ne. 9 061 /362-685 do 3 led- «00/463 BIKCE, težke, 200-400 BIKCE, m teličke, od 40 - 200 kg m kravo ali telico za a 06 TELIČKO, ali bikca simenta do 10 dni. B 041/503-623 OSTALO PRODAM KOZARCE, pokruve, steklenice, slad. tekočino, sladkor in limol, velika izbira, -94 MLEČNE KVOTE, 14,000 po dogovoru, Robert. 350 , cena V TRGOVINI KOROT/M, v Stiuževem 20, pn Kranju dobite različne kozarce za vlaganje ter poknsvčke in steklenice različnih otiifk in velikosti. Za obisk se pnporočamo eoo;*Qi POSLOVNI STIKI KREDITI Do 7 K na osebni dohodek air pokojnino, do % obremenitve, Kredtti na osnovi vozita, ter leasmgi 23 vozila stan do 10 lel. M02K0Sr ODPLAČILA NA POLOŽMCE, PRIDEMO TUDI NA DOMI NUMERO UNO Robert Kukovec &p., Mlinska ul, 22, Maribor TeL: oz/z^z-^zS, mob: 041/75^^ «MVJBi-^?' ZAPOSLITVE HUDIH GOSTILNA, v Kranju zaposli kuhar-ra/ico, Goslilna Ančka, Delavska c. 8, Šenčur, 9 04/251-52-00 eomwi IŠČEMO DEKLE, za delo v strežbi, možnost kasnejše zapos^rtve, Pizzerija Palermo, Frankovo rvaselje 67, 4220 ia Loka, B 041/635-333 IŠČEMO ŠTUDENTKO, za delo v strežbi v popoldanskem času, Kamaz d.o.o., C, na Brdo 30. Kranl, «M7399 KV NATAKAR-ICA. dobi redno zapo-sitlev; Gostišče Bakt^us, Žerjavka 12, 041/628-068 «C?500 REDNO ZAPOSLIMO, r^arakar>a v pl* cerili 8aron, Sp. Bitnje, Lai^. d,o.o , Sp. Brinje 7, Žabmca, B 041/642- 682 «007346 REDNO ZAPOSLIMO, karico, ned. in prazniki man Plus, d.o.e., Naklo. B 040/231-410 m nata-zaprto, Re&- c. 38, REDNO ZAPOSUMO. kuhana - pico-peka In natakarja ali natakanco: Rceri-ja Tonač. Grad 15, Cerklje na Gorenj-Skom. 8 041/646-358 REDNO ZAPOSLIMO NATAKARICO, Frantar Oe^an s.o.. Ste Marie aux feines 15. Tržič, B 051/601-620 V DNEVNEM, lokalu dobi deMe delo v strežbi, iščemo tudi študentko za delo ob viKćndil^. B 040/486-618 «00 ix',' ZAPOSLIM, urejenost In čeva6?. ' dekle v strežbi, pogoji: raksa. Sirena pub, Kidn-|8Loka.«041/719-0l8 0007449 ZAPO$UMO. dek^ta za delo v oubu. PU8, Kranjska c, 2, 041/843-054 ir Iščemo fra nš izoj e ma Ica za prodajo modnih ZAPOSLIMO. 9icvo &^jaK Aleksander s.p,, Cankarjeva 1 9. Kraj^L B 041/615-094 ZAPOSLIMO, voznika C fn E kat. m strejnfka gradbene mehan^z« Toh» nocar, d.o.o.. Brode 20. šk otj4 Loka. 9 04/618-41-00 B007441 ZAPOSLIMO, voznika C m E kal . 5 pnmerno izobrazbo m izk usn;ami v mednarodnem transportu. d.o.o., Smfedniska 13, Kranj, V 04/236-44-20 ZAPOSLIM DELAVCA, za suhomonfa- žo (knauf dota), Janaz Smrtnik s.p . Zevnikova 3 a, Kranj,, 9 040/8^3- 939 iCDust ZAPOSLIM TESARJA, in pomožnega delavca v tesarstvu. Root, d o.o.. »oovsaa ZAPOSLIMO. sMlio alf delavko, ki irra veselje do šivanja za polne delovni čas. Navtika tekstil, d o o., Zabreznica 12 041/411-507 6r««Mi ZAPOSLIMO, mizana, rronterja s>av^ nega pohištva; Boštio Janez s.p., Zg Brnik 17, Cerklje na GorenisKem. B 041/645-890 WW DELO, dobi avioklepar, mehanik ali študont v avtoremontni dejavnosti, zaželene Izkušnje, vozmškj izpit B. Avlo-stekia Jelovčan. d.o.o.. Žabnica 24. Žabnica, B 041/766-188 ko'zm iSČEMO. mlajšega delavca za (ido v B^k proizvodnji, lahko brez izkuienj, Janez Rakoveo s.p., Javornik 3. 4000 Kranj, B 040^716-322 «CiO/US iSČEMO. osebo z i?kijšn]aa skupine): Medical trne d.o.o . Maistrova ui. IB. Kamnik. B 041/643-220 J GORENJSKI GLAS pclck, 1. septembra 2006 MALI OGLASI, ZAHVALE 27 no pomoč pn MlAOO PODJ^JE. na poöfocu č^ n)a zasebnih m DosJovnih prostorov vabi rroOso zan«tf^ uroione dotavco, obvoz* i>o zrww skDvonsvsga jeeika: SetCr, ra 104, Ž£bnKa, S POGODBENO, zaposlimo Mnsko za prostorov In ^ća.v ; K2P Kov;n> plastrKa Ivan 2upanc s.p.. MiaKar^^ 74. Š€n0ur« 9 041/652-649 «o?btg VAS ZANIMA plači tO. ki je odvisno sarr^ Od vas m vai^^ sposobnoslii S 040/304-270 ZAPOSLiM^ samoslojr^ kreativno frh zerKo ali frizerja z najmani 3 l^ti delovnih izktisenj. Frizerski salon Donna, ZAPOSLIMO, tiskaria r>a dvobarvni ma^im od i. d. dalje. Tiskarna Ćuk. d o o., Sv. Ouh >38, Školja Loka, « 60071^ ZAPOSLIMO. (Mavca za de» v takir-riici. Ambroz Mari)a s.p . La^ovće 40, 4207 CerkI« na Gorenjskem liĆEM INŠTRUKTOR, malematikfi išče deio' pomoć pri učenju. 9 040/381*295 VARSTVO. otroK na moi^m doo ^asbo, 9 041/224-907 eoor^io STORITVE NUDIM ADAPTIRAMO m cvolna 5tan> vanJa, Megamatn^^i d^o.o.» Slaratova 39. Krani, 9 041/570-957 fitUtfAO AU ŽELiTC, na novo poMin /atl n iwpi napusć"^ Ugo^fftol Mejama- tfix, d O.O., Sfaratova 39, Kranj, • 041/570-957 ASFALTIRANJE, llakovanje dvori sc, dovoz, pot^, parki riić, oolag robnikov, pralnih ploići izd* betonskih In kamnn tih škarp Adfovie i Co, d.n.o., Jelov-ikovB 10, Kamnik. « 0]/a39-46-14, 041/680-751 w>T26i ASTER IKS SENČILA. Rozman Peter s p.. Senično 7. Krize. tel.. 69-SS-170.041/733-709; zaiuzije, roloji, n> sK, lamelne zavese, phse zavese, ko-rr^miki, markuc, wsw.aslenks.net •fTTSli; BYTY02 SKALA d.n O., Stružovo Kranj, izvatamo doia od temeljev do strehe, noirarge omete, te&ade, dda> taci|«i kamnita skarpe, urejanje in kovar^ie dvodsd, z riasim afi vašiin ma- tOfialom, • 041/222-741 DELAMO 00 TEMELJEV DO STRE^ HE, notranje omote, fasade, adaptace je. iireianie in Itakovanje dvorišč, z va* iiin ali naš^m materialom, škarpe s kamenjem m betonom Sytydi Bone m ostah d.n.o.. Siruž^ 3 a, 4000 041 /561 -838 9ÜÖM7 GRADSENIK REXHO. Adergas 13. Cerkl(€, izvaja od tcmcliev do strehe, notranji omoti, v&e vrsto lasad. kamn^e škarpe, drdaptaciie, urejanje in Makova- rrje dvon&ö, 9 041/569-998 wm^r iSĆETE. poTTkx p(T gcspodnjsMi. B^u, 6icen^ cW, pel4äie nas; Sebbil, Sutna 104. Zabnica, • 040/842-873 mw^ IZVAJAM. čenja (po: nja, bk>ks 10. Kranj. generafna n enkralna . proslori. objekti, stanova- , AASS s.p», Planina MAJHEN, prijaven ^n zanesljiv kolektiv Mn> dne^T^o, tedensko ah generalno oć^ srf dom, pcumo, vikend,... Hitro ^ U90<^ no. vse po d09ovofu; Sebbri, Šutna 104, Zabnca, S 040/d42-673 SPLOŠNA GRADBENA. Ma. nOm bOorv skQ starla n kamr^ sKar^, ndrar« cndl, ttfKte. potagar^ Qattoenk Qarrl n CfSät d.n.o, Tonćka Oežjra^ iO, Kranj, 0S1/41£N043. 051/415-044 TSNENJE OKEN IN VRAT. M» B£ &UA, doo.. Kamr^, 01/83-1&057. 041/694-229 ZIDARSTVO, in lasaderstvo i7va|a vsa pradbena dela, novogradnjo, vse vrst tasad« adaptacijo in notranie omete, S 04/202-81-20. 041/760-614 eoo/w IŠČEM I5ČEM, pomoč v pon, • čet., od 14 - 18h. v . od UUDL IZ okdice Trzica za pomoč na 041/648*543 IZOBRAŽEVANJE KAKOVOSTNI, sc^) in poslovni kovni tečaji* NA. ANGLE5C NA, FRANCOŠCINA, max 6 udeležorh C9V, indMdualne ure. in^kcije, ugod^ no, Švicarska šola. Pot v Bitnie 16, Kranf, ^iWAVwca/skA^sf^.9ajba.net. 04/231-25-20. 041/440-793 POMLADNI VETER, vabimo dekfeta m gospe^ ki so samske. vdovD ali ločeno in ki žel i|0 spoznati novega moškega^ resno zvezo ali za občasna srečanja, da poklice!« tel, 03i/öi2-54i od 15, ure dalje ali pišite SMS^ Poskusite, ln^amo uspehi RAZNO PRODAM ZASEBNI STIKI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE. posreduje za ooštene t/eze, za vse starosti povsoj $L0, Mnogo so Je že spoznalo, naj ee Vad še veći, 031/505^95 oc«;3M PRALNI STf^OJ, kotno sectežno 9ame- turo, TV Grundi^, alu p(a1išĆ9 col, mizico in flfugo, 9 040/633-4t1 0007JM STAR ČEVLJAflSKI. Drusilnl stroj -puc mašino« 8 04/531-66-64 900741« ŠOLSKO TOR90. Zd 2. razrod, smu-car^K» kombinezon za do 6 fet, prlliaž-nikTTiule, 9 041/271-516 KUPIM BALDAHIN, r>ov» ugodno« 9 031/641-410 60074ij KOMBAJN. krompir, đvobrazdni , fTBzo 2 m, č«r)i nakladac. Dunte PLASTIČNE, sode ih. 9 04/596-19-91 SOO'A^J 4 In 4.5 m cca 400 kom, kličite po 21 h. 9 04/259-11«53 fJMiiiin WWW,COR€NISKIGLAS,SI sporočilo 0 smrti s vojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz pc Hrast Štefan Ozmec rojen i€)53 Od njega smo se poslovili v torek, 29- avgusta 2006, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohromili ga bomo v lepem spominu. koifktiv sava tires ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marite Rihar roj. Praprotnu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se je spomnili Ii soialjc, ji darovali jvcčc in jo pospremili na njeni Hvala sorodnikom, sosedom in znaiiccm. Hvala Riharju za soCutne besede in lepo opravljen pogreb pogrebni službi KomunaJnega podjetja Kian|. , nam zadnji poti g. župniku ŽALUlOCl VSI N|EN1 Podbrezje, 23. avgusta 2006 in z nami prej iiviS. zahvala v 77. leiu nas je za prababica, talča, sesira. naša draga žena, mama. in Stanka Zupanc roj, P reve uiemo sorodnikom, iem in znanccni za izrečena so a. m sveče. HvaJa g. župniku in g, kaplanu za mačim pevcem, govorniku za besede jo v ^alujo^i v$i njeni Dražgoše. 24. avgusta 2006 m na 1 na nirno vsem, njo pot. osmrtnica starosti ie mirno zasDal na§ Anton Šantel upokojenec Slovenskih železnic in borec NOB m o pot ga 16. uri na pospremili ju1ri, v soboto v RadovHich Žalujoči vsi njegovi Lancovo. 30. avgusU 2006 ne. v MOSifi v srcu srečnih dnt vnt, V SPOMIN Minevata dve žalostni mož, ata, stari ata in tast poslovil od nas dragi France Frelih iz Britofa pri Kranju u in mu v lepem spominu, se u Ue mir, najlepša Vsi njegovi zahvala Predragi, saj vas nisem zapustila, na pot le k Bogu grem oä vas. lam Mater Sveto bom prosila, zrii kdaj bi v Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, seslre. tete in taSčc Ivanke Markuta roj. Lukdiic se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijem in znancem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete mafie. Prisrčna hvaJa g. župniku in duhovnikoma za lepo opravljen obred, pevcem iz Trstenika za zapete žalostinkc, nosačem in pogrebni službi Navček. Zah» valo izrekamo tudi celotnemu zdravstvenemu osebju v času njene bolezni. Končno hvaJd vsem, ki ste jo v življenju razumeli in spoštovali ter se tako množično od njo poslovili. MAMI • mkoL tc ne bomo pozabili, saj v drugega kot dobra dela emu nisi Žalujoči: sin Janez, hčerki Metka in AnČi z družinami, sestri Marija in Tilka ter bral Franc z družinami Cadovlje, Strahinj, Žiganja vas, Praproče Sfcrom/ioji a vse ifce spi v nam zahvala Ji, mama. za rojstvo, življenje, za ćast, za If TC. tkune v ir mama •■i V 97. letu staiosU na^ je zauusüLi na£a dubru, skrbim in Ijublje* na mama Marija Kobal roj. Teran jujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, seaanjim in nekdanjim sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji i. Zahvaljujemo se g, kaplanu Gregorf pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo gospe Stani za podporo in vsemu osebju negovalnega oddelka Bolnišnice Jesenice za zdravljenje in nego. Vsi njeni t 28 i nfo@g'eias.s i GORENJSKI CIAS pptek, 1. septembra 2006 A N K E TA Raje bi imeli počitnice Ana Hartman DanaSnji dan za veČino Šo-rjev pomeri začetek novega šolskega ieta, ki so se ga nekater razveselili ru- gl pa mani. In kai so ob začetku pouka pove-i naši mladi sogovorni FaiO Anđ HirtmaA Nejc Furlan, Kranj: "Nič se nisem razveselil pouka. Če povem po resnici, se mi ne ljubi kaj preveč uči-Sicer pa je v Šoli včasih tudi zabavne, ko s sošoici ponagajamo učiteljem." aša Eržen, Trboje: Č se nisem razveselila e, saj včasih težko vsta-m zjutraj. Močno sem že irešala sošolke, rada pa lim tudi k matematiki in lovnemu pouku." Jim Sladič, Kranj: "Šole in pouka ne maram prav preveč, saj to dvoje s sabo prinaša tudi učenje, naloge in druge obveznosti. Tako mi zmanjka prostega časa za stvari, ki jih rad po- Kaja Sajovec, Trboje: "V šoli je veliko bolj dolgočasno kot pa med počitnicami, ko sem se imela super. Po drugi strani pa se pri pouku veliko nauČIŠ, kar je zelo pomembno. " Tej a Vehovec, Voklo: "Kdo pa Še danes z velikim veseljem hodi v šolo? Tudt sama se nisem razvese- ila. Še posebej ne maram slovenščine in matematike, rada pa hodim k telovadbi." Hostel stan kmečki I • v • nisi Mlada domačinka Martina Gregori je v stari hiši sredi Podkorena odprla hostel Pri tatku, opremljen v starem kmečkem stilu. Urša Peternei. Podkoren • Idejo, da bi tudi sama odprla hostel, je Marina Gregori, 27-leCna Podko-reiičaaka, dobila na potovanju po Izraelu, v Jeruzalemu, kjer je bivala v hostlii, urejenem v starinskem stilu v kmečki hiši, ki je kar na sbehi imel petdeset skupnih ležišč ... In Čeprav je Martina po izobrazbi veterinarka, se je odločila odpreti hostel, kakršne poznajo v tujini. Marlina je preuredila domačo kmečko hišo v središču Podkorena in hostel po očetu poimenovala Pri latku. Domačega imena kmetije Pri goveda rj u tujci pač ne bi mogli izgovoriti, pojasni Martina, ki je prostore uredila kar sama pomoči prijateljev. okoliškimi agencijami, ki oglašujejo hostle po vsem proti Nemčiji. "Zvečer sva njenega organizirajo Športne aktiv- svetu. Za nočitev Pri tatku je obtičala ob cesti, nisva dobila ta, da so sobe opremljene s nosti, od raftinga» planinar- treba odšteri 14 evrov na avtoštopa, začelo je deževati, starini pohištvom, ki je v hiši jenja, padalstva, smučanja, skupnih ležiščih oziroma 15 bilo je pasje mraz in bila sva že več kot sto let, kar daje ob- plezanja ... Zanimivo je, da evrov na noč v sobi, gostje • čisto obupana. Naposled sva čutek domačnosti in topline. Martina in njen brat Andrej, starostne omejitve ni - unajo le Šla v vas in vprašala za pre- Prav domačnost naj bi bilo ki je poznan po proučevanju na voljo likdilnik in kuhinjo nočišče. Predlagali so nama listo, kar naj bi privabljalo gob, trenutno živita kar v ler računalnik z intemetom» hostel Pri tatku. Čeprav ne goste, pravi Martina. "Rada hostlu. Tako z gosti skupaj zunanji žar in prostor za pik- marava hotelov in raje spiva bi ustvarila öm bolj oseben jedo zajtrk, pijejo kavo ... 'To nike. Zanimivo je, da so do- zunaj, nama je hostel izred- pristop, da se z gosti use- je moj namen - da hostel ni brodošli tudi kuzki. PrejSnji no všeč in če bi imela več dem, da povedo, kaj želijo, opremljen v domačnem teden, ko smo obiskali ho- kam bi radi šli... Rada bi, da stilu, ampak da imamo z go- stel Pri tatku, sta pri njih pre- bi v mo) hostel hodili ljudje, sti tudi družinski odnos," ki imajo radi naravo, tako da poudarja Martina, ki ponud- nočevala mlada popotnika Nemka Felicitas in Francoz Časa, bi zagotovo ostala več dni. Počutiva se kot doma. Morda pa se čez nekaj let, ko bo Martina potrebovala delov- i lahko skupaj hodili na iz- bo predstavlja na svoji inter- Dan, ki sta se vračala s što- no silo in pomoč pri delu v ete." Martina sodeluje z netni strani in na straneh, ki parskega potovanja po svetu hostlu, vnieva," sta povedala. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V petek, soboto in nedeljo bo prevladovalo sončro vreme. Predvsem v soboto popoldne m v nedeljo bo občasno nekaj več oblačnosti. Ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Aacki i fS za okolje , Urad u Mr(eoicjr>: www. r Ad io-h« di>J .si /1'sj'ija riujooij Püsiu^^nrm nimui^Kri n\v. 1 KJR au cuMtn.fSKi n J i - Gorenjski Glas Kranjski glas jc redna priloga časopisa Gorenjski g)as Odgovorna urednica: Marija Volčjak IZHAJA Bila je mod prvimi v Kranju, ki i bnrvala pramena in tipova a kr- ačo. Na Brdu pri Kranjii je frizirala tudi jovanko. soprogo iiekda jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita: "Jovanka me je priporočila svetovno znancmii frizerju Aleksandru v Parizu in sem zares "V cilju oživitve mestnega jedra želimo omogočiti dostop v del mestnega jedra z motornimi vozili tudi tistim uporabnikom, ki nima o dovolilnice. V razsovorih z občani, lastniki oziroma najemniki poslovnih prostorov, je bilo zaznati potrebo po delnem odprtju starega dela mesta Kranja."je povedal župan Mohor Bogataj stran 3 Časopis občine Kranj nn • • Trpij o zaradi smradu Iz Aquasave se večkrat širi neprijeten vonj, okoliške prebivalce pa skrbi tudi to, ali so izpusti zdravju škodljivi. V podjetju so zatrdili, da ne presegajo dovoljenih emisij izpustov v zrak oziroma vodo. Suzana P. Kovačjč Kranj - "Ko je v zraku nizek tlak in ko zapiha, moramo tudi dsti, ki ne živimo v neposredni bližini tovarne Aquasava, zaradi neprijetnega vonja, ki se širi iz tovarne, zapreti okna/' je povedal Jože Keber, predsednik Krajevne skupnosti (KS) Zlalo polje. Zato so stopili skupaj, tudi v imenu prizadetih krajanov, poleg Kebra še predsedniki KS Center Franc Benedik, KS Gorenja Sava [anko Hvasti in KS Struževo Anion Vencelj. "Na to temo smo že imeli s predstavniki podjetja sestanek februarja leta 2004, toda v preteklih letih se ni nič bistveno izboljšalo," je povedal [ože Keber. smo le krajani, ki trpimo zaradi smradu in ne strokov-za to, da bi vedeli, ali je to tudi škodljivo zdravju, Nas pa seveda skrbi,' je povedal krajan Djordfe Krstih in dodal, da je podjetje v preteklosti že naredilo korak naprej, ko so odpravili mo^an hrup v tkalnici. Luca M ocen nI od leve: Diordie Krstić in jože Keber "Mi nosti emisij v zrak oziroma bi filtriral odplake, ki nasta- že nadomestili z drugimi vodo. Poleg tega smo v po- nejo s proizvodnjo jeans vrstami kemikalij," je še dodal Mocenni, Ne vemo, ali je ta odgovor kakorkoli pomiril prizadete prebivalce. Dejstvo je, da se predsedniki krajevnih skupnosti želijo še enkrat sestati z vodstvom, zato da v podjetju poiščejo rešitev, ki bo : "2a cilj radi- "Moram poudariti, da ima Slovenija strogo zakonodajo s področja ekologije in da smo stalno pod inšpekcijskim nadzorom in nadzorom neodvisnih institucij, i opravljajo meritve vred- stopku pridobivanja okolj-skega dovoljenja v skladu z evropsko direktivo o celovitem preprečevanju industrijskega onesnaževanja. Vrednosti emisij iz naše tovarne ne presegajo dovoljenih mejnih koncentracij in prebivalcem zagotavljam, da emisije v zrak v nobenem primeru niso presežene, niti niso zdravju Škodljive. Ker želimo biti sprejeti v vašem okolju, smo pred leti zgradili zelo drago lastno čistilno napravo, ker na centralni Čistilni napravi na Zarlci niso imeli sistema, ki tkanine." je povedal Luca Mocenni, finančni direktor Aquasave. "Razumeti je treba, da je naša proizvodnja umeščena v industrijsko območje skupaj z drugimi vrstami industrije in vsaka vrsta industrije vsekakor povzroča specifične vonjave» ki včasih za posameznika niso prijetne. Vonj, ki nastaja v tekstilni industriji, je odvisen od vrst kemikalij, ki se pri postopku obdelave tkanine uporabljajo. Zago- am pa, da smo kemikalije, ki so v preteklosti povzročale intenzivnejši vonj, kalno sanacijo neprijetnega vonja". Direktor Mocenni je zagotovil, da ni nobenih zadržkov, da predstavnikov krajanov ne bi sprejeli in jih seznanili tudi z rezultati ekoloških meritev ter prizadevanjih podjetja na tem po-d roči u. PO OBCINI Gradnja poteka po načrtih Će bo Slo v takšnem tempu naprej, bo Ekonomska gim-nazrja na Zlatem polju v Kra* nju nared za vselitev konec decembra. Princip izgradnje je zračna In odprta Šola, ki ima klimatizirane prostore. Stran 2 IZ NAŠIH KRAJEV Gasilstvo v Žabnid prelito na papir Letošnje leto je za PCD Žab-nica jubilejno, saj praznujejo stoletnico delovanja. Ob tej priložnosti so Izdali tudf zbornik, ki ga ]e uredila dolgoletna gasilka Zdenka Fre-lih. Stran 7 KULTURA Potujemo z duhom časa Pet premier, tri krstne izvedbe, dva tuja režiserja, odlična igralska ekipa. Pogovor z dramaturginjo in vodjo umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Marinko Poštrak, Stran 11 ZANIMIVOSTI Blišč in beda modnega sveta Tla Paynich, mlada kranjska modna kreatorka, je spisala avtobiografski dnevnik, ki vam bo odstrl skrivnostni blišč, pa tudi bedo svetovne modne scene. Prenova Tomšičeve in Jenkove ulice Suzana P. Kovačič Kranj • V mestnem jedru so začeli z obnovo Tomšičeve in Jenkove ulice. Najprej so na vrsti arheološke raziskave, zatem bodo zamenjali komunalno infrastrukturo, položili nov asfalt in ob robu izdelali tlakovani pas. "Do ko n ca nove mbra 2006 bomo dokončali odsek od Gasilskega trga do jenkove ulice ter Jenkovo ulico. Ulice bodo prevozne. Z deli bomo nadaljevali spomladi, zaključek je predviden v maju 2007- Vrednost investicije j 102 milijona tolarjev," je povedal Marko Hočevar, v Oddelka za gospodarske in javne službe v občini. S tem prenova starega mestnega jedra Še ne bo končana. "V letih 2009 in 2010 bo tia vrsti Glavni trg, investicija je ocenjena na 500 milijonov tolarjev. V mCxüh Čez dve leti sta tudi ureditev odseka od Gasilskega trga do Cankarjeve ulice in Poštne ulice leta 2010," e povedal Hočevar. Termini izgradnje so odvisni predvsem od sprejemov proračunov za prihodnja leta. Prebivalci so opozorili, da je zaradr sočasne prenove zasebne hiše in Gasilskega trga do nekaterih hiš otežen dovoz. Stran 16 Odprtje razstav ob 80-l6tnlcl akademskega slikarja nagf^lenca Prešernovega sklada Franceta Slane ob 17. Uf1 ofaia.uri ob 18.45 Njegova dela t>odo v Kranju na ogled na iokadjah: Qalertja QoM» Elektro Gorenjska. M^d Vatf nova 3/a Oatarlja ZAvarovibrlc» TH^v BieiwBWB 20 OftIeHls Mestn« občki« Kranj Slovertski irg X/i Stoves«n zaključek na Glavnerrt trgu ^ odprt> Galeriji Prešernovih nagrajencev Mestni nSsl Prešernovi hIšJ 0) iS 0) ob 19^0 Odor^e razstav se bo nsdetjevsio v ve^ jas ^asb« s Primožem Grasičem Boškom Petrovičem ob vodnjaku na Glavnem trgu CM K^ hi \t 1 Kriniiki tf ptilo^fn Cč'ef^is^cvnu ia bre^pItCno v v M^lhi ^Aitnt iUj^, iilfl ¥ ^IMjOi f i^k ifK 4 4 6>itt>ttA*\9 PM^ d o «« COflIK|Sf;i CL4& |f ^t^ntvem n^imk* p^ It p'' Utidw /I f vtf^^ 4I fji ^/jv^ 4} I j. e |ioitJ tnref % rnjUo^a>i m otmitrv^^ lel 4J ij ^ JI I4 ^jf m^fW Ulf mi d^^ni ^n uttfCw^rtx^ gUl ir ithA PMf ^ tfdfi^i gi'ilof / sn d d ^ u\ 4141 j Cmi i^vMi |i (14 SIT^ Irdni Si popuntj r^l pc^iii^ n^iofrinm luni^d uH^RefC^iCg « l^Uff» ^ vMAr^f^ C<<#jy ^l^y^ri'i^. « tert« ir «^i^ni^ OOV po MOpnf» n4'9in,n4 x tjpoUfvi od p» ü 4I Prebivalci o mestu ... Čendresa BitičI: "V Kranju je sicer lepo. vendar mislim, da Ernest Bivic: "Kranj se tako kot številna mesta sooča z zami- življenja. Saj organizirajo prireditve ranjem mestnega jedra. Ko sem leta i960 prišel sem, sem s težavo dobil lokal, danes pa je stanje povsem drugačno. Po bi vanj mogli vnesli za mlade, na primer premalo. Ves čas bi se moralo dogajati, še je utrip povsem večji trgovski center." )e tega posebej poleti. tudi kakšen mojem mnenju bi morali mesto odpreti za promet, tržnico pa prestaviti na Pungert. Marsikaj se v lem Času obnavlja, na stari del mesta pa so nekoliko pozabili." Pohištvo iz masivnega lesa, notranja vrata, vhodna vrata, kljuke, parketi, dodatni program 080 19 55 »zda v vasem domu wwwJiP'bled.si I lif B'F^ii no., fff^čtš»«« «sna A, Bled: L]ubl|BnSka C. 37 »).. Od 579 6? 30.0rt57q S? 73 GSM 031 • 346857 lJ«OljMia • R»4nlH: Jur^k^d 226. (ei. 01280 08 70.012S0 Od 74 (jSM: 051 ^ 295 Hr«Aj: PniiHkOVO, N^I tka Vaflr>Ov.) 14 If 04 734 00 dO mO Kraniskl glas. petek, i. septembra 2006 Zupanov pogled kot in prijazno mesto Takšna je želja župana Mohorja Bogataja, s katerim smo se ustavili v mestnem jedru in ob športnih objektih, pogledali fmandranje vrtcev ter rekli besedo o turistično zanimivih kranjskih rovih. Suzana P. Kovačič Občinska uprava pripravija predl<^ delnega odprtja starega mestnega jedra za promet. Glede te odločitve so med občani precej različna mnenja. Kakšni so vaši argumenti? ' Sedanja ureditev cestnega prometa v starem delu mestnega jedra je takšna, ča dopušča vstopanje z motornimi vozili samo tistim. mia)o dovolilnico. Iz tega razloga se v praksi pojavljajo težave in problemi, ki so povezani z vstopom tistih, ki se želijo udeležiti gledališke predstave, maše, opraviti opravek v trgovini, pri odvetniku, peljati otroke v glasbeno šolo. Poleg tega se pojavljajo težave z vstopom najemnikov posiov-nih prostorov. V cilju oživitve starega mest» nega jedra želimo omogočiti dostop v del starega mesme- ga jedra z motornimi vozili tudi tistim uporabnikom, ki nimajo dovolilnice. vorih z občani, lastniki oziroma najemniki poslovnih prostorov, lastniki podjetij, ki opravljajo servisne dejavnosti ali opravljajo adaptacije posameznih objektov, je bilo zaznati potrebo po delnem odprtju starega dela mesta Kranja, Nenazadnje v prid temu dejstvu priča tudi rezultat ankete Gorenjskega glasa, saj je skoraj polovica anketirancev na vprašanje, ali podpirajo predlog, da bi bil omogočen dostop z motornimi vozili pri mostu čez Kokro, odgovorila pritrdilno. Zavedamo se, da imajo ukrepi urejanja prometa močan vpliv na ohranjanje ekonomsktga utripa starega mestnega jedra. Zavedati se moramo, da je cestni promet samo del širše problematike oživljanja mesmega jedra. Ocenjujemo, da bi s spremembo vstopa olajšali življenje in delo v mestnem ru. Pri vsej zadevi pa obstaja objektivno velika nevarnost, da bodo vozniki, ki nimajo dovolilnico za vstop v območje za pešce, ignorirali prometni režim in vozili tudi tam, kjer ni dovoljeno. Potrebna bo večja angažiranost delavcev Oddelka mestne inšpekcije. Vsekakor bo predlog o spremembi promemega režima v starem mestnem jedru še obravnavali mestni svetniki. Ali se bo sprememba zgodila že to jesen, pa je preura- nekateri objekti pa so prepo-trebni obnove. Koliko sr^- stev ste iz letošnjega občinskega proračuna zagotovili za investicije, vzdrževanje in dejavnost Javnega zavoda Kranjski vrtcih Imate pregled nad tem? "Letos bomo namenili za nujna investicijska vzdrževalna dela vrtcev okoli 31 milijonov tolarjev, za nove investicije v vrtce ni načrtovanih sredstev. Sicer bomo v letu 2006 namenili za potrebe otroškega varstva okoli milijardo tolarjev: 22 mihjo-tiov za plačilo prispevka za plačilo programa za otroke s stalnim prebivališčem v Mestni občini Kranj, ki obiskujejo vrtec v drugi občini, potem 785.4 milijona za otroke v Kranjskih vrtcih in 166,17 niilijona tolarjev za otroke v enotah vrtcev pri osnovnih šolah." be ali športno opremo na različnih lokacijah v občini. Za športni center v Kranju smo kupili napravo in blazino za skok ob palici in postavili konstrukcijo za shranjevanje blazin. Tako je atletski stadion dobil pogoje za izvedbo državnih in mednarodnih tekmovanj v atletl-. Ob Igrišču z umetno travo smo montirali dvižne travnate po- mreže m vršine V Športnem parku Straž išče urejamo večnamensko i "leži" na podzemnih rovih, zgrajenih med drugo svetovno vojno. Po nekaterih pred* logih naj bi jih uredili kot turistično zanimivost |e kaj novega v zvezi s tem? "Rovi potekajo pod starim mestnim jedrom Kranja z vhodom oziroma izhodom na jelenovem klancu in nad kanjonom Kokre ter pri Prešernovem gledališču. Idej, kako bi če za in-line hokej, mali nogomet, rokomet in košarko. Za in-line hokej se uporabih, je več. Že veČ let obstaja interes Zavoda za turizem in posameznih društev za čiščenje in možnost ogleda kranjskih rovov Katere so največje inveslici* je v športne objekte? "Zaradi izredjio slabih prostorskih pogojev pod tribuno je nujna obnova tribune atletskega in stadiona. Letos bo obnovljen del, ki ga v pretežni meri uporabljajo nogometaši, v naslednjem letu pa bomo nadaljevali z drugim delom, ki ga uporabljajo atletL Na začetku leta smo pridobili poročilo gradbenega inštituta ZRMK o opravljenem pregledu in preiskavah nosilne konstrukcije obstoječe tribune, na podlagi katerega smo naročili dopolnitve izdelave projektov obnove, ki so bili izdelani že v letu 2003. Sedaj je v zaključni fazi razpis za izvajalca del. Z Zavodom za šport Kranj, VeČina kranjskih vrtcev Ima ki upravl|a s športnimi ob-S urejene ograje in igrišča, jekti, letos vlagamo v zgrad- f njeno govonn. igns- če lahko uporabljalo šele spomladi, ko bo podlaga dovolj utrjena za rolerje. za druge Športe pa se že lahko uporablja. Pomemben vložek predstav- ja streha nad baliniščem v Športnem ccntru Kranj, saj se bo s tem podaljšala sezona, vadba in tekmovanja pa bodo mogoča tudi ob slabem vremenu. Dogradili smo prezračevalni sistem v športni dvorani Planina, v Športnem centru Kranj smo začeli z gradnjo atletskega meta- lišča za vadbo kopija, diska in kladiva. Letos bo z^ajen oporni zid z zaščitno ograjo, ograja na spodnji strani me-tališča, dakovana pot za prehod nogometašev ter opravljena zemeljska dela s prese- j an jem in nasutjem zemlje. Zgradili bomo še temelje za prestavitev obstoječe kovinske konstrukcije metaliSča 2 zaščimimi mrežami. V Stru-že vem smo sanirali asfaltno prevleko na igrišču, na otroškem igrišču Gibigib smo kupili nova igrala," Veliko je govora o kranjskem turizmu. Mesto Kranj projekta kot turistične zanimivosti je pripravljena, vendar terja kar precejšnja sredstva. V enem zamahu Kran) Rešili dobro četrtino prosilcev za stanovanja Končna prednostna lista iz lanskega razpisa za dodelitev neprofitnih občinskih stanovanj je letos obsegala 144 prosilcev. Do konca avgusta so dodelili 36 neprofitnih stanovanj, do konca feta jih bodo predvidoma še okoli 10. Občina zagotavlja sredstva tudi za gradnjo v Struževem, kjer bo pridobila 66 neprofitnih stanovanj. Zadnji javni tev na prednostno listo je bil objavljen lani, naslednji bo predvidoma prihodnje feto. Poleg dodeljevanja neprofitnih stanovanj so v občinskem stanovanjskem fondu tudi tržna stanovanja, ki jih dodeljujejo na podlagi javnih razpisov in z dražbo za višino najemnine. Razpise občina na spletnih straneh in v občinskem glasilu objavlja sproti, ko se stanovanja izpraznijo in opravijo vzdrževalna dela. V kratkem bosta na voljo dve tržni stanovanji, pri najemu imajo prednost mlade družine. S. K. Kokrica.Trstenik, Goričs, PRgoosge, Bitnje Investicije v delu 11 Obnova Ceste na Rupo je zaključena, uredili smo odvod- M njavanje, pločnik in asfalt. Manjka Še javna razsv vrednost opravljenih del je 124 milijonov tolarjev. Z deli na cesti Coriče-Trstenik-Bašelj-Zg. Bela-Preddvor bomo zaključili v dveh tednih. Glavnino del predstavlja asfaltiranje ceste in razširitev mostu Čez potok Milka. Trenutno potekajo priprava za asfaltiranje tn zaključna dela pri opremi ceste. Občina je za obnovo zagotovila 115 milijonov tolarjev. Do 20. septembra bo zaključena tudi izgradnja pločnika in razširitev ceste v Coričah. Trenutno poteka gradnja podpornega zidu nad cesto in priprava za asfaltiranje. Vložek občine bo 50 milijonov tolarjev," je povedal župan Mohor Bogataj. a ukrep naj bi izbolj- V septembru bodo preplastili del Mlaške ceste in uredili odvodnjavanje meteorne vode v potok, šal vozne razmere, saj je bilo vzdrževanje ceste problematično, Še posebej v zimskem času. V drugi polovici meseca septembra bo na vrsti ureditev kolesarske steze Ibvka-Srdo. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bodo začeli tudi z obnovo javnega WC-ja. V krajevni skupnosti )oft pa poteka izgradnja vodovoda, ki bo napajal tudi objekte na joštu. Do 20. septembra naj bi končali z izgradnjo poslovilnega objekta na pokopališču v Bitnjah. Trenutno poteka ureditev okolice, celoten projekt pa poleg stavbe obsega še ureditev parkirišč. Vrednost investicije je 156 milijonov tolarjev. S. K. bi io težko uresničili in bo temu nedvomno potrebno ^ P"^' polovici septembra bo občina v sodelovanju s podjet- jem Domplan preplastila krajši odsek ceste v Predosljah, to je na trasah, kjer je Domplan zgradil plin. pristopiti po kor bi z ureditvijo kranjskih rovov lahko dopolnili ponudbo učne krožne sprehajalne poti po Kanjonu Kokra in jih vključili v kulturno pot mesta Kranja. Snovalci projekta vidijo v rovih tudi možnosti za prireditve, do- , nastope, dejavnosti in druge aktivnosti v prid oživljanja mestnega jedra Kranja. Mestna občina Kianj se je v zadnjih letih intenzivno lotila prenove infrastrukture in trgov ter površin za pcšce v središču mesta, vendar bi bilo treba urediti tudi prostor pod starim mestnim jedrom. Pri pripravi delovnega osnutka proračuna MOK za leto 2007 smo ta pro upoštevali in predvideli približno 20 milijonov tolarjev za prvo fazo tirejanja poti, to pomeni čiščenje, utrditev podlage in ureditev vhoda z Jelenovega klanca." K ran) Novosti na Zlatem polju Konec meseca avgusta se je začel projekt izgradnje komunalne infrastrukture na območju Kidričeve ulice na Zlatem polju v Kranju. Izvajalec del, Cestno podjetje Kranj, bo v prvem tednu septembra začel z gradbenimi deli, Investicijo bodo zaključili v letu 2007. Vzporedno z izgradnjo ekonomske gimnazije pa poteka tudi izgradnja komunalne in cestne infrastrukture. Dela bodo predvidoma zaključena do konca meseca oktobra. S. K. Kt^N) Obnova Prešernovega gledališča Obnova se začenja s pripravo dokumentacije za obnovo In rekonstrukcijo Prešernovega gledališča. Izdelana je bila programska naloga. V zaključni fazi je izdelava projektne naloge, posnetek obstoječega stanja in geomehansko poročilo. Pri* pravlja se vse potrebno za izvedbo javnega naročila za izdelavo idejnih projektov, ki bodo izdelani do konca novembra 2006. V naslednjem letu pa načrtujejo izdelavo projektne dokumentacije, tako da bi v letu 2008 pridobili že gradbeno dovoljenje in bi [ahko zaprosil) za sredstva države ter za sredstva iz regionalnih spodbud strukturnih skladov EU. S. K. 4 Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 Gospodarstvo Več znanja za boljši rezultat v dfužbf Savatech dajejo poudarek na izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. "V letu 2005 smo Izobraževanju namenili kar 68.169 ur oziroma 95 vr na zaposlenega. V podatek so zajeta funkcionalna izobraŽevanja, Študij ob delu, priprav- lastno ništvo, delovna praksa in usposabljanje na delovnem mestu," je povedala Vesna ćadež, direktorica Savatecha. Tudi število zaposlenih je vsa leta dokaj konstantno. "Fluktuacija zaposlenih je relativno nizka, lani je bila približno dvoodstot-na. Zaposlujemo ljudi vseh tehničnih poklicev in ekonomiste, od 780 zaposlenih je 200 ljudi 2 najmanj visoko izobrazbo. Nizka fluktuacija je dokaz, da sta pripadnost in zaupanje v podjetje dokaj velika. To Še dodatno potrjuje podatek, da je bila 2,'-odstotna," je dodala Čadeževa in izpostavila še en vidik: "Ko smo leta 2002 ustanovili Savatech, smo imeli 718 zapo- znani e in razvoj nlška odsotnost v prvi polovici letošnjega leta le Savatech je eden največjih proizvajalcev gumeno-tehnlčnih Izdelkov v Srednii slenih, in skoraj enako Število smo jih imeli lani. A smo v teh tli za 50 odstotkovveč, kar pomeni, da je bi o veliko narejenega na novih programih z viŠjo dodano vrednostjo. Precej smo vlagali v investicije, v treh letih 14 milijo- gumarstvo v okviru Save Suzana P. Kovačič Savatech, ki poleg gumeno- tehničnih izdelkov proizvaja Podjetje Savatech od usta- tudi pnevmatike, vendar ne novitve v letu 2002, ko se je avtornobilskih." trg enostavno Pomemben segmeni podjet« nov evrov v proizvodne prostore in v tehnološko opremo. Letos bomo investirali Se dodatna 2 milijona evrov." 5. K. Oirektorrca Vesna Čadež 1 roro CQnß^o ka>k\< Nova poslovno proizvodna stavba eseni leta 200^ so na Laborah odpr 1 nov posiovno- proizvodni objekt, ki je namenjen potrebam razvoja programa gumenih izdelkov za zaščito okolja in reševanje iz programa EKO. "Investicija v višini 750 milijonov tolarjev pomeni naložbo v enega najbolj inovativnih, najhitreje rastočih in najbolj donosnih programov v okviru družbe Savatech, d. o. o.," je povedala Vesria Čadež, direktorica podjetja Savatech. Nov proizvodni objekt je zgrajen na osnovi lastnega znanja In v sodelovanju z domačimi strokovnjaki. "S to naložbo smo učvrstili svoj položaj na evropskem trgj na-ivih izdelkov za vzdrževanje in preskušanje cevovodov, pomembno prednost pred konkurenti pa pridobivamo tudi v tržni niši za gasilsko reševanje,'* je dodala Čadeževa. S. K. Spodbujanje inovativnosti zaposlenih v Savi že več kot petdeset let organizirano zbirajo inovacijske predloge, od leta 1996 dalje organizirajo tudi posebne akcije, v katerih z dodatnimi nagradami spodbujajo zaposlene k razmišljanju o izboljšavah in spremembah v njihovem delovnem okolju. Lani so akcijo poimenovali "Vaši predlogi 2005". Z njo so žefefi spodbuditi vse sodelavke in sodelavce k razmišljanju zlasti o tem, kako bolje uporabiti svoje znanje in izkušnje, zmanjšati stroške in izboljšati kakovost, racionalneje uporabiti vse vrste energij, zmanjšati onesnaževanje okolja, izboljšati varnost In delovne pogoje zaposlenih. Akcija je potekala šest mesecev, v podjetju Savatech je , ob upoštevanju predlogov za proces stalnih Izboljšav, skupno prijavljenih 1170 predlogov oziroma 1,55 predloga na zaposlenega. Ob koncu leta sc za delovno skupino 2 največjim številom prijavljenih predlogov na člana organizirali srečanje s poslovodstvom. Z akcijo letos nadaljujejo. S. K. organiziralo na novo. nada- Po katerih programih sle |e evro premajhen. Podobno se dogaja s programom Eko, medlem ko je za druge programe najbolj zanimiv trg Evropske unije. Približno y$ ljuje tradicijo proizvodnje gumeno-tehničnih izdelkov in pnevmatik. "Po zagonskih težavah smo v letu 2004 že ustvarili 160 milijonov tolarjev dobička, ki smo ga lani povečali za polovico." je povedal DuSan Kveder, ki skupaj z Vesno Čadež vodi podjetje s 780 zaposlenimi. Z direktorjem Dušanom Kvedjom smo se pogovarjali o dejavnosti družbe, prodorih na tuje trge, inovacijah, načrtih in tudi o tem, kako se zaradi vse dražjih suro\'in prilagajajo novim razme- lujemo strokovni javnosti mesto v našem izvozu." ram. iiajbolj prepoznavni v dnjž- bi Savatech? "Prepoznavni smo po proizvodnji profilov za gradbeništvo in industrijo ter transportnih trakovih za upoiabo v različnih industrijskih dejavnostih. Potem po programu Velo. v katerem izdelujemo pnevmatike za dvoko-lesna vozila, kol so skuterji, mopedi in manjši motorji ter pnevmatike za gokarte. mini moto in industrijska. poljedelska vozila ter priko- je najmlajše, a zelo uspeSno, programu Print izde- saj bo letos doseglo drugo poznano gumo za tiskarsko industrijo, v programu Eko pa zelo zanimive in inovativne izdelke za varovanje okolja in reševanje. Pri slednjem smo "Ključno za razumevanje lani odprl: novo poslovno- današnje organizacije je bilo proizvodno stavbo, ki je na- leto 1097. ko je biJa podpisa- Nekaterl še vedno ne ločijo dejavnosti podjetij Sava, Savatech, Goodyear in Sava Ti- na )omt - venture med korporacijo Sava in koncernom Goodyear. V naslednjem letu so iz nekdanje menjena porreoam razvoja tega programa. Z lastno mešal nie o elastomernih zmesi ja je Razvojni inštitut, preko katerega se povezujete s fakultetami in zunanjimi strokovnjaki. "Poglavitni namen inštituta je razvoj novih izdelkov in tehnologij ter proučevanje materialov, pa tudi izboljšava obstoječih izdelkov in tehnologije. Znotraj instituta imamo svo) laboratorij, kljub temu pa je pomembno, da se povezujemo tudi z drugimi partnerji. S projekti kandidiramo za sredstva Evropske unije, do zdaj smo uspeli na dveh. Nosilec prvega je Savatech. projekt smo poimenovali Povečanje konkurenčne sposobnosti izdelkov na osnovi mul ti-funkcionalnih polimernih materialov", ki ga izvajamo Kako ste zadovoljni s poslov- skupaj s podjetji Goodyear nlmi rezultati In kako vpli- Engineered Products Euro-vajo na poslovanje vse višje pe (GEPE) iz Kranja, Gore- cene energentov in surovin? njem Velenje in s podjetjem "Za nas je bilo lansko leto Hella Lux Slovenija iz Ljub- jane. V Savatechu in GEPE bomo razvijali proizvode, ostala partnerja izvozimo. Najpomembnejša zu-iianjetrgovin.ska partnerka je za nas Nemčija, čedalje pomembnejši pa postajajo tudi trgi vzhodne Evrope. Več kot polovico proizvodnje prodamo preko lastne zunanjetrgovinske mreže. Imamo predstavništvi v Moskvi in v Trstu ter podjetja na Floridi, v Londonu, Miinchnu, Pragi in v Varšavi. Predstavništvo v Moskvi pa zagotavljamo zmesi jn pol proizvode za podjetja de- Save nastali trije deli: Po- javnosti guniarstva. slovna skupina Sava in dve v II letu 1998 novoustanovljeni joint - venture podjetji: Sava Tires in Goodyear Engine-red Products Europe (GEPE), ki sta danes v stood-stotn i lasti C oody e ara. Kakšno je razmerje med prodajo na domačem trgu in na tujih tržiščih? "Izvažamo v 8j držav sveta, tudi v ,0 m Savi Tires izdelujejo pnev- Južno Ame-matike za potniška vozila, riko. Tam-poltovornjake in tovornjake, kajšnji trgi so zanimivi za naše tiskarske del teh prodajajo tudi pod blagovno znamko Sava. Program podjetja GEPE obsega zračne vzmeti, pogonska jermena in cevi za avtomo- produkte nap rave. Znotraj Save, d. d., ki je po drugi strani v loo-odstotni slovenski lasti, ostaja Gu-majstvo kot njena osnovna dejavnost eden pomembnejših stebrov poslovne skupine (drugi so še turizem, nepremičnine. naložbene fi- poslovno ugodno, ustvarili smo 240,6 milijona tolarjev dobička kljub neugodnim gibanjem na trgu surovin. Res pa so se uresničila predvidevanja o višjih cenah najpomembnejših gumarskih surovin, zato je naša glavna skrb. kako se prilagoditi novim razmeram, Z raznoraznim] ukrepi, ki jih izvajamo v internem merilu, z zamenjavami surovin in tehnološkimi inovacijami poskušamo zmanjšati negativne e leto nam dobro kaže, rezultati v prvi polovici leta so bili celo boljši kot v enakem obdobju lani." ma- pa izdelke iz teriaiov. Drugi aktualni pro- \tki. pri katerem sodelujemo z italijanskim proizvajal- cem SKUcer)ev i'iaggio. |e raziskava varnostnih konceptov pri nekaterih vrstah dvokolesnih vozil Sodelovanje v mednarodnih projek- ima Še druge pozitivne učinke, saj na ta način spoznamo veliko novih ljudi in partnerjev po vsej Evropi." Kakšni so načrti? "Če naredim prerez štirih , smo imeli v povprečju 13-odstotno rast, kar Je veliko nad slovenskim povpre-jem in mislim, da bomo letos, čeprav smo šele na začetku druge polovicc leta, povečali prodajo za več kol 10 odstotkov glede na lansko leto. Če pa želimo zagotoviti moramo investicijski cikel le pospešiti in se ogledati za možnostmi nakupov sorodnih podjetij ali preiti v dejavnost, kar je nance in druge dejavnosti). Obvladujoča družba dejavnosti Gumarstvo je prav tako zanimivo. Kranjski glas. petek, i. septembra 2006 5 Naložbe Nova stanovali] a u Na obrol^u centra Kranja med Hujami in Mamno bo Domplan do pomladi dogradil dva objekta s skupaj S8 stanovanji. Dela potekajo po načrtih, zanimanje za stanovanja je precejšnje. v Sloveniji je vsako leto ve^- mansardi z velikimi terasa-je povpraševanje po novih mi. Štiri stanovanja so tudi stanovanjih, pri ferner se dvonivojska, saj imajo kuhi-Gorenjska prav nič ne razli- njo in dnevno sobo v tretji kuje od drugih delov države, etaži, s spalnicami v man- Čeprav je bilo v preteklosti sardi pa jih povezujejo okrogle stopnice. Od velikosti stanovanja je seveda odvisna tudi cena mnogo lažje priti do novega stanovanja kot danes, pa vedno znova opažamo, da stanovanj za vse, ki jih zanima nakup predvsem v novih stanovanjskih objektih, Še vedno ni dovolj. Eden večjih ponudnikov novih stanovanj na območju Kranja v zadnjih letih je zagotovo podjetje Dompian, d. d.. Leta 2004 so tigu ponudiU 75 novozgrajenih stanovanjskih enot v objektih na ulici Rudija Papeža na Planini. Trenutno je najbolj aktualna gradnja dveh večstanovanj- kvadratnega metra. Tako so najcenejša stanovanja večja od 90 m', za katera je treba odšteti 1560 evrov za k v. meter. Z manjSanjem kvadrature stanovanja se cene malenkost zvišujejo. Tako 1610 evTov stane kvadratni meter za stanovanja med 80 in 90 m' površine, 1650 evrov je za stanovanja od 70 do So m', 1700 evrov od 50 do 70 m' in 1740 evrov za kvadratni meter za stanova- skih objektov v Ulici Tuga nja do 50 m'. Poleg tega je Vidmarja, na samem obrob- cena parkirnega mesta v ju centra Kranja, med Hujami in Planino. Jeseni začnejo z gradnjo novih 66 stanovanj v Str^Aževem. Cene so ugodne, kar dokazuje podatek, da je od 88 prodanih že 60 stanovanj. Objekta stojita na odlični kaciji v Kranju, v naselju individualnih hiš med soseskama Planina II in Planina UI. Od starega mestnega jedra sta oddaljena le dobrih 500 metrov, v enaki oddaljenosti pa so tudi trgovski center Spar, vrtci, šole in športna dvorana. 2 vrhnjih etaž se ponuja izjemen pogled na prijazno okolico in na mestno jedro v smeri proti zahodu, proti individualnim hišam proti severu In julijskim Alpam ter Karavankam v ozadju» Do aprila 2007 bodo zgradili 88 novih stanovanj v dveh večstano- vanjskih objektih, od katerih podzemni garaži 8000 evrov. Slednjega naj bi kupil vsak novi lastnik stanovanjske enote, seveda pa je po tudi prva stanovanja v Kranju. ki bodo že imela vgra- - jene optične kable s širokopasovno povezavo do Interneta, telefona in televizije. Kot zatrjujejo na Dompla-nu, kupci lahko sami izberejo tlake (hrastov aJi bukov parket), keramiko, sanitarno opremo (kad ali tuš in bide), obdelavo vrat in tudi manjše spremembe pri razporeditvi prostorov. Po želji lahko izberejo tudi videodo- mofon. Gradnja poteka v skladu z načrti in stanovanja bodo konec marca in začetek apri- a 2007 predana kupcem. Oba objekta sta pod streho In se trenutno intenzivno Pogled z zahodne strani na objekt v gradni v Ulici Tuga Vidmarja. želji mogoče kupiti tudi veČ garažnih boksov na eno stanovanje. Vsaka od Šestih enot, ki obsega 10 do 15 stanovanj, ima tudi svoje dvigalo iz podzemnih garaž v gornje etaže. Enote so funkcionalno zaključene in imajo zato v kieti tudi kolesarnico, pod streho pa sušilnico. Za tako število etaž dvigala Še niso zahtevana, a so se v Domplanu odločili, da jih predvsem zaradi višje kvali- izvajajo obrtniška in insta-lete bivanja v novih objektih lacijska dela. Zanimanje za zgradijo. to gradnjo je zaradi ugod- Največ je povpraševanja po dvosobnih je vsak razdeljen na tri sa- stanovanjih. Taksno stanovanje velikosti 50m' s parkirnim mestom v podzemni garaži stane mostojne enote s kletjo, pritličjem in tremi stanovanjskimi etažami in mansardo. Poleg lega bo na voljo podzemna garaža z 92 garažnimi mesti, za obiskovalce pa Še 74 parkirnih mest pred objektoma. Naprodaj so stanovanja roz-ličnih velikosti od garsonjer prek eno- in dvosobnih stanovanj do večjih stanovanj v 25 milijonov tobrjev. Stanovanja so sicer ogrevana z daljinskim c^evanjem preko centralne plinske kotlovnice na Planini, v stanovanjih sta tako topla in mrz* la voda. nameščeni bodo tudi priključki kabelske televizije, telefona, bodo pa to ne cene veliko tudi izven Kranja in gorenjske regije. Več informacij o stanovanjih in nakupnih pogojih je na spletni strani www.domplan.si, z veseljem pa vam jih bodo posredovali tudi, Če jih obiščete. družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj, bleiwelsova 14 WKET .85 tj $,COm? n «j www MUfT ll.SOfn; —n?' 3 (IMKJ* i KOT mrr > \> ± i BJiKON «etUHiu 6 r» 6 Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 Naložbe Od gradnje kanalizacije do obnove cest Tako kot vsa leta je Cestno podjetje Kranj tudi letos opravilo številne gradnje na območju Mestne občine Kranj. "Gradili smo m šc gradimo ceste, kanalizacijo, vodovode, kolesarske steze in ob- nizkih gradenj, Med večje zalogaje sodi tudi obnova približno kilometrskega odseka ceste Gori če • Trstenik- Bašeij - BabniVrt, ci občini pa smo letos na kateri te dni potekajo za- zgradili žc prve stano« ključna dela. Na&tala je lepa van ske hiSe. zadnjem panoramska cesta » h ćasu se namreč posvečamo tudi visoki gradnji, saj smo kupili SGP Tržič," je pojasnil direktor Cestnega pod jet- Kranj Branko Žibema. )e sedaj široka od 5 do 8 metrov ovinkih), položiJi so tudi robnike in uredili odvodnjavanje. Med dmgitrt So v Bab-nem Vrtu razširili in sanira- Med najpomembnejša dela, li tudi most iz 19, stoletja, jih je Mestna občina pod katerim teče potok Kranj zaupala kranjskemu ka. Naložba je bila vredna cestnemu podjetju, zagoto- 125 milijonov tolarjev, je po- vo sodi rekonstrukcija Koro* jasnil Meglič. ^ike ceste na odseku med ho- Končna vrednost izgradnje telom )elen in bodočo garažno hilo. Približno 81 milijonov tolarjev vredna investici-bila zaključena 15. julija. Kot je pojasnil vodja gradbišč Damjan MegliČ. so na 200-melrskem odseku izvedli popolno prenovo ce« ste» saj so obnovili vodovod, zgradili novo meteorno in fekalno kanalizacijo ter pn- za plinovod. Na Ko- cesti so asfaltirali 4.200 kvadratnih metrov voznih površin in zgradili 1-000 kvadratni h metrov pločnikov. kanalizacijskega sistema v Britofu bo znašala približno 530 milijonov tolarjev, saj Cestno podjetje Kranj v tej vasi opravil še nekaj dodatnih del. Že leta 2004 so tam začeli 2 gradnjo črpališča oziroma s pripravo platoja za mikropilote. Nato soapri-2005 začeli 2 gradnjo primarnega kanalizacijskega voda na glavni cesti skozi Britof. "Gre za specifičen kanal, saj je globok 6,5 metra, nekje celo 8 metrov, saj ta primarni kanal namenjen tudi za zaledje • območje Predoselj," je pojasnil Meglič- V Britofu so sicer zgradili približno 500 metrov primarne kanalizacije in 1.400 metrov sekundarnih vodov v štirih ulicah (nekje gradnja