PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 611 lir Leto XXin. St. 307 (6891) TRST, petek, 29. decembra 1967 SAJGON NAPOVEDAL SAMO 24-URNO PREMIRJE Baje so že pripravljeni načrti za ameriški vdor v Kambodžo Velika bitka med ameriškimi in osvobodilnimi silami v Južnem Vietnamu - Včeraj popoldne so ameriška letala bombardirala kraje blizu Hanoja - «Pravda» o načrtih za vdor v Kambodžo SAJGON, 28. — Južnovietnamska vlada je sklenila izvesti 24-urno premirje ob novem letu. Začelo se bo ob 18. uri po krajevnem času (ob 11. uri po srednjeevropskem času) 31. decembra. Kakor je znano, je osvobodilna vojska določila tridnevno premirje za novo leto. Včeraj je bila v obalni pokraji- ------------- ni Fu Jen, približno 400 km se-vemovzhodno od Sajgona velika bitka med ameriškimi padalci in osvobodilnimi silami. Ameriški padalci so se spustili z velikimi helikopterji prav na sredo položajev osvobodilnih sil, ki so bile močno zavarovane in zakrite, tako da jih niso niti izvidniška letala nekoliko prej opazila. Takoj ko so padalci zapustili helikopterje, so se znašli pod močnim ognjem nasprotnika. Zahtevali so pomoč topništva, letalstva in oboroženih helikopterjev. Bitka je divjala okoli 9 ur. Zvečer so se osvobodilne sile umaknile. Po ameriških poročilih je padlo 31 partizanov, med Američani pa je bilo 12 mrtvih in 31 ranjenih. Bolj proti jugu so osvobodilne sile obstreljevale z minometi neko ameriško oporišče in ranile okoli 49 vojakov. Včeraj so Američani izgubili 3 helikopterje. V Severnem Vietnamu so ameriška letala nadaljevala bombardiranje kolon vozil, letala «B 52» pa so bombardirala demilitarizirano področje. Danes popoldne so ameriška letala bombardirala neki kraj dvajset kilometrov od Hanoja. Južnovietnamski predsednik Van Tieu je izjavil, da ne bo nikoli sprejel sodelovanja «s komunisti«. Pripomnil je, da je rekel predsedniku Johnsonu v Avstraliji, da ne bo nikoli priznal osvobodilne fron- tmimi iiiiiiimimiiiim mm m umu min im m iiiiiintiiiiiiiiiiiniiiniiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiimm n Izjave Marka Nikeziča o posvetovanjih v Kairu Riadu je podrobno poročal o konferenci zunanjih ministrov v Varšavi - ZAR se trudi, da se sporazume o umiku ladij iz Sueškega prekopa da bo v konzorciju 50 odstotkov ameriškega in 50 odstotkov evropskega vpliva. Ameriške delnice bodo pripadale «E1 Paso Natural Gas Company», to je družbi, ki je z ameriškim notranjim departmajem in z ameriško komisijo za naravno energijo izvedla načrt «Gassburry» (jedrsko eksplozijo v globini 1260 m v New Mixicu). Evropski del -delnic pa si bodo razdelile štiri družbe: Nobelbozel (25 odst.), Dynamite-Bozel (10 odst.), Združene smod-nišnice Belgije in Thomson - Houston - Hotchkiss - Brandt (skupno 15 odst.). Konzorcij bo uporabljal jedrsko razstrelivo ne samo za pridobivanje petroleja, temveč tudi za gradnjo podzemeljskih prostorov za vzkladiščenje naravnega plina. Ta načrt pod geslom «Ketch» sedaj proučujejo v Ameriki, kjer so mnenja, da bodo lahko jedrsko razstrelivo v prihodnosti uporabljali tudi za javna dela kot n. pr. gradnjo medoceanskih prekopov. Nova družba bo morala rešiti še številne probleme. Predvsem statut evropskih družb in določitev pogojev za delo konzorcija. Uporaba jedrskega razstreliva je namreč točno določena, in preden bodo lahko uporabljali novo tehniko, do treba podpisati nekaj mednarodnih sporazumov. BEOGRAD, 28. — Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič je danes ob vrnitvi z dvodnevnega obiska v Kairu, kjer se je pogovarjal z zunanjim ministrom Riadom, izjavil, da je zadovoljen z razgovori, ki so se nanašali na splošno mednarodno stanje in posebno na stanje na Srednjem vzhodu. Glede stanja v ZAR je Nikezič poudaril, da ima vtis, da se metodično utrjuje splošno stanje in da je to utrjevanje na notranjem področju odločilnega pomena tudi za nadaljnji uspešen razvoj zunanjepolitičnega delovanja ZAR. «Mi pripisujemo velik pomen tako notranjemu kot splošnemu stanju v ZAR kajti to je eden osnovnih pogojev za izhod iz sedanje krize na Srednjem vzhodu.« V skupnem sporočilu, ki je bilo objavljeno v Kairu ob obisku Nikeziča, se poudarja, da sta ministra obravnavala najnovejše rezultate političnih dogodkov v zvezi s stanjem na Srednjem vzhodu. Pri tem je Riand obvestil Nikeziča o naporih za zagotovitev umika izraelskih čet in za miroljubno rešitev spora. Marko Nikezič pa je Riada obvestil o naporih in podpori Jugoslavije zakonitim zahtevam arabskih držav. . . Nekaj pred odhodom iz Kaira je Nikezič v razgovoru s časnikarji izjavil, da je podal Riadu podrobno poročilo o konferenci zunanjih ministrov socialističnih držav V Varšavi. Pripomnil je, da ta konferenca «ni pokazala nič novega in ni nobenega razloga za spremembo našega stališča. Socialistične države so znova poudarile svojo podporo ZAR in arabski stvari«. V zvezi s Srednjim vzhodom je izjavil, da niso Arabci in Egipt tisti, ki zavlačujejo rešitev kriz# na Srednjem vzhodu. Pripomnil je, da je stanje nevarno, in je dodal, da je element napredka v okrepitvi ZAR, predvsem v vojaški in gospodarski okrepitvi, in v tem, da v tujini bolje razumevajo stanje in obnašanje obeh strani. Nikezič je dodal, da, če se hoče najti rešitev krize, je prva stvar, ki jo je treba storiti, razjasniti stanje, da se pomaga Združenim narodom zavzeti stališče, ki bo pri spevalo k politični rešitvi. Poudaril je tudi važnost razvoja arabske solidarnosti in dodal, da je treba stanje razjasniti, da se lahko ugotovi, «kdo so tisti, ki se upirajo rešitvi, in kdo so tisti, ki jo zavlačujejo«. Glede Sueškega prekopa je Nikezič izjavil, da mu je minister Riad sporočil, da se ZAR trudi na vse načine, da bi se sporazumeli o deblokiran ju ladij, ki so v prekopu. Dejal je, da ima ZAR veliko zanimanje za imetje prizadetih držav. Ta gesta bo nedvom no povzročila večje razumevanje pomorskih sil. Poleg tega pomenita gesta, da je ZAR pripravljena ob primernem trenutku rešiti vprašanje Sueškega prekopa in rešiti krizo. Zatem Je uradno sporočil, da bo predsednik Tito obiskal konec januarja ali v začetku februarja ZAR, in je omenil, da ZAR in Jugoslavija tesno sodelujeta pri iskanju rešitve krize na Srednjem vzhodu Na neko vprašanje v zvezi z Vietnamu je Nikezič odgovoril: «Ko se obravnava kriza na Srednjem vzhodu, se ne more mimo vietnamskega vprašanja.« Ameriško evropski konzorcij za uporabo jedrskega razstreliva PARIZ, 28. — Iz dobro obveSče hih krogov se je zvedelo, da bodo V kratkem ustanovili ameriško-ev-ropski konzorcij za uporabo jedrskega razstreliva v miroljubne namene. V glavnem bo šlo za izk> rlščenje petrolejskih ležišč v manj obljudenih delih Afrike in Sredn'1 ga vzhoda. Sporazum predvideva,1 muelu A. Gonardu obsežno doku- te kot veljavnega sogovornika. Johnson pa mu je rekel, da je osvobodilna fronta samo orodje v rokah Hanoja in da bi vsaka koali, cijska vlada s fronto pomenila koalicijo s komunisti. Pripomnil je, da je za pripadnike osvobodilne fronte edina alternativa tista, ki jo daje program vključitve v vlado. V New Yorku je južnovietnam-sko odposlanstvo v OZN danes sporočilo, da je sajgonska vlada pripravljena začeti mirovne pogovore s Hanojem, toda ni pripravljena na koalicijo z osvobodilno fronto. Izjava poudarja: 1. Sajgon je ((pripravljen« sestati se s predstavniki Hanoja in se pogovarjati o miru. 2. Sajgon nima narodnoosvobodilne fronte niti za neodvisno politično organizacijo niti za vlado. 3. Zavrača se vsaka oblika koalicije z osvobodilno fronto. 4. Sajgonska vlada je pripravljena razpravljati «o važnih problemih« s člani osvobodilne fronte kot po-edinimi osebami in ne kot s predstavniki te organizacije. Ameriško poveljstvo je objavilo podatke, iz katerih izhaja, da so imeli Američani od začetka vojne do 23. decembra letos 15.812 mrtvih, 99.005 ranjenih in 866 pogrešanih. Poleg tega so javili, da je bilo 23. decembra v Vietnamu 478.000 ameriških vojakov. Na ta dan je bilo tu tudi 60.000 vojakov iz Avstralije, Južne Koreje, Tajske, Filipinov in Nove Zelandije. Število južnovietnamskih vojakov pa znaša 700.000. Ameriško poveljstvo ceni, da šteje osvobodilna vojska okoli 248.000 mož. Odnos med ameriškimi in osvobodilnimi silami je torej 5 proti 1. Strokovnjaki pa so mnenja, da je potreben odnos 10 proti 1. da bodo lahko upali na zmago. Poleg tega je ameriško vojaško poveljstvo javilo, da je v tednu, ki se je končal preteklo soboto, padlo 166 ameriških vojakov, ranjenih jih je bilo 1397. Poročilo pravi, da je v istem času padlo 1523 sovražnih vojakov. Južni Vietnamci pa so imeli 234 mrtvih, 629 rajenih in 26 pogrešanih. Moskovska «Pravda» piše danes, da nočejo funkcionarji Bele hiše in državnega departmaja odgovarjati na vprašanja o načrtih za vdor v Kambodžo na podlagi ((pravice do zasledovanja«. Ameriški časopisi pa so mnenja, da je zadeva že rešena. O njej so govorili med nedavnim obiskom Johnsona v Aziji in tajska vlada je že začela zbirati čete na meji s Kambodžo Končno pravi list, da ameriška propaganda že pripravlja izgovor, s katerim naj opraviči oboroženo intervencijo v Kambodži in s tem ogroža varnost vsega prebivalstva tega področja. Kamboški predsednik Sihanuk je nekemu ameriškem časnikarju izjavil, da, če bi Američani izvršili «hude vdore« ali če bi bombardi; rali obmejna področja, kjer živi kamboško prebivalstvo, ali kjer živijo Vietnamci, ki že dolgo časa prebivajo na teh področjih, bi Kambodža poslala na to področje vse svoje oborožene sile in tudi oklepna vozila in letala. Kamboška vlada bi zahtevala od varnostnega sveta, naj skliče izredno sejo Združenih narodov, na katero bi osebno prišel Sihanuk. V primeru množičnega napada bi Kambodža zahtevala večjo pomoč v materialu od svojih prijateljev, še posebno od Kitajske in Sovjetske zveze. Ce bi sovražnikov pritisk postal neznosen, bi se Kambodža obrnila na Kitajsko, Severno Korejo in Ku bo, da pošljejo prostovoljce, ki bi bili pod kamboškim poveljstvom. Sihanuk je nato izjavil, da se je večkrat dogodilo, da so se majhne enote vietnamskih osvobodilmh sil pod pritiskom Američanov u maknile v Kambodžo, toda so se umaknile s kamboškega ozemlja IIMIIIIIIIIIlimillHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMHituillllllllllllllllimitflllllMIIIIIIIIIMMtlllllllllllllllimiMIMIIIIIIM POLKOVNIKI ODSTRANJUJEJO ZADNJE PRIJATELJE KRALJA v Se sedem generalov upokojenih v Grčiji Amnestija se vedno bolj spreminja v žalostno burko nekaj ur potem na zahtevo kambo-ških častnikov. Zanikal je trditve, da so v Kambodži divizije, vojaška poveljstva oporišča in bolnišnice južnovietnamske osvobodilne fronte ali Severnega Vietnama. Nato je pozval ZDA, naj razumejo, da kamboška vojska, ki brani tri meje s 34.000 vojaki, ne more zapreti meje z Vietnamom bolje kakor ameriške sile in njihovi zavezniki, ki štejejo nad milijon mož. Izjavil je tudi, da zagovarja strogo nadzorstvo mednarodne nadzorstve ne komisije nad kamboškimi mejami, pristanišči in letališči, ter da želi, naj bi ZDA prispevale k okrepitvi nadzorstvene komisije v Kam bodži, toda «na žalost Sovjetska zveza in Poljska to odklanjata.