TRST, petek 24. februarja 1956 Le*0 XII. . Št. 47 (3285) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93(808, 37-338 *<• 37-338 - pLU^- MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 93-8SS IN 94-63» — ’i!1"e v širini i g°HICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OG — stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice Ljubljani Odložitev upravnih volitev izključena *jfpl bi bolj prijal stari volilni zakon? Polj,i?Ie vladne stranke ponovno postavile zahtevo prednosti bo Cne?*a volilnegra zakona pred upravnim - Razprava erJetno danes zaključena z glasovanjem i Sim" dopisnika> ie vn« - Danes se zdi, Ptavnih ,,af.an3e odložitve u-ttaogi^ I0l*tev na jesen po r Wemi„j vidimo danes končno riJni11 Sibanjih do- v< ne i ?0' upravne vo-bodn ° odložene, am- vl®da obiinvf-1 roku’ ki §a Je ? moja u l«’ i° 3e do konusi meV, 'Pa 3e v ‘fejšf m*' .M*d^~ -f- j- ■ jNje *an. izstopilo v o-1!S>sovani 3e prednosti #eSa političnega volil- 7ai,a pred upravnim ,s° ‘o zaht°n0m- V prvl vr‘ !tteie S»° Pustavili naj-„tem t aldemokrati, ki so i1 seii _pr.avljali na današ- s seji 'Pine Parlamentarne Pod j'“cea ■. Predsedstvom J^okrata Solcarske§a soeial-, "em nk, moninija. v u-/stjnku n,estllu- ki so ga po 1 Parl°ab'aVl1’ * rečeno, 3 P0nm? rna skupina lil 0 Pred n Potrjuje po- «.8ega 2ai,,.stl političnega vo- 2akon; -U ,a\va2P‘ 'tej ^lučiti L !n vztraja da S 2i,fa?Prava o tem za- i7 Prihod ' ! Z glasovanjem Stae ^ teriP31 teden ter da , ?ylja o v zbornici raz- i?v°“u. takoPIda "hi® voI.ilnem tal biti ob a bl.m°Sle vo-• ParL-l določenem da-1 naj o tPlentarci so skle- u'u Oh a “‘.‘“OSIC v“- določenem da- j,'' naj o tPlentarci so skle- hiorP0seb>na rt ,obvesti Segni- na 6-gflja s Sl' t .storila. celu’ kar 3e Matteotti k ?’ da k skupine sode->5 t a volilni om°gočile, da it , Petnaiof uZak:ona odobri-(ia^Pikal vči dneh. Hkrati H,\°va straniJajSn''e vesti, da ki« s« ». dela na tem, »hle. uPravne VQlitve Qd: PaIibaraino stranke Ma. fc ieJ dejal, da se je St dovoljVda,na razP°- ie5is“PaPrp^as.n° odobri oba da parla- ^oe?»enj=S'Fanfani-iem ln ' in°V°lj a» "sebej1 bem je Malagodi sp^-Politji P°udaril. da mora pJCpl volilni zakon volitfS bol3e' da bi ■ r«ga « i® bile na P°d" N ne8a zakona«. N 1° Saciai°i m ZI1ačilno iz-umikati °kratl hoteli a» i. 9va il toda brezuspeš- elladiiaaža na Ze’° dalinosež- S^^me^rpručne- reakl l°diia 3e pr- ,°blnega zakona, *Sal> hai ^tirlnii 1®»^ obit tL110^ p ,!3anska napred-Sk«0ino i„ e teSa Pa fire S ^9 v,v ®r° socialdenio- ika- ni V .S°cialLSt.Va' kar ni č*in'°ao strank0 NokJ r‘•zpra'11 ^“kris 1Jansk0 vi*Vi ktskk f 3al° o social-. tihV, ie hi hberalni zali,' d? °'ikan tudi zahte- a . U ?cev. Predvideva ►jvo „6e a„"". Predvideva tSos^ezali v°kristian> lie r'a?®e6a °dobrrtv‘lprei glell le lravnim701‘Lčni zakon V" tji ^akar Ce‘a VrSta S. &e6a , volilne-cilje zasle- * \ ** k 111 kN°da'tVoa^ zasie- s y‘monl-ik ooh- 0 — i.. jivo izjavo? Tito v Franciji v začetku maja PARIZ, 23. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler je obiskal danes francoskega zunanjega ministra Christiana Pineauja in se zadržal z njim skoraj eno uro na prijateljskem razgovoru. Poročajo, da sta Bebler in Pineau govorila v zvezi z cbiskom predsednika republike maršala Tita v Franciji. Zunanji minister Pineau je kasneje izjavil, da bo predsednik republike maršal Tito prispel prve dni maja v Francijo na uraden obisk, da pa datum še ni določen. ((Predsednik vlade Guy Mollet in jaz osebno sva neverjetno zadovoljna in srečna, ker bova imela priložnost, da v Parizu pozdravimo predsednika Jugoslavije«, je izjavil Pineau. Pred eoftisom sporne o ribolova na Jadranu? BEOGRAD, 23. — Veleposlanik Guidotti se j^ sestal danes s Kočo Popovičem, nato pa z dr. St. Pavličem. Včeraj je Guidotti govoril s pod- ferencah ponovno poudaril, zaupnici da Jugoslavija čaka samo še na odgovor italijanske vlade na zadnje jugoslovanske predloge. Zdi se torej, da je sedaj do pozitivnega odgovora prišlo BEOGRAD, 23. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel pokroviteljstvo nad geofizičnim letom, ki bo v Jugoslaviji v okviru te svetovne znanstvene manifestacL je v letih 1957-58. Jugoslovanski znanstveniki bodo organizirali raziskovanja na področju meteorologije, zemeljskega magnetizma, jonosfere, radio-atkivnosti ozračja, oceanogra. fije in gravimetrije. NEHRUJEVO MNENJE O KONGRESU KP ZSSR: Tudi drugi nal posnemajo moskovske spremembe Nadaljevanje diskusije o Bulganinovem referatu - Govorili so Kosigin, Kučerenko in drugi - Previdno pripravljanje javnega mnenja ljudskih demokracij na nove pojave v ZSSR NOVI DELHI, 23. Indijski ministrski predsednik Ja-waradahl Nehru je izjavil a kongresu KP ZSSR: eV ZSSR so se pojavile spremembe na poti fc normalizaciji. Zaradi tega sem zelo zadovoljen. Želeti je, da bi ta primer, ki obstaja v spremembi metod in politike, posnemali tudi drugi.» MOSKVA, 23. — Kongres KP ZSSR je nadaljeval danes z diskusijo o poročilu predsednika vlade Bulganina o smernicah šestega petletnega načrta. Glavni govornik je bil podpredsednik vlade Kosigin, ki je posegel v diskusijo kot drugi, za predsednikom moskovskega sovjeta Bobrovni-kovom. Seji je predsedovala namestnica uzbekistanskega prosvetnega ministra Rahim- GENOVA, 23. — Indijski poslanik v Rimu je bil danes navzoč pri uradni izročitvi prve skupine 25 lokomotiv, ki jih je družba «Ansaldo« barajeva. izdelala za indijske državne | Za Kosigin,om so govorili še železnice. Kučerenko, pomočnik ministra za jeklarsko industrijo Aleksander Seremetjev, in prosvetni minister ruske zvezne republike Ivan Kairov. Tudi danes so kongres pozdravili predstavniki nekaterih inozemskih partij. Danes so tudi uradno sporočili, da se bo kongres zaključil v soboto. Po zaključku kongresa bo namreč v soboto velika ljudska manifestacija, na kateri bodo verjetno govorili najvišji sovjetski vo- | podpredsednik vlade Vladimir | ditelji. To bo prvič, da se MOr.LET POSTAVIC VPRAŠANJE ZAUPNICE c zcezi z načrtom o plačanem dnpnsln Glasovanje o zaupnici bo v torek - Računajo, da bo zakon prav gotovo sprejet, ker mu nasprotuje samo skrajna desnica - Pineau o zunanji politiki vlade PARIZ, 23. —‘ Predsednik vlade Guy Mollet je danes postavil v skupščini vprašanje zaupnice v zvezi z načrtom zakona o uvedbi obveznega tritedenskega plačanega letnega dopusta za vse francoske delavce in nameščence. Pravico do tritedenskega dopusta je uživalo doslej v Franciji samo 600.000 kovinarjev s pariškega področja in nacionalizirana avtomobilska industrija. Večina francoskih delavcev pa je imela po u-radnih podatkih pravico le na sedem do deset dni letnega dopusta, medtem ko kakih 5 odstotkov delavcev te pravice sploh ni imelo. Po uradnih podatkih bodo za uveljavljenje tega ukrepa potrebni izredni krediti kakih 30 milijard frankov letno. Vprašanje zaupnice je vlada postavila tudi v zvezi s sprejemom določbe v načrtu, ki predvideva morebitno delitev tritedenskega dopusta v raznih podjetjih. Glasovanje o zaupnici bo v torek. Vprašanje zaupnice je vlada postavila tudi proti sleherni resoluciji, spremembi ali pa dodatku«. Na nočni seji je skupščina nadaljevala debato. Mollet je postavil vprašanje zaupnice še dvakrat. Skupno glasovanje o zaupnici bo v torek. Mollet je danes po 53 dneh izvolitve nove skupščine prvikrat postavil vprašanje zaupnice. Po mnenju političnih opazovalcev Ij skupščina ta biti povezani. Za sedaj francoska vlada ne more razveljaviti pogodbe iz leta 1912, ker je v ta namen potreben sklep parlamenta. Posarje; Vprašanje povratka tega ozemlja Nemčiji se ne more ločiti od jamstev gospodarskega značaja. Razorožitev: Na prihodnjem sestanku razorožitvene komisije, ki bo prve dni marca, bo francoski delegat Jules Moch zagovarjal sintetični načrt, ki je bil že obrazložen, toda nekoliko spremenjen in ki pomeni poizkus približanja angleško-ameriškega in sovjetskega stališča. Bližnji vzhod; Francosko stališče s tem v zvezi je jasno. Francija ne sme spodbujati nobenega napada, pač pa nuditi svoje dobre usluge za rešitev nerešenih vprašanj. Francija bi želela tudi konferenco, kakršna je bila v zvezi z Indokino v Ženevi Uradna poročila zatrjujejo, da je v zadnjih 48 urah padlo 68 upornikov. Alžirski guverner Robert Lacoste bo jutri odpotoval v Pariz, da se posvetuje z vlado- iziave njeoove sinke ATENE, 23. — Atenska a-gencija javlja, da so se po preštetju glasov pri posebnih volilnih sekcijah, v katerih so preteklo nedeljo glasovali vojaški in civilni funkcionarji, ugotovili, da trije razpoložljivi sedeži gredo radikalni zvezi,. Na ta način ima sedaj vladna stranka 158 sedežev. Številčna moč strank v novi poslanski zbornici je sedaj sledeča; radikalna zveza, ki ji predseduje Karamar»lis, 158 sedežev, center 101, levi de- «Getulio Vargas«, so zasedle mesto, voditelj upora pa le zbežal. Oblasti so javile, da je tudi glavno letališče v San-taremu sedaj ponovno odprto za promet in da je tamkajšnji radio začel normalne oddaje. Ni bilo bojev in zdi se, da so se uporniki umaknili, še preden so prišle vladne čete. Iz Belema pa javljajo, da je neko uporniško letalo napadlo parnik «Getulio Vargas«, toda protiletalske baterije parnika so letalo sestrelile. kljub težavam, ki so s tem i mokrati in ostala levica 41 povezane. Glede bližnjega obiska maršala Tita v Parizu je Pineau izjavil, da se ta obisk predvideva za prve dni maja, toda točen dan ni bil še določen. V zvezi z morebitnim Mol-letovim potovanjem v Sovjetsko zvezo je Pineau izjavil da ne more prejudicirati morebitnih predlogov, ki bi jih poslanik Vinogradov stavil ob svojem povratku iz Moskve. Glede možnosti, da bi povabili maršala Bulganina in načrt, ker se temu upira samo skrajna desnica. V zvezi z zunanjo politiko francoske vlade je zunanji minister Pineau obravnaval sledeče zadeve; Francosko-maroška pogajanja; vprašanji neodvisnosti in medsebojne odvisnosti mora- Vremenske prilike se povsod izboljšujejo Ni pa še mogoče govoriti o normalizaciji - Nevarnost poplav Morave minila ^“dlaei v®r3et"no -4 , e8a za|, g starega re- tiliiffl s' Alt _ na dobili več No-^arin, ,za taktiko, 'i\ n zakon°m pri- lo»a 5 , veže a Ponovno SlS!aaleai odrl ,f°8hattijem N?*a*i, P°dpira od ‘ak“ »io\ zaraadbJa Skl1, n?e8nim katerega > >, 6raiip »»cialdcmo- vzniki in rePubli" VSihr*Sja hodve6? Na t . l, m°rali v l^ki Drv Sl L odg J- “ Ndožasn‘ti t.eli .kolikor odveč? Na morali v SNnH Venrtedanji XVS dandar Pa je ze 'A ,»reAa gre t„rt, M’ k,S ,fre tudi io-' Sr; se govorna ug,- ANviuAoreb,, Zkoddo z N* le VoHti °dložit-V(S '‘atn,‘ .ev na jesen. Alibi da b, 4, dal Segni SA Aorai po,dal ostav- ‘a hlčin V9‘'lve očflo- ai0 ‘hski fM. °dio1,‘tnv> vsa enostavno ugi- »bor h'ci so da- Vremenske razmere v Italiji se vidno izboljšujejo, in to tudi v Abrucih in Molise, kjer je bilo stanje najresnejše. Ne more se še govoriti o normalizaciji, ker so v Molise ie številni kraji, kjer je ponoči zopet snežilo, odrezani od središč. Pomoč reševalnin skupin se nadaljuje, helikopterji še vedno prevažajo bolnike, živila in zdravila ter druge potrebščine. Ponekod pa je velika nevarnost plazov. Tudi v Kalabriji so danes s helikopterji oskrbovali prebivalstvo v krajih, ki so še nedostopni. Iz Barija javljajo, da se je na tamkajšnjem področju porušilo več streh pod težo snega. Na severu danes ni snežilo, mraz pa je še občuten. Iz Me-rana javljajo, da v tamkajš njih dolinah primanjkuje vode, ker so zaradi izrednega mraza zamrznili vsi studenci in vsi vodovodi. Zato morajo tamkajšnji kmetje vsak dan zelo daleč po vodo zase in za živino. • • * Mraz je rahlo popustil tudi v nekaterih drugih državah Evrope. Povsod pa so sedaj v skrbeh, da ne bi mraz naglo popustil, zaradi česar bi se začel sneg naglo taliti, kar bi povzročilo poplave. Oblasti so sprejele s tem v zvezi vse potrebne ukrepe. Na Seini, kakih 30 km od Pariza, je led ponekod 3 metre debel. Zaradi tega so oblasti zelo zaskrbljene. V zadnjih 24 urah je v Franciji umrlo drugih 10 ljudi, kar pomeni, da je zaradi mraza zgu- prav gotovo sprejela vladni Hruščeva v 'Pariz po njunem , __ .. obisku v Veliki Britaniji, je Pineau pripomnil, da se mu ne zdi mogoče skrajšati bivanja obeh sovjetskih voditeljev v Angliji, izrekel pa je prepričanje, da bi lahko prišla v Pariz ob kaki drugi priliki. Zatem je Pineau sporočil, da je predlagal ministrskemu svetu razširitev kulturnih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Ko bo v marcu potoval v Karači na konferenco SEATO, se bo Pineau ustavil v No^ vem Delhiju in bo obiskal Nehruja, s katerim se bo verjetno razgovarjal o bivših francoskih posestih v Indiji. V Parizu je danes prišlo do spopadov med demonstranti reakcionarne zveze alžirskih študentov in nasprotnimi demonstranti. Prvi so se zbrali pred spomenikom padlih in so se pozneje spopadli z drugo skupino ki jih je sprejela z vzkliki, da fašizem ne bo prevladal. Pozneje je policija demonstrante razgnala. «Zveza za človeške pravice« je v Parizu objavila poziv vladi, naj «odločno začne izvajati svoj prvotni program za demokratični dvig v Franciji in za mir v Severni Afriki« proti spletkam poujadi-zma, ki «s svojimi pozivi na rasizem, s svojimi nasilji in s pripravljanjem povratka h korporativizmu« zavzema očitno fašistični značaj. ((Zvesta svoji tradiciji o-brambe republikanskih svoboščin poziva zveza za človeške pravice vse demokrate v Franciji in v prekomorskih deželah, naj se združijo ne glede na strankarsko ali versko pripadnost proti vstajajočemu fašizmu in njegovim reakcionarnim zaveznikom« Iz Alžira javljajo medtem, da je danes nad 3000 legionarjev in 600 spahijev začelo v gorah zahodnega Alžira v bližini maroške meje večjo akcijo proti upornikom. Na to področje so poslali ojače-nja, potem ko je v ponedeljek skupina upornikov napadla francoski oddelek in u-bila 11 francoskih vojakov. Včeraj so uporniki poizkusili nov napad ki jim ni uspel. Francoski oddelki so se pozneje spopadli bilo življenje v Franciji okoli 200 ljudi. V Zahodni Nemčiji zlasti čutijo pomanjkanje premoga. Mnogo šol je zaprtih in več tovarn je moralo popolnoma ali deloma ukiniti obratovanje. V porurskih premogovnikih so uvedli izredno delo, da nadomestijo rezerve premoga, ki se naglo črpajo. V Belgiji je zaradi mraza umrlo drugih 16 ljudi. V Avstriji je na Donavi ob češkoslovaški meji led debel 3 metre in pol. Večina jezer v Zgornji Avstriji je zamrznilo. Nevarnost katastrofalne poplave v dolini Velike Morave je minila. Enote Jugoslovanske ljudske armade so z nenehnim miniranjem 2 km dolgega ledenega jezu med Cu-prijo in Varvarinom odstranile nevarnost, ki je grozila številnim krajem. Mnoge hiše v Stalaču so še vedno pod vodo. Toda voda počasi upada. Po vesteh, ki so prispele nocoj v Bdograd iz štaba za obrambo pred poplavo, je glavna nevarnost mimo, ker v dolnjem toku Morave do izliva v Donavo ni več ledu. Medtem so enote JLA prispele v Železna vrata in začele minirati led na Donavi, v Železnih vratih in pri Do-njem Milanovcu. Tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je danes prejel sožalno brzojavko brazilskega zunanjega ministra Suareza in namestnika zunanjega ministra LR Kitajske Cen Ven Liena. Po poročilih agencije United Press pa je baje vlada dobila 161 sedežev, opozicija pa 139. Ministrski predsednik Ka-ramanlis je imel danes svojo prvo tiskovno konferenco po volitvah. Izjavil je, da bo njegova vlada začela »radikalno in nadredno politiko za izboljšanje pogojev revnejših slojev v državi«. Dodal je, da uspeh, ki ga je njegova stranka dosegla na volitvah, omogoča sestavo homogene vlade brez pomoči drugih političnih formacij. Zavrnil je obtožbe opozicije o nerednostih pri volitvah ter dodal, da se je radikalna zveza sama borila proti ne-rednostim, «da napravi konec s korumpiranimi sistemi, ki so do sedaj veljali v političnem življenju«. Kar se tiče Cipra, je Kara-manlis izjavil, da gre politika atenske vlade »vzporedno s politiko etnarhije«. Kar se tiče odnosov Grčije z Zahodom, je Karamanlis izjavil, da namerava pozvati zahodne grške zaveznike, zlasti pa ZDA, naj nudijo večjo moralno in materialno pomoč, kakor so jo nudili zadnji grški vladi. «Na vsak način, je dodal, bom gotovo zahteval od načih zaveznikov, naj pokažejo večje razumevanje do grških vprašanj in interesov.