ZGODOVINA IN ZGODOVINSKA
VEDA OB SLOVENSKI ZAHODNI
MEJI V LETU 1989
BRANKO MARUŠIČ
To poročilo o raziskovanju zgodovine ter o
predstavljanju zgodovinskih raziskav na oze-
mljih ob slovenski zahodni meji v letu 1989 bi
lahko pričeli z ugotovitvami, ki stoje na uvod-
nem mestu podobnega poročila za leto 1988.1
V pojasnilo in opravičilo pa je vredno takoj
na začetku dodati, da se obravnavana dejav-
nost osredotoča v prvi vrsti na Trst in tiste
predele Goriške, ki sodijo k italijanski državi.
Podatki so prevzeti po objavah v dnevnem in
drugem periodičnem tisku, nekaterim dogod-
kom je pisec poročila osebno prisostvoval.
Zelo verjetno je, daje kak pomembnejši do-
godek v tem poročilu prezrt. Zlasti velja to
poudariti pri poročanju o dogodkih v Furlani-
ji, še posebej pa za območje zahodne Furlani-
je, katere središče je Pordenone. Ker pa so se-
veda kraji onkraj Tilmenta že precej oddalje-
ni od slovenske zahodne etnične meje, se očit-
no interes slovenskega zgodovinopisja z veča-
njem zemljepisne oddaljenosti manjša.
Na začetku leta 1989 je vzbudil veliko po-
zornost javnosti izid knjige La cultura slovena
nel Litorale, ki je prinesla gradivo s seminarja
(oktober-november 1986) o slovenski kulturi
na Primorskem; avtorji v zborniku objavlje-
nih prispevkov so Slovenci (A. Rebula, B.
Marušič, B. Uršič, L. Bratuž in E. Cevc).
Predstavljena je bila 12. januarja 1989 v Gori-
ci istočasno s podobno zasnovanim zborni-
kom o furlanski kulturi na Goriškem Cultura
Friulana nel Goriziano (gradivo s seminarja v
letu 1987). Oba seminarja je pripravil in oba
zbornika izdal Istituto di storia sociale e reli-
giosa V Gorici; tudi v letu 1989 je nadaljeval s
svojo zelo odmevno aktivnostjo.2 Oba zborni-
ka sta bila predstavljena tudi v Krminu (9. 3.),
v Novi Gorici (16. 3.), slovenski zbornik pa
tudivRonkah(17. 11.).
Goriški zbornik o slovenski kulturi ima v
prvi vrsti namen, da italijanske bralce sezna-
nja s preteklostjo slovenskih sosedov. Podob-
ne cilje ima tudi zbornik Presenza e contribu-
to della cultura slovena a Trieste. V njem so
objavljena predavanja, ki jih je pomladi leta
1987 v Trstu organizirala Skupina 85 pod po-
kroviteljstvom deželnega šolskega zavoda
(IRRSAE). V publikaciji sodelujejo italijanski
in slovenski pisci (G. Petronio, E. Sussi, D.
Bratina, P. Merkù, L. Bellomi, M. Milani-
Kruljac, P. Cammarosano, P. Fonda), pred-
stavljena je bila 1. decembra 1989. Seveda pa
ni bil to edini tržaški zbornik, v katerem je
našla mesto tudi slovenska problematika.
Skoraj sedemsto strani obsega knjiga Trieste:
Lineamenti di una città, v njej sodelujejo tudi
slovenski avtorji (J. Pirjevec, T. Simčič, S. Pa-
hor, E. Sferco, Marijan Kravos, N. Maganja-
Jevnikar, I. Jevnikar, D. Jakomin in M. Oblak).
Že nekaj let je v Trstu opazna dejavnost
skupine slovenskih in italijanskih izobražen-
cev, ki delujejo v Skupini 85. Na začetku leta
(26. 1.) je ta skupina v sodelovanju z deželnim
inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja
predstavila razpravo Marte Verginella La Sto-
ria di Dolina tra Otto e Novecento (Qualesto-
ria št. 1, 1988). 31. marca je Skupina 85 pri-
pravila mednarodno okroglo mizo o prevaja-
nju del Scipia Slatapeija; prireditev je pobudil
malodane sočasni izid Slataperjeve knjige II
mio Carso v hrvaščini, slovenščini in nemšči-
ni.