« Sporočil je tudi, da je zaprosil sovjetsko vlado, naj prepriča ZDA, naj ne izvršijo napada na Kambodžo, in je dodal, da bi prav rad sprejel Johnsonovega predstavnika, če bi prišel v Kambodžo. NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! ATENE, 28. — Uradni list je objavil odredbo o upokojitvi sedmih grških generalov, ki so podprli kralja Konstantina v njegovem neuspelem poskusu državnega udara. Med njimi je naveden tudi gen. Zalokoris, ki je takrat zbežal iz Grčije v Turčijo, kjer je prosil za politično zatočišče in kjer je še vedno. Objavljen je bil drugi odlok o amnestiji, ki bi se teoretično na našal na okrog 300 jetnikov in ki tudi izrecno izključuje iz amnestije jetnike na otokih. Poleg tega pa odlok govori o nadaljnjih omejitvah in predvsem, da mora sodišče v vsakem primeru odločiti, če ne gre mogoče za osebo, ki je nevarna za javni red, tako da de jansko ostane zelo malo oseb, ki jih bo amnestija zajela, in je ved; no bolj očitno, da so polkovniki napovedali amnestijo samo z mednarodnimi propagandističnimi cilii. V Ženevi je skupina britanskih, francoskih in italijanskih poslancev predložila predsedniku medna rodnega odbora Rdečega križa Sa- Intervjuji «Figara» i ministri EGS PARIZ, 29. — Francoski list «Fi-garo« objavlja intervjuje z vidnimi evropskimi osebnostmi o vprašanju vključitve Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Na vprašanja lista so odgovorih zunanji ministri Italije, Francije, Belgije, Luksemburga in Nizozemske, niso pa odgovorili Nemci, ker sta tako predsednik vlade kot zunanji minister vsak komentar odklonila. Italijanski zunanji minister Fan-fani v svojem članku najprej dokaj podrobno opisuje celoten postopek britanske prošnje za vstop v EGS in potek razgovorov v okviru evropskega sveta ministrov. Fanfani pravi, da so pričakovali, da bo razvrednotenje funta odstra nilo težave in da se bodo začela pogajanja, do česar pa ni moglo priti zaradi ostrega francoskega stališča. V tej zvezi pravi Fanfani. da perspektive za prihodnje let-) niso dobre, pa čeprav je upanje, da bo vprašanje ostalo odprto. Za Francijo je napisal članek ministrski predsednik Pompidou, ki pravi, da Velika Britanija ni še sposobna za vključitev v tržišče in da francosko stališče še ne pomeni, da so jo odstranili iz Evrope. Bistvo predstavljajo ekonomske koristi in je treba po njegovem mnenju sedaj predvsem izpolniti vsa določila rimske pogodbe in tako ustvariti evropsko tržišče kot resnično enotno tržišče tudi za kmetijske pridelke, ustanoviti carinsko zvezo in drugo. SLOVESNOST OB 30. OBLETNICI IZVOLITVE TITA ZA TAJNIKA KPJ Zvezna skupščina SFRJ odobrila smernice gospodarske politike v prihodnjem letu Osnovna naloga gospodarske polilike bo med drugim povečanje proizvodnje in izvoza, gibanje osebnih dohodkov v skladu s produktivnostjo dela in zaposlovanje novih strokovnih kadrov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — S slovesno sejo CK ZKJ v veliki dvorani doma sindikatov, katere so se poleg članov CK udeležili člani kontrolne in revizijske komisije CK ZKJ, delegacije vseh republik, zastopniki delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij, delegacije JLA in mnogi ugledni družbeni in kulturni delavci, so nocoj proslavili 30. obletnico izvolitve predsednika Tita za generalnega tajnika KPJ. Na seji je o vlogi Tita v zgodovini jugoslovanskih narodov govoril Edvard Kardelj. Predsedniku republike so izročili tudi knjigo «Tito in revolucija, 1937 - 1967», v kateri so objavljena najvažnejša besedila iz govorov Tita v zadnjih 30 letih ter državni in partijski dokumenti vezani na 30-letno delo predsednika republike. Tito je v svojem zahvalnem govoru ponovno poudaril to, kar je izjavil že dopoldne delegacijam centralnih komitejev republik, ki jih je sprejel i v Belem dvoru in ki so mu izro-i čile posebne spomenice, v katerih i se poudarjajo njegove zasluge v iiiiiiiiimimiiiiiiiiuiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifTiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiia ZARADI SEDANJE IN ŽE NAPOVEDANE STAVKE Dva tetina zastoj v poslovanju bank zaradi stavke uslužbencev Minister Bo je poročal o napredku podjetij z državno udeležbo v le-tošnjem letu - Kot gost KPI prispel v Rim tajnik francoske partije Rochet Nadaljuje se stavka bančnih uslužbencev, ki (grob. Vest o njegovi smrti je pri- ni ir» tri Uo »n X M Sld I1ČI d o r» čoln rlonoc Iff) ih O i I pogreb, RIM, 28. __________________________ ____________ se je pričela včeraj in ki se bo nadaljevala še danes. Sindikai- šla na dan šele danes, ko je oil ne organizacije so že proglasile novo stavko bančnih uslužbencev za 3., 4. in 5. januar, tako da dejansko uslužbenci ne bodo delali dva tedna, kar bo imelo hude posledice za poslo- vanje bank zlasti v sedanjem razdobju, ko se ob koncu leta zaključujejo vsi računi. Bančni uslužbenci so proglasili stavko v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe in zahtevami za ureditev draginjske doklade. Minister za državne udeležbe Bo je danes obrazložil novinarjem položaj podjetij z državno udeležbo nja in je napovedal, da bo na pri hodnji parlamentarni seji objavil nove obtožbe. Do tega ni prišlo, ker so sejo odlagah in ker je tolpa petih fašistov 10. junija 1924 ugrabila nedaleč od doma socialističnega poslanca, ga pretepla in ga nato spravila v avto ravnatelja fašističnega glasila «11 Corrie-re Italiano« Eilippellija. Tu so mu zločinci zadali več smrtnih udarcev z bodalom in truplo zakopali letošnjem letu. Po ministrovih Truplo so našli 15. avgusta v goz-Ivah tfrp 7a nanrpHplr uu nedaleč od Risna r lamimja. mentacijo o mučenju, kateremu so bili podvrženi jetniki v Grčiji. Številna pričevanja dokazujejo, da jetnike mučijo in da jim po nalogu vlade niso razdelili pomoči, ki je bila predana grškemu Rdečemu križu. Nič ne kaže, da bi se položaj kralja kaj spremenil, odnosno zunanji znaki govore, da polkovniška vlada za sedaj še ne računa na njegov povratek. Visoki dvorni funkcionar Papagos se je že pred dnevi vrnil iz Rima v Atene, pa menda še ni imel nobenega sestanka s predsednikom vlade, pa čeprav so njegovo potovanje spravili v zvezo s pogajanji o povratku Konstantina. Minister za notranje zadeve je objavil program bližnjih cerkvenih svečanosti, ki so vsako leto na pravoslavni božič v katedrali. Tokrat se kralj sploh ne omenja, zato pa je jasno govor o vlogi, ki jo bo igral regent, ki ga je imenovala polkovniška junta. Istočasno je bil tudi objavljen odlok, ki navaja pristojnost regenta in tudi vse časti, ki mu gredo. izjavah gre za izreden napredek, saj so nodjetja letos vložila kar 775 milijard lir novega kapitala in 12 odst. več kot lani. Celoten izkupiček je dosegel 3500 milijard lir in je bil za 20 odst. višji kot leta 1966. Računajo, da bo ob koncu leta v državnih podjetjih _ zaposlenih v celoti nad 380 tisoč u-službencev. Minister Bo je nato orisal posamezne sektorje, za katere je sko-ro brez izjeme navedel samo zelo ugodne izide. Tako je navedel, da so italijanska državna podjetja izdelala 6.9 milijona ton jekla in 15 odst. več kot lani, proizvodnja cementa se je zvišala za 13 odst., izdelali so ga 3.4 milijona ton. Dosegli so 5.2 milijona. Telefonskih naročnikov pa je nad 7 milijonov. Politični dogodki na Srednjem vzhodu so se negativno odrazili na delovanje pomorskih družb, katerih ladjevje je ostalo lani nespremenjeno in se tonaža ni zvišala. Popoldne je prispel v Rim generalni tajnik francoske komunistične partije Waldeck-Rochet, ki se bo zadržal kot gost italijanske partije v Italiji do sobote. Danes .ie imel prvi razgovor s tajnikom KPI Longom, kateremu je prisostvoval tudi posl. Pajetta. Italijanski minister za zunanje zadeve Fanfani bo od 11. do 15. januarja uradno obiskal Somalijo na vabilo tamkajšnjega ministrske; ga predsednika Mohameda Hagi Ibrahima Egala. Socialisti Bonacina, Codignola, Giolitti, Lombardi in Santi so poslali sen. Parriju polemično pismo v zvezi s tednikom »Astrolabio« in v zvezi s Parrijevim pozivom za enotnost levice v Italiji. Parri je ta poziv utemeljeval s sporazumom med KPI in PSIUP, ki bosta za senatorje šla skupno na volit ve. Omenjeni socialistični predstavniki pravijo, da sporazum sam po sebi ni nič slabega, da pa nikakor ne gre za dej. nje, ki bo imelo resnejše posltuice za odnose med italijansko levico. Združevanje levice predstavlja izredno za pleteno zadevo in nič ne pomaga ce se varamo, češ da ne obstaja jo problemi, zaradi česar se ne smejo mešati med seboj volilne potrebe in globoke načelne odločitve. Parri v istem listu odgovarja, da gre pri proglasu za njegovo o-sebno pobudo in da nikakor ne sme priti do povezave te pobude s stališči tednika Astrolabio. Matteottijev morilec Dumini umrl RIM, 28. — V ponedeljek je u-mrl v Rimu v starosti 74 let eden od morilcev socialističnega poslanca Giacoma Matteottija. Gre za Arr.eriga Duminija, ki je bil v času tragičnega dogodka znan kot «Mussolinijev krvnik«. 3(1. maja je Matteotti v parlamentu obhvil fašistični režim in I i Mussol' -ija terorističnega delova-1 du nedaleč od Riana Flaminija. Javnost je imela Duminija in njegove pajdaše za naročene krvnike Benita Mussolinija, Emina Del Bona in Giovannija Marinelli-ja. Fašistični režim se je hotel o-tresti moralne krivde in je Dumi-niia postavil pred sodišče, kjer je bil, potem ko je priznal krivdo (ni pa izdal svojih gospodarjev), 24. marca 1926 v Chietiju obsojen zaradi nenamernega umora na 5 let zapora. Leta 1941 je Dumini v Libiji, kjer mu je vlada, ki ga je hotela imeti čim dlje od ItaU.e. našla zaposlitev, padel v angleško ujetništvo. Ker so ga obtožili vo-obsodili na smrt. streli padel, vendar se je osvestil, se je splazil do močvirja, kjer je ostal do noči. Kasneje se je zatekel k Delovanje upornikov v Jemenu KAIRO, 28. — Radio Sana je javil, da je vod jemenske republikanske vojske včeraj ustrelil tri saboterje, pripadnike monarhističnih sil. Vsi trije so priznali, da so dobili od monarhistov in njihovih pomagačev denar in orožje. Prevratno delovanje so izvajali pri mestecu Yarim, kakih 160 km južno od Sane, kjer do sedaj še ni bilo jemenskih kraljevih sil. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da se bo tristranski odbor, ki so ga ustaviti z namenom, da vzpostavi mir v Jemenu, sestal v soboto v Kairu. Odbor bi moral nadzorovati izvedbo sporazuma med predsednikom Naserjem m kraljem Saudske Arabije Feisa-lom, s katerim sta se obvezala, da bosta ustavila pomoč republikancem in monarhistom. Večji del voja kih sil ZAR je že zapustil jemensko ozemlje. Egiptovski tisk javlja danes, da je položaj v Jemenu zelo kritičen. Realisti so baje še enkrat skušali oblegati Sano, kjer so baje bile v zadnjih 48 urah hude borbe. Po časopisih iz Kaira so tolpe imama El Badra poostrile ofenzivo na republikanske sile v okolici glavnega mesta, dalje so skušale preki- zgodovini narodov Jugoslavije. Tito je izjavil, da ni samo njegova zasluga, če je partiji uspelo izpolniti tako važne naloge v zadnjih 30 letih, temveč da je zasluga vseh članov partije. «Vse te velike rezultate je bilo moč doseči samo zaradi v;šoke zavesti, politične zrelosti in"borbenosti vseh članov partije, ki so zadnjih trideset let bili v vrstah partije, od katerih so mnogi zato dali življenje.« Tito je poudaril važnost današnje obletnice in istočasno ugotovil, da če partija ne bi nadaljevala revolucionarnega dela. zadnjih trideset let ne bi mnogo pomenilo. Zveza komunistov Jugoslavije deluje danes v deželi z zavednim ljudstvom, ki ve, kaj hoče. ((Ljudstvo je sprejelo socialistično-družbene odnose in socialistični sistem, naša odgovornost pa je, da ljudstva ne razo. čaramo, to je da ZK pridobi še večji ugled in še večje priznanje. To je moja prva in največja želja,« je poudaril Tito. Zvezna skupščina je sinoči po dvodnevni razpravi, v kateri so poslanci vnašali spremembe v predloge zveznega izvršnega sveta, v celoti sprejela vse zakonske predloge zveznega izvršnega sveta in resolucijo o smernicah gospodarske politike v prihodnjem letu. Izvajanje postavk, omenjenih v resoluciji je zajamčeno z zakoni in zakonskimi spremembami in dopolnitvami, ki jih je skupščina pred tem sprejela. Osnovna naloga gospodarske politike v prihodnjem letu je povečanje proizvodnje in izvoza, uskladitev splošne in proračunske potrošnje z rastom proizvodnje, gibanje osebnih dohodkov v skladu s produktivnostjo dela, postopna rešitev vprašanja zaposlitve novih strokovnih kadrov, napori za poglobitev sodelovanja posebno trgovinske izmenjave z vsemi mednarodnimi gospodarskimi grupacijami. Da bi se povečala konkurenčna sposobnost podjetij in pospešil izvoz, se zmanjšujejo bremena gospodarstva (z zmanjšanjem prispevka na osebne dohodke, provizije družabnega knjigovodstva in prispevka za zdravstvo in prosveto) za okrog 75 milijard starih dinarjev, povečujejo STedstva za kredi-te obrtnih sredstev za okrog 70 milijard starih dinarjev, zagotavlja okrog 300 milijard starih dinarjev kreditov za izvoz opreme, povečuje, jo se sredstva za dodeljevanje po-tro.nih kreditov. Za zaščito proizvodnje se povečuje carina na uvoz nekaterih izdelkov in surovin, predvsem na uvoz izdelkov črne metalurgije. Med nalogami gospodarske politike v prihodnjem letu je tudi za- goji za hitrejši razvoj zasebne dejavnosti za pospešitev razvoja obrti. Za pospešitev razvoja obrtništva bodo zasebni obrtniki in določene delovne organizacije obvezni držati vajence. Predvidevajo se nadalje ukrepi za uspešen razvoj gospodarstva zaostalih področij, za pospešitev specializacije, modernizacije in integracije v gospodarstvu. Pristojnim zveznim organom in združenim proizvajalcem je naloženo, da v letu 1968 izdelajo načrte dolgoročnega gospodarskega razvoja, a zveznemu zavodu za načrtovanje, da napravi