kanali2aciie Še poteka). Povsod, kjer je potekala gradnja, so obnovili tudi vc^ dovod, odvodnjavanje, pli- m zem sko napeljavo, na glavni cc-sti pa so zgradili še pločnik. "Glavna cesta .skozi Britof je tako dobila vse elemente Jezerske ceste v Kranju," dodaja Meglič. Cestno podjetje Kranj je letos na območju Kranj že zaključilo tudi dela na Cesti Staneta Žagarja (vrednost pogodbe je bila dobrih 89 . uredili milijonov tolarje so tudi parkirišče na Ulici i- avgusta na Zlatem polju (skoraj 19 milijonov tolarjev). Gradbena dela so izve-na pristopni cesti do pokopališča TenetiŠe (cca. 16 milijonov tolarjev), asfaltirali so parkirišče na Planini 111. (skoraj 21 milijonov tolarjev) in na Trsteniku, uredili so tudi prehoda za pešce v Srednjih Bitiijah in Teneii- šali (skupna vrednost del je okoli 10 milijonov lolar-jev). Trenutno gradijo pločnik in oporni zid v Goričah a. 22 m in cesto za dijaškim domom v Kranju (cca. 62 milijonov tolarjev), Letos so zgradili tudi kolesarsko pot v Hra-šah, vrednost teh del pa je o m onov Kianj smo cv. "Za Komuna gradili vodovod in kanaliza-na Jezerski cesti v Kranju. Vrednost opravljenih del je bila približno 8 milijonov tolarjev. Izvedli smo tudi vzdrževalna dela na cesti Čadovlje - HraŠe, za Komunalo Kranj kot upravljavca kranjskih cest pa obna-amo tudi talne označbe," je dodal direktor Žibema. Po naročilu krajevnih skup- )e k-esino poajer^e Kranj asfaltiralo tudi površine v KS Golnik, uredilo ce-v Besnici in parkirišče domu v pn Mavčičah. (e^ifno f>odf6f/9 ItfUn/. MBB 4 Damjan Meglič ob novi kolesarski poti v HraŠah Koroško cesto v Kranju so uredili do srede julija Vse na enem mestu za ureditev dvorišča Prepustite gradnjo kamnitih zidov in urejanje dvorišč strokovnjakom iz podjetja Kotori, d. o. o., Novo mesto. Kamniti zidovi (škarpe] so lep! na pogled in jih je lahko vzdrževati, zato so odlična izbira za vašo okolico. Glede na veliko povpraševanje po tovrstnem delu so se odločili, da svojo dejavnost razširijo tudi na območje Gorenjske. Podjetje Kotori deluje že leta iooz. ko ^a je ustanovil regiji in ima več kot 80 zapo- pa se prebijamo tudi na Go- jetja v doleiijsko-posavski ni z okolico, v zadnjem času Ramiz Kotorri, danes pa ga vodi Abedin Kotorri skupaj z dvema bratoma, "OČe nas je S svojimi 40-letnimi izkuš- n)am! v praksi uspešno uporabljamo," pravi Abedin Kotorri. Podjetje, ki je na začetku šte- 10 zaposlenih, -«;pada danes med najhitreje rastoča slenih. Dejavnost podjetja je renjsko," pravi Abedin. Pove , nato pa so se lotili še zunanjih ureditev. in nekaj let obsegalo le gradnjo tudi, da se ne obremenjujejo z regijskimi mejami, saj jc Slovenija majhna, podjetje pa se širi iz leta v leto. Na leto naredijo približno 15.00C m' kamnitih zidov ter uredijo približno 100 kovanih ali asfaltiranih dvo- rišč, v zadnjem času tudi asfaltiranja cest. Se vedno največ delujemo v Novem mestu in ceiohii Do- zaupajo, saj imamo dolgoletne izkušnje in ugodne cene. Uporabljamo samo kvalitetne materiale, tako da so kamniti zidovi trdni, pravzaprav večni in tudi lepi na pogled, v zadnjem Času pa je kamen tudi moden," razloži Abedin Kotorri. Ka- men cafe siarmsKi, n: videz, je večen, kot so več- lenjski, nekaj tudi v Ljublja- rišč. "Naši naročniki nam ne skale, se ne unići in ga je lahko vzdrževati. Podjetje Kotori ima za opravljanje KOTO RI » d. o. o ; zato ob prevzemu dela Brsljin 6 predvidijo Čas gradnje in se 8000 Novo mesto tega načeloma tudi držifo. Delo opravijo hitro in kvalitetno, to vedo Številni na Dolenjskem in Beli krajini, kjer so uredili celotne ulice. Na Gorenjskem pa so pred kratkim delali v Srruževem. Gsm: 041/609 }S6, 041/623 625 Tel.: 07/33 26 359. fax; 07/33 26 35B kotorldoo@volia.net Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 Iz naših krajev Gasilstvo v Žabnici prelito na papir Letošnje leto je za PCD Žabnica jubilejno, saj praznujejo stoletnico delovanja. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik, ki ga je uredila dolgoletna gasilka Zdenka Frelih. Suzana P. Kovačič Žabnica • Ob loo-letnicl Prostovoljnega ga društva (PGD) Žabnica, ki jo praznujejo letos, je bilo v kraju već prireditev, stoletno so gasilska predstavili tudi v pisni obli-i. Gasilci so jubilejno leto začeli s krajšim kulturnim programoin učencev žabni-ške šole na občnem zboru v januarju. V marcu so v okviru vne« ga praznika izvedli večjo demonstrativno vaio namišljenega požara v podružnični šoli. Poleg domačih in sosednjih gasilccv so v vaji sodelovali tudi kranjski poklicni gasilci s prikazom reševanja iz višin. V aprilu so bili • • i »• 1 in i orientacijskega pohoda Tek gasilske mladine za prehodni pokal Gasilske zveze Mestne občine Kranj. Bili so tudi gostitelji srečanja gorenjskih gasilskih veteranov. Pravo praznovanje se je 2 otvoritvijo nostne razstave v domu, ki bo odprta do konca oktobra, in z akademijo na slavnostni seji PGD Žabnica. Osrednjo prireditev so obeležili z veliko parado in svečanim prevzemom novega orodnega vozila G Vi. Povezovalna nil jubilejnega lota pa je Zbornik ob loo- letnici gasilskega društva v Žabnici. Avtorica zbornika Zdenka Frelih je v Žabnico prišla iz Smartnega pri Cerkljah na Gorenjskem, njen mož |oŽ€ pa jo je kmalu po prihodu "okužil" z gasilskim viru« som. "Poleg družine in službe sva se razdaiala človeko« Ijubnim organizacijam, predvsem pa gasilskemu poslanstvu. Osvajala sva gasil- znanie, |ože na operativnem in mentorskem področju, jaz pa na mentorskem m organizacijSKem, )e povedala Zdenka. V tridesetih letih gasilstva je Zdenka opravljala funkcij. Med drugim je bila ica in prva m en to rica P ion irs kemu društvu Mladi gasilec v osnovni šoli v Žabnici v letu 1981 in predsednica mladinske komisiie na občinski ravni ter člatuca republiške komisije. Bila je članica žab-niške ženske desetine in trinajst let tudi tajnica društva. "Pisanje gasilskega dela društvene kronike mi ne bi uspelo brez pomoči moža Jožeta, ki jo je strokovno "lektoriral". |ože je namreč gasilec v domaČem proslo-jnem dništvu že pet dese- Üetij," je poudarila Zdenka. "Zbornik je nastajal pol leta. Želela sem, da bi bii napisan tako, da bi bil zanimiv tako za gasilca, krajana ali naključnega bralca, zato vsebuje poleg zanimivo predstavljene stoletne kronike gasilstva v Žabnici tudi predstavitev kraja s membneišimi z po- mi značilnostmi, od Šole, župnije do posameznih dru- kar sem napros predstavnike. Viri za pifianje so bili poleg društvenega arhiva še Zgodovinski arhivi v Ljubljani, Škofji Loki in v Kranju, ker so bQi najstarejši dokumenti med drugo svetovno vojno uničeni zaradi nemške okupacije. Obrnila sva se tudi na v Metliki in na posamezne jože in Zdenka Frelih gasilce in krajane, nekaj pa ludi na lastne zapise in spomine, vezane predvsem na 25-Ietno delovanje šolskega društva Mladi gasilec. Za posebno zadovoljstvo si Šte jeva, da sva ugotovila točei datum naslania PGD Žab nica, to jc 4. novembc 1006," je povedala urednica ki se je 00 te( priio-^nosn hvalila vsem. ki so na kakr šenkoli način prispevali mozaiku žabniškega gasilstva. Cista cisterna, zanesljivo delovanje med kurilno sezono September je Idealen mesec^ da se pripravimo na kurilno sezono in razmislimo tudi o čiščenju cistern za kurilno olie. Podjetje Ekol iz Kranja je s strani ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije registrirano za opravljanje dejavnosti zbiranja in odstranjevanja nevarnih odpadkov. V sklopu dejavnosti podjetja je tudi čiščenje rezervoarjev v industriji in v gospodinjstvih, kar so začeli izvajati leta 2003. Z ustreznimi napravami in strokovnim pri-.«5topom na leto očistijo med 400 in 500 rezervoarjev, S ČišČen)em rezervoarjev za hrambo kurilnega olja preprečimo okvare Črpalke, ma-šenje §ob in filtra ter motnje v delovaniu med kurilno sezono. Naj našteto podkrepimo s konkretnim primerom: na dnu rezervoarja na- stajajo u tudi gorivo v veČini primerov izčrpava pri dnu rezervoarja, s tem tvegamo, da sesalna garnitura posrka goščo v filter in ga zamaši. Strokovnjaki priporočajo čiščenje rezervoarjev na pel do , odvisno od količine porabljenega kurilnega Za čiščenje se je najbolje odločiti pred kurilno sezono, ko je v rezervoarju najmanj kurilnega olja. Postopek čiščenja vključuje pregled sesalne garniture in kontrolo dolžine cev: v čistem!, ter prečrpavanje preostanka goriva s filtracijo, ki odstrani trde delce iz goriva. Zatem se prečrpa usedlina, očisti rezervoar, izčrpa pralna sredstva in kontrolira stanje rezervoarja. Prečiščeno gorivo se vrne v očiščeno cistemo, za prevzeti odpadek vam izdamo evidenčni list, ki vam zagotavlja, da je z nevarnimi odpadki ravnalo podjetje, ki ima vsa potrebna dovoljenja za ravnanje z nevarnimi odpadki. Cena storitve čiščenja rezervoarja, ki sprejme do 3000 litrov kurilnega olja, je ,000 tolarjev, spremeni pa se pri večjih cisternah. S čiščenjem zagotovimo laž* jc nastavitve gorilnika, boljše izgorevanje in manjšo porabo ter zanesljivo delovanje v kurilni sezoni. Storitev čiš- čenja cisterne vam v podjetju Ekol lahko nadgradimo z dostavo kurilnega olja zanesljive kakovosti In po kon- kurenčnili cenahi Pomemben je strokovni razrez cistern Gospodinjstvom, ki so prešla na ogrevanje z zemeljskim plinom, se postavlja vprašanje. kaj s cistenio za kurilno je, ki ie ne zavzema prostor m se je ne da kar enostavno odnesti. V podjetju Ekol smo specializirani za razrez rezervoarjev, tako plastičnih kot kovinski}). Seveda se postavi vprašanje, zakaj je sploh potrebno, da se takega postopka loza to usposobljeni delavci, ko pa je vsepovsod toliko "domačih mojstrov? Naši delavci razrez opravijo z orodjem, ki ne povzroča nevarnega iskrenja, poleg tega se je treba zavedati, da je, kljub temu da e cisterna * ft prazna, v n)e) umazanije, strupenih plinov in ostankov olj. Pred razrezom se odklopimo inštalacije, izčrpamo preostalo in usedline in razmastimo Za v.$e dodatne informacije poktiöle na brezplačni telefon: 080/21-50 ali nam pišite po elektron.ski pošd na naslov: kom e rc ia I a (g) ekol. si. Laze 1 4000 tel.: -►386 4 251 99 22, fax: +$86 4 251 99 25 Spletna stran: www.ekol.sr 'Zbiranje odpadnih motornih olj r zaoijenih odpadkov, odpadkov, odpadnih jedilnih oij in organskih anorgans odpadkov iz kuhinj, Prevozi nevarnih snovi s cisternami Čiščenje rezervoarjev, lovilcev olj in maščob, sanacija galvanskih obratov. Dobava kurilnega olja. 8 Iz naših krajev Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 KRA^j Kaj zanima turiste "V poletnih mesecih je Turistično Informacijski center sredi Kranja obiskalo 1320 tujih turistov, slovenskih obiskovalcev pa 700/' ie povedal Robert Bauman, direktor Zavoda za tu- Življenje v času mamuta rizem Kranj In dodal: "Največ $0 se turisti, od Angležev, na- čas mamutov. Pleme uživa V brezskrbnem življenju, dokler ga ne začnejo ogrožati suša, zveri in celo ših sosedov do Američanov, zanimah za ogled kranjskih znamenitosti, kolesarske poti, turistične kmetije in za informacije, kot na primer, kje so menjalnice, pošta, trgovsk centri, mternet kavarne, turistične agencije. Zanimali so se tudi za izletniške točke v okolici Kranja, vozne rede javnih prevoznih sredstev, rent a car, prenočišča, dobre gostilne, ireditve, povpraševali so tudi po vremenski napovedi. Po pripovedovanju jih je pritegnila prijaznost ljudi, majhnost in risrčnost starega mestnega jedra, navdušeni so bili nad Še vedno dokaj neokrnjeno naravo." V Turistično informacijskem centru je na voljo tudi izposoja koles, za kar so se najbolj zanimali domačini. Do konca avgusta je bilo v izposoji 73 koles. "Med spominki pa so največ kupovali fraklje, glinene sove in pujske ter darilne steklenice," je zaključil Bau-man, Še vedno pa staro mestno jedro Kranja ne premore ličnih tablic na kulturnih spomenikih, na katerih bi obiskovalci dobili nekaj osnovnih informacij o kulturni dediščini. S. K. tuji lovci, ki jim ugrabijo deklice. Sledi maščevanje: nadnje prikličejo prekletstvo ... Ana Hartman kz otvoritve Turistično informacijskega centra, i Foto: Tina Dokl Kokrica • Brezskrbno življenje jamskega Človeka v času mamutov. Otroci pletejo košare iz dračja in pazijo na ogenj. Moški hodijo na lov, ženske skrbijo za skupnost. Pred obedom in po niem se zemlji, nebu in vodi zahvaljujejo za hrano. Med njimi je tudi zdravilka, ki deklici pomaga ublažiti pik žuželke. Dolgo so živeli mimo, a jih vse bolj ogrožajo divje zveri, suša. A ne samo to: ko so se nekoč moški skupaj s poglavarjem odpravili na lov, so na njiliovo ozemlje vdrli tuji lovci, ki so ugrabili deklice, vzeli živalske kože, ki so \ih na soncu, in pokradli vse uporabne stvari. Pleme nad tuje lovce prikliče prekletstvo in se zaradi ogroža- nja neznanega seli na varnejše ozemlje. "A vam obljubljam, da se bodo do prihodnjega leta vrnili nazaj," je takoj po končani igri, uprizorjeni ob Športnem igrišču, zbranim gledal- Brezskrbnega življenja je bilo zaradi suše, divjih zveri in vdora tujega plemena kmalu konec. cem v šali dejala Olga Lom- bar. vodja etnografske prireditve Živlicnje v času mamuta, ki so jo v organizaciji Turističnega društva Kokrica pripravil) ze ccmo icio zapored. "Vsakič odigramo dru- . Prvo leto smo prikazali naselitev plemena, lani smo se posvetih obrednim plesom, letos pa smo nijega mena, ki je povzročil selitev na varnejše ozemlje." je pojasnila. "Z igro, v kateri je tokrat sodelovalo 25 krajanov, skušamo domačine in okoličane spomniti na bogato najdišče ob Cukovem bajer- velikosti v krožišče na Kokri-ci. Kot je pojasnil predsednik |anez Whter, se je zataknilo pri denarju in dovoljenjih. "Na občini so nam dejali, da za letos nimajo predvidenih sredstev za realizacijo naše ideje, a so nam obljubili za prihodnje ju. kjer so leta 1953 izkopali okostje mamuta," je dodala. Turistično društvo je že leto in naložih še, da prido- pred časom predlagalo po- bimo dovoljenje inšpektora- stavitev mamuta v naravni ta za ceste/' je razložil. Komunala Kranj KAM Z ODPADKI, KI VSEBUJEJO AZBEST? v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov pri odlagališču odpadkov Tenetise od meseca ovgusta dalje sprejemamo tudi odpadke, ki vsebujejo azbest. Na odlooolisČu odpadkov TeneMše smo sklodno z zakonskimi zahtevomi uredili posebno polje za odoganje odpadkov, vsebujejo azbest. S tem smo zogotovili odlaganje lovrstniK odpadkov na vnoprej določeno odlogolno polje, ki je vidno ozno-čeno in je nomenjeno izključno odlaganju ozbestniK odpadkov. Obconi Mes'ne občine Kranj ter občin Cerklje, Šenčur, Naklo, Preddvor In Jezersko jmate lako možnost, do s« na okoliv varen način znebite odpadkov, k! vsebu|e|o ozbest. Pri tem i mote več možnosti. Pripeljete in oddote lohko že zoičitene odpadke ali le nezosčitene odpodke. Namreč vsi odpodkt, ki vsebujejo azbest $e morajo pred odlaganjem datt v posebne zolčitne vreče iz več&lojnih materiolov, ki prepreČujelo uhojonje azbestnih v loke n. Vsem imetnikom odpadkov, ki v$ebu|e|o azbest, nudimo možnost, da pri nosem podjetju noroČite prevoz In prevzem odpadkov z mesto, kjer so nastoli. Odpadke sprejemomo tako od Ičnih kot od oravnih oseb. Za vse informacije smo na voljo po telefonu 25 19 640 oh no info^komunola-krani.si. Zbirni center pri odlogalilču odpadkov Tenetise je odprt vsok delovni dan« od ponedeljko do sobote od 7. do 20. ure v poletnem čosu in od 7. do 18. ure v zimskem čosu. Navodila kako rovnatt z odpodki, ki vsebujejo azbest, so predstavljeno ludi na spletnih straneh www, ko m BREZPLAČEN PREVZEM ODPADNIH GUM Od meseca oktobra dalje bomo v zbirrih centrih za ločeno zbiranje odpadkov, odpadne gume sprejemali brezplačno. Gume ne sme o vsebovoti nečistoč In platile. Pres g s § < fl ) f kovanja Preprosto tako, da izpotnjujemo obljube. Naš! načrti so pogumni in drzni, naši koraki trdni in zanesljivi. Z urejenostjo procesov in razvojem na novih področjih zvišujemo vrednost družbe, povečujemo zadovoljstvo delničarjev ter krepimo zaupanje zaposlenih in poslovnih partnerjev. Svoje uspehe vedno delimo s tistimi, ki jih znajo ceniti. Družbe: Sava. d.d. Savatdct>, d.0.0. z zunanldtr^ovinsko mrežo Sava • GT1, d.0.0. Sava Rol, d.0.0. Sava Medica! In storitve, d.0.0. 