« V Atenah je danes nenadoma umrl v starosti 70 let grški socialistični voditelj A-leksander Svolos, ki je sodeloval na zadnjih volitvah v okviru demokratske zveze. Svolos je bil profesor ustavnega prava in je bil po letu 1928 med najvidnejšimi političnimi osebnostmi v Grčiji. Med okupecijo je vodil odporniško gibanje. Od leta 1952 je sodeloval s predsednikom demokratične stranke Kartalisom. izvoljen je cil za poslanca v Solunu na listi o-pozicije. Karibska federacija LONDON, 23. — Minister za kolonije Lennox-Boyd in predstavniki 12 ozemelj Zahodne Indije so podpisali sporazum za ustanovitev »Karibske federacije«, ki bo nova država v Commonvvealthu. Sporazum določa, da morajo biti zvezne volitve kmalu po prvem januarju 1958 in najpozneje do 31. marca istega leta. Za novo konferenco o Vietnamu LONDON, 23. — Severno-vietnamska vlada je poslala Veliki Britaniji noto, s katero zahteva nujno sklicanje nove ženevske konference o Indokini. Od 13 prizadetih držav so se do sedaj štiri iz-zekle za konferenco. Te so: Kitajska, Poljska, SZ in Severni Vietnam. V Londonu izjavljajo, da je tudi Sovjetska zveza predlagala sklicanje nove konference o Indokini, kakor je to 30. januarja predlagal Cuenlaj. Zvedelo se je tudi, da je Indija predlagala, naj bi londonska in moskovska- vlada stopili v neposreden stik, da se sporazumeta o izvajanju ženevskih sporazumov. kongres sovjetske komunistične partije zaključi z ljudskim zborovanjem. Opazovalci ugotavljajo medtem, da v deželah ljudske demokracije z veliko previdnostjo seznanjajo javnost z delom kongresa in z izjavami govornikov. Pravzaprav previdnost ne velja toliko samim izjavam, ki jih listi v teh državah objavljajo večinoma dobesedno, kot komentarjem Pri teh pa je opaziti, da poudarek nikakor ni na onem, kar je kongres prinesel resnično novega. Edino v nekem članku moskovskega do-pisnika poljske agencije PAR so opazili izraz «korenit preobrat«. V glavnem pa tisk v ljudskih demokracijah poudarja predvsem enotnost v pogledih med sovjetskimi voditelji in potrditev vodilne vloge komunističnih partij. Glasilo poljske delavske stranke ((Tribuna Ludu» polemizira z zahodnimi «laži-izve-denci, po katerih je kongres izvršil revizijo marksističnega nauka«. Ne gre za reviziji), poudarja list,, temveč kongres nasprotno prispeva k razvoju marksizma-leninizma z borbo proti nemarksističnim poskusom pačenja osnovnih načel marksistične teorije«. ((Tribuna Ludu« pa zvrača odgovornost za likvidacijo poljske KP in aretacijo (ter kasnejšo likvidacijo) njenih voditeljev na Berjo. Vendar Berja leta 1938 še ni bil minister za državno varnost, uač pa so bili poljski komunistični voditelji aretirani in likvidirani na ukaz takratnega šefa NKVD Ježova, očitno na Stalinovo pobudo. Enaka usoda je zadela takrat Belo Kuna, nemškega socialističnega voditelja Henza Neumanna in druge. Poljska ideološka revija «No\ve Drogy» (Nove poti) pa objavlja razpravo ((Rase in razredi« Jurija Rynga, zadnjega poljskega predstavnika v izvršnem komiteju Kominterne, ki je postal žrtev čistke leta 1938. Romunski sindikalisti v Istri in Sloveniji LJUBLJANA, 23. — Romunska sindikalna delegacija je danes obiskala ladjedelnico Uljanik v Pulju in rudnik Rasa, nato pa je skozi Postojno odpotovala v Ljuolja-no. Delegacija bo med tridnevnim bivanjem v Sloveniji obiskala Litostroj, muze.i Narodne osvoboditve v Ljubljani in tovarno Iskra v Kranju. Iz Slovenije bo delegacija odpotovala na kongres CGIL v Rimu Nenavadno povečanje sončnega izžarevanja Opazovalnica v Greenw chu je ugotovila doslej najvišjo raven izžarevanja - Dve ogromni skupini peg na soncu - Hude radijske motnje LONDON, 23. — Opazovalnica v Greenwichu je poroča, la danes o »izredno važnem pojavu«, ki se je dogodil danes zjutraj ob 4.45 po srednjeevropskem času. Takrat se je intenzivnost sončnega izžarevanja podvojila; pojav je trajal več kot dve uri. Poročilo observatorija v Greenwi-chu dodaja, da podobnih pojavov v takšnem obsegu še niso opazovali. Največje doslej znano povečanje sončnega izžarevanja so zabeležili leta 1949, ko je porast dosegel 40 odst. nad normalo. Ravnateljstvo observatorija v Greenwichu je nadalje sporočilo, da je bilo pri vseh radijskih oddajah opaziti sko. raj popoln «fading», kot se običajno dogaja pri velikih sončnih perturbancah. Observatorij Kolumbijske univerze v New Yorku je sporočil, da že od prejšnjega tedna opazuje dve veliki skupini sončnih peg, da pa danes ni bilo opaziti nobene posebnosti (vendar v času, ko so pojav opazili v Greenwichu, sonce v Ameriki še ni bilo na obzorju). Observatorij Kolumbijske univerze pravi, da je ena izmed obeh opazovanih skupin sončnih peg največja, kar so jih doslej opazovali. Predstavnik angleške opazo. valnice v Herstmonceuxu (Sussex), ki je tudi opazila povečanje sončnega izžarevanja pa je izjavil, da je povečanje izžarevanja v zvezi s prisotnostjo ogromnih peg na sencu; te pege imajo večjo površino kot Zemlja. Ravnateljstvo pošte in telekomunikacij v Londonu je izjavilo, da je bil radiotele-giafski promet med Anglijo na eni strani ter ZDA in Kanado na drugi strani ves dan praktično prekinjen. Rimski observatorij Monte Mario je sporočil, da so danes sicer fotografirali sonce kot vsak dan, da pa zaradi hude oblačnosti niso opazili n;česar posebnega. Atomski poizkusi VVASHINGTON, 23. — ZDA in Velika Britanija se pripravljajo na nove atomske poizkuse. ki bodo spomladi. Kakor javijajo iz poučenih krogov, bodo ameriški poizkusi na področju Eniwetok in Bikini verjetno čez en mesec, britanski poizkusi pa bodo na otokih Montebello ob avstralski obali. Govori se. da ZDA pripravljajo novo bombo, ki lahko razvije 50 milijonov ton trinitrotoluena. Vendar pa dvomijo, da bi ZDA že sedaj lahko preizkušale vodikovo bombo take moči, 'o je 250 krat močnejšo, kakršna je eksplodirala nad Hirošimo. Na splošno se domneva, da bodo v Bikini preizkušali bombe z močjo približno 20 milijonov ton trinitrotoluena. Preizkušali todo baje tudi ((taktične« bombe z manjšo močjo. Na prihodnjih poizkusih v Bikini bodo skušali proučevati tudi nadzorstvo nad ter-monuklearno energijo v miroljubne namene, vendar domnevajo, da bo moralo poteči nekaj let, preden bo lahko prišlo do industrijske uporabe termonuklearne energije. Sprejeli bodo tudi večje ukrepe proti nevarnosti radioaktivnosti izven področja, kjer bo. do poizkusi. Demonstracije študentov vSudanu zaradi surovih represalij profi delavcem Obtožbe kartumskih listov proti vladi • Sindikati zahtevajo strogo preiskavo Normalen položaj v Braziliji RIO DE JANEIRO, 23. — Brazilska vlada je preteklo pomikov, ki soSvSltomk°nal "°6 jaV"a' da S° redne iete padli francoski oddelek v bližini El Milia, pri čemer je padlo 20 francoskih vojakov. zasedle Sanlarem na reki A-mazonas. Vladne čete, ki so prispele v mesto s parnikom (Poseben dopis) KARTUM, 23. — Sudanska vlada se je nenadoma znašla pred velikim nezadovoljstvom ljudstva zaradi nasilnih represalij proti kmetijskim delavcem ob Modrem Nilu, ki so v treh dneh povzročile smrt okoli 340 oseb. Danes se je namreč zvedelo, da je 194 delavcem, ki so se zadušili v zaporu v Kosti, treba dodati drugih 150 delavcev, ki so bili ubiti v spopadu s policijo pretekli torek. Kurtumski listi obtožujejo da. nes vlado, da je izvršila pravi epokola, da brani interese velikih pridelovalcev bombaža; aanes zjutraj pa so po ulicah prestolnice bile študentovske demonstracije. Študentje so ostro protestirali proti krivcem. Ni bilo nasilnih dejanj, toda guverner pokrajine Modrega Nila je no. coj izdal ukaz, s katerim prepoveduje vse javne demonstracije in zborovanja. Prepoved včlja za ves okraj vštev-ši Kosti in področje Gežira. V Kosti so uvedli preiskavo- V ta namen so prišli v ta kraj minister za socialne zadeve in prosveto, podtajnik v notranjem ministrstvu, policijski sef, vrhovni sodnik in drugi vladni funkcionarji. Kakor je mogoče ugotoviti, so se incidenti začeli preteklo nedeljo, potem ko je ie nekaj dni vladalo med delavci lega področja veliko nezadovoljstvo zaradi tega, ker se velike kmetijske družbe tega področja že več mesecev niso ozirale na zahteve delavcev. Delavci so zahtevali drugačno razdelitev izkupička, ki ga aonaša pridelek bombaža, in sicer SO odstotkov za kmete zahtevali izročitev pridelka, dokler ne bodo kmetijske družbe odgovorile na njih zahteve. Tedaj so te družbe zahtevale posredovanje oblasti in na področje so prišla močna policijska ojačenja. Položaj se je naglo poslabšal, zlasti ko so 'predstavniki kmetijskih družb v spremstvu policije začeli pleniti pridelek bombaža. Kakor zatrjujejo lastniki, kar pa jim predstavniki sindikatov in delavcev odločno oporekajo, so delavci na več krajih napadli policijo s kamenjem, nakar se je domače prebivalstvo zbralo na trgu v Kosti ter vedno bolj ogrožalo policijo. Tedaj je policija nastopila proti množici in streljala. Po spopadu je obležalo 150 mrtvih in okoli trikrat toliko ranjenih. Ugotoviti je treba, da je vlada v ponedeljek objavila kratko uradno poročilo o tem v katerem omenja samo 12 mrtvih in 22 ranjenih. Aarpdi teh žalostnih incidentov, o katerih so se šele sedaj zvedele podrobnosti, so oblasti odredile veliko čistko na tem področju in aretirale nad 300 oseb. Večina aretiranih so strpali v zaporu v Kosti, da jih zaslišijo. Toda v sredo zjutraj, ko so pazniki odprli velik prostor, kamor so aretirane strpali, se je nudil njihovim očem pretresljiv prizor; 194 delavcev je ležalo na tleh mrtvih, ker so se ponoči zadušili, 8 drugih pa je bilo v zelo resnem stanju. Vlada je objavila o tem u-radno poročilo, v katerem ne navaja števila žrtev, pač pa samo izjavlja, da je treba smrt ((pripisati zadušitvi zaradi vročine m prevelike natr-panosti prostorov». Poročilo 40 odstotkov za lastnike. Pred-j dodaja, da so aretirani bili ob-stavnik tamkajšnjih družb za- toženi pozivanja na nerede trjuje, da so protestno giba- katerih so se tudi udeležili. nje organizirali «komunisti». V nedeljo so kmetje odločno protestirali, ko so lastniki Preiskava mora sedaj ugotoviti, kako je moglo priti do te tragedije. Zdi se gotovo, da soba, v katero so strpali aretirane, ni imela oken. Pripomniti je treba, da je v ponedeljek bilo v Kosti 39 stopinj nad ničlo v senci. Po drugih govoricah je bilo v sobi prostora za 50 ljudi, medtem ko so vanjo zaprli 300 ljudi: točno število se zdi, da je 285. Sindikalne organizacije kmetijskih delavcev zahtevajo imenovanje nevtralne preiskovalne komisije, ki naj presodi dejstva, in naj se v pričakovanju izida preiskave prekliče vladni ukaz, ki nalaga izročitev pridelkov oomba. za. Te zahteve podpirajo tudi Študentovske organizacije, ki so na današnjih demonstracijah ostro obsodile vlado, da hoče «zmanjšati pomen pokola». V vsem Sudanu je zelo napeto kljub po*vu vlade, naj prebivalstvo ne verjame govoricam m naj čaka na u-redna pojasnila. Danes je bila izredna seja vlade, na kateri so razpravljali o položaju- Preiskava, ki so jo v Kosti izvedli predstavniki vlade, je ugotovila, da so aretirane delavce zaprli v prostor dolg 20 metrov, širok pa 10, kjer je temperatura podnevi prekora. čila 40 stopinj nad ničlo, ponoči pa ni bila nižja od 35 stopinj. Aretirani so zaradi pomanjkanja zraka skušali odpreti vrata, pazniki pa so začeli streljati nanje, misleč da hočejo zbežati. Eden od ministrov sudanske vlade je izjavil, da namerava odstopiti iz protesta proti nastopu policije. Zavzemal se je za skupen odstop vlade, toda ostali ministri so ga prosili, naj počaka na izid preiskave. Nocoj javljajo, da namerava vlada sprejeti stroge ukrepe proti vsem funkcionar, jem, ki jih bodo spoznali za krive, da so trpinčili delavce. RONALD V. ROLFE .