Deželni inštitut za zgodovino odporniškega
(osvobodilnega) gibanja v Julijski krajini, ki
deluje v Trstu od leta 1953, je marljivo delo-
val. Njegovo glasilo revija Qualestoria je izha-
jala z manjšo zamudo, tako daje prva številka
17. letnika (1989) izšla konec poletja; prinesla
je gradivo s simpozija o antisemitizmu v Italiji
(Gorica, 8. in 9. 11. 1988). Na pomlad se je
med predstavniki tega inštituta in tržaškega
odbora za zaščito vrednot odpomištva in de-
mokratičnih institucij (antifašistični odbor) na
eni ter s tržaškim dnevnikom II Piccolo na
drugi strani vnela polemika o fašizmu in anti-
fašizmu. 5. marca 1989 je dnevnik objavil čla-
nek 15 zeri di follia dello Stato (15 ničel blaz-
nosti države), v katerem je glavni urednik Pa-
olo Francia objokoval predrepubliško Italijo.
Sledila je reakcija prizadetih in Primorski
dnevnik^ je presodil, kako je v Italiji še vedno
potrebna dejavnost antifašističnih ustanov
tudi potem, ko je sicer minilo že pol stoletja
od padca fašizma. Na tržaške posebnosti v od-
nosu do odporniškega in osvobodilnega giba-
nja je opozoril tudi zgodovinar Galliano Fo-
gar v razgovoru z časnikarjem Primorskega
dnevnika,^ da je tudi v italijanskem Trstu, še
izraziteje kot drugod po državi, priča odkla-
njanju objektivnega in poštenega zgodovino-
pisja, tako da se krajevna zgodovina sodi in
ocenjuje le kot zgodovina obrambe italijan-
stva, pozabljajoč na vsedržavni in mednarodni
okvir, v katerem se je mesto razvijalo. Ni na-
ključje, poudarja naš sogovornik, da se mnogi
še danes navdušujejo za zgodovinarje kot sta
Aitilo Tamaro in Rino Alessi, ki sta tržaška
dogajanja ocenjevala izključno v črno-beli luči
italijanstva in slovenske nevarnosti. V luči teh
spoznanj in namenov je potekal tudi seminar
Trst v vojni (1940-1945), ki sta ga pripravila
deželni inštitut za zgodovino odpomištva in
tržaška pokrajina. Seminar je začel 20. no-
vembra z okroglo mizo (s podnaslovom So-
67
očanje mnenj) na kateri so svoje poglede pred-
stavili predvsem politični delavci (med njimi
kot edini Slovenec tajnik deželne SSK I. Jev-
nikar). Sledilo je nadaljevanje seminarja (14.
12.) z nastopom zgodovinarjev in s podnaslo-
vom Mesta in vojna: novi viri in metodološki
oprijemi. Drugi del seminarja je bil zanimiv
zaradi prikazane problematike in zaradi zani-
mivih pobud, ki jih na primeru druge svetov-
ne vojne kaže italijanska historiografija; pre-
davatelji na seminarju so prišli iz raznih itali-
janskih krajev. Tretji del seminarja (s podna-
slovom Fašizem, Donava in Balkan ob koncu
tridesetih let) se je odvijal januarja 1990. V
tem delu so poleg italijanskih sodelovali tudi
nemški in slovenski zgodovinarji. Seminar
Trst v vojni (1940-1945) naj bi uvajal v med-
narodni posvet o Trstu med drugo svetovno
vojno, konec leta 1990.
V Trstu je leto 1989 minevalo še v zname-
nju nekaterih drugih seminarjev, posvetov,
predavanj, predstavitev knjig itd. Pri nizu pre-
davanj Trst in prva svetovna vojna (spomini
in premišljevanja) je poleg tržaške občine in
centra za gospodarske in politične študije
»Ezio Vanoni« sodeloval tudi deželni inštitut
za zgodovino odpomištva. 7. aprila so o temi
vojna in spomin govorili Camillo Zadra iz
Trenta ter Elvio Guagnini in Marina Bossi iz
Trsta, v drugem predavanju (12. april) je Ma-
rio Silvestri primerjal avstroogrsko in italijan-
sko vojsko, dunajski profesor Karel Stuhlpfar-
rer je govoril o koncu Avstro-Ogrske in o no-
vih ravnovesjih v podonavski Evropi, v za-
dnjem predavanju (27. 4.) je Mario Isnenghi
govoril o zgodovinopisju o prvi svetovni voj-
ni. Več je bilo v Trstu predavanj o sodobne-
jših problemih, udeleženci pa se kljub aktual-
nosti niso mogli izogniti pogledom na zgodo-
vino (tako na primer simpozij o prihodnosti
Trsta 20. in 21. januarja; simpozij o pluraliz-
mu v socialistični družbi 9., 10. in 11. febru-
arja; predavanje ob 40-letnici italijanske usta-
ve 28. februarja; okrogla miza ob 40-letnici
prvih volitev po drugi svetovni vojni v Trstu
7. novembra).