1 Sav» • Schäfer, d.0,0. I GoM In kamp Bied, d.d. Goir In Parit ftoteli Bled, d.o.o. Te^me 3000, d.d. Terme Radenci» d.0.0. Terme Plul, d.o.o. S^va IP, d.o.o. Sava Nova, d.o.o. Grand Hote! Toplice Bieđ. d.o.o. Terme Lendava, d.d. I Ensa, d.o.o. Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 Mladi 9 Matic avtor leta Sodeloval je na Dijaški oglaševalski sceni Slovenije in komisijo za oblikovanje spletnih strani. Suzana P. Kovačič Lahko bi začeli po 5 Matic Kallenekar je danes zjutraj prestopil prag srednje šole in pozdravil sošolce četrtega letnika Ekonomske gimnazije v Kranju. A jc Matic so kaj drugega, kot le dijak. Le» tos so ga razglasili za oglas* nega avtoria leJa. "Projekt se ravnamo. Lahko je bogat, a je nesrečen, saj nima nikogar, ki mu ziutraj povedal imenuie ska scena Slovenije, na kratko DOSS, in je iz.zi nosti, namenjen slovenskim dijakom. Organizator je bi Srednja Srečka Kosovela Sežana, raz» pisanih je bilo sedem kategorij: televizijski oglas, plakat, splema stran, radijski oglas in druga oglasna sredstva. Za dve kategoriji, še enkrat se ponovita televizijki oglas in plakat, so razpisali temo z naslovom Lepa beseda lepo razložil Ma- n o lepo besedo, "udi nekoga, potrt, ne bomo osre-ili z denarjem, ampak s lažbo, In predvsem lepo be» sedo ... " osvojil kar dvakrat. Matic Kaltenekar piše tudi hitri vodnik Matic je kot najboljSi avtor prepričal komisijo še s spletno stranjo, na kateri je rekla» miiaJ energijsko pijačo Sporting. "A nagrada? Akontacija za udeležbo na Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu prihodnje leto/' je povedal nagrajenec, i je z mentorico in profesorico Natalijo Majes Že v preteklih letih sodeloval na DOSS-u in si prislužil dobre uvrstitve. Lani je bil tretji za želel gledalce oglasni plakat trgovine s ta- ic, ki Si je pnsiužil laskavi naziv za televizijski oglas na razpisano temo. "S tem oglasom sem opomniti, da ni vse. kar je na svetu pomembno, denar oziroma materialne stvari, ampak tudi to, kako s Človekom tU|l. Trenutno mu je največji izziv, poleg maturantskega izleta seveda, pisanje priročni- ka Hitri vodnik - Obli- (html, css, javascript), ki bo izšel konec septembra. "Že pred Šestimi leti sem se začel ukvarjati z obli- ♦ « kovanjem spletnih strani, a sem bil , saj ni na voljo priročnika. Informacije sem dobU le preko Interneta. Potem pa sem kar sam se strani, pa sam, ki ze znanja." , ni zas strani ... Tekst sem pošilja na različne založbe, pri Pasa-deni pa so se odloüli za sodelovanje. Priročnik bo namenjen vsem tistim, ki bodo šele začeli 2 oblikovanjem na prcd- m il. da kljub temu. da . Iz. ziv mu je tudi dobro nareje- a. IZZiv mu )e na srednji žoli. ' hitrostno rolkanje. Id ga trenira 'pri Krani. Balkonske, stopniščne, vrtne SISTEM PABOS U S U konstrukcije Z alti lervami letvami pld$t^eqa lesa Iz alu palica 2 noto dvoriščna vrata 2 avtomatrko ali brez izdelava nadstreškov protivlomna vrata in rešetke lahke kovinske konstrukcije betonski ograjni elementi Marko Zaplotnik, s. p. Gorice 43c, 4204 Golnik Tel.:041/714815 i ^ ^ ^^ .J vas partner pri prevozu lesa y Dve desetletji delovanja podjetja v letu 2007 gozdarsko dejavnostjo sino se v družini Megli^evUi v Strahinju začeli ukvarjati leta 1987. Najprej sta z jo začela oče in mati, nato pa se jima je leta 1992 pridružil še njun sin )ure Meglič. Trenutno zaposlujemo osem delavcev in imamo razpredeno mrežo kooperantov, ki so ieni za ročno dobro opre in strojno sečnjo in s katerimi uspešno sodelujemo. Naši naročniki nam zaupa- . zato smo v desetletjih dejavnost še bolj razširili» danes nas poznajo ne le na Gorenjskem, ampak po vsej Sloveniji in tudi drugod. Največji del odkup- cavlj iglavci, približno 20 odstot- pa odkupimo tudi dovine llstavccv. Naše storitve V podjetju Megales smo specializirani za odkup, posek in prevoz v.seh vrst lesa. Imamo kakovosten vozni park in dve skladišči, na kateri lahko odložimo do 3000 kubičnih metrov hlodovine, Poleg naštetega pa tudi prevzamemo v upravljanje ali Naše bistvene prednosti so: hiter odzivni čas sodobna mehanizacija za prevoz lesa konkurenčne cene ugodni plačilni roki. Partner doma in na tujem Veliko let smo zalagali s hlo- ^^^^ "" ^^^ plačnika, ki se drži dovino samo slovenske ža- dogovorjenih rokov! garske obrate, z vstopom v o uni|o pa smo sodelovanje razširili še na trge sosednjih držav, predvsem Av.slrii? in Italije, povpraševanja sm cm icsu, vse zanimanje pa predstavlja-lesni odpadki in hlodovina listavcev, ki se predela v drva za kurjavo. Želimo si, da bi nam enkrat v prihodnje zakonodaja omogočila, da bi lahko sogospo-darili tudi v državnih gozdovih v Sloveniji, saj bi država z zbiranjem več ponudnikov oziroma izvajalcev lahko iztržila veliko več! Vredni smo vašega zaupanja Visok tržni delež v podjetju Megales dosegamo na odkupu lesa in iz leta v leto bele- žimo vse večjo rast podjetja. d.0.0. ILES TRGOVINA IN TRANSPORT LESA Strahinj 120, 4202 NAKLO Tel.: •h386 (0)4 Z5 76 440, Fax: ^-386 {0)4 25 76 441 CSM -^386 (o) 41 632 344 E-poita: i nfo@ megales .si Soletna stran: m m « ( 10 Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 Po občini enie med raz nicami Franc Kočar iz Britofa pri Kranju hrani vedno originalnih razglednic Maksima Gasparija, zelo pri srcu pa so mu kranjske razglednice. Suzana P. Kovačič Bfitaf - "Razglednice zbiram že vtfč kot 25 let. Najboii pri srcu 550 im kranjske razglednice. pa ludi razglednice okoliških krajev in Gorenjske/' je povedal Franc Kočar, ki to posebno strast v otroških rati raz motivi karja Maksima Gasparija, potem je za to opustil, razgicdnice pa na srečo shranil. Pred četrtletjem se je pridružil Numiz- Razglednica iz leta 1902 maiiCncmu društvu Kranj, ko pa je društvo usahnilo, Kranj iz leta 1660. ker novih in predvsem .... _______ m D!io, se je pn- drutii Numizmatičnemu društvu Slovenije, kjer je dejaven Še danes, Za pregled vseh fasciklov, v so oripin.ilne ra?- je bilo za prve razglednice značilno, da so z motivi poudarjali napredek mesta, kasneje so "svoje" razglednice izdajali tudi kranjski premožni meščani, kot so glednice oštevilčene in lično shranjene, bi morala imeti na voljo vsaj en dan časa. "Vsaka ima svojo zgodbo in jo dokument življenja neke* ga Časa, Že v začetku 20. sto-50 imeli velik smisel za izdajo razglednic, na katere so tiskali zgodovinsko po- di6, Roossi, Focki, Najstarejša kranjska razglednica, ki j hranim, pa je iz leta 1&97 in je bila poslana v Trst,' je povedal Franc in dodal, da so med zbiratelji najbolj cenjene razglednice s Koro.^Ve ter tiste z narodnoprebudnimi osamosvojitve Slovenije leta 1991, Ima rudi 90 odstotkov izdanih razglednic Maksima Gasparija, kar je bilo taloško dognano, "Me pa ža-losin, ker imajo pomembnejša slovenska mesta knjige, v katerih so zbrane stare razglednice, Kranju pa to Se ni uspelo," je dejal sogovornik. ki se zaveda tudi dejstva, da ^ „ , ....... doba elektronskim medijev « ima v strast vse bolj izpodriva klasičen način poŠUjanja pozdravov, Franc Kočar ima še eno ie. Tudi nad premora spet vzel v roke kanja. Tudi sicer najraje Šenčurju bo imel razstavo zbirki tudi novejše razgled- tem se je navdušil v ranih le- tik pred upokojitvijo, leta upodablja motive narave in zanamcem v spomin slika motive kulturne in emolo- membne motive, na primer nice, veliko jih je iz obdobja tih, čopič pa j ^995' '"narava le na učiteljica, " je odgovoril vprašanje, kje se je u61 na razglednic na temo Sokol* sko gibanje in samostojno slikarsko razstavo v dneh od Ške dediščine. V muzeju v 5. do 24. septembra. Tri šole pod eno streho Andreja Pogačnik, direktorica Tehniškega šolskega centra Kranj Ob Sestdesetletnici, ki ste jo ki skupaj predstavljajo te- praznovali lani, ste poslali Tehniški Šolski center Kranj. Kaj vse sle združili pod eno streho? Tehniški šolski center Kranj center na Go- renjskem. ki ga sestavi) tri Šole: - strokovna in poklicna Šola, na kateri izobražujemo v programih elektrotehnike, informatike in mehatronike; - strokovna gimnazija, na kateri iz v a j aino p r ogra m tehniške gimnazije in eno- maturitetni tečaj: es tde set letnic i smo po desetletnem nrlzadcvaniu dobili tudi višjo i izvaja nov višješolski izobraževalni program mehatronike za poklic "inženir/inženirka mehatronike". ok'viru centra de uje tudi d . kjer izvajamo izobraževanja za pridobitev poklic- i ne/strokovnc izobrazbe s t podroqa elektrotehnike, ra-! čunalništva, strojništva in f Ijhko bi rekli, da združuje- « mo temeljne ve]e mzenir-" skih znanosti, kot so elek-nonlka, energetika, računal-5 ništvo in informatika ter I strojništvo in mehatronika. melj gorenjskega gospodarstva z vrhunsko opremo in o, kar .sovpada tudi z našo vizijo: Postafi hočemo šolski centar, ki ho - oblikovanju ustreznih programov praktičnega izobraževanja v delovnem procesu, ki so fleksibilni in nad-gradijivi; nov pristop. Namesto da bi programa Gorenjske, kjer i inženirske rešitve za vsako zahtevo posebej, intc- griramo precizno mehaniko, elektroniko, avtomatsko smo si za enega izmed ciljev zastavili tudi razviti obmo^e Zlatega polja v osrednje izo- - izdelava projektnih in razi- vodenje in informatiko že v izobraževalna skovalnih nalog ter inovacij- osnovni proces načrtovanja. Organizacija v regiji z visoko skih predlogov v povezavi z TSC Kranj je edini na Godnim ka- gospodarstvom; renjskem in eden izmed drom in vrhunsko opremo null mladini in odraslim izobra- ževanja za tchniöxa podro^a, i bodo zagotavljala kakovostno vkljuätev v delo v podjetjih avnost i. - izdelava novih učil; • promocija šol in podjetij, ki imajo možnost vpliva na petih Šolskih centrov v Slo- «•« » ft veniji, KI ponuja nje na področju mehatronike v kar treh zahtevnostnih središče Gorenjske, v ok^ru katerega naj bi pod okriljem Tehniškega Šolskega centra Kranj deloval t\idi Medpodjet- niški izohraževaini center. ra smo pridobili sredstva iz Že pred časom ste omeniH, evropskih socialnih skladov, da bi radi na Gorenjsko pri- to je prenovo izobraževal- Andreja Pogačnik programov m odprtega kurikiüuma; • vrednotenie učnih petence. Nastanek šole pred Šestde- Kov sklede na setimi leti so narekovale potrebe lakrjitnega gospodarstva. Kako se danes povezu- Pred Časom ste vpeljali tudi jete z lokalnim gospodar- nov izobraževalni program stvom in drugimi partnerji v vašem okolju^ Tako v zadnjih letih aktivno sodelujemo z lokalnim gospodarstvom zlasti na področjih oblikovanja učinkovite fleksibilne stnikUire re- stopn)an, m sicer: - triletni program raehatro- operater; m peljali še kakšen nov izobraževalni program s področja višješolskega izobraževanja. Vsekakor. Glede na to, da je v Kranju in njeni okolici nili programov, pripravo e-gradiv, izobraževanje mentorjev v podietiih in vost i: a. 1 poudarila med- • dveletni višješolski Študij- koncentracija IKT industrije narodne projekte in progra- program in da se v razvojnem programu Gorenjske predvideva ''mehatroniko". Kaj omenje- Katere novosti se obetajo v postaviti IKT park Kranj ženi program ponuja dijakom? Gre za relativno novo inter-disciplinamo tehniško disciplino, Grajena je na osnovnih klasičnih vodah strojništva in elektrotehnike z elek- letošnjem letu? letošnjem Šolskem ietu gionalnih koalicij, katerih te- troniko, oplemenitenih s sen- meljnc naloge so: zoriko in sodobnimi znanji - prispevati k hitrejšemu od- računalništva in infonnatike živa nju Šole na potrebe gospodarstva (inovativni kadri); • kakovostno informiranje -gradimo učinkovito tehniško in informacijsko podporo (borza znanja); Najdemo jih tako v elektro, računalniški in drugi industriji kot v medicini, prometu, v naših domovih, v svetu zabave in podobno. Prisotnost m eha tron skih sistemov zahteva drugačen, limo tudi na področju višješolskega izobraževanja mla-bomo na področju poklicne- dim ponuditi module s po-ga in strokovnega izobraževa- dročja informacijsko komu- nja največ pozornosti name- nikadjskih tehnologij, Tako nili uvajanju novih izobraževalnih programov "računalnikar in tehnik mehatronike". Na področju višješolskega izo- a v sodelovanju s partnerji načrtujemo pripravo projekta za nov laboratorij za mehatroniko. Aktivno so- me, ki so namenjeni mladim in s katerimi nadaljujemo v letošnjem letu: - program The Duke of Edinburgs Award International Association • MBPl; koncept programa diti mladim individualen iz- smo ze v letu oddali na MSŠ elaborat ziv in sesto)! 17 i nih področij; prostovoljno o vridot)itvi novega vi^ešoiske- delo, odprava, veščine in re- ga programa informatika. Velik poudarek namenjate tudi mednarodnim pro je k- kreativni špovt; je letos na tekmovanju Zlati kabel" na mednarod- tom in dejavnostim. Kaj na- nem nivoju prejel nagrado delujemo tudi z regijskim Črtujete v tem šolskem letu? za najboljši e Twinning pro- Trenutno največ energije jekt v kategoriji pedagoške razvo)nmi svetom pn pnpra- vi regionalnega razvojnega vlagamo v projekte, za kate- inovacije za srednje šole. Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 11 Ku ltu ra Potujemo z duhom časa Pet premier, tri krstne izvedbe» dva tuja režiserja, odlična igralska ekipa Prešernovega gledališča, gostujoče predstave v okviru abonmajev. O repertoarju prihajajoče sezone sva se pogovarjala z dramaturginio in vodjo umetniškega oddelka Marinko Poštrak. Igor Kavčič Tudi letos listam po izvirno oblikovcini in v duhovitem tonu Titjravnani abonmajski knjižici. Celotna gledališka ekipa predstavljena v maji* cab z duhovitimi napisi, na neki način povezanimi ludi z lelo^njim pr^amom ... " Repertoar na naša osebna izkaznica. In tako kot naše predstave zmeraj znova, na srečo, izvirna, idejno zanimiva in oblikovno inovativna. Ob tem se mi ?di bistveno, da publikacija s predstavitvijo vseh sodelavcev gledališča v idejnem in oblikov nem smislu nekako zajame tudi duha gledališča in hkrati duha aktualne sezone. Tokrat sem se odloČila na izviren način predstaviti nekaj pomembnejših citatov iz dramskih tekstov, ki sem 11. napisa a na na Se majice, odvisno, v kateri predstavi kdo era oziroma kakSno vlogo ima v nažem gledališču. Seveda v duhovitem to7iu/' Kakšen je okvir letošnje sezone, v katerega ste uvrstili pester program predstav, tako po tekstih kot estetikah, značilnih za posamezne režiserje? "Gledališče ima, tako kot vsaka druga umetnost, večnost- no dimenzijo. Ob tem pa gre poudariti, da je gledališče predvsem tudi medij, ki nikakor ne sme 'zanemariti niti problemov, ki se v nekem Času dogajajo. Letošnje predstave temeljijo na prepoznavnih in aktualnih osebnih življenjskih zgodbah, dotikajo se različnih plasti ljudi, tako malega Človeka kot nam ssm. kaj sem, kam grem so vprašanja, na katera bomo odgovarjali v fej sezoni. Na intelektualen, preprost in komičen način." V juniju ste za Klub ljubiteljev Prešernovega gledališča že poskusno uprizorili slovensko ki asi ko. S t miševe Žabe... "Žabt so tako rekoč priprav- ljene za uprizoritev, v do oktobrske premiere pa je na voljo še nekaj Časa predstavo dokončno izpiliti in poskrbeti še za detajle, ki so še kako pomembni za končno celoto. Gre za slovensko kia-s iko, znano, a vendar danes ponovno Se kako aktualno 2mera) znova buri duhove, zato je pričakovanje publike še toliko večje. Prva premiera v letošnjem repertoarju (že 12. septembra) pa bo krstna izvedba družinske mladinske komedije Blazno nsno slami slavne Dcse Muck v režiji Katje n. Gre za preverjeno kombinacijo a\toric D es a Muck - Katja Pegan, ki se je obnesla že v komediji Blazno resno zadeli in tako za najstniško publiko kot za njihove starše. Avtorica je zanimivo knjigo posvetila znanemu slovenskemu fdmskeinu ustvarjalcu Petru Zobcu, ki bo dva diii po premieri na Slovenskem filmskem festivahi v Portorožu prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo." Še ena letošnja je.senska premiera, mednarodna produkcija Nočni azii, ki jo z nemškim režiserjem ustvarjajo igiaJci iz Nemčije, Poljske in Siovenije, je ta trenutek že v zaključni fazi... si bomo v kratkem o Krakom in se neliti, Predstavo, pni del vaj je f>otckal v U tudi za svojo, ki sodi v naš Čas , smo vze-po temati- ji koncept. domcev, migrantov Igralcev treh evropskih narodov bo seveda zanimiva, novembru sledi še ena s dobna angleška drama Podeželju Martina Crimpa, odličnega dramatika, ki je bil pred leti tudi gost na Tednu slo- Marlnka Poštrak, vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča, kot jo srečamo v letošnji repertoar ni knjižici. tekst, psihološka kriminalka, v kateri do zadnjega ne kdo govori resnico samo l^ra." vemo, in Posrečena kombinacija mlade avtorske moči in izkušenega britanskega režiserja nas čaka v drami Zatočišče ... "Na neki način je to tudi rezultat našega spodbujanja mlade dramatike. Če smo pred sedmimi leti tarnali, da nimamo generaciie dramatikov, je Saša Rakef lep primer talenta In dramskih delavnic na Tednu slovenske drame v Kra^iju. lan van den Bosch, ki je lani il delavnice v okviru TSD in bo predstavo tudi režira), najverjetneje pa bo uprizorjena ludi Še v Veliki Britaniji. Tematika je srhljiva zgodba» o skrajnih mejah odnosov med ljudmi, predvsem materjo in ličerjo. Veliko taksnih zgodb zasledimo tudi vsak dan na straneh Črne kronike, (n prav iz teh je med drugim tematiko za dramo Črpala II Torej bo tudi letošnji repertoar izpolnil pričakovanja občinstva, ki se je v zadnjih nekaj letih izoblikovalo v Kranju^ "Vsa ta leta s pomočjo anket spoznavamo našo publiko in ugotavljamo, da si ljudje ne želijo le ce dij, ampak predvsem temih klasičnih, i ali komunikativno duhovi-predstav, zato poskuša- »u vsako leto mo v tem me )e zanimanje srednješolcev in študentov §c vedno mani Se. kot bi pričakovali, Čeprav so predstave vizualni podobi in tema- Iki k Sočasno s priredituami smö'u naši proda/alni u f^anju u petek, soboto in nedeljo priprauHi dneve posebno ugodnih nakupov! 