analize izvršitve srednjeročnega načrta in pripravi analizo formiranja, razdelitve in uporabljanja sredstev federacije. Zvezna skupščina bo v prihodnjem letu proučila in sprejela u-strezne ukrepe, če bi nastati odkloni od predvidenih glavnih smer-nic gospodarske politike. B. B. Gunnar Jarring podaljšal bivanje v Kairu KAIRO, 28. — U Tantov posebni odposlanec Gunnar Jarring se je danes pogovarjal dve uri z e-giotovskim zunanjim ministrom Riadom. Sklenili so, da bo Jarring podaljšal svoje bivanje v Egiptu do sobote zvečer. Pred povratkom v Nikozijo se bo ponovno sestal z Riadom. Ni znano, ali ga bo sprejel tudi Naser. Pozneje je Riad izjavil časnikarjem, da je Jarring poizvedoval o namenih egiptovske vlade glede ladij, ki so blokirane v Sueškem prekopu. Odgovorili so mu, da sedaj zadevo proučuje tehnična komisija. Kairski list «A1 Ahram« piše, da je ZAR obvestila Jarringa, da se namerava potruditi za deblokira-nje 15 tujih ladij v Sueškem prekopu. Tudi poveljnik opazovalcev OZN general Buli bo obveščen o te.i odločitvi, «ki so jo spre;eli ob upoštevanju stališča nekaterih prijateljskih držav«. List poudarja, da je ta operacija praktično mogoča, iz političnih razlogov pa zaželena. Edino vprašanje je varnost tehnikov, ki bodo pri tem zaposleni, «ki bi lahko bili deležni izzivanja sovražnika med svojim delom«. Na koncu piše list, da se bo o-peracija začela s proučevanjem getovitev zmanjšanja primanjklja- dna v prekopu. Pozneje bodo mo- in Til n fo '1 nh hilmpp nnup^artip rip- * roli e mor nn l-otori Knifo libijskim prijateljem, kjer je ostal niti cestne zveze in so tudi stre- do ponovnega prihoda Italijanov. Te svoje dogodivščine je Dumini po vojni opisal v knjigi «17 colpi«. Po osvoboditvi so razveljavili fašistične razsodbe in Dumini je moral ponovno pred porotno sodišče, ki ga je obsodilo na dosmrtno ječo. Po osmih letih je bil zaradi pomilostitve zopet na svobodi. Ker se je sodna oblast zavedla pomote, je moral Matteottijev morilec vnovič za zapahe, kjer je ostal do leta 1956, ko si je dokončno izposloval, da so ga izpustili na «po-gojno svobodo«. Od tedaj je živel v Rimu, kjer je pred dnevi padel in si zlomi! kolčni sklep, kar ga je spravilo v Ijale na Sano. Kairski časniki pripominjajo, da tuji diplomati zapuščajo mesto. To velja predvsem za člane sovjetskega poslaništva. Vedno po istih vesteh so republikanske sile zavrnile napade monarhistov in da trenuten položaj je ugoden za republikance. Jemensko letalstvo je nastopilo proti monarhistom in bombardiralo njihove po. ložaje bližje mestu. Vrhu tega so na severni meji prestregli več prevozov orožja in municije. DŽAKARTA, 28. —Guverner George Romney je prišel v Džakarto na 48-umi obisk. Pogovarjal se )e z generalom Suhartom. ja plačilne bilance, povečanje deviznih rezerv in hitrejšega razvoja gospodarstva neravzitih področij. Za postopno reševanje vprašanja zaposlenosti, posebno novih strokovnih kadrov, se gospodarska podjetja obvezujejo zaposliti mlade strokovne kadre kot pripravnike, predvideva se nadalje povečanje davka na honorarje za nadurno in honorarno delo zaposlenih v lastnih podjetjih in obveznost plačevanja tistih prispevkov (tudi za socialno in pokojninsko zavarovanje) na plače zaposlenih upokojencev. Sodi se namreč, da bodo s temi ukrepi dana podjetjem spodbuda na zaposlitev novih kadrov a ne za zaposlitev upokojencev in za uvajanje nadurnega dela že zaposlenih. V resoluciji se kot važni pogoj za dosego smotrov gospodarske politike poudarja potreba pospešitve modernizacije in uvajanja sodobne tehnologije in povečanja stanovanjske gradnje. Na področju sodelovanja s posameznimi gospodarskimi grupacijami se bodo truditi za ureditev gospodarske izmenjave z državami skupnega evropskega trga na trajni osnovi a z državami SEV za prehod elastične oblike trgovske izmenjave in plačanja. Trgovska izmenjava z državami v razvoju bo pospešena s kratkoročnimi in dolgoročnimi izvoznimi krediti in s povečanjem uvoza iz teh držav. Z ustreznimi gospodarskimi in drugimi ukrepi (kreditno in davčno politiko) bodo ustvarjeni po- rah izbrati smer, po kateri bodo ladje zapustile prekop. V Damasku je sirski predsednik vlade sporočil, da ne bodo sprejeli U Tantovega predstavnika Jarringa. V' Zaradi stavke bančnih uslužbencev so nastale velike težave za izplačevanje raznih obveznosti. kaže množico pred sedežem Banca Nazionaie del Lavoro v Rimu. Slika Ruanda bo izročila plačance Kongu KINSASA, 28. — Kongoški predsednik Mobutu je izjavil, da bodo približno 120 betih plačancev, ki so sedaj v Ruandi v taborišču beguncev, znova pripeljati v Kongo in jih postavili pred sodišče. Dodal je, da je ruandska vlada sprejela rešitev v tem smislu. Plačanci so v nekem taborišču za begunce v Ruandi, od kar so prejšnji mesec zapustiti Bukavu. Kongo je že tedaj vztrajal, naj plačance izročijo kongoškim oblastem. Agent Gorčakov o raketah «V-2» MOSKVA, 28. — Agencija Tass javlja, da je bivši agent sovjetske tajne službe Gorčakov napisal knjigo, v kateri razkriva, kako je sovjetski tajni službi v drugi svetovni vojni uspelo dobiti informacije o nemških raketah «V 2», še preden so te informacije dobili zahodni zavezniki. Dokumente o raketah so preskrbeli antinacisti, ki so delali v nekem podzemeljskem nemškem centru. Dokumenti so biti izročeni nekemu sovjetskemu pilotu, ki je bil vojni ujetnik. Temu je uspelo polastiti se nemškega letala in je skušal zbežati, toda so ga ubiti. Dokumente je dobil v roke neki poljski grof, ki je odšel v London in jih je skušal prodati neki zahodni tajni službi, toda nekemu sovjetskemu agentu je uspelo dokumente dobiti. Gorčakov, ki ima 43 let, je napisal več knjig o drugi svetovni vojni in o delovanju sovjetske tajne službe. Boninski otoki TOKIO, 28. — Japonski zunanji minister Niki in ameriški poslanik sta se danes posvetovala o načrtu sporazuma za povrnitev Bo-ninskih otokov Japonski. Japonska se bo morala obvezati, da vrne ZDA ves material in vse naprave, ki so ameriška last in ki so na tem otoku. BUKAREŠTA, 28. — Romunska ljudska skupščina je odobrila zakon o amnestiji za kaznjence, ki so bili obsojeni zaradi manjših prestopkov. Zakon določa tudi znižanje kazni za nekatere vrste zločinov. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.3, najnitja 3.7, ob 19. uri 5 stopinj; zračni tlak 1006.6 narašča, vlaga 45 odst., veter 18 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj. Tržaški dnevni Danes, PETEK, 29. decembra Tomaž Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 6.08 in zatone ob 14.27. Jutri, SOBOTA, 30. decembra Evgen V OSNUTKU PETLETNEGA NAČRTA NI 0 TEM BESEDE Občina bi morala poskrbeti tudi za slovenske rekreatorije V petih naslednjih letih bo občina porabila za sedeže rekreatorijev po 25 milijonov lir na leto Občinska svetovalka KPI Jelka Gerbec je naslovila na pristojnega odborniki vprašanje, v katerem ga opozarja na nekatere probleme barkovljanskega občinskega rekrea-torija. Svetovalka pravi,- da zahaja v bar-kovljanski rekreatorij od 100 do 120 otrok. Med njimi je tudi precejšnje število slovenskih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Da se ne bi v popoldanskih urah potepali okrog, hodijo ti slovenski otroci v rekreatorij, kjer se igrajo skupno z italijanskimi otroki. Ni dvoma, pravi Gerbčeva, da je sestajanje italijanskih in slovenskih otrok primemo in koristno, saj se v skupni igri med seboj družijo in spoznavajo. Toda slovenskim otrokom je treba omogočiti, da se bodo lahko igrali in vzgajali v lastnem mate rinem jeziku, da bodo lahko deležni pošolske vzgoje in kulturmn ter drugih rekreacijskih prireditev v slovenščini, da bodo lahko v re-kreatoriju pisali v slovenščini ir. čitali slovenske knjige. Zato svetovalka vprašuje pristojnega odbornika, ali se mu ne zdi potrebno, da se ustanovi v barkov-ljanskem rekreatoriju slovenski oddelek, ali pa naj se vsaj zaposlita dva slovenska vzgojitelja, da bodo lahko vzgajali slovenske otroke m jim pomagali pri učenju, igrah in drugih rekreacijskih in kulturnih dejavnostih, ter da se knjižnica re kreatorija oskrbi tudi s slovenskimi knjigami, otroškimi slikanicami in časopisi. Svetovalka ugotavlja, da bi omenjeni ukrepi pritegnili v rekretatorij še večje število slovenskih otrok. Hkrati pa svetovalka Gerbec vprašuje, kdaj bo občina popravila dvorišče rekreatorija, ki je v slabem stanju, kdaj bo poskrbela za boljšo opremo ter opremila rekreatorij s platnom za predvajanje filmov v cinemascopu. Vprašanje, ki ga je ponovno pogrela svetovalka Gerbec, je zelo važno in bi ga lahko posplošili na vsa mestna in predmestna področja, kjer je precejšnje število slovenskih otrok, in seveda na okoliške vasi, kjer so slovenski otroci v pretežni večini. Nikjer v trža- ga rekreatorija, niti ne slovenskega oddelka v obstoječih italijanskih rekreatorijih. Zato bi morala tržaška občinska uprava resno prouči ti in tudi zadovoljivo rešiti to za slovenske otroke važno vprašanje. V osnutku petletnega razvojnega načrta tržaške občine, o katerem je nedavno tekla razprava v občinskem svetu, je tudi poglavje, ki se nanaša na občinske rekrea torije. V tem poglavju je med drugim ugotovljeno, da se vzgojna dejavnost otrok ne zaključi v šoli; «družba», ki mora zagotoviti pravico do šolanja, mora tudi poskrbeti za zdravo razvedrilo. Zaradi tega so bili ustanovljeni re-kreatoriji, katerih namen je, da zavarujejo otroke pred nevarnostmi ceste in slabih družb, da jih s iimiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiitiiiiniimiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiu sodelovanjem družin vzgajajo v spoštovanju moralnih in socialnih vrednot, ki so temelj značaja poštenega državljana.« Nato je rečeno, da občinska u-prava proučuje načrt reforme rekreatorijev, ki morajo iti v koraku z razvojem, da bo občinska u-prava storila vse, kar je v njeni moči, da reši vprašanje sedežev rekreatorijev, ter da bo občina v te namene porabila v petih letih skupno 125 milijonov lir, ali 25 milijonov lir letno do vključno leta 1971. V tem poglavju ni niti besede o ustanovitvi kakega rekreatorija za slovenske otroke ali pa vsaj slovenskih oddelkov s slovenskim učnim osebjem v obstoječih rekreatorijih za italijanske otroke. SKLEP DEŽELNEGA ODBORA Idi 100 milijonov lir več podpor dijakom za šolsko leto 1967-68 Skupno bo razdelila dežela za štipendije in za potnine dijakov skoraj 450 milijonov Deželna uprava bo v letošnjem šolskem letu dala dijakom srednjih in strokovnih šol za 110 milijonov lir podpor in štipendij več kakor prejšnje leto. V preteklem šolskem letu je namreč izdala dežela v ta namen preko občinskih uprav nad 336 milijonov lir, do junija 1968 pa bo dala skoraj 450 milijonov. Na eni izmed svojih zadnjih sej je deželni odbor odobril ustrezni sklep, ki ga je predložil odbornik za prosveto Giust. Izdatek se nanaša na deželni zakon štev. 19 od 6. septembra 1965 in je vnešen v proračun za finančno leto 1967, se pa izvaja v vsem šolskem letu. že januarja 1968 bodo občinske uprave, katerim je bil denar nakazan, razdelile dijakom podpore. Gre vsekakor za znatno vsoto podpor, kar ima precej važen socialni značaj. Namen podpor jo pomagati sposobnim in marljivim KNJIGA ZA 125-LETNICO TRŽAŠKE HRANILNICE Obseg varčevanja je pri nas znatno večji kot v ostali Italiji Konec 1.1966 je imel vsak rezidenten prebivalec Trsta vloženih povprečno 800.000 lir Tržaška hranilnica je ob svoji 125-letnici izdala bogato opremljeno knjigo, ki obsega skoraj xK) strani večjega formata in v kateri 'je podrobneje opisan razvoj gospodarskega življenja na Tržaškem ter vzporeden razvoj zavoda v razdobju 1942-1967. V predgovoru na-glaša predsednik hranilnice dr. G. Iaut, da se publikacija navezuje na prejšnjo, ki so jo izdali decembra 1942, ko je zavod slavil svojo 100-letnico. Knjiga je razdeljena v glavnem na dva dela, in sicer so njeni sestavljavci posvetili prvega splošnemu razvoju političnih, socialnih in gospodarskih dogodkov našem področju na našem področju v omenjenem M ^_____________________j__ ______ razdobju, medtem ko je drugi del ški občini ni nobenega slovenske- posvečen hranilnici in njenemu de- DANES V MILJAH OBČINSKA SEJA ai-irrc, .iUMVUIdJžmZI t- V DvoJl Zanimanje za glasovanje o občinskem proračunu Ni kakih znakov, da ne bi socialist Robba tudi pri tej priložnosti od zunaj podprl občinskega odbora Danes ob 20. uri se bo v Miljah ponovno sestal občinski svet, ki bo zaključil razpravo o občinskem