Iz dogodkov, ki so bili namenjeni starejši
zgodovini, je potreba omeniti vsekakor več
prireditev o neoklasicizmu, kot kulturnem ]n
civilizacijskem pojavu v zgodovini Trsta. Že
leta 1988 je pri tržaški založbi Fachin izšla za-
jetna monografija Trieste, l'architettura ne-
olassica. Sledil je 24. in 25. februarja simpozij
o neoklasicizmu v Trstu, na katerem pa so
prevladovale predvsem teme iz kulturne zgo-
dovine. 20. decembra je bila na tržaškem gra-
du odprta zgodovinska razstava Obrazi vojne,
na njej je bilo prikazano predvsem fotografsko
gradivo iz zbirke Henriquez. Med predstavi-
tvami knjig je omeniti italijansko izdajo medi-
teranskega breviarja Predraga Matvejeviča
(knjigo je 10. februarja predstavil C. Magris),
potem II caso Austria. Dall'Anschluss all'era
Waldheim (urednika R. Cazzola in G. E. Rus-
coni; ob predstavitvi 28. maja je okroglo mizo
vodil prof. Giorgio Negrelli), monografijo o
glasbenih dogajanjih v Trstu (1750-1850), ki
jo je napisal Giuseppe Radole (predstavljena
2. 6.), biografijo Vita di Enrico Berlinguer (av-
tor G. Fiori, predstavitev 10. 11.), 11. decem-
bra pa je predstavitvi knjige o laični opoziciji
v Italiji med leti 1861-1922 prisostvoval sam
avtor, predsednik italijanskega senata Giova-
nini Spadolini. Izrazito tržaški zgodovini je
posvečena knjiga Paola Seme II cantiere S.
Rocco: lavoro e lotta operaia 1858-1982, iz-
dal jo je Istituto regionale di studi e docu-
mentazione sul movimento sindicale e sui
problemi economici e sociali di Trieste e del
Friuli Venezia Giulia (predstavljena je bila
30. junija). Bianca Maria Favetta je izdala
monografijo Trieste. Costumi e mestieri dai
documenti dell'Ottocento (založba Fachin),
isti založnik je izdal knjigo Oliane Stock We-
inberg L'anello, ki je družinska kronika druži-
ne Stock, znanih tržaških žganjarjev. V Gorici
je izšla knjiga Giorgia Voghere Anni di
Trieste,^ o kulturi Trsta na začetku 20. sto-
letja. Pozornost je vzbudila tudi zajetna mo-
nografija o reki Timav II Timavo. Immagini,
storia, ecologia di un fiume carsico, pri kjnigi
so sodelovali tudi slovenski avtorji (B. in M.
Uršič, F; Habe, F. Leben).
Trojezično izdajo Priročniki in karte o or-
ganizacijski strukturi v deželah Koroški,
Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918,
ki so jo izdaH današnji arhivi v naslovu knjige
omenjenih dežel so predstavili v Trstu 27.
aprila. Iz dogajanj v Trstu je še omeniti trid-
nevni simpozij Trst-vzhodna dežela psiho-
analize ob stoletnici rojstva psihiatra Edoarda
Weissa, tržaškega rojaka; simpozij je bil v
dneh med 8. in 10. decembrom.
Na Goriškem in v Gorici je delo na podro-
čju zgodovine označevala dejavnost Istituto di
storia sociale e religiosa. Omenili smo že izda-
jo zbornika o slovenski kulturi na Primor-
skem in o furlanski kulturi na Goriškem. In-
štitut je svoje akademsko leto pravzaprav
odprl 10. februarja v dvorani goriške pokra-
jinske uprave. Predsednik inštituta prof Ful-
vio Salimbeni je začrtal letni program, sledilo
pa je nato predavanje tržaškega univerzitetne-
ga profesorja Giulia Cervanija La storiografia
nel Litorale fra '800 e '900. Mesec dni zatem
(10.3.) je Inštitut predstavil gradivo s simpozi-
ja (1987) o oglejskem patriarhu Pavlinu Atti
del convegno intemazionale di studio su Pa-
olino d'Aquileia nel XII centenario dell'epis-
copato. Istočasno je bil predstavljen zbornik
Aquileia e le Venezie nell'alto medioevo,
knjigo je izdal center za gomjejadransko stari-
noslovje (Centro Antichità Altoadriatiche).