10% ODUSt Samo na šuštarsko nedeljo, 3.9.2006, odorto od 12 ' neaeiK . do 20. ure! Goreryska oblačila, d. d., Bleiiveisova c. 30, Krani 40 Konkurenca Je izziv Mercator ima na Gorenjskem široko razvejano trgovsko mrežo, ki jo bo še dopolnjeval. v trgovski družbi Mercator z zanimanjem spremljajo pritiod novih trgovcev na Gorenjsko. kjer Ima Mercator vodilni tržni delež. Glavna konkurenta sta Spar In Tuš, medtem so se manjše privatne trgovinice v zadnjih letih večinoma zaprle. Mercator ima na Gorenjskem poleg svoje trgovske mreže tudi nekaj franšiznfh trgovin, s katerimi Ima partnerski odnos in so del Mercatorjeve mreže. V zadnjem ietu se je Mercator na Gorenjskem soočil s prihodom diskontnega trgovca. "Na tem segmentu pričakujemo še večjo konkurenco, vendar bomo tudi ml odpirali svoje diskonte Hural. Vse večja konkurenca nam predstavlja izziv, saj z rezultati dokazujemo, da smo na pravi poti," ugotavlja MIha Sekne, namestnik izvršnega direktorja maloprodaje v Mercatorju in direktor maloprodajnega območja, ki sega od širšega območja Kranja pa vse do Trzina. "Kakovost in urejenost Mercatorjevlh trgovin sta naš razpoznavni znak, ki nam ga pripisuje tudi naš zvesti potrošnik. Veseli smo pohval In tudi pritožb, ki nam pomagajo odpraviti nehotene napake," pravi Sekne in dodaja, da Mercator na slovenskem trgu prednjači tudi v trženju. To dokazujejo vedno nove ideje In novi pristopi, tako Mercatorjeva zadnja poteza z M telefonijo. MIha Sekne ercator r Gorenjska y Banka Ranka d poMabont Stara cesta 25b, tel.: 236-30-49 MüHe: Müller osrečuje ...... GOSPODINJSTVO MULTIMEDIIA PON • SOB 8 30 . 20 00. NEOCLJA. ZAPRTO Tel: 04/28)8-900 tM mjm RNA MlsM ŽEPNA KNJIGA Best UČILA ^ rt a KOLESA NAKAMURA, GENESIS in SCOTT 'i . Složen Slowatch Kranl Supernova ik Glavni trg 21 '^tHfi ćOif: IA Kr^fU NC Stiff^^fftHi Dua njena redna stranka. Pred novim letom, ko se je bilo treba lepše urediti, smo bile ženske pripravljene čakati v tujini," je ure, da smo prišle na vrsto predstavljate, kako je mode» ... Pa ne pozabite je povpra- lu pobarvala lase na zeleno šali o njeni pesniški zbirki.' pred mnogimi desetletji? in ne» "Barve za fantazijske frizure sem dobili a 2 barvnim krep papirjem, ker v tistih Časih ni bilo na voljo materiala, kot je danes. To so büa 60, leta prejšnjega sloletja." je povedala. sem odprla nekaj let po dru- "Delala sem z veliko truda, barvala pramena in uporabljala krtačo. Na Brdu pri Kranju je frizirala tudi Jovanko, soprogo nekdanjega jugoslovanskega predsednika |osipa Broza Tita: "fovanka me je priporočila svetovno znanemu frizerju Aleksandru v Pa» rizu in k njemu sem zares odšla v uk za deset dni, " se spominja Meri Primožič. Na strokovnih frizerskih popotovanjih po svetu je obiskovala muzeje, v New Yorku a pogovor z kdanjo stranko Meri Primožič je vzbudil toliko radovednosti, da smo i o. zares )e januarja e-los dopolnila 82. let, izgleda odlično. " gl svelovni vojni, na)prei sem delala v Stražišču, potem na Zlatem volje in ljubezni. Imela sem veliko pomočnic, tudi po se- u, zaanja selitev pa je bila v staio mestno jedro Kranja, kjer smo kupili hišo," je uvodoma razložila. Pred obrtni sem jih blizu 2.0 in vse so bile do» bre in se )e na i izšolala za frizer- mojstnce frizerskega poklica. Danes so lo že upokojenke in z nekaterimi SP še srećuiemBila ip je oua na operni Smeje je dodala, da so se tudi zabavali radi in da v tem pogledu niso bili čisto nič drugačni, kot je današnja mladina. "Če bi še enkrat izbirala, bi bila frizerka, čisto zares pa bi zraven študirala umetnost," je poudarila iskriva sogovornica. Na lem mestu se odpre novo poglavje njene življenjske zgodbe: "Se preden sem se upokojila. sem na večemj tečaj na Akademijo za likovno umemost, kjer sem imela ko, a s tem izobraževanja Še med prvimi v Kranju, ki je čudovita mentorja, Sava Sov- reta in Dragico Ćadež/' Gne- e glino, na kateri j dabljala človeške obraze, slikala je in doslej je imela 15 sa mos toj n ih raz sta v. "Ob upokojitvi, stara sem bila 70 , nisem obmirovala, Naj- življenjska preizkušnja je bila izguba hčerke in sina. Takrat sem kar Čez noč začela pisati pesmi," je povedala gospa Meri. Leta 1991 je izšla njena zbirka Na strminah večera, pesnica Neža Maurer je v spremni besedi napisala: "Velika moč je, da Človek svojo zlo usodi pozlati, Prebiram pesmi Meri Primožič in čutim: Da, nekaj takega lahko trdimo za njo in njene pesmi."' Leta 1994 je izšla njena druga zbirka Nabiram barve sreče. 2003 pa pesniška zbirka Spoznanja. "'Imam Še hčerko, štiri vnuke, šdri pravnu ke in ljubečega moža. Vse to me bodri in danes lahko rečem, da sem kljub hudim preizkušnjam srečen človek," je zaključila Meri Primožič. Privoščite sebi v se Družinsko podjetje Bis, d. o. o., (Beauty Image Style) je zastopnik vrhunskih kozmetičnih blagovnih znamk Marbert, Matis, Alessandro in RVB. Naredite nekaj dobrega zase tudi v njihovem Beauty centru Matis v Kranju, od septembra pa tudi v SPA NATURA centru v Domžalah. "Sem zagovornica zdravega in kvalitetnega načina živ- enja in vse. Kar ponujamo domačemu trgu, je vrhunske kakovosti. Naša prizadevanja so usmerjena v to, da poskušamo zadržati mladostni videz kože z vrhunsko tehnologijo postopkov, proizvodov in aparaturami, brez kirurškega noža," je povedala Anka 2e-leznik, ki je pred 15 leti skupaj z možem ustanovila družinsko podjetje BIS, d. o. o., v Kranju. Najprej so pridobili zaupanje znane blagovne znamke Marbert, Želez ni kova pravi, da gre to pripisati dobrim referencam, ki sta jih z možem pridobila v preteklosti na odgovornih delovnih mestih. "Ključen je bil začelck in ko sva se dokazala z Marber-tom, z izdelki tega podjetja zalagamo parfumcrije, so se odprla vrala tudi drugih uglednih profesionalni kozmetičnih podjetij, kot so Matis, Paris, RVB iz Bolog-ne in nemški Alessandro,"' je povedala sogovornica. NaSe podjetje .se ukvarja predvsem z distribuci)0 vrhunske kozmetike po Slo-veniii. imamo zelo kvalile- ten izobraževalni center, pa tudi uspešen kozmetični salon Beauty ccntcr MA- TIS, ki dela na vrhunski ravni in že 12 svojo par-fumerijo Amica v starem delu Škofje Loke. "Za uspešno prodajo vrhunske kozmetike in uče- čvrsto nje vrhunskih negovalnih postopkov moramo bili visoko specializirani. Prevedli in uredili smo veliko priročnikov, ki so lemeij našega izobraževanja za kozmetičarke. maserje, pedikerje, manikerjc in prodajalke v boljših parfumerijah po i. Postavili smo team strokovnjakov, sama nadziram delo, tudi poučujem in se nenehno tudi izobražujem. Skupaj hodimo na seminarje v tujino, saj to od nas zahtevajo In nam tudi omogočajo podjetja, ki jih zastopamo. Vrhunska kozmetika ali dermokoz-metika je v zadnjih letih izredno napredovala, naj vam samo za primer navedem odkritje gena Petra Pana, s katerim lahko uspešno zavremo proces staranja na i. To je le ena izmed novosti, med njimi je še nekaj bistvenih itij, ki dajejo pečat sodobni vrhunski kozmetiki, zato lahko govorimo o naravnem II obraza. S to zasnovo bodo na voljo postopki m- »di ORG (zlata li- a) vodilnega italiianske-ga podjetja RVB. MATIS prihaja z linijo REPONSE CORRECTIVE, za zmanjševanje in glajenje gub, za m napeto daj pa je na trgu REPONS E VITALITE linija za gladko in lepo polt, saj po posebni dodaja energijo, poveča vlažnost in daje popolno zaščito koži, saj uničuje molekule ozona. Usmeritev našega podjetja je ponuditi popoln know-how kozmetičnim, wellness ter salonom za mani-kuro In pedikuro ter se širili na področju vrhunskih storitev." je povedala Želez-nikova, sicer diplomirana fizioterapevtka, kozmetičarka, tui-na terapevt in ekono- Družinskemu podjetju BIS, o he hčerka Mate- ja in sin Mare z ženo Matejo. je uspelo pridobiti državno verificiran certifikat za izvajalca nacionalne poklicne kvalifikacije - manikerja, ' Bila sem pobudnica tega poklica v Sloveniji in danes imamo uraano priznano šolo, kar našim kandidatom omogoča, da pridobijo poklic po skrajšani poti in se z malo iznajdljivosti lahko podajo na pot samostojnega podjetništva,"" je povedala Anka Železnik. Letos so že izdali 18 certifikatov za poklic manikerja in od tega je že nastalo nekaj uspešnih podjetnikov, kar nas zelo veseli. Železnikova je ob tem poudarila, da je nemška blagovna znamka Alessandro za cel korak pred drugimi podjetji na področju ohranjanja zdravja noh- , ter tehnik nanosa in kvalitete in načina utrjevanja gela. Storitev oblikovanja in izdelave nohtov z gel tehniko in s Šablono po sistemu Alessandro ter mani- kuro Nail S pa Alessandro pa vam nudijo tudi v njihovem Beauty centru Matis na Orehku pri Kranju..Poleg tega so vam v tem centru na voljo tudi nega obraza, ne-kirurški liftingi, THAY in SPA programi za telo, pedi-kura, permanentni make up in Učenja za vse priložnosti ler anticelulitni in shujševalni programi. "Naše znanje nam odpira vizijo, " je eno glavnih načel. ki se jih držijo v družinskem podjetju Bis, d. o. o. In ker jih novi izzivi in cilji ženejo naprej v septembru odpirajo nov salon SPA TURA - za nekirurški ting obraza. THAY masaže in oblikovanje nohtov v Anka Železnik 4 ♦ /v-:'. r i< t f BssiAy center MATIS^Opit vsdk flao od 8 20 ure . Za razne priložnosti tyđ1 v soöoto. t©lofor> 01/287 22 33, W/287 22 22, ,SPA NATURA vsak ddnod 8, -20. ure. Za fözna Driiožnosti tudi V9oboto ^ Koimetjcni salon Metjs, Ljubljanska c. 4000 Kran; 9-mail: info^bis sf. 14 Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 Koledar prireditev Prireditve GLAVNI TRG. PRI VODNJAKU 2. SEPT. MEO 8.00 13.00 URO Dan slovenske ljudske glasbe • senčen) PREŠERNOV GAJ V KRANJU 8. SEPT. OB 16. u«i Pfosidvd v spomin na bazoviške žrtve GLAVNI TRC. PRI VODNJAKU 9. SgPT. M£D 8.00 IN 13.00 URO Dan gobjih jedi • semenj GLAVNI TRG, PRI VODNJAKU 16. SEPT. MEO S.OO (N I3.OO UftO Dan kmetov in izdelkov $ kmetij • semenj GLAVNI TRC, PRI VODNJAKU 23. SEPT. MEO 8.00 IN 13.00 URO Semenj ob dnevu lunima GLAVN* TRG, PRI VODNJAKU 30. SEPT. MEO 8.00 iN I3.OO URO Jesen IS ki semenj KOKRICA September Lićkanje koruze • prikaz starih ljudskih obidaiev Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ u. sept. ob 19.30 d. Muck. BLAZNO RESNO SLAVNI OO II. 00 23. SEPTEMBRA VPIS ABONMAJA. Gledališke $1 pridržuje pravico do spremembe programa bil pripravljen 20. S. 2006. J« Razstave FINŽCARJA September stalna razstava Življenje In delo pisatelja Prana Šaleškega Flnžgarja VRBA, ROJSTNA HISA DR. FRANCETA PRESERNA, MESTNA H IS A September • stalna etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem - stalna arheološka razstava Železna nit • razstava "in civitate CKreinburch" • 750 let mesta Kranja, odprto do sredine septembra 21. sept. OB 19.00 uri • odprtje retrospektivne razstave akad. slikarja Franceta Slane. (na ogled tudi v galerijah Zavarovalnice Triglav, Elektra Gorenjska In Galeriji Prešernovih nagrajencev) - napoved arheoioike razstave Zlata doba Katmja, odprtje kon ec septembra PREŠERNOVA HISA September • stalna razstava dr. France Prešeren • Življenje In delo • dokumentarna zgodovinska razstava Zgodovinskega arhiva, €nota za Gorenjsko, Podjetništvo v Kranju od leta 1918 do nacionalizacije, leta 1948 • retrospektivna razstava akad. slikarja Franceta Slane PLANŠARSKi MUZEJ V STARI FUŽINI September razstava o zgodovini planšarstva v Bohinju DOSLOVCE, ROJSTNA HIŠA FRANA SALEŽKECA Izleti PROGRAM PD ISKRA KRANJ September 02. sept. • Srečanje slovensVIh planincev 09,-10. sepL - Hoch kon Ig 16. sept. • Mangan 24. sept, • Mišelj vrh 30. sept. • Vogli, Siatna, Kreda PROGRAM PD KRANJ 17, SEPT. OB 17.00 UR) pesniški večer z gostom Kajetanom Kovičem, srečanje bo vodil Jaka Košir DOM NA KREDARICI Seftember fotografska razstava Mejnik slovenskega alpinizma • 30 let prvega vzpona na osemt September 2. sept. • Velika in Mala planina 10- sept. • Srečanje na Tromeji 16. sept, • Debela peč 30. sept. • Vnaia KASAŠKE DIRKE NA HIPODROMU NA BRDU PRI KRANJU 3. SEPTEMBER OB i4. URI _ ^ 1 Proslave Proslava v spomin na Bazoviške žrtve 8. SEPTEMBER 08 16 URI V PRESERNOVEM CA|U V KRANIU jcid \ kozmetika am Letence 4a, Golnik, tetefon: 04/ 256 14 10, 031 522 844 Kozmetična nega, nega s kisficom, Učenje, limfna drenaža, depllacija, pedfkura ny. popuđt đ tem agiaaom de 3C. 9. 2CC6 Upognjenih ...