(«United Press«) Britanski sindikati kritizirajo ukrepe finančnega ministra LONDON, 23. -- Pred odhodom zunanjega ministra Sel-wy^a Lloyaa v Karači bo v ponedeljek v spodnji zbornici debata o zunanji politiki. Prvi lord admirahtete je danes predložil proračun za mornarico za prihodnje poslovno leto. Proračun določa 401 milijon šterlingov izdatkov, t. j. 9 milijonov več kakor lansko leto. Poročilo, ki spremlja proračun, pravi, da namerava britanska mornarica zgraditi več podmornic na atomski pogon. Glavni svet Trade Unionov je poslal vladi spomenico, s katero kritizira zadnje ukrepe vlade proti inflaciji. Spomenica pravi med drugim, da bi se zmanjšanje uvoznih stroškov lahko doseglo bolj učinkovito in z manjšo škodo za interese prebivalstva z izbranim znižanjem uvoza in ne z omejitvijo kreditov, ki jo je uvedla vlada. Sindikati priznavajo, da in-flacionistični pritisk in stalni primanjkljaj v plačilni bilanci ogrožata polno zaposlitev, teda ugotavljajo, da ukrepi, ki jih uvaja finančni minister, lahko samo povečajo prav tisto nevarnost, ki bi jo hotela vlada preprečiti. V svoji spomenici pravi svet sindikatov, da bi prihodnji proračun lahko popravil sedanje stanje, s tem da bi manj premožnim slojem priznali davčno razbremenitev. Ministrski predsednik Eden se bi čez nekaj dni sestal s sindikalnimi voditelji. Kar se tiče ukinitve smrtne kazni, je ministrski predsednik Eden sporočil v spodnji zbornici, da vlada ne bo predložila svojega zakona v smislu sklepa spodnje zborni, ce, pač pa bo dala prednost diskusiji o načrtu zakona, ki ga je decembra predložil laburistični poslanec Silver-mann. Pri glasovanju ne bodo konservativni poslanci vezani na strankarsko disciplino, vlada pa se bo izrekla proti ukinitvi smrtne kazni. Razkol med liberalci v Zahodni Nemčiji BtžNN, 23. — V zahodno-nemški liberalni stranki je danes nastal razkol, katerega osnova je v nesoglasju med vodstvom stranke in Ade-rauerjevo demokristjansko stranko. Ta nesoglasja so se najočitneje pokazala v deželnem zboru Porenja-Westfali-je, kjer so liberalci razbili dosedanjo koalicijo z demokristjani, vrgli z nezaupnico Arnoldovo deželno vlado in ustanovili novo vladno koalicijo s socialnimi demokrati. Adenauer je zelo ostro reagiral in postavil vprašanje, ali j- v Bonnu sploh še mogoče nadaljevati sedanjo vladno koalicijo, v kateri so tudi liberalci. Vrenje, ki je zaradi tega nastalo v liberalni stranki, je prišlo do viška na današnji dramatični seji liberalne poslanske skupine. Na seji se je dvajset izmed 47 liberalnih poslancev sklenilo ločiti od stranke in ustanoviti pod vodstvom Martina Augusta Euler-ja novo «nemško ljudsko stranko«. Pridružili se ji bo-d« tudi liberalni ministri v Adenauerjevi vladi. „Pošast“ v Temzi LONDON. 23. — Zadnje dni so številni časopisi na dolgo in_ široko pisali o »ostudni pošasti v Temzi«, ki se je prikazovala in izginjala ter povzročala strah prebivalstva. In tistim časopisom, ki o »pošasti« niso pisali, so že očitali. da so večni »neverni Tomaži«. Končno pa se je le izkazalo, da gre zopet za študentovsko potegavščino na račun lahkovernih. »Pošast«, ki so jo v ponedeljek videli v Temzi v Londonu, v torek v Harlowp in v sredo v Henleyu, so sfabri-cirali nekateri študentje. S pomočjo vrvic so študentje v različnih urah in na različnih krajih pomikali »pošast« po vodi in ta se je tudi potapljala ter se zopet prikazovala, V sredo ponoči pa so študentje začrtali tudi nekaj »sledov« nekaj metrov od kraja, kjer so ljudje «pošast» zadnjikrat opazili. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 7,1. naj-nižja 1.7, ob 17. uri 5.4 stopinje, zračni tlak 1012,4 raste, veter 9 km. vlaga 77 odst.. padavine neka i kapelj, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temp. morja 5,4. um A m Danes, PETEK 24. februarja Prestopni dan. Milena Sonc e vzide cb 6.55 in zaton« 17.43. Dolžina dneva 10.48. “čf vzide ob 16.08 in zatone ob w Jutri, SOBOTA 25. februarja Valburga. op., Inoalav NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Proračun ACEGAT sprejet povišanje tarif zavrnjeno Proti proračunu je glasovala vsa opozicija in dva odbornika - Demagoški predvolilni manever demokristjanov glede tramvajskih tarif - Dve vprašanji dr. Dekleve Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je bil z večino glasov štiristranske koalicije sprejet obračun Acegat za 1954. leto in letošnji proračun istega podjetja. Vse o-pozicijske stranke in skupine so glasovale proti obračunu in proti letošnjemu proračunu. Proti sta glasovala tudi odbornika Bonetti (PSDI) in Furlani (PRI), ki nista soglašala z načinom zmanjšanja letošnjega primanjkljaja, kot ga je predlagala večina v občinskem odboru. Radikalni svetovalec Collotti pa se je pri obeh glasovanjih vzdržal, ker je menil, da sicer priznava dobro voljo upraviteljev, da pa se ne more strinjati s tem, da je opoziciji onemogočeno sodelovanje pri nadzorstvu tega največjega občinskega podjetja. Vsi svetovalci opozicije so v svojih glasovalnih izjavah poudarili, da jim je nemogoče točno spoznati dejanske dohodke in izdatke podjetja Acegat, ker niso zastopani v upravni komisiji. Svetovalec dr. Jože Dekleva je še posebno omenil dejstvo, da se predstavniki večine volivcev ne morejo izjaviti o letošnjem proračunu, ker imajo na razpolago samo nekaj surovih številk, brez kakršnekoli jasne obrazložitve o načinu upravljanja podjetja. Dalje je dejal, da je že v razpravi o proračunu kritiziral diskriminacijsko politiko občinskega odbora, ki ne dovoljuje opoziciji, da se točno seznani s položajem Acegat, kar ustvarja ozračje nezaupanja. Hkrati pa je dr. Dekleva izjavil, da je proti vsakemu povišanju tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih tarif, ker bi to prizadelo revnejše sloje prebivalstva. Zato je dr. Dekleva izjavil, da bo glasoval proti obračunu za 1954, proti letošnjemu proračunu in proti predlogu za povišanje tarif mestnih prevozov. Skupno z omenjenim obračunom in proračunom je odbornik Carra predložil tudi sklep odbora za 25-odstotno •povišanje tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih tarif A-cegat, češ da je to povišanje nujno zaradi prevelikega primanjkljaja podjetja. Takoj po prečitanju tega predloga, ki smo ga v našem listu že včeraj obsodili in ugotovili, da bi povišanje teh cen prizadelo predvsem delavske in u-radniške družine, je govoril vodja demokristjanske skupine v občinskem svetu prof. Gregoretti. Njegov nastop je bil značilna demagoška predvolilna poteza. Potem ko so demokristjani v občinskem odboru skupno z liberalnim odbornikom odv. Fortijem izsilili predlog za povišanje tarif, je prof. Gregoretti začel govoriti o sedanjem hudem gospodarskem položaju mesta, o brezposelnosti in podobno ter predlagal, da se predlog o povišanju tarif Acegat preloži na kasnejši datum. Se preden so prišli do besede drugi svetovalci in predvsem svetovalci opozicije, je župan Bartoli vstal in v imenu odbora sprejel Gregorettijev predlog. S tem so demokristjani, ki so predlagali povišanje omenjenih tarif, preprečili, da bi svetovalci opozicije govorili proti njihovemu predlogu in so napravili tako, da je samo njihova skupina dejansko imela besedo, ?reden je bil predlog o povi-anju tramvajskih, trolejbusnih in avtobusnih tarif odlo- žen. To so napravili zato, da bi dali vedeti javnosti, da se je treba zahvaliti demokrist-janski stranki, če ne bodo sedaj povišane omenjene tarife. Drugo predvolilno potezo je napravil dr. Agneletto, ko je glasoval proti predloženemu obračunu in proračunu Acegat, Znano je, na kar smo mi tudi opozorili slovensko javnost, da je Agneletto v zadnjem letu glasoval za vse važnejše predloge demokristjanske uprave, čeprav je bila opozicija proti. V začetku seje je svetovalec Tolloy (TU) predložil dve resoluciji. V prvi zahteva stroge ukrepe proti cenam najemnin prostih stanovanj, v drugi pa preklic odloka št. 40, s katerim vladni komisar odreja ukinitev sodne prizivne komisije za dodeljevanje stanovanj brezdomcem. Svetovalec dr. Dekleva je ponovno zahteval od župana sklicanje občinske podkomisije za trgovsko mornarico in drugih podkomisij za razna gospodarska vprašanja, kot na pr. za prosto cono, ter odgovor na županovo brzojavko predsedniku vlade Segniju glede poročila medministrske komisije za proučevanje proste cone, o katerem bi moral občinski svet razpravljati. Dalje je dr. Dekleva zahteval od podžupana Visintina, ki odgovarja za javna dela, pokritje kanala, ki gre od U-lice San Cilino do Ulice Raf-faele Sanzio, ki povzroča nevzdržen smrad, da morajo bližnji stanovalci zapirati okna stanovanj. Med sejo je župan Bartoli počastil spomin pokojnega i-redentističnega zgodovinarja in diplomata Attilia Tamara. Demokristjanski svetovalec Gregoretti in župan pa sta ponovno govorila o življenju in delu pokojnega ministra Vanonija. Resolucija ministru Rossiju Slov. dijaki zahtevajo uzakonitev slovenskih šol Dijaki slovenskega učiteljišča in trgovske akademije v Trstu so te dni poslali ministru za javno vzgojo Pavlu Rossiju resolucijo, katero je podpisalo 1(J2 dijakov obeh šol. Resolucija se glasi: ePodpisani dijaki slovenskega državnega učiteljišča v Trstu in trgovske akademije Vas želimo opozoriti, da pričakujemo dokončno zakonsko priznanje našega šolstva, kar je obenem želja vsega slovenskega ljudstva teh krajev- Prosimo Vas, da bi s svojo oblastjo posredovali za čimprejšnjo uresničitev teh naših teženj in zahtev ter da se v najkrajšem času izda zakon o ureditvi slovenskih šol, ki bo temeljil na osnovah republiške ustave in bo v skladu s členi Posebnega statuta londonskega sporazuma in listine o človeških pravicah». Podvojene avtobusne zveze s Koprom in Bujami V kratkem bo prišlo do nadaljnje normalizacije avtobusnih zvez med obmejnimi pod. ročji. Kot je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku mešane italijansko-jugoslovanske komisije, bo podvojeno število zvez med Trstom in Koprom, prav tako pa bo urejena tudi zveza z Bujami. Od prihodnje nedelje dalje bodo odhodi SKR/MM NAPORI ZDRAVNIKOV THŽAŠHH BOLNIŠNICE Borba za mlado življenje zastrupljenega Claudia Opare S postopkom imenovanim .hibernizacij*" so bolniku znižali telesno lop oto g*oboko pod normalo, da zmanjšajo potrebo telesa po kisiku Mladi Claudio Opara, ki Je pred dnevi skupno z očetom m s sostanovalko Rennerjevo postal žrtev plina, se v prostorih II zdravniškega oddelka še vedno bori s smrtjo. V noči med 22- in 23. t.m. bi nesrečni mladenič prav gotovo umrl, če ne bi zdravniki v zadnjem poskusu, da ga rešijo in potem ko so mu popolnoma zamenjali kri, uporabili nov, francoski način terapije, znane pod imenom »hibernizacija«, Ta način so šele v zadnjem času uvedli tudi pri zdravljenju hudega zastrupljenja z ogljikovim o-ksidom. Vročina mladega Opare je namreč dosegla 40.4 stopinje, zaradi česar so mu zdravniki s hibernizacijo, to je tako, da so ga pokrili z ledom in mu znižali temperaturo na 33 ali 34 stopinj, pri čemer je potreba po kisiku znatno manjša in s tem olajšano delovanje srca. Opara, ki je kot edini član družine preživel tragedijo, sedaj ni več v agoniji, temveč globoko spi. V takem spečem stanju bo lahko zdržal več dni. Najtežje delo za zdravnike pa bo mladeniča zopet prebuditi, kar je praktično kritična točka zdravljenja: prav v tem obdobju lahko bolnik tudi umre- Po mnenju primarija prof. Lovisata in dr. Morene je <■>*.. Kit ''Si M ■> m ■■ & Mit-. ' ad Mladi Claudio primer mladega Opare naravnost obupen, zaradi česar se zdravniki niso mogli še .izjasniti, Vendar pa še vedno gojijo skromno upanje, da bodo njihovi napori uspešni in da bo zdravniška veda še enkrat zmagala nad smrtjo. iz Trsta proti Kopru vsak dan ob 7.30, 13, 15.30 in ob 19. uri. Odhodi iz Trsta proti Bujam pa bodo ob ponedeljkih, sredah, sobotah m vsako drugo nedeljo ob 7.1o, ob torkih, četrtkih, petkih in vsako drugo nedeljo pa ob 16'. uri. Izhodišče teh zvez bo pri glavni postaji in pri postaji na Trgu Stare mitnice. V prihodnjih dneh se bo v Trstu nadaljevalo zasedanje italijansko - jugoslovanske komisije za dosego sporazuma glede zavarovanj in socialnega skrbstva. Obe tehnični delegaciji sta pri svojem delu ž' toliko napredovali da se pričakuje skorajšnja dokončna rešitev vprašanja. ..OrientameDti Socialisti* V soboto, 25 t. m. bo izšel bilten tržaškega odbora Neodvisne socialistične zveze »Oriervtamemi SocialIstH«. Bilten bo poleg člankov o vrednosti in pomenu XX. kongresa komunistične partije SZ vseboval tudi gradivo o sindikalni konstiifnanti, o novi Delavski zbornici, o upravnih volitvah v zvezi s predlogi NSZ strankam m gibanjem levice in končno Mamke o praznovanju 8. marca ter še o drugih aktualnih vprašanjih. VČERAJ POPOLDNE S TRŽAŠKE POSTAJE Nadaljnjih 308 odpotovalo v Avstralijo Včeraj popoldne ob 15.59 je s tržaške postaje odpotovalo s posebnim vlakom nadaljnjih 30S tržaških izseljencev, ki se bodo v genovskem pristanišču vkrcali na ladjo sFaerseas in odpluli v Avstralijo, kjer se bodo pridružili ostalim tisočem, ki so si že izbrali pot v daljno tujino kot edini izhod iz nevzdržnega gospodarskega položaja v Trstu. Odhajajoče je spremila na postajo velika množica sorodnikov, prijateljev, znancev ter ostalih meščanov, ki so napolnili peron in prostor okrog postajnega poslopja. Vse do odhoda vlaka so se ponavljali prizori žalostnega slovesa, kakršnim moramo v Trstu v poslednjih letih žal le premnogokrat prisostvovati. Stiski rok., objemi in solze so se mešale z bodrilnimi besedami v spodbudo odhajajočim z iskreno željo, da bi vsaj v daljni tujini našli tiste minimalne pogoje za življenjski obstoj, ki jim jih domače mesto, kljub svojim velikim možnostim, ni sposobno nuditi. NA SEJI IZVRŠNE KOMISIJE V SREDO Izvolitev tajjnižtva Zvezne delavske zbornice CGIL V tajništvo so bili izvoljeni štirje člani - Odgovorne ga tajnika pa bo Imenovalo tajništvo CGIL v Rimu Tiskovni urad Zvezne delav. ske zbornice CGIL je izdal včeraj naslednje poročilo: eSnoči se je pod predsedstvom poslanca Domenica Marchiora, člana izvršnega od. bora CGIL, sestala novoizvoljena izvršna komisija nove Zvezne delavske zbornice CGIL v Trstu. V tajništvo zbornice so bili izvoljeni: Bonomo Tominez, dr. Sergio Toselli, Giacomo Benini in Franc Gombač. Odgovornega tajnika Zvezne delavske zbornice CGIL v Trstu bo imenovalo tajništvo CGIL, in sicer takega, ki bo parlamentarec in sindikalist. Izvršni odbor je nato ustanovil nekatere izmed glavnih uradov in zadevne komisije, to je za organizacijo, pogodbe in spore, upravo, tisk in propagando ter podporno službo. Za predsednika tržaškega sedeža Vsedržavne zvezne podporne ustanove CGIL (Isti-tuto Nazionale di Assistenza -LNCA) je bil imenovan Erne-sto Radichs- Iz gornjega poročila je razvidno, da ni izvršna komisija izbrala odgovornega tajnika iz svoje srede marveč, da ga bo imenovala CGIL. Dva izmed štirih tajnikov sta socialista, člana PSI, in sicer dr. Ser-gio Toselli in Giacomo Benini, ki sta tudi oba železničarja. Sploh so imeli železničarji pri sindikalni konsti-tuanti važno vlogo, saj je prvi dan predsedoval konsti-tuanti železničar; prav tako je sindikat železničarjev (Sin-dacato Ferrovieri ltaliani -SFI) podaril Zvezni delavski zbornici njeno novo zastavo. Železničarji so bili namreč že dolgo let neposredno vključeni v CGIL ter vertikalno povezani v