proračunu za leto 1968, ki predvideva skupno 178.606.993 lir dohodkov in 277.278.042 lir izdatkov, torej 98.671 049 Ur primanjkljaja. Primanjkljaj naj bi krili z dodatnimi davki, s prispevkom vladnega komisariata in posojilom v znesku 8.360.212 lir. Za današnjo sejo, oziroma za izid glasovanja o proračunu, vlada v Miljah in v tržaških političnih krogih precejšnje zanimanje. Kakor je znano, vodi občinsko upravo v Miljah že od prvih voUtev nepretrgoma komunistična večina, to je «Lista Frausin«. Občinski svet šteje 30 članov. «Lista Frausin« ima zdaj 15 članov v občinskem svetu: od teh je en psiupovec, KD ima 10 svetovalcev, PSI-PSDI 3 svetovalce, PRI — 1 in PLI - 1. «Večina« ima torej točno polovico mest. IIIIIIIIKlIllMIIMIIlIdllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIlll Da bi lahko občinska uprava delovala, jo od zunaj podpira socialistični svetovalec Pietro Robba Njegova podpora Je potrebna zlasti tedaj, ko je na dnevnem redu glasovanje glede posojil. Prav ta ko pa bi bil njegov glas odločilen tudi pri glasovanju o proračunu. Ce bi namreč poleg drugih svetovalcev opozicije tudi Robba glasoval proti, bi bilo razmerje glasov 15:15 in bi se ponovil primer zadnjega glasovanja v tržaškem občinskem svetu o proračunu za le to 1967. Nekateri politični krogi sicer računajo na to možnost, toda nismo opazilj nobenih znakov, ki bi napovedovali krizo tudi v miljskem občinskem svetu. Presenečenja sicer ni moč popolnoma izključiti, vendar v Miljah ni bilo opaziti med diskusijo o proračunu tako napetega ozračja kot na občinskem svetu v Trstu. Inž. Josipu Rustji v spomin Svet Slovenske skupnosti izreka g'oboko sožalje pokojnikovi gospe Marici, sorodnikom ter številnim prijateljem in znancem ob smrti znanega javnega delavca in gospo darskega strokovnjaka inženirja Josina Rastje iz Gorice. Pokojnik je bil eden izmed stebrov prosvet-no-gospodarskega delovanja na Goriškem. Ustanovil je številne mlekarne in sirarne v Posočju, organiziral vinogradništvo v Brdih in na Vipavskem, izdajal Gospodarski vestnik, napisal več strokovno-kmetijskih del, sodeloval kot gospodarski urednik pri tednikih in revijah ter bil strokovni svetovalec kmetovalcem na Goriškem. V svojih razpravah je zlasti poudarjal važnost zemlje v življenju našega narodnega občestva ter se je zato z besedo in dejanjem boril p roti razlaščanju slovenske zem Ije. Deloval je tudi na področju ljudske prosvete in knjižnega založništva. Pokojnik je bil svetal lik izobraženega, požrtvovalnega in poštenega javnega delavca. O stal je ob strani ljudstva v naj hujših časih ter mu pomagal. Za radi narodnega delovanja so ga fašistične oblasti preganjale, inter nirale in zaprle. Inženir Josip Rustja si je pridobil veliko zaslug za ohranitev in okrepitev slovenstva na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Zato bo o stal vsej naši narodnostni skupnosti v hvaležnem in trajnem spominu. Slava neutrudljivemu javnemu delavcu inženirju Josipu Rustji! Trst, 28 12. 1967 Svet Slovenske skupnosti V Trstu lovanju. Knjigo dopolnjujejo barvne reprodukcije nekaj slikarskih del, ki so last zavoda ter vrsta prilog in statističnih tabel. Kniigo so natisnili v tiskarni «Villaggio del Fanciullo« na Opčinah. Med raznimi ugotovitvami, ki jih prinaša publikacija, naj navedemo izsledek, do katerega je prišel študijski urad hranilnice pri proučevanju podatkov o razvoju varčevanja v tržaški pokrajini, da se je namreč obseg varčevanja na našem področju v teh povojnih letih povečal v znatno večji meri kakor v ostali Italiji, in to kljub statičnosti rezidentnega prebivalstva. Leta 1943 je namreč prebivalstvo tržaške pokrajine štelo 283.000 ljudi, konec leta 1966 pa 308.000. Prirastek je torej znašal le okoli 25 tisoč duš, ali v relativni vrednosti 9 odst. Skupen obseg privarčeva-neg^„dčha|rja pa je bil mnogo večji: povprečje na prebivalca, ki je znašalo leta 1943 okoli 6000 lir, se je namreč dvignilo na okoli 800.000 lir, pri čemer pa je treba upoštevati, da obsega zadnji podatek tudi sredstva, ki so jih konec leta 1966 imele deponirana v denarnih zavodih javne uprave, razni zavodi in podobne organizacije. Če bi po ključu, ki ga leto za letom izdeluje osrednji zavod za statistiko, spremenili vse letne vloge v vloge, izražene v lirah iz leta 1938, potem bi ugotovili, da je znašala povprečna vsota spravljenega denarja na prebivalca leta 1943 2141 lir, leta 1966 pa 8336 lir. Med začetnim in končnim datumom se je varčevanje iz leta v leto stopnjevalo in le za leta 1944. 1945 in 1947 kažejo podatki večje ali manjše popuščanje. V današnji valuti pa je imel konec leta 1966 kakor omenjeno vsak rezidenten prebivalec vloženih povprečno po 800.000 lir. Pa še nekaj podatkov o skupni vrednosti pri Tržaški hranilnici v primerjavi s celotno tržaško pokrajino in z italijanskim tržiščem: skupna vrednost vlog je znašala konec leta 1966 v vsej Italiji 23.619.600 milijonov lir, v Trstu 244.681 milijonov, pri sami hranilnici pa 122.306 milijonov lir. Če vzamemo stanje konec leta 1938 za osnovo (indeks 1), potem se je ta pokazatelj dvignil do konca leta 1966 na 425.15 za celotno italijansko tržišče, na 333.35 za tržaško pokrajino, a kar na 528.36 pri Tržaški hranilnici. Zaradi tega se v knjigi večkrat z zadovoljstvom naglasa, da se zaupanje Tržačanov v ta denarni zavod zadovoljivo potencira. Tatovi na delu Neznanci so predvčerajšnjim ponoči 53-letnemu Carlu Salvadoriju iz Ul. Zovenzoni 8 odpeljali 60.000 lir vredno vespo TS 28256, ki Jo je bil pustil blizu doma. Tatvino je Salvadori prijavil na komisariatu Kolon je. Na istem komisariatu je 21-letni Renzo Aleš z Reške ceste 136 prijavil tatvino lambrete TS 26553, ki jo je bil pustil v Ul. Biasoletto. Lam. breta je bila vredna 70.000 lir. V noči med soboto in nedeljo so neznani tatovi s silo odprli deflek-tor fiata 600 MI 732104, ki ga je 24-letni uradnik Lucio Menotti iz Ul. Piccardi 6 pustil blizu svojega stanovanja. Iz notranjosti avta so tatovi odnesli Menottijev plašč, ki je bil vreden 30.000 lir. V teku je preiskava. Kolesj'e vagona mu j'e poškodovalo prste Včeraj zjutraj ob 4.05 so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli na zdravljenje 38-letnega železničarja Stellia Saina z Opčin 909, ki se bo moral zdraviti 20 dni zaradi zmečkanih zadnjih členkov sre. dinca, prstanca in mezinca desne roke. Sain je malo prej na železniškem vozičku na Opčinah nadzoroval priklopitev železniških vagonov, nenadoma je spodrsnil in padel sredi železniškega tira, kot je bil dolg in širok. Prav v tistem trenutku je privozil vagon in s kolesi zavozil po Sainovi roki, ki je ležala na tirnici. Delovni tovariši so nesrečniku priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico S Včeraj dopoldne se je vladni komisar prefekt Cappellini sestal z odvetnikom Senigaglio, predsednikom Avtonomnega inštituta za ljudske hiše (IACP), ter se z njim pogovarjal o bodočih programih te. ga inštituta. dijakom, da lahko študirajo, tudi če ne razpolagajo s sredstvi. To je tudi v skladu z republiško ustavo, saj se s tem odstranjujejo gospodarske ovire, ki onemogočajo študij. Vsak dijak višjih srednjih šol dobi 30.000 lir na leto, dijak strokovnih zavodov pa 25.000 lir. Družinske razmere prosilcev ugotovijo občine, ki sestavijo zatem sezname dijakov, kateri pridejo v poštev za podpore. Isto velja tudi za prispevke za potnine, pri čemer ugotavljajo razdaljo med krajem bivanja dijaka in med krajem, kjer obiskuje šolo. Kot smo dejali, bo znašala letos podpora 110 milijonov več kot lani. Dijakom strokovnih zavodov bodo razdelili 2271 podpor, za skupnih 56 milijonov 775.000 lir; 2.207 dijakom bodo dali prispevke za potnine v skupni vrednosti 50 milijonov 666.500 lir. 134 občinam v videmski pokrajini je namenje nih 1.516 podpor za skupno 37 milijonov 900.000 lir, 48 občinam v pordenonskem okrožju 403 podpore za skupno 10 milijonov 75.000 lir, 24 občinam v goriški pokrajini 290 podpor za 7,250.000 lir, 4 občinam v tržaški pokrajini 62 podpor za 1.550.000 lir. Kar se tiče potnin, naj omenimo samo občine na Tržaškem, kjer bodo dali 49 podpor za skupnih 835.000 lir. Samo za dijake višjih srednjih šol bo znašal celotni izdatek 340 milijonov 913.700 lir, to je 89 milijonov 866.200 lir več kot lani. Pri tem odpade nad 150.000.000 lir za štipendije in nad 190.000.000 za potnine. Iz podatkov je razvidno, da dobe največ podpor in prispevkov za potnine dijaki v videmski pokrajini ter v pordenonskem okrožju. Za Furlanijo pride Gorica in šele nato Trst. To se dogaja tudi zato, ker so pri nas šole bližje bivališčem dijakov. V proračunu za finančno leto 1968 je nakazana v ta namen enaka vsota kakor v proračunu za leto 1967, iz katerega finansirajo podpore za šolsko leto 1967-68. Gledališča VERDI Pri blagajni se sprejemajo a-bonmaji za drugi del sezone 1967-1968, ki se bo začel 13. januarja z «Deklico iz Pskova» Rimsky-Korzakova v prvi tržaški izvedbi. Sledil bo večer treh enodejank, in sicer Donizettijevega «Zvonca», Poulencovega «Cloveškega glasu« in Tosattijevega »Boksa«. Pozneje bodo predvajali Rossinijevo «Pe-pelko« in Beethovnovega «Fidelia» v izvirniku. Zadnje dni februarja bo na vrsti Boitov «Mefistofeles», prve dni marca pa bo v Verdiju nastopila državna Opera iz Brna, in sicer s Stravinskega baletom «Petruška» in Ravelovim baletom «Daphnis in Chloe«, obe prvič izvajani v našem mestu. Sezona se bo zaključila z Wolf-Ferrarijevimi »štirimi grobijani«. STALNO GLEDALIŠČE Skupina tržaškega Stalnega gle; dališča je odigrala predstave — ki so bile razprodane — «Kralja Oj-dipa» ter opravila branje J. Osbor-novega «Lutra» in se sedaj pripravlja na najavljeno turnejo, ki se bo pričela v Assisiju ter prispela v Rim in druga mesta srednje Italije, nakar se bo dokončala v naši deželi. Medtem pa bodo v Avditoriju gostovali «1 Gufi«, ki bodo izven a-bonmaja od 3. do 7. januarja predvajali «Ne vem, nisem videl, ce sem bil zraven, sem spal« po tekstu Gigija Lunarija. Kvartet mimov in pevcev-avtorjev je v Trstu že znan in si je pridobil simpatije ob: činstva, zlasti mlajšega. Abonenti sezone 1967-68 imajo pravico do posebnih popustov za to predstavo. Naprošeni objavljamo: IZJAVA Uprava revije Mladika izjavlja, da je neresnična ugotovitev in trditev deželnega svetovalca dr. ši-škoviča — objavljena v Primorskem dnevniku dne 22. dec. 1967 — da je Mladika prejela od dežele 400.000 lir podpore. Uprava Mladike Kino ...v- ; Nazionale 15.30 «Quella sporca dozzi-na» Technicolor. Lee Marvin, Ernest Bognine, George K.ennedy, Excelsior 16.00 ((James Bond 007 Casino Royale» Technicolor. Serija kriminalk v izvedbi neprekosljive-ga Seana Conneryja. Ni prepovedano. Fenice 16.00 «Questi fantasmi« Technicolor. Sophia Loren, Vittorio Gas-sman, Margaret Lee, Mario Adorf. Režija Renato Castellani. Eden 15.30 «Guerra, amore e luga« Technicolor. Paul Newman, Sylvia Koscina, John VVilliams. Grattacielo 16.00 «Natascla« Technicolor. Film po romanu Leva Tolstoja Vojna in mir. Ljudmila Save-ljeva, Sergej Bondarčuk. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «1 giorni delTira« Technicolor. VVestern. Giuliano Gemma, Lee Van Cleef, Valter Rilla, Andrea Bosic. Režija Tonino Valeri. Alabarda 15.45 «Faccia a faccia« Technicolor. VVestern. Gian Maria Vo-lonte, Thomas Milian. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «Non c’e pošto per i vigliacchl« Technicolor. Chad Everett. Zadnji dan. Moderno 15.30 21.30 «La Bibbia« — Technicolor. Sprednje vrste 450 lir, zadnje vrste 350. Najlepši film leta. Zadnji dan. Crlstallo 16.00 ((Agente 007, si vive solo due volte« Technicolor. James Bond (Sean Connery). Garibaldi 16.30 «11 cantante del Luna park« Technicolor. Elvis Presley. Capitol 16.00 «Nel sole« Technicolor. Al Bano, Romina Power, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Aurora 15.00 ((Marcellino, pane e vino«. Astoria 16.30 «Le avventure e gli a-mori di Mary Flonders« Technicolor. Klm Novak, Richard Johnson. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.30 «Quattro bassotti per un danese« Technicolor VValt Disney. Astra Danes zaprto. Vittorio Veneto 16.00 «Fai in fretta ad uccidermi... ho freddo« Technicolor. Jean Sorel, Monica Vitti. Ideale 16.00 ((Divisione Folgore« Cr-nobeli film o vojni pri Al Alamei-nu. Monica Clay, Ettore Manni. Abbazia 16.00 «Base Luna chiama Terra« Technicolor. Marta Hyrr, Ernest Jud. Letos še četrt milijona ton surove nafte V prihodnjih dneh bo prispelo v Žaveljski zaliv s surovino za naftovod Trst-Bavarska še zadnjih pet ladij v letošnjem letu; za danes so napovedane štiri ladje, in sicer ena angleška, ena liberijska, ena norveška in ena italijanska ladja; vse skupaj bodo pripeljale okoli 220.000 ton surove nafte, ena sama pa bo izkrcala kar 90.000 ton goriva. V nedeljo bo priplula zadnja ladja, ki pluje pod švedsko zastavo, s tovorom 27.000 ton nafte. Spodrsnila je na bananovem olupku Prejšnjo soboto je 74-letna u-pokojenka Maria Vrabez vd. Fio-re iz Ul. V. da Feltre 4 na Trgu Garibaldi spodrsnila na olupku banane in padla, pri čemer si je zlomila drugo hrbtenično vretence. Po nesreči je upokojenka odšla domov in šele včeraj zaprosila za zdravniško pomoč. Na ortopedskem olniš NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA: Letna naročnina Lir 8.100.— šestmesečna naročn » 4.400.— trimesečna » » 2.250.— mesečna » » 800 — Priporočajo se za silvestrovanje PARK HOTEL GORICA - N0va Gorica, tel. 21442, 21462 - Prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Rezervacije so v prodaji. Cene: v kavarni vključen silvestrski narezek novih din 40. Restavracija, vključena silvestrska večerja N. din 80. Nočni bar N. din 120 (od tega je 60 N. din za konsumacijo). GOSTINSKO PODJETJE «SIDR0» ■ PIRAN, tel. 73314 prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujern in odlično glasbo v restavracijah «PUNTA» in «SIDRO» (ROTONDA) ter v nočnem baru «PRI TREH PAPIGAH«. Cena rezervacije z me-nujem in garderobo je N din 70. V nočnem baru z modernim artističnim mednarodnim programom in celonočno glasbo N. din 110. Potrebne so rezervacije. HOTEL UNION - LJUBLJANA Mi klošičeva 1, tel. 20707, 20750 pripravlja prijetno silvestrovanje » vseh prostorih hotela z bogatim silvestrskim menujern in priznano glasbo. Potrebne so rezervacije. HOTEL TRIGLAV KOPER - HOTEL ŽUSTERNA IN RESTAVRACIJA RIZANA • oripravljajo veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujern. Rezervacije sprejemajo recepcije. RESTAVRACIJA «LA MARINELLA> vošči cenjeni klienteli prijetne praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrski ples s priznano godbo. Bogat silvestrski menu. V HOTELU «TAB0R» SEŽANA • (Postdja) pripravljajo prijetno silvestrovanje s silvestrsko večerjo, plesno in zabavno glasbo. Pohitite z rezervacijami. Ranil se je z razbitim steklom Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 13-let-nega dijaka Alda Cecchija iz Ul. Revoltella 6, ki se bo moral zdraviti 25 dni zaradi ran po levem zapestju z verjetnimi poškodbami kit in mišic. Ob, sprejemu je Cec-chi povedal, da je malo prej prišel iz veže stavbe v Ul. Pordenone 2, spodrsnil na pločniku in pri padcu z roko zadel v steklo vežnih vrat. Steklo se je razbilo in drobci so dijaka ranili po roki. Nesreča delavca v ladjedelnici V kovaškem oddelku ladjedelnice Sv. Marka se je včeraj popoldne ponesrečil 59-letni Albino Bo-nifacio iz Milj, Šalita Ubaldini 10. Ko je varil neki železni drog, je ta padel in mu povzročil zlome členkov prstov leve roke. Ponesre- ______ čenča so odpeljali v bolnišnico, oddelku bolnišnice se bo morala kjer se bo moral na ortopedskem zdraviti 30 dni. I oddelku zdraviti mesec dni. Izšla je številka 8 - 9 tržaške revije ZALIV, kateri je priložena Spacalova grafika. Revijo dobite v TR2ASKI KNJIGARNI. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi vsakoletno tradicionalno silvestrovanje na stadionu «Prvi maj«, igral bo prvovrsten orkester. Rezervacija miz na sedežu društva, Vrdelska cesta št. 7 od 10. do 12. ure in vsak večer od 2Q,30 do 21,30. , , gg , Vljudno vabljeni! Hotel «SL0N» Ljubljana prireja dne 31. decembra 1967 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru. Za razpoloženje ob koncu leta 1967 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v haru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20-641 — 20-645 Ljubljana. Priporočamo se za obisk! Brzojavki Saragatu Ob tretji obletnici izvolitve Giu-seppa Saragata za predsednika republike sta poslala deželni predsednik Berzanti in predsednik deželnega sveta De Rinaldini pred sedniku republike, oziroma njegovemu glavnemu tajniku, brzojavki, v katerih mu čestitata k tej oblet niči in mu izrekata najlepše želje za njegovo bodoče delovanje. IZPRED SODIŠČA Karabinjer obsojen zaradi nenamernega uboja 80.000 lir globe za tihotapstvo mesa in žganja Pred tržaškim kazenslrim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ballarini, zapisnikar Rachelli, o-bramba Kostoris) se je zagovarjal včeraj 30 letni karabinjer Mario Osti iz Celegnana pri Rovigu, ki ie bil obtožen, da je 31. avgusta lani nenamerno ubil Lindo Prezzi iz Ul. Pgscoli 4. Bilo je pozno zvečer, ko je že priletna ženska (tedaj je bila stara 82 let) prečkala cestišče po zebrastem prehodu na Garibaldijevem korzu v bližini Trga stare mitnice. V tistem trenutku se je pripeljal mimo z vespo omenjeni karabinjer, ki je baje o-pazil ^žensko šele v razdalji enega metra. Zaradi hudih poškodb je ženska nčkaj dni pozneje izdihnila v splošni bolnišnici. Javni tožilec je včeraj menil, da je obtoženec kriv nesreče, ter je zato zahteval, naj ga sodniki obsodijo na 8 mesecev zapora. Obto-ženčev zagovornik pa je trdil, da dejanje, ki so ga pripisali njegovemu varovancu, ni kaznivo, ali pa bi ga morali oprostiti vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Na izid obravnave je verjetno vplivalo dejstvo, da so že karabinjerji, ki so vodili preiskavo, kaznovali svojega kolega zaradi določenega cestnega prekrška. Sodniki so obsodili Ostija, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 6 mesecev zapora ter so mu odvzeli vozniško dovoljenje za pol leta. Pred istimi sodniki (obramba Ghezzi) se je moral včeraj zagovarjati tudi 46 letni Giovanni Valenta iz Ul. Settefontane 4, ki je bil obtožen, da je skušal vtihotapiti v Italijo 7 kg svinjskega mesa in 37 litrov žganja. Ker je bil Valenta že kaznovan zaradi podobnih prekrškov, je obstajala nevarnost, da bi mu utegnili sodniki zvišati kazen. To pa izključil že sam javni tožilec, je zahteval le globo v višini 124 tisoč lir. Obtoženčev zagovornik pa je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ali pa vsaj naj; nižjo kazen. Sodniki so obsodili Valenta na 80.000 lir globe. Ukaza M pa so, da se zapleni avto. ::::::::: I i:::::::::::::! :::::::::: POTROŠNIKI, PREBERITE TUDI TO ! ZA NOVOLETNE PRAZNIKE VAM JE NA VOLJO V CELOTNI NASI MALOPRODAJNI MREŽI: BOGATA IZBIRA VSAKOVRSTNEGA PREHRAMBENEGA IN NEPREHRAMBENEGA BLAGA PO ZELO UGODNIH CENAH • šunka, rolšunka, vratina s kostmi in brez kosti, sveža slanina, pečenice, kranjske klobase, krvavice, piščanci, sveže purice in purani, zmrznjene račke • Odprta konzervna SUNKA in PLEČKA ter odprti konservirani ČARE’ — «Mitros» (To blago lahko kupite tudi v dozah po 3 in 5 kg) • 2e pripravljeni kombinirani zavitki: mrežna pečenka, pečenice, krvavice in goveje meso za juho Kvalitetno maslo in jajca Vina: STARČEK beli in rdeči, biser SLOVIN, vermouth SLOVIN, Fraktalov pelinkovec in Mount flower po reklamnih cenah Razna čokolada, pecivo, keksi, že pripravljeni zavitki s sladko vsebino POMARANČE, GRAPEFRUIT IN BANANE ::::::::::::::::::::: 1 ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR PRIREJA DNE 31. DECEMBRA OD 21. URE DO ZORE silvestrovanje v Kulturnem domu Rezervacije vsak dan razen v sobotah In nedeljah na sedežu društva (Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu) od 20.30 do 22. ure ZA NOVOLETNE PRAZNIKE BODO NAŠA PRODAJNA MESTA IMELA SLEDEČ URNIK: SOBOTA 30 odprto od 7.30 do 19.30 P—Market: Nova Gorica, Sežana, Koper, Opatija, Kranjska gora ta vsa ostala prodajna mesta v Ljubljani ta ostalih krajih Slovenije. P—Supermarket, Ljubljana od 7.30 do 21. ure. NEDELJA 31 odprto od 7.30 do 19.30 P—Market: Nova Gorica, Sežana, Koper, Opatija, Kranjska gora ta vsa ostala prodajna mesta v Ljubljani in ostalih krajih Slovenije. P—Supermarket, Ljubljana od 8. do 12. ure. PONEDELJEK 1 NOVO LETO VSE TRGOVINE ZAPRTE TOREK 2 odprto od 7.30 do 11. ure P—Market: Nova Gorica, Sežana, Koper, Opatija, Kranjska gora ln ostali P—Marketi po Sloveniji. Ljubljana: Cigaletova, Šentvid, Titova 82, Prale. NAJ VAM OB NOVOLETNIH PRAZNIKIH NE MANJKA TUDI ŽE DOBRO ZNANA KVALITETNA REHRANA IMPORT EXPORT LJUBLJANA Vtem potrošnikom želimo srečno NOVO LETO 1968 iiiiiiliiii KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATE IN MLEČNE IZDELKE, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI NA V SVOJIH TRGOVINAH ŠKOFIJAH IN V KOPRU Urnik za praznike Jutri, sobota. 30. decembra: vse trgovine lahko ostanejo odprte do 21. ure. V nedeljo, 31. decembra: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn (7—12), cvetličarn (8—13) in slašči. čarn (8—21.30). V ponedeljek, I. januarja: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (8—13) ln slaščičarn (8—21.30). Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Antona Vuka In ing. Jožeta Rustje daruje družina Tončič 5000 lir za Dobrodelno društvo. Jožko Bizjak (Bile Jožko) Iz Trsta izreka globoko sožalje pokojnikovi gospe Marici in vsem sorodnikom ob bridki izgubi moža, inž. JOSIPA RUSTJE, gospodarske, ga in kulturnega delavca med go-riškimi Slovenci. Včeraj-danes > ROJSTVA, SMRTI IN POROKU 28. decembra 1967 se Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 67-letna Antonia Cim»-dor por. Millo, 55-letni Kuggero dall, 87-letna Glovanna Skemba vd. Vouk, 69-letnl Ollviero Arduin, *>9-lttni Edoardo Vecchiet, 69-letni Mal" cello Cerovaz, 69-letni Antonio Ge"* zo, 63-letna Grazia Conobeli por. ti-golini, 73-letna Matilde d'Heur, 4* letni Andrea Giuseppe Marcusa. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1C. ure) Godina. Trg sv Jakoba l; Grl*0" Ion, Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai Due Mori. Trg Unlta 4; Nlc0, it, Skedcnjska ulica 80. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 1.30) Croce Azzurra. IJI. Coinmerciale dr. Rossettl. Ul Combl 19; dr. St-gnorl. Trg Ospedaie 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. ZAHVAL A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega nepozabnega očeta IVANA SILE Posebna zahvala osebju I. kirurškega oddelka splošne bolnišnice za zdravniško nego, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika ta ga spremili na zadnji poti. Hčerka Alda, sin Aldo in drugi sorodniki Trst, 29. decembra 1967 MOSKOVSKI POLIJIČm DOGODKI V DECEMBRU Kaj za koga pomeni «nova nemška politika» Zdi se, da sta se Berlin in Varšava postavila proti Brand-tovim koncepcijam o novih nemških odnosih do Vzhoda V izjavi in komunikeju postavljene stvari na pravo mesto MOSKVA, decembra. — Dvanajsti mesec v političnem pogledu Povprečnega leta je praviloma gotovo med vsemi najbogatejši. Tudi letošnji december ni razočaral sovjetske diplomacije. Bilo je mnogo stikov in, v kontekstu političnih dogodkov v svetu, vsi so domala bili nadpovprečno pomembni. Moskovski poročevalci, ki žive bolj od špekulacij kot pa od informacij, so si ob njih naporno razbijali glave. To velja enako za olbrichtov in Ceausescujev obisk v Moskvi kakor za potovanje Gromka v Varšavo in Brežnjeva v Prago. Predvsem pa morda za izjavo, ki jo je sovjetska vlada objavila v zvezi z razvojem dogodkov v Zvezni republiki Nemčiji. Sicer sovjetska «nova nemška Politika», objavljena v zadnji izjavi sovjetske vlade, ni niti no-va niti popolnoma sovjetska. Ni več nobena tajnost, da je Moskva Prve «bonske lastavice« — prve rasti o «novi vzhodni politiki« — sprejela z naklonjeno radovednostjo oziroma vsaj v pričakovanju pozitivnega razvoja. Takisto ja znano, da sta se Berlin in Varšava prva postavila proti njej in koncepte bonskega zunanjega ministra Brandta proglasila za manever. Izrazila sta mnenje, da je Ireba tudi v odnosih z novo nemško vlado vztrajati na maksimalnem programu, torej na odpovedi Hallsteinovi doktrini, vzpostavitvi odnosov med obema Nemčija-*ha, priznanju Demokratične republike Nemčije in sedanjih vzhodnih meja. Moskovska diplomacija je — Po reakciji v Berlinu in Varšavi " priznala ,da je to stališče nesprejemljivo. Mnogi so celo mnenja, da se je sovjetska zunanja Politika znašla pred dilemo: ali pokvariti odnose z DR Nemčijo in ^oljsko, ali pa ne pristati na bonsko «novo vzhodno politiko«. Izjava sovjetske vlade in komunike, ki je bil objavljen po obisku bržavno-partijske delegacije Nemške demokratične republike, sta bioskovskim opazovalcem ustvarita vtis nekakšnega streljanja z •Velikimi topovi«. Do izjave je prišlo v trenutku, ko je Bonn pre-takusil teren, otipal pulz ((tretjega sveta« in se, verjetno, prepričal, ba nadaljnja stremljenja po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z nekaterimi državami, ki sicer imajo odnose z Nemško demokratično tepubliko, ne bodo sprožila plazu Priznanj te iste. Glede na dejstva, ki jih je bila Sadnji čas zbrala bonska diplomacija, se je Bonn znašel pred stvarno možnostjo, da začne diplomatsko ofenzivo za selektivno odpiranje vrat v ostale vzhodnoev-fopske države, potem ko je do tega že prišlo z Romunijo in kmalu tudi z Jugoslavijo. Izjava in komunike bi stvari morala postaviti na njihovo pravo mesto: bonski pobudi ni treba verjeti, to je manever, za katerim stoji «vlada, pod katero se is okrepila neonacistična NPD» * Uvodnik «Pravde» od 15. decembra). Glede na takšne okoliščine, ima tajava, ki si je poročevalci takoj bo njeni objavi niso znali pojasniti, svoj realen smisel: zaustavita «napad» bonske vlade na ((šibke« točke socialističnega sveta. S tem je bil baje povezan tudi kratki obisk Brežnjeva v Pragi. Gre pa še za nekaj, kot se zdi: harnreč za pripravo platforme o-Siroma predhodno ustvaritev večine za posamezne elemente navrta, ki bi ga bilo treba izdelati ba preliminarnem posvetovanju bomunističnih partij v Budimpešte. Obisk Gromika v Varšavi in brežnjeva v Pragi so v tem pogledu očitno bila uspešna. Mno-8o manj uspešni so bili, kot se tehatra, razgovori, ki jih je ne-havno vodil Ceausescu v svoji bvojni funkciji voditelja države in bartije. Na teh razgovorih se je telova pokazalo, da Romunija tubi v naprej namerava hoditi po tastnih poteh. Globalno gledano, pa ne gre samo za zaostrovanje odnosov v Evropi, marveč tudi za poslabšanje onih med SZ in Ameriko. To-ba zdaj ne več zaradi kakršne si bodi odsotnosti veleposlanika ali spričo kake nepodpisane konzularne konvencije, marveč na znatno realnejših osnovah. Zakaj grožnje s konkretnimi ukrepi, postavimo, v zvezi z Berlinom (komunike sovjetsko - vzhodnonemških razgovorov) niso z ameriške strani nikoli ostale brez odgovora. Podobno zaostrovanje je moč zadnji čas opaziti tudi v pogledu Vietnama. Vse pogosteje je čuti za stališča, ki pričajo o večji napetosti okrog omenjenega vprašanja. «Pravda» je 20. decembra, ob priložnosti sedme obletnice ustanovitve FNO Južnega Vietnama, objavila članek, v katerem je stalni predstavnik Fronte v Moskvi, kot odgovor na ameriške ((mirov- ne predloge«, predlagal svoje zahteve: prekinitev napada, prekinitev bombardiranja DR Vietnama, umik ameriških in satelitskih sil iz jugovzhodne Azije, priznanje FNO kot edinega predstavnika juž-novietnamskega ljudstva. Upoštevajoč dejstvo, da predstavlja stališče glede Vietnama eno od tem, s katero bi se morale ukvarjati partije na napovedanem sestanku oziroma posvetovanju, mnogi opazovalci menijo, da v tem primeru ponovno gre za nekakšno določitev «paketa» stališč. Ce je to res, potem se lahko zgodi, da bo vietnamsko vprašanje o-stalo zamrznjeno vsaj še naslednjih osem do deset mesecev. M. SEDMAK Pod devinskimi čermi (Foto M. Magajna) ....................................................................................................... uh............. nimim.mn.i.niii.i ....um.....uuiu,,....,,...........,......,m SPOMIN NA »CHEJA« JE ŠE VEDNO ŽIV Katoliški duhovnik A. A. Lima poveličuje junaštvo Guevare Francoska novinarka prinaša podrobne podatke o umoru Guevare, ki je bil le ranjen v nogo PARIZ, 28. — Čeprav je od u-mora Ernesta Che Guevare minilo že dva meseca in pol, je spomin nanj še vedno živ v vsej Latinski Ameriki. Hkrati pa se njegov primer pogosto oživlja tudi v tisku drugod po svetu. Tako je francoska revija «Paris Match« objavila v svoji zadnji številki daljši članek novinarke Michele Ray. V tem članku novinarka prinaša nekaj podrobnosti o tem, kako so bolivijski oficirji tega junaka umorili potem ko so ga ujeli. Michele Ray je preživela v Boliviji poldrugi mesec in skušala je priti do najbolj avtentičnih podatkov o zločinu, ki ga je izvedla bolivijska oblast. V zvezi s tem zatrjuje da je Guevaro umorila skupina bolivijske vojske, ki ga je že prej zajela na osnovi podatkov, ki jih je dal neki kmet, da bi na račun tega dobil bedno odškodnino 50.000 pe-zosov, to se pravi dveh milijonov in pol lir, ki jih je na glavo Guevare razpisal guverner področja, kjer je bil Guevara s svojimi soborci. Po pisanju francoske novinarke se je Guevara s svojimi gverilci kril na nekem goratem področju blizu kraja La Higuera. Neki kmet, ki je opazil skupino gverilcev, je takoj pohitel na bližnje vojaško poveljstvo v La Higuera. Takoj se je odpravilo na pot več enot bolivijske vojske, ki so obkolile naznačeno področje in 9. oktobra se je začel napad proti Guevari in njegovim soborcem. Bolivijska vojska se je spravila na peščico gverilcev z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Napadla je z avtomatskim orožjem in možnarji. Pri tem napadu je bil Guevara ranjen v nogo in ker se ni mogel prebiti skozi obroč, so ga ujeli. Ob smrti Guevare se je veliko pisalo o tem, kako se je Guevara do zadnjega branil in čeprav so bolivijske oblasti trdile, da je bil Guevara hudo ranjen in da je zaradi tega podlegel, medtem ko so iz drugih virov prihajale vesti, da je bil Guevara umorjen namenoma, torej čeprav bi mu bili mogli rešiti življenje, sedaj francoska novinarka prinaša glede tega zelo konkretne podatke. Michele Ray predvsem poudarja, da ni mogla priti v La Higuero, kamor so Guevaro in dva njegova soborca odpeljali po zajetju. Tedaj so vojaške oblasti zaprle vsak dohod na to področje. Zato pa novinarka objavlja izjave, ki jih je zbral bolivijski novinar Jor-ge Torrico, ki mu je tedaj vendarle uspelo pretihotapiti se v La Higuero in stopiti v stik z nekaterimi prebivalci tega kra- ja. Bolivijskemu novinarju Tor- ricu je bolničar Fernando Sanco rekel, da je pregledal ranjenega Guevaro in ugotovil ,da je bil ta ranjen le v no-o. Učiteljica na tamkajšnji osnovni šoli 22-let-na Julia Torrez je Torricu povedala, da je Guevaro videla dan po ujetju in da je tudi govorila z njim, ki je bil le ranjen. Novinarka Michele Ray piše, da so ranjenega in ujetega Guevaro pripeljali v osnovno šolo v La Higueri. V prvih popoldanskih u-rah naslednjega dne so videli, da je v šolo stopil neki podčastnik s karabinko na rami in kmalu zatem so slišali iz šole več strelov. Michele Ray dodaja, (ja so nato" stopili v šolo še mnogi drugi oboroženi ljudje, ki' šo streljali proti že mrtvemu Guevari in da sta bila Guevarova soborca «E1 Maestro« Willy, ki sta bila ujeta z njim umorjena potem, ko je bil Guevara že mrtev. O mraku (Foto M. Magajna) Michele Ray piše dobesedno. «Deset minut potem so že vsi prebivalci naselja vedeli, kaj se je zgodilo. Zato še danes obilna dva meseca po tem, je vas še vedno izolirana od ostalega sveta«. Seveda straži vas in področje bolivijska vojska. V začetku smo rekli, da je spomin na Guevaro v Latinski Ameriki še vedno živ. V zvezi s tem ne bo odveč zabeležiti vest, ki jo prinaša rimska agencija ((Relazioni religiose« v svojih zadnjih publikacijah. Agencija poroča naslednje: Znani brazilski katoliški pisatelj Alceu Amoroso Lima, ki je tudi -član papeške komisije «Mir in pravičnost« je v časopisu «Jornal do Brasil« objavil članek o Camillu Torresu, Regisu Debrayju in «Che« Guevari. Kakor je znano, je bil Ca-millo Torres katoliški duhovnik, ki je odšel v partizane in junaško padel, Regis Debray je znan francoski publicist, ki so mu v Boliviji sodili in ga obsodili na 30 let ječe, ker da se je boril med partizani, ki jih je vodil «Che» Guevara, o Guevari pa smo pravkar govorili. O teh treh je Alceu Amoroso Lima med drugim zapisal: «Brez vsakega obotavljanja lahko pohvalim junaštvo teh treh tako nenavadnih mož — duhovnika, filozofa in zdravnika — kajti bolj ko opažam nasilje, bolj ga obsojam in sovražim kot metodo za spremembo družbene ureditve in napredka. Toda to, kar se ne da zanikati, je dejstvo, da te žrtve nasilja ne predstavljajo — v naši dobi tehnološkega pragmatizma — le primer tega, kar je najbolj čistega v človeški naravi, to se pravi možnost in sposobnost žrtvovati se za pravično stvar, ampak predstavljajo tudi obupen protest človeškega dostojanstva proti pesimizmu, proti lažni blaginji in proti krivičnosti civilizacije, proti udobju, ki temelji na krivičnosti... Smisel smrti svetnikov in junakov je v tem, da imata njihovo trpljenje in smrt določeno vrednost. Umreti za pravično stvar, pa čeprav se pri tem poslužimo tudi obsodbe vrednega nasilja, je več vredno kot sklepati kompromise s tistimi, ki ščitijo najhujše nasilje, tisto nasilje, ki se kaže pod krinko miru, zakonitosti in demokracije, ki pa je dejansko razlog krivične družbene ureditve» Letošnji obračun sovjetskega filma Nekaj del je uspelo, niso pa vsa zadovoljila - Obračun tudi ob 50. obletnici oktobrske revolucije MOSKVA, "8. — Ko sovjetski I filmski ljudje delajo sedaj obračun nad uspehi in neuspehi v letu, ki se pravkar izteka, govore tudi o rezultatih, ki jih je sovjetska kinematografija napravila v 50 letih po oktobrski revoluciji. S tem v zvezi govorijo tudi o petem moskovskem filmskem festivalu. V splošnem sami sovjetski filmski ljudje pravijo, da minulo leto ni prineslo kakega izrednega uspeha. Film, o katerem se je v minuli sezoni največ govorilo, je bil film ^Novinar* Sergeja Cerasimova, ki si je na letošnjem moskovskem filmskem festivalu delil prvo mesto z madžarskim filmom «Oče», ki ga je režiral Istvan Szabo. Za ta film so tudi zahodni opazovalci rekli, da je najboljši sovjetski film iz letošnje proizvodnje. V sovjetskih kinematografskih dvoranah sta se v letošnjem letu pojavili tudi zadnji dve nadaljevanji velikega sovjetskega filma «Vojna in mirt,, ki ga je režiral Sergej Bondarčuk. Glede tega filma bomo rekli, da je v Parizu naletel na izreden uspeh, saj ga v nekaterih kinematografih vrtijo že več mesecev. Kljub temu zadnjih dveh delov tega filma sovjetsko občinstvo ni sprejelo s prevelikim navdušenjem. Mnogo večje zanimanje je med sovjetskim občinstvom vladalo za film »če ti je dom pri srcu*, ki so ga izdelali v moskovskih eksperimentalnih filmskih studiih. Ta film, ki ga je režiral Vladimir Pozner, prikazuje bitko za Moskvo in je sestavljen v glavnem iz dokumentarcev, ki so jih sovjetski vojni snemalci snemali med samimi borbami za Moskvo na prelomu leta 1941-42. V filmu se dokaj pogumno prikažejo tudi «zasluge in napake Stalina». Kar zadeva komične filme, je zelo cenjen film zJetnica Kavkaza*, ki ga je režiral Gajda. Prav tako dober pa je tudi film, ki je izdelan po Gogolju in ici nosi naslov tVII». Rekli smo, da slavi sovjetska kinematografija tudi 50-letnico oktobrske revolucije. Na to temo je bilo izdelanih več filmov, vendar pa ni nobeden od teh kaj izrednega, kar bi se dalo primerjati z Eisensteinovim , L. Montiel in F. Gravey; španski barvni film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «More- sque — obiettivo allucinante«, L. Jeffries in L. Sim. ItaUjanska koprodukcija; kinemaskop v barvah. V1TTORIA. 17.15—21.30: «Giaman- go», E. G. Edward in S. Tot. Barvni kinemaskop. I rži r AZZURRO. 20.45: ((Božični koncert«. Nastopajo Filarmonica iz Tržiča, moški zbor »Verdi« iz Ronk in solisti. PRINCIPE. 16—22: «1 due per la strada«, A. Hepburn in A. Finney. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «1 cannoni di Navarone«, G. Pečk, D. Niven in A. Queenn. Kinemaskopski film v barvah. Gradeža, Tržiča in Gorice, ki bi _ jetne in pomirjujoče. Z njim smo ' nato prepotovali še celo vrsto pogorij, se ustavljali ob potokih, rekah in jezerih, pa v planinskih kočah in se sprehajali po travnikih polnih planinskega cvetja. Iz slik so dihale tople barve, ki so gledalce, med katerimi je bilo precej ljubiteljev gora. Gorazd Vesel, ki je namesto zaradi bolezni odsotnega predsednika kluba Marka Waltritscha predstavil predavatelja, je vsem prisotnim želel v imenu kluba srečno novo leto. se lahko rešile iz hude krize, bi se lahko izboljšal (se pravi, da bi občinske uprave lahko dosegle ravnovesje) le na takšen način, da bi skrčile vrsto stroškov, ki so nujno potrebni za socialni in civilni razvoj vsega prebivalstva. V taksnem položaju pa niso samo nase občine, ampak vse krajevne ustanove v državi ter je prav, da so tem stanjem seznanjeni vsi državljani, kateri bi moraU o vprašanju diskutirati ter predlagati rešitve. Občinske in pokrajinske u-prave ter bolnišnice so se znašle v sedanjem položaju zavoljo naj-razUčnejših vzrokov. Občine raz polagajo z manjšimi dohodki, od kar so ukiniU carino na vino, ži vino; povečaU so se stroški za raz svetljavo, cestno omrežje, kanali zacijo, vodovode, za gradnjo in o-premo šol, nakup knjig, plačilo prevozov. Najhujše pa vpUvajo na deficit stroški za plače osebja. Potrebno bo razmišljati, kako racionaUzirati delo, da bi se stroški za osebne prejemke skrčiU na minimum. Za primer naj navedemo, da so krajevne ustanove v državi zaposhle od 1956. do 1964. leta kar 180.000 oseb, tako da se je število uslužbencev zvišalo od 380 na 560 tisoč (zvišanje znaša 50 odstotkov). Na Goriškem ta pojav ni tako očiten, vendar so stroški za osebje naj-višji, tako da se sedaj iščejo oblike bolj racionalnih in gospodarskih uprav. Pokrajinsko cesto v Števerjan bodo kmalu odprli števerjanci so se nam potožili, da je pokrajinska cesta Oslavje-števerjan še vedno zaprta, čeprav so dela že toliko napredovala, da bi jo zlahka lahko spet odprU za promet. PozanimaU smo se, kako je z deU, ter smo izvedeU, da dobro napredujejo ter bodo morda v nekaj dnevih zaključena. Trenutno gradijo opornike na odseku med križiščem s cesto, ki pelje k cerkvi, ter ljudskimi hišami. Ko bodo opraviU dela, bodo poravna-U luknje, ki so nastale na cestišču, ter cesto odprli za promet z vsemi vozili. Zemeljska dela, zlasti razširitev cestišča ter izgradnja opornih zidov, trajajo že skoraj vse leto. V drugi fazi je predvideno asfaltiranje tega cestnega odseka, tako pomembnega za Oslavje in števerjan. aiiMMMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiHiniiiimiiuumMmiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiimHiiHiiHimuiiiiiiHiiiiH SINOČI V GORICI Žena je padla z balkona in obležala mrtva na dvorišču Gre za nesrečo zaradi preperele ograje Zanimivo predavanje o slovenskih planinah Zadnji letošnji večer ob sredah, ki ga je klub «Simon Gregorčiču priredil predvčerajšnjim v svojih prostorih na Verdijevem korzu 13, je bil posvečen projekciji diapozitivov. Avtorja slik sta bila Rudi in Janez Hoenn (oče in sin J. Rudija Hoenna smo že imeli v gosteh, zato je predvčerajšnjim razla gal fotografije njegov sin, ki jih je večji del tudi sam posnel. Po peljal nas je najprej na Pohorje ter odkril nam, primorskim Slovencem, pravzaprav premalo znane kraje, ki se ne odlikujejo e vršam in koničastimi vrhovi, zato pa so njih mehke obline toliko bolj pri- Včeraj nekaj pred 19. uro se je 58-letna Giustina Gressini por. Fer-ro mudila na balkonu svojega stanovanja v Ul. Baiamonti štev. 1 v Gorici. Pri svojih opravkih se je naslonila na ograjo balkona, ki pa je bila lesena in že precej preperela. Ograja se je zlomila, žena je izgubila ravnotežje ter padla z vso težo iz prvega nadstropja na dvorišče, kjer je nezavestna obležala. - Sosedje, ki so na njen krik pritekli pogledat, so takoj poklicali rešilni voz Zelenega križa. Ko pa je ta prišel, so ugotovili, da je žena že mrtva, ker si je pri padcu prebila lobanjo. Na kraj nesreče je prišla tudi policija, ki je poskrbela za prevoz trupla v mrtvašnico in za sodni pregled. Prva preiskava je ugotovila, da ne gre za samomor ampak za nesrečo. ki se je vžgala ter povzročila veliko vročino. Zgorela sta oba gorilnika, ki sta vredna 1,2 milijona lir. Gasilci so v eni uri požar pogasili. Požar v bolnišnici uničil gorilnika Občutno škodo je včeraj dopoldne povzročil požar v šoli za bolničarke pri civilni bolnišnici v Ul. VlttOrio Veneto. Nastal je zaradi okvare na gorilniku za nafto. Verjetno je prišlo v peč preveč nafte, Ročico si je priprla Včeraj popoldne so pridržali tržiški bolnišnici za 10 dni na zdravljenju komaj triletno Monico Gerion, ki si je malo prej doma priprla roko med vrata ter si pri tem odtrgala košček mesa pri kazalcu leve roke. Demetrij Cej razstavlja v gorički pasaži Slikar Demetrij Cej ima te dni razstavo slik in temper v razstavišču Pro Loco v goriški pa saži. Razstavlja skupno 15 del Razstava bo odprta do 1. januarja 1968. leta. Demetrij Cej je pred dvema tednoma zaključil razstavo v Piccola permanente v Caffe’ Tea-tro. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK H0C0MIT III. AMATERSKA KATEGORIJA Zmaga presenetljive Zarje v derbyju s Primorjem Brez bistvenih sprememb lestvica skupine L: Breg trdno na prvem mestu - Spodrsljaj Uniona proti Alabardi DAVISOV POKAL Avstralija v Španija 4 1 ZARJA — PRIMORJE 2:0 (2:0) STRELCA: v 15’ Scocco, v 45' Vojko Križmančič iz enajstmetrovke. ZARJA: Babuder; M. Križman-čič, Bemetič; Metlika, V. Križmančič, Komar; L. Križmančič, G. Bal-dassin, Scocco, Pasqualis in Sancin. PRIMORJE: Furlan; Babudri, Starc; Milič, Hervatič, Pertot; De-lise, Nicolodi, Boico, Metelko in Germani. Kotje: 10:5 za Primorje. OPOMBE: deževno vreme, Igrišče v dobrem stanju, približno 100 gledalcev. Bazoviški igralci so se za nedeljsko tekmo res pripravili, saj so se zavedali, da jih čaka izkušen nasprotnik, ki igra že nekaj let v tej kategoriji. Zarja je tokrat prikazala, kljub še nekaterim pomanjkljivostim, lepo in koristno igro. Nekaj kronike nedeljske tekme. Ko so se Igralci obeh moštev nekoliko segreli, je prvo prešlo v napad Primorje. Toda odlična o-bramba Zarje, ki jo je vodil Vojko Križmančič, je vse napade odbila. Kmalu nato so Bazovci odgovorili s protinapadom in v 15’ je Scocco ukanil nasprotnikovega vratarja. Primorje je silovito odgovorilo, toda zaman. Igra se je nato pomaknila na sredino igrišča, pri čemer se je izkazal Baldassin. V 44’ je Pasqualis točno podal Sancinu, ta pa je za las zgrešil cilj. Minuto kasneje: enajstmetrovka za Zarjo. Žogo je tokrat mojstrsko spravil v mrežo Vojko Križmančič. V drugem polčasu so igrali Bazovci z mirnimi živci. Pokazali so tudi nekaj lepih kombinacij. Primorje pa se ni moglo sprijazniti z rezultatom. Po vsej sili je hotelo vsaj častni gol. Kar so Pro-sečani iskali, pa so skoraj dosegli v 19’ d. p., toda odlični Babuder je rešil že siguren gol. Žalostna pa je ugotovitev, da našim derbijem navijači ne posvečajo preveč pažnje. Na igrišču so namreč vedno isti ljubitelji nogometa. Želeti je, da bi več vaščanov hodilo bodrit svoja moštva ter dajati tako zadoščenje nogometašem, ki ga za svoj trud zaslužijo. PRVENSTVO III. SKUPINA L Izidi Tecnoferramenta-Rupingrande L. Prosecco-Aurisina Breg-Roianese Zarja-Primorje Alabarda B-Union Gretta-Primorec Lestvica 9 7 2 AMATERSKE KATEGORIJE SKUPINA M Izidi 1:1 S. Anna-S. Sergio 1:1 1:3 L. Barcolana-Zaule 6:0 7:2 Flaminio-Esperia 2:0 2;0 Campanelle-Don Bosco 3:1 2:0 Virtus-Cooperative 1:0 1:« Edera-L. Opicina 4:4 Lestvica .......................................................................................................................iiiiuiimihihi.. I POKRAJINSKA ZVEZA ZADRUG Zadnja pot inž. Josipa Rustje 0 25: 8 16 Flaminio 8 7 2 0 25: 4 15 2 14: 3 10 S. Anna 9 6 3 0 22: 4 15 2 12:11 10 L. Barcolana 8 5 2 1 18: 4 12 3 11: 8 9 Virtus 8 4 4 0 11: 7 12 2 11: 8 9 Campanelle 9 5 1 3 21: 8 11 1 10: 9 9 Zaule 9 3 1 5 7:20 7 3 11:11 8 Don Bosco 9 1 3 5 10:15 5 4 10:11 8 L. Opicina 6 2 1 3 7:17 5 6 10:14 6 Esperia 7 1 3 3 6:13 4 5 11:17 5 S. Sergio 8 1 2 5 10:19 4 6 8:11 5 Cooperative 8 2 0 6 7:20 4 7 5:24 2 Edera B 9 1 2 6 7:21 2 Breg Aurisina L. Prosecco Primorje Tecnoferr. Rupingrande Zarja Alabarda B Union Roianese Primorec Gretta ....................................................... 3. KOLO c ITALIJANSKEGA P0KALA» Jutri v S. Eldipiu a Mare Lega Navale Taranto-Bor Po tekmi prijateljski troboj: Vita Mirella-Lega Navale-Bor BRISBANE, 28. — Španec Ma-nuel Santana je osvojil za svoj# barve eno zmago proti Avstraliji« ki si je tudi letos priborila ((Davisov pokal«, Santana je namreč pre-magal Nevvcombeja v samih treh setih 7:5, 6:4, 6:2. V zadnjem srečanju je Roy E-merson premagal mladega Manue-la Orantesa s 3:1 (6:1, 6:2, 2:6, 6:4). Končni rezultat: Avstralija - Španija 4:1. ANKETA S SZ Jašin najboljši MOSKVA, 28. — Po anketi najbolj popularnega športnega časopisa SZ ((športno življenje v SZ« je najboljši sovjetski športnik vseh časov Lev Jašin, znani vratar nogometne reprezentance. Lestvica: 1. Jašin, 2. Vlasov, 3. Brumel, 4. Kuts, 5. Serafim in Zna. menski, 7. Bobrov, 8. Latinina, 9. Belusova in Protopopov. SAO PAULO, 28. — Belgijec Ga-ston Roelands je veliki favorit 43. izvedbe krosa «sv. Silvestra» (8,500 km), ki bo za silvestrovanje v brazilskem mestu. Roelants je namreč osvojil prvo mesto leta 1965 in 1966. Lani je prvi prispel na cilj Flores (Kolumbija), ki se letos ni prijavil. • * * LONDON, 28. — Umrl je v Mac-clesfieldu znani dolgoprogaš Wil-liam Yeatee, ki se je posebno izkazal na olimpijskih igrah v Stockholmu. H on ki-RIO. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italija 89 - tel 2443. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči je odprta v Tržiču lekarna »AUa salute«, dr Fabrls, Ul. Cosullch 103 — tel 72480 Lepo število znancev, prijateljev in sodelavcev je včeraj dopoldne spremilo na njegovi zadnji poti na pokopališče v Pevmi znanega go-riškega Javnega delavca in gospodarstvenika inž. Josipa Rustjo. Dolga vrsta avtomobilov se je zvrsti la za vozom s pokojnikovim truplom iz goriške civilne bolnišnice skozi mesto v Pevmo, kjer je bila najprej maša v tamkajšnji cerkvi, pri kateri je moški pevski zbor zapel nekaj žalostink. Nato se je razvil sprevod, v katerem smo opazili zlasti mnogo duhovnikov, med njimi tudi iz Beneške Slovenije, profesorjev in u-čiteljev ter starejših pokojnikovih prijateljev, na pokopališče. Pri od prtem grobu je najprej govoril prof. Rado Bednarik, ki Je z le pimi in prisrčnimi besedam; orisal lik pokojnika ter ga postavil za vzgled neumornega idealista, »ki je vse dal za dobrobit svojega ljudstva, ne da bi zato zahteval zase kako plačilo«, omenil njegovo preganjanje pod fašizmom in njego ve napore zlasti na gospodarskem področju pred vojno in po njej, dokler ni truden omahnil in legel a ljo, ki jo je tako ljubil. V imenu uredništva Novega lista se je poslovil od njegovega so-trudnika Drago Legiša, v imenu Društva starih goriških študentov pa njegov tajnik Gorkič iz Vrtojbe, ki je ugotovil, da se naglo krčijo njihove vrste in da odhajajo tako ugledni in požrtvovalni možje, kot je bil pokojnik. Moški zbor je nato zapel še zadnjo žalostinko v slovo in pozdrav. Hud padec delavke z Oslavja Med vožnjo z Oslavja se je včeraj nekaj po 7. uri zjutraj prevrnila s kolesa 38-letna Albina Gomiš. ček iz Ul. Ossario 7. Prebila si je lobanjo ter so jo z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na opazovanju. Gomiščkova, ki je po poklicu šivilja, se Je po vsej verjetnosti peljala na delo v Gorico. Ker pa je pokrajinska cesta v dokaj slabem stanju zaradi popravil, je najbrž izgubila nadzorstvo nad vozilom ter je zapeljala v kup peska; pri pad- Za razvoj zadružne prodaje proti trgovskim monopolom Solidarnost z akcijo za Doberdob in z delavstvom Solvay - Za pravične najemnine zadnjemu počitku v briško zem I cu se je močno udarila v glavo. Odbor pokrajinske zveze zadrug v Gorici je na svoji zadnji seji obravnaval več problemov, ki se tičejo naše pokrajine in še posebej zadružništva. V skladu s povabilom posebnega odbora za dosego namestitve jedrskega pospeševalca pri Doberdobu so odborniki izrazili svoje popolno soglasje s to akcijo in soglasje vseh zadružnikov ter njihovo sodelovanje za dosego tega cilja. Prav-tako so izrazili svojo solidarnost z nameščenci kemične tovarne Sol-vay proti zapori tega podjetja. Goriški zadružniki so izrazili svojo zaskrbljenost tudi v zvezi z delno sprostitvijo stanovanjskih najemnin, kar zanima širok krog najemnikov, ki se bojijo prekomor-nega povišanja do sedaj blokiranih najemnin. Zato priporočajo izvaja- nje organske ln politične stanovanjske gradnje ter ureditev najemnin s postopnim in zmernim poviškom. Vodstvo pokrajinske zveze zadrug je izrazilo tudi svojo solidarnost z delavskimi potrošnimi zadrugami iz Tržiča, ki so se Izrazile proti dodelitvi petih trgovskih Danes odpotuje prva Borova ekipa v S. Elpidio a Mare, kjer bo jutri odigrala tretje kolo, veljav no za letošnji Italijanski pokal Kot znano, je Bor v prvih dveh kolih z lahkoto odpravil oviri Au-rora Rovereto in Antoniana Pescara z visokima zmagama 8:1 in 9:0. Jutrišnja tekma bo določila ekipo, ki se bo uvrstila v zaključno fazo ((Italijanskega pokala«, ki bo meseca aprila v Trstu. Štiri ekipe so se že uvrstile v zaključno fazo kot nosilci skupin, in sicer: C.S.I. Milan (lanski zmagovalec turnirja). Nichelino Turin (drugo uvrščena ekipa na lanskem turnirju), G.S. La Soffitta (ekipni državni prvak) in Ata Asola (bivši ekipni državni prvak). Ostale štiri ekipe niso še znane, ker manjka še eno kolo dc zaključka kvalifikacijskega dela turnirja. Po vsej verjetnosti pa bodo Vita Mirella iz S. Elpidio a Mare, Regaldi iz Novare ali C.U.S. iz Turina ter zmagovalec dvoboja Lega Navale Taranto - Bor Trst. Naloga slovenskih igralcev bo zelo težka, saj spada Lega Navale med najboljše ekipe v Italiji. Letos nastopa v A — ligi z lepim uspehom, saj je trenutno na vrhu lestvice druge skupine. Edi Bole, Edi Košuta in Adrijan Tavčar bodo skušali presenetiti močne nasprotnike. Na Edija Boleta lahko z gotovostjo računamo, saj je v zadnjih časih pokazal odlično igro. Sam bo prinesel dve točki lahko pa celo tri. Edi Košuta bo skušal premagati vsaj enega nasprotnika in vsaj to mu ne bi smelo spodleteti, isto velja tudi za Adrijana Tavčarja. Predvidevanje je, da se bo tekma zaključila z rezultatom 5:4; za katero ekipo? Precej bo odvisno od sreče in od trenutne raz-položenosti oz. nerazpoloženosti enega igralca. Po tem važnem sre- obrtnic za nameravano odprtje pe- i čanju bodo ’ borovci odigrali še tih veleblagovnic v Tržiču, ki jih ima- prijateljski troboj proti že orne- jo v načrtu velepodjetja EGAMMA STANDA, SMA, COIN in RINA-SCENTE, ter poziva javnost in zlasti trgovske kroge, naj tudi oni zavzamejo nasprotno stališče ter zahtevajo rajši primemo gospodarsko načrtovanje tudi v trgovini, pri čemer naj bi prišla do prave veljave zadružna povezava med malimi trgovci In proizvajalci, ter s tem v zvezi reorganizacija in modernizacija maloprodaje. njeni ekipi iz Taranta in proti Vi ti Mirelli, ki je dala na razpolago dvorano. Tudi ta ekipa je zelo močna, saj ima v svojih vrstah odličnega Macerato, enega najbolj obetajočih italijanskih igralcev. Tudi Vita Mirella nastopa v A ligi in letos celo resno misli na osvojitev naslova državnega prvaka. POSTAVE: BOR: Edi Bole, Edi Košuta. Adrijan Tavčar LEGA NAVALE TARANTO: Di Paola, Marossi, Marangio VITA MIRELLA E. ELPIDIO: Ma-cerata, Stelmachovvicz, Silenzi T-ar mi BOLOGNA, 28. — Mednarodnega turnirja «Enzo Fumagalli«, ki bo 8. in 10. januarja, se bodo udeležile naslednje peterke: Candy (Bologna), Racing Malines (Belgija), OKK Beograd, Juventud (Ba-dalona). • * * RIM, 28. — Ravnateljstvo »Toto-calcia« je objavilo kvote konkurza št. 16 z dne 17. decembra 1967. 93 «dvanajsticam» — 3.723.297 lir 2198 »enajsticam« — 157.918 lir OBVESTILO BOR Košarkarska sekcija Bora vabi vse igralce, da se udeležijo sestanka, ki bo nocoj ob 20. uri na stadionu «Prvi maj«. „..........i..mm..milim.•■<•»■■■...»•».."" NA DRUŽABNEM VEČERU PRIMORJA Nfl PROSEKU SEDMAK: «Da bi nas novo leto zdruzilo» Kot vsako leto je Primorje priredilo v sredo zvečer v Društveni gostilni na Proseku družabni večer za igralce, člane in simpatizerje za zaključek leta 1967. Predsednik Primorja Srečko Sed. mak je otvoril večer ter med drugim dejal: ((žalostno je res, da se je na tem družabnem večeru zbralo tako malo članov in simpatizerjev. Krivda je morda deloma tudi od odbora, ki m napravil prave propagande za ta večer. Vsekakor, čeprav je malo ljudi, hočem vam povedati, da mi je čast biti predsednik tega društva, ki šteje štiridesetletno nogometno tradicijo«. Res je, da momentalno društvo je «bolno», ter kot vsak bolnik rabi zdravila oziroma pomoči. Kakšna naj bo ta pomoč? Na zadnjem občnem zboru, ki je nato napravil svoj odmev, smo morda res zgrešili. Vsekakor povedati hočem, da Primorje ima odgovornost nad vaščani za vsako dejanje, saj končno društvo je od vaščanov in zato se prav do teh obrnem, da nam priskočijo na pomoč, ker ni vse končano, če enajsterica je zgubila dve tekmi zaporedoma. Zato je treba potrpeti. Res malo nas je v primeru na prejšnja leta a ti, ki smo ostali, smo dolžni, da v letu 1968 pritegnemo v naše društvo «vse, ki so nas morda le momentalno zapustili.« Sedmak je zaključil z voščili. Nato pa je spregovoril trener Alojz Husu. «Letos prvič vodim prvo moštvo, ter v začetku sem mislil, da sem s tem napravil velik napredek, misleč na to, da sem prejšnja leta vodil mladince, a ni tako. Igralci prvega moštva do sedaj me niso zadovoljili predvsem zaradi neresnosti na treningih. Ti igralci morajo vedeti da imajo proti vaščanom in odboru veliko odgovornost. Zato je skrajni čas, da si stavimo reko na srce in se lotimo resnega dela. Ce bomo do tega prišli, sem prepričan, da leto 1968 nam bo pri. neslo zaželene rezultate in s tem bomo tako pokazali, kaj zmore Primorje«. Pri dobri domači kapljici in r veselem razpoloženju so člani ostali pri mizi in se pogovarjali o problemih in težavah društva, ki jih Je treba čimprej rešiti. Leto 1967 gre h kraju, novo leto trka na vrata... Primorjaši torej — zavihajte rokave, ker se je treba lotiti dela. Zato srečno pot v 1968. B. R. BERLIN, 28. — Evropski prvak težke kategorije Karl Mildenberger se bo jutri spoprijel za evropski naslov proti rojaku Gerhardu Z e-chu. CHARLES EXBRAYAT Družic v Sevilli Osupel sem umolknil, nato pa planil v hedast smeh, ki ga nikakor nisem mogel zadržati. Tam, kjer sem upal da bom našel sled za bando, ki mi streže po življenju, sem torej spet naletel na staro zgodbo o španski časti imel sem torej posla s častjo in z bratom, ki je bedel nad krepostjo svoje sestre. Čeprav sem bil nekoliko jezen, bi konec koncev raje vi-del, da Juan ne bi bil potepuh. Kazalo Je, da je moj smeh na-sprotnika razorožil — bil je samo še otrok, ki se jezi in hoče dokazati, da ima prav ((Videl sem vaju, ko sta odhajala skupaj iz San Juana Palmskega To me je presenetilo.. Slutil sem, da se vrtite okrog Marije. Toda nikdar si ne bi mogel misliti, da bi uila vlačuga!« , »Pazi se, Juan! Ce jo boš pital z vlačugo, te bom oklofu tal in spet vrgel na tla Toda to mi Je zoprno. Kadai se razjezim za prazen nič, postanem zelo zloben» «In sako uaj rečem dekletu brez časti, k) se gre z neznan cam sknvai sprehajat?« v.Z neznancem?... Pretiravaš sinko' Do kod si nama sledil?« »Do Gune«. «rorej? Alt si videl, da sva storila kaj hudega?« «Držala vas je za roko'« «In ka( potem?« «Tako se vedno začenja!« »Tepec! Tvojo sestro spoštujem — in *e ne bi hil ti smr kavec, bi jih dobil...« «Zakaj pa sta se skrivala?« «Ker Marijo ljubim in ker me Marija ljubi — in zato si pač lahko kaj poveva na samem!« Porogljivo se je zasmejal. »To imenujete ljubezen?« Fant me je že resno razburjal, zato sem ga opozoril: «Juan, najbolje je, če molčiš ali pa se bo zgodilo kaj grdega!« Vstal sem in odšel po nož, ki je še vedno tičal v omari. «Ali veš, kaj bi lahko storil s tem nožem?« Poudaril sem vsako besedo: «Malo je manjkalo, pa bi ubil svojega svaka, bebec!« Pogledal me je s široko odprtimi očmi. Gotovo se je spraševal, če se morda iz njega ne norčujem. »Poročil se bom s tvojo sestro in jo odpeljal!« «V Pariz?« «Ne... V Združene države!« Dvakrat ali trikrat je ponovil ((Združene države«, kot da tega ne more razumati. Nenadoma sem se odločil, da bom tudi njemu vse povedal. Ce me kdo lahko popelje skozi seviljsko podzemlje, me obvešča, kaj se tam dogaja, in mi poroča, kaj govore po malih barih Triane, potem je to Juan... Ce bo hotel, se mi je vse zdelo, da bom imel izvrstnega gonjača. »Ali je resnica, kar govorite?« «Popolna resnica!« «Toda... zaicaj v Združene države?« »Ker sem Amerikanec.# To je bilo preveč, to sem takoj opazil. »Sedi kakor hočeš, Juan! Oddahni se in poslušaj. Najprej: kaj misliš o tistih, ki prodajajo nesrečnežem mamila?« »Kokain, hočete reči?« «Kokain, morfij, heroin, opij in podobne umazanije.« »Prekleti!« »Dobro, sporazumela se bova, Juan! Ali mi daš roko, da bova to umazano trgovino ustavila?« «Jaz... Toda kaj imam jaz pri tem?« «Sem agent federalne policije Združenih držav, imam posebno nalogo.« Brez dvoma Je bilo vse to za Juana preveč — kar oči je obračal. Gotovo je bral policijske romane in zdaj ne ve več dobro — tako se mi je zdelo — ali je še v stari hiši na Palmi ali pa je na starih sledovih Daljnega zapada. Gotovo je pomešal moje kolege iz F.B.I. in mene s pionirji herojskih časov. Mislim, da bi bil najbolj zadovoljen, če bi mu pokazal šerif-sko zvezdo. Ko ja zvedela, da tudi brat ve za najine načrte in da se z njimi strinja, ni hotela Marija nič slišati, da bi sli spet h Cristini. t s*ari hiši na Palmi moramo preživeti ta večer, prvi zaročni večer, v hiši, kjer bi naju sprejeli njeni starši, je trdila — in tudi zmagala. Iz živil, ki smo jih nakupili, smo pripravili zelo dobro večerjo. Toda hvalil sem jo samo jaz, Juan in njegova sestra sta bila že v Ameriki, v svoji Ameriki, o kateri sta me neprestano spraševala. Moje odgovore, ki niso vedno ustrezali nju nim sanjam, sta kar krepko popravljala. Seveda ima moje majhno stanovanje v Washingtonu ves konfort, kot ga imajo vsi Američani, ki imajo sredstva, da si ga privoščijo, toda kako naj jima pojasnim — ne da bi ju ranil in da bi ju preveč varal — da vse to ne more nadomestiti prijetnega zraka na Palmi. Toda kaj bi razlagal, kar bosta sama prezgodaj spoznala — saj mi niti ne bi verjela! Med večerjo o Lajolettu in moji nalogi skoraj nismo govorili. Preveč nas je prevzela prihodnost, da bi skrbeli za se danjost. Vendar je bil Lajolette tu. Juan mi je obljubil, da mi bo na razpolago povsod. Za začetek se bo pozanimal za užival ca mamil, ki ima oči ubijalca, za človeka, ki bi moral poskrbeti, da ne bi nikoli videl Marije. Ko smo se poslavljali — okrog treh zjutraj — je Juan predlagal, da se obnašajmo, kot se obnašajo Amerikanci; njego vo sestro naj poljubim na lica! Globoko bi ga prizadelo, če bi mu povedal, da bi moral poljubiti Marijo na ustnice, če bi se namreč res ravnali po navadah ZDA. V svoji gorečnosti me je hotel moj bodoči svak na vsak način spremiti do trga San Fernando; za primer kakega neprijetnega srečanja, je trdil-Dobil sem vtis, da si iz vsega srca želi — toda na srečo zaman — zmešnjave, da bi pokazal, česa je sposoben. Preden sem zaspal, sem si napravil kratko bilanco treh dni: v Sevilli bi me lahko že trikrat ubili — in zaročil sem se! V bistvu se je vse nekako ujemalo. ČETRTEK Ker mi ni bilo treba več tako paziti, da bi skrival svojo vlogo, sem se počutil nekako sproščenega, čeprav me je to skrbelo. Moji zasledovalci so imeli zlobno željo, da bi me uničili — izjema je bil morda le komisar Fernandez. Ruth sem napisal pismo in ji sporočil, da sem srečal Marijo Sladkega Imena V pismu sem ji razložil najine zakonske načrte. Pisal sem zelo oprezno čeprav se mi je zdelo, da bo Ruth — zaradi lepe ženske nelogičnosti — zelo srečna, da si bom končno ustvaril lastno ognjišče (to bo pomirilo njene stare očitke vesti), toda pismo jo bo vendar nekoliko prizadelo — tako sem mislil — saj ne bo več prva v mojem srcu. Toda Ruth je pre-več realna, da bi ji taka grenkoba povzročila kaj več kot malo otožnosti. V pismu, ki sem ga poslal Alonsu, sem bil bolj razigran, ko sem mu opisoval Marijo. Orisal sem mu idilo našega bodočega življenja v štirih, ko se bomo zopet srečali v VVashmgtonu. V pričakovanju, da bo Manja podarila «seno-ru» Joseju malega tovariša, s katerim se bo lahko igral, sem takoj zaprosil svojega prijatelja, da bi botroval mojemu bodočemu nasledniku. Sreča je brbljava. Plačal sem lepo poŠV nino, saj sem pismi poslal z letalom Ko sem spustil pismi v poštni nabiralnik, sem se šele spomnil, da nisem niti Ruth niti Alonsu omenil Juana. (Nadaljevanje sledi) v.> r«7l------m MUNIH I 'Hi h" II (I IKKCIS ,3 801 iii M me . . i m predal -.59 - POUHUINICA GORICA: Ulica 24 Maggio l/l Telefon 33-82 UPRAVA. TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 17 338, 95823 - NAROČNINA: mesečna 8.1(1 ar - vnaprej. LREDNISI VII; IN. I-VL na 8 10(1 lir SFRJ posamezna tev.iKa redni, m nedel).. 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10.000 starih dinarjev) - Postni ceKoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U 5374 - L» četrtletne 1.251 lil P* (J® n ' , HK „r N(,r,„ • niiam - 501 3-27' OGMNI; (.ena ■<») mnv: Za vsak mm v širin) enega stolpca, trgovski 150 tinanfnoupravn) 250, osmrtnice 150 lir - Mal) »klas »0 m Beseda - Oglasi r.a ke 1® SFRJ: AD.T, DZS, LjuDljana - ari se naročan> pri opravi - 1» vseh drugih pokrajin Italije prt »Socletš Pubblicltli Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega -.ska. Trst