öa sc dobijo športno ukrivljena korekcijska stekla v moji dioptriji, mi jc bilo takoj jasno: Ta so moja I Sports by Rupp + Hubrach. Oster pogled od roba do roba brez kompromisov! Vodopivćeva 10, r>a Mohorjevem klancu v Kranju tel.: 04/236 66 56 Jasno, v optiki Monokel. rupD und hubwh sončna In korekcijska očala ^nt pregledi za očala in kontaktne leče vrhunski servis In popravila očal dn- ,ska nbe. prelet bo taniu orne- cad za :iie bo \tomis- iteto. S a za pre- Bošlian [radbosla Isaina-avtu. Y JK^ za»" Li r^^^^'T t ' ki bodo, ce Uü- če names .gov zmet^e Kranjčani berite svoj regional! V časopis \ Gorenjski Glas Zi naročnine pokličite 04 2014241 ali piiite na t]arocnuie@g*gJas.si Kranjski glas, petek, i. septembra 2006 15 Zanimivosti Turnir v ulični košarki 2006 Suzana P. Kovačič Premantura • Sredi poletja je že Četrto leto zapored v Kranjskem kampu v Pre-manturi pri Puli potekal turnir trojk. "Vsako leto je udeležba boljša, tudi s pomočjo medijskega pokrovitelja Časopisa Gorenjski glas se je letos prijavilo kar er\ajst ekip. Gorenjski glas se je izkazal z lepo gesto, saj je zvestim bralcem oziroma potencialnim udeležencem turnirja podaril tudi nagrade," je v imenu udeležencev povedal Luka Melihen. Turnir se je začel na sončno soboto v skladu s pregovorom "Rana ura, zlata ura." Ekipe so razdelili v dve skupini, jer so v ogrevalnem delu polfi- igrali vsak z vsakim. nale, ki se je začelo dan, sta se uvrstili prvi dve ekipi iz posamezne skupine. "V prvi tekmi polfinala sta se pomerili ekipi ŠD Trzin In Kranjski kamp, v drugi pa Ljubljančani Mrzli ter Mladi Kranjci. Sledilo je metanje trojk in zabijanje, kjer je letos Trzinčan Matjaž Erčulj slavil dvakrat ter pobral obe nagradi, ki ju je prispeval Gorenjski glas. V tekmi za tretje mesto so zmagali Mladi Kranjci» fmale pa se je po vročem boju končal v korist Mrzlih," je dogajanje opisal Melihen ter na kratko povzel: "Nepozabno je biio tudi slavje, ki je sledilo Športnemu dnevu." Brez prikljucnine. Brez časovne vezave . t /i. ^ i 4 M « k v- ., i v Kranju po optičnem omrežju. www.T-2.net 059 000 000 scstaml f.kaun krautca &porta poletni hesec ŠPORm vadftelj KBa jnoftK VWJEN oelčfsa Traäkf MHJ^ uoccl vooa put TBMA PLOSKEV 2A0Sm- UEHU rtiistm E}U STANJE emu houc nka 70 as£cedw majhna kfloguca swftkov PAH ZA smi^i cuvno mesto slovaške bei.qjski sukar /JAKS) KßELXASI OKUS VIHA PCtE&SEO-NKPZi (FRAKI) P£VEC pcst>1ea htter tek rro svetna fukma QjUfTKA kovina nSATEU fleming država vzđa iffrötSü IFTUfC lastxo* ročni chl kavjn&k potna kajhja 6 OAŽAVA VAZU, NEKDANJI slak NAS cmuA IMIiAf staft slovan RAZMERJE R06£fn iAN oskar tbche 10 NMVI&I viwv mnčLn oSSiA olatma IZALQ 9 2enska2 dolom lasu nemski avtq hrva&ka pokrjjma kahtwtor SVETLO ANOl£»Q nvo 11 stsplu vafisa Oft PSA* tgjics PEROCI SHUAN fnaukN rmbmlka IRSK? 2 VZDEVEK flaoka POLIČA mubja 5 uvslman SKAVeU 21ia(äa PRf iahu 2 3 9 SMma,2A samaau 12 4 5 10 11 Nagradna križardca Gorenjski Clas Connjski gl», tf. 0. Ov Krai^, Zoi^iwa u Kcd 1,4000 Kranj T«lefon:^04/201 4210, teMiis-.mm U. www.gofeniskigbsii GorenJsM glas za vas befe^ fas. V dobrem in slabem. V in ijlosli. Gof en|5kj glas ogledalo, v katefcm se v ^ i ^ k Prvi Glasek Gorenjske Radio Triglav bo tudi fetos organiziral prireditev Prvi Glasek Coreniske 2006. Tokrat bo potekala 28. oktobra, ave organizatorji pa §e do 10. septembra zbirajo mfadfh glasbenih talentov, starih od pet do stirinajst let. zmed prijavljenih bodo tiste, kt se bodo predstavili na prireditvi, izbrali na avdiciji U. P, Živahen vikend v Žirovnici Ta konec tedna bodo v Žirovnici v sklopu Veselih dni tudi dobri koncerti. Će je nocojšnji večer namenjen mladini, ki se bo po 20. uri zabavala na koncertu Kingstonov In predskupine Day Out, pa bodo jutri po 19. uri na veselici z ansamblom Lojzeta Slaka na svoj račun prišli e- predvsem starejši. V nedeljo bodo na parceli niškega kluba Stol pod ßreznico po 16. uri za dobro vzdušje med otroki skrbeli Čuki, ki bodo dve uri kasneje Igrali Še na tamkajšnji veselici. A. H. Bogomolka in kelnarce Na POP TV v ponedeljek ob 20. uri prihaja nova, peta sezona izjemno priljubljene humoristične nanizanke Naša mala klinika. Zvrstilo se bo 16 novih epizod z zanimivimi zapleti, prigodami med že znanimi junaki^ kliniko pa bodo obiskali tudi Številni znani gostje. V peti sezoni bodo na Naši mali kliniki nastopile tudi kelnar'ce (po izboru, na katerega se je prijavilo rekordno število deklet. je bilo izbranih le nekaj srečnic. Šef kelnar'c bo ]os Zalokar, ki bo med novo sezono poskrbel, da bo v kantini potekalo vse v najlepšem redu) in nov lik dr. Bogo Moljka, ki ga bo vse do konca nove sezone Igral )aša jamnik. Nova sezona je nastala izpod perestreh scenaristov • Marka Pokorna, Roka Vilčnika In Branka Durića -Dura. ki je hkrati tudi režiser pril)ubliene serije. A. B. IN KTIVNI V naslednjem tednu bo na televizijah POP TV in Kanal A veliko novih nadaljevanj nanizank, ki ste jih lahko gledali že v prejšnjih sezonah. J3 Nina Valant račun prišli ljubitelji Razočaranih gospodinj, ki bodo razkrivale skrivnosti 2 ulice avno danes zvečer Wisteria Lane, kjer sc za si lahko na^POP lično opremljenimi hišami TV ob 20. uri ogle- skrivajo pohlep, maščevanje, laži,- spletke in celo umor. date enega od jesenskih filyiskih pn/encev. petkovo akcijo John pripravljen na skupno Lara Croft: Tomb Raider • zi» Ste vedeli, da je lepi vrtnar življenje z Gabriele in belka življenja. Glavno ju- otrokom? To in še več lahko nakinjo bo upodobila trenut- J5premljate vsak ponedeljek no najlepša mamica Holl;^- ob 20.55 ^ sezoni Razočaranih gospodinj. Takoj za gospodinjami se Brez sledu, ki bo spremljala boste preselili na Skrivnost- ekipo newyorSkih detektivov, ni otok, ki skupaj s svojimi Ker so nedelje ponavadi re- junaki §€ vedno skriva zenirane za dobra nedeljska neštete skrivnosti, ki se bodo kosila, ne zamudite novih počasi odkrivale v tej sezoni. svooda Angelina lolie. Po mu vas čaka nova rmiizartka receptov in gur- V ,00, na manskih pojedin v oddaji programu Kanal A čakajo lamle: Potepanje po llallji. iistvarjalci oddaje E+, ki Znani kuharski mojster bodo v tej sezoni Se bolj lamie Oliver bo odpotoval v zabavni, atraktivni, mladosl- Italijo, s svojim kombijem ni, z novimi voditelji, pre- prevozil to Čudovito deželo, novljeno sceno in popolnoma brez dlake na jeziicu. Pet- spoznaval nove ljudi iii seveda nove kuharske veščine. a na Kanalu A so letošnjo jamie bo za vas kuhal vsako sezono rezervirani za smeh nedeljo ob 18,20. že nocoj ob 20.00 se nasmej- V ponedeljek, 4. septem- te gledanju komedije bra, ob 20.55 boste na svoj Ženskarji. Slovenski resničnostni šov Dirkal boste lahko prvič spremljali na Kanalu A že v sredo ob 20. uri. Ji > predstavitvami kandidatov in celo- i ft Zavodom RS za transfuzij- li smo o tem, ali spadajo gu odpeljala žc enega in če bi sko medicino in Rdečim kri- Domžale še na Gorenjsko ali imela možnost, žem Slovenije organizatorji ne, kako so jih Se istega dne vse popoldne. Šova izpeljali celo krvodajal- nekaj ur prej presenetili s te- Predstavili so nam sko akcijo. V torek so sedmo stom o cest nop rometnih uradno himno Dirke!, tnega resničnost- ^i^o povabili na zadjijo, a po predpisih, kjer naj bi pri izbi- izvafa skupina T-Sel. Gre za nega šova smo se svoje tudi uvodno predstavi- ri vprašanj veliko vlogo igrala skladbo Idealna linija, nav- sooČaU vse poletne tev Dirke!, ki se bo televizij- sreča, ter navijali za svoje dih za skladbo je skupina na- dni. Maja so med številnimi skim gledalcem predstavila predstavnike na medijski sla v slovenskem avtomobili- povabili na razgovor 140 ptvič Že V sredo. 6. Septem- dirki. Glasovca, fotograf Go- stičnem undergroundu, kjer kandidatov, žirija jih je izbra- bra. razd Kavčič In telinični sode- so adrenalina , v cemeK pa samo še 12. Šest fantov in V Logatcu smo se prepri- lavec Boštjan juvan sta se do- tako n 1 vozni KI s imenovanim "drifta- o 11 bro odrezala in se uvrstila njem" in drugimi dirkaškimi šest deklet V drugi polosici datov, med katerimi je kar med deseterico. Seveda sta elementi dvigovali srčni avgusta so v sodelovanju z precej Gorenjcev, razpravlja- po prvem petminutnem kro- i;trip sebi in gledalcem. o > s O Kandidat Klemen Crašič« Pravijo mu oČe kandidatov in ")a pa sej bo boljš. Samo da ne gre dež/' direktor oddelka za kandidatk. Ker je odrasel, starejši ali modrejši? Bomo videli, odnose z javnostmi pri PR Obratu, Tomaž Natlačen (levo). > N g U v { ....... - Od 140 na potem na 12. Kdo bo končni zmagovalec? Kdo bo boljši? /Foto CM3rd Ka.fi^ NOD Veselo v novo šolsko leto z Romano Krajnčan v nedeljo ob i6. url na terasi pred hotelom Bor v Pred- Na drugi dan devetega meseca, pravzaprav noč, se na male zaslone vrača Peter dvoru pripravljajo prireditev Veselo v novo Šolsko leto, je namenjena otrokom in staršem. Zelo veseli je bodo pr- ♦ ♦ ♦ ♦ voSolčkI, saj prav njih čaka Še posebno presenečenje, Poles 2 oddajo Nikoli ob de- nagrada, pesmice Romane Krajnčan, ki jih bodo lahko setih. V prvi jesenski oddaji odnesli domov, za spomin. Obeta se pestra glasbena bo gostil enkratno vokalno prireditev, ki bo polna doživetij, saj bo mlade obiskovalce ekstazo Perpetuum jazzile, prišel pozdravit tudi strašni Bedanec. A. B. • • • ^ edini slovenski jazzovski £ zbor. Ne bo manjkala tudi | nova starleta in tudi najbolj o kakovostna video ponudba ^ pri nas. Vpadii bodo pa tudi na tonsko vajo tik pred certom Slddharte In pri prispevek. A kon- B. Kultni bend z naslovnice Zadnji Laibachov koncert, v sklopu turneje v podporo njihovemu studijskemu albumu "WAT" (2003) - "We Are Time", se je zgodil na Kamfestu, kl je trajal od 13, pa do 26. avgusta in navdušil Številne že stare, pa tudi nove znance in ljubitelje tovrstnih prireditev. A. B. PETEK 1.9.2006 03 KULTURA Zbirka Nova slovenska knjiga v jesen vstopa bogatejša za tri pesniške zbirke in dve prozni de I. Igor Kavčič Rejc. Avtorica je zelo ekonomična v potrošnji besed, njene tri-, štirivrstiČnice na prvi po- vojo četrto pesnižko gled napeljujejo na haikuje, zbirko (te dni ie izšb kar pa njene pesmi vendarle tudi njegova prva sli» kanica ruso. Pri pisanju jo vodijo ob-pesmic zd fu6d in razpoloženja, kalc^ia otroke) je pripravil jo prevevajo, kadar si pesmi za- Miklavž Komdj, po stroki sker pisuje. Gre za poezijo, ki na doktor umetnostne zgodovine. nela naÖn lovi ravnotežje med Naslov Hipodrom prina^ izbor pesmi, za katere avtor snov zajema iz vsakdanjega življe- nebom in zemljo. Znano ime med literarnimi ustvarjalci je nedvomno Janez , antiäie zgodovine, mitolo- Kajzer, avtor treh romanov, gije, umetnostne zgodovine, fehknjigkratldhzgodbinraz- poigrava se z mislimi drugili ličnihpublidsüäiihdel.Tokrat pesnikov... Urednikin prevaja- se po dvajsedh letih spet pred- Svoja dela so ob urednici Neli Malečkar predstavili avtor}! lec, Avstrijec iz Salzbu^ Lud- stavlja s kratkimi zgodbami- (od leve): Miklavž Komelj, Vladimira Rejc, Vladimir P. Ste- Naslov Skrivno oko v sebi skri- fsnec, |anez Kajzer in Ludwig Hartinger. va dvanajst zgodb, Id jih je av- Hig Hartings-, zadnja teta pravi ambasador slovenske kulture, med dnigim je sodeloval tor uvrstil v tri tematske sklope, valca Rz^dovana jeiika dobiJa dovska skupnost, ki je dotlej prizasnovi monografije Ikarjev saj je hkisti tudi njihov skupni tudi novo podobo^ je roman bila v prekmurski prestolnici stn. ki ie izšla ob stolebiid imenovalec. Če nas v pivem Vladimirja P. Štcfaneca z na- uspešna In spoštovana. "Da- stva Srečka Kosovela, se prvič sklopu pisec vrača v čas sodali- slovom Republika jutranje rose. nes je v Murski Soboti za judi kot pesnik v slovenščni preizkusa v zbirki Ostrina hiik. Slo- stične resničnosti in se drugi dc^ja po slovenski osamosvo- Avtor nas popolje v Mursko ostalo le 5e zapuščeno pokopa-Soboto v čas po koncu i. ližče in nekaj najlepših stavb v oni," je venščine se je naučiJ s sloven- jitvi, je zadnja ^odba brezčas» svetovne vojne. Ta del Sloveni- mestu, Id so sko poezijo. Gre za nekakšen tia. Zgodbe so med seboj vse- je je bil v letih 1918-19 poln po- povedal Šteftinec in dodal, da je pesniški dnevnik, ki ga je avtor binsko in slogovno različne, na liti6iih preobratov, menda se to roman o značilni usodi do- ustvarjalmedleti 2001 in 2005 bralca učinkujejo z nepričako- je v samo desetih mesedh za- veka, ki je v nekem okolju dm- med svojimi pohajanji po Kra- vaniini preobrati ter presenct- menjalo prav toliko različnih gačen in se nanj zgrnejo vse su. Pesmi, ki se vrstijo po kro- Ijivimi kond, odlika pa je tudi oblasti. A ne ^e zgolj za zgo- riakopkJene n^ativne ener^je nološkem zapored ju dopoln ju- avtorjevo humomo in ironiäio dovinski roman, Štefaneca je večinskega prebivalstva, Judov- namreč k pisanju spodbudilo sko izročilo, slovenska zgodo- dejstvo, da je v tistih letih s tega vina, erotika, ljudska mistika in etnično zelo raznolikega ob- o Še mnogo čem je moč prebi- močja tako rekoč izginila ju- rati v Republiki jutranje rose. jejo tijegove duhovite majhne obravnavanje tem. ki se jih risbice. Razgaijei\a bližina je teva. druga pesniška zbirka novinar- Zadnja novost zbirke, ki je ke in publicistke Vladimire pod skrbnini očesom obliko- PETEK, 8. SEPTEMBER, 18 tn A 4A ANGEE ATOMIK HARMONIK BOHEM ČUKI DA PHENOMENA DOMEN KUMER EVA MOŠKON 4 PLAY KOCKA NATALIJA VERBOTEN in spremljevalna skupina ALLEGRO NEXYS NINA NINA PUŠLAR NUDE POLUX ROBERT KRESLIN SANJA SAŠA LENDERO SERGEJA SUPERNOVA TANJA ŽAGAR DJ BOMBA in DJ LUCIANO PARKIRIŠČE VRTNEGA CENTRA SLOGA ZA MERCATOR CENTROM KRANJ pRDin 9Q.3 /9M.M vstop prost www.vzdjemna.si VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. (( 080 20 60 VISOKO Musica viva gosti Američane Mešani pev$kl zbor Musica viva s Primskovega pri Kranju bo pod vodstvom zborovodje Simone KoŠak na celovečernem koncertu jutri, v soboto, 2. septembra, v Domu krajanov na Visokem nastopil v družbi MoSkega pevskega zbora Newport & District, !ki prihaja Iz ZDA. Vodi ga zborovodja ]ohn Naylor I. K. RADOVgiCA Radovljica in njeni kulturni spomeniki Danes zvečer, ob 18. url bo v galeriji Avla Občine Radovljica odprtje fotografske razstave 2 naslovom Radovljica in njeni kulturni spomeniki v štirih ietnih Čoiih. Razstava je pripravljena v sodelovanju s Fotografskim društvom Radovljica in sodi v sklop praznovanj 250-fetnice rojstva A, T. Linharta. Fotografije bodo na ogled postavili: Šte^n Žemva, NIko Rupel, Matjaž Klemene, Marija Ana Clobočnik, Justin Zorko» Janez Resman, tvan Pipan, Benjamin Vrankar in Anica Solar. Razstava bo do konca septembra na ogled ob ponedeljkih» torkih m četrtkih od 8. do '>6. ure ob sredah do 17. ure in ob petkih do n. ure. I. K. Kranj Dve avtorici v Elektri Do 23. septembra bo v Galeriji Elektra (Avla podjetja Elektro Gorenjska) v Kranju na ogled razstava slik avtoric Bernarde Vodnik in Ancte Zagor^ek. Slednja, po rodu iz Celja slika že Šest let, njeni najljubši motivi pa so narava, rože» akti in abstrakcije. Prav Zagor$kova je pred dvema letoma za slikanje navdušila tudi Vodnikovo, ki najraje ustvarja abstraktne barvne kompozicije s pridihom realizma. Razstava je prodajna. I. K. Kran) Tu $ kova instalacija v Avstriji jutri, v soboto. 2. septembra, bodo na gradu Heft blizu kraja Huettenberg na avstrijskem Koroškem odprli mednarodni likovni Biennale Austria. Na bienalu sodeluje 67 umetnikov iz 21 držav, med njimi kot edir^i iz Slovenije Kranjčan, akademski slikar Vinko TuSek. Teden dni bo na ogled njegovo delo v mešani tehniki, z naslovom Moji geni (glej slika), t. K. Domžale Etno rock fešta je tu Danes ob 17. uri se bo v središču Domžal začelo že tradiclonalrto popočitniSko etno rockovsko rajanje. Etno rock festival, ki bo tokrat doživel deseto izvedbo, bo tokrat gostil skupine Ante upedanten banda, Kontra» bant. Bellst food in Orlek, odprl pa ga bo Tamburaški orkester Vrhpolje. Etno rock požar bodo med odmori netili fantje iz Možkega gasilskega zbora Smihet pri Novem mestu, ki bodo peli tako ljudske kot borbene. Z dežjem je menda dogovorjeno. I. K 04 PETEK 1.9.2006 NAGRADNA KRIŽANK) Odlična izbira jesenskih oblačil d r u V # fl Družinsko podjetje BIBA v Kranju v trgovini na Planini, Trgovina v M e rcalorj e ve m centru je zelo dobro založena Ulica Jake Platiše 13, kjerso začeli s svojo trgovino, in novejši z jesenskimi in zimskimi oblačili vseh blagovnih znamk v trgovini ob vzhodnem vhodu v MERCATOR centru na živahnih in modnih barvnih kombinacijah za najmlajše, Primskovem nudi Širok tzbor oblačil vrhunske kakovosti za za šolarje In dijake! otroke od najmlajših do 16. leta, za mladostnike in seveda Nova kolekcija jeansa BROS za vso družino žensk h in moških oblačil za raznovrstne oriložnost. (BIba je generalni uvoznik za Slovenijo)! Velika izbira s.Oliver: otroška in moška oblačila Darilni program za najmlajše! NOVO V TRGOVINI NA PLANINI: OBLAČILA ZA NOSECNICE in STALNI POPUSTI Prihaja jesenska ženska kolekcija kostimov in pletenin! ZA DOLOČENE ARTIKLE (vsak teden nove) ObtŠčile jih, pri izbirt vam bodo z veseljem pomagali) Oblecite se modno, udobno in super ugodno v trgovini BIBA sMi/eit m Si I Izžrebane reševalce Čai 7NI, l«lUl) KARPATOS 59.900 DJERBA IUNIIW 79.900 s, U., 20v 27.9. «d« i 7 POl, (el ij l| 47.000 KRHA ' 74.900 TUNIZIJA lO.s.prn iilDOT>>>'7NM!ilr: 49.900 r!.,10.,27.9.M ijm.iK 1 7Wl,ltl,ilj 'tASTOVOž^r^ 48.99Ö1 foiTifKiijll ^.900 goren jskd^kompas.si lOMm KKAMi (»M tH. 04/2014 2«1 • uuNjMtiuiCttaNTCfi Iti 04/2014 267 KOMH^ icOfjA (0M> M. 04/S1t1770 • ROMMS nui Ifsmn M 04/SdM UO 4 H PETEK J. 9.2006 )R f ZA KRATEK Brat vse vidi, Brat vse ve Najnovejša ponudba hotela vrhun'c, ki je te dni odpri svoja vrata, do vrhunca popeije tal da je ne boste izpustili. S "Šola vedeževanja" tem povezano ne vidim nobenih težav. Odprte Imate razne uspehe, ki se vežejo na vašo kar veliko ambicioznost. V zvezi, ki jo Imate, je srečen In zadovoljen samo eden In to niste vi. fn tudi ne morete biti, To misel oziroma prepriča-Osebno svo se že spoznali na nje dajte iz sebe. Kajti veliko šoli vedeževanja, žal sem jo je odvisno od vašega raz- morola zaključiti. Takoj sem mišljanja. Sedaj ste že tako močni, da se s to boleznijo ahko spoprimete in če ne čeprav bi se še tol spoznala, da ste zelo pozitiv-rtđ osebnost. Predvsem me zanimata zdravje in ljubezen. drugega,boostalazavedno Za odgovor vam bom hvaležna. IZ srca Ker boste res tudi tokrat za jali in lagali sami sebi. Dolgo fazi mirovanja, kar pa je tudi v redu. Prva ljubezen Je tista, ki se nikoli ne pozabi. zmedo sami poskrbeli, imate to ne bo Šlo več. Prej ko boste Brez zamere, a zopet mo- Spomini na njo so tisti, na ie približno eno leto zmede- prekinili, bolje bo za vas. Pot ram poudariti, da na vaša katere se obrnemo, kadar no in neukrotljivo prihodnost nazaj obstaja. Vedno. Z nje- pisma odgovarjam izključ- smo razočarani, osamljeni Pa tudi le zakaj bi morali ime- gove strani je še vedno hrepe ti nadzor, tako se vam vedno nenje in ljubezen, ki jo je Čut4 dogaja kaj zanimivega. Se strinjam, delo, ki ga opravljate, je za vas in tudi uživate njem. A tukaj dolgoročne prihodnosti ni. Tudi kar se t Če no samo preko Gorenjske- in premalo ljubljeni. Veliko ga glasa, v tej rubriki. Šifro kasneje, a enkrat le, vam vido vas. Ne bo pa Šlo tako sem Izbrala sama In srčno dim, da se srečata in obno- lahko. Treba se bo potruditi in upam, da se boste našli. vita vezi Iz preteklosti. Tremu na več načinov pokazati, Spomnim se vas in tudi ba bo še malo počakati, a da ga imate še vedno radi. tega, da je bila na vašem tako aH tako vsi Čakamo, v Pn/a stvar je ta, da zaključit« obrazu sled bolečine. Sedaj boste vedeli koga in kaj. napredovanja, ni možnosti. Kmalu se vam bo nobene to, kar imate, saj se drugače vem zakaj. Ze sama beseda Leto 2007 bo za vas zelo ne more nič zgoditi, oziroma kronično, naj bi nam pove- dobro. Poino pozitivnih ponudila zelo ugodna prilož- vam ne bo verjel, da mislite dala. da je to nekaj dokon- sprememb in raznih prese- nost, za katero sem prepriča- resno. Srečno! čnega irr neozdravljivega. nečenj, Lepo se imejte. HOROSKOP TANJA in MARICA 3* fHf 4 ♦ A Oven (2T.3. • 2^4.) v tem tednu boste Imeli na različnih področjih dobre možnosti. Odvisno bo le od vas, ali jih boste izkonstill in se seveda tudi primerno potrudili. V ljubezenskem odnosu ste veliko gradili in kmalu se bodo pokazali lepi rezultati. Bik (224. • 20.5.) Nekdo iz vaše bližnje okolice vas bo zelo prizadel In kar večji del tedna ne boste mogli priti k sebi. Šele čez daljši čas boste pripravljeni na pogovor in nI treba, da vas prepričujejo o neČem. kar sami dobro veste, da nI res. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Kljub utrujenosti boste izpolnili obveze, tako tiste, ki jih imate do drugih, kot do sebe. Nekdo se bo spomnil na vas z lepim darilom, ne da bi pričakoval karkoli v zameno. Presenečeni boste, saj tega res niste vajeni. Rak (22.6. • 227.) Pestro dogajanje na čusNenem področju bo močno vplivalo na val način razmišljanja, ßilanca, ki jo boste Izračunali, vas bo v istem hipu razočarala in tudi presenetita. Končno se boste začeli zavedati napak, ki ste jih vedno znova pon saj se že dolgo Lev (23.7. - 23.8.) V ljubezni boste kar se da zadovo časa niste počutili tako sproščeno kot zadnje čase. V svoje odločitve boste docela prepričani, zato lahko pričakujete pozitivne spremembe na poslovnem področju, Devica (24.8. • 23.9.) Obdobje, ko ste mislili, da vam sreča ni naklonjena, bo končno le za vami, V naslednjih dneh se boste predajali prijetnim občutkom in se veselili skorajšnjih zmag. O vaših uspehih nikar preveč ne govorite okrog, saj manj ljudi to ve, bolje bo za vas. Tehtnica (24.9. - 23.10.} Občutek boste imeli, da ste začeli na celi črti popuščati in naredi t boste vse v j smeri, da s tem zaključite. V zadnjem obdobju ste bili večkrat preobremenjeni In to bodo l'e posledice utrujenosti. Ponedeljek bo vaš dober dan. ^^ Škorpijon (24.10. - 22.11.) _r Včasih se vam zdi, da so vaše težave največje in da ni človeka, ki b) bil bolj osamljenod vas. Ustrašili se boste, ker se boste nekomu bolj odprli In čakali napad. Tega ne bo in vi boste prišli do spoznanja, da niste sami in svet bo postal svetlejši. Strelec (23.11. - 21.12.) Ravno takrat, ko si boste hoteli vzeti malo časa samo za sebe, se bo vse zgrnilo nad vas. Od službe, kjer ste seveda nepogrešljivi in od vaših domaČih, ki vas bodo hoteli imeti ob sebi. A kljub vsemu se bo Čas našel, če bo želja dovolj velika. Kozorog (22J2. * 20AA Naučili se boste upočasniti svoj tempo življenja. Čas, k in )e namenjen samo za ena rj en je, ima tem notranje zadovoljstvo. Poslovno boste uspešni že dolgo ne. Vodnar (21.1. -19.2.) Visoko merilo, ki ga imate do sebe, se vam lahko maščuje. Ponavadi se ravno v majhnih stvareh skriva sreča. Prisiljeni boste, da to srečo poiščete v sebi In s tem prišli nazaj dO notranjega miru. V ljubezni bodite pogumni in stopite korak naprej. Ribi (20.2.' 20.3.) Izrečeno je bilo, da kdor sprašuje druge za pot do sebe, kupuje vozovnice za vse smeri, razen za pot do sebe. Le vf sami ste tisti, ki veste, kaj hočete in kaj je tisto, kar vas v življenju resnično osrečuje. Katero vozovnico boste kupili? » tloCevSNE PESMI -iSiC», fOJJKiVTA Angel brez kril avto rice Jan j e Nežmah Dolinšek PETEK 1.9.2006 07 N/ GRADNA KRIŽANKA I ^ Vitocal - toplotne črpalke -toplota iz narave Viessmann, d.o. o. C. XIV. divizije 116 a, 2000 Maribor telefon: 02/480 55 50. tel&faks: 02/480 55 60 hTtp://www.viessmann.com Brezplačna it.: 080 10 II klz@vle$$nianii.com Nagrade prispeva Boris Martinjak, Gorice: Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz 1. nagrada: flls pulover 2. nagrada: flls jopica 3. nagrada: flls jopica Tri nagrade prispeva Gorenjski glas. črk i oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošijite na dopisnicah do srede, 13- septembra 2006. na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v natsiralnik Gorenjskega glasa na Zoisovi 1. Ill vO^ Koriščenje obnovljivih virov energije postaja pri stalno ras- (osifnih goriv vedno pomembnejše. Soćasno zavest varsWa okolja rn naravni viri energije so razpolago. Če tudi vi razmišljate o altemattvi. kj ;nhranek strolkov ogrevanja in okolju prijazno proizvajanje energije, vam ponujamo rešitev, toplotne črpalke podjetia Viessmann. EMrglla urm Toplotne Črpalke koristijo obnovljive vire energije okolja • akumulirano sončno energijo v zemljišču, podtalnici in zraku. To energijo s pomočjo manjših količin el^Čne energije pretvorijo v udobno ogrevairK) toploto. Toplotna črpalka ne koristi fosilnih goriv In ne proizvaja ogljikovega dioksida. Potrebuje le vir toplote in električno energijo. To vam prinaša obilo prei^nos^: • ni več stiolkov za gorivo • ne potrebuje več dimnika, rezervoarja za cHje ali plir^ega priključka, rtd. KonvIctBfl prtfgnm a nofngradnlo tn posoibM)aiiJe Viessmann nudi oPsežno paleto toplotnih črpalk za vsako zaMevo in potrebo: Itecal300 toplotne črpalke zemlja/voda. voda/voda In zrak/voda kompaktne, tovarnilko predmontirane in gotove za priključitev. inoMi 350 2 maks. temperaturami vtoka do 65 stopinj C; idealne za posodabljanje, ker se lahko priključi tudi ratiiatorsko ogrevanje, ntoctf 343 kompakten energetski sistem vsePuje celostno rešitev za nizkoenergijske hiše: ir^tegrirano toplotno črpalko. ogrevalnik sanitarne vode priključitev na solarni sistem. n vse komponente za "ittvat cMiB" • MsUarim iidab)! Tudi ko je zunaj toplo, nudijo Viessmannove toplotne črpalke posebno udobje: s funkcijo 'natural cooling" lahko ogrevanje upora^jlle za energetsko jenje zgradbe. a udobne hla- Kompleten program i m' nca posodaza 2A1JVAW& vmA pisec ANALOV strok. za ANATOMJO öftECA KUOM toyotin O» POSOQA sesiaml: p. kaum hokejski PAX 0rc0je2a rezxanje fr rF. MNi WnWAL nuMCosn filozof {custave) pvroK MOfUVEV SR84J edćnost NAM&I vrhv prenejk travnat svetna KONCU HJW J čEmej amca uoua OSTUC sozvočje TONOV f O&OVfU vtcma. 2AQ0N v tropska MlMAS sadov) glas lanego h konica kohorna skladba ico malajska HADtOSr GORENJSKI glas n bafm¥ ANTiCm poatsko vino shon jenko 14 n£sjffs£l hu9u> lunsn bog pevec runk 11 LOJZE Slak SPfHNTCA eoldok BALST* L£fiom OftATiMU PAAANA $Cl NICA ai4gl£žev NCAA SOSED ĆRNKASTA KRAVA hormon» ska2leza vVRATU 37 aljS^ STTOJNl oelk Vft$IOO> bnxamj£ 2s rROfJTEK I ÜÜTS" papmek haSE tahtstke kratko irtirarmo KLO ^EU, okamina kfuua potoma rtv novinar SKlittC wein pftwek na^ertv sfwerke fr« i MW potrč l£sto IN REKA V BM2LiJ1 KAUU glasseha v/ua geoftoe TWHSON 0€l hiuige PAPE&KA ohSMA pas pr) KMMU roCkaza ken el£> KEMTfr) proount artku žaro TLiAR HAi mekdamji ihogometasi {GKGOH) uestov K0lUli6kl lezmk METALURG UATUA RUSKJ$AH vele> VOJSTiR «maili 17 KRAJV oaljiacui 1 2 3 4 § 6 7 8 9 10 i hI 12 13 i " 15 15 17 1$ 19 20 21 22 22 24 25 26 77 28 29 » i [31 32 33 34 { « 36 37 3d 39 4C 41 1 I42 43 44 45 46 Vi€|l MANM VI Naziv, naslov Pošta MAimiUAK BORIS, S. P. Srednja vas, Goriče 3 OBUU( ZlATKO. 1 P. 4204 Golnik Smledniška cesta 43A 4000 Kmnj OMAN VIKTOR, S. P. Pod gozdom 26 PUNSTAL D. D. Industr^ska ulica 1 POTOČMK WAN. S. P. Stirpnik 15 ŠmC ZDENKO. S. P. Podre ber 12 imi LOJZE» s. p. Brniška C, 48 TALCOM. 0.0.0. Dernšarjeva 14 4290 Tržič 4270 Jesenice 4227 Selca 4202 Naklo 1217 Vodice VAHAR. D. 0.0.. Ura L|ut»l|nu Zvezna ulica 2b ZAPIOTNIK AirrON. s. p. Set)enje 26 cms. 0.0.0. Goriče 15 Č£PON 4ANEZ,$.P. ljubljanska cesta 101 EKOKOMSTRUKL 0. a 0. Markovo t3b ECOP A6EJa. 0.0.0, Hotemaže 106 UMS. D. 0.0. Prečna 10 aTERM. 0. a D. Lj ubijanja 13 a 0.0. Bevkova ulica 42 KRUSEC TOIAŽ. S. P. Štula 3 JEKOV. 0.0. 0. Dražgoše 62 KOSEC TOMAt t P. Valburga 56a UMPE MIHA. S. P. Sp. Brnik 45 LUKAMEC MILU. S. P. Tenetiše 34 1000 Ljubljana 4294 Križe 4204 Golnik 1354 Horjul 1240 Kamnik 4205 PredtJvor 4260 Bied 4240 Radovljica 1241 Kamnik 1210 Ljublana 4228 Železniki 1216 Smlednik 4207 Cerklje 4204 Golnik Telefon 041 634 031 041 403 578 041 744 467 031 328 454 041 630 087 041 707 094 041 650 958 4220 Škotia Loka 041 615 021 01 520 75 80 041 703 604 040 295 711 041 652 637 051 330 652 051 602 602 041 799 373 04 537 32 00 01 839 45 87 01 512 03 42 041 756 959 041 666 385 040 710 122 041 784 493 ReSirve nagradne krrSanke V/essmann. ki je bV» objavljena v ča^oprsu. n. avgusta 2006. Pravilns reiitev jc: potankosrr usklafcno • sagradne križanke $e glasi. ŠKODA ROOMSTER ODKRIjTE LEPOTO DESIGNA. Med prispelimi reiifvami je komisija izirebala sledeče nagrajence: i. na-grado • enodnevno uporabo novega VW Passata prejme Marija Hočevar, Zoisova 46, 4000 Kranj; 2. nagrado • eno» dnevno uporabo Škode Octavia prejme Silvester Sire, Adergas 38,4207 Cerklje; 5, nagrado» paket obvezne opreme pre-jme Rudi Obrulek, Sučeva 7, 4000 Kranj. Nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: Tomaž Koželj, Zaleg 60,4207 Cerklje; Metka Rupar • Piber, Alpska cesta 1, 4260 Bled; Meta Mezek, Frankovo naselje J47, 4220 ikofja Loka, Nagrajencem iskreno Čestitamo! i. 08 PETEK 1.9.2006 DRUZABN KRONIKy Iskana poslastica na tradicionalnem prazniku v vasi Bašelj pod Storžičem je bil masovnek, jekleni zapeliivec, kaj počne slovenski Peacehiker in popevka obogatena z lesenima voditeljema. 1Ö J Alenka Brun upe Cabriolet (Renault), Ibi- (nedelja zvečer v Križankah) mak • Peacehiker, S2-letni za (Seat) in novi Eos (Volks- obeta hud boj ästüi, ki želi)o študent mednarodnih odno- wagen). Glasovanje za naj- biti "glavni". Tako se je ob sov na ljublianski FDV. Ponovno se išče avto po iz- ljubšega poteka do 15. okto- priznanih Miši Molk in Pet- Obenem je predstavil tudi boru žensk. Glasovanje se je bra, zmagovalec bo razgla- ni Polesu pojavil Še en vodi- svojo knjigo. Pred dvema le- teljski par. na las podoben toma je spakiral veliknahrb- Prvi šolski dan je tii in s pravemu. Videti sta kot Miša tnik in odšel "m Štop" okoli že začelo, med prljavljenirnj šen novembra. avtomobili najprej izberejo deset finalistov znane Slo- tem namenom bodo do ok- in Peter, glasova sta skoraj venke. Letos so izbirale Nina tobra po različnih krajih po enaka kot "original", le ne- Osenar, Nina Ivanič, Jadran* Sloveniji potekali informa* koliko bolj lesena sta in tudi kmalu pa ostal brez denarja, sveta. Med popotovanjem je spoznal obilico ljudi, kaj ka Juras, Mojca Mavec, Ur- timo-zabavni dogodki Lum- domišljavosti krepko pre- a je kljub temu prepotoval ška Pirš, Alenka Tetičkovič, pijeva vama pot v Šolo. Tudi kašata originala. Nastopata svet Petra Majdič, Eva Moškon, na Gorenjskem se boste lah- ob pomoči animatorjev iz Kmečki praznik pod Slor- Maja Bule in Polona Ba§. ko srečali z Mercatorjevim Lutkovnega gledališča Man- žićem je ponovno navdušil Končna odločitev pa je pre- Lumpijem že danes in jutri bor, njuno podobo pa je puščena bralkam različnih hnale so se povzpela imena: Grande P unto im programom, privabil Številne iz koncev Gorenjske, v Domžalah, 6. in7. septom- likoval Slavko RakuŠa Slavi- bra v Kamniku. Jescnice bo nec. Tekst zanju je tako obiskal 13. in 14. oktobra, v za glavna voditelja napisal predvsem pa vse, ki imajo v Bašlju sorodstvo in tradido- V Bachusu je pred časom nalno veselico izkoristijo za Ker je v medijskem pros- organiziral prvo med Števil- obisk domačih ter prijetno 207 (Peugeot), novi Clio tom velika gneča, se tudi na nimi tovrstnimi zabavami, druženje ob hrani, glasbi Ln (Renault}, novi Megane Co- letošnji Slovenski popevki ki naj bi sledile, Matej Sed- pijači. Focus ST (Ford), Civic Kranju pa se bo ustavil 18. in Marko Radmilović, 10. oktobra. (Honda), Micra C+C san), Astra Twintop (Opel), Otroci najbolj spoznajo varnost na cesti skozi igro Matej Sedmak ; foi« zaiio» J leto Lurrpi^ aihiv ) Lesena voditelja. Hm, le komu sta podobna? /»Me RTvsio Od mešanja In prekladanja sklede z masovnekom se 'oči' kar orosijo. [Marinka in Helena) Franci Lombar (levo) je voditeijsko vlogo opravil odlično^ Bašelj je privabil tudi podjetnico in predsednico OK RK Rado Roblek (desni) pa je z moško pomočjo ansambla Kranj Nado Sifrer, igralca in humorista Kondija PIžorna ter Nagelj dajal še zadnje napotke za dobro zabavo. poslanca Branka Cnmsa. VRTIMO GLOBUS Martin nazaj v šolo Martin Sheen je na irski narodni univerzi v Galwa/ju vpisal Študij angleške književnosti, filozofije In oceanografije. 66-letni igralec, ki v televizijski seriji Zahodno krilc nastopa v vlogi predsednika» je že pred časom sklenil, da se bo po upokojitvi vrnlB v šofske klopi, saj v mladosti zaradi igralskih obveznosti ni dokončal Študija. Martin bo s predavanji začel že ta mesec, sicer pa mu je univerza lani podelila Častno diplomo za Igranje In za prizadevanje na področju civilne družbe. Renee ne najde pravega Renee Zellweger se boji^ da nikoli ne bo našla moškega svojega življenja. Ko je izvedela, da je country pevec Kenny Ches- 4 ney, s katerim sta bila poročena mesece. Že našel novo ljubezen, prav tako pa so srečno zaljubljeni njeni nekdanji partnerji, med I glasbenik Jack White in igralec jim Carey, je bila noma obupana. 37-letna igralka iz Teksasa, ki je blestela v vlogi Bridget jones, je vse j prepričana, da je obsojena na večno samoto, čeprav j prijatelji tolažijo, da bo našla sorodno dušo. Cindy ni naravna Cindy Crawford je s priznanjem, da se zadnjih enajst let poslužuje injekcij botok-sa in kolagena, razočarala svoje oboževalce, ki so bili prepričani, da je ena najbolj uspešnih manekenk naravna lepotica. 40-letna Cindy prisega na preprosto, zdravo življenje, vendar pa so kreme po njenem mnenju učinkovite le do določene starosti: "Pijem veliko vode, pazim na prehrano in telovadim, kar deia čudeže. Za prožnost kože pa so edino sredstvo injekcije, za to se moram zahvaliti lepotnim kirurgom." Matt ne mara slavnih Matt Dillon je prepričan, da so zvez« slavnih nočna mora, saj zaradi pritiska medijev stvari pogosto uidejo Iz rok. Z Izjavo, da se slavnim ženskam Izogiba In da ga veliko bolj zanimajo neznane, je 42-iet- upanje vsem 'navadnim' dekletom. Zveza z nekom, ki je slaven, je m gralec precej težja, meni trenutno samski Matt, ki igra v novi komediji Jaz, ti in nadloga Dupree. Kaj se zgodi, ko pritisk postane prevelik, pa je na lastni koži občutil konec devetdesetih let, ko je prijateljeval s slavno Cameron Diaz. jeseničanka Marjeta Borštnik je absolventka Fakultete za policijsko varnostne vede. Nedolgo nazaj je sodelovala kot šprdmljevalna pevka Maje Slatin^ek, Žane, pela pa je tudi pri Manci Špik, s katero sta ostali dobri prijateljici. Poleg študija trenutno največ časa namenja svoji devetmesečni hčerki Juliji. /Fot» janc^Pip^n I