vsedržavnem sindikatu oziroma zvezi italijanskih železničarjev. Iz poročila se tudi jasno vidi, da se je v vodstvu nove sindikalne organizacije močno okrepila socialistična struja. Delegacija delavcev Cidonio na vladnem gen. komisariatu Včeraj dopoldne so se v prostorih Sindikata gradbenih delavcev CGIL zbrali delavci podjetja Cidonio, ki gradi novi suhi dok v Tržaškem arzenalu, Kot je znano, bodo 29. t. m. gradbena dela prekinili. Oblasti pravijo, da je vzrok za prekinitev del sprememba načrta, ki naj omogoči povečanje doka, tako da bodo lahno sprejemali vanj ladje do 34.00C ton; podjetje Cidonio pa trdi da bo delo prekinilo, ker primanjkuje kreditov. Včeraj je šla zato na vladni komisariat številna delegacija delavcev z namenom, da bi se razgovarjala z dr. Pala-maro. Namesto vseh pa je sprejel samo dva delavca podjetja in enega predstavnika sindikata podprefekt dr. Ca-pon. V razgovoru je delavcem dejal, da se bo delo prekinilo le iz tehničnih razlogov, to je zaradi revizije doseda njih načrtov, ki je potrebna, da bodo uporabljale suhi dok tudi ladje z veliko tonažo. Po mnenju dr. Capona je revizija prvotnih načrtov v interesu skupnosti. Potemtakem naj bi ostali delavci podjetja Cidonio zaradi splošnih interesov brezposelni. Delavci pa so dejali, da imajo enak interes kakor skupnost ter da potrebujejo delo kakor potrebuje Trst čimprej večji suhi dok. Delavci bi na primer lahko na-oaljevali delo tam, kjer niso potrebne spremembe Naloga i blesti in tehnikov je torej, us spravijo interese deluvcev ter interese skupnosti v sklad, in sicer s čimprejšnjo dogra-k ditvijo povečanega suhega doka. Sindikat gradbemh delavcev pa je zaprosil urad za delo, naj čimprej skliče sestanek, na katerem bodo obravnavali to vprašanje. Hkrati se je sindikat obrnil na Zvezo gradbenih delavcev CGIL v Rimu, naj posreduje pri pristojnih ministrstvih. Za enotna pogajanja o zahtevah delavcev CROA Delavci CRDA so ogorčeni, ker ge ravnateljstvo sploh ne zmeni za zahteve, ki sta jih pred mesecem dni postavili obe struji tovarniških odborov. Kljub raznim opozorilom se ravnateljstvu doslej sploh ni zdelo vredno, sklicati enotne tovarniške odbore, da bi razpravljalo z njimi o njihovih zahtevah. Tovarniški odbori so svoj čas zahtevali, da se mezde in plače tržaških kovinarjev izenačijo z mezdami in plačami genovskih, milanskih in turinskih kovinarjev, da se izplača delavcem doklada za menzo, da se jim prizna proizvodna nagrada, da se spoštujejo sporazumi o delovanju tovarniških odborov ter da se obnovi sporazum o menzi in se zviša odškodnina za pomanjkanje menze. Glede omenjenih zahtev so se razširili glasovi, da je ravnateljstvo sklicalo predstavnike struje CISL tovarniških odborov v Trstu in Tržiču. Ce je vest resnična, potrjuje namere ravnateljstva, da bi vodilo ločena pogajanja z namenom, da bi razbili enotnost delavstva CRDA, kar so obsodili vsi delavci. Ravnateljstvo hoče pač skleniti z delom predstavnikov delavcev tak sporazum, ki bi bil ugoden banj, da bi na ta način vsililo drugim delavcem nezadovoljivo rešitev. Delavci seveda takemu ravnanju nasprotujejo, ker so že od vsega začetka zahtevali, naj se udeležujejo pogajanj vsi predstavniki delavcev ne pa samo en del. PLAKAT 7,MEZE POTROŠNIKOV Semensko olje po 420 lir za pobijanje naraščanja cen Ulje je naprodaj v vseh pooblaščenih, trgo-vinah in njegova kakovost je nadzorovana Olivno olje je zaradi slabe letine, ki je posledica velikega razširjenja oljčne mušice. ter zaradi špekulacij raznih trgovcev na debelo in monopolistov. vedno dražje ter se je njegova cena naravnost podvojila, saj stane olje, ki je svoj čas stalo 460 lir liter, že 920 lir. Temu zvišanju cen je skušala vlada opomoči z nakopičenjem zalog semenskega olja in z njegovo prodajo na trgu po znižanih cenah. Doslej pa niso imeli ti ukrepi posebnega uspeha, ker se je naraščanje cen olivnega olja le malo zavrlo. V zvezi s cenami eija nam Zveza potrošnikov sporoča, da bo Vala danes nalepiti po mestu lepake, na katerih je zapisano, da bodo v vseh pooblaščenih trgovinah prodajali izvrstno semensko olje po 420 lir liter. To olje. katerega kakovost je preizkušena, je dal na razpolago za prodajo visoki komisariat za prehrano z namenom, da se prepreči nadaljnje višanje cen olja. Lepak opozarja, da se prehrambene značilnosti semenskega olja ne razlikujem bistveno od značilnosti olivnega olja. Zato ta minimalna kakovostna razlika ne upravičuje ogromne razlike cen obeh vrst olja in Zveza potrošnikov poziva z lepakom potrošnike, naj kupujejo semensko olje namesto olivnega, oziroma naj skrčijo po trošnjo olivnega olja na m.’ nimum. S takim ravnanjem ne bodo potrošniki podpirali se danjih špekulacij ter bodo prispevali, če bo njih akcija vztrajna, k ustavitvi narašča nja cen olivnega olja, tako da se zniža cena olja na normal no raven. Vrenje med kovinarji zaradi doklade za menzo Zveza kovinarskih delavcev in nameščencev (FIOM) iz Trsta opozarja na vrenje, ki je nastalo med delavci zaradi nepopustljivosti Confindu- P0 POSREDOVANJU DOLINSKEGA ZUPANA Preprečeno povišanje tarif na avtobusni progi Trst-Dolina Podjetje jB že samovoljno zvišalo tarife za 10 lir za navadno karto ter za 100 lir za mesečno karto Prevozniško podjetje, ki vzdržuje avtobusni progi v dolinski občini, je pred. dnevi, kakor pred nekaj leti. spet nenadoma povišalo tarife; 10 iir za navadne karte, 100 lir za mesečne karte za Dolino. 130 lir za Mačkovlje in sorazmerno za ostale vasi. O pritožbah prebivalstva na račun omenjenega podjet-j'a in njegovih avtobusov smo že večkrat poročali, zdi se pa, da ima podjetnik za upravičene pritožbe svojih klientov gluha ušesa. Iz dolinske občine se vsak dan vozi v mesto z avtobusi veliko število delavcev, dijakov, peric in drugih, ki imajo v Trstu svoje opravke, torej ljudje, ki jim je dragocena vsaka lira. Spričo nezadovoljstva vsega prebivalstva je dolinski župan posredoval na vladnem generalnem komisariatu, kjer je prikazal sedanje razmere v avtobušnih zvezah v mesto in se pritožil zaradi nenadnega višanja tarif. Generalni vlad- ni komisariat in inšpektorat za motorizacijo, ki o zadevi nista prej ničesar vedela, sta v torek sporočila prevozniškima podjetjema, naj takoj ukineta vsako zvišanje tarif. Omenimo naj še, da so Ric-manjci in Borštani že lani in predlanskim zaprosili upravo ACEGAT, naj podaljša avtobusno progo s Katinare do Ključa. Fred nekaj meseci je tržaška občina obljubila, da bo to storila, a do sedaj še nič ni iž te moke. Poleg tega bi v dolinski občini radi videli, da bi ACEGAT podaljšal trolejbusno progo številka 20, oziroma napravil nov odcep od Mitnice pri Domju do Boljunca. Podaljšanje avtobusne proge do Ključa in trolejbusne proge do Boljunca bi zelo koristilo domačinom, ki morajo zaradi dela, učenja ah opravkov v mesto, obenem pa bi znatno prispevalo k razvoju turizma v tem predelu našega področja. strie v vprašanju doklade za menzo, zaradi česar so se pretekli teden razbila pogajanja. Delavci so zelo nezadovoljni tudi zato, ker se njihov gmotni položaj stalno slabša, saj so ostale mezde bistveno na enaki ravni, kot so bile leta 1947, medtem ko so cene življenjskih potrebščin stalno naraščale. Razen tega so kovinarji ena izmed redkih strok, ki še ni dobila nobenega izboljšanja mezd v okviru sklepanja novih kolektivnih delovnih pogodb. Delavci Tržaškeqa arzenale zahtevajo proizvodno nagrado Spričo nizkih prejemkov kovinarske stroke in spričo dejstva, da je bilo leto 1955 za Tržaški arzenal zelo produktivno, zahtevajo vse struje tovarniškega odbora tega podjetja, naj izplača delavcem Preklic stavke uslužbencev RK Uslužbenci Rdečega križa, ki so predvčerajšnjim na skupščini sklenili, da napovedo stavko, ker jim hočejo odvzeti doklado za nujno pomoč in prepovedali nadurno delo. so se včeraj sporazumeli, da stavko začasno odložijo, ker jim je uprava RK obljubila, da bo skušala rešiti nastali spor. Vsekakor se zdi, da do-do izplačali uslužbencem za ta mesec vse dosedanje prejemke. Pogajanja za sklenitev delovne pogodbe kovinaijev 21. t. m. so se ponovno začela v vsedržavnem okviru pogajanja za sklenitev kolektivne delovne pogodbe kovinarjev ter za zvišanje prejemkov. FIOM zahteva zvišanje prejemkov za 6 odstotkov začenši s 1. septembrom 1954 ali pa 8 odstotkov od 1. januarja 1956 dalje. V Trstu pa zahteva FIOM, da se mezde tržaških kovinarjev izenačijo z mezdami genovskih kovinarjev. Z avtom povozil pešca do smrti Včeraj zvečer okoli 23. ure se je v Miramarskem drevoredu pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je 53-letni Gualtiero Weiss iz Ul. Tor ,S. Piero št. 14 izgubil življenje. Weiss je namreč hotel prekoračiti cesto, a prav v tistem trenutku je po cesti privozil za volanom «Fiata 1100» neki agent javne varnosti, ki je trčil v moža. Ranjenega Weis-Sa so naložili v drug policijski avto in ga z vso hitrostjo odpeljali proti bolnišnici, a je med prevozom podlegel poškodbam. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi prebitja lobanje. IZ KOPRA [ Ivo Pušnar V ljubljanski bolnišnici je včeraj zjutraj po kratki bolezni nepričakovano umrl za srčno boleznijo Ivo Pušnar, član ansambla gledališča Slovenskega Primorja v Kopru. Pre-zgoSnja smrt ga je v 36. letu življenja iztrgala iz kroga družine in plodnega kulturnega dela. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je bil Pušnar profesor na gimnaziji na Jesenicah, nato upravnik Dijaškega doma v Tolminu, od koder je prišel leta 1952 za upravnika Dijaškega doma v Koper. Ze v dijaških letih, kot nato na Jesenicah in v Tolminu, je stalno sodeloval kot igralec in režiser pri tamkajšnjih gledališčih. Od svojega prihoda v Koper pa je stalno sodeloval tudi pri prejšnjem Koprskem gledališču, pred letom dni pa je postal stalni član koprskega ansambla. Pušnar je bil priljubljen tudi kot organizator lutkovnih mladinskih predstav v Kopru ter kot stalen član družine koprskega radia, proizvodno nagrado 20.000 lir, t Pogreb pokojnika bo v sobo- ki naj bi se imenovala »veli- to popoldne na Zalah v Ljuo- konočna nagrada«. ] ljani. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Z ukradenim čolnom zbežal v bivšo cono JB Toda tam so ga zaradi tatvine zaprli in obsodili, po prestani kazni pa ga |e obsodilo še sodišče v Trstu 27- marca 1953. leta sta Au-gusto Fumeo in njegova sostanovalka Francesca Ponis vd. Battistella prijavila policiji tatvino 70.000 lir vrednega čolna «01ga» in 180.000 lir vrednih ribiških priprav. Oba sta ob prijavi izrazila mnenje, da je tat 47-letni Albino Varin, ki je stanoval v begunskem prenočišču • Policijski organi so seveda uvedli preiskavo in hoteli najprej zaslišati Varina, a tega niso mogli najti nikjer, ker je medtem izginil skupno s čolnom in ribiškimi pripravami neznanokam. Končno je policija slučajno izvedela, kaj je z Varinom. 27, oktobra i-stega leta je namreč lastnik ribiškega čolna «Stella Ma-ris» izročil policijskim organom vse ribiške priprave, ki jih je Varin ukradel Poniso-vi. Vse skupaj so mu izročile, skupno s seznamom in s prošnjo, da jih izroči tukajšnjim policijskim organom, jugoslovanske oblasti, ki so Varina aretirale. Mož je namreč zbežal s čolnom »Olga« v bivšo cono B, kjer so ga člani ljudske zaščite aretirali, predvsem zaradi obtožbe tatvine. Varin se je omadeževal s tatvino avgusta meseca 1952, ko je ukradel nekemu Predonzanu iz Novigrada čoln in z njim zbežal v Gradež. Iz Gradeža so moža poslali najprej v Videm, od koder je moral v Neapelj in končno v Trst, kjer je našel zaposlitev pri Fumeu- Naveličan življenja v revščini je Varin sklenil vrniti se v I-stro, a tudi tu ni imel sreče, ker ga je čakalo zaporno povelje in nato razprava pred sodiščem v Umagu, kjer so ga sodniki obsodili zaradi tatvine Predonzanovega čolna na 6 mesecev zapora in 50.000 dinarjev globe. Po prestani kazni pa se Je Varin ponovno vrnil v Trst in tudi tu ga je čakala obtožba tatvine. Moz je sedaj prišel na sodisče, kjer se je skliceval, da je spočetka dobro živel, a ker ga po- zneje Fumeo ni redno plačeval, je sklenil karkoli ukrasti in zbežati. Pred tukajšnjim sodiščem pa je imel mož precej sreče: obsodili so ga sicer na osem mesecev in 15 dni zapora in na 9000 lir globe, a pogojno in brez vpisa v kazenski list. Seveda pa se s tem ni rešil, kajti sodišče je tudi odredilo, da bo moral povrniti Fumeu in Ponisovi škodo, katere višino bo določilo civilno sodišče, ter bo moral istočasno plačati 20.000 lir odvetniku, k. je zastopal interese ' obeh okradencev. * * * Giordano Schulz iz Ul. del Rivo je že znan po svojih tatinskih podvigih. Tokrat pa se mladenič ni zagovarjal zaradi njemu priljubljenih prekrškov, temveč zaradi povzročitve telesnih poškodb svojemu 41-letnemu bratu Federi-cu, kateremu je tudi grozil z nožem. Na zatožni klopi pa ni bil sam, temveč mu je delal družbo njegov brat, ki je Giordanu med pretepom tudi povzročil nekaj prask. Do prepira je prišlo 21. novembra 1954, ko sta se brata vrnila precej vinjena domov. Beseda je dala besedo in tako je v stanovanju nastal pravcati pretep, še posebno ker je Federieo okaral Giordana, ki je malo prej grobo žalil mater. Naveličan prerekanja je njun oče stekel na policijski komisariat in agenti, ki so prišli na mesto, so ju res razdvojili ter ju odpeljali v bolnišnico, Oba brata sta se kasneje vrnila domov, a oba sta vedela, da se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. Razprava ni bila dolga, ker je bilo vse jasno. Giordana Schulza je sodišče obsodilo na 5 mesecev in 15 dni zapora, njegovega brata Federica pa na mesec dni manjšo kazen. Ene obtožbe pa se je Giordano Schulz rešil in sicer grožnje z nožem, a to samo zaradi pomanjkanja dokazov. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 25. februarja ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*, Vrdelska cesta 7, premiera Sreča, Kje sl? (Eden End) Igra v treh dejanjih (4 slikah) Spisal: J. B. PRIESTLEY Prevedla: MIRA MIHELIČEVA Režiser: N. GABRIJELCICEVA Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Wilfred Kirby - Stane Starešinič; Sarah - Ema Starčeva; Li-lian Kirby - Štefka Drolčeva; dr. Kirby -Stane Raztresen; Stella Kirby - Zlata Rodoško-va; Geoffrey Farrant -Julij Guštin; Charles Appleby - Jožko Lukeš. Prvič v slovenščini V nedeljo 26. februarja ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» ponovitev Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3-38 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. Ljudska knjižnica v Ul. Roma 15 obvešča, da ponovno posluje vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 16. do 19. ure. Slike otroškega rajanja, ki je bilo 12. t. m. ter slike plesa, ki so ga priredili srednješolci pri Sv. Ivanu, so na ogled pri vratarju v Ul. Mon-tecchi 6 in v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. ’ Razna obvestila Društvo slovenskih srednješolcev priredi V soboto 25. t. m. ob 20.30 v Ul. Roma 15 predavanje o temi ((Taborništvo«. Predaval bo tov. Drago Pahor s spremljavo skioptičnih slik. Vabljeni vsi Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob bratranca Ivana Marije Coka iz Lo-njerja, darujejo sestrične Amalija Cok 600, Milica Golob 300 in Karta Carli 500 lir za D.M. KINO Rossetti. 15.00: «Anonimna zlo- činska družba«. B Cravvford, M. Maxwell. Excelsior. 15.00: «Prostrana prerija«. W. Disne.v. Fenlce. 15.00: »Dvoje kapetanov«. F. Mac Murray, C. Heston. Nazionale. 15.00: «Zelena ruta«, M. Redgrave, L. Gepn. Filodrammatico, 16.00: «Tiger na nebu«. A. Ladd. J AUyson. Kuperciueuia. zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: »Globoko kakor morje«, V. Lei*h, K. More. Mladoletnim prepov. Astra Rojan. 16.00: »Neustrašni mož«. K. Douglas, J. Gram Capitol. 15.00: «Nihče m čisto sam«, O. De Havilland, R. Mitchum. Crlitallo. 16.00: »Zlato«, R. Wid-ma.rk, M. Zetterling. Grattacielo. 16.00: »Bigamtst«. T. Valeri, V. De Sica. M. Ma-stroianni. PLANINSKI PLES MARCA Alabarda. 16.00: «Ko gre žena na počitnice«, M. Monroe, T. Evvell. Ariston 16.00: ((Gangsterjeva žena«, M. Rooney. S. Forrest. Armonia. 15.30: «OgnJeno oble- ganje«. R. Scott, J VVeldon. Aurora. 16.00: «Lov na tatu«. G. Kellv. C. Grant. Garibaldi 15.30: «Chlcaškl sindikat«. D. 0’Keefe. A. Lane. Ideale. 16.00: ((Nasilni možje«, G. Ford, B. Stanwyck. Impero. 16.00: »Zločin na obali«, J. Cravvford, J. Chamdler. Italia. 16.00: «Prejx>vedana ljubica«. L. Darnell, F. Domergue. Mladoletnim prepov S. Marco. 16.00: »Dekleta prihajajo«, B. Hope, A Dahi. Kino ob morju. 16.00: »Dobrodošli. gosp. Marshall« OD VČERAJ 00 DAOES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 23 februarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa je 12 oseb. POROČILI SO SE: železmčar Giacomo Natale in šivilja Gio-vanna Ardlzzone, težak VirgMio Si Hi in gospodinja Norma Bernardi. UMRLI SO: 61-letma Giovanna Crevatin por. Tuli, 78-letni Gio-vanni Battista Stafussa. 83-letna Olga Blažina vd. Starnig, 67-letni Angelo Rosmann. 65-letnl Luigi Felluga, 4S-letni Mario Dl Bia-gio, 72-letni Aldo Godenigo. .i7. letni Renato Marchesiol. 74-let-ni Giacomo S lega, 59-1 etna An-nunzlata Chersicia por. Fabris. 76-letna Antonia Miliovec vd. rii-teznuch. 81-letni Massinviliano Pe-rassi. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM - At Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo. Chladino in Monte 1095 (Sv. Alojzij); Pic-ciola. Ul Oriant 2; Alla Salute, Ul, Giulia 1; Serravallo, Trg Ca-vana 1; Harabaglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju. Marconi 16.00: «Don on. Peppone«, G. Cerv*. nandel. »rj Massimo. 16.00: «V vrtnjc« jp Moderno. 16,00: ((Marija * netta«, T. povver. N »»'•“ j Savona. 15.30: «7 neve« " bratov«, J. Povvell, H. * L Viale. 16.00: «Pustolovec * kau». R. Mitchum, J-Viftorio Veneto. 15.30: ««•*, krat ko sem bil v PzhW»i Taylor, V. Johnson. ^ ^ Azzurro. 16.00: «NeusnrwJ«’ , n tenih*. C. Wilde. Y. D* “ [ Belvedere. 15.30: «Mogan»“j Gable, A. Gardner. K dar coni ifioo- »Don C3"!™«* Ceni _____________________ vrt**« ha«, E. Cegani. F. Fabrh doietnim prepov , i Novo cine. 16.00: «L]ubWcl ^ nekdanjih časih«. M- ” Pagnani Odeon. 16.00: ((Sijaju« ^ stvo«, J Wyman. R. ”, j Radio 16.00: ((Marcelii™> *** vino«, Pablito Calvo. .u» Venezia. 15.30: «Prodana ‘ ^ nja«, Y. Montand. Mlad« breP°v . Skedenj. 18.00; «Mladi Hun* PETEK, 24. februarja l#1 TJtMT POSTAJA * 11.30 Lahki orkestri; » davanje; 12.10 Za vS, li* kaj; 12.45 V svetu kultur J Operna glasba; 13.30 ® ;|ll željah; 17.30 Plesna Debussyjeve skladbe; čarane police; 18.40 J* niška glasba; 19.00 I izražajo tov. Mar’)’ ubi je sožalje "h 1 matere Včeraj 23. t. £ 0» svojih clragih Pr FrančiSRa ut- , ,oj. H»k* .bp?r„b„ 5»”^ Žalostno ve5co55'5lV hčere Fanny aot°,al Sonce, Mak*. U dali (odsotni^, IJ (K — 3 — 24. februarja 1998 91MOVIPREMIERI SN Priestley o gledališču se bom tBŽfco iz°a- MonlT nmU tonu *n senci Irln« ^e' Gledališče, ko- ko JL“ Sem S! Predstavljal, • ZanJ Pisal drame, je bilt 0U sv°i° moč, ki ni Puhli?' °ndo,‘Ski &leduliški 'n mn L douoi7 velika tu in Gledališče, kot si laiilfn ?redstavliam, bi se djr, , "nenovalo «Author -torin J" ' team Theatre». Avtu«,to P°*tauit na Prvo dalije« t : ker bl v tem gle-j„ „, udl bil prvi. Režiser »nanje ?? 10raIci na7 svoje m,m°č povsem potili na mJ0ai’ da bodo oži-telj .... 0 7X1 to. kar je pisarni V0n! na PaPiriu. Dra-1'kti u.l>tVena: In v Oleda-r 36 toi‘fc° odvisno od de|0 _ e0® Pisca, tudi slabo bodo m rapBlo uspeti. Ce zarili ,?er in ipralci upri-2atn a dr,m°. Uh bodo ilti j 5e zdai zopet vrača, jo a Gledališča obstaja-ietno noi. da . v njih občudu-bi tj, ai igralcev, kot da Gledališče nekakšen r,titavni itt (jj Prostor za eno ali ker j, cs^edi osebnosti. In «iciji aV.sa.kdo klanja tej tra-^frorri amo večer za ve-ti Prnjn?niesto vrednih del 4 *,*«» le nekaj šepajo-*B*Zdnik oritev z nekaterimi ki»k °t>a! *■ ^ar take vrste o-C’ zahtevajo od gle-*biUu.le le to, da lahko ^"dono 1,10 kako slavno pri-C, n '. «<**, a? v gledališču prevla-!e,)i. 6 ZVezdniki in reži- ni, <- —m e kn,nfmo0oče- d“ bi ce-. 'v dosegel zado- k°PeireiV ino. Zategadelj se **tik( J3?. tudi uprizoritve "'h rnnI e sicer kvalitet-? Pid'ern’b del, pub lika >j j' ha odru čedalje ,|i. J’(Iter resnične vrerino-® ne sme dalje. Prej !i? bomo to edinole }■ idr l,n’. de bodo naši vo-'krjj °lc i in njihovi re-k„.te}ioentni ljudje, ki tli tei ji,1? tutorjev ne bomo na odru. S tem •tabiv de lepo. Potem, tu-,c »ih a— . ^»lR 1 - J'*1 o!p5re^ati našim vodil-S^ališki m ijud »fe ?«5 . imo °kusa v veliki me- em m-Večina • }mQ Je . *krb za gledali- ( Odlomki) kje daleč, lahko so njegovi sosedje, ki jih srečuje sleherni dan in celo obiskujejo njegovo gledališče. Zaveda se tudi, da bo knjiga, čim je natisnjena, prej ali slej že prodrla do svojih bralcev, dramatikovo delo pa je odvisno od milosti okoliščin: ali bo našlo odgovarjajoče igralce, ali bo našlo primerno gledališče? Novelist je napisal novele in končal svoje delo. Dramatik ]e napisal i-gro — in najtrše delo ga še čaka. Vse to sem dobro vedel, ko sem stopal v gledališko življenje. Res je, imel sem svoje iluzije, toda ne takšnih, ki jih vzbujata blesk in šum. Tudi denar me ni preslepil, čeprav je bilo splošno znano, da dober dramatik zasluži več od dobrega novelista in obratno, povprečen novelist več od manj srečnega dramatika. Gledališka publika gleda in ne ceni tako kot čitatelji knjig avtorja, temveč igralce. Malo sem srečal razočaranih in zagrenjenih novelistov in e-sejistov, toda mnogo razočaranih in strtih dramatikov. Ti so delali leta in leta in zaman čakali na uprizoritev. Vse to sem imel pred očmi in zato — «KaJc vrag me je na to galejo gnal?» Mislim, da prastara magična moč gledališča. Naj takoj pristavim, da mi gledališče ne pomeni Shaftesburijsko a-venijo in BroadWay. Nisem prijatelj velemestnega gledališkega sveta, zoprni so mi njegovi puhli priskledniki in misteriozni finančniki s svojimi neumnimi frazami kot enocoj si bila očarljiva, dragica» in podobnimi nesmisli. Ljubim bistvo gledališča in zares bi bil najsrečnejši, če bi pisal za kako skromno gledališko družino v prav tako skromnem mestu, da bi le našel vsaj približno zadovoljive igralce in ne preveč topo publiko. Gledališče, ki bi stalo v kaki stranski ulici zanemarjenega industrijskega mesta, bi bilo lepše kot vsi reklamni napisi velemest. V mladih letih sem navdušeno obiskoval gledališča in skoraj bi tudi sam postal i-gralec. (Mislim, da bi bil dober komifc.j Toda mladost je pjubiciozna in zahteva vedno preveč. Poezija, proza, kritika, esej. vse to me je odtrgalo od gledališča in mi za nekaj časa zatemnilo njegovo podobo. Po dvajsetih letih — zdi se mi kot bi hodil v krogu — sem se zopet vrnil v njegov hram. To pot kot dramatik. Se je učinkovala stara čarovnija, toda sedaj mi je pomenila več kot nli°rda veto večja kot jt” '»m Tn°?- Toda prepri-t 1 »Dnrf ~T *n naša gledali-^°?na me v tem po-ij^Oafe , a režiser ne more t,°e » da Gleda gleda-4 'dstou Vab svoje lastne Štrin:. e Qvi(el ln osebnosti. Celo 80oe to, saj je od fm^liidij? postane v tak ih Prinesete, dobavi- "** 4vtor°^^etnosfi odvisno n "j daU°vj in be*ed' (~Ge- rev 7ei° spt . 'š i»f režiser, je celo 'i kaj i„ti ‘ p j Sjihj ‘Ohlon on nnpravi •«- ’ * redko se zgodi, iti ^»dno '.r°! del° dvomiji-Sl. ! *• saruo da bi po- lt '"lato e lZ 'dejr, aVynr m režiser i- hpslc’h 'sr uka j je večina »i' Zato, S”"*" tnko s,n' K, ^ojejj ?r Polovica njih hi, 1,1 idp,a iz uvtorjevih mi-' temveč so to skr- ^>touP'tana na ielin n'kr,v c, m njihovih ■tilat i- ,em P Pkar.,,. ia Pada kvalit"- fh ? Tisat.u m Poniževa- llei J'0cneo' Pad" kvalit»- S H k„Jela vrej ali 'ni kvoliletl lie 0,Sate(jj Tnu!l,m gledališča, trditi, Vodii° g,ednli- tiej "■ n,Je' da kljub vsej c,!*(llišt{e,Jnamo potrebnima tShH 'K 5.,esitno znanja. Lahko v svojih nazo- , 9*c*t) ;?° Prezahtevni do lilf? n«, ■ v°dstva. Potrebu- Nnl 9a režiserja V n°* Inv Po*, Hal0n nasxh misli pub- Ni mle reilseria da odr' Jnto realizira na-VsJhomo delali vsi SetP,’aVo ni j S' PrerfSfnV-k «« rnaUdn’^. Potem IllP m, T* izostati. S? nnn!° v Oledn- r,.. "m se odrekel niu in postat "n,nti!c,Pl*onj ko to ?ostd° sem si za- fft -5r "'p, - u 4. »wrt Of CU~ > snr?rnšriri]e takrat. *>i a e^al v dremavi e' Zlzon ‘C°'ii: »h ® *• ?ek bi m si priza-, .. nanj pošteno za- h 'n tra,,l«tikaee< -da Je u' ' ' bi ? uctnkovitej- “teiee{ od uspe- kat - tta , — — f- '«l. V,,»em P°vtll,ta Dovolj f,nu iCt*aif*ae°*”at; ■dn t0 ni V ‘u je kljub svo* Sit?" V," bll sj - knjige roma-\>ke snežne padavin NEVZDRŽNO STANJE NA ŠOLSKEM PODROČJU Učenci brez ustreznih učilnic V preteklih dneh je nad Severno Italijo nastalo področje izredno nizkega zračnega pritiska, ki ni presegel 730 milimetrov. Zaradi tega so pridrvele nad to področje velike mase mrzlega zraku iz Rusije, kjer so zabeležili pritisk #09 milimetrov. Mase mrzlega zraka po so prišle tudi s področja Anglije in Islandije. Srečanje mrzlega zraka s toplim je povzročilo močne snežne padavine v preteklih dneh nad Severno Italijo. Da bi se zmanjšalo število analfabetov, ki Italiji nikakor ni v. čast, bi predvsem bilo treba poskrbeti; — za ustrezna šolska poslopja, — za zadostno število učiteljev in učiteljic, ki bi strokovno bili dobro podkovani, pravilno izbrani ter upravljani, — za to, da bi učenci redno obiskovali šolski pouk in — za konkretne ter enostavne šolske programe, ki bi u-strezali ljudstvu in njegovim potrebam, Vsega tega primanjkuje, in sicer tam, kjer obstaja največja potreba, se pravi v za-ostalejših pokrajinah, vtem ko so v bolj razvitih krajih tozadevni pogoji, ki daleč preraščajo dejanske potrebe. Iz tega bi šl-o sklepati, da se vprašanje v najboljšem primeru ne rešuje načrtno, kar se mora nujno izraziti v najbolj negativnih posledicah. Iz neke ankete prosvetnega ministrstva v letu 1953 izha-i sploh pride nanje kaJc odg©- ja, da je v Italiji v tem času vor. V provinci Arezzo so ODKRITJA AMERIŠKEGA FIZIKA PROFESORJA NORMANA RAMSAYA Pred revolucijo v fiziki? Albert Einstein je fizikom odvzel njihove zelo stare navade, da so pripisovali absolutno vrednost pojmom in merilom prostora in časa: ali bo po zaslugi odkritij profesorja Ramsaya tudi temperatura v kratkem postala relativna? Utegne se zgoditi, da bomo 18. december 1955 morali zabeležiti kot revolucionaren datum v zgodovini znanosti. Tega dne je prof. harwardske univerze, Norman Ra-msay. predaval u-glednim ameriškim fizikom v New Yorku. V tem predavanju -je v popolnem prepričanju v točnost svojih izsledkov izjavil, da je ugotovil teoretični obstoj temperature pod absolutno ničlo. Dosedanja znanstvena odkritja so na temelju pravilnih zaključkov, omogočila, da se na termometru u-trdi minus 273.19 stopinje Celž-ija kot najnižja tčmpč-ratura (to je temperatura, ..pri kateri imajo vsa tfl^sa — namreč najredkejši plini — trdno obliko). Do sedaj se je namrfeč smatralo, da se iz nekega določenega energetskega vira toplotna energija ne more črpati v neskončnost, in da bi tako mišljenje predstavljalo ne- smisel. Smatralo se je, da se mora priti do neke meje, preko katere se ne da nič več črpati. Ker pa se je pozabilo, da se v znanosti ne more nobeni resnici priznati značaj dokončnosti, se je tej skrajni temperaturi dalo ime absolutna ničla. Ze s poskusi fizika Fara-daya so se dosegle zelo nizke temperature. Od tedaj pa smo zabeležili precejšen napredek. Znanstvena metoda ostvarjanja nizkih temperatur pod visokim pritiskom, je leta 1932 omogočila, da se je dosegla temperatura minus 272.48 stop. Celzija. Paul Langewin je s svojo teorijo napotil znanstvenike, da so eksperimentalno dosegli temperaturo, ki. je le za tri tisočinke stopinje Celzija višja od absosolut-ne ničle. Absolutne ničle pa še le niso premagali. Eksperimentalno se ni dosegel napredek na tem področju, in vprašanje je bilo prepuščeno domišljiji in anali- zam matematikov. Ze pred 18. decembrom 1. 1. pa so določene anomalije, kakor na pr. pojav, da neka nesvetleča se telesa postanejo florescentna, če jih ohladimo na temperaturo, ki je blizu absolutne ničle, navedle znanstvenike na misel, da bi se moglo prekoračiti absolutno ničlo z druge strani. Znani a-strofizik Fritz Zwicky je preteklega julija izjavil v svojih predavanjih v Parizu, da verjetno obstajajo temperature nižje od absolutne ničle. Predlagal je. da bi se uporabila atomska energija za spremembo sestava nekaterih planetov sončnega sistema. On je hkrati odkril precej drzno znanstveno metodo, ki je v tem, da ugotovi fcobli-ka» nekega problema, njegova osnovna načela, in da se prenesejo na vsa vprašanja, ki se smatrajo za nerešljiva. Ta znanstveni postopek je rodil Z»i- ckyju nekaj zelo pomembnih uspehov. Tako je on odkril, da prostor med galaksijami ni prazen, ampak izpolnjen z razredčenim plinom; dokazal je tudi, da so galaksije med seboj povezane z zvezdnatimi mostovi. Temperatura nekega telesa je posledica njegove te-že in hitrosti njegovih molekul. Ko se to gibanje u-stavi, ni več energije, ki bi se mogla sproščati in. pretvarjati v toploto. Absolutna ničla predstavlja popolno nnrovanie v medmole-kularnem prostoru. Ramsay pa zanika možnost popolnega mirovanja molekul. On pravi, da se v tem primeru molekule premikajo o-krog samih sebe. In tudi t,-energijo" 'je po njegovem mnenju mogoče črpati iz materije, ki bi v tem primeru padla na temperaturo pod absolutno ničlo. On je to točno objasnil s svojimi matematičnimi enačbami. To cdkritje prof. Ramsa- GRAMDE KABVLIE cone, ki jih nadzorujejo uporniki cone pod močnim vplivom upor. gibanja cone relativne varnosti , i «Mfkm PETITE KABYLIE ALGER uzou FtNatioha ojimoJ, ouira eansville [COrVSTAAl f l!Y0IS Aumale Moslaganem dizane Mascača & kS?