16. junija je v Gorici predaval profesor bene-
ške univerze Umberto Corsini o južnotirol-
skem vprašanju v letih 1918-1946; takrat je
68
predstavil knjigo Alto Adige 1918-1946, ki jo
je napisal skupaj z nemškim zgodovinarjem
Rudolfom Lillom. Jesenski del dejavnosti in-
štituta sta uvedla Giuseppe Dal Pozzo in Lui-
gi Tavano s predavanjem (22. 9.) o raziskavi
življenjepisa goriškega nadškofa Carla Mar-
gottija. Med 6. oktobrom in 10. novembrom
je inštitut pripravil izpopolnjevalni tečaj za
goriške šolnike; na tečaju so predavatelji pri-
kazali probleme iz krajevne goriške zgodovine
od leta 1866 do konca prve svetovne vojne.
Tečaj je pomagala organizirati založba »La
Scuola« iz Brescie. 15. novembra je predsed-
nik inštituta Fulvio Salimbeni predstavil v
Gorici knjigo spominov Fey von Hassel (hčer-
ka nemškega diplomata v Rimu) na čas pred
in med drugo svetovno vojno; knjiga je izšla v
Brescii z naslovom Storia incredibile. S prire-
ditvijo simpozija ob 100-letnici smrti zgodo-
vinarja, publicista in statistika Carla Czömiga
(15.12.) je inštitut končal svoje delo v koledar-
skem letu. Na simpoziju so sodelovali z refe-
rati le italijanski poznavalci življenja in dela
češkega Nemca, ki je poleg drugega napisal
zelo obširno zgodovino goriške dežele (1873).
Goriška državna knjižnica (Biblioteca Sta-
tale isontina) je poleg svoje revije Studi Gori-
ziani izdala enajsti suplement k reviji. Gre za
zbornik člankov o goriškem germanistu Ervi-
nu Pocarju (predstavljen je bil v Gorici 19.
maja). Goriški pokrajinski muzej je dobil
nove razstavne prostore v eni od palač ob go-
riškem gradu. V teh prostorih je priredil raz-
stavo Aureo Ottocento (odprta 16. 6.). Ob
razstavi je pripravil tudi predavanje Maddale-
ne Maini Pascoletti o simbohčnih in drugih
pomenih nakita (26. 9.). Muzej je izdal drugi
zvezek svojega glasila Annali di storia isonti-
ni. Ob predstavitvi (11. 5.) te publikacije je
bilo krajše predavanje Furia Bianca o tihotap-
cih, izobčencih in biričih na Furlanskem v
minulih stoletjih. Druga pomembnejša razsta-
va goriškega pokrajinskega muzeja je bila
Theatrvm Adriae (odprta 23. 6.), prikaz geo-
grafskih kart in skic od 14. do 18. stoletja. Ob
razstavi je izšel bogat katalog, 17. in 18. no-
vembra pa je sledil v Gorici poseben geograf-
ski simpozij posvečen razstavi, predvsem pa
zemljepisen Alessandru Cucagni (1917-1987).
Predavatelji, največ jih je bilo s tržaške uni-
verze, so svoje delo usmerili predvsem v obra-
vnavo zgodovinskih tem s področja geografije.
Med ostalimi goriškimi prireditvami je po-
trebno naprej označiti 23. srednjeevropsko
srečanje (7. - 9. 12.) o kulturi in družbi v dvaj-
setih letih dvajsetega stoletja v srednjeevrop-
skem prostoru. Lepo število udeležencev in
referentov, ki so prišli iz Avstrije, Češkoslova-
ške, Jugoslavije, Madžarske, Nemčije in seve-
da Italije, je svoje nastope namenjalo v prvi
vrsti leposlovju in drugim zvrstem umetnosti,
manjkali pa niso tudi zgodovinski referati
med katerimi je omeniti prikaz dvajsetih let
na Slovenskem Vasilija Melika, referat Gusta-
va Comija o srednjeevropskem prostoru po
prvi vojni, Pasqualeja Fomara o boljševiških
revolucionarnih vzgibih na Madžarskem,
Avstriji in Bavarski po prvi vojni, Angela Are
o Avstriji med cesarstvom in republiko, Um-
berta Corsinija in Paola Zillerja o južni Tirol-
ski po razpadu Avstro-Ogrske ter Fulvia Sa-
limbenija o razmerah v Julijski krajini v istem
obdobju.
Na začetku leta so v Gorici počastili tride-
setletnico revije Iniziativa Isontina (proslava
je bila 27. 1.), ki je tudi na polju zgodovinopi-
sja začrtala nova pota zlasti v odnosu do raz-
ličnih etničnih sestavin historične dežele Go-
riške. Mesec dni zatem (25. 2.) je sledila pro-
slava 2 5-letnice katoliškega tednika Voce
Isontina. Maja pa je izšla prva številka dvoje-
zičnega lista Isonzo-Soča, druga številka (s po-
sebnim insertom Sama Pahorja o fojbah) je iz-
šla konec leta. 5. maja je goriška pokrajinska
uprava predstavila dvojezični zbornik o glas-
beniku in žrtvi fašizma Lojzetu Bratužu; knji-
ga je prinesla gradivo z enodnevnega simpozi-
ja, ki je bil v Gorici na pomlad leta 1987.
Zbornik je bil prikazan tudi v Trstu (Društvo
slovenskih izobražencev) 5. junija ter v Pevmi
pri Gorici 28. junija. Oktobra je izšla posebna
publikacija ob 30-letnici krvodajalske organi-
zacije (ADVS) na Goriškem, decembra pa je
prav tako posebna brošura počastila
6 5-letnico ustanove za ljudske hiše na Gori-
škem (lACP). Razprava o zgodovini goriške
predilne industrije SAFOG (Qualestoria št. 2,
1988) je bila prikazana na posebni prireditvi v
dvorani goriške pokrajinske uprave (2. 3.). Po-
krajinska uprava je sodelovala tudi pri pred-
stavitvi fotomonografije o občini Nova Gorica
(Gorica, Kulturni dom) 13. aprila 1989; knji-
ga je izšla v štirih jezikih, predstavitev je bila
namenjena v prvi vrsti italijanski verziji. Ob
tej priložnosti je goriški župan Antonio Scara-
no napovedal izid zbornika, s katerim bi obe
občini (Gorica in Nova Gorica) počastili bli-
žajočo se tisočletnico prve omembe Gorice v
zgodovinskih virih (1001). Tudi knjiga Gori-
zia in posa je namenjena v prvi vrsti fotograf-
skemu upodabljanju Gorice skozi desetletja,
ki so sledila iznajdbi fotografije; knjigo so
predstavili v Gorici 22. novembra 1989 (to
nalogo sta opravila prof G. Cervani in G. P.
Gri). 26. novembra so z rednim letnim kon-
gresom (66. po vrstnem redu) v Gorici poča-
stili sedemdesetletnico furlanskega filološkega
društva (Società Filologicha Friulana), dogo-
dek je počastilo še nekaj prireditev v Gorici in
na furlanskem podeželju. Ob jubileju in ob
goriškem kongresu je društvo izdalo posebno
zborniško publikacijo Friùl di soreli jevàt.
Na posebnem mestu je omeniti simpozij
Prisotnost in vloga Slovencev v razvoju Gori-
ške (Gorica, 11. in 12. maj 1989), pripravila
ga je Konzulta za vprašanja mestne etnične
69
manjšine, goriška občina ob strokovnem sode-
lovanju goriške podružnice Slovenskega razi-
skovalnega inštituta (SLORI) in goriškega
mednarodnega socialnega inštituta (ISIG). Na
simpoziju so sodelovali slovenski in italijanski
predavatelji, obravnavana tematika je bila
razpeta med zgodovino in sedanjostjo. Izrazi-
to zgodovinske teme so prikazali Branko Ma-
rušič. Marko Waltritsch, Pavle Merkù, Lojzka
Bratuž, Milica Kacin-Wohinz in Miran Ko-
mac.
V raziskovanje preteklosti so bili vključeni
tudi nekateri manjši kraji na Goriškem. V Kr-
minu so pripravili diskusijo o problemu no-
vembra 1918, o koncu prve svetovne vojne.
Pri prireditvi so sodelovali Pier Luigi Bertina-
ria, Walther Schaumann in Mario Silvestri;
istočasno so predstavili zbornik Ottobre 1917,'
v katerem je zbrano gradivo iz diskusije o ko-
bariški bitki, Krmin, 4. december 1987). V
Krminu so 23. decembra prikazali knjigo o
rojaku Luigiju Visintinu, znanem italijan-
skem zempljepiscu in kartografu. Revija II
Territorio, ki izhaja v Ronkah je svojo 25. in
26. številko namenilo Istri (na podoben način
je dvojno številko 16-17/1986 namenila slo-
venski manjšini v Italiji). Obe številki obsega-
ta preko 600 strani, napisalo jih je lepo število
avtorjev. Ob tem je omeniti še eno izdajo o
istrskih problemih, gre za objavo gradiva z
okrogle mize (Trst, november 1987), ki je pri
tržaškem krožku »Istria« izšla pod naslovom
Popoli e cultura in Istria: interazioni e scam-
bi.
30. novembra se je začel v Zagraju (Sagra-
do) ob Soči (južno od Gorice) ciklus preda-
vanj, posvečen reki Soči: program predavanj,
ki naj bi se odvijala tudi v začetku leta 1990,
je najavil udeležbo tudi slovenskih poznaval-
cev. V začetku maja 1989 je Giancarlo Ber-
tuzzi predaval v Foglianu o dejavnosti skupi-
ne Montes, ki je odigrala pomembno vlogo v
furlanskem odporniškem gibanju. 27. oktobra
pa so v Šmartinu (S. Martino del Carso) prika-
zali delo Daria Mattiussija S. Martino del
Carso: storia, società e ambiente. Poslušalce je
v predstavitev uvedel Giancarlo Bertuzzi,
govoreč o majhnih skupnostih v velikih zgo-
dovinskih dogodkih ter o deželah in ljudeh v
prvi svetovni vojni.
Poročilo o dogajanjih v Vidmu in drugih
furlanskih krajih je - kot omenjeno - nepo-
polno. Iz dejavnosti furlanskega inštituta za
zgodovino odpomištva je potreba omeniti
vsaj seminar Regime fascista e fascismo locale
nelle regioni dell Italia nordorientale. Temi
della storiografia e ipotesi di ricerca, 12. in 13.
maja v Vidmu. Prispevke slovenske in jugo-
slovanske historiografije pri obravnavi Julij-
ske krajine med obema vojnama sta podala
Mihca Kacin-Wohinz in Branko Mamšič. Isti
inštitut je bil tudi soorganizator predstavitve
knjig La Resistenza in Friuli 1943-1945 av-
torja Giampaola Galla (Videm, 13. maj 1989)
in obsežnega zbornika o tržaški Rižami San
Sabba. Istruttoria e processo per il lager della
Risiera (Videm, 19. maj 1989). V Pordenonu
je Istituto regionale di studi europei del Friuli
Venezia Giulia priredil med 3. marcem in 6.
aprilom 1989 seminar Alle origini della de-
mocrazia, na katerem so predavatelji zgodo-
vinske teme (predvsem v spominu na franco-
sko revolucijo) prenašali v sodobno družbo. V
Bellunu pa je bil med 25. in 27. majem 1989
tridnevni seminar o goratih predelih Veneta v
novejši zgodovini. Manjšine in njih jeziki so
bili predmet posebne okrogle mize v Vidmu
(18.2.) in mednarodnega simpozija prav tako
v Vidmu, septembra meseca.
Konec leta je bil v Passarianu in v Vidmu
predstavljen preko 500 strani obsegajoč turi-
stični vodnik po deželi Furlanija - Julijska
krajina; izdala ga je založba De Agostini iz
Novare, napisal pa Giuseppe Bergamnini. V
Ogleju je bil 20. aprila simpozij o projektu
študija furlanske zgodovine od časa oglejskega
patriarhata dalje.
Svojstven delež je prispevala tudi slovenska
manjšina. Vključena je bila seveda v dogaja-
nja večinskega naroda, hodila pa je tudi po
lastnih poteh. Slovenci na Tržaškem, Gori-
škem in v Benečiji so izdali nekaj knjig, poča-
stili so pomembnejše jubileje ter pripravili
okrogle mize in predavanja posvečena prete-
klosti.
Predstavitev prevoda zgodovine Langobar-
dov Pavla Diakona s komentarjem akademika
Boga Grafenauerja v Trstu (Dmštvo sloven-
skih izobražencev) 13. februarja 1989 se ni
mogla izogniti polemičnim besedam uperje-
nih do piscev, ki v Venetih spoznavajo pred-
nike^ Slovencev. Prav ti pisci (Matej Bor, Jož-
ko Savli in Ivan Tomažič) so svojo skupno
knjigo o Venetih predstavili v Gorici 9. no-
vembra 1989. Pri razstavi Trouver Trieste, ki
jo je tržaško mesto prikazalo v Parizu, so bili
tržaški Slovenci skorajda prezrti in v zadnjem
trenutku so uspeli pripraviti nekaj diskusij-
skih večerov; odvijali so se v Pompidoujevem
centru. Takrat prikazane referate je tržaška
Narodna in študijska knjižnica objavila v tro-
jezičnem (italijanščina, slovenščina in fran-
coščina) zbomiku Slovenski glas. Predstavili
so ga 23. februarja v Trstu, pa tudi v Ljubljani
(14.3.). Zbomik prinaša prispevke devetih av-
torjev. 20. aprila so v Špetru Slovenov pred-
stavili knjigo Per un pugno di terra slava av-
torja Pavla Petričiča (Petriciga). Knjiga obra-
vnava dogodke med dmgo svetovno vojno in
po njej v Beneški Sloveniji. V dmgi polovici
leta pa je izšlo še nekaj pomembnih del. Ob
stoletnici posojilnice v Nabrežini so 22. okto-
bra predstavili knjigo Marka Waltritscha Po-
sojilnice na nabrežinskem Krasu. O knjigi so
nato govorili na posebni prireditvi v Nabreži-
ni 10. novembra, spremljala jo je tudi razstava
70
o hranilnicah in posojilnicah na nabrežin-
skem Krasu. Nabrežina pa je dobila še eno
krajevno publikacijo in sicer monografijo Na-
brežinski kamnolomi, ki so jo napisali Aleš
Brecelj, Zvonko Legiša in Ivan Vogrič.'^ Izšli
sta še dve knjigi o slovenskem bančništvu na
Tržaškem. Ob otvoritvi svojih poslovnih pro-
storov je obširen dvojezični zbornik (ni po-
vsem zgodovinski) izdala hranilnica in poso-
jilnica na Opčinah, svojo tridesetletnico pa je
z objavo knjige Milana Pahorja Slovensko de-
narništvo v Trstu, Denarne zadruge, hranilni-
ce, posojilnice in banka v Trstu 1880-1918,
izdala Tržaška kreditna banka (predstavitev
15. decembra). Septembra je dom »Jakoba
Ukmarja« v Skednju predstavil tri svoje izda-
je: mapo fotografij iz Škedenjskega etnograf-
skega rnuzeja, drugo izdajo Dušana Jakomina
knjige Škedenjska krušarica ter ponatis znane
knjige Jakoba Sokliča Istra kliče...(knjiga je
prvič izšla leta 1928). Ukmarjev dom v Sked-
nju pa je izdal in nato 3. decembra predstavil
dvojezično knjigo Dušana Jakomina La chiesa
di Servola - Cerkev v Skednju. Pisec knjige je
19. decembra prejel posebno priznanje skup-
nosti muzejev Slovenije. Decembra so bile
predstavljene tudi koledarske knjige Založni-
štev tržaškega tiska in Goriške Mohorjeve
družbe, med knjigami zadnje je omeniti pred-
vsem 15. snopič Primorskega slovenskega bio-
grafskega leksikona. 7. novembra je bilo v Tr-
stu predstavljeno delo Pavla Strajna La com-
munita sommersa. Gli sloveni dalla A alla Z.
Med ostalimi knjižnimi izdajami je potreba še
omeniti dopolnjeni ponatis brošure Bazovica
v boju, Liber memorialis slovenske klasične
gimnazije v Trstu (1948-1988), Vilija Prinčiča
25 let, 1963-1988, Športno združenje Dom,
Karla Šiškoviča Znanstveno razmerje do
vprašanja narodnosti, publikacijo gradiva o
študijskih dnevnih Draga 1988, Maria Gariu-
pa knjige I parroci di Ugovizza. 500 anni di
vita paesana, brošuro ob desetletnici društva
»Jože Rapotec« v Prebenegu in zbornik ob 30
letnici Slovenske katoliške prosvete.
Nekateri jubileji so pobudili spominske pri-
reditve, tako počastitev duhovnika Ivana Tula
ob 30-letnici smrti (Mačkolje, 22. januarja s
predavanjem Toneta Požarja). V Komnu so
18. marca primorski katoliški izobraženci pri-
pravili simpozij o življenju in delu tržaškega
rojaka, duhovnika in javnega delavca Virgila
Ščeka. Referate so pripravili Peter Stres, Mar-
ko Tavčar, Tone Požar in Adrijan Pahor
(objavljeni so v št. 46-7 revije 2000). Simpozij
je počastil stoto obletnico Sčekovega rojstva.
V tržaškem Kulturnem domu so konec no-
vembra počastili 120-letnico pojava sloven-
skega športa v Trstu. Ob 275-letnici usmrtitve
tolminskih puntarjev je bila v Gorici 23. no-
vembra krstna izvedba opere Tolminski pun-
tarji Ubalda Vrabca. Prireditev je spremljala
zgodovinska razstava poleg tega pa je skupina
Goričanov italijanske in slovenske narodnosti
naslovila občinski in pokrajinski upravi pro-
šnjo, da bi na goriškem Travniku postavili
usmrčenim kmečkim voditeljem posebno spo-
minsko znamenje. Slovenski raziskovalni in-
štitut je v sodelovanju z Narodno in študijsko
knjižnico iz Trsta pripravil mladinski razisko-
valni tabor v Reziji (21.8. do 2.9.). Na Buko-
vju pri Števerjanu pa so 22. novembra pred-
stavili zbornik gradiva^ raziskovalnega tabo-
ra, ki se je odvijal v Števerjanu in soseščini
poleti leta 1988. Vznemirljiva tematika o kra-
ških jamah - fojbah je na razpravo, ki stajo na
Opčinah 12. septembra vodila Jože Pirjevec
in Stojan Spetič privabila veliko poslušalcev.
Samo Pahor pa je na Padričah, (junij 1989),
govoril o priimku Grgič, v tem kraju je na-
mreč pogost.
Za konec bi omenili še nekaj dogodkov, ki
se na obravnavane probleme bolj posredno
vežejo. Najprej je omeniti Mahničev simpozij
v Rimu, v organizaciji slovenske teološke aka-
demije, od 11. do 16. septembra. Preko 20
predavateljev je z različnih izhodišč razgla-
bljalo o osebnosti dr. Antona Mahniča. Med
slovensko manjšino v Italiji je veliko odobra-
vanja doživel šolski učbenik o literaturi v de-
želi Furlanija - Julijska krajina Pietra Sarza-
na; učbenik je namreč pošteno upošteval tudi
delež slovenskih ustvarjalcev. Novembra me-
seca je umrl odvetnik Cesare Pagnini (1899),
ki je bil sicer tržaški župan za časa nemške
okupacije, uveljavljal pa se je tudi kot zgodo-
vinar v duhu Tamarovega nacionalističnega
zgodovinopisja. Fran Juriševič (1907-1989),
ki je nazadnje živel v Kopru, je zapustil za
sabo deli o zgodovini poštnega prometa na
Primorskem ter o partizanskem gospodarstvu
med NOB na Primorskem. Arhitekt Valentin
Simoniti (1918-1989) je kot eden redkih be-
neškoslovenskih izobražencev v svojih publi-
cističnih nastopih posegal tudi v zgodovinska
dogajanja rodnih krajev.
Bolj ali manj redno so v letu 1989 izhajale
zgodovinske in domoznanske revije. Med
knjigami, ki jih v gornjem nismo posebej
imenovali, pa velja pozornost nameniti vsaj še
naslednjim izdajam: G. Pieri, Napoleone e il
dominio napoleonico nel Friuli (Trieste
1988), F. Tassin, Aiello, Crauglio, San Vito al
Torre: popolo e Chiesa 1716 -1753 (Udine
1989), M. Michelutti, La figura e l'opera di
Tiziano Tessitori (Udine 1989) in seveda celi
vrsti periodičnih izdaj. Pri tem so domoznan-
ske izdaje iz Gorice in Vidma izhajale bolj
redno od onih iz Trsta. Vsaka izmed teh pe-
riodik bi seveda zaslužila posebno obravnavo,
tako kot tudi mnoge od knjižnih objav, ki jih
ta pregled omenja.
Končujemo z ugotovitvijo, da je tudi leto
1989 bilo uspešno. Številne raziskave, objave,
predstavitve in simpoziji preočitno kažejo
tudi na trdno ekonomsko osnovo, ki je omo-
71
gočala njih uresničevanje. Dežela Fulanija - :
Julijska krajina utripa namreč v nenehnem
gospodarskem razvoju.
OPOMBE
1. Kronika 37/1989, 139-142. — 2. Več o dejavno-
sti inštituta poroča Primorski dnevnik (št. 50, 1.3.
1989) v razgovoru z njegovim predsednikom prof.
Fulviom Salimbenijem. — 3. Št. 71, 25.3.1989. —
4. Št. 282, 7.12.1989. — 5. M. Verginella, Tržaška
leta pisatelja Giorgia Voghere o zgodovini mesta -
brez omembe Slovencev. Primorski dnevnik št.
119, 24.5.1989. — 6. Glej razgovor urednika Pri-
morskega dnevnika (št. 11, 14.1.1989) s prof. Jože-
tom Pirjevcem ter nagovor slednjega ob predstavi-
tvi zbornika v Ljubljani (Naši razgledi 24.3.1989,
str. 181-2). — 7. razgovor z avtorji knjige je objavil
Primorski dnevnik (17.10.1989).
72