«**' >\\\Y i DES NEMEIVTCHA "'4.J V LA L!EVE Uporniško gibanje v Alžiru se širi iz dneva v dan. Glede razumevanja zemljevida Je treba omeniti, da se položaj ne spreminja le na področjih, ki so pod popolnim nadzorstvom «upornikov». Na ostalih področjih so označbe le približne. Na teh področjih se namreč položaj znatno spreminja iz dneva v dan in celo od ure do ure. Tako Je n. pr. področje, ki je na zemljevidu označeno za relativno varno, tako le podnevi, medtem ko nt ponoči mogoče govoriti niti o relativni varnosti. Isto velja tudi za železniški in cestni promet. Pri tem je treba omeniti, da se področje relativne varnosti vedno bolj širi in spreminja v nevarno področje, kar daje slutiti, da se že itak močno uporniško gibanje utegne spremeniti v vsesplošen upor proti francoskim oblastem. VČERAJ ZOPET NEKOLIKO BOLJ ZANIMIVO PRI «ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ» Kaj bo napravil prihodnji teden Zeppegno? Š. d,ug,h pel kandidatov /. ostalo v igh, rSJ»£5 postajni načelnik je pa ni zvozil; tudi boli giadbo. zabavna pa je ' , 1 •! v S blla ePlz°da, ki )o je Marti- prt ptič1 h ni bilo vse V na/lepšem ledu nengo povedal; pred mnogimi leti je šel na odločilno tekmo med Livornom in Juvenuis. Med vožnjo z avtomobilom se je potolkel; prenesli so ga v bolnišnico, kjer so mu za silo popravili razbiti nos. Toda od tu je v prvem ugodnem *r“-nutku pobegnil naravnost na tekmo. Po tekmi so ga pristaši Livorna dvignili na ra-me, češ glejte, kako se bore prijatelji Livorna za »pravično« stvar. (Po tekmi je bilo namreč precej pretepa). Mar-tinengo se je pustil prenašati, bil je pa lepo tih — ni oo-vedal, da je prišel na tekino kot prislaš Juventusa. Od kandidatov za 640.000 je bil prvi na vrsti «ornitologi> ing. Amerigo Gambini. O njem smo že zadnjič rekli, da se je na dvomljiv način rešil ob vprašanju o jajcih nekega ptiča. Včeraj, ko je moral prvič v kabino, so ga vprašali po teži dveh majhnih ptičkov, Reči je treba, da se je včeraj točka «Odnehaš ali nadaljuješ« na televiziji zopet nekoliko dvignila iz nekakega mrtvila, v katero je zapadla prejšnji teden. Da bi bilo prav vse v redu. tudi to pot ne moremo reči. Napovedovali so namreč tri začetnike, pa sta bila samo dva; np, to sicer ni tako hudo. Toda če od dveh eden pade, ostane le še eden; in naj pri prihodnjem poskusu odleti Se ta — pa imamo potem le i:e redke posameznike, ki se bližajo visokim številom in s tem' seveda tudi zanimivost točke upade. Včeraj se je predstavil najprej Ermete Pochettini. pomožni postajni načelnik iz Ai-quate Scrivie. Odgovarjal bi naj na vprašanja iz italijanske literature od Danteja do Leopardija. Preden sta z Mi- kom Bongiornom ■ prišla k stvari, je imel Pochettini dolg govor. Ko so se pa začela vprašanja, le šlo zelo lepo pri prvih štirih vprašanjih. Pri petem pa se je zataknilo — in ni šlo naprej. Bongiorno je dejal, da bo kljub temu verjetno marsikateri potnik v Arquati Scrivii pogledal skozi okno, da bi ugledal literarno podkovanega postajnega načelnika. Potem Je prišel starejši gospod z brki, Spartaco Marti-nengo, komercialist iz Milana; pravi, da zna marsikaj povedati o nogometu. Zopet so mu šli gladko prvi štirje odgovori, toda peto vprašanje — postava italijanskega moštva, ki je 1. 1938 osvojilo svetovno prvenstvo — mu je delalo nekoliko preglavice. Končno se je prepotil tudi čez to oviro, sicer ob blagohotni po- palčka in kraljiča. Sicer je bilo dovolj odgovoriti, kateri je težji. Tega pa gospod Gambini ni vedel. S svojim netočnim odgovarjanjem je napravil celo druge napake, ko je pravil, aa imata ta dva ptička komaj kakih dvarfajst gramov. Mi ne vemo, koliko sta težka, vsekakor pa je imel Bongiorno v svojih papirjih napisano, da tehta eden komaj tretjino lega. kar je navajal Gambini, drugi pa komaj dobro polovico. Pa to bi še ne bilo najhuje. Toda Gambini je izrecno dejal, ko ni bil prepričan, kateri je težji palček.« Ko potem ni takoj sledilo Bongiornrvo navdušeno potrdilo »Odgovor je točen«, je imel Gambini še dovolj časa, da se je premislil in se končno odločil za kraljiča. Seveda pa na ta način postane stvar preveč enostavna in premalo resna. Ce moram zbirati med belim in črnim, pa črno ni pravo, bo pač pravo belo. Želeti bi b'lo, da se pri »Odnehaš ali nadaljuješ« le odločijo za nekaj več strogosti v od- govorih. Tu ne mislimo na strogost v vprašanjih. Ko je vprašanje postavljeno, naj bo (Nadaljevanje na i. strani) ya pa ima še neko paradoksalno posledico, Ta notranja energija molekul ne teži k vzajemnemu izenačenju. Neki molekularni delci, ki se gibljejo z veliko hitrostjo, jemljejo energijo drugim delcem, ki se gibljejo počasneje. S tem odkritjem pobija prof. Ramsay stara znanstveno utrjena načela o gibanju molekul. Einstein je fizikom odvzel njihove zelo stare navade, namreč, da pripisujejo absolutno vrednost pojmom in merilom prostora in časa; ali bo po zaslugi odkritij prof. Ramsaya tudi temperatura v kratkem postala relativna? IJl fiimtUepfi duela Mario Lanza se je med snemanjem svojega novega filma «Serenata» v Mexiku tako dobro obnesel, da je bila družba Warner Bross z njim tako zadovoljna, da je takoj sklenila z njim novo pogodbo za tri nadaljnje filme. * Jean Pierre Aumont se je vrnil v Hollywood. Po daljši odsotnosti se je nedavno vrnil v Hollywood francoski igralec J. P. Aumont, ki je takoj prevzel glavno vlogo v filrru »Hilda Craine«. ★ Elia Kazan (Na pristaniški obali), eden izmed najbolj genialnih ameriških režiserjev, je trenutno sredi priprav za svoj novi film. Posneti namerava film po odrskem delu dramatika Tennessee Williamsa: »Ze- na z Mississippija«. * Prvi angleški film o u-poru organizacije Mau Mau v Afriki je navdahnil tudi hollywoodske producente, da bodo začeli snemati filme na to temo. Številne filmske družbe so že naročile scenarije, v katerih bo težišče dogajanja na tem področju. Kazno je, da se obeta kar cela serija Mau Mau filmov. ★ Cayatte v puščavi. Andre Cayatte, eden najbolj naprednih sodobnih režiserjev, snema svoj novi film «Oko za oko« v Libanonu. Film snemajo po sistemu vista-vision, ker bo prostor v tem filmu igral zelo važno vlogo. Film bo skoraj nem, kajti obe glavni osebi filma govorita različen jezik, ker sta pripadnika različnih ras. bilo 157.215 učiteljev, ki so poučevali v 93.387 šolskih prostorih. Toda od teh jih je bilo samo 66.087. ki so ustrezali potrebam, se pravi grajenih v ta namen. Ostalih 27.280 prostorov pa so predstavljala razna za to svrho adaptirana podstrešja, stare cerkve, skednji, avtogaraže, hlevi itd. Malo manj. kot 64.000 učiteljev je potemtakem poučevalo v prostorih, ki so bili docela neprimerni za šolski pouk. Kot rečeno je stanje najhujše v centralnih in južnih pokrajinah, toda vprašanje zavzema zelo akutne oblike tudi v nekaterih krajih na severu. Tako. na pr. primanjkuje v provinci Venezia nič manj kot 1.178 učilnic, kar predstavlja 48 odst. dejanskih potreb. V provinci Forli 939 učilnic, ali 45-5 odst. V mnogo hujšem položaju se seveda nahajajo kraji v provincah Puglje, Lucania in Calhbria, kjer so pogoji naravnost katastrofalni. Posebno močno je opažati pomanjkanje primernih učilnic v gorskih krajih, kjer je prebivalstvo gospodarsko revno. Toda tudi tam, kjer je število učilnic zadostno, je opaziti razne nepravilnosti. Posebno glede porazdelitve učencev na vsakega učitelja. Tako na pr. pride v provinci Asti na vsakega učitelja 16 učencev, v provincah Bari in Foggia pa smatrajo število 40 učencev na vsakega učitelja kot normalen pojav. So nekatere šole, kjer ima 5 u-čiteljev samo 25 učencev, spet druge, kjer imatg samo dva učitelja tudi po 120 in več učencev. Da bi se temu odpomoglo je parlament že leta 1940 o-dobril zakon (izpopolnjen leta 1954), po katerem bi vso moralno in finančno odgovornost za vzdrževanje šolskih poslopij nosile občine, ki bi pa potrebna denarna sredstva lahko dobila od Hranilnice in posojilnice, pri čemer bi večji del obresti za najeto posojilo nosila država. Obenem je ministrstvo odobrilo nači't za graditev enostavnih, manjših šolskih poslopij, ki bi bolje ustrezala potrebam od prejšnjih, ki, so bila tudi po vnanjem videzu bolj podobna kakim kasarnam. Toda vsi ti' lepi načrti se izvajajo zelo počasi. Prosvetno ministrstvo in ministrstvo za javna dela zavlačuje te prošnje za odobritev načrta in najetje posojila, tako da poteče tudi po več let, preden katere občine, med temi Šestino, ki jim je bila obljubljena finančna pomoč že 1*4« 1949—50, a prejeli so jo š*l* leta 1954. Podobno je tudi drugje. Zanimivo, da se omenjeni zakon hitreje izvaja v bolj naprednih, bogatejših občinah, ki kažejo več gibčnosti v u-veljavljanju svojih interesov, daslravno tu potrebe niso i»-razite kot drugje. V provinci Milano (izvzemši mesto), je bilo leta 1954 zgrajenih 200 novih učilnic. Istega leta so bile v vseh provincah pokrajine Puglie zgrajene samo 4 učilnice. Leto dni prej je bilo v provinci Milano (izvzemši mesto) zgrajenih 129 šolskih prostorov, vtem ko niso v Materi, Beneventu, Reggio Calabriji in Potenci zgradili niti ene. V Siciliji in Sardiniji, kjer pokrajinske uprave grade šolska poslopja z lastnimi sredstvi, pa se stvari kažejo nekoliko drugače. V Siciliji grade 4 300 novih šolskih prostorov, od teh 860 V Palermu in 650 v Cataniji. V Sardiniji (ki ima nekaj več kot milijon prebivalcev) jih grade 850. V pokrajini Puglie, ki šteje skoro 3 in pol milijona prebivalcev, samo 280. V Calabriji, kjer primanjkuje o-krog 77 odst. potrebnih šolskih prostorov, manj od 300. V vseh teh letih je bilo zgrajenih vsega 6.00Q novih šolskih prostorov. V gradnji jih je okrog 10.000. Prošenj, ki jih občine naslavljajo na zainteresirana ministrstva je letno okrog 10.000. Tudi če bi se leta 1953 hkrati zgradilo vseh 63.848 potrebnih učilnic, bi s tem danes vprašanje še ne bilo rešeno, ker so se tozadevne potrebe medtem povečale. Potrebno bi bilo graditi noč in dan, pa še bi se vsem potrebam ne moglo zadostiti. Toda kaj se dogaja? Čim se neka občina zbudi in zaprosi, potem ko je že izbrala zemljišče in pripravila načrte, za potrebno finančno pomoč to po navadi ne do bi, vsaj brez posebno krepkih priporočil ne. Je že. tako, da večina revnih občin takšnih priporočnikov nima, vtem ko jih bogate občine imajo, zraven tega pa še lastna sredstva. Zato ni nič čudnega, če danes rasejo nova šolska poslopja tam, kjer pravzaprav ni nobenih večjih potreb, medtem, ko se v krajih, ki bi jin krvavo potrebovali, ne grade niti za najnujnejšo potrebo. Večer Chopinovih skladb s pianistom Došekom iz Zagreba Večer Chopinovih skladb je prvi stilni koncert, ki ga je priredila obnovljena Glasbena Matica. Prirediti stilni koncert v razmerah, ki niso za to najbolj ugodne, in za številčno omejeno občinstvo, na katero je lahko računala, je plemenita in pogumna poteza v koncertni politiki naše pomembne koncertne u-stanove. Stilni koncert. To ni zgolj koncert za užitek, pa če za še tako plemenit estetski užitek. Mimo tega je to še pomembna kulturna storitev, ki ji je namen, približati občinstvu lik in življenjsko delo določenega skladatelja. Izbira je bila posrečena: gotovo je večer Chopinovih skladb najbolj primeren za začetek take vrste koncertov (želimo jih t-sako leto oec!) zaradi neposredne idejne in čustvene dojemljivosti njegovih skladb in iz le izvirajoče močne priljubljenosti poljskega skladatelja. Spored. Štirje preludiji in nokturno: zadostno izpričevalo Chopinove mehke, intimne, bolestne lirike. Sonata v b-molu; najpopolnejša Chopinova ciklična stvaritev, ena najvrednejših in najznačilnejših storitev romantike. Sest etud: temeljito izpri- Frizor iz I. dejanja Friestleyeve noreče, kje si7» čevalo Chopinove pianistične izpovedi in njegove epike (junaška etuda v c-molu). Očitno vrzel sporeda je pianist dopolnil s tem, da je dodal valček in polonezo, dve izmed skladb, v katerih se Chopin najočitneje poveže na ‘poljsko ljudsko pečeni. Pianist. Freddy Došek je 2H-letn i pianist, ki se je ustavil pri nas na povratku s turneje po tujini. Pa nam ne bi bilo treba vedeti tega, da spoznamo v njem velikega u-metnika. V potrdilo tega je zadostovalo, da opazujemo občinstvo, medtem ko je Došek igral: tako je priklenil nase pozornost vseh — od začetka sporeda do poslednje skladbe — kot le malokdaj pri naših koncertih. To je zelo tehten dokaz o njegovi umetniški postaui. Se nikoli nisem slišal igrati Chopina s tako jasnim m natančnim smislom za arhitektonsko zgradbo celotnih skladb. To govori o izredno moderni interpretaciji občutljivosti pianista. Posebno sem cenil to pri interpretacij-sko zahtevni Sonati, ki ji je marsikateri kritik očital stilne neenotnosti. V Doše-kovi izvedbi sem našel zadnji dokaz, po katerem se ne bo moglo moje prepričanje več spreobrniti, da je resnica na strani -onih kritikov, ki so razumeli čudovito stilno enotnost skladbe, v kateri se občutje uravnovešeno in skladno stopnjuje od stavka do stavka. Posebno všeč mi je bila občutljiva, interpretacija 3. stavka, marche ju-nčbre, ki se je znatno razlikovala od običajnih dolgoveznih, patetičnih pretiravanj, in tolmačenje 4. stavka, prestissimo, kjer je Došek najjasneje pokazal svojo visoko tehnično zmogljivost in interpretativno zrelost. V sonati in v vseh ostalih skladbah je pianist dokazni, da je spreten tehnik (kljub utrujenosti, ki smo jo mestoma zaznali v drugem delu sporeda), da ima velik smisel za dinamiko in zvočnost in da mu je prirojena izredno močna naravna muzikal-n ost, Klavir ni bil vreden mojstra. Bržkone je potreben temeljitega pregleda. PISMO NOTRANJE KOMISIJE SAFOG RAVNATELJSTVU Zaposleno osebje zahteva izplačilo nagrade zaradi olajšav proste cone «Una tantum»naj bi znašala za vsako zaposleno osebo 20.000 lir Nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja rešitve številnih vprašanj Člani notranje komisije go-riške livarne SAFOG so na zadnjih sestankih skrbno proučili sindikalni položaj in proizvodnjo v podjetju v o-kviru olajšav proste cone in predvidenih kreditov rotacijskega sklada. Notranja komisija je soglasno ugotovila vztrajno naraščajoče nezadovoljstvo med u-službenci in delavci v to-vr mi. Zaposleno osebje je nezadovoljno zaradi sledečih razlo-gov; 1. zavlačevanje izpopolnitve dtlovne pogodbe in zavrnitev zahtev mehanikov za mezdne poviške, kateri so bili priznani skoraj vsem ostalim industrijskim strokam; 2. enostranska odločitev ravnateljstva glede nesorazmerja akordnega dela, ki nasprotuje duhu in črki sporazuma o poenotenju plač; postopno zmanjševanje akordnih tarif; majhen odstotek za dela v lastni režiji kljub občutnemu povečanju delovne storilnosti, ki so jo v zadnjih letih dosegli v precejšnji meri s povečanjem proizvodnega ritma; 3. zavlačevanje izplačila zaostankov doklade za menzo, katero so priznale tudi sodne oblasti; 4. malenkostna vsota, ki jo je ravnateljstvo priznalo delavcem za proizvodno nagrado za leto 1955; 5. poslabšanje gospodarskega stanja delavcev zaradi zadnjega skrčenja nadur, zaradi česar so prišle do izraza nizke mezde; 6. pomanjkanje zaščitnih sredstev zlasti v livarni za lito železo in jeklo. Kljub gospodarskemu in moralnemu nezadovoljstvu uslužbencev so v zadnjih letih s svojimi tehničnimi in ročnimi zmožnostmi ter moralnimi vrednotami iz-di tno povečali proizvodnjo v kakovosti in kolikosti, kar potrjuje ugled podjetja na domačem in mednarodnem trgu. Tehniki, uradniki in delavci SAFOG so ponosni, da so v tako veliki meri prispevali k razvoju tovarne in želijo, da bi vnaprej dosegli še večje u-spehe. K razvoju našega podjetja so v izdatni meri pripomogle olajšave proste cone, zaradi česar zaposleni upravičeno zahtevajo povračilo za svoje žitve in prispevek, ki so ga nudili s prihranki v podjetju v sedmih letih obstoja proste cone. Prepričana, da tolmači želje uslužbencev, ki upravičeno zahtevajo materialno priznanje za svoj doprinos, ter u-poštevajoč, da tudi v drugih podjetjih proste cone delavci zahtevajo nagrade, notranja komisija zahteva od ravnateljstva. naj za vsakega uslužbenca izplača izredno nagrado «una tantum« 20.000 lir zaradi oprostitev proste cone. Notranja komisija ob koncu izraža upanje, da bo ravnateljstvo njene razloge, ki so dovedli do zahteve uslužbencev, temeljito proučilo in u-pcštevalo. Basilijeva je živela svoje življenje z dvema otrokoma, njen mož pa zopet svoje, in sicer večidel v bolnišnici za radi bolezni. Čeprav nista imela nobenih stikov, se mož vendarle ni povsem odrekel zanimanju za ženino življenje 13. aprila lani jo je dohitel v cvetličarni Akademski srednješolski klub »Simon Gregorčiču priredi v soboto 25. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Ascoli št. 1 predavanje o letalstvu s skioptičnimi slikami in filmi. Pettarin na Korzu, kamor se mu je skušala skriti. Kot je na policiji sama izpovedala, ji je mož grozil z nožem, da jo bo ubil, obenem pa ji je podtikal nekatere stvari. Basilijeva je med drugim povedala, da ji je grozil nekaj dni prej tudi v baru Baldini v Ul. Mazzini. Med zasliševanjem je Tro-bitz dejal, da se je ločil zaradi tega, ker je ženo zalotil pri prešuštvu, kar jo je privedlo pred sodnike, ki so jo kaznovali. Obenem je prikazal razloge, zaradi katerih je svoji bivši ženi zagodel nekaj gorkih. Lani aprila je bila njegova 8-letna hči na počitnicah v Gradežu. Ko jo je 11-aprila obiskal, je od nje izvedel, da jo je pred dvema dnevoma obiskala tudi mati v družbi nekega moškega. V cvetličarni Pettarin ji je samo dejal, naj le bo vlačuga, vendar zaradi tega ni treba obiskovati hčerke v družbi ljubimcev. Priznal je, da je imel škarje v rokah, ki so bile slučajno na prodajalčevi mizi, vendar z njimi ni grozil. Basili ga je prijavila policiji, «ker naj bi žalil njeno čast in ji grozi#, s škarjami«. Sodnik je stvar proučil in oprostil Trobitza prvega dela obtožbe zaradi umaknitve tožbe in drugega dela zaradi pomanjkanja dokazov. je Polito nekoliko poškodoval levo nogo in je zato odšel v bolnišnico na pregled. Ker ni bila poškodba resnega značaja, je odšel domov. O-kreval bo v nekaj dneh. Pri trčenju se je pokvaril tudi motor, dočim je avto ostal nepoškodovan. Za zadevo se zanima cestna policija. ;^: z:-.' : • c jjJi .n. ul dir ! SIS mm j-jjj: MEDNARODNA TEKMA V SKOKIH NA SKAKALNICI V LJUBLJANI Zmagal je Avstrijec PeterMuller pred Bradlom, Rogljem in Zidarjem Poleg Avstrijcev sta nastopila tudi dva Poljaka, medtem ko so italijanski ska kalci v zadnjem času odpovedali udeležbo - Nastopilo je 33 tekmovalcev LJUBLJANA, 23. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43 a s n o CORSO. 16.30: «Rimske zgodbe«, V. De Sica, Totd, cine-mascope VERDI. 16.00: «Sreča je biti ženska«, S. Loren, M. Ma-stroianni. CENTRALE. 17.00: ((Rapsodija«, E. Taylor in V. Gass-man, v barvah. VITTORIA. 16.30: »Človek :n vrag«, Danielle Darieux in Antonella Lualdi, v barvah. MODERNO. 17.00: »Sinja gardenija«. metrski skakalnici v Ljubljani je bila danes mednarodna tekma v skokih, katere so se poleg številnih jugoslovanskih skakalcev udeležili tudi Avstrijci in Poljaki. Napovedani so bili tudi italijanski skakalci, toda ti so v zadnjem trenutku svojo udeležbo odpovedali. Ne glede na razmeroma šibko konkurenco inozemskih skakalcev pa je bila tekma vsekakor zanimiva, saj je pokazala, da imajo Jugoslovani, pravzaprav Slovenci, številen in dober kader mladih skakalcev, ki bodo morda že v kratkem posegli tudi v borbo za priznanje v mednarodni areni. Okoli skakalnice v Šiški je je popoldne zbrala večtisočglava množica Ljubljančanov, ki je nestrpno pričakovala začetek. K tekmovanju se je prijavilo skupno 34 tekmovalcev, toda Avstrijec Toni Wie-ser se je na dopoldanskem treningu nekoliko poškodoval, tako da je nastopilo 33 tekmovalcev: 7 Avstrijcev, 2 Po- Na 6U ljaka in 24 Jugoslovanov. Po ZAKLJUČEK DOGODKOV Z NAMESTITVENEGA URADA PRED PRETURO Družinske zadeve na preturl Ločeni ženi mož ni prizanesel Skupno zakonsko življenje med 36-letnim Edoardom Tro-bitzem iz Ul. Diaz 5 v Gorici in 26-letno Ivone Basili z Reke in sedaj stanujočo v Gorici se je pred štirimi leti prekinilo zaradi nesoglasij. Avtomobilist zadel v kmečki voz Včeraj ob 15.10 je prišlo v bližini Rupe na glavni cesti Trst - Gorica do prometne nesreče, ki jo je zakrivil 22-letni Antonio Piloš iz Trsta, Ul. Cancellieri 7. Piloš je vozil s tcpolinom TS 18598 proti Gorici ter je hotel na nekem ovinku prehiteti kmečki voz poln drv, katerega je vozil 34-letni Davorin Marušič iz Rojc pri Gorici 5 P. Ker pa je prav v istem času privozil iz nasprotne smeri drugi avto, je Piloš zavozil v zadnji del kmečkega voza. Na srečo ni bilo človeških žrtev, marveč je bil nekoliko poškodovan le Pilošev topolino. Prometna nesreča v Ul. Acquiiea Včeraj ob 13.15 se je na križišču Ul. Aquileia-Lungh’I-sonzo dogodila prometna nesreča, pri kateri pa ni bilo hudih poškodb. Avto 1100 z evidenčno tablo GO 5680, ki ga je vozil Pietro Zavagli iz Trbiža, je trčil v lahko motorno vozilo, s katerim se je iz Ul. LunghTsonzo pripeljal Umberto Polito iz Ul. Risto-ri 5 v Gorici. Zaradi trčenja se je motor prevrnil in vozač je padel na tla. ‘Pri padcu si Brezposelna delavca žalila uslužbenca urada za delo Enega je prefor obsodil na pogojno kazen 3 mesecev in 17 dni, drugega pa na 4 mesece in 20 dni zapora Na namestitvenem oddelku u-tada za delo v Ul. Scod-nik štev. 1 je vsak dan veliko število brezposelnih, ki čakajo dolge ure v vrsti, da bi izvedeli, če so jim končno do. delili kako službeno mesto, da bi si zaslužili kos kruha. Marsikdo je bil tam že večkrat ter je vsakokrat odšel, ker niso zanj našli nobenega službenega mesta. Zaradi takega stanja popustijo živci celo najbolj mirnim ljudem in izbruhne iz njih jeza ravno na namestitvenem uradu. Kdo je prva žrtev njihove razburjenosti; nihče drug kot uradnik, ki sprejema njihove prošnje in jim sporoča odlo čitve. Tudi 13. junija lani je čakalo na sporočilo več ljudi. Med njimi je bil tudi 32-letni Antonio Mastroianni s Koma št. 6. Nekaj časa je potrpežljivo čakal, potem pa je naenkrat zakričal proti tajniku Quirinu Steffeju; «Sel bom v vašo hišo, in sicer ne zato, da bi se tam najedel, ampak da bi vse raz. bil. Dokler mu ne razbijem glave, mi ne bo dal dela«. Steffe že mnogo let posluša pritožbe in zbadljivke. Dolgo je potrpel, sedaj pa se mu ie zdela mera polna in je Ma. stroiannija prijavil sodnim oblastem. Včeraj je bila proti Mastro-lf-nniju razprava, na kateri je ta zanikal, da bi Steffeju grozil ž besedami, ki so zapisane v obtožnici, ampak naj bi mu samo rekel, da bo «na njegov dom poslal k njegovi ženi svojo ženo in otroke, ker bodo prav gotovo dobili hrano«. Njegov zagovor je samo delno ublažil pretorjevo razsodbo, ki ga je obsodil na 3 mesece in 17 dni zapora pogojno ir. plačilo sodnih stroškov. Steffe je bil tiste dni izredno slabe volje, in je sklenil enkrat za vedno preprečiti, da bi se brezposelni znašali nad njim, ker je zaradi nji-heve brezposelnosti morda najmanj kriv, ker ni on delodajalec. Ko je tri dni kasneje, in sicer 16. junija 39-let. ni Bruno Montico iz Ul., Ra-latta 19 v Gorici javno žalil njegovo čast, je tudi njega prijavil sodnim oblastem, ki so včeraj pregledale celotno dogajanje usodnega dne na namestitvenem uradu. Steffe je na razpravi dejal, da je bila ura že 12.20, ko je brezposelni Montico čakal pred vrati njegovega urada 111 zahteval, naj ga takoj sprejme. Steffe mu je rekel, naj miruje sicer ga bo postavil na cesto. Montica so te besede razjezile in mu je odgovoril; «Ce grem jaz na cesto, boste šli tudi vi, potem se bova pa spogledala!« Ze večkrat je imel tajnik neprilike z Montičom. Tokrat je z njim obračunala pretura, ki ga je obsodila na štiri mesece in dvajset dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov. Spremembe že'ezniskega vozneqa reda na progi Trst-Videm S 1. marcem t l. se bo vozni red vlakov na progi Trst-Videm nekoliko spremenil. Vlak št. 1687 — Trst-Videm bo odpeljal iz Trsta ob 19.58 (namesto ob 19-40), s prihodom v Gorico ob 21.20 ter z odhodom proti Vidmu ob 21.24; prihod vlaka 459 na progi Trst-Videm bo ob 13.02 in odhod proti Vidmu ob 13.031 vlak 454 Videm-Trst bo iz Vidma prišel v Gorico ob 7.39 in odpeljal proti Trstu ob 7.40. Zadnja vlaka, ki sta bila svoj čas uvedena samo do 29. t.m., bosta še nadalje vozila vsak dan ter ob nedeljah in praznikih. poskusnih skokih je startal prvi Boris Bačar, član ljubljanske Enotnosti, ki je lepo pristal na 39 m. Naslednji tekmovalci so zabeležili več ali manj enake znamke in šele Lado Senčar, mladinski državni prvak s startno številko 9 je dosegel daljši skok: 44.5 m. Takoj za njim je Rudi Finžgar dosegel 45 m, mladi Janez Babnik, ki se je odlikoval po svojem stilu, 44 m. Janez Matulj 45 m in za njim Poljak Roi-Gasjenica 47 m. Kmalu je bila tudi ta znamka presežena, saj je Janez Saksida lepo pristal na 48 m, Milan Rojina na 49 m, Peter Mueler (A.) na 50,5 m, Janez Gorišek na 49, Sepp Bradi (A.) na 50, Albin Rogelj na 49 in jugoslovanski državni prvak Jože Zidar na 52 m. kar je bil tudi najdaljši skok v prvi seriji. Medtem je sonce zašlo, temperatura je naglo padla, tako da se je sneg na skakalnici strdil. Že po prvih skokih v drugi seriji je bilo videti, da bodo dosežene večje daljave, kar se je z nekaj redkimi izjemami tudi zgodilo. Večina skakalcev je presegla 45 m, medtem ko so 50 ali čez 50 m skočili sledeči skakalci. Roi-Gasjenica 50, Albin Adlešič 51,5, Milan Rojina 51.5, Wal-ter Rainhardt 50, Peter Mueler 53.5 (najdaljši skok dneva), Janez Gorišek 51, Sepp Bradi 51, Jože Langus 51.5, Jože Zidar 52.5 ter Albin Rogelj 53 metrov. Prvo mesto je potemtakem zasedel Peter Mueler (50,5, 53.5 m, 195,3 točk), medtem ko so se ostali zvrstili takole: 2. Sepp Bradi (A.) 193,7 (50,51); 3. Albin Rogelj 192,4 (49,53); 4. Jože Zidar 191 (52, 52,5); 5. Janez Gorišek 186,5 (49, 51); 6. Jože Langus 183,8 (47,5, 51,5); 7. Roi Gasjenica (P.) 180,9 (47, 50); 8. Albin Adlešič 178,8 (47,5, 51,5); 9. Milan Rojina 177,1 (49, 51,5), 10. Walter Rainhardt (A.) 176 točk. (47,5, 50). Po končanem tekmovanju, ki je brezhibno potekalo, je bila zvečer v prostorih hotela »Bellevuen svečana razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. nekoliko časa v razmišljanje, kako namerava povrniti kredit. Predstavniki Južne Kalifornije v finančni komisiji niso prav nič prikrivali, da niso preveč naklonjeni odobritvi kredita nadaljnjih 4 milijonov. Poudarili so, da naprave v Squaw Valleyu ne bodo nudile praktično nobene koristi njihovim volivcem, ki prebivajo okrog 800 km južno in zapadno od tega zimskega centra. Pieri skoraj zdrav BUSTO ARSIZIO, 23. — Na ponovnem posvetu so zdravniki ugotovili skoraj popolno klinično ozdravljenje nogometnega sodnika Pierija iz Trsta, ki pa mora zaradi varnostnih razlogov ostati še kakih deset dni v tukajšnji kliniki. Danes je Pieri prvič lahko za malo časa vstal. MILAN, 23. — Z globo 12 tisoč lir je Nogometna liga kaznovala trenerja Pasinatija. * * * RIM, 23. — Vojaška nogometna reprezentanca je z letalom odpotovala v Atene, kjer bo v nedeljo igrala pro- sta dohitela Janoševics Od 28 marce do 2. aprila 1 JUGflSl.OlfflIVSKO ŽAHUVSK0 PBlMjlj! bo v Budimpešti mladinskii ^ ^ . *« nogometni turnir FiFA (jllgOriC 111 MatailOVH BUDIMPEŠTA, 23. — Včeraj je bilo žrebanje za mednarodni mladinski nogometni turnir, ki ga organizira FIFA m ki bo v Budimpešti od 28. marca do 2. aprila. Šestnajst držav, ki sodelujejo, je razdeljenih v štiri skupine: I. skupina: Madžarska, Za-padna Nemčija, Bolgarija in Anglija. II. skupina: Romunija, Jugoslavija, Avstrija, Poljska. III. skupina: Italija, Belgija, Francija, Posajrjč. IV. skupina: Grčija, CSR, Vzhodna Nemčija, Turčija. Določene so že sledeče tekme: ■ 28. maica: Zah. Nemčija -Madžarska, Bolgarija - Anglija, Italija - Belgija, Francija -Posarje. 29. marca: Avstrija - Poljska. . 30. marca: Zah. Nemčija -Bolgarija, Madžarska - Anglija, Belgija - Francija, Posarje-Ifalija. 31. marca: Avstrija - Jugoslavija. 1. aprila: Anglija - Zah. Nemčija. Italija - Francija. 2. aprila: Romunija - Av- strija. Odločilnih tekem med zmagovalci v posameznih skupinah ne bo, ker so bile polfinalne in finalne tekme v preteklosti preveč divje. Deveto kolo šahovskega tur-1 Udovčie, Matulovič i® nirja za jugoslovansko držav- lov no prvenstvo v Skoplju je spravilo na vrh lestvice tri igralce: poleg Janoševiča, ki je že ves čas vodil, sta sedaj na isti kvoti še Gligorič in Matanovič. Zadnjima dvema je pravzaprav pomagal Pirc; zdelo se je, da ima Janoše-vič zmago proti Pircu že v žepu, ko je ta našel dober manever, da je nasprotnika ugnal in se rešil z remijem. Gligorič je premaga' Djajo ter s tem dohitel Janoševia, ki je bi’, prej le pol točke pred njim in Matanovičem. Ta pa je zadal prvi poraz U-dovčiču, tako da se je število neporaženih omejilo na Gligoriča, Matanoviča in Pirca. Neporažen je sicer še tudi Lukič, toda ima prekinjeno igro. Karakljajič si je z zmago nad Sokolovom nekoliko popravil pozicijo. Tudi Ivkov je že na drugem mestu. Njegova partija s Tomovičem je bila doslej najlepša na turnirju. IX. kolo: Djuraševič - Ra-bar remi, Pirc - Janoševič re- son 5’47”2; 3. Middleton 4x220 y. prosto: 1. ^ngtt vi Wales (Devitt 2’10 gijjl ricks, Chapman, Rose) , avstral. rek.; 2. Quee”;o5‘t mi, Milie - Marič 1:0, Matulo- (^"(j; 3. Zah. Avstralija, vič - Jovanič remi, Matanovič - Udovčič 1:0, Ivkov - Tomovič 1:0, Karaklajič - Sokolov 1:0, Gligorič - Djaja 1:0 Sok®- 'Cie, jviatuiovic ‘" n lov 5, Milič, Djuraševič Lukič 4 (1), Trifunovič, rie, Djaja 4, Rabar, ,c 3,5, Čirič 3 (1), Tomovič « Tot 1,5. PLAVANJE Avstralsko prvenstvo^ Pisali smo že o svet0^ rekordu Avstralke Frase 110 y. oziroma na 11® 111 ^ sto. Navajamo še °stale danje rezultate z avstra plavalnega prvenstva: Moški pi 440 y.: 1. Rose 4’33” m 4’31”2), avstral.rek.i 2. retty 4’37”3; 3. O H®11 4’37”8. 220 y. metuljček: 1. rt W> Midrt 1 1 ton 2’36”5 (na 110 'i- avstr, rek.; 2. Andersoni ‘ 3. Wilkinson 2'43”; 4. Mat 2’44”1. 440 y. mešano: 1- ^ 5’40”9, avstr, rek.; 2. ^ Trifunovič - Tot remi. Čirič - HAAG, 23. — V tekmi med [ Luki® Prek-ti grški reprezentanci v prvi I vojaškima reprezentancam-! Stanje po IX. kolu: Janoše-tekmi mednarodnega vojaške- Holandske in ZDA so zmagali I Vič, Matanovič, Gligorič 6,5, ga turnirja. | Holandci s 5:1 (2:1). | Ivkov 5,5, Pirc, Karaklajič, Kaj bo napravil prihodnji teden Zeppegno ? Še vedno nič gotovega za zimsko oiimpiado v Squaw Valleyu SACRAMENTO, 23. — Finančna komisija kalifornijske zbornice je včeraj izglasovala odložitev odločitve o dodelitvi kredita 4 milijonov dolarjev, za organizacijo zimskih olimpijskih iger v Squaw Val-leyu 1. 1960. Kalifornijska zbornica je lani določila odboru za organizacijo olimpijskih igre v Squaw Valleyu, kredit milijon dolarjev, toda celotna vsota, ki jo mora odbor pripraviti, znaša 5 milijonov. Mednarodni olimpijski odbor je pretekli mesec v Cortini d’Ampezzo odločil, da da odboru v Squaw Vallev časa do 3. aprila. Ce do tega termina odbor ne zbere te vsote, bodo dali organizacijo prihodnje zimske olimpiade Innsbrucku. Kalifornijska finančna komisija se je odločila, da odloži odločitev do 8. marca že zato, da laže sklepa o pomoči za žrtve zadnjih poplav v Kaliforniji in da nudi s tem organizacijskemu odboru še (Nadaljevanje s 3. strani) odgovor točen ali pa naj se kandidat umakne. Lahko se bo potem še naknadno ugotavljalo, ali je bilo vprašanje umestno, pametno, toda nika-kega izvijanja bi ne smelo biti pri odgovorih. Zelo hiter in precizen je bil odgovor Pierluigija Pellegri-nija iz Livorna, ki so mu zaigrali ploščo z glasbo Masca-gnija. Bongiorno je povedal, da so nekateri ugotovili podobnost . Pellegrinija s filmskim igralcem Charlesom Laughtonom; zdi se, da imajo tisti, ki so to opazili, kar precej prav. Tudi z Vittoriom Ciarijem, ki je danes odgovarjal iz italijanske zgodovine, že za milijon 280.000, se ni bilo treba mnogo ustavljati. Kar hitro je povedal ime Aleksandra de Medici, ko ga je vprašal Ron-giomo, kdo je bil prvi vojvoda florentinski. Skoraj bi nastal majhen nesporazum z naslednjim kandidatom, sodnikom Leliom Buo-ni^fn. (Mislili so že, da ga ne bo, pa se je v zadnjem tre-1 še zadnji kandidat, ki je vče-nutku le pojavil). Ko je bil v raj poskušal dobiti 2,560.000. kabini, so mu zavrteli ploščo. Na vprašanje, kaj je ta glasba, je Buono sigurno odgovoril: »To je Mozartova 39. simfonija«. In tu je zopet nastala zmeda. Mike Bongiorno je imel napisanega nekaj drugega in si tako ni bil na jasnem, ali ima Buono prav ali ne. Ta pa je zelo odločno poudaril: »Ce se pove zaporedna številka simfonije, je ta s tem določena.« In imel je popolnoma prav. Seveda je Bon-giorna še nekaj težilo in olajšan se je počutil, ko mu je Buono vendar še povedal, da je ta simfonija v Es-duru. Tukaj se je zopet pokazalo, da komisija, ki sestavlja vprašanja, včasih sama ne zna pravega odgovora. Ce je znal kandidat navesti točno številko simfonije, je potem povsem postranskega pomena-, če je ta v Es-duru ali F-duru ali katerem koli duru ali molu. Tudi tukaj torej še en nauk za gospode, ki skrbe za točko »Odnehaš ali nadaljuješ«. In končno je prišel na oder To je znani Zeppegno, strokovnjak v arhitekturi in včasih kar nekoliko preveč blebetav. (Mimogrede smo zvedeli, da je ta človek tudi dober enolog. Bila bi lepa, da dobi pet milijonov za arhitekturo, potem pa se še loti enologije in nam nekaj tednov povzroča sline z naštevanjem dobrih vin!). Včeraj ga je vprašanje ponovno privedlo v Bologno in tudi Antonio Vincenzo se je že enkrat pojavil v njegovih vprašanjih, pravzaprav odgovorih. Priznati je treba, da Zoppegno res marsikaj ve, in včeraj je spet z lahkoto preskočil tudi predzadnjo oviro. Za zadnjo se ie pa priporočil vsem prijateljem in neprijateljem, naj ga puste pri miru: naj ga ne spodbujajo in ne odvračajo, kajti sam se hoče odločiti, ali bo naskočil še zadnjo zapreko ali ne. Zdi se nam, da se je hotel Zeppegno napraviti s tem samo nekoliko bolj «važen«; skoraj gotovo že ve, kaj bo napravil prihodnji četrtek, in ni izključeno, da ne bi bil lahko prav on tisti, ki bi prvi prišel do končnega cilja. Vsekakor bo atrakcija prihodnje oddaje «Odnehaš ali nadaljuješ« največ prav v odločitvi Zeppegna. Zenske 110 y. prosto: 1. Fraser ( avstral. rek. in svet. r® j-jj, 100 m; 2. Crapp 1’4”8; son 1’8”1. 110 y. hrbtno: 1- "girf 1’17”5 (na 55 y. 37”1)! .,,«1 Tr,nlrC(1ll * ■W leton 1’17.”9; 3. Jackson - jf 110 y. metuljček: k bridge 1’16”8 (na 55’ avstral. .rek.; 2. Gile® 3. Barton 1’22”4. , jjjf. 4x110 y. mešano: Južni Wales (Beckett Whillier, Bainbridge. 1. 19* ‘‘.I CraP' 5’21”5, avstral. rek.; 2. sland 5’37’!3; 3. Victoria » pj Za finale na 1650 y. ( m) so se plasirali: Rose 18’47”4; tVinram'8 Garretty 18’48; Zeven ^ 19’7”4; Donohue 19’* ,,«53» ...................... Reid 21 bertson 21’41”6; Avs' tf. NEWHAVEN, 23. — lec Rex Aubrey je včeraj na plavalnem ^ f vanju Tale - Colgate ,(jj prosto v času 49.4. k#r ji za 2 desetinki sekunde^ ^ še od svetovnega ga ima on sam in Dick Cleveland. Amer‘ • se i1 PARIZ, 23. — D°sle)vetf prijavilo 19 držav za K no prvenstvo v odboj ^ bo od 30. avgusta do tembra v Parizu. Odgovorni ureflo'* STANISLAV RENjL,f^ Tiska Tiskarski zavod žt* KINU t. predvaja danes 2*-ob 18. uri Libertas MLADI LJ Edy Campagnoli, ki Je že pred tednom prevzela službo Marie Giovannini, in strokovnjak v arhitekturi Luciano Zeppegno ti hhte predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri f'1®’ Človeška džungla Igrajo: JEAN STERLING in GARY MAR*11,1' vi Pretrese in prevzame sila strasti nekega mesta« je polno pregreh 0000000000000000000000300 OOfOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1 Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantikam platonika sredi vojne 11.JE Prvo poglavje« NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Spominjam se nekaterih prvih filmov med pfvo svetovno vojno, kjer so nastopali če že ne Indijanci, pa vsaj urojenci iz drugih divjih pokrajin. Gros občinstva, zvečine tržaška mularija, je zmeraj navdušeno pozdravil (bele) zmagovalce. Mi, »pravi Indijanci«, pa smo s tesnobo v srcu spremljali borbo in poraz šibkejšega, zlasti če je bil tiste vrste, ki se podajajo »boj bojevat brez upa zmage«. Takrat tega nisem vedel, toda danes vem: k temu nas je nagibalo naše izrazito romantično občutje, medtem ko je navdušenje za vsakokratnega zmagovalca izraz močno realističnega in vitalnega občutja, ki se kdaj popne tudi do klasičnega »sacro egoismo«. , „ . V prvi in drugi knjigi sem skušal prikazati, kako se je deček zaradi svojega intenzivnega zanimanja za prirodo zgodaj privadil samotnim izprehodom in pohodom na Kras in v gozdove. Samota me sama po sebi ni nikoli motila, vendar sem rad videl, če sem imel za spremljevalca ali Ivana ali Borisa ali brate. Ce ni hotel ali utegnil nihče z menoj, potem sem šel sam Toda na gimnaziji sem kmalu začel zavestno iskati samoto in se zavestiio izogibati družbi. Neko daljno hrepenenje se je prebujalo v meni, neka daljna sladka bolečina ob zavesti lastne osamljenosti. Trpel sem zaradi te osamljenosti in vendar sem bežal pred družbo, da sem se laže in vsega predajal bolestno sladkim fantazijam. Tedaj se me je oprijel vzdevek »divjak«, ki mi ga je, če se ne motim, prva pritaknila Ma- šenka. Ko so prihajale sestrične in Mašenkine sošolke ali znanke na naš vrt, sem se zatekal kam na drevo ali v grmovje in tam s hrepenenjem in bolečino poslušal brezskrbni dekliški smeh in njihovo glasno ščebetanje. »Zakaj ni Vladita zraven?« je vprašala katera. «Pustimo ga, saj Je postal pravi divjak«, je bil odgovor. Iz teh časov se spominjam nemške pesmi, ki je kakor v srce pogodila moje občutje in moj protest proti družbi, ki me je imela za divjaka. Pesem je od malo znanega nemškega pesnika (Johann Gottfried Seume) in prikazuje divjaka-Indi-janca (pesnik sam se Je moral boriti kot angleški najemnik v nekem hessenskem regimentu proti ameriški osvobodilni armadi, ki jo je vodil Washington), ki reši ne vem ob kaki priložnosti zaničujočega belokožca in jim ob koncu zabrusi v obraz: «Wir Wilden sind doch bessere Menschen«, («Mi, divjaki, smo vendarle boljši ljudje«); in pri koncu s klasičnim verzom: «Sprach’s und schlug sich seitw&rts in die Btische.» (»Rekel je in se pognal ob stran v goščavo«). Bile so še druge stvari, ki so dečka silile, da se je zatekal v samoto in iskal tam utehe in notranjega ravnovesja. Omenil sem bil že, da sem se v primeri z večino vrstnikov telesno dokaj počasi razvijal. Marsikateri, ki je bil mojih let ali komaj kako leto starejši, je bil že za polovico glave in več višji od mene. Nekateri, zlasti dijaki s podeželja, so že v prvem ali v drugem razredu gimnazije začeli nositi dolge hlače. V tretjem in četrtem razredu smo bili kratkohlačniki bolj in bolj izjeme in v petem smo bili komaj še trije ali štirje, ki smo se mogli — in vsaj kar se mene tiče — tudi morali pokazati še v kratkih hlačah, v pogledu obleke ln obutve sem bil kar najbolj nezahteven do staršev in ne spominjam se, da bi bil kdaj sam zaprosil za kako novo obleko. Prvo obleko z dolgimi hlačami sem si v zimi 1918-19 prislužil sam s kupčevanjem z znamkami, o čemer bom še pisal, ko bo za to čas. Vendar me je občutek, da sem manjši in šibkejši od drugih, da sem slabše oblečen od večine svojih sošolcev, navdajal z nezadovoljstvom do samega sebe in do svojega položaja v svetu. Danes, ko sem že prekoračil petdeseto leto, si upam zapisati, da so mi bili ne samo moja izrecna pasivnost, marveč naravnost nekakšen fatalizem, nekakšna popolna vda nost v usodo, prirojeni oziroma nagojeni v sami naturi, s katero sem prišel na svet. Vsaka aktivnost, vsak poizkus, da bi se vrgel iz te pasivnosti, iz te predanosti v usodo, sta me veljala naravnost nezaslišanega notranjega napora. In da sem tako občudoval ljudi akcije in železne volje in da sem se sam vzgajal v trdnosti volje, temu vzrok je bilo glavno spoznanje te moje vrojene pasivnosti in iz tega spoznanja izvirajoča želja, da bi to predanost v usodo premagal. Z umikom v samoto v naravo sem se mogel najlaže izogniti glodajočemu občutju lastne nezadostnosti. Tu sem se ali zatopil v objektivni svet prirodnih pojavov, zlasti živali, ali pa se — večkrat tudi istočasno — predal sanjarjenju, v katerem sem se videl odraslega in močnega in na poti k velikim dogodivščinam n znamenitim dejanjem. Romantično občutje in glodajoče občutje lastne nezadostnosti, katerima je bil nekakšen večno spremljajoči podton hrepenenje po nekem neznanem, je bilo kajpada primeren in priroden uvod za prvo srečanje z najmogočnejšim »demonom« življenja, ki mu je ime ljubezen in o kateri pravi Platon, da je veliki posredovalec med bogovi in ljudmi. Toda preden začnemo odpirati to knjigo dečkovega življenja, m si prej še oglejmo, kaj se je dogajalo v njegovem v njegovi ožji okolici, v šoli in v velikem svetu. 10. Kolikor se tiče poznavanja ambienta na nemški^, ziji, nisem prišel na ta zavod povsem nepripravlj®**’ S1 tranec Stanko je bil že v višjih razredih in verj®1: tudi od njega kaj slišal o profesorjih na gimnazij'- $ t Mašenka je obiskovala, ko sem stopil na zavod, z^l razred, Boris pa drugega in od njiju sem slišal nrm ^0! imenitnosti raznih profesorjev, da sem nekatere od teP pt° smatrati pri sebi že za nekakšne znance. I'neI1^0jiff sorjev kakor Speok, Marn, Merhar, Wolf, Nedopil so v m taziji pomenila že nekaj več kot samo prazne glas0 ’jj()i ne govorim o dr. Jenku, o katerem je pripoved°v®f je 1 ki mu je bil Jenko profesor slovenščine, take, da C1 od smeha skoraj razpočil. :e jj Mašenka je bila vestna in redna dijakinja, čeph^ie.; ma pisala samo naloge in se ni toliko kot nikoli njena lahkota v zapopadanju ni hotela mami pra^Li*' Hodila je že kar pogosto spraševat v šolo, toda ° slišala drugega kot hvalo. »In vendar se nikoli h® je l je mama čudila. Pozneje mi je sestra povedala, j/v vseh urah pozorno spremljala pouk in ker je i*11®]; s< ,\ spomin, ji je snov sama po sebi ostala v glavi. 2°Lj s* da sestra le ni trpela za isto preobilico fantazije« ^ P,, Ji bil jaz podvržen, tako da sem po ure in ure V° pf° sanjal, ne da bi imel najmanjši pojem, o čem J . sor govoril. 1 Mašenka je bila po svoji naravi dovolj vedra, razposajena, vendar je jemala že po svoji nara kot resno življenjsko nalogo. Profesorje je spoštov®1® snt nekaterih je gojila tudi pravo simpatijo. Imela je sice za šalo in je kdaj tudi kaj smešnega povedala iz šol®- ^ f je bila večina profesorjev velika avtoriteta, o kater' nesla šale niti od drugih. jd